KATOLIŠKEGA DHLATSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. 1UHD3UA V CHICAGO.
STEV. (No.) 83.
Demokratska zmaga na vidiku t jeseni.
K TEMU BO VELIKO PRIPOMOGLA TRETJA POLITIČNA STRANKA, KI BO NAJBRŽE NOMINIRALA LA FOLLETTEJA ZA SVOJEGA KANDIDATA. — REPUBLIKANCI TO UVIDEVAJO IN SE BOJE.
CHICAGO. ILL., PETEK, 23. MAJA — FRIDAY, MAY, 23. 1924.
LETO (Vol.) X.
Polkovnik W. T. CHANTLAND.
Milwaukee, Wis. — Repu blikanci se veliko prehitro vesele svoje zmage. Njim naj-brže ne bo sreča tako mila, kakor si to predstavljajo. Tako je te dni neki vodja republikancev sam povdaril pred pripravljalnim odborom za prihodnjo konvencijo v Cleve landu.
Vsa bodočnost ene ali druge stranke zavisi, v koliki meri bo prišla na dan tretja politična stranka, ki se formira lik severozapadu. La Follette, ki se sedaj zdravi v Atlantic City bo skoro gotovo sprejel kandidaturo za predsedniškega kandidata in bo tudi gotovo nominiran, ker je edini resni in vplivni kandidat med grupami tretje stranke. Tak La Follettov nastop je pa zelo nevaren stari republikanski stranki, ker bi v takem slučaju odvzela republikancem skoro ves severozapadni del unije. S tem bi bila republikanska stranka toliko oslabljena, da bi jo odvagala demokratska stranka pri volitvah in bi ji s tem odvzela v beli hiši vlado iz rok.
To voditelji stare stranke prav dobro uvidevajo in se trudijo na vso moč, da bi pridržali v svoji stranki republikanske uskoke, katere vodi senator La Follette.
Voditelji	demokratske
stranke se tega tudi v polni meri zavedajo in komaj čakajo, da bi prišla tretja stranka s kakim širšim programom na dan. Kajti to bo njej v veliko korist in jo bo dovedlo do končne zmage pri jesenskih volitvah.
POLJSKA OBKOLJENA OD SOVRAŽNIKA.
Ukrajina zahteva neodvisnost.
Amerikansko državljanstvo Indijancem.
Washington. — Predloga da lahko postanejo vsi Indijanci rojeni v Ameriki ameri-kanski državljani, je bila sprejeta v kongresu, kakor tudi v senatski zbornici. Certifikate za državljanstvo izda ja tajnik za notranje zadeve-po svoji previdnosti in nared-bi, katero on predpiše.
Ker je bila predloga sprejeta v obeh zbornicah, gotovo ne; bo zadržka, da ne bi postala postava.
Zasluga, da je ta predloga enla^t rešena, gre v prvi vrsti Joseph Latimer ju, bivšemu odvetniku v Chicagi. Latimer je vodil dolg boj za Indijanske pravice, katerega je sedaj dobojeval z vspehom. -o-
Pozor" deležniki bonusa.
Washington. — Vojni department opozarja bivše vojake, kateri so deležni bonu-Ra» naj se poslužujejo le u-radnih tiskovin, katere je izdala vlada.
Svari tudi pred eventual mm agenturam, ki bi se sili-
.* da one preskrbe posameznikom denar, za kaf bi se pohvale svojih tiskovin, kaki na ne bile veljavne. >ozarja na sleparje, nujali, da proti go-
Varšava, Poljska. — Poljska država ima iz geografič-nega vidika menda najtežje stališče v Evropi. Obdana je krog in krog od ne prijateljev.
Nemčija in Rusija so ji vse prej kot prijazne. Severno je Litvinska, katere glavno mesto ima v rokah Poljska. Kot zaveznico, ima le Francijo snubi pa tudi Italijo in Rumu-nijo, da bi ji pomagale v potrebi.
Bivša Baltiška konferenca štirih narodov, kakor se je izkazalo ni prinesla zaželje-nega vspeha za zvezo teh narodov, ker je bilo stališče Poljske napram obstoječi zvezi med Esthonio in Latvijo negotovo.
Prve štiri leta Poljske neodvisnosti, je bila zelo nezaupljiva napram Rusiji, razmere med obema državama so se pa zboljšale, od kar se je podpisala pogodba glede Ri-ge. Značilno je, da to leto je prvo od leta 1918., da je Poljsko minil strah, pred upadom boljševikov na Poljsko o-zemlje.
Kupčija med obema narodoma je slaba, kar je največ vzrok slaba zveza, ker le en vlak vsaki teden vozi med glavnima mestoma obeh držav.
Sedanji neredi v Galiciji posebno v Lembergu, kažejo, da ima Poljska iste težave z narodnimi manjšinami, kot so jih imele druge države. Ukrajinska zahteva plebiscit in narodno neodvisnost.
Poročilo pravi, da bo vzelo najmanj še pet let, predno bodo razmere na Poljskem tako urejene, da bo vseh 30.-000,000 državljanov Poljske zadovoljno.
-o-
Labor Council proti Kukluks-klanom.
Hilliard, Wash. — Central Labor Council iz Spokane, ki predstavlja skoro vse stroke organiziranega delavstva, je spoznalo to tajno društvo, kot proti državno organizacijo, katera je nevarna idejam naše ustave. Ta organizacija si ne postavno prilastuje moč vlade. Veliko krvi je bilo prelite za svobodo, oni jo pa teptajo in iščejo, kako bi jo uničili.
Kukluksklani si prizadevajo preobrniti postavo in uničiti garancijo ustave, katero vsak Amerikanec ceni nad vse.
Central Labor Council poživlja unijske organizacije naj se varujejo tega nepostav-nega elementa in ščitijo naša demokratska načela.
Generalni pravdnik Stone je te dni imenoval za svojega pomožnega pravdnika polkovnika Chantlanda, katerega naloga bo paziti na kongres in senat glede raznih preiskav, da se bodo iste vršile v skladu pravice, kakor to zahtevajo zvezne postave.
RAZNE VESTI.
Iz neodrešene domovine.
—	Washington. — Prezi-dent Coolidge se je moral po nasvetu svojega osebnega zdravnika podvreči zdravlje I nju z plinom. Ta način zdravljenja za vratne bolezni, je postalo popularno, od kar je bil ozdravljen potom plina vojni tajnik Weeks. Ta plin je kemična priprava razredčene sopare klorida.
y— Chicago. — Earl Webba star 24 let in njegovo ženo so aretirali v stanovanju na 4025 Drexler blvd. Webbu katerega vulko ime je "Skinny," so bili detektivi na sledu, radi obdolžitve soudele-ženja pri več roparskih napadih na banke.
—, Washington. — Debata v kongresni zbornici o predlogi odpomoči farmarjem, je bila zadržana radi nezadostnega števila članov kongresa Na predlog vodje večine Long wortha, so bili poslani depu tiji po mestu, z naročilom poiskati in s silo pripeljati v zbornico nenavzoče člane. Ko se je to zgodilo se je z debato __^.nadaljevalo, prišlo pa le ma-
HERRI0T0YA SKRB RA-^ ; , ~
—	Pariz. — Profesor Charles Richet iz znanstvene akademije v Parizu je izjavil, da so napravili poskušno zdraviti jetične s sokom, sirovega mesa, kar se je izkazalo za vs-pešno zdravilo. Bolnikom, katerim so dajali to zdravilo so pridobili dnevno na teži 25 gramov, med tem, ko bolnikom v istem štadiju niso dajali teh zdravil, so izgubljali na teži povprečno po 5 gramov na dan.
—	Chicago. — Dva sta bila ubita in eden ranjen, ko je padla med delavce traverza težka 50 ton v Field Artillery vojašnici na Chicago ave. Več delavcev spodaj stoječih je bilo le za las proč od smr-
V TRSTU HOČEJO ODPRAVITI SLOVENSKO SLUŽBO BOŽJO. — UMOR V GORICI. — RAZNOTERE DRUGE VESTI.
DI OSLABELOSTI FRANKA.
Radikalni vodja se posvetuje z Millerandom o borzni situaciji.
Pariz, Francija. — Eduard Herriot in Paul Painleve, nova voditelja Francoske vlade, sta se posvetovala z Millerandom glede ponovnega padca franka, kar dela velike skrbi voditeljem levice.
V padcu franka vidita skrito zaroto naperjeno proti novi vladi. P. Painleve, kateri bo naslednik Millerandov ali pa vojni minister v Herriotije-i ti. Začeli so takoj s preiska-vem kabinetu se je izrazil, da, vo, kedo je zakrivil nesrečo. ,
bosta s svojim prijateljem Herriotam zavzetla tako stališče, da bo frank rešen enkrat za vselej. Po tej izjavi je bil
— Honolulu. — Velikanska' eksplozija, katera je bila v ognjeniku Kilauea je povzročila vedno se ponavljajoče
Nove nakane proti slovenski službi božji v Trstu.
"Edinost* poroča, da je v Trstu že nekaj tednov v teku silna akcija, da se odpravijo v mestu vse slovenske cerkvene pobožnosti. Kot argumenta se poslužujejo štatistike zadnjega ljudskega štetja, po kateri je v Trstu jako malo Slovencev, a še večina teh je občevalni jezik italijanski. Sploh pa da znajo vsi Slovenci, ki žive v Trstu, vsaj za silo italijansko. Italijanski za-grizenci so torej tudi škofu dr. Fogarju že za vratom, da ga prisilijo, da požene Slovence iz cerkve. A to pot jim pšenica pač težko pojde v klasje.
-o-
Umor zaradi ljubosumnosti.
V Gorici se je v nedeljo 27. aprila odigrala krvava drama, kateri je dala povod ženska. Stotnik Bevilacqua in neki Giovani Piaeenza sta v u-lici pod goriškim gradom zaradi neke Urške Peganove iz Postojne prišla v hud spor., ki je tragično končal. Bevilacqua je namreč mahoma potegnil iz žepa revolver ter ga sprožil proti svojemu nasprotniku, katerega je krogla zadela v srce. Piaeenza je bil takoj mrtev.
-o-
Šole za črnce — mesto Slovane.
Te dni je bil v italijanskem uradnem listu objavljen ukaz glede ustanavljanja šol za li bijske 'državljane muslimanske vere. Primorski Slovenci v resnici lahko zavidajo napol divja plemena v italijanskih afriških kolonijah. Kajti otroci črncev se bodo lahko učili v maternem jeziku, do-čim obstoja za slovanske državljane Italije še vedno znana Gentilijeva reforma glede
mladenka.
Iz Šempasa.
V naši občini je izbruhnil v seniku Josipa Cernetiča požar, ki se je začel širiti z neznansko silo. Iskre in plameni so švigali visoko proti neba in kmalu bi se bil polastil o-genj Cernetičevega stanovanja. Pogumni domačini in o-rožniki so posegli vmes in po-krotili požar. .
-o-
Sv. Gora.
Obnovitvena dela pri naši baziliki dobro napredujejo^ Ogromne ruševine so že razčiščene in v kratkem se prične z zidanjem cerkve same. Te dni si je ogledal delo pre-vzvišeni knezoškof, ki je bil prav zadovoljen. V bližnjih dneh položimo temeljni kamen za novo Marijino svetišče.
KOROŠKE NOVICE.
Za župana v Sel ah
je bil na velikonočni ponde-ljek z veliko večino glasov izvoljen Ferdinand Pristotnik, krojaški mojster.
-o-
Smrtna kosa.
V Šmihelu je umrl posestnik Lorenc Lobnik, pd. Ko-gelnik, splošno spoštovan mož, ki je bil zlasti velik dobrotnik zapuščenih otrok.
-o-
Grob Benedikta XV.
"Osservatore Bomano" poroča, da se kiparska dela na grobu Benedikta XV., ki jih izvršuje bolognski kipar prof. Barberi, bližajo zvršetku. Grob se odkrije po vsej priliki 21. t. m. Tem povodom pri-rede Bolognčani veliko roma-
informiran, da je več trgov- potresne sunke, tako da je
tovemu plačilu preskrbe de-
cev v Ameriki, ki so zelo dvomljivi glede nove Francoske vlade, ki je formirana iz radikalov in socialistov. Na to odgovori, da Amerikanci vidijo vse v drugi luči in pojas-ne, da ta nova vlada je podobna oni, Velike Britanije.
Stališče nove vlade o zu nanji politiki temelji na mednarodnemu dogovoru in upa jo, da bodo v kratkem poravnali zadevo reparacijskega vprašanja, po načrtu eksper tov.
i
I
Illinoiski majnarji se podvržejo postavi prohibicije.
Peoria, 111. — Člani od Illi-noiške rudarske organizacije so se izrekli, da se podvržejo prohibiciji po zakonu Volstea-da.
Prezident Farington je doživel poraz, ko so majnarji zahtevali nepristransko obravnavo za Aleksandra Ho-wata.
John L. Lewis mednarodni predsednik, je bil predstavljen po FarHngtonu, s katerim sta bila še pred kratkim velika sovražnika v organizaciji.
ljudstvo, katerega domovje se; nahaja v bližini ognjenika.] vsako minuto pripravljeno, da bo moralo iskati si drugje Zavetja.
— Washington. — Senator Borah se zavzema za senatorja Wheelerja, kateri je na podlagi obdolžitve bil obsojen pri zveznemu višjemu sodišču v Montana. Borah je izjavil, da bo porabil svoj vpliv pri senatorjih, naj potrdijo dokazilo posebnega preiskovalnega komiteja, kateri je prona-šel, da je senator Wheeler prost vsake krive obdolžitve.
. -o-
Sporazum o davčni predlogi dosežen.
Washington. — Soglasne je bil dosežen sporazum o davčni predlogi. Sprejeta je bila predloga po Simmons demokratskem načrtu, 40 odstotkov čezmernega davka' in 50 odstotkov popusta pri normalnih davkih na dohodke spod $8,000.
Upanje vlada med senatorji voditelji republikanske organizacije, da bo sprejete predloge odobraval prezident! Coolidge.	i
nje v Rim, ki mu bo načel oval
poitafijančenja sfovanskihloL jsam kardinal nadškof.
-o--
Radi nesrečne ljubezni.
V tržaškem Bošketu se je radi nesrečne ljubezni zastrupila s karbolno kislino 20-let-na služkinja Marija Maglica, stanujoča v ulici Milano. Kljub takojšni zdravniški pomoči je kmalu potem izdihnila v bolnišnici. Zapustila je pismo, v katerem se poslavlja od svojega nezvestega zaročenca.
-o-
Vsi slovenski učitelji v Gorici odpuščeni.
Na mestnih šolah v Gorici je doslej službovalo še osem slovenskih učiteljskih moči, in sicer štiri definitivne in štiri začasne. Vsi ti so nedavno dobili odloke, s katerimi se odpuščajo iz službe. Odlok pripominja, da se odpust prekliče, ako napravijo izpit za poučevanje na italijanskih ljudskih šolah.
-o-
Iz Vrha pri Grahovem.
Na velikonočni pondeljek zvečer se je ločila od nas v cvetočih letih Cecilija Čufer Umrla je po kratki bolezni
rnmi HShmhe
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO*
AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne i it—
s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve s# dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naie cene za pošiljke v dinarjih ki lirah se bile včeraj sledeče;
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.9G
1.000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50 J
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir..........$ 5.20
200 — Lir..................$10.05
500 — Lir. ................$24.25
1,000 — Lir..................$47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Di». 2» nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokrai menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določal cene vnaprej. Zato se pošiljatre ma kažejo po cenah onega dne, ke mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICES PO POSTI KAKOR TUDI JAVNO.
Vse posiljatve naslovite na—SLOVANSKO BANKO
_
___ __
_____
radi prehlajenja, stara 17 let. Bila je miroljubna in pridna	AVE*. NEW TORE

-

"EDINOST"
EDINOST
t ,	(UNITY)
una la vaaki torek, sredo, četrtek in soboto. — fluued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, HL
__Telephone: Canal 0098. _
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$3.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$200
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.-75 _J_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at
Chicago. 111., under the act of Marrh T870
■ -.—.—.
Za naš tisek.
Agitatorji za katolišk tisek smo podobni kmetu, ki dela in se trudi od zore do mraka. Tako tudi mi vihtimo kopače in motike ter drobimo kepe in obdelujemo svojo njivo, da bi rodila tem žlahtnejši sad. Težko delo je to in povejte Vi zastopniki in zastopnice po naselbinah, ako bi ga vršili za kako drugo stvar, kakor to, ko veste, da je tako potrebno, da bolje biti ne more?
1 Lahko je agitirati za slab pohujšljivi tisek. Za liste, v, katerih razni kvantači svoje bedarije prodaja-' jo je kaj lahko agitirati. Današnji zapeljani svet rad čita pohujšljivo literaturo. Ko mu pa hočeš dati kaj podučljivega, ki ga svari in uči boljšega življenja, to mu je predolgočasno, tega ne čita. Zato pravim ni tako lahko agitirati za dober katoliški tisek, kakor pa je za slab protiverski pohujšljivi tisek.
In vendar kljub temu, naše konstruktivno delo napreduje. Naš tisek postaja močnejši in njegov vpliv se že čuti po vsej Ameriki., številna pisma prihajajo z izrazi pohvale in častitanja k težavnemu delu, ki gradi med Slovenci v Ameriki cesto .krščanskim idealom. Vse to so znamenja, da smo na pravi poti, in da to odločno pot moramo hoditi še naprej.
Odkar se je lansko leto organizirala tiskovna družba Edinost in prišla s tem v roke posvetnih ljudi laikov, je pričelo pri listu Edinosti novo življenje. Tisti, ki so imeli preje razne pomislike so se sedaj približali in se našega dela vesele. Naše fronte so se združile in sedaj prehajamo v enotno fronto. To je velikanske koristi za nas vseh. Samo začetek je, pa poglejte na vspehe — vidni so in ne da se jih zatajiti. Zato pa Bog nas ohrani na skupni poti in združene v enotni fronti. Veliko bomo dosegli, ako bomo hodili to skupno pot.
Eno kar nam še manjka je katoliški dnevnik. Dokler ne bo dnevnika med nami, bomo še vedno odzadaj. Tudi to bomo dobili, ako bomo šli krepko to pot naprej, kakor gremo sedaj. Zato pa dragi prijatelji naročniki agitirajte za nove naročnike, da se čimpreje omogoči izdajanje dnevnika.
Zlasti prosimo te dni prijatelje katoliškega tiska v Pittsburghu, Ambridge, Braddock, Canonsburg, Houston, Johnstownu in drugod po vseh teh okolicah v Pennsylvaniji, da greste krepko na delo. Med Vami se mudi naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki vodi kampanjo te dni za list Edinost. Pokaži se katoliški element te dni za katoliški tisek! Zanesite list Edinost v vsako slovensko hišo. Katoličani smo dolžni širiti, podpirati in naročati pred vsakim drugim tiskom katoliški tisek!
Izdajatelji lista Edinosti pa obljubljamo, da bomo list povečali in izboljšali, kakor hitro naraste dovolj
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet
naročnikov da bo to mogoče.
Naš list nima za seboj kakih podpornih jednot, na katere bi se naslanjal, kakor drugi listi. Naš list vzdržujejo zavedni katoliški naročniki. Njih je list in za njihove ideale se bori. Zato pa prosimo ponovno sodelovanja vseh katoliških Slovencev v Ameriki, da ta svoj list razširijo vsak v svojem lokalu in na ta način bomo prišli do večjega in boljšega lista in v najkrajšem času do nam potrebnega dnevnika!
mm
(Dalje.)
Veliki ministrski svet.
Dva dni nato, 23. februarja •so me poklicali k seji velikega ministrskega sveta ali kašaka Je pa to v krilu glavnega svetišča, prav blizu mojega teda njega stanovanja. Čakali so me tam trije gospodje, ministrski predsednik ali lončen in pa dva državna tajnika. Tsaronga ni bilo; se sploh ministrskih sej malo udeležuje in je ali pri Dalai-lami ali pa na vojaškem vežbališču. Nekega drugega šapi j a ali državnega tajnika pa ves čas mojega tamošnjega bivanja ni bilo doma, bil je na službenem potovanju. Do leta 19Q4. je obstojal ministrski!

svet samo iz štirih šapijev Ko je Dalai-lama bežal v Mongolijo, je vlada Tibeta prevzela nekaka narodna skupščina, obstoječa večinoma iz zastopnikov velikih samostanov. Odstavila je šapije in jih je poslala v pregnanstvo ; rekli so, zaradi nesposobnosti. Ko je leta 1908. prišel Dalai-lama v Lhazo nazaj, je hotel pregnane ministre od-škodovati. Novih štirih šapijev sicer ni upal odstaviti, zato je pa ustvaril za svoje stare prijatelje novo dostojanstvo in ga jim je po vrsti podelil. Postali so lončeni, "veliki ministri," po naše ministrski predsedniki. Ko sem bil jaz v Lha-zi, je živel samo še tisti, ki je predsedoval v seji. Tsarong mu je bil določen za nasledni-
New York, N. Y. ,
Cenjeno uredništvo: — Na-t tisnite teh par vrstic v Vaš cenjeni list, ako vidite, da soj na mestu, ako pa jih Vaše o-ko obsodi za v uredniški koš, pa tudi nimam nič proti temu.
V nedeljo dne 25. maja bomo imeli katoliški shod, ki bo prvi te vrste v naši naselbini.! Katoliški možie so se dvignili in bodo priredili sijajen shod, kakor je to razvidno iz velikih predpriprav, ki se vr-še že več tednov za shod. Shoda se bo udeležilo tudi več tujih gostov, kar je še posebne važnosti, da bodo rojaki od drugod videli, kaj tudi v New Yorku katoliški Slovenci zmoremo.
Kakor pa nima nobena katoliška stvar posute ceste z samimi rožicami, tako jih tudi delovanje za naš katoliški shod ni imelo, fiuhovnike in rojake, ki so se trudili za ta shod je slovenski list "Gl. Narobe" vedno napadal in se -na pobalinski način iz njih in shoda norčeval. Med seboj i-mamo ugledne može, ki nekaj veljajo med nami Slovenci kakor tudi med tujci a gori i-menovani list se ni mogel zdržati, da jih stalno ne bi zba-dal in napadal. Ko je prišel lansko leto k nam predsednik kat. jednote je naredil neslano opazko proti njemu. Naše dušne pastirje ima vedno na piki in kakor že znano je januarja meseca prišlo tako daleč, da so se nekateri naši možje morali poslužiti sodnije, da se je ustavilo grdo nesramno pohujšljivo pisanje. Mi v New Yorku in Brooklynu ne damo mnogo, kaj pijančki, ki list pišejo delajo. Med nami jih vsak pozna in se za njih lajanje v luno prav malo zmeni. Todai stvar je druga, kakor sem v mojem zadnjem dopisu omenil. Rojaki po drugih naselbinah mislijo morda so new-yorčani pa res taki, kakor jih grdi list opisuje. Tem hočem povedati, da je vsako tako pisanje, kakor ste ga čitali v grdem listu cortlandskih ob-rekljivcev sama laž in zahrbtno napadanje na dobre katoliške ljudi. In tak list kot je to ne zasluži, da bi ga katoliški rojaki čitali, še manj pa
ka, sem slišal. — Kolikor po-1 znamo energijo Tsaronga, se' je to morda že zgodilo.
Ministrski svet ali kašak je zelo važna korporacija. V Tibetu ne ločijo uprave in sodstva in je vsak namestnik obenem tudi prvi sodnik v svojem kraju. Kašak je pa najvišja upravna in tudi naj višja sodna oblast, Dalai-lama izvršuje vlado potom njega. Kašak imenuje namestnike 53 okrajev Tibeta in pi vse važne uradnike, kašak izdaja postave in naredbe. Da pa nemirni menihi ne nasprotujejo preveč, pridejo vsa važna vprašanja zakonodaje pred narodno skupščino. Seje kašaka so vsak delavnik, ra zen sobote. Enkrat na teden se zberejo ministri pri Dalai lami, ki se za vlado zelo zanima in očrta v splošnih obrisih politično smer. V izražanju svojih želja in načrtov je pa Dalai-lama zelo previden; saj je že dvakrat moral bežati in mu to nekateri zelo zameri
podpirali. Pri nas smo že obračunali z njim. Če bi še po drugih naselbinah v taki meri kot smo mi, bi mu kmalu usoda nataknila nagobčnik trajne molčečnosti.
To sem hotel napisati, da se to hinavsko natolcevanje proti nam tako kar tjavendan ne pozabi. Kajti ti ljudje so popolnoma brezznačajni. Jutri bodo že prišli izza drugega vogala se bodo nam pa prilizovali. Toda zapomnimo si kaj so delali doslej proti nam in jim ob takih prilikah povejmo v obraz, kar poštene zaslužijo.
Pozdravljam vse čitatelje lista Edinosti, kateri je v resnici pravi katoliški list in ga kot takega priporočam tudi vsem newyorčanom, da si ga naroče in čitajo.
Vaš zvesti naročnik.
Red Lake, Minn. Chippewa indijanski misijon.
V nedeljo, 25. maja se bo začel v naši cerkvi Brezmad.. Spočetja Device Marije prvi sv. Misijon in konec bo v nedeljo 1. junija. Dva čč. 00. jezuita: Rev. E. Papineau in L. Desjardins, oba indijanska misijonarja v Ontario, Canada, bosta pridigovala ta sv.1 Misijon. Župnije Red Lake in skoraj same Chippewa Indi-jane. Katoliško krščenih je zdaj 930 duš v 212 družinah.*
Prvi misijonarji, ki so pri-j nesli luč sv. vere poganom v Red Lake so bili vsi Slovenci n Frančišek Pire, Lo\Tenc Lav-I tižar, Jožef F. Buh in Nace Tomazin. Father Pire je prišel sem z Father L. Lavtižar-jem že leta 1858. meseca av-i gusta. Čez tri mesece in pol 3. decembra istega leta je F. Lavtižar tukaj na jezeru zmrznil 38 let star. Takrat je-bilo med 800 pogani vernih] kakih petnajst duš, ki so bilij katoliško krščeni v Ford Du Lac, Minn, in La Pointe, Wis.! od Father Fr. Baraga. Ena že-| na, Mrs. Josephine Lerance, še zdaj živi in je 88 let stara.
Od 1. 1858 do 31. decembra 1923. je bilo tukaj 420 odraščenih Indijancev krščenih. Father Tomazin sam jih je krstil čez dvesto od 1. 1875. —1883. Imamo tukaj vse krste in poroke zapisane od leta 1858. do današnjega dne. Be-
jo.
Ministri so sedeli z nogami navzkriž v revni sobi natlačeni z uradnimi spisi. Soba ni bila prav nič bolj gosposki kakor pa soba sodnikov v mestni hiši. Državna tajnika sta le malo govorila, razgovarja-la sva se le jaz in lončen. Čutil sem, da je lončen na videz prav vljuden in miren, da ga je pa moja oseba zelo motila in vznemirjala. Blagosrčen je in nekam boječ, bolj se ti zdi samotno živeč menih kakor pa visok državni uradnik. Njegova politika je neodločna in hoče zmeraj posredoyati. Je pa že Tsarong nekaj drugega; odločen je in pogumen in prav to ga dela tako prikupnega. Čutil sem nekako tudi, da mi tajnika nista naklonjena. Lončen mi je rekel, da ministrstvo prav za prav ne ve, kaj naj počne z menoj. On sam sicer nima nič proti meni, a narodna skupščina se je kar najodločnejše izjavila proti ekspediciji in vstop v
Gašper Burobonček je bil' socialist. Pred prvim majni-kom je dobil pismo iz lawn-dalskega grada. Kranjski Lenin eksmiljonfondar mu je pisal, da je Burobonček dolžan dostojno praznovati 1. maj kot praznik proletarcev. Burobonček se je zavzel, da to željo svojega predpostavljenega točno izvrši. Sklenil je tudi, da se udeleži parade, i. t. d.
Gašper Burobonček pa ni bil zadovoljen samo s tem. On je hotel nastopiti tudi kot govornik. Pisal je v lawndal-ski grad, naj pripravijo potrebni material za govor. Eks-j miljonfondar mu je rade volje ustregel in poslal Gašper-1 ju primeren govor. Ta se ga je učil mesec dni. Ko je prišel 1. maj je pa posegla vmes nesreča. Prvi maj je delavski dan, ko socialisti delo odlože in praznujejo delavski praznik. Gašperjeva žena pa je silila moža, naj ji kavo zmelje, da bo prej gotova s zajtrkom. Gašper pa se je poteg-' nil s hlač in svečano protestiral, da napreden proletarec nikakor ne more skruniti de-! lavskega praznika in je ves ogorčen odklonil, mlenje kave.
Gašperjeva boljša polovica na tudi ni bila kar tako. Dva je že spravila v grob in tudi Gašperju je večkrat zabrusi-
la v obraz da bo prej svoje pete, kakor ona. ona je sklenila, da se ne takne na ta dan nobenega la. ,Tako sta sedela vsak svojem stolu do ene pop« dne. Gašperju je že kruli] po želodcu in se je na tiho dušal. Da bi se potolažila sta šla spat. Najprvo je šla njegova žena in je zasmrčala. Za njo je šel še Burobonček in od same jeze začel dreto vleči. Zbudila sta se, ko se je že mračilo. Burobonček se je domislil, da je pozabil iti na parado proletarcev, kjer je mislil, da bo nastopil tudi kot govornik. Razkači se nad ženo, da je vsega tega ona kriva. V par minutah je bila pri tem razpoloženju izdana odredba za generalno mobilizacijo. Burobonček je začel razmetavati po kuhinji. Naposled se ojunači in vrže krožnik svoji ženi v glavo. Ta ne bodi nemarna mobilizira metlo in je z njo pričela šturmati Bu-robončka. Nastala je splošna zmeda. Ker je bila žena bolj močna od Burobončka, je ta moral na majniški izlet skozi vrata. Še le ko se je nadi-hal svežeg^ zraka, je smel priti zopet v kuhinjo. Zdaj se je vršil pri Burobončkovih majniški sprevod iz kuhinje v spalnico, njegova stara je šla naprej in je nesla luč.
Gašper Burobonček je bil ginjen od veselja, da je ta praznik potekel dokaj mirno brez posebnih incidentov. Sklenil je, da izvrši revolucijo, kakor hitro dobi dovolj poguma, a nikoli ne v navzočnosti svoje "stare "
nediktinci iz opatije sv. Janeza pri Collegeville, Minn, so prevzeli ta indijanski misijon 1. 1888. Meseca novembra istega leta sta prišla sem P. P. Thomas Borgerding in Simon Lampe. Zadnji je komaj pel Novo Mašo pri Sv. Štefanu v "borštu,", med Slovenci, in se je podal proti severu v Red Lake,, k Indijancem. Živel je tukaj do 1. 1896. ko je bil poslan v White Earth in pozneje v Beaulieu (1. 1900). L. 1905. pa so ga pognali med Lake Superior Chippewa Indijance — s Cloquet, Minn, kjer je ostal do julija 1923. Ko so ga zopet nazaj poslali v Red Lake. No, je že tako, more biti volja božja, da mora biti Slovenec pri teh "rde-če-kožcih" v Red Lake. Baraga, Pire, Mrak, Čebul, Buh, Tomazin so nas druge za seboj potegnili med Indijance. Čudna so pota božja!
Tukaj imamo "boarding-school" za sto indijanskih o-trok, dečkov in deklic. Res, lepo "legnat" imajo se veliko dobrega, koristnega naučiti za svoje življenje. Nekateri prejemajo sv. obhajilo po tri-štirikrat na teden, večina pa vsaj dvakrat na teden. Benediktinske Sestre iz St. Joseph, Minn. — imamo jih deset — skrbe za šolo, pisalec teh vrstic jih pa podučuje v sv. ve-
ri, "krščanski nauk," v šoli vsaki teden, dve ali tri ure.
Vseh Chippewa Indijancev na Red Lake Reservation je 1633, izmed teh jih je čez tristo poganov, nekaj malega "e-piskopalcev" krivovernikov in ostali so pol-katoličani in pol pogani. V smrtni uri pa skoraj vsi kličejo duhovna, če so tudi odpadniki ali samo po imenu katoličani.
Sv. Misijon je jako potreben tukaj ker ti Indijanci so imeli skoraj 35 let jako mehkega duhovna za župnika, so še jako nevedni v verskih rečeh, zlasti o ZAKRAMENTU sv. zakona ne vejo skoraj nič. Mož in žena živita skupaj, i-mata otroke, brez da bi bila poročena. Nekateri se ločujejo, drugi pa čez nekaj let pridejo k misijonarju se poročiti. No, kaj čmo, vsaj Evropski narodi tudi niso tako hitro lepo po katoliški veri živeli, ko so jih prvi misijonarji poduče-vali o sveti veri. Vzelo je več sto let predno so bili Slovanski narodi, Nemci, Francozi in drugi utrjeni v sv. veri. Moramo malo potrpeti z našimi rdečimi "iskovnjači." Bo že Bog dal da počasi bolj "briht-ni" postanejo in svojo dušo iz-veličajo. Rojaki, molite da pridejo vsi naši Indijanci k sV. misijonu.
P. Simon Lampe, O. S. B.
Lhazo je itak vsakemu tujcu najstrožje prepovedan. Vrhu tega je tudi indijska vlada v moji stvari zelo stroga; major Bailey ni zapovedal samo, da me ustavijo, temveč je tibet-ski vladi sedaj, ko sem bil že tukaj, tudi sporočil, naj me takoj spravijo nazaj v Indijo. Ker sem bil pa že tukaj, se je dal lončen pregovoriti — najbrž od Tsaronga —, da me pusti še nekaj časa v Lha-zi; a prosil me je, naj bom, če le mogoče, zmeraj preoblečen, da ljudstvo ne bo izvedelo.
Hotel je tudi vedeti, zakaj sem na vsak način hotel priti v Lhazo. Če bi mu bil povedal, da me nevarnost veseli in da sem hotel napraviti nekaj, Česar drugi niso mogli, bi me ne bil razumel; če bi mu bil rekel, da sem prišel študirat ljudi in njih življenje, bi bil mislil, da sem znorel. Zato sem mu rekel, da je moja želja po spoznavanju budizma neizmerna in da sem napra-
vil vse, kar sem mogel, samo da bi pil v Lhazi iz studenca budistične modrosti. Stari gospod me je nato hotel poskusiti, zlasti, če sem v budistični filozofiji kaj podkovan. Rekel mi je, naj mu razložim besedilo, ki se je glasilo približno takole:
"Slava velikemu učitelju, ki je zatrl vsak prepir, koje-ga izvir je brez začetka in brez konca, brez postanka in ki nikdar ne izgine, brez enakosti in brez razlike, brez prihajanja in brez odhajanja."
(Dalje sledi.)
-o-
Čarovnik. "In sedaj prosim, dajte mi svojo uro. Naredil bom, da bo zginila in nato jo bom zopet pričaral."
"Eh, gospod, moja ura je zginila že včeraj v vlaku, sedaj ni treba drugega, ko da jo zopet pričarate!"
-o—
Širite ust edi

iS ......iS, fci,-t-JjLi^iLo. .. : .


i,* T'


Ameriška Slovenka.
s

Bridgeport, Ohio.
Zadnje čase se večkrat sliši o naši naselbini in tako je prav. Na dan dopisovalci, kolikor več dopisov, toliko bolj 'je zanimiv list.
Danes je moj namen pisati o si avnosti, katero so priredila društva sv. Barbare, štev. 29 in dr. sv. Ane štev. 123. Namreč praznovanje 30-let-nice KSKJ. ki se je vršilo pri nas dne 11. maja in obenem katoliški shod tukajšnih Slovencev.
Slavnost je nepričakovano lepo vspela. Dasi je deževalo •celi dan so se rojaki udeležili v obilnem* številu zjutraj sv. maše, katero so darovali Rev. Father J. J. Oman in so pristopili k sv. obhajilu korpo-rativno društvo sv. Barbare in društvo sv. Ane in mladinski oddelek obeh društev.
Popoldne pa se je vršil katoliški shod. Rojaki so napolnili dvorano, kakor še ne tako in s tem pokazali, da so vneti za dobro stvar, kakor je bil katoliški shod in obenem so pokazali svojo odločnost in značajnost, da jim je še vedno pri srcu ono, kar so jih naučili dobri slovenski stariši in da od svojega prepričanja ne odstopijo. Preveč bi se porabilo prestora v listu, ako bi
hotelo vse opisati. Glavni govorniki so bili Rev. Father Oman iz Clevelanda. Domači g. župnik Rev. Father Gresel v angleškem jeziku. Mr. Ivan Zupan urednik Glasila KSKJ. in Mr. Anton Grdina gl. predsednik K. S. K. Jednote. Dru-
matično društvo predstavlja lo igro "Čevljar", katero so igralci vsi brez izjeme izvrstno igrali. Precej po igri, pa je bila živa predstava slika K S. K. Jednote. Ta slika vse navzoče očarala. Jednoto jt predstavljala dekle Miss Angela Hochevar, katera je bi la obelečena v belem oblačilu s krono na glavi, ki je imela napis z zlatimi črkami "K. S. K. J." V roki pa je držala bandero z zlatimi črkami 1894—1924. prepasana z a-meriško zastavo. Društvo sv. Barbare je zastopal deček A-lojzij Hochevar, ki je pozdravil Jednoto z lepim govorom. Društvo sv. Aha pa je pred-
Father. Vaših lepih naukov, ste jih nam dali v cerkvi in dvorani ne bomo pozabili in potem gl. predsed. Mr. Anton Grdinatu, ki ste nas počastili z Vašim prihodom kol gl. predsednik v to malo naselbino. Hvala tudi Mr. Zupanu uredniku glasila KSKJ; ki ste se potrudili, da ste prišli z Vašim obiskom k nam in ste se odtrgali od Vašega obilnega dela. Bog naj Vam vsem povrne Vaš trud. Tudi rojakom iz Canonsburga in iz Pittsburga se zahvaljujemo, ko so nas posetili na ta dan v tako lepem številu in s tem pokazali, da se tudi oni vesele z nami prireditve, kadar sc gre za korist katoliškega prepričanja in za K. S. K, Jedno to.
Ob tej priliki moram pov-dariti, da gre velika čast gl predsedniku K. S. K. Jednote, ki se toliko trudi s prirejanjem kat. shodov po našel-
CVETOČA JABLANA 12 KANSAS A.
K* »Ce jfft-' •■

stavljala deklica Paulina binah. Da je katoliških sho-Ausec, tudi ta je v imenu dru-; dov treba med nami vemo se-štva sv. Ane pozdravila Jed-' daj tudi mi. Ljudstvo je vse noto. Člani in članice pa so' prerojeno. Mi smo doslej vse predstavljali mali dečki in preveč čakali. No, pa tudi se-male deklice z ameriškimi za-J daj ni prepozno, to se vidi stavicami. Deklice Mary Sme- kako naudušeni so rojaki, rekar, Ana Legan, Johana1 kjerkoli se prirede shodi. Po
Gregorčič in Rozi Gregorčič, so deklamirale I. Zufpanovo
večjih naselbinah, imajo že vse programe narejene za pri-
deklamacijo, ki joie-^pisal za rejanje shodov. Pa tudi po tridesetletnico v Glasilu. Vsi' malih naselbinah se da prire-smo bili ginjeni, ko se je Je-1 diti, samo dobre volje je po-dnota dvignila z sedeža in se treba.
je zahvalila članstvu za zve-] Naj še omenim, da je bil stobo, ki so je ji izkazali do-| Mr. Mladič tukaj Vaš poto-
sedaj in pozivala je gl. uradnike in vse članstvo, da naj še za naprej še z večjo vnemo delajo za slovenski narod v Ameriki in se naj ravnajo po geslu : "vse za vero — dom — in narod!". Nato so vsi dečki in deklice enoglasno zaklicali : Živela K. S. K. Jed-nota! Nato je pevski zbor zapel "Hej Slovani" in "Ameri-
Slika kaze razcvetelo jablano iz Kansasa, kjer kaže
fa wanSP°mJad SlI.n°	° Ieto za sad^ države
~ ei Pai V? ?UgU kaŽejo' ako ne P"de k*ka nesreča vmes, obilni pridelek vsakovrstnega sadja.
valni zastopnik lista Edinost in Ave Maria. Kakor se je izrazil je tukaj dobil precej novih naročnikov. Tako, da je bil z uspehom zadovoljen. Ro-. jaki po naselbinah pojdite [ mu na roko pri kat hko
to zasluži Mr. Mladich vso hvalo, ki se za to trudi. Mr.
POZDRAVI IZ NEW YORKA.
Pred odhodom v stari kraj želim poslati pozdrave vsem mojim prijateljem v Clevelan-du in sirom Amerike. To priliko tudi porabim, da se zahvalim tvrdki ZAKRAJSEK & CESARK v New Yorku, posebno zato, ker me je njen uslužbenec pričakal na pos taji ob 1 uri po polnoči ter mi preskrbel \ prenočišče. Ker bila
o,-> Kii; ™ ^ •	• ^	in Amen- «vaiu, ki se za to trudi. Mr.
drulve ih uSrov fn°T' S*"- S tem je bHa ^vnost Mladič se ne ustasi agitirati društvenih uradnikov m de- končana nekako ob pol 10.! za katolšiko časopisje, zato
klica Justina Gregorčič je pozdravila goste v imenu mladinskega oddelka. Govori, ki smo jih Čuli bodo nam ostali zavedno v spominu. Naselbina je sedaj nekako prerojena, čujejo se govorice: lepo je bilo. Tako moramo delati, kakor so nam Father Oman povedali. Tudi Mr. Zupan je prav povedal v svojem govoru. Mr. Anton Grdina gl. predsednik naše Jednote je mož na svojem mestu. Bog ga nam ohrani, ker to je v resnici voditelj, ki zasluži ime vo ditelja. Tudi naš župnik) so nas jako razveselili, ko so nam povedali, da se bodo pričeli učiti našega jezika. Vsi govorniki so želi burne živahne pohvale za lepe govore.
končana	Hi
.	......" v ^ ■H'-'X J. V/. --------vaoupiajc, iaiu
uri. Gl. predsednik Mr. Anton je dolžnost nas vseh, da mu Grdina se je v krasnih bese- pomagamo pri tem delu. Od dah zahvalil bridgeportski na- nas katoliških Slovencev je fcelbini. "Za prireditev nismo odvisno, ali bomo že dobili kaj takega pričakovali" je re-! zaželjeni katoliški dnevnik, kel. "Ta sijajna nrirpriitmr \r Sedai mnram
razširieniu,Sem bila Z P°strežbo imeno-
. listov. To delo ni tako la-l^TJ^% Z&dov?l?™> >, toda potrebno je in za- ^^oljeisto vsakemu, ki po-itr».	tuJe v stan kraj, priporo-
čam.
Justina Šušteršič,
---o--
kel. "Ta sijajna prireditev v tej mali naselbini je dokaz, kaj
Sedaj moram pa končati, sem že predaleč zašla s pi
-----------	--"ooia O JJI-
se lahko naredi, ako se sanjem. H koncu želim vsem
l/\ nln. m« - 1 1 • .. m . _	__T___J "i i •	.	.
složno skupno deluje." Father Oman in domači g. župnik so se potem od nas poslovili kakor tudi rojaki iz Canonsburga in iz drugih krajev. Domači so se pa še zabavali do 2. ure zjutraj. Father Oman,1 Mr. Grdina in Mr. Zupan so se poslovili od nas drugi dan v ponedeljek opoldne z obljubo, da se bomo še videli.
Prav lepo se zahvaljujemo vsem udeležencem v prvi vrsti pa preč. g. Fathru Omanu,
Is-1 nn U ___1 1 •	....
prirediteljem shodov najlep šega vspeha ter pozdravljam vse udeležence, kakor tudi vse čitafelje lista Edinost.
Mary Hoge.
-o-
— Ko pridobiš novega naročnika na katoliški list, položiš s tem kamen na obram-beni zid svoje vere.
Iz Clevelanda v Preserje Predno se podam na parnik Paris, še enkrat lepo pozdravim svojega moža, brata, nečaka in številne prijatelje in prijateljice v Milwaukee Wis. Dalje se zahvaljujem tudi vsem onim, ki so me spremili na kolodvor. Pozdrave pošiljam tudi mojemu svaku v Chicagi in njegovi družini, kakor tudi prijateljici Mrs. Habjan, ki so me pričakali v Chicagi na postaji ter me potem spremili na vlak. Ker sem bila tukaj v New Yorku od tvrdke ZAKRAJSŽk & CESARK prijazno sprejeta in v vsakem oziru najbolje postre-
žena, me veže dolžnost, da se tem potom tej tvrdki zahvalim za tako dobro postrežbo in jo vsakemu prav rada priporočim.
Mrs. Mary Kratchnik.
-o-
Predno grem na parnik Paris mi je dolžnost, da pozdravim predvsem svojega moža, v Sheboyganu, Wis., brata in druge sorodnike kakor tudi mojo dobro prijateljico Frances Mihelič. Pozdravljam tudi vse fante društva "NADA" ter se jim ob enem zahvaljujem ker so me 4. maja pri Fr. Zavrlu tako s cvetlicami obdarili. Verjemite, da se Vas bodem pogosto spominjala v starem kraju. Pozdravljeni do svidenja! Tukaj se želim zahvaliti Slovenski banki ZAKRAJSEK & CESARK v New Yorku, pri kateri sem bila izvrstno postrežena. To tvrdko pač lahko vsakemu priporočam.
Mrs. Matilda Skrinar.
Ob 6 uri zvečer je bil pri-	ki so nam dali priliko da smo
rejen slavnostni banket, kjer	opravili svojo versko doTž
so nastopili se razni govorni-	nost v maternem jeziku Botr
ki. Po banketu pa je naše dra-	Vam plačaj za Vaš trud"
Za gospodinje. |
Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po if]] zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsako sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihrani denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in -m zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljerfb v iS baksah!	I
Grdina in Sinovi
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLE VELA N DU
1053 East 62. Street.
Telefone: RANDOLPH 1881
Predno odpotujemo s par-nikom Paris, še enkrat pozdravljamo svojega moža, oziroma očeta Mr. Frank Toma-zicha v Chicagi kakor tudi pozdravljamo svoje
McAdoo proti klanom.
New York. — McAdoo je odgovoril skozi svoje politične managerje glede Under-woodovega stališča proti Ku-kluksklanem, katero se glasi: "Jaz stojim za pravico in glede na to varujem garancijo ustave Zdr. držav, katera daje svobodo verskemu prepričanju, svobodo govora in tiska in svobodo mirnih zborovanj.
Toraj iz tega odgovora je razvidno, da ne odobrava Mc Adoo protipostavno početje te tajne organizacije. Delegat-je na konvenciji bodo odprli boj proti Kukluksklanom. o-
Bomba namenjena Kukluks-klanem.
#
Chicago. — Kukluksklani so imeli posebno sejo v zgornjih prostorih prostozidarskega tempeljna. Na to sejo so tudi povabili prijatelje te organizacije, ne glede na to, da so dobili več grozilnih anonimnih pisem.
1 Ko so zapustili tempelj po dokončani seji, je po izpovedi prič se pred poslopjem u-stavil avtomobil, kateri je i-mel luči ugasnjene, v njemu so se nahajale štiri osebe, dva stopita iz avtomobila in eden od njih vrže bombo, predno je pa eksplodirala je že avto odvozih Eksplozija je poškodovala prvo nadstropje in ranila eno osebo.
-o-
ZA SMEH IN KRATEK ČAS,
Čička pri zdravniku.
Čičko je zbadalo v prsih. Mož ji svetuje: "ajdi stara k liječniku, da te ozdravi."
Čička je svojega moža ubogala in šla k zdravniku. Zdravnik jo je nekoliko pregledal ter nato žilo potipal in gledal na uro. Ugotovil je, da Čički se ni nič nevarnega bati. Potolažena je odšla domov. Prisedši domov jo vpraša mož: "No, stara kao je bilo?"
I Čička odgovori: "Ništa, primio me je samu za roku i gledao na svoj sat (uro), da li mu ide dobro.
-o--
Očetovski nasvet.
Dober oče je dal nekoliko dni pred poroko svoji hčeri ta dobrohoten nasvet:
"Torej naj se vse pripravi za večerjo. Upoštevaj pa to, da moraš jedila izbrati po želji tvojega zaročenca, ker je starodavni običaj, da se na
številne
prijatelje in znance ter jim' ^TT"' °DICaJ'- a&, 86 kličemo: Na svidenje! Zah- - gojenemu izpolni zad-__j____a- a ii • r. i nja zeli a.
rica
Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuha-, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig na-gospodinje ne morejo veliko posneti, ker veči- filj noma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako [g prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj- ffl stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski SJ nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo- jjj ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih Ib slik. Cena 75c.
Naroča se v
KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street.
Chicago, 111.
Za splošno kuho priporočamo:
Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00
Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vasi kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h

W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.

t
*
t t
4
valjujemo se tudi tvrdki ZAKRAJSEK & CESARK v New Yorku za točno postrež-, bo.
Mrs. Mary Tomažich in otroci.
SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo pre jeli v nekako 30 izvodih. Gos podinje, ki jo želijo naročiti naj to store takoj, dokler m poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana 2 številnimi slikami, ki kažf gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane, same $4.00. Pišite po njo takoj !
Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
nja želja.'
-o-
g^" ŠIRITE LIST EDINOST!
J.K0SMACH
1804 W. a and St. Chicaeo. DL
Roiakom se priporočam oci nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELKZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboiiše dfelo, nainižie Gene. Prevzamem barvanje hiš z una t in znotrai. t>okladam stenski
oaoir.
TONY DIME
1738 W. 22nd Street. * Se priporoča Slovencem pri nakupu oblek po miri, delo unijsko jako zmerne cene blago prvovrstno.
im	ligi;- ..	"



Skupno potovanje v Jugoslavijo.
Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki b radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasi\ila se obrniti na
Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave..	New York. N,
DOSTAVEK: — Tstotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi ze v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi.
Y.
-
..L



/
i
ZVONARJEVA HČL
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
'wmimimmmjmmmjmimri
"Kaj bo neki daf otroku kot nauk za življenje?" je mislila sama pri sebi. "Pač mu ne bo dal kaj takega, kar bi ga spominjalo na versko razliko, kar bi mu bilo v sramoto in drugim v pohujšanje . . Prav nič se ni vedelo, kaj se lahko vse zgodi na tak dan.
Ono jutro je bilo jasno in lepo, kakor Marijčina bela nedelja. Cvetlice so se šopirile na mizi in roditelja sta se pripravljala v lutersko cerkev. Deček je bil razburjen in je neprestano mrmral svoje izreke. Hotel je biti obema v čast in ponos. Prijel je svojo mamico za roko in pristavil živahno: "Danes greš pa ti in Marijca z nama. Bosta Slišali, kako glasno in razločno bom odgovarjal na vprašanja. Bodita brez skrbi, jih dobro znam.
Pridni učenec je bil poln poguma in oče ga je prijazno potrepljal po rami.
Kako vse drugačna čustva so navdajala danes družino, kakor pred dvema letoma na Marijčino belo nedeljo. Celo oče sam je bil ratresen in brez posebnih pobožnih občutkov. Uvidel je sam pri sebi, da tukaj mati ni mogla prav nič vplivati na dečka; prav nobenega stika ni imela z dečkovim srcem na današnji dan. Oče sam pa tudi ni bil v nobeni zvezi s svojimi soverniki. Dozdevalo se mu je vse tako, kakor bi se napravljali za ljudsko veselico, pri kateri naj bi se njegov sin posebno postavil. Zasramoval se je svoje lastne mlačnosti — in resnega, temnega obraza je šel na strani svoje žene. Rozika se je še vedno vojskovala sama s seboj. Cele dneve prej je razmišljala o tem.
"Ali naj ležem ta dan? Svojega lastnega otroka vendar ne bom vodila k luterskemu oltarju." Toda otrok! Ali naj mu krati veselje ? Ali ni njen mož na belo nedeljo klečal ob njeni strani zaradi otroka ? Mora iti — da javno odstopi svojega otroka — katoliška mati — luterski veri! Nič ne pomaga, če bi se branila, noben klic po usmiljenju, noben obup, ki se jo je ponoči loteval. Kakor je sama hotela — tako je prišlo.	*
V cerkveni klopi je sedela s sklenjenima rokama in stisnjenima ustnama . . . Danes so ji vzeli najboljše, kar je imela — njenega otroka.
Marijca, ki je bila zadnja leta vitko vzrasla, je stala 2 upognjeno glavico ob razburjeni materi. Njeno gorko srce je plakalo za bratcem. Zakaj se je mati poročila z lu-teranom? Seveda, oče je bil tako dober, tako ga ima rada. Niti misliti si ne more, da bi bil kak drug njen oče, tudi najboljši katoličan. Zakaj je oče drugoverec in sedaj še bratec poleg njega ? Grenke so bile danes za vse te ure!
Mirkov jasni glas je vse predramil iz zamišljenosti. Odgovarjal je razločno in določno na stavljena vprašanja.
"Kako lepo poudarja," si je mislil oče in zrl ves ponosen na sina,
"Ta zna vse, tako prosto odgovarja," so si šepetali drugi.

Mati je poslušala dečkov glas, ki jo je vabil in odbijal obenem; danes se ji je zdelo vse, kakor v zlih sanjah, iz katerih se mora enkrat zbuditi. Zdramilo jo je premikanje otrok, ki so tiščali proti oltarju. Vrsta za vrsto so pokle-kali na klečalnik pred pastorjem, ki jim je pokladal roko na glavo in jih blagoslavjal. Sedaj je prišel Mirko na vrsto. Z zanosom je zrl oče na sina. Mati pa si je zakrila oči z rokama, kakor bi hotela s tem zakriti vso svojo duševno bolečino. Slovesno so odmevale pastorjeve besede. De-
Zbašnik

JAVNI NOTAR,
»oba a06 Bakewell Bkig.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je)
*
t *
*
^t Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, tf
4»	pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-
+	CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in 4|»
«|l pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ^
+ ______ ... *
* * +

JOSEPH F.
ACKERMAN
4 se priporoča rojakom v Forest City pri nakjipu raznih barv in varnisev. V zalogi ima vsakovrstni stenski papir, katerega prodaja po zelo nizki ceni. Prevzame barvanje hiš zunaj in znotraj in poklada stenski papir. On ima že več let izskusnje v tem delu in je zelo izučen v tej stroki. On stori najboljše delo po najnižjih cenah. Kadarkoli potrebujete tako delo se vselej obrnite na njega.
MAIN STREET NASPROTI SHOE FACTORY
Forest City, Pa.
ček se je dvignil. Glasno in razločno mu je bral pastor svoj rek:
"Bodite pridni in edini v duhu po veri miru. Eno telo in en duh, kakor ste tudi poklicani po enem upanju vašega poklica. En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče nas vseh, ki je nad vami vsemi, po vas vseh in v vas vseh."
Naposled se je slavnost končala. Nekako lahko je vzdihnila Rozika, ko je šla ob strani živahno govorečega dečka proti domu.
Prihodnjo nedeljo je prejel deček kruh vino iz keliha.
Sin je šel z očetom k javni spovedi.
Ta dan je bil resnejši in modrejši.
In mati? — Vse prošnje užaljenega moža so bile zastonj.
"Ne, in ne! Ne grem, ne morem iti k vaši božji službi. Ne bi mogla gledati in bi morala jokati. Dovolj je, da sem bila v nedeljo zraven."
Mlada hčerka je jokala. Oče je hodil temnega obraza okoli in sinko je kmalu odnehal s prošnjami, ko je zazrl resno žalostno materino obličje. "Saj je bila oni dan z menoj v cerkvi in to je glavno," se je potolažil.
Rozika je ostala sama doma. Begala je semintja v kuhinjo, v klet, v sobo ter pripravljala južino. Z delom in trudom je skušala zatreti svojo notranjo, duševno bol.
"Ni mogoče več prenarediti; ne molitev in ne žrtva ne pomagata več. Deček je zame in za našo vero izgubljen," — ji je begalo po glavi. "Nobeno kesanje in žalost mi ne moreta vrniti dečkove duše — one duše, ki sem je žrtvovala posvetni ljubezni do moža. Da bi ne bila nikdar videla moža, ki me je oropal vsega, kar sem imela svetega: otroško vero in zaupanje v Boga, veselo nrav in — zdravje."
Srce se ji je krčilo in zapiralo onemu, ki se mu je odkrito in otroško zaupalo pred leti pri oltarju, — pa ni imela toliko moči v sebi, da bi se temu ubranila. Govorila si je: "In kaj zlega mi je napravil ? Saj me ni goljufal in osle-
paril. Z menoj je bil vedno odkrit in pošten, pa_vendar
ga ne ljubim več, — začenjam ga sovražiti, — ukradel mi je otroka — on je moj najhujši sovražnik."
Prav nič se ni spomnila svaril rajne matere; postajala je vedno bolj nejevoljna. Drugi pa, ko so prišli iz cerkve niso prav nič vedeli o njenih strašnih duševnih bojih. Prinašala je pripravljene jedi na mizo in sedla k slavnostnemu obedu. Opravljala je svoje vsakdanje delo, kakor prej od jutra do večera — a postajala je vedno redkobesednejša in trpka v svojem govorjenju.
Svakinja Anica si je večkrat stavila vprašanje:
"Kaj bo z Roziko ?"
Z resno Marijco sta se večkrat pogovarjali o materi. Grozeča nevihta je visela na dhišo od onega dne, odkar je postal sin — luteran.
Gilbert New Store
VSEM SLOVENCEM
V	Gilbertu in okolici naznanim, da sem začela trgOvino z mešanim blagom
DRY GOODS STORE.
V	zalogi imam vsake vrste ženske klobuke, suknje različne vrste in barv. Prav-tako tudi raznovrstne otroške obleke.
Naše blago je prvovrstno zakatero jamčimo. Rojaki držite se vedno gesla SVOJI K SVOJIM! In ne hodite h tujcem, kjer vas le skubejo!
BARA MATEKOVICH
LASTNICA
GILBERT, MINNESOTA.
Prekmurski oddelek.
Urejuje Frank Horwath.
NASA BODOČNOST.
Bodočnost lejpo moremo( i tiidiga moremo dokončati, dosčgnoti mij prekmurci tudi, nej pa takšem tali kak nan> eti vu našoj novoj domovini, se že na prej kaže, da se — Driizevni držav, dosta naši dilijmo od eden driigi. prekmurcof že tli vu toj dr-! Najdejo se mednami tiid* žavi 15 ali 20 let. I medjimif takši, da pravijo da mij kranj-se najdejo takši tudi da gle-i com pomagamo, dabi lejko dajo, da bi se mij zdriijžili ij svoji bili, kakbi tou mogoče bi kaj meli kakšo organiza-j bilo, vej so pa kranjci takši cio, ali kaj drugoga takšega,j katoliki kak mij, takši Slo-kabi nahasek bilo za nas. venci kak mij, samo, da oni Ne je dugo da smo meli tii na-! so bole izobraženi vu sloven-še novine kak mje znano skom jeziki ar soga bole kul-"Zvejzda Vogerski Sloven- tolejrali kak mij. Zato drag* cof," ali uredništvo se je ras- Prekmurski Slovenci mij si kadilo iz Chicage i so odišli tiidi moremo preskrbeti vse vu New York i zaj tam piše-J kanam je potrejbno za naš i jo (pušejo) svoje ne prave; zanašo vklipostanost moremo prekmurščine, ar mi smo nej! se zdrujžiti i na vsem polji si vogrski Slovenci, mij smo alij pomagati vkupno živeti, kak Slovenci ali pa prekmurski bi tou lepo bilo zanas dabi se Slovenski, vogri pa ponikšem sporaznili, bi si napravili e-f tali nej ar nač nevejmo voger- den združeni odelek pri na-' ski, šteri pa znamo, smo se šem uradi kaksmo dobili do-| mogli nafčiti, ar nas je naša voljenje, ar ti naše katoliške Mati nej vogerski fčila. Zato novine Edinost so jako rešer-
licago, III.
jp. urednik, lite tudi me-
naše ime je Prekmurski Slovenci, toga se fsi moremo držati, da se zdriižijmo vu eden katoliški tabor, šteroga nes-mimo podirati z zničiti liki zidati naprej i braniti, kak najbole moremo, začnoli smo nasij naselbinaj.
—o— DOPIS.
T
Chicago, 111
Spostuvani gos Prosim Vas dovoli ni malo prostora vu Vašem listi Edinosti.
Vu številki 39. sam štejla dopis, šteroga je dala na svetlo Prekmurska Slovenka, zato tiidi jes ščem podati par vrstič vu list, le naprej Slovenske žene po toj poti, tak bomo dosčgnole velki napredek na društvenej polji in tiidi vu driigom deli posebno pa tiidi me drage Prekmur. žene je tiidi naša dužnost, da širimo katoliški časopis kak je Edinost Ave Marija. Tudi med Prekmurskimi Slovenci se najdejo takši kij rajši podpirajo grde, umažene liste kak pa katoliškoga. Ništerni pravijo, ka vdrjem Vu Bogi., a tou pa nekaj nej či man tak-
.iene nad Slovencami. i že tiidi mano lejpa društva med nami, zato prekmurci naprej i si zi j dajmo vsof močjof lf naprej potakšem dosegnemo vse ka nam je potrebno vii
ši list, tou pa nespoznajo, ka takši listi zrovajo katoliško voro iz srca, kak sramotijo katoliške duhovnike in vse ka-je krščanskoga. Kak Vam je tiidi znano drage žene, da i me mamo društvo Sv. Ane štero spada po naj bogatejšo,, najstarejšo K. S. K. Jedno-to, pri toj društvi bi moglfr biti vse Prekmurske žene in dekle, potem bi naprediivale,. da bi postalo društvo organi-zejrano. Opominam se, žene-da naj pošilajo le dopise. Vif gospod urednik pa mejte usmiljenje znjem, zato se pa bojim, da bi moj dopis romal vu koš.
Pozdravlam vse čitatelice« toga lista, kak tudi vse Prekmurske žene, listi Edinosti pa želem da bi postau dnevnik.
Ana Frank.
RAZNO.
Pazite na den 29 juniuša, sakši se naj pripravi za te den ar bo nikaj novoga, društvo Sv. Ivana Krstitela štv. 13. D. S. D. bo na pravilo eden lej-pi pitnik, ka takšega ešče nej bilo pri društvi.


Pomagajte svojemu zdravju!

DOBRO ZDRAVJE zavisi od dobrih zob. Zato nihče dovolj zgodaj ne prične skrbeti za svoje zobe.
Ničesar človeka bol> ne zadovoljuje, kakor lep nastav lepih zob. Nič pa ni bolj neprijetnega kakor krivi, oskrbljeni in objeti zobje. Tudi od zob je odvisen človekov vspeh.
Pa tudi veliko bolezni, revmatizem, paraliza, itd. izvira od slabega zobovja. Neprebava, nervoznost je vzrok zobovja.
Mi specializiramo z izdelovanjem* zobniho kapic, ustnega mostovja in vse kar spada v zobozdravniško delo- Izdiramo zobe brez bolečin.
NASE CENE SO JAKO UGODNE! Naše cene so jako ugodne!
New York Dental Parlors
1958 W. 22nd ST. (In Robey St. corner.) CHICAGO
Novo društvo Prekmursko je Sv. Martina, to društvo spadne k K. S. K. J. več novi članof žje dobilo, vsi Prekmurci šteri ste ešče nej vu društvi stopite vu tou društvo.
-o-
IZ PREKMURJA.
Aprila 27ga 1924, je Cren-
ZA MESEC JUNIJ.
Mesec junij je posvečen če-ščenju božjega Srca Jezusovega. Krrasno premišljevanje za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole-ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, da se je lahko poslužujejo tudi drugi. Vse one, ki si žele naročiti to knjigo o-pozarjamo, da jo lahko dobe v
Knjigami , Edinost. — Cena samo 60c.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gre j o na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria.
sovska fara dobila nove zvone. '— Iz Dolnje Lendove„ Nemety Vilmos je odpotiivau vu Budapesto, da brani Vele posestvo hercega Esterhazy-ja, da nebi dilili njegovo i-manje vu Prekmurji, ar je on velki sirnak da več nema zemli kak 20.000 plugov — Vu Prekmurji parlamentarno zastopstvo dobi stranka H R S S šče dobi dva zastopnika* temo pa meli štiri — Ceste vit Prekmurji so jako pokvarjene, sakše potiivanje je smrtno nevarno. —
♦ * *
NA PRODAJ
so tri hiše blizu slovenske cerkve na treh lotah. Ena je tri-nadstropna zidana hiša. Druge dve sti dvo-nadstropne lesene. V hišah je 17. rentov, ki nesejo $196.00 mesečno. Cena $14,000.00. — Za nadaljna pojasnila vprašajte:
C. SPONDER,
2231 So. Wood Street,
CHICAGO, ILL.
(5—21—22—23.)
Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si nadrgrnite roke, noge in hrbet. Človek, ki dela z miSicami. ne sme biti bolan. Urite se vedno. PoskuSaJte vdrgnenje s Pain-Expelierjem.
Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 85 in 70c. steklenica v le] F. AD. RICHTER & < 104-114 So. 4th St.. »--

. ...