^ rss«n lo praiiukov. & eicept Sstordays. , tnd Holiday»« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniikl la opravit ilk i prostori t SU? South Lawndale Ava. Offioa of Publica t loa: IM7 South Lawndale Ava. ,TEAR XXXL Cana Uata ja $6.00 «•tUr JuiM* lt. ISN. »I IS* »Mt-offto« «»«far U» AM W Obmnh «I Ibnk I. im. CHICAGO, ILL., PETEK. 18. AVGUSTA (AUGUST 18), IM» Subscription 96.00 Yaurly &TKV.—NUMBER 161 Acceptance for mailing at special rate of poetage provided for 1» aeotkm not. Act of Oat i. 161V, authorised on Jus* 14. ltlt. ckhardt je naš drugi riman, se bahajo v Berlinu Poljtka odredila svojim stražam v koridorju, igtj streljajo na vsakega moškega v uniformi, ti prekorači mejo. To bo nedvomno izzvalo i pove krvave incidente. Hitlerjev zunanji urad pravi, da mora Nemčija dobiti Gdansk "brez-' gojno in brez vsakega kompromisa." Na-ski tisk že tri tedne spoštljivo molči o berlainu ,vt Poljska, 17. avg. — vojaške straže ob meji m) včeraj dobile ukaz, glej morajo streljati na moškega v uniformi, ki ¿i mejo in stopi na polj-v koridorju. Ta drastič-iba je prišla, ko so vče-iitraj nemški stražniki u-poljskega vojaka, ki je prekoračil mejo blizu ko poročilo se glasi, da ci streljali, ne da bi bili prijeli in ga vprašali, [jiče—kakor so doslej delali 11 vsakim Nemcem, ki je na ali namenoma preko-mejo. "Ista igra lahko ve-obe strani in odslej bomo tli brez ozira in bomo vi-kateri strani bo več mr-k glasi poljska napol u-i izjava. uradni krogi in listi si-i kritizirajo dr. Burckhard-aisarja Lige narodov za in švicarskega Nemca, ponudil Hitlerju v služ-mu pomaga pridobiti — Nemci vsak dan domove vojaške čete na polj-ejo. V okolišu Beuthena so laprli mejo na 70 milj i «rti. -- lin. 17. avg. — Visok na-diplomat iz zunanjega u-sinoči izjavil, da Nemči-dobiti Gdansk brezpo-brez vsakega kompro-" — Velika tajna diplomantka je zdaj v teku med linom. Londonom in Parizom, li kurirji letajo po zraku sem ji in prinašajo ter odnašajo * dejješe. Poslaništva so za-ina do [Kjzne noči. I Kari Hurckhardt, komisar (narodov v Gdansku, je na-»I postal važna oseba in ve-iunak v Berlinu; v očeh vo-ih narijev je posUl — drugi fcunciman. (Runciman, an-ki delegat v Pragi, je lani tvfl aneksijo Sudetskega, " Je potem sledilo uničenje ■kvskije.) I)r. Burckhardt » dni zelo zaposlen s konfe-ki jih ima dnevno z raz-» diplomati, zlasti z angle- in poljskim poslanikom. *W»v nscijski listi še vedno Anglijo, se niso že tri ( niti j. eno besedico dotak-»ntdeškega ministrskega Jjtoika fharnberlaina. To *k> znanim, — in nekateri Ntski krogi v Berlinu su-J» J'' dr. Burckhardt že Mivem . t hamberlainom. Stroge odredbe za relifarje v lllinoisu Bivati morajo tri leta v državi in v enem mestu Chicago, 17. avg. — Po novem relifnem zakonu za državo Illinois bodo le oni brezposelni reveži upravičeni do podpore, ki bivajo v državi, okraju in enem mestu nepretrgano tri letaj To bo veljalo seveda za nove reli-, farje, ki so položili prvo prošnjo po 26. juliju t. 1. oziroma, ki jo polože kasneje. Generalni državni pravdnik John E. Cassidy je v tem smislu raztolmačil novi zakon za vse lokalne relifne oblastnike v lllinoisu. Cikaški župan Kelly z grupo aldermanov je odšel v Springfield z namenom, da izposluje od državne uprave večjo vsoto denarja za čikaško relifno upravo. 2upan meni, da je čikaški delež iz sklada kupčijskega davka pre-majhen. Pomožni illinoiški upravitelj WPA L. H. Jacobson je včeraj naznanil, da povprečna mesečna plača za delavce WPA v tej državi bo po 1. septembru zvišana na $58.67 ali za $2.49. To znači $330,000 več v skupni vsoti mesečnih plač. Skupna vsota plač za relifne delavce v lllinoisu znaša okrog 10 milijonov dolarjev na mesec. toourjeva družba 'k spet podala kristala je na konfe-*nco v VVaahingtonu i^T 17 - Klavniškl ZZ° delavskega v Washingtonu [^• »'rkine^ na konfe. ib ravniki unija klav- CssVi^ C1°- ^pred-P*«r * H Kldred je br- njinsovi, da pride da- j!"fton, kjer se snide unij«. '' je izsilil Van f: ("»daednik unije '«grozil h stavko v 'fc klavnicah Ukoj po v * î»i L lit! Ki Federacija ožigosala governerja Ima zavidanja vreden protidelavaki rekord Bo« ton. — (FP) — Državna delavska federacija v Massachu-settsu je zaključila svoje letno zborovanje s spfejetjem resolucije, v kateri odébrava Roosevel tove smernice in žigosa državnega governerja Saltonstalla, ki je ootorično protidelavski. Kljub temu pa mu je federa cija dala priliko, da je nastopil pred konvencijo. Po govoru ga je obiskala posebna deputacija in ga urgirala, naj odpokliče državno milico od Bare Woll Combing Co., kjer je stavka tek stilnih delavcev, toda ni dobila nobenega zadoščenja. Konvencija je priznala sedež bivšemu pokrajinskemu dirék-torju CIO Michaelu Flahertyju, ne da bi se opravičil za svoje od-nošaje s CIO. Namesto tega je poudaril, da delavci aafcUvajo združenje CIO in ADF. Najvažnejši govor na konvenciji je imel Robert Watt, a-meriški zastopnik v mednarod nem delavskem uradu Lige narodov. v katerem je opisal fašizem kot "raketirstvo za zdrobi tev delavskega gibanja/' Fritz Kuhn pred Diesovim odsekom Priznal je, da je neael Hitlerju $3000 Washington, D. C„ 17. avg.— Fritz Kuhn, nacijski "firar" v Ameriki, je bil včeraj prvi zaslišan pred Diesovim kongresnim odsekom za neameriške aktivnosti, ko je odsek po mnogih mesecih obnovil javna zaslišanja. Malo je manjkalo, da se nista Kuhn in kongresnik Joe Star-nes, demokrat iz Alabame in ¿lan odseka, Btepla, ko ga je Starnes vprašal, če ni namen a-meriško-nacijskega Bunda, da usili Združenim državam enako diktaturo kot je Hitlerjeva v Nemčiji. 'To je absolutna laž!" se je Kuhn zadri na to vprašanje, nakar je Starnes, kipeč jeze, stopil proti Kuhnu z dvignjeno pestjo rekoč: "Ne reci mi, da sem lažnik!" Dva policaja sta stopila vmes in preprečila spopad. Drugič Je Kuhn zrastel, ko ga je kongresnik Noak M. Mason, republikanec iz Illinoisa, vprašal, če ni Bund raketirska organizacija. Silno užaljen je Kuhn odgovoril, da Bund je politična organizacija in njeni člani so samo državljani Združenih držav nemškega porekla in njen namen je pobijanje komunizma, sčasoma aa pa ho Bund razvila v novo politično stranko. "Ali ni vaš glavni namen hujskanje proti Židom?" je dalje vprašal Mason. "Od Židov ne zahtevamo drugega, kakor da nas puste pri miru", je pobožno vzdihnil Fritz. Kuhn je rekel, da Bund šteje danes okrog 20,000 članov, ki plačujejo redne doneske. Ko so ga opozorili, da se je pred meseci javno pobahal, da njegova Bund ima čez 100,000 članov, je priznal, da je res to rekel, ampak mislil je tudi "somišljenike, katerih je petkrat toliko v Ameriki kot je rednih članov." Dalje je Kuhn priznal, da je dolžnost Bunda, braniti "dobro ime" Nemčije. Priznal je tudi, da je pred meseci uničil vse zapisnike in listine Bunda, ko je slutil, da prihaja preiskava. Na vprašanje, če je leta 1986 obiskal Hitlerja in mu izročil večjo Zadnje vesti BERLIN. — Strahovita nacij-ska časnikarska ofenziva proti Poljakom ae nadaljuje. Hitlerjev organ Beobachter adaj zahteva od Poljaka polog Gdanska tudi ves poljski koridor, Gornjo Sit-zijo in bivši češki Tešin. VARŠAVA. — Ces sto naclj-skih agitatorjev jo bilo aretiranih v Gornji ftletlji. Poljaki so prijeli tudi Wieaaarja. voditelja nemške manjšine aa Poljskem, a so ga Izpustili. BUKAREŠTA. — Dva rumun-ska vojaka ata bila včeraj ubita v spopadu na meji t Madžari. WASHINGTON, D. C—Frlta Kuhn, vodja nemškega nacijske-ga Bunda v Ameriki, je drugi dan zaslišanja prod Diesovjm odsekom izjavil, da jo jestični tajnik Murphy, takrat govtrner v Ml-chiganu, govoril na ahodu njegove organizacije. Na vprašanje, če je Murphy hvalil Bund, je Kuhn odgovoril, da ni. Coloradski vigilanti v zagati Jezijo ae n*d slabo publiciteto vsled napada na stavkarje Kremmling, Colo. — (FP) — Tukajšnji biznismarti in renčar-ji so ponosni na avoj fašistični napad na stavkarja petih gradbenih unij ADF pri jezu v Green Mountainu, obenem so pa v zagati radi alabe public i t rte. ki so jo dobili po vsaj defteli radi svoje oborožene in dobro organizirane eskapade. Tudi jim nI prav, ker jih je raaoroiilš državna milica. ki bo ostala tukaj najbrže toliko časa, doklar tajnik držav ne delavske federacije in drug unijski voditelji ne pridejo do sporazuma s kontraktorsko firmo Warner Construction Co. iz Chicaga. Dasi vigilanti zanikajo, je vsekakor jaano, da je ta napad na stavkarja, v katerem je bilo sedem oseb ranjenih, med njimi je bil eden ustreljen v oko, gradbena firma. Serif H. Lee je z veseljem daputiziral vigilante, ki so se odpeljali z avti 15 milj daleč h Green Mountainu. Med deputiziranimi vigilanti je bil tudi urednik lokalnega tednika The Middle Park Timesa George Heaton, ki je prevzel vlogo direktorja propagande. V svojem listu je hujskal proti atavkarjem na razne načine. V enem poročilu je dejal, da je iz Denverja na poti 500 Mehikan I , . . , cev in zamorcev, ki bodo navali-vsoto denarja, je pristal, da je | u nM VJuico Drugič Je priobčil nesel Hitlerju $3000, toda to je |zmi||jeri0 govorico, da Je v tu-bilo za — zimski relif za reveže. nw|u f e|ektridno ¿jco pripravlje-v Nemčiji. Dalje je priznal, da i- njh 2g 7abojev diriamiU, ki bo takoj eksplodiral, ko bo sneta BREZPOSELNOST JE GLAVNI PROBLEM AMERIKE D»iaoc»v /e vedno več, dola po vodno manj NA CESTI JE 10,000,-000 OSEB Washington. — Da je brezposelnost še vedno glavni problam dežele, prav tako akuten kot je bil kdaj prej, je razvidno it do-tajliranega poročila o stanju brezposelnosti v zadnjih desetih letih, katerega je itdala ADF. To poročilo pravi, da je bilo še celo leta 1929, ko je delala dosegla najvišjo produkcijo, 1,-900,000 delavcev brez dela. Poročilo računa, da je od tistih da-lavcev, ki so bili uposleni prod desetimi leti, 8,100,000 še vad-no bres dala. Kar situacijo pogoršava, Ja stalno doraščanje novih delavcev, za katere ni nobenega dala. V zadnjih desetih lotih ja kot posledica ljudskega naraščanja doraslo 5,400,000 otrok v odrasle delavce in delavke. Vsi si ta-veda žele dela, katerega pa ni nikjer. Z drugo besedo: i vsakim letom je voč delovnih moči, po drugi strani pa je radi stalnega napredka v mehanizaciji produkcije vedno manj dala. Sedanje število brezposalnlh znaša 10,400,000 po oceni ADF, aH 5,000,000 manj ko v začetku leta 1983, ko Je bila krita na vrhuncu. Ako bi hoteli upoallt! vso to velikansko armado brezposalnlh, bi se moralo induatrijako koles Je vrteti v veliko večj6m obte gu kot se je leta 190». Produk cija bi se morala zvišati vsaj 20% nad produkcijo tistega leta. Tajnik tvetnega trgovinske-ga departmenta Harry Hopkins bivši relifni administrator, pravi, ako bi ameriška produkcija dosegla stopnjo it leta 1929, bi bilo la vedno okrog šett milijonov delavcev brat dola. Stališče Hopkinsa in ADF je, da to velike armade breiposH nih ne bo mogoče odpraviti dru gače ko z redukcijo delovnlka in s povišanjem plač v tvrho tvl šanja kupne sile. Izmed najbolj prizadotih Industrij Je gradbena, kjer ja zdaj 1,250,000 manj delavcev kot Jih je bilo leta 1929 — redukcija za 44%. V manufakturnih tovar nah se je Število delavcev ini žalo za 1,200,000 ali 21%; na železnicah je bilo ta stalno od slovljenih 700,000 moči, v tr govini na drobno In debelo 350,000, v rudarski industriji 800,000 delavcev. Kako mehanizacija odjeda kruh delavcem, Je razvidno Iz zvane javnonapravne in- ma v Berlinu brata Maksa, ki je član nacijskega vrhovnega sluAalk<4 nekegM telefona, Modišča. — V Nemčiji ni bil ni- Tg jav||j hujiki4Č je v privat-kdar aretiran, toda v Ameriki so nmn rHJtgOVOru „ poročevalcem ga zaprli že trikrat na obtožbo t(jdj obit^n\t ker nj bilo več ¡tako tatvine, pijanosti in surovosti. KUvkMrj0v pobitih. "Ce bomo št? dustrije — telefonske, talogref- kdaj šli nsd tiste ljudi, tedaj bo- ske in elektrarske. ProdukcIJag' mo drugače postopali." V svo- vseh teh Industrijah Je večja ko Jem listu je potem tožil, da den- leta 1029, toda upoalujejo 20<>. versko časopisje ne piše resnice 000 manj delavcev radi Install-in da Je "Javnost napačno irtfor- ranja novih strojev In naprsv situaciji/' pravi poročilo ADF. Delavki odbor vodi v diktaturo, pravi Woll New York, 17. avg.—Matthew woll, prvi podpredsednik Ameriške delavske federacije, Je vče- mirana o stavkovni Svojim vaščanom Je svetoval. delavskem prazniku, če družbo ne pristane do tega čsaa ns kolektivna pogajanja z zunijo CIO, katero so delavci v imenovanih klavnicah legalno posUvili z večino glasov za svojo predstavnico. bojkotirajo «jo-I -h.jd A- pikmt Mt v ml.kar.ki rr^ra^s jtettsarfd tudi vsški kovsč, ki poprsvljs o- uvI New Yorku se je razširile rodje za konstrukcijsko firmo. na p«nnsylvsnijo, kjer Jt včeraj Kot je Heaton rekel, so vigilanr potekla prva kri v Um konfliktu ti "vedeli, ako bi unije dobile pMU| Hicks Iz Granville Aummi kontrolo nsd tem projektom, to- t*. Pa., ki je bil na plkotni II- daj bi okupiral oba okraja." niJI, je bil ubit, ko se ja Taks Je njih mentsllteta. d«putijev v svtotruku zapodila ———— v linijo in povozila Hickaa. Ns- York, 17. svg. - «vetov- U t pek na gtavha -«Ini "nI uničevanja mlsks ns rszstsvs v New Yorku je I- Bristol, Pa.~Po štirih tednih pojavljejo v več mels v prvi polovici avgusta stavke mokrstični in nsvadno v prilog CIO." Takšno postopanje delsv» skoga odpors priprsvlja tla politični diktaturi v Združenih dr-žsvsh, je rekel Woll. Ntwyorika razstava caplja daleč za čikaiko krsjlh. New. _ y „„ _______________je" vrnilo pä dalo 2S0,yorškl demokrsU^I (nov^esr vssk dsn 38,vprečno 163^54 čitnlcs, stsrostne pravice, vpra-obiokovaieov dnevno, newjroráks Aonje zvUsnjs plač po bo pr*d-jih je pa imela 130,1SS. »lošono arbitrai!. do Ishko ustavili vaško nasilje. Zslogs mleks v New Yorku je do včeraj padla sedem odstotkov Domače vesti Bratski kongres b boru je Detroit, Mich. — Tu tboruje tri dni v tem tednu American FraUrnal Congress, v katerem je včlanjena tudi SNPJ. Glavni predsednik Vincent Cainkar in Milan Medvešek, gl. nadtor-nik, sta delegaU SNPJ na tem tborovanju. Nova radioposUJ« v Belgradu poskuša doseči Ameriko - Chicago. — Kakor nas je informiral tukajšnji Jugoslav Courier, bo prihodnji ponedeljek, dne 21. avgusU, zvečer od šeste do dvanajsU ure po čikaš-kem času v Belgradu, glavnem mestu Jugoslavije, storjen poskus oddajanja programa v A-meriko t nove radioposUje YUG po kratkih valovih (short wave). Nova in močna posUja bo oddajala program (veati in godbo) direktno brez prtnašan-ja v Evropi. Delovala bo na frekvenci 15240 kilociklov in 81.56 valovne doliine od Aastih do o-smih, od osmih do dvanajstih pa na 25.56 valovne dolžine. Kdor bo slišal U program, jt napro-šen, naj to sporoči v pismu ali na dopisnici na naslov: Jugoslovanska kratkoUlasna Radiosta-nica, Beograd. Jugoslavija. Smrtna nesreča v rovu Rock Springs, Wyo. — Pred dnevi se jt v premogovniku smrtno ponesrečil Frank ftUfic, star 59 let in rojen v Boštajnu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 82 1st in tu zapušča Ženo, sina in dve hčeri. Clan jo bil SSPZ In J8KJ. Mlnnasotsks vesti Ely, Minn. — Tu Je po daljši bolezni umrl Jakob Golob, star 25 let In rojen tu. Zapušča star-št, tri braU in tri sestrt. — V Rlcu, Minn., Jt umrl 26-letnl Jot, Rupar, rojtn tu. Nov grob na sapadu Trinidad, Colo. — Pred nekaj dnevi je v pueblski bolnišnici u-mrl Frank Krivec, doma iz Trnja pri ftt. Pttru na Notranjskem. V Ameriki Jt bil 35 let in tu zapušča družino, Ae ena smrtna ntsrsčs pod tem- Ijo Verona, Pa. — Zadnja dni Je bil pri delu v jami ubit Ixmit Grsntz, sUr 47 let In doma It llrastja na Dolenjskem. V Amt-riki Je bil 27 let ln tu zapušča ženo, sina, dve hčeri, dva bra-U in tri sestrt, Obiski Chicago. — Dne 17. t. m. sta Mary In Ana Vertnlk Iz Mul-berryja, Kana,, obiskali gl. urad SNPJ In uredništvo ProsveU, t mmmmmmmmm^mmrn^mmmmm Kampanja med čevljarskimi delavci Prizadeta je velika družba Ringham ton. N. Y. — (FP) — Čevljarska unija ADF Je na-znsnils, da Je 18-messčna kampanja za organiziranje 14,000 delavcev pri Kndicott Johnson Shoe Co. prešla v zadnji ŠUdij za priUgnlUv večine delavcev v unijo. Za dosego večine potrebuje še 800 članov, nakar 1 ki za-hUvala priznanje . kot edina predsUvnica delavcev za kolektivno pogajanje, Okrog 800 mehanikov v raznih depsrtmentih Je izvolilo skupni odbor, ki bo šel do vodstvs družbe t zahtevo za zvišanje plače zs 15%. Pravijo, da atrojniki in drugi mehaniki prejemajo veli-ko nttjt plače kskor etični de-isvci v drugih industrijsh. Zupan obtoimn milijon-dolarske korupcije WsUrbury, Conn., 17. svg. —. Frsnk lUyse, demokrsUki *u-psn Ugs mesta. Je bil včeraj po vele porot i obtožen t 19 drugimi vplivnimi lokalnimi osebsml vred, ds Je os le paril mestno blagajno ta več ko milijon dolariov v zadnjih osmih ktih, PAUL MCNUTT PRAVI, DAJE-LIBERALEN... Njegovi kolegi v Indiani se pajdaši jo z repu• blikanci NJEGOV HITLERSKI REKORD Washington. — (KP) — A-^ merika je tadnje čast obogaU-la na novam eksponentu — U. bera I i trna. Ta oseba ni nihče drugi kot Paul V. MoNutt, ki je kot novi administrator tvetne socialno saščite in najpromi-nentnejšl aspirant u demokratskega prtdsedniškega kandidata pričel delati velike poklono— "liberalizmu." Ko jt tadnjič govoril "mladim demokratom" v Pittsburgh u, jo tyar gorel Olbtraliima. In prvi princip Uga liberalizma Je tudi po zatrditvi McNutU "neustrašna protekclja tistih civilnih svobodščin, ki so srčne šile našega demokratičnega sistema — pravica državljana, da lahko govori javno, kar misli, da lahko opravlja bogoalušjt na svoj način, da lahko prid« do svojint in Jo obdrži v tvojih rokah, da Je varen v svojtm domu, da lahko vladi sporoči svojt ftt-Ije ali tahteve, da ga*sodiJo ta prestopke njegovi sodržavljani in da lahko glasuje ta kogar hoče . . ,H It tega Je razvidno, da at Jt moral McNutt spremeniti It Paula v Savla — lahko pa Ima "llberalittm" samo na Jotiku. Njegov rekord pokaaujt, da Ja slednja rasnica. Ko Je bil prva Ista "novega desls" governor In-dlane, nI hoteli ničesar vadatl o kakšni civilni svobodi. Med Um ko Je Roosevelt opajal deželo t svojim "new dealom" In ugovarjal pravico delavoav do or-ganitacije, je McNutt pridno ratbljal stavke po Indian! t državno milico. Sploh Ja dalsč prekosil notorlčnsga newjtrseysko-ga župana Hagua t UpUnjtm civilnih svobodščin. Ko to te rudarji skušali reorgan I tirati, Jt vtč okrtjev cnoaUvno podvrgel prekemu sodu in Jih držal v Izjemnem stanju dolgt mesece. Vsled svojega UpUnja oivllnih in delavskih pravit ga Je Norman Thomas kratil ta "hužitr-tkega H (tier Ja." Nekateri polit!*"! opaaovakl so mnenja, da bo on idealen demokratski kandidat ta predsednika. Na tnl strani bo torijem In reakciji lahko pokatal tvoj hltlerski rekord, na drugi bo pa itpovedoval —- "modami liberalizem" in-nastopal kot Roote-vsltov Učenec Ur aposUl. Da Je on RoisisvslUv prote-žirsnec, Jt gotovo Ko je itgubil governerski stolček v Indiani. ga Je RiHMevell (asilal ns Filipinsko otočje zs. govnrnerjs. Ker pa ima mož izredno velike ^ predsedniške ambicije, ga Je predsednik zadnjič nastavil v Washingtonu za načelnika administracije socialne taščiU, kjer bo lahko nastopal kot velik apostol liberalizma. Takšna Je politična igra. Hlično vlogo igrajo tudi njegovi promlnentni kolegi v Indiani Zadnjič sta dva izmed njih aku-paj z nekim republikancem a-sUnovils novo korp<>racijo Southern Indiana Railway, Inc., kar pokazuje, da domokratje in republikanci delujejo roka v ro-ki. _ • Ta trojica Je Frank Mrliale, Will (J Irwin In Bowman FJder. Mrliale je clan tako tvanega na fwlnegs «Nllsira demokratske stranke in direktor MrNuttove kampanje zs predsedniško no-mlnsiijo. Irwin Je Isinkir in član stičnega odbore republikanske strsnke. F.lder pa Ja bil pod McNuttovim governsrstvom deležen mastnih političnih služb kot sodni uprsviulj bankrotiranih podjetij. Eno Uh služb ima še tedaj. . Kil P*OSVET* PROSVETA THE «HUCHTKNMKNT m CLABILO IN LASTNIN^ HMIVBNMB NARODNE rouroEMk JKONOTB Offu w W4 NaroJnir.a m ZdruUn* drtava 1 l«»m Clitoa*a) to Krfnado NM mm toi». MM am pol Uta. U M M Mut tote; M Cbtoago te Claara ft.M M arto Uto, U 7» m ^ )•«•! m Inaaaamtmu MM BuWrtptJu» ratai i tor tea IJnlUd HUUa (amaapt Chlaawo) mm4 Gute KM par y Mr. Clifcaco ar.d (taarv »7 M par paar, (•rate* HKMrto H M par rmr -Gana ««toaov »o do#a .Ito a Itotam PROMVETA MW-M Sa. M» adal« A»».. C htoa*a. Illteato M KM NBR OE TN K MJUEBATBD PRRSN Dalum v ofclapaj« aa prima» osobnost—nimajo kaj delati doma. Naravno nI druge |K>ti, kakor da gredo za delom kjerkoli ga dobe, če nočejo biti parazitke, kar nikakor ni častno za zdravo žensko. Zlasti velja to za one žene, ki sploh nimajo svojega doma in bivajo v najetem stanovanju. Žensko delo je vedno večji problem, kakor je moško delo—In ta problem ne bo rešen, dokler se ne organizira moderna družba tako, kakor zahteva potreba nove, Industrijska civilizacije. Individualno gospodinjstvo spada v primitivno civilizacijo, katere ni več. V moderni družbi je individualno gos|x>dinJatvo-—kakor gospodarstvo v malem—v protislovju z modernim življenjem, je velika |Mitrata fizičnega nii|>ora, zdravja in denarja. Ko bo človeška družba tako organizirana, da bodo za prehrano in ostale vsakdanje potrebščine ljudi akrbele atrokovno-znanstvene centrale—tedaj šele ho žena avobodna in enakopravno udeležena pri vseh koristnih delih. In takrat prenehs traglčno-smešen prepir, če sme orno-žena žena delati zunaj doma aH n«. Nacijska Nemčija v uniformah Iz norveškega vira čitamo vest, da se v današnji Nemčiji vsi sloji kosajo v uniformah. Nihče noče več biti civilno oblečen in val hočejo imeti |»M>bne uniforme a našivt, svetlimi gumbi in kakšnim drugim bleščečim znakom. Ta menija za uniforme ne velja samo za vojake in uradnike, ki ao v Nemčiji že od nekdaj našemljeni kot maškan«. Najnovejši uniformirani uradniki v tretjem rajhu ao žu|«ni, ki ao obenem večinoma rezervni častniki in bodo zdaj lahko nastopali v dveh ali treh različnih uniformah. Advokat je tudi hočejo imeti avoje uniforme in oglaaill ao ae tudi— ribiči z zahtevo po svojih uniformah. Vae kafte, da je tretjina Nemčije danea v vojaških uniformah, tretjina v policijaklh in ostala tretjina je deloma 4e-v civilu, kolikor je ni v športnih organizacijah, ki ao seveda tudi uniformiram» in v službi Hitlerja Ako f>ride jti ujetniki? Ker jih ni br. G. omenil, jih bom pa jaz, ker sem prečita! knjigo Belomor-ski kanal. Ti ujetniki, švindlerji, carski generali, kulaki, ministri, popje in prostitutke; po domače rečeno: mrčea vseh barv. Vsi ti ujetniki si niso nikoli služili kruha s svojimi rokami. Ko je prišel v Rusiji preobrat, so še zmeraj sanjali, da je samo zača-&n. Sanjali so, da se jim bo carsko življenje povrnilo z vsem razkošjem in da bodo neplačani za vse "krivice", ki jih jim je prizadel boljševizem (sanjali so za-badovo). Zato so se vrnili v vladne pozicije, v javno življenje, povsod jih je bilo dovolj. Vrtali so od zunaj in znotraj, nobeden način sabotaže jim ni bil zadosti umazan, samo da se vrnejo nazaj v izobilje*, .katerega so uživali v stari Rusiji na račun tistih mužikov in delavcev, ki so umirali gladu, da so oni na vrhu imeli udobno življenje. In za take ljudi je Gardnu tako hudo pri srcu, da jih prišteva k muče-nikom. Ali br. Garden ne vidi tukaj razlike v batinah, ki jih delita Stalin in Hitler? Kdo pride v Nemčiji v koncentracijske kem-pe? Ali ne tisti, ki se upajo na glas zahtevati večji kos Kruha? V Rusiji pa tisti, ki si nočejo služiti svojega kruha poštenim potom. Zakaj torej metati vse diktature v en koš? Se svetovni kapitalizem prizna, da je prole-tarska diktatura vse nekaj drugega kot fašistična in vsi so za poraz prve in ojačanje druge, ker vedo, da samo pod fašizmom se lahko vzdržijo na površju. Da je v Rusiji vse idealno in da se cedi med in mleko, še nisem nikoli trdil, ker se zavedam, da to ni mogoče. V socialistično družbo se ne preide čez noč; 170 milijonom ljudi ne moreš kar u-kazati, da morajo misliti socia-istično, treba jih je najprej zato vzgojiti in izobraziti. Vse kaže, da 20 let ni bilo dovolj, da bi vso to rusko mešanico izobrazili, ker nekateri se šele spreobrnejo, ko se v jamo zvrnejo. Zato se Še niso v sov. Rusiji pov-speli do tiste demokracije, kot smo si želeli. V mislih imam zavedne delavce vsega sveta. Da se to uresniči, bo še treba zbijati dva zoba za enega! Boljševiška vlada je podedovala 170 milijonov nezavednega carskega prebivalstva in nobene industrije, skoro nobenih tehnikov. Morala je uvažati iz drugih dežel živ in mrtev material za povzdlgo svoje industrije. Ta material je morala drago plačati, pa bil dober ali slab. Bil je slab v največ slučajih, posebno Živ. Ta živ material ni želel, da se bi Rusija povspela na boljšo atopnjo, zato je sabotiral na vseh koncih in krajih. Ruaki živ material je pa pomagal zunanjemu kolikor je bilo v njih moči, ker so sanjali na povratek stare Rusije. Vsaj v prvih letih. Mnogo Krivltskijev in Kerenskijev še danes sanja. Rusko ljudstvo je gladovalo, si pritegovalo pasove v dobri na-di, da mu bo enkrat zasijalo lepše solnce. Slo pa ni vse tako gladko naprej. Rusija je bila obkrožena s sovražniki, kot je še danes. Poleg povzdige industrije, je morala jačiti tudi obrambne svrhe. Namesto da bi vse (¿lavni fu»keleft«rj! čeeefcarsfce e»lje (CIO). ki «i hill ÍM»|)eni na »adnji kom cncl II v San moči porabila za povzdlgo življenjskega standarda, je morala polovico svojega bogastva obrniti v obrambo dežele, in to mora delati še danes, ker se noče vrniti nazaj v staro Rusijo. Kljub temu ai je zgradila mogočno industrijo, izboljšala stanovanjski in transportacijski sistem (čeprav s prisilnim delom), ki je bil na ničli. Izboljšala si je kolek-tlvizacije tako, da danes seje žito z aeroplani. Najboljši stroji se danes uporabljajo v S. R. In to je zgradila v kratki dobi 20 let! Ce sta si Hitler in Mussoli-ni nabrala vseh napak od bolj-ševikov, zakaj si niata osvojila tudi gornjih, pa bi nemško prebivalstvo imelo danes kruh, maslo, jajca in druge življenske potrebščine namesto kanonov. Tone, tukaj lahko pokažeš, kje je doslednost, ker mečeš vse diktature v en koš. Zakaj kapitalistično časopisje vsega tega ne poroča ? Ker se boji seznaniti svoje sužnje z resničnim položajem te nove dežele; boji se, da bi jim odklenkalo, zato takšno vpitje proti komunizmu. In vi v Chicagu se jim pridružujete. Čudno, da vas kongresni k Dies že ni poklical, da bi pričali proti tem komunističnim propalicam. Ker je komunikacijski sistem pod kontrolo Rocke-fellerja in Hearsta, ne moremo pričakovati, da bomo dobili od njih kakšna dobra in resnična poročila; oni poročajo, kar je njim v korist. Vam v Chicagu bi priporočal, ker ste tako pridni s priobčanjem klafterskih komentarjev, da tudi daste opombo uredništva, da niste odgovorni za avtentičnost člankov, katere ponatiskujete iz kapitalističnega časopisja. Gardnu so Stalinove čistke odprle oči, meni so jih pa izpovedi velikih socialističnih mislecev, ker nisem nikoli verjel, da bi mogle socialistično razvite glave podirati, kar so zidali leta in leta. Morda G. misli, in tudi verjame, da je bil moskovski proces farsa. Jaz pa pravim, kjer se osli valjajo, tam dlaka ostane. Zato tudi verujem, da so ti revolucionarni očetje' plotirali proti svojemu otroku! Ja, Tone, vidim, da si zasovražil sov. Rusijo, kar ti ne zamerim, zamerim ti pa to, ker tako trdno veruješ vsem proti sovjetskim poročilom. Temu je dostopen samo sebične! ( Tone, ko boš razkrinkaval boljševiško podlost v španski republiki, ne pozabi omeniti tvojega kolego Bluma, kajti on je poleg Chamberlaina največ pripomogel, da je šla Španska republika po gobe. Morda ti Blum lahko da natančna poročila, koliko sov. šifov, naloženih z živ-Ijenskimi potrebščinami, je šlo v morje v prisotnosti francoskih in brltskih avtoritet, ki niso mignile z mezincem v protest, ko so jih nemške in italijanske podmornice potapljale. Ako bi bila lega sov. Rusije tam, kjer je francoska, bi skoraj gotovo lo-jalistična Španija še danes obstajala, ali pa, če bi španska vlada, ko je prišla na krmilo, postavila generala Franca in druge monarhistične generale ob zid, bi španskemu ljudstvu ne bilo treba prenašati toliko muk in trpljenja, katerega so jim ti topovski generali prizadjali. Tone se tudi moti, ako misli, da Korsičl pomagajo vedoma a-li namenoma zavajalcem delavstva. Odkar jaz poznam Korsiča (in poznam samo enega), je on še vedno delal in še dela za izboljšanje človeške družbe, in temu pokretu se ne bo izneveril. On je pridno na delu za načrt abundance for ali, ker vidim v tem načrtu najkrajšo pot v socializem v Združenih državah, če ga prav Garden primerja Town-sendovemu načrtu, kar je največji kontrast. Ako je ta načrt utopičen, potem je najbolje, ds jaz in G. prenehava misliti o socialistični družbi, ker načrt A. F. A. in socialistični pokret oba zahtevata visoko razvit človeški razum in lahko korakata , eden poleg drugega. Te dolžnosti bi se moral vaak delavec zavedati, pa bi kritika izostala. To je moj zadnji odgovor br. Gardnu. Ti pa še piši de hočeš. Slučajno sem dobil v roke list Naprej, v kater. nV .)m čital dopis. br. Mr. Mlačnika iz Aubur-na, III. Priporočal bit da ae dopiai take vaebine pošljejo v pri-občitev Proeveti. Ako jih v Pro-sveti nočejo priobčiti, naj ae jih šel« pošlje v priobčitev drugim batom. Kar se tiče naše jedno-(Dalja aa L atraaL) Brzina i incas not re ra So pojavi, ki se odigravajo a P da Jim naše oko ne more slediti n, 0 tako počasni, da oko tudi ne * spremembe. Naše življenje £ra rekoč na normalno brzino in zelt?L t^i «lo kratki časi uhajaVt^ J Kako obsežno pa je kraljestvo ¿aa* ¡„ ne^ o tem nas pouče nekatere števiT večinoma ne temeljijo na neuusr. ' 11 Na prvem mestu je navesti starost astronomskih računih je prešlo ^ C V je naša premičnica kot žareča * odgnala od sonca, 4000 do 5m iT* kri Ohlajati se je začela, kaTor ^fc geologi s precejšnjo točnostjo pJS 1200 milijoni let. Pri tem gie\orej zatf čaano dogajanje In notranjost naše^nj še vedno žareče tekoča. *m,J< Prvina radij razpada med tem ko izžan Gram radija se porabi sam od sebe na ,7 v 1590 letih. na ^ Kar se tiče najkrajših časov, vemo vsi zmorejo že navadni fotografski anarati 11 ali 1-300 sekunde. Kamere s ^ porom na razpoj zmorejo tudi 1-3000 sekui S takšnim momentom snemamo lahko &« dirjajočega avtomobila iz neposredne bliii Da bi ugotovili trajanje bliska, s0 zml posebne aparatš, s katerimi so dognali traje ta reč priltčno 1-10.000 sekune Neka redno hitre fizikalne pojave snemajo na u čin, da os veti j i jo svetločutko plast s sveti poedine električne iskre, ki traja komaj 11 000 sekunde. Najkrajše trajanje, ki « niso več izmerili, temveč le računsko ugoU li, imajo zažarenja najmanjših delcev sm atomov v nekih električnih ceveh, ki »o p« podobne radijskim žarnicam. Gre za ča* krog 1,100,000.000 sekunde! Najmanjša brzina vsakdanjega, tako praktičnega življenja, je "brzina" lasne Na sekundo zrase človeški las za 3-10,OOOj cm. Razne rastline rasejo neprimerno hitri trst zrase v sekundi n. pr. za 5-10,000.000 Lednik se premakne v eni sekundi povrni «za 8-10,000.000 cm. Najhitreje rasejo, kal znano, razne gobe, in sicer za 8-1000 cm v kundi ali skoraj pol centimetra v minuti, rast pa traja seveda tudi le nekoliko minut Navadni polž, ki velja za posebno poč« žival, prepotuje v sekundi 9-100 cm, od nj< vodi preko različnih Črvov in druge počai gomazeče živali nepretrgana vrsta do naj trejše živali, lastovke, ki opravi v sekundi ce 60 m. Zvok leti več nego petkrat hitreje, k ti na sekundo opravi nad 300 m. Topnii krogla doseže brzino nad 1500 m v sekundi to je že "astronomska" številka, kajti mesec meri v sekundi n. pr. samo 1000 m. Zemlj« na poti okrog sonca suče že dosti hitreje, sekundo prepotuje skoraj 30 km. Rimska cei se vrti že z brzino 300 km na sekundo in n« meglenice potujejo skozi svetovno prostorni z brzino 1000 km na sekundo. Vse te brzine prekaša seveda največja br na, ki je sploh mogoča in ki jo ima svetloii 300,000 km na sekundo. Svetlobo pa dobival od sonca, do katere smo se po ovinkih toi spet vrnili. Logika in morala svobode V Parizu je bila te dni komemorativna *ei v spomin 50. obletnice francoske revoluci Sestanku je prisostvoval tudi državni prezid« Lebrun. Navzoči so bili mnogi odličniki predstavniki tujih držav, med njimi poslan Rusije, Belgije, Jugoslavije, Grške, Brazilije Argentine. Spominski govor je imel Edva Herriot. Izjavil je med drugim sledeče: Deklaracija človečanskih pravic je in ost* osnova političnega humanizma in duia v«e beralne konstitucije. V teh strašnih časih, skuša moč in tiranija zopet zavladati uvetu,^ dobro, da se čuje odmev teh besed tudi na dr gi strani naših mej. Deklaracija človečanri pravic je nasprotni pol metafizičnega *u4fn stva ter predstavlja logiko in moralo svobodi Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 18. avgusta 1919) Domače vesti. V Maynardu, O., *e j* v J* blaznosti usmrtila s strupom 18-Mn» Jo*ip» Berlot. Delavske vesti. V ameriški sUvbintki «a* striji se tudi pojavljajo lokalne stavk* Iz inozematva. Kari Redek, poseben .-IpajJ nec Rusije, je bil izgnan iz Nemčije »rw. je hujskajoče agitacije. Sevjetaka Rusija. Pri »vjetakih Petrogradu so boljševiki izvolili <*< ^ tov. menjševiki pa 89«. Drug»' *tranKf izključene od volitev. (Dalja i« prva kolon« ) čiji v uniformah, srno radovedni, kek« šemljeni oni. ki l«do izdelavah uniforme» ške in ženake! .k Edini parazitski nacijski sloj. k» ^ ostane v civilnem oblačilu, st» ^ torji in špioni v inozemstvu In ha* " ' ^ li imeti najbolj kričečo uniform«. vek spoznal miljo daleč! ^gm 90 Blaznost tretjega raj ha ne P»*M rK*"" je ... ovice starega kraja ije pevskih rudarjev Ljubljana, julija ¿tirinajst dni postav-„Je kočevskim rudar-Kimienam nerešljiv ' tfm problem: prejel si .¡ev hrana zate in za 2,nd znaša 250 dinarsko bo* iivel? ( I* knapi niso hodili v se poučuje višja ma-[• nihče jim ni pokazal, rešujejo enačbe z ne-: s svojimi težkimi ,jo po konzumnih knjižnimi deficiti, a ne-^na, tuja, hladna a hodi po koloniji od jhiie. iz k^inje v kuhinj ljudi, da komaj di- nčunice imajo na zadušitev vseh težjih ^'iivljenska računica e odgovorov. Sam mo-l odgovor na postavlje-19. ne knjižnice ne knjižice so zrcala, itno točnostjo zrcalijo "rudarskih družin. Pregovorijo številke na meh o nezadostni hra-štirinajstdnevni i Jtiri do petčlanske dru-i moke za kruh, 2 kg 1 kg masti, pol kg pol kila mila, 1 kg če-J liter kisa, četrt litra [l globin, 10 kg krompira, to gnil, 6 žemelj ... iard" si lahko privoš-družina. ki nima več ko tri otroke in ima vsaj 200 dinarjev prejemkov, i družin je malo po kolo- ei rastejo po letih, njiho-pa ostajajo drobna, in življenje jih bo po-lu nesposobne. Stirinajst-so podobni osem, lim otrokom, dočim so i očetje v teh letih že ho-liiht. Vsak dan dan pomeni novo, črno ost, kako bo jutri. t boječe odpirajo kuhi-vrata in se skušajo smeh-toda pretrpke so gube wt... V tesnih kuhinjah » kritem, kuhinjska po-umazana knapovska oble-po stenah, ki bi morale zdavnaj pobeljene, vise katere so nekoč ženske im;n vzorec ali podo-ali drevo in rek o sre-»vetlem. čistem domu. Ta-a bile pač še mlade in ča-kili lepši in v njihovih sr-anje. Zdaj ne bi mogle »ti takih prstov, ker se »ti tresejo in ker ne ve Wč v srečo, tilnikih še gori in ženske poanto, kajti ura je dve ¿bodo prišli možje s ših-^anajstega in poslednjega Mtfejra meseca. ^ «o se navadili polente viakdanjega kruha. Pojim nadomešča kruh, na- * Jim meso, mleko, sočiv- polente je premalo, * nasitili in bi otroci lah-■ Mčlansko družino redita ,7 ttI*>slena družinska »o kravo, pa je po-ne morejo kupiti, ne. In ,*t majhnih **tAja v rasti. "'hče ne prihaja plavat o higieni, o sna-ljudje l>i gs mor-■¡7' da l)i rekli ka Jnavajeni poslu-Jn LVK*k"*»r. ki miali, J* K«J Povedati. Toda " " mu kuhinja, ki ne pa če žena : rogale ne morejo m pretesne I b bit in |Mti ' l*>*teljami, na dva, po trije mu »-da. ki jo že I I1 preganjajo z be- » ^juUmi, IT • ^ ( tak -Računajte! i Šestnajst šihtov na mesec po Štirideset dinarjev. V hiši je o-sem otrok. Od mezde se odtegne za davek, blagajne, fonde, elektriko in drugo 130 dinarjev. Niso redki primeri, da znaša 14-dnevni zaslužek le malo čez 130 dinarjev, kajti ni vsak mese£ 16 šihtov in ni vsak šiht po 40 dinarjev. Zena je botaa. Že tri leta ni sposobna za delo. Ni treba zdravnika, da bi ji postavljal diagnozo. Sama ve. "Od skrbi, dragi ljudje, in od stradanja," pravi z glasom, ki je podoben klicu potapljajočega se človeka. Dan za dnem je morala reševati zamotane matematične probleme, kako živeti z dohodki, ki zdaleč ne dosežejo izdatkov za najosnovnejše življen-ske potrebe. Zdaj ne računa več. Cry, ki že tri leta gloje v njeni flavji, ji i/e odvzel razsodnost. Na okno ene izmed zadnjih irnih hiš kolonije je nekega večera tiho potrkalo. Zunaj je stal knap, ki se je prišel poslovit. }rišel je prosit dobrega človeka in tovariša, naj pogleda včasih na njegov dom, k ženi in otrokom, da ne bodo preveč jokali in ia ne bo vse narobe. On gre. Ne more več vzdržati. Ni bila tako Srna noč, da bi ne bilo mogoče videti solz, ki so počasi tekle po knapovem licu. In zjutraj ga ni >ilo več. Ponoči je odšel nekam skat dela ... Ni bil sam. Se nekdo ni mogel več vzdržati in še en dom je ostal brez gospodar-a, še ena družina brez hranite-ja . . . , , Tudi mi imamo svoj ponos in tvojo pameti" pravijo, ko sede '.a praznimi mizami in čakajo prve pomoči. Njihova pamet ne more razumeti,, če mu ni dovoljenja za tistih 600 ton, za katere je iala železnica izjavo, da jih lah-.«o s prido porabi. Kje je napaka? Tako preprost račun in ven-lar mora biti 'rttekje usodna na-)aka . . . Kakor oguljen knapovski suk-ijič leži tam spodaj dnevni kop. °o nabrežju se sklanjajo ženske, »troci in penzionisti in pobirajo ati, praznujejo in balinajo ali grajo na karte. Onkraj koloni-e se vrsti čez travnik dvanajst x)staj križevega pota, dvanajst limboličnih znamenj ... Iz Primorja Vevihta Nad vso deželo je 24. jul. na-itala huda nevihta, ki se je po-lekod še istega dne ponovila. Po leželi je v nekaterih krajih povzročila prav občutno škodo, a tuli v Trstu in Ptuju ni bila brez x)sledic. Brez škode je tokrat »stala Gorica. Nad Trstom je nevihta divja-a ie dopoldne. V mesto je udarilo več strel, ena pa je povzročila hudo paniko med ljudmi, ki lih je nevihta zalotila na cesti. Strela se je nad centrom mesta raztrgala v več pramenov, ki so hkratu udarili na več krajih. Strela, ki je udarila v avtocia-terno, polno bencina, na vso sre-5o ni zahtevala nobenih žrtev in tudi ni povzročila nobene večje ikode, čeprav bi se bencin lahko vnel in eksplodiral. V istem trenutku je treščilo v tramvajski električni vod in je strela prekinila električni tok, tako da se je promet na treh tramvajskih progah ustavil. V bližini nekdanjega Narodnega doma je pretrgala telefonske žice in poškodovala napeljavo električnega toka za razsvetljavo. tako da je bilo mnogo telefonakih zvez prekinjenih in je zvečer del mesta ostal v temi. Med ljudmi pa je neurje povzročilo prav hudo paniko. Tako je na pr. klobučarskega pomočnika Ciallantija iz južne Italije popa del tak strah, da je v delavnici prevrnil skoraj vse police. Razen dala tudi toča, mestoma debela kakor orehi. Toča je pobila nekaj stekel na oknih. 'Požar v Hrenovicah Pred dnevi je nastal na posestvu Lovrenca Save v Hrenovi» cah požar, ki je napravil prav veliko škodo. Izbruhnil je na se» niku, ki je bil poln aana. V nevarnosti je bilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ker se je ogenj širil s veliko naglica Z združenimi napori so nevarni ogenj pogaaiii. Veliki senik je bil skoro popolnoma uničen, a v njem je zgorelo kar 300 etotov sena. Škodo so ocenili na 30,000' lir. Smrtna nesreča težaka. V trta* ški luki se je pred dnevi smrtno ponesrečil 611etni stari težak Jar kob Fajdut. Po kosilu, ki mu ga je prinesla njegova žena, je stopil čez cesto proti nekemu skladišču, da bi ae v njegovi senci še nekoliko odpočil. Moral je tudi čez pristaniška železniška tira. Prav tedaj pa so po njih premikali nekaj tovornih vagonov. Fajdut, ki na to ni baš pazil, se je nenadoma znašel med dvema vagonoma, ki sta se bližala drug drugemu. V zadnjem hipu se je še pognal s tira, toda že sta ga stisnila odbijača na vozeh. Reševalci, ki so nekaj minut pozneje prihiteli na pomoč, so le ugotovili njegovo smrt. Nov proces proti 2idom. V zadnjem času se procesi proti Židom, ki se v smislu vladnih odredb niso prijavili oblastem, ko se je zanje sestavljal poseben register, kar vrste. Večinoma se obsojajo ljudje, ki so bili v času, ko je bilo treba predložiti pristojnim oblastem predpisane prijave, v inozemstvu. Tako je bilo te dni obsojenih spet 8 Židov na zaporne kazne po 15 dni in na denarne kazni po 1000 lir, 7 obtožencev pa je bilo oproščenih. Insurenčni agenti ee pridružijo CIO Raleigh, N. C. — Štiri sto in-šurenc agentov, ki so organizirani v federalnih unijah, so izstopili iz AD>F in se pridružili u-niji United Office & Professional Workers (CIO). Njih postojanke so v Raleiyju, High Pointu, Rockinghamu, Fayet-tevillu, Lümbertonu in Burling-tonu, N. C. "Mi smo se odločili v North Carolin!, da organiziramo ^000 industrijskih Inšu-renc agentov v državi pod CIO in se tako , skupno borimo za boljše življenje", je rekel v prošnji za čarter bivši zastopnik ADF W. F. Livingstone. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« b 8. strani.) te, moramo obravnavati v svojem glaailu. Jaz mialim. da stvarna kritika je dobrodošla in bi se je ne smeli braniti, »n Joe Koraič. 121. U- Unija obtoiila Armour Company Oklahoma City, Okla. nija klavniških delavcev CIO je pri delavskem odboru obtožila Armour & Co., kateri očita nedopustno antiunijsko aktivnost med tovarniškimi volitvami. Zvezni delavski odbor urgira, naj odloži slične volitve v kom* panijski klavnici v Fort Wort-hu, Tex., radi ilegalnih aktivnosti. Unija pravi, da je bila poražena v Oklahoma Cityju s 25 glasovi (333— 808), ker so formani obiskali delavce na domovih in radi antiunijskih letakov. Bratomorna, vojna v Rochester ju Rochester, N. Y. — Centralna unija ADF v Um mestu je ase-sirala vse člane pridruženih u-nij po en dolar za boj proti novi konstrukcijski uniji CIO, ki je podpisala tukaj svojo prvo pogodbo. CIO je Izpodrini! tudi u-nijo ADF pri Acme Uundry, kar je povzročilo še večji konflikt med obema delavskima frakcijama. Odgovor mojim kritikom Hermiaiet Pa. Opazil sem, da me je br. Zidanšek že trikrat zaporedoma nekoliko pokritiziraj, odgovoril pa niaam, ker sem upošteval nasvet starega delavca pri Prosveti, namreč da ne smemo vzeti vsega za zlo, kajti Zidanšek je v letih in ga moramo rešpektirati. Ampak v tem slučaju je drugače. Br. Zidanšek naj dobi zapriaeženo izjavo od ljudi, ki so mu natvezili, da je Zomik capljal za "fatrom" Co-xom v Harrisburg, ali magarl da je bilo to y Washington, D. C., kajti v nksprotnem slučaju lahko dobi tako potrdilo Zornik, da ni capljal. Vse, kar Zornik ve o "fatru" Coxu, je shod, ki se je vršil v začetku Coxove akcije, katerega so mu priredili v pittsburškem stadionu. Mobilizacija je bila tudi v naši naselbini in na razpolago so bili troki in busi — prosta voznina — pa je tudi Zorni-ka začelo zanimati, kaj neki bo iz te moke. Ker je bil moj sin takrat baš brez dela (izučen je za elaktričarakega inženirja) in je potreboval nekaj knjig iz Car-negiejeve Čitalnica v Pittsburgh u, je rekej, da grem lahko z njim. Z nami je šel še tretji rojak, s katerim sva potem šla na shod, sin pa je šel v Čitalnico, kjer je čakal do zaključitve shoda in čital, na shod pa ni hotel in je rekel, du demagogom ne verjame. Na tistem shodu je res bilo o-krog 70 tisoč radovednežev, ki so poslušali rev. Coxa, kdaj bo uprizoril revolucijo. Sedaj pa naj Zidanšek odgovori, kje in kdaj je Zornik pisal in se nav duševal za župnika Coxa ter za njegove pohode? Kar se pa tiče Bkakanja iz koruznika v zelj-nik, naj mu pojaanlm bolj natančno, kajti Zornik se drži svojih principov celih 40 let, kar lahko dokaže s knjižico ali pobotnico od delavskih listov še iz Nemčije. Kar je bil takrat, to je Še danes. To lahko podprem z dokazi! Ako pa misli Zidanšek kaj o slovenskem dnevu in ako je pravilno čital Zornikove dopise in poročila, mu ne bi bilo treba ponavljati. Časnikarski poročevalci ae udeležujejo vseh važnih shodov, konvencij, diskuzij in sestankov različnih struj in skupin, ki širijo svojo propagando. Kako naj bi sicer vedeli poročati svojim listom, kaj se godi med ljudstvom. To delo se mora nadaljevati, ako hočemo ostati demokratični. In ker Pro-sveta nima plačanih poročevalcev, se morejo torej potruditi njeni naročniki in jednotinl čla-ni ter zastopniki, da ji prispeva-jo čtivo o dogodljajih po naael-blnah, razen poročil, ki jih prejema od Federated 1'reaaa. Br. Zidanšku naj bo pojasnjeno tudi to, da Zorniku ni treba vprašati za pooblastilo nikogar, kaj sme delati in kaj ne. Mislim namreč glede udeležitve na zborovanjih, ker sem mnenja, da znam tudi sam nekoliko misliti in povedati, kar br. Zidanšek ne more. Ako bi, tedaj bi pri svojih 74 letih že lahko |>ostal zmožen napraviti kakšen "spil", kajti doigoumo dalo ga ni oviralo, vsaj zadnjih 25 let ne. To naj zadostuje za danes. Čudim sa tudi br. Snoju, da pogreva stvari, ki so že minile in je gotovo čital poročilo. Veš, Jo- " Zornik bro ve, da naselbina Strsbane bi ne mogla preakrbeti vsem delegatom ugodnih prenočišč in drugo potrebno. Nadalje, mesto Johnstow>i tudi nI priporočljivo prvič zato, ker ogromna večina delegatov pride iz srednjega in zahodnega dela države Ohio, vključivši Penno. Torej se bi delegatje morali voziti proti vzhodu kakih 100 milj dalje od Pittsburgha, Ali ne bi to povzročilo precej več voznih stroškov? Torej z ekonomskega stališča, ki je glavno za našo podporno organizacijo v teh kritičnih časih, ko je denar potreben, da se pomaga brezposelnim Članom s plačanjem asesmenta, je Pitts-burgh bolj primeren. Tudi is drugih ozirov je Pittsburgh bolj primeren za konvencije; je malo članov, ki bi mogli obiskovati konvencijo v Johnstownu al! Strabanu. Torej, ker je zadnja konvencija sklenila, da se prihodnja vrši v Pittsburghu, naj se tako tudi zgodi. Pittsburgh je zelo važno industrijsko središče. Kdor se res zanima za napredek tehnike in industrijskega napredka sploh, bo imel priliko videti marsikaj zanimivega v največjem jeklarskem mestu na svetu. Tudi modernih hotelov ima to mesto dosti na razpolago in cene niso pretirane, tako da bodo delegutje z dnevnicami devet dolarjev lahko zmagovali stroške. Seveda, ako bodo hoteli delegatje atanovati in zborovati na Butlerjevi cesti, potem ne bodo imeli toliko prilik za druge zanimivosti. Ne mislim, da bi delegatje ne smeli parkrat obiskati Narodnega doma, zlasti če jim bi društvo 118 SNPJ priredilo kakšno večerno zabavo. Ni pa priporočljivo podnevi in ponoči stalno stati pri bari. Baš v takih slučajih se sklepajo zarote in ustanavljajo takozvani bloki. S tretanjem je že marsikateri delegat zgudil kontrolo nud svojim lastnim prepričanjem. Bratje, dajmo si dopovedati, du je skrajni čas za združenje vsaj v tej deželi vseh, ki se preživljajo z ročnim ali umskim delom. Zato vabimo vse poštene ljudi v eno skupino — v tretjo stranko, katera naj bi imela izvedljiv program za našo domovi no. Američanov sedaj — o Um sem gotov — ne bomo pridobili v skupino Normana Thomasa, kajti še celo on sam je že obupal in izjavil pred časnikarski mi poročevalci, da ne bo več "ro-nal" za predsedniku Združenih držav na listi svoje organizaci je. In če se skupina novodilakih demokratov razcepi, bo ugodna prilika za tretjo stranko, da se ustanovi, če ne prej, pa po voj nI, ki ni daleč. Med tem pa se ftlmiMflka Narofttta ffnftporna leftnata IS57 5U g«. LawadaU Ava. Chkac«, llUaels Thtwl Calnkar. f. A. VMm, «I. talnih....... Uwr»Mi OrUhM, ■i. ki... i ml. »»ravlUU «U«1U )•*• M*l«fc. «Ktelk «IMIU ... GLAVNI ODBOR izvašavALMi onaaii ......................Mit a Uw»S»l« A*«.. CMnm IISm* .................... IUI a UwnfeU kW.. <%!«•«•. IUIm* tal................. MIT S. Uw»fal, A«*, I'Mni*. lllUr«« .............. MIT a Utiait A**.. CMmi«. IIIU.I« ...............i MIT a U*Mil, A v«.. CMfM«. IIUmM ................HIT S Uw*feU AT»., CMH«I. IIIIMU rearaaaeasNiBii Artraj VMrlth. »r«l M*»r«*M4«lk.....................,.TM Nml A««.. J.kMUfi. F». Praat U*U». 4r«al »^»tmIm««!!.........................Ml S llik St. Mil »««Am. WU. J»Am rarfk«,. Jr.. »rvt 4 tul r Ik I nI ^Ml^.^nlli ................... IWi MT. «IrafcftM, fa. Cawll«« KarnlrA. 4ra«l tfUlrlMnl |*4nr«4a«lftlfc ..........MIT W. «Ilk St.. < I.».U»4. Okla lak« SlaMak. tratil étalrtktnl M«S M al« a I................................................M WaaUlai Ava.. Fan. IlSaaki MUaa MaSvaakak........................................UM I AraaSa Ava.. Clavalaa*. OMa moramo pripravljuti, čitati, se udeleževati unijskih, društvenih in kulturnih se|, posečati sestanke vsepovsod, kjer se ljudje shajajo, tudi onih, kateri se ne strinjajo z nami. Kdor hoče biti dober mislec, mora to storiti: slišati mora oba zvona. Priporočam vsem, ki so zmožni angleškega jezika, du kupijo knjige našegu rojaka L. Adamiču. Podpisani je prečita! njegove knjige Dinamit, Native'a Ke-tum, Grundsons, Crudle of Life in My America, ki vsebuje 062 strani podučljivega čtiva o ra-ketiratvu, o zmotah naših voditeljev, o terorizmu v unijah in trenju v našem lastnem političnem taboru. Potem boste lahko sodili, zakaj se ni delavaku poli-tlčnu stranka bolj razvijalu, ali pa naše unije. Izvedeli boste tudi mnenje vplivnih Američanov, kakšni reforme bodo izvedljive v Ameriki v bližnji bodočnosti. KonšUtiram, da je le malo pisateljev, ki se upajo tako odkritosrčno izraziti brez pridržkov, kar vidijo, slišijo in mislijo, kot to stori naš rojak Louis Adamič. Dosti ljudi je, ki si bi lahko nabavili te knjige, pa rajši vržejo cente za stvari, ki so Jim bolj v škodo kot v korist. Sem vam na raz|>olugo še v bodoče! Anton Zornik, 87. Kongresnih Fish nastopa hot Hitlerjev agent Oslo, Norveška, 17. avg. — A-meriškl kongresnik Hamilton Fish, znani reakcionarni republikanec iarNeW Yorka in vodja a-meriške kongresne delegacije na tukajšnjem zboru Mednarodne parlamentarne unije, Je včeraj predlagal, naj se zbor zavzame za "30-dnevn! vojni moratorij" n v tem času naj ae vrši konferenca Nemčije, Italije. Francije in Anglije, na kateri naj se rešijo vsa sporna vprašanja Kvrope. Plah je prišel v Oslo is> Berlina v letalu, ki mu ga je itosodil na-«Ijski zuuanji minister Ribben-trop . , , Naročite Mladinski Ust, aaj. boljši ataaslnlk ia slovensko «ladino! V blagi spomin prv« obletnice smrti ■ našega l|abll«Bega alna, brala la sopresa LAWRENCE CELARJA katar! J« |ir»minul IV. avgunla IV3S Hrani «In, odM «I prerini» ud nas In na« ihi-HI sam». Za TvheJ šalujemo In ae T« »|H>mlnJamo vednt» diwvu in pu noti. »eU> telku prenaša mi» bokčln* Tvoj» ingub«, ker v*mo. da T* naasj k nasi v«# n« in». Polivaj v miru, dragi als, brst In auprus, dukUr tudi nsa na duleti anaka uautfa. ki aaa bo «opat adrutlla akupal. ftalujotl oatallt Lovrrnr In Ana Celar, alarlši, brata in aaalra v Nailiavilla. Wla., Is Moprosa v ('bicagu, III. DRŽI HRANO SVEŽO IN VARNO VEO DNI Napravi za vroče dneva jedila lahko pripravljiva Tmhmtilni delavci iM> trdlUfV- ** * ''f1 i ensmni acuurcs j preBie,,m od prirediteljev alo- zmagali V stavki venskega dnevV je žaljivka, Mancheater, Conn. — Pri Che- valed tega al štejen v dolžnost, yene Bros. ae je po 40 dneh sUv- * da jo na kratko zavrnem. Jas ke vrnilo na delo 300 tekstilnih nisem tvoj vernik in valed tega delavcev CIO, ko Je družbe pri-sUla na modifikacijo svojega priganjaškega sistema. ZasUv-kali ai», ko Jim Je družba nalo- ti nisi upravičen mene izpovedovati, ker a# čutim zmožnega aa-mostojno misliti. Hnoju v odgovor naj služijo tudi sledeče vr- I« ne niti umaknila iz hiš. S ' *l«*hernl dom Bi! l-remljevalec glad r"''mu (loveku h, žila obratovanje štirih statev, .tice. na mea t o dveh. Kompromis Je¡ bodoče konvencije ÄN- bil dosežen im obratovanje treh pj njkir ^ jro„j to|i|g4» skrbi, da njemu so .krojev, druge zahteve delavcev ¡m.j0 ñMprajevc| Uko m^ med ci pomagat, tudi še aekaUrim ^ „Vložene arbitraži élaaatwm v Penni, da bi lahko drugim, da bo si od strahu neao- --I—--;- Ali ste naročeni ni dnevnik Prosveto? Pod pirajte svoj Ibt! liko opomogli. Zvečer se Je ne\ ihU v Trstu in okolici pa tudi drugod ponovila. Tedaj Je med nalivom pa- uprizorili kakšno revolucijo m«d delegati ali da bi uničili dlBcipli-no delegati»v, ako se vrši konven-j cija v Pittsburghu. Br. Snoj do- ZDAJ PO NOVIH ZNIŽANIH ( KNAII! ft bebéfeib éavljev ai «Sal... ral* ta $149-|| a N«WbIb prrtaUaib daU* V blaSiinaai aialaam ' a Hialna lib^a a Nepr*e*a«aM ai alai ala* M «bralal alraábl VWIalaa alratba ■aaaaliiva pe* N»arralan* branila« ala/a im)« la« Prihrani čss - prJkrssl delo - prihrani dair. Oflejte sadajl # Kale lahko ja pripraviti poiatna ja* «lila ako ieuil« garvat Kiarir«,lu» hladilnico v vali bili. avala—krhka sala. njeva, aadja, «kteana omranana aaiala, datarU, hladilna pijaia doma narajan alaquiad -4— to a* pripravi hitro, lahko In po rani. lavratan amraevalni princip napravi rasnuvratno temperaturo, kaiB«>i lahk» «pravita maao, aadja, salanjav» in druga raana oatanba Hil- bin da bi M» vam pokvarila aH «•atiéilo. . I.AMkO ai'1'lll! Malo naplavilo Uka), »«talo (Ib nako. liko radi odpia/avanja) pia#aU s valim m«aa*nim ra/u-lutm ia rabo plina. SEMEL ELECTHilX TM9WI H rana suvicf chimit «r nrtkii iuins ICH T AND COK i COMPAN "Tukaj ni nikaka ogrevalni-ca !" j« povedal tiati tihi, pobožni glas, ki pa je bil zdaj že dovolj energičen. Saba se ni zmenila. Tem ¡bolj pa je posluhnila vaa dvanajsto-rica žensk in z ogorčenimi očmi strmela vanj<^. Saba je to videla, ampak prav zato, ker so gledale vanjo tako prezirljivo vse te svetohlinke, ki so se tukaj zbirale kakor k duhovnim vajam, jo je prijela hudomušnost: z rahlo zategnjenimi koti usen je stala tam. Še mar ji ni bilo, da bi bila dla. Nesramno trmasto posmehljivo je gledala vanje. "Slišite vi, idite ven!" je ukazala gospodarica. Saba je samo stresla z lasmi in se še bolj stisnila k peči. "Slišite vi, kaj je to? Pošljem po stražnika, kakor hitro ne zginete!" Saba je pokazala dolg jezik in z dvignjeno glavo odhajala. Naenkrat se je stogotila na samo sebe, da bi bila najrajši samo sebe pretepla. Ni si mogla odpustiti, da se je ponižala tako nemarno pred temi zanikr- JACK LONDON dajalce, ki pridejo z njihovo pomočjo do slave in okroglih trebuščkov. Ljudje, ki bi radi našli v zakonih pravičnost in zaščito, pa nimajo od naše zakonodaje prav nobene koristi. Tako je in nič drugače. Umolknil je, ostal v pozi Rodinovega "Misleca" in se globoko zamislil, dočim je čakala prekrasna mestiza na običajni znak, naj začne znova čitati. Naposled se je začul iz globine miali, kjer je tehtal pravico in krivico svetovja, zopet njegov zamolkli glas: \ — Toda tu v panamskih Kordillerih imamo pravično, nepristransko in čisto zakonodajo. Mi ai ne lastimo pravice, da bi kratili komu svobodno voljo. Naš cilj ni skrb za želodec. Sodnik v raševini je vedno pravičnejši kakor sodnik v žametu. Citaj dalje, Mercedes! Blackstone Ima vedno prav, eamo Če ga ljudje pravilno čitajo — temu pravimo paradoks in je podobno sodobnemu pravosodju, ki je tudi pa-radoks. Citaj torej! Blacstone je temelj človeškega prava, toda — ah, koliko zla so že storili prebrisani ljudje v njegovem Imenu! - Cez deeet minut je «lepi mislec dvignil glavo, poduhal zrak in dal mladenki znak, naj neha čitati. Po njegovem vzgledu je začela tudi ona vdihavati zrak. — Morda se širi ta vonj od svetilke, o Pravični? — je omenila spoštljivo. — To je vonj gorečega petroleja, — je dejal starec. — Svetilka je nedolžna. Nekje v daljavi gori nafta. Cujem tudi oddaljene strele. — Jaz nisem ničesar slišala ... je spregovorila ona. — Draga hči, tebi, ki vidiš, ni treba slišati tako dobro, kakor allšim jaz. Bilo je mnogo strelov. Zapovej mojim otrokom, naj poizvedo in mi sporoče, kaj se je zgodilo. Mladenka se je spoštljivo poklonila starcu, ki je bil sicer slep, vendar je pa čutil s svojim čudovito razvitim sluhom vsako kretnjo. Nato je odgrnila zaveso is odej in stopila iz votline. Na vsaki strani vhoda v votlino je sedel peon. Oba sta bila oborožena s puškami in lovskimi noži. Ko sta čula njeno povelje, sta vstala in se poklonila — ne nji, temveč nevidnemu izvoru vseh zapovedi. Eden je udaril s topim koncem aekire po kamnu, na katerem je sedel, in sklonil, da bi lažje ališal. Kamen je pokrival rudonosno žilo, ki se je vlekla skozi vse pogorje. Tam na nasprotnem hribu, odkoder je bil krasen razgled po Kordillerih, je sedel v o-gromnem gnezdu neke Čudne ptice-roparice drugi peon. Tudi on je naslonil uho na kamen in udaril v odgovor« s sekiro po njem. Nato je stopil k bližnjemu drevesu, segel z roko v duplino in potegnil za vrv, ki je visela xnotraj, kakor cerkovnik, kadar zvoni. Vse je bilo tiho. Naenkrat se je ogromna, 50 čevljev dolga veja ločila od debla ter se začela dvigati in spuščati, kakor semafor na železnici. Na razdalji dveh milj se je zganilo in odgovorilo na gorJ stoječe drugo drevo. Cim je bilo to signaliziranje končano, se je zalesketalo na solncu nekje v dolini ročno ogledalo in poslalo povelje slepca v votlini na vse strani. In naenkrat je vae pogorje oživelo. Na vse strani so šla s pomočjo rudonosne žile aolnčnlh žarkov in premikajočih se vej šifrlrsna povelja. - Enrico Šolano je jahal ta čas čil in zdrav v spremstvu svojih sinov Alesandra in Ricarda spredaj, za njim pa Leoncie in Henry Morgan. Francis je bil zadnji, ker je hotel na vsak način braniti svoje prijatelje za slučaj nepričakovanega napada od zadaj. Zdaj pa zdaj se Je ta ali oni ozrl in veem se Je poznalo na obrazih, da se boje za Franclaovo usodo. Ker Francisa le ni bilo od nikoder, se je Henry neopaženo vrnil, da ga pol**«- Kmalu na to je tudi Leoncie obrnila konja, ker Jo Je zelo skrbelo, kaj je s Francisom. Toda konj, ki je čutil pred seboj drugega konja, ae nI hotel ukloniti njeni volji. Zarezgetal je in se spustil v galopu naprej. Leonciji ni preoetajalo drugega, nego da ustavi in razjaše konja. Snela je konju uzdo in hitela peš nazaj, ftla je tako naglo za Henryjem, da ga je melone dohitela v trenotku, ko je sre-čel Francisa in peona. Oba mlada Američana sta jI začela očitati, da tako nepremišljeno tvega svoje življenje. Toda v njunem glasu ni bik) pravega ogorčenj*. P** P* komaj zdrževana ljubezen. Oba eta napenjala sluh, da ujameta medsebojne vibracije strastne ljubezni. a naj bo dober ali alab. Samo naše praktično prevoaodje hodi kriva pota. Sodniki in zakonodajalci se prepirajo o svoji kompetenci in kaj radi |>ozabijo na tožitelje in obtožence. Skrbe samo zato, da dobe vnaprej plačilo od tistih, ki iščejo pravice In pravičnosti. — In vendar ima ta stari Blackstone prav. Zakone so ljudje prenaredill in prikrojili po svoje. V pravosodju Je najvainejše srce, ne pa razum, to, da pomagajo dijakom pri študira-nju logike, ne pa da bi skrivil za objektivno pravičnost. In kaj pomenijo Proacherjeve be-aede, da il ljudje sami vse Izmislijo? To pomeni, da so se spremenili prvotno dobri zakoni v molzno kravo za odvetnike In sebične zakono- Najzanesljivejš« dnevj lavake vesti ao v dnevnika] eveti." Ali jih ¿¡Lat*. «J Litten to and Adoerthe j PALANDEGH'S YUGOSLAV I Folk Songt and Mi T am bur it za Orcfa Station WWAE, Every Stufe, 18« S. Clark St. Chicago - Ha Prizor Is vojaških manevrov na Nizozemskem, kjer eo vojaki iz kopali tudi atrelake jarke po drugače mirnih kmetijah. Ženska jo je premerila s kritičnim pogledom. "Nimam ničesar," je rekla. "Za služkinjo bi šla, za pestunjo, umivalko." . "Ali slišite, da nimam! Kadar boste prinesli <,za vpisnino, pa bova govorili naprej!" Ošabno se je ozrla proč in se okrenila k sedečim ženskam in pristavila: 'Takšnele, s takšno teatrsko zunanjostjo bom posla-la kam za služkinje! Je že kakšna taka, ki je trenutno v stiski," je razložila ženskam. Saba se je naredila nemo in se s stisnjenimi usti in očmi umaknila k peči, kjer so prasketala goreča polena. Naredila se je, kot da bo še sama poslušala. V topli sobi poleg peči je šele spoznala, kako jo je zeblo od mokrih čevljev, da je vsa drgetala. "Kaj hočete Še?" se je gospodinja prekinila sredi pridige. "Nič drugega, kakor pogrela se bom malo." vedela Martina. Vstopila je, ne da bi sama to hotela, bolj iz nekake podzavestne želje, da bi stopila kam v zatišje, kjer ne bi deževalo. Po temnih lesenih stopnicah je prišla v majčkeno, zatohlo sobico. Po vseh stenah so visele svetle podobe, spodaj so druga ob drugi na stolih sedele ženske. Tihe so bile in s pazljivostjo, s katero so v cerkvi strmele na prižnico, so poslušale žensko, ki je stala ob mizi. Vsekakor je bila to posredovalka sama, ki jim je ozkega, jezuitskega obraza, s prav takšnim glasom razlagala pridigo, ki jo je zadnjo nedeljo poslušala v cerkvi. "Kaj hočete?" se je nekako nejevoljno prekinila, ko je vstopila Saba. MPrišla sem, če imate mogoče kako službo na razpolago. Vpisana še nisem pri vas, toda ker nimam denarja zdaj, vam bom plačala takoj, ko zaslužim." PRVA V UDOBNOSTI, CISTOTI IN PRIROCNOSTI MESEC i za 8 mese SAMO 'Povprečno za zadnjih 8 mesecev sezone gretja v ti 5 sobni hiši TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela tlaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjlf» koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ., DA TIBKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI v (■■■/ Vaa pojasnila daje vodstvo tiakarne^—Cene šmarna, umijako dale prve Pišite po informacija na aasl«v< SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. L A WN DALE AVENUE TeL BockwaU 4004 CHICAGO. ILLINOIS "ProiuUH amo popolno »adovoljstvo. gpoanali im«, da je revno uk«. kot Od Kompanlja to pr«datavlja. Pavlin« Matanovich. 4J1I 8awy«r. < hit««» Plinska kurjava je vredna več ker ona napravi več a Plinsko kurjavo se lahko prak- mmmmm^^mmmmmm tično instalira v vsako bodisi staro Plin je idealno kurivo sa vsako PLINSKA KURJA! gorkoto, parno, vodno ali «račno f «nnfl/ gretje. Vzame le nekaj ur éasa Q BQ([13 lUU/O ca spremenitev vašega sedanjega ' sistema gretja na popolno avto- š»tnmatifclia Mili matično plinsko kurjavo. MIUIII0IIW« M"J« Poklltlt« Wakaah MM, ali pa pKIU pa ' "T kr«*plaí«tt pro raían «a plinak« karjavo tmmmmmmmmmm^mm v vail hiél. JIH Nt W»»IOI«ATlON Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kaliniek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor le tako gostobesedna reklama. * tk^olMMfc BN^tadhM^ Min i^g^i^i IslvpM^ Vf^ NAJPOrOLNSJftK DELO. EI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprane knjic« J» WéiIm Naštele je aSk v bradlln. t« pa Ja nertk Iunrnm laM. Id ¡m ja naulilial Drngettn Im*. Vsaka gospodinja, ki se seveda evoje odgovornosti ss sdrsvo In pravilno prehrano družine, ei mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila sdrsvo hrano v potrebni isbiri lnvmenjavl. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jediB. Za vse to jf ho najboljša vodnica in učiteljica ta SMVF.NSKA KUHARICA , b rani nntkt knjif* v varil peffMUi na rane raMn** a» nih nog in tako zbičane duše kot jI je prihajalo slabo. Prisilno ona. ee ji je hotelo, da bi vsem tem Mimo so prišla po vsem vide- ljudem kazala jesike, dolge in zu dobro situirsna dekleta. Osi- široke, de bi jim mogla dokaza-rale so se vanjo in se razpoaaje- ti, kako zelo malo so ji mar njl-no zakrohotale. Kri ji je ušla v hova mnenja. Kar se je tikalo glavo; ustavila se je. da bi sto- teh predsodkov', bi se tudi slekla pila nazaj in bi udarila v obraa. do golega in s ponosno dvignje-Toda premislila ae je. dvignila no glavo, a čtvratimi. napetimi glavo divje ponosno in hitele da- grudmi bi iszivsls vse tiste ns-Ije. Tods določno je čutila, ka- šmlnkane. s vsemi bogatimi avl-ko Ji Je nekako zloba, sovraštvo lami navešene ženske, ki bi ae do ljudi lezlo prav is arca v mož- gole. brez čipkaatih naprsnikov gane. da Je čutila v sencih mo- ne upele nositi teko ponosno svo-čan pritiak in ae ji je tema de- jih s dragim denarjem vsdrie-lala pred očmi. Sovražila je vae vanih frizerakih lutk. zlobne, a najbolj dobro sltulrane Na neki hiši so JI na Ubil obljudi Ni se jih bala. ampak jih Aule oči. Bila je poaredovalnice je sovražila s tako strastjo, da u služkinje, za kaUro Ji Je po- Saba je lazila po cestah in ni vedi*la več. kam. počemu. Mehanično je strmela v svoje raztr-gane čevlje. Ker je deževalo, je . voda štro|K»tala In pri alrher-ME koraku brizgala Is njih. Ker so bili močno atrgani, ao ae razmočene kapice kakor prašičji rilci obrnili navzven. Nasmeh-o nila se je s skrivenčanimi usti bolno, hožjaatno dete v anu: čisto rahel, komaj zaznavajoč naameh, Skoraj Je uživala ob misli, da prav sa prav nima vsako dekle tako strgaRih in smešnih čevljev, tako prtmoče- MiBif eeeeoeeeeeeeeeeeeeee*eoeeeeeeeoeeee* Uatavtt« tednik In gn pripišite k nwfl narnčninl aieje 4ratine: sedaj znižana Naročite pn • *