Lvov v naših rokah! Ruska fronta pretrgana. — Italijani naskakujejo brezuspešno. — Njih izgube velike. — Tolmin je Przemysl za Italijane. — Naši težki topovi na koroški meji. — V Tirole ni mogoče udretl — Drugi izpad naše mornarice. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Zopet je ponos, biti in se imenovati Slovenca, Kamorkoli prideš med poštene in o sedanjih razmerah dobro pou&ene Ijudi, povsod se izgovarja sloven. sko ime z občudovanjem in spoStovanJem. V rnirnik časilh se je o nas Sloviencili občudovailnoi govlorilo, ker smo iz lastne moči postajali gospodarski od dne do djie vedno močnejši in ker se je visoka izobrazba slovenskega ljudsfva kazala vedno siiajnejše v različnih njegovlh nastopih in organizacijah. Sedaj, ko pokajo puške in gromijo topovi, so seveda drugi činitelji, ki nam ustvarjajo in delajo čast pred oelim svetom. Prvl, ki nam branijo dobro Ime, sonagivo. jalci na raznih bojišftih. Skraja so marsikaterl sovražniki naSega naroda izražali dvom. nad našim vojaštvoni. Sedaj ga ni človeka, ki bi se upal le v mislih nepovoljno izražati o našem vojaštvu. Zvesti in zanesljivi v svojem mišljenju napram Avstriji, hrabri ln pogumni v svoj»m bojevanju, čisti in olikani v svojem obnašanju ter neomajno udani Bogu in svoji slovenski domovini, taki so naši slovenski vojaki! Nlib. poveljniki jim pojejo slavo, naj s« gre za boje na severu proti Rusu, na Balkanu proti Srbu ali na jugu proti Lahu. Slovenski narod pa je ponosen na svoje najboljše sinove. On nikdar ni dvomil nad našim slovenskiin vojaštvom in se veseli, da sedaj tudi drugi priznavajo svojo zmoto in govorijo o Slovencih le v izrazih spoštovanja m občudovanja. Cast namdelajo tudi oni naši slovenski sorojaki, na kojih zemlji se odigrava sedaj dvoboj med avstrijsko in italijansko državo, Avstrijsko vojaštvo ne more prehvaliti sliovenskega ljudstva, kako zvesto mu je, kako skrbi zanj, kako mu gre povsod na roko, kjer le more. In slovenske žene in dekleta, ki so ostale v krajili južnega bojišča, so s^ spremenile 5ez noč v samaritanke in opravljajo službo usmiljenih sester pri ranjencih visoko v naših gorah. Vojašlvo ne ve, kako bi v dovolj liepih in prisrčnlh izrazih izreklo Slovenkam svojo najtekronejšo zaiivalo, Na drugi strani pa izvemo, da se Italijani pritožujejo nad slovenskim prebivalstvom, da jim je neprijazno, sovražno, . . In trume SlOivencev romajo v italijansko zapore ., . S«daj naj pridejo in naj pogledajo, kako je mnogo težja služba, ki jo uzorno izpolnjuiejo Slovenci napram svoji slovenski domovini, nego je bila naloga sumničenja in opravljanja. Vse gleda z ob^udovanjem na slovensko prebivalstvo v vojnih krajih in sliši se le glas hvale in proslave. Mi smo pošten narod i,n zaman so hoteli spraviti madež na naše vselej dobro irae! Pozabiti pa tudi ne smemo na oni del slovenskega ljudstva, ki je ostal doma, da straži rojstne domove in obdeluje domaČo zemljo, Tudi ti, ki so ostali doma, so ponos slovenskega Ijudstva. P. o s © b n o naše žene! Z žalostjo v srcu, s solzami v očeh iji z jokajočimi otroci okoli s©be hodijo neumorno za delom ter z nadčloveSko mofijo, kot prave junakinje, oskrbujejo gospodarstvo ter obdelujejo polja, vi^nograde, travnike . . . Klobuk dol pred takimi vrlimi, skrb^ nimi, vse pretrpečimi ženskaml! Narod, ki ima tako vzorno ženstvo, je zapisan v knjigo življenja. S posebnira ponosom zremo v teh žalostnih časih tudi na naše neprecenljivo siovensko ženstvo. Kamorkoli pogledamo, povsod nasiopamoiSloven., ci pošteno in častno. Zopet se obrača s^et z občudovanjem naprato slovenskemu nancdu. Zato pa: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Slike iz vojim |Slovenke v bojij proti Italiji. Hrvatski vojak Vladimir Folnovič piše: ,,2e nekaj dni se nahajamo na soSki bojni 6rtir nekaj kilometrov od italijansk« meje. Naše 5ete so zasedle najvišje to6ke, visoke 1200 metrov, katere napada italijanska vojska kakor viliar. Ceta za četo naskakuje naše rojne vrste, napada v masah na§e okope, ali naše strojne puške kose sovražnika najravnost neusmiljeno z velikim uspehom. Sovražnl vojaki se deloma mrtvi, deloma ranjeni vale po vielikanskiOti snežnlh strminah navzdol. V dveh dneh so nas italijanske cete poskusile šestkrat vreči iz naših postojank, ali zastonj. Vsakokrat so se morale vrniti z velikanskimi izgubami in ne da bi kaj opravile. Tri dni zaporedoma je besnel topnlški boj, od ranegai jutra do pozne noči. Ničemur niso prizana^ale sovražne krogle. Ali naše topništvo dobro odgovarja in izvrstno brani naSe postojanke. Zanimivo je tu na meji zadržanje civilnega prebivalstva, fcate^rega je mnogo ostalo doma, a nad vse je vredno pohva(le junašiko abbaganje hrabrlh Sliovenk, katere požrtvovalno skrbe za ranjence, Te dni so nosile Jirabre Slovenke oelo pošto v bojno 6rto ter z višin 1200 metrov nosijo ranjenoe, zapušftene puške, telečnjake in druge stvari; ranjenih vojakov na varen kraj. Hrabra dekleta iz bližnjih krajev nosijo našim junaškim vojakom vodo, mleko, kruh in druge stvari. To delo požrtvovalnosti mope se še le takrat prav ceniti, kadar se ve, kako težek je dohod k naš'm četam, ki so razsute po teh sneženlh gorskih grebenili m kako je to nevarno, ker so Izpostavljene močnemu, ognju1 italijanskega topništva. NaSi hrvatski vojaki so navdušeni vsled te po. mofii svojili slovejnskih sester, Ta dela jih. spodbujajo na še večja junaštva ter jlm dajejo čvrsto upanje, da bomo našega skupnega sovražnika tudi premagali, Slovenski in hrvatski vojaki so se zakleli, da hočejo do zadnjega vzdihljaja braniti in varovati svojo rodno aerriljo in ne bodo dovolili, da tujec grabi to, kar mu po naravi niti po pravici. ne pripada in mu ne srae nikoli pripadati. Nadporočnik v rezervi gosp. dr. Ivan Grašift pa piše dne 5. t. m.: Ležim visoko v gorah, šrajoneli in granate pokajo, da odmeva po oeli Primorski, Ne! osredno za fronto stoji majhna gorska kočica, kjer obvezujejo ranfence. Vsak hip se razpoči tu 15 cm granata in niti trenutek si nisi varen živlienja. In kdo mnre popisati veselje in ob enem začudenje, ko so prikorakale danes zjutraj vrle Tolminke k tej ko. ^ici, rla tolažijo ranjenoe in jim dajo prvih okrepfin. Hrabri Tolminci so prinesli seboj nosila, da težko ranjone poneso v dolino. To je hvalevredno deio naših slovenskih deklet in mož in vse vojaStvo se jim iz si^ca zahvaljuje za njih tru,d. Slovenec ima dobro sr. ce! Posnemajte wle Tolminke tudi druge Slovenke^ Lahom se godi slabo. Lah nam ne bo kradel nase dedovine, Vrli 6lan naš© mladeniške organizacije Jakob Felicijan z Vurberga pri Ptuju, znan kot govornikš na naših mladeniških shodih, sedaj prideljen domobranskemui pešpolku št. nam piSe z italijanskega bojlš6a: Po dolgih desetih rnescih,, kar smo že pod oro« žjem v obrambo naše ljube Avstrije, pošiljam Vam in vsem bralcem ,,,S.lov. Gospodarja" bratske pozdrave iz koroških skalnatih planin. V teh desetih mescih, kar ogrožuje ,našo Avstrijo sovražnik na vseh straneh, je prinesel Vaš list žo vieliko krasaih pisetn, katera pošiljajo naši slovenski junaki v svojo domovino. V več pismih se je titalo, kako naši fantje in možje radi molijo in se priporočajo božjemu varstvu, predno gredo v bojni metež, Res, da je ta vojska že marsikaterega naučila spet moliti in veselo je opazovati, kako se vojaki radi poslužujejo rožnega venca in tudi raznih molitvenikov, in 6e je mogoCe, tudi obiskujejo cerkev, Toda na drugi strani pa žalibog spet opazu.iem, kako je tudi nevera strašno razširjena med vojaStvom, Večkrat se sliši, kako nekateri vojaki preklinjajo Boga, ter pravijo, da 5e bi bil Bog, bi že moral biti zdavnaj mir, ker ljudstvo toliko premoli. Drugi spet preklitnjajo duliovnike in vodifcelje, naj bi ]ih dali v prvo vrsto v sovražni ogenj. Tbda, tovariM, počasi! Vsak^ kateri še ima le malo vere v svojem srcu in okuša težave sedanje vo.jske, je lahko prepričan, da je Bog. Vsak kršičanski vojak pravi: Samo Bogu in Mariji se imam zahvaliti, da sem še prl ži,vljenju. In kateri na. tanko razmotriva premoS naših sovražnikov in! grozne pretekle boje, je lahko preprifian, da je Bog in da, raviiO on vodi našo hrabro armado, katera je že tolikokrat porazila desetkrat močnejšega sovražnika. In naše duhovništvo! Ali ono res ni6 ne stori za domovino? Iz vojaških poročil laliko posnamemOj da je žo tudi veliko duhovnikov dalo življenje za domovino in mnogi izraed njih se hrabro obnašajo pred sovražnikom ter delijo zadnjo tolažbo vunirajočim vojakom, drugi ])a na domu pomagajo do zmage z molitvami in tolažijo doma ostale ter storijo tudi veliko v gospodarsk«m oziru. In 6e opazujem to vrsto vojakov, kateri preklinjajo Boga in zabavljajo 6ez duhovnike, pridem do prepričanja, da so to veCinoma tisti, ki so ^i zmiraj križem sveta in so vso vero izgubili. To so tiste vrste Ijudje^ kateri tudi za bojno črto uganjajo najgrše nesramnosti. To so tiste vrste ljudje, kateri pravijo, da ni Boga in kateri življenjo drugih imenitnih oseb primerjajo svojemu. Mi pa, pošteni slovenski vojaki, sino prepričani, da j© Bog nad nami. On vodi našo hrabro armado. Proslmo ga v gorečih molitvah, naj blagoslovi naše orožjo, da bi tudi tega novega, zalirbtnega, izdajalslcega sovražnika kmalu premagali ter se spet zdravi povrnili nazaj na zclcno Sta^. jersko med svoje drage, kateri nas že gotovo težko pričakujejo. Upamo, da s"i bodo tudi Lahi svojo vro^o kri oliladili tukaj v tem skalovju, kakor so si jo Rusi v Karpatih, Z Bogom in Marijo gremo v boj za našeiia oesarja in za našo krasno slovensko domovino, proti novemu sovražniku, Lah nam ne bo kradel naše dedovine! Bratske pozdrave pošiljam vsem štajerskim Slovencem z italijanskega bojiš6a in kliCem &e enkrat: Na v«selo svideuje! Jakob Fielicijan in Janez Fras. Kakor nagzajca ¦J Vojni dopisnik ^Reichspošie" poroSa, iz vojn©ga poročevalskega stana: Nek soborjevn!k mi je pripovedoval o bojili na Krnu: Raz viSin Krna so bili Italijani vrženi 1. junija, nakar so se odgrali na Mrzlem vrhu boji3 ki so pravtako končali z uinikanjem sovražnika. Do 6. junija so Italijani :egubili tudi vas Krn in so morali nazal čez Sofio. Pri prehodu 6ez napravljeni vojaški most jim je naš ogenj zadal najtežje iz. gube. Za 3. junija je bil odrejen napad. Mi smo ta dan ležali kriti za višino pri Sv, Luciji. Zve&er smo se dvignili, da izmenjamo nekaj bataljonov na Mrzlem vrhu. Okoli polnoSi smo došli na doloSeiio jnesto, Kakih 300 metrov pod nami so tičali Italijani, kril jih jo gozd. Napočilo je jutro 4, iuni.ia, Naše baterije so otvorile ogenj z Mrzlega vrha, obstreljevale so italijanske infanterijsk© postojanke in sovražno artileri. jo« Kmalu je pričela odgovarjafi italijanska težka aj> tilerija.. Streljala je od pol 8. do pol 12, ure. Sovražnik ]q neverjetno razsipaval municijo. Nad 150 težkih in prav toliko lahkih strelov je oddala italijanska artilerija na nas, Kljub temu je bilo pri mojera bataljonu le 6 mrtvih in nekaj ranjenih, ki pa niso ostali nemaščevaiii. Sedaj so nas Italijani smafcrali zrele za naskok. Ogenj njih topov j© utihnil in ž© smo videli, da sta približno dva bataljona alpincev zapustila svoja ktritja in šla proti našim po&tojankam, Iz globočine so s>e čuli slabotni klici ,,Savoja", napadalni klic sovražnika Kmalu nato srao otvorili ogenj, nakar so se Italijani z velikimi izgubami umaknili. Petkrat so napadli in petkrat so se imrali skriti v svoje postojanke. Ko jo po 2. uri pri&elo močno d&ž©vaj|i, so Italijani izgubili veselje do napadov in ob pol 3. uri je bilo vse končano. Značilno za dober duh naših Slovakov je dejstvOj da, kakor hi,(ro so spoznali dobro učinkovanje svojega ognja, jih ni bdlo v©6 mogo6e obdržati v kritjili- Ne glede na ogenj strojnih. pušk, ki jih je vedno ogrožal, so se popoiuoma dvignili iz kriija in stoječ streljali na alpinoe kakor na zajce, Ko so Italijani končno izginili, se ]e zopet pričel ogenj gorskih topov. Proti ve&eru je nastal mir, nakar so nas izmenjall drugi vojaki, Alkohol v vojnih vrstah Zvest in priden narodni delavec na Koroškem, Peregrin Vunček, črkostaveo v Mohorjevi tisikarni v Celovcu, j© padel junaške smrti na severnem boiišcu. Pred. svojo gmrtjo še je pisal to-le zanimivo pismo na uredništvo protialkoiiolnega glasila ,,Zlata Doba": PoroSam, da sem že nad teden dni v> strelnih jarkihi Ne za svojo osebo, ampak za našo veliko, plemenito abstinenCno misel v naslednjem par črtic. Že v Vrbl ob jezeruj kjer s©m prestal vojaSko šolanje, je igral alkohol svojo pogubno vlogo v naših vrstah,. Prvi prestopek j« zagrešilo — žganje, prvili in več naslednjih kazni vzjrok je bila pijanost, Nesramni strasti popivanja se nekateri niso mogli odpovedati, kar da med nami črnovojniki sklepati, da si doma precej privoščijo ,,zlatih" in še več manjvrejdnih kapljic. Videlo se je pri mai-šili, da rednega alkohola vajieni so veliko t&žje zdržali napore, 6eravno &o biii za oko dosti močaej&i od raene. (Pripomba: Jaz sem popolen zsdržnik od februarja 1914.) In sedaj v strelnih jarkih je razloček šel& prav očividen, AJkohola yajeni pri delu in vročini silno omaliujejo ter pogra. gajo ,,kapliic",. Parkrat smo dobili za priboljšek malo vina, Odkrito priznam, da sem deloma od naporov, deloma od primanjkanja zados»tnih m pravih živil in yode tudl použll svojo porcijo vina ali Caja z rumom. Pa vselej sem čutil zatem še veliko veftjo utrujenost in zaspanost. Za svojo osebo sem tako popolnoma prepričan, da je bolje skrbeti za dosti tečne hraae, alkohol pa zavsem ustaviti z izjemo za medicinsko uporabo* — Pozdrav! P, Vunček, domobranec. # Jaaaški čini slovenskih pionirjev. Boštjan Kristovifi iz Ho6, pionir pri 2-3 p:onirski stotniji, vojna pošta 112, naHi piše s severnega tx)jišča: Lep prvi junijski dan obseva ta kraj, kjer grome najtežji topovi, ko Vas, mi vsi domačini vseh vrst, pozdravljamo, bore6 se za viero, dom in oesarja* Iz vseh vrst časopisja posnamemo le, da s© glavni član ene hrabre armade najbolj prezira, namreč naša pionirska mo53 katera igra ob strani topništva, katero je res nad vse izvrstno, glavno vlogo. To se je n. pr. izkazalo v prvih majniških dneh pri prvem napadu na sovražne postojanke na drugi strani Dunajca. Omenimo le sledefte. Kdo j© bii. prvi na oni strani? Prva je bila granata našega topništva, a reko in zemljo na oni strani je bil prvi prestopil pionir, ki ilna pri vožnji št. 2. Se le potem je prišla pehota. Ko je priglo povelje od najvišjega vojnega poveljstva, da moramo na vsak na&in predreti sovražno postojanko 6ez reko, naj stane, kar hoSe, se je reklo: Mi moramo r.a ono sfcran! Preimodili reko, je bilo pregloboko. Prideljeni srao bili za prevoz pehote ter smo na širokosti do 10 km naenkrat nevidno postavili zvečer naše železne ftolne. Cakftli smo usode|x>lne ure dvanajsle v nof/. od 1, na 2. maja. Kar zahrušCi prvi sirel naSe tožko baterije na ono stran kot predpo^drav. V tem trenutku smo vse 6olne spustill v vodo, na kor so oglasijo naše batcrljo z vsemi topovi do 400 naenkrat ter strojne puške, da ie bilo, kot bi bil koneo sveta. Zemlja se je stregala, bliski granat in šrapnejov so sikali po zraku4 lačni ruskib žrtev, Rusi so bili zbegani vsled obupnega ognja, talco, da sovražne predstraže uiso bile v stanu, našega prvega provoza 5ez reko veS zadržati, Ko smo pridrli do rijih, so se vsled straliu dali ujeti. To je bilo živahno gibanje čez vodo. Kot jadrnioe so pluli naši 6olni s pehoto voiiOiner 6ez in čez in dooašali med sovražnirn ognjem našim pomofi, ki so se že spoprijelL z Rusi. Sovražni ogenj je Ml preslab proti nam. Rusl so streljali previsoko nad nami. Ta borba še m do jutra ponehala, oelo dopoldne smo vozili tja našo pohoto, nazaj pa ujetnike, ki jih je že v jutro bilo okrog 1100. Tudi topništvo smo zajeli, ki pa se je dolga obotavljalo. Tako je bil tudi most za naše topništvo gotov. Nato smo nadaljevali naSe delo. Drugi večer smo bili prideljeni Nemoem, ki so ravno ob na)šem prihodu v noči od 2. do 3. maja prišli čez reko, tudi z uspehom in smo jim tam naredili most, a sovražiiik je bil brez naSe vednosti komaj 400 korakov od nas oddaljen, V jutru nas pozdravi s strojnimi puškami in šrapneli, ki so zahtevali od nas nekaj žrtev. Tretjo noč, so naredili Rusi istotam na Nemoe protin.apaci z dvema novima polkoma. Ti so bili vsi od naših in nemškili strojnih pušk in šrapn©lov zadeti in kupi mrtvih Rusov so lježali nabojišču, da je bila groza. Ruse so gnali zadaj kozaki, ker drugafee nočejov ogenj. Vse j© tam. končalo pod našim ognjem. Naši konjenici se je posregilo po zasledovanju Ruse na vefi krajih zajeti. Rusi niso mogli ve? mostov do tal razrušiti ali jih zažgati. Mostove smo laliko popravili. Ta dela in mostovi na Dunajcu so staji Ruse gotovo na milijone in milijone rubljev, a sedaj so zapustili moderne mostove iz obupa pred našo hrabrostjo. (Up.: Ruski uietniki pravijo o našcm vojaštvu: ,,Avstrijci pijejo vudki in ženejo Riuse na kupki, a Germani pijejo kave in idejo do Varšav.e!") Enako je bilo 6ez reko Visloka. Rnsi so že ro. pali po teh krajih in pri begu vse vasi za seboj zažgali. Po tem smo vedeli, kam bežijo. Takega polomn ruske premoči ta vojna ne pozna! Slovenski pionirji smo že tako utrjeni, da se ne zmeni nobeden, 5e brenčijo sršeni okoli nas. Zd^avi smo Še, ker delo in zavest, za oesarja in domovino se boriti, nam tolaži zmučene ude In telot Sprejtaite še mnogo pozdravov od slovenskih fantov naže vrle stotniie pod geslom: ,,Vse za vero, dom, oesai\ja!" Boštjan Kristnvič, Simon Javornilc, Matija Jeraj, Franc Prisla-n, Jož&f Zgonilč, Martin Sirc, Filip Slabe3 Anton Cretnik, Izidor Jušap, Luka Stare, Kristovič Anton, krojač, Muster Karl, fietovovodja našega voda, Fran« Stanič, štabni narednik, ter poveljnik stotnije stotiuk Becke. Od Karpatov do Stfyja. Josip Holc, doma od Sv. Jnrija ob SSavnici, prideljen gorskemu havbičnemu polku št. 3, nam piše dne 2. junija s severnega bojišCa: Ko je sovražnik jomal z žalostjo slovo od tnkaj. šnjih karpatskifi grebenov, posebno od gališke velikanske gore Cirok med Rožanko nižno in Rožanko višno, smo mu hitro sledilL. Pri,šli smo do železniške postaje Tuhla. nadalje v mesto Skole, katorro je v lepi legi, in sictvr z veliMini gorami obdano. Ker pa se je moral sovražriik z v«liko naglico o poinoei umikati in ni imel zadosti vozov pri rokah, moral je veliko svojega vojnega gradiva in raznih reči požgati; zato je v tem mestu posebno na tovarnah postavil riKleČega i>etolina. Z umlkanjem je podrl vse cestne in železniške mostove, da mn niso naše čete mogle tako naglo lcuriti za petami. Hudo so se branili izrociti nam v posest mesto Stryj te1' se postavili pred tem mestom v bran. Hudo je napad:il naše pcstojanke. Zbral je veliko iamoSriiih ljudi, kateri so mu morali pomagati delati okope in postojanke. A vendar je pogum naših hrabrih vo]akov tudi tu potisnil so\'ražnika nazaj. Tudi pri mestu Bolehow južno-izhodno od mesta Stryj je sovražnik hudo napadal. Od naše havbioe je bil ranjen gosp. nadporočnik in tudi nekaj moštva. Riiisi so z dvakratnim naskokom. prodrli skozi našo 5rto ter se približali celo našim topovom. Vendar smo je obvarovali z veliko pogumnostjo, da nam jih niso pobrali. V pondeljek dne 31, maja se mu,dim s svojlmi tovariši Jos, Ploj, Janez Klaus in Alojz PalCičem ter Hazenmalijem v mestu, Skole, Tu so Vam bili prizori! Proti jugu so korakale po ulici tega mesta množice ¦Jukajšnjega galioijskega moštva in lantov, kateri so prepevali svoje pesrai in šli tudi v boj za doraovino. Cez pol ure pa prikorakajo šo druge belkaste 6ete — 6000 Rusov — katere so prišle v ujetništvo pri Stry. ju in Bolehowu. Tudi včeraj dno 1. rožnika je korakalo aopet 3000 Rusov y tabur in res so tu veliko ve6je procesije, kot so pri Vas ob Telovom. So straSni prizori, a kdaj bo konec?! I5ozdrave! Vaš Josip. Rusi živi zgoreli. Franc ZagradiSnlk, doma iz Ravne pri Soštanju, sedaj pri 87. pešpolku, nam piše iz) jugoizliodae Galicije: Vesel sem, da me ,,'Slov. Gcspodar" tukaj na l>ojišf:u lako redno obišče. V vojski imamo sedaj sre(•o. "Rusc smo izgnali iz Karpatov, mnogo fso6 srac jih ujell in pobih. Mi krepko prodlramo za bežeCo m- sko armado. Sedaj smo v rojni čiti blizu K . . . Rusi so nas v noči od 1. na 2. Junija hudo napadli, a so bili pošteno tepeni. Ko so začeli Rusi naskakovati, smo spustili med nje salvie naših strelov, topni6arjiT ki mečejo mine, pa so jih. pozdravljali z minaini. Mnogi Rusi so kar živi goreli. Vpili so, da je bila groza. Cez reko niso mogli druga6e, kakor da so poskakali v strugo. Taiko so pogasili svo]o gorečo obleko. A reka je Mla na tom prosloru globoka tri metre. Tako so Rusi, M so nas poprej napadali, vefiinoma utonili ali pa zgoreli, Prav malo jih je odneslo pete. Misljiin,. da jili bomo kmalu popolnoina spravili iz Galicije v rusko gnezdo. Rusi imajo na tem prostoru, kjer mi prodiramo, le slabo artilerijo. Ko bomo dosegli popolno zmago nad Rusi, Vam boni boje natančneje opi.sal. Pisanie pa je težavno, kor uimamo v našili okopih druge mize kiot koš?«no koteno* Mnogo pozdravov! Kako slovenski vojaki mečejo inine. Filip Znldarlč od 87, pešpolka, oddelek za me^ tanje min, nam piše s &ev©rn©ga bojišča: Veliko ste že slišali in brali od topničariev iz bojnega polja, Daoies pa se enkrat oglasi tudi naša nova baterija z majhnimi topovi, katera izpuš5a mine, takoimenovana ,,jninski meta6"x Ta novo sestavljena batierija je od začetka mi&soa januarja pod nadzorstvom poroSnika od težke topovske baterije, Od tam si je vzel poročnik tudi n©kaj drugih povelinikov, a katerimi ae dobro razuniemo. Ali vendar si ;o zbral največ nas slovenskib. junakov od 87. pešpolku. Nekoliko tednov po izkušnji gosp. porožnika nas poslaivijo takoj v streteke jarke z našiini topovi med 87. pešpolk. Ni dolgo trajalo, takoj so nas zafteli oblegati sovražniki. Takrat smo mi prvifi spustili nanje naža mne, izmed katerih vsebuje vgaka 1 kg ekrazita. To so padali kakor mujie in ostali so razfrfiali narazen, hiteli nazaj kakor pi&čanci, ko jim streže jastreb po življenju. To je bilo veselje za nas in našega gospoda poročnika, kateri nas jie tudi mo6no pohralil in rekol, da smo res dobro delali. Veliko je bilo naše v©selje, da smo Moskale prav pošteno nabilu Zdaj pa nanx gre 6isto dobro; kam koli prldemo, povsod nas visoko cenijo in pravijo: Toso lantje, ki mefiejo minei Dostikrat smo si zapeli Iep© slovenske pesmi o lepi naši slovenski domovini in v 6ast ter zahvalo Bogu in prebl. Devici Mariji, ki sta nas dosedaj varovala in izpodbila sovražne svHnčenke. Ali zda] pa nas zadene druga žalostna usoda. Začeli smo se izgubljati, Pred kratkim je bil ranjon naš 6etovodja in nekaj mož ž njim. Dine 21, maja pa izgubimo po kratki bolezni (koleri^) ©n&ga izmed naših slovenskih junakov: J. Pfeiferja, H»*a od S v. Križapri belih vodah. Oelih. 6 meaoev 38 je z namt hrabro boril in ijnel v©s©lje s topovi. DoatL krat smo "v^selo zap©lL Bil j© ©den izmed boljših pevoev in dob©r prijaitelj. Ene 27. maja zboli in odnftsejo ga v bližnjo bolnišnico^ Kmalu pride novioa, da je popoldne v (jospodu ziaspal, Podpisani smo ga Ijubili m žalujemiO za njim m mu želimo, da pride v družbo izvoljenih vojakov, Filip "Znidarifi, Ivan Gonv. zej, Franc Potnik^ J,. Narat, Leop. Kaufiič, Frt Divjak, Ivan Mesareo. Eusi se bojijo vojakov 87. pešpolka. Infanterist Josip Munda 5. stotnije 87. pešpaL ka, doma iz Bratonefiic pri Sv. Tomažu nad OniM>žom, nam piše s severn©ga bojišČa: Kakor znano, so naši doinači polki prestavljeni iz Karpatov na desno krilo naŠ© armade. Tukaj ]e bil sovražnik zelo daleč na Ogrskem. Zdaj se umika pred našo hrabro armado vedno dalje proti severu. Povsod se vidijo žalostni sledovi ruske surovosti. Kjer sovražnik ye, da irna opraviti s korajžnimi sectemiiu osemdesetniki, tam se rad umakne kar brez boja*V©iu dar nara ostane dan 8. junija vsem v spominu. Ko smo preraagali sovražnika, posebiio s pomočjo naše izvrstne artilcrije, pri raestu K . . . , s& nam je sovražnik postavil po robu na neki višini. Ze od daleS nas je pozdravljala ruska artilerija. Naša 5. stotnija z junaškim stotnikom na &elu je šla prva, da prežene oholega Rusa z višine. To so Vam bili grozni tr&nutki! Ruske .-a ojne puške in topovi so nas grda surejeli. Granate ia šrapneli so se kar sipali, na nas. Srčni in poguinni Slovenci se nfso z ra e n i 1 i z a granate, ki so metal© oele oblatke zemlje v zrak, 111 za krogle, ki so brenčale, kakor čebele okrog ušes, ampak so drli vedno dalje in dajje napre.j. Kakor vedno, sva bila fudi tukaj s tovarišem Al Hojžarjem od Velike Nedelje skupaj ter drug drngega bodrila in izroSovala Marijinemu varstvn. Zahvalila sva so š© pozneje Brezmadežrii, da naju je varovala v tej uri, ki je bila za mars katerega zad» nja. SpLoh pa, 6e v takih nevarnih tr©nutkih ne bi imel človek upan]a na njo, ki je j>omofinioa kristjanov, bi ne mogel vsoga dobrovoljno prestati. S Hojžarjem sva vedno skiipaj in s« ljubtva kr>t brata. To pa ie znano, da človek v družbi dobrega prijatelja križe In težav© ložje prenaSa. Drugo jutro, ko se zdani, ni bilo na omenjoni višini nobenega Rusa v©5. B©žal je in nesel svoje greSno kosti nazaj, od kodor je prišel in nil njenui za petami. Na kakem pripravnem mestu s» še ustavj, pa se nam more prece] lunakniti, SedaJ ae je moCno zakopal v zemljo severno od mesta H . . Pa tudi tukaj bo moral kmalu odrinit:. Vreroe je lepo in silno vroče. Kraji rodovitni in lepa ravi i a. Ce me bo Marija, Mati Milosti, tudi v; aprej varovala, kakor dosedaj, potem drugikrat vcč. Ostanite zdravi! Mnogo pozdravov Vam pošiljata JoŠko in Lojae. Bustrijs^-pnsno bojišfo Lvov v naših rokah! Lvov je zopet v avstrijskih rokali! To se je •zgod.lo v torek dne 22. t. m. popoidan. Prvia je vkorakala v zooet pndobljeno mesto naSa druga armada IMKl poveljstvom generala Bohin-Erimvlra. D e 2. sep-tembra Ilanskiega leta so so morale p.aše čete vsled ruske premo^i umakniti iz Lvova, r<!rugi dan &¦¦& 3. sept. so že Rusi zasedli Lvov. VneIa se je bitka pred Grodekom. Naše slovenske 6ete ni:so stale več pod poveljstvom generala Brudermanna, ampak že pod poveljstvcm ge ierala Boroevioa. Bile so zmagovite, stalie so še samo 15 km od Lvova proč, Tola severno ie nastop.la proti Auffenbergovi in ¦Danklovi armadi velikanska premoč, in naše previdno vodstvo ,'e dalo povelie, da se umaknemo za Dumajec, Od istega 6asa je bil Lvov nemoteno v ruskih rokah. In sedaj po 10 mescih je Lvov, glavno mesto Galicije, zopet v avBtnjskih roktafo! Naša srca nam prek'peva.|o veselja radi ugpehov na&ega vo,<aštva! Welikokra.t smo skoro obupavali, žalovali nad nasprot.nimi uspehi, toda kolo sre&e se je obrniJo! V Karpatib. prvic Rusi niso mogli ve6 izvrštl, svoje volje. Potera smo jim predrli črto ob Dunajcu in Biali in za&elo se je r u 9 k o umikanj e. Padel je Przemysl, padel Lvov. Toda ruskega umikiatnja še ni konec^ Padec Lvova bo po celem. svetu vftlikansko uplival, bolj kot Prz»emysl. Rusi ne morejo ve6 utajiti svojih neuspehov, se ne more]o vfi6 izgdvarjati, da se umikajo samo iz dobro premišljenih vojaških ozirov. lAnikajo se, ker so tepeni, ker so presllabi in v takem neredu, da se nam ne morajo ved ustaviti. Posebno mogo&ao bo uplival padeo Lvova na nepristranske države. Prerokovati se sicev v politiki ne sme riič, toda zelo verjetno je, da nam Rumunija odslej ne bo delala robenih težav več. Ruska armada je sedaj razoepljena, nad Lvovom je fro;fta prebita. En del je na Ruako-Poljskem, drug del v Galiciji. Zatiimivo bo, kako bodo sedaj .stopale. Zmagoslaven vhod v Lvov. 'Uenerai druge arraade porofta o utisu, kl ga je Tiafedil nanj vliod naSiih zmagoMitih čet v osvobojeni Lvov. Vhod v Lvov je bil zgodoviiiske veličasHi. Vse je globoko prevzei. Radost prebivalstva je bila nepo. p'saa. 13il je dogodek, ki se n© da popisati.. Se v ulieah. lvovskih se je odigraval boj med našimi in ruskimi vojaki. Avstrijski železniSarji so se že vniJi v Lvov. Istotako državn-a policija. Fojska z Rusi kmalu končana? Visoki rumunski general se je na nekem dirkališfiu v družbi ve6 politikov o položaju rnske armade po padcu Przemysla sledeče izrazil: Naizhodnem (ru>. skem) bojišču se lahko -smaljra vojska kot konfiana. Ruska armada ne razpolaga \ie6 s tisto močjo, s katero bi ji bilo mogofte odbijati sovražne napade, Brez^ »dvomno je, da b o d o avstrijsko-nemške č e t e najpozneje vdvehalitrehraescih na tem bojiSču dosegle svoj cilj. Na, francoskem bojišču je radi boja za posamczne pastoja,nke r.emogoGe, da bi se vojska skoro odločila, tako, da Se tain ni kmalu pričakovati konSne odloCit\ie, Zdi se, da bodo Avstrijci in Nemci z Italijanli ravjno tako postopali kot z Rusi. Prisiliti se jih ho6e do tega, da si zamorejo Avstri']ci m Nemoi sami določiti bojni prostor in 6as za uspešno bojevanje. Rnmunski general prar vi: Ze v naprej vidim, da bo Tirolska z,a armado italijanskega kralja Viktor Emanuela tiste pokraiina, kar je bilo ozemlje ob Miazovskih jezterih za Rus©. Pod vsakim pogojem pa jc za slehernega vojaka s©r daj jasno, da je rus'a armada popolnoma razkropljena. Avstrijske in nen;š'e 6ete so tekom desetih mes¦cev dosegle silno vtelike i:s->ehe. Zmcšnjava v ruski armadi. List ,,Koliii«iohe Zeitung" piše o zadnjih bojih v 'Galiciii: Mnogi japouski topovi, ki so ji.li Rusi uporabljali, niso bil:i veČ uporabni. Topovske oevi so popokale, Ravno v odlofiilnih borbah se je, japonsko orožje m vojno gradivo pokazalo kot manj vredno. A- merikansko strelivo, katerega so Rus1. priftaVoval". ni došlo. Japonsk© granate in šr'apneli niso ra,zpo6ili. Stalno so je pojavila med posamezmmi četa«m tudi zraešnjava. Poveljniki niso izgnblli samo pregled, ampak tudi zivezo; zgodilo z.e '}& tudi, da niso spoznall svo.-ih 6ast')ikov ln so mieii nnenkrat tnje čnstnike in in moštvo raznovrstnih od vse'h strani zmešrj-ih vo- ašk'Ji 5et pred so'o;. Tretja l^tka pri Lvovu je frla že vsled tega. ker po avstri'sko-':emške čote predrle rusko črto, izgubi';e:m. Kmniu nato ;o i astala, v ru- ¦k\ armaiii splcšr.a zmešnjava. Rusko umikanie — divjl beg. Iz vojnega feasnikarskega st^ira se poroča: Na frti "\V©reszyoa je bilo umikanje Rusov podobno div:emu begu. Rusi, k.i so se drugače še le po št.ri do petkratnili naskokih in napadih z bajoneii smatrali in eutili za poražene, kakor n. pr. v bitkah pri Grodeku, so se umaknili na 6rti Weresszyca, kakor Irtro 90 slišali prvie hura-klioe naših naskokujo6ih bataljo.iov. Pomanjkanje streliva je postalo pri Raisih v zadn.em času tako velikOj daso zaCeli odvažati z bojišča svojo artilerijo. Ko so avstrijsko-neinške čiete zasledovale sovražnika, so bile njegove izgube, zlasti kar se t:Č8 trena, zelo velike, ker so morali Rusi pust'f- na cesti veliko število svojega tnena, da so se mogli ne:ovirano umikati. Naši vojaki so vse ruske vozovc, ki so zapirali oeste, kratkomalo pometali v jarke in na polja, 6e so hoteli uspešno zasledovati bežečs Ruse. Naš bogat plen v Bukovini. List »Kolnisehe Zeitung" poroča: Uinlkanje Rusov iz Bukovine, katero so mcrali zapustiti do zadnjega moža, se je vršJlo tako naglo, da Rusi niso imeli ne le toliko časa, da bi bili mogli spraiviti seboj vse. velikanske zalogi© žita in drugih živil, ainpak je prišlo še celo tako daleč, da niti uničiti niso mogli svojih zalog. Naše zmagonosne Cete so na.šle v Bukovini veliko množino žive goveje živine in cele vagone žita. Žitne zaloge Rusov y Bukovlni so bile tako veiikaiiske, da so Rusi krrail;: svoje konje z žitcrn, naiiiesto s krmo ter da so nezmlačeno snopje uporabljali za steljo. Našim četam prido.;o sedaj zelo prav te velikanske žitne zaloge. flustrijsHo-italijonsHo bojišče Maribor, 22, juinja. Dagodiki na južaein bojišču se lakko izrazijo v kratxem stavkVi: Italijani ne morejo naprej! Ako hoeejo vzeti Gorico, morali bi vzeti i}a.ipre.i Tolmin. Ako liočejo vzeti Tolmin, morali bi vzeti najprej Plave. Toda Plav ne morejo vzetl, vslod tega iudi ne — Tolmina in Gorice. Italijansjfe iz^ubo pred P 1 a v aa i so velillanske. Par dni so inorali popolnoma mirovati. iia so sploh lahko pokopali svoje mrliče. Sele v soboto od 19. dn 20. Minija so zafieli zo, et. z naskoki na Plave. Toda tudi tokrat zaman! Njiliov us: o]i je bil: veUko ra,njenoev in mrličev. Pri ,T o 1 m i n u v gorovju Krna se boji brez prenehanja na^ daljujejo. Tudi nobeaih uspehov z"d, Italijane, IstotaLo na Koroškem pri Plošfcem prelazu in povsod na Ti i r o 1 s k e m, General Hecendorf je dgbro za^varoval na?o mejo profi Italijanom in je poslal svoje rajboljše generale Boroeviča, Rohra in Dankla na jug, da na čelu našega hrabrega vojaštva odbijajo italijanske naskoke. Divno se drži tudi naša mornarica pod i oveljstvom duhovitega admirala Hausa. Dne 17., 18. in 19. junij'a so zopet obiskali niaši mornarji italijanskb obal in prizadjali sovražniku precejšnjo škodo. Tolmin -Przemysl za Italijane. [z1 Lugana se poroča: Posrečilo &ie je vendar cnkrat italijanstemu poroQe(valcu dobiti dovolj&niei, da sme poročati o odporni sili pri Tolminu. List ,,Se! olo" namreS piše, da ie dobil Tolmia številne, sveže in z vsem potrebnim dobro opremljene branitelje. Cez 30.000 Avstrijcev nas tamkaj pričakuje v izbornih postojankah. Te postojanke so skoraj ve6 vredne, kaior ^ete., Ulrdbe so bile izvršene v najnoviejšem Casu zelo pravilno In na novodobni način. Premerjene so vse razdalje, mogocne zgradbe iz oem&nta in železa, podin',nirani jarki, ©Iektricno nabasane žične ograje, vse to napravlja iz Tolmina uekiak Przem.vsl, ki ]e za branitclje stokratne vrednosti. Toda mi moramo, tako pi&e italijanski list, zavaeti Tolmin^, ker z zavzetjem Tolmina morata pasti tudi Gorica in Gradiška in k]er je naiclalje nemotega posest ozemljai ob reki SoSi dvsao od tega, fegav je Tiolmin. Toda italijansko urehivalstvo mora vedeti, s kakšnimi težkočami je združeno zavzetje Tolmina, ker prJUe sovražnik vselej z novimi in neprifiakovanimi ovirami. Da se zaliranijo boji italijanskih čet s prebivalstvom na zase. denein ozemlju, je italijanski vrhovni, poveljnik odre_ dil, da se odstrarii vae prebivalstvo iz zased©nega ozemlja. Za dovažan.ie živ'1 za AVstrijoe so določene visoke kazni. Naši težki topovi na koroški meji. Iz Vidma v Bervečiji se porof-a, da se je Avstrij. cem posrefiilo spravitl težke topove proti koroškim uorskim grebenom, katore so zasodli Italijani, Noč in dan se vrše težki artilerijski boji. V Tirole ni niogoče udreti. Brzojavke, ki prihajajo iz Verone, pravijo, da e Trontiao Cužni del Tirolskje) tako močno utrjen, da "e jiemogoee udreti v to ozemlje. Na vsak način bo zahtevala italijanska ofenziva velikanskih žrtev. Nekoliko hitreje Angleški listi priporo^ajo Italijanom, da naj j,,udarijo nekoliko hitreje in močneje." Francoski listi so nevoljni, ker Italijani ne pridejo njkiamor naprej. Avstrijci se jili br^anijo z lahKoto, kajti med tem nadaljujejo svojo ofenzivo v Galiciji s pod.vojeno močjo, — kakor da bi sploh nfi bilo itajlijanskega bojišča. Celo neki italijanski vojaŠiKi strokjovnjaJc se izraia v švicarskih listih: Dosedanji potek italijansko vojne je nerazumljiv. Italija je napram avstrijskim četam v taici premoči, da bi bila morala v 24, urah popolnoma kaj drugega doseči. Dosedanji boji iiokiazujejo, da — manjka italijanskj armadi in njenemu poveljniku Kadorni podjetnosti in napaiialnega djaha. Boji ob Soči. Švicarski li.sti poročajo z meje: Boj ob SoSi se na.daljuje z nezmanjšano silovitostjo. Italijani so žrtvovali tisoče in tisoče svojih ljuW, da bi si z vso silo priborili prvo veliko zmago. Vsi njihovi poskusi na so z groznimi jzgubami odleteli na jeklenem jezu avstrijske armade. Do sedaj v bitki ob Soči Italijani niso prav ničesar dosegli; avstrijskili1 prelazov se ne da vzeti. Prva italijanska zastava. Prvo italijansko zastavo so dobili v roke li r v a t s 1' i vojaki. ,,Dom" poroča: ,,Da6ni na& 4. bataljon 10. stotnije 53. polka si ,je pridobil vnliko zaslugo za korist in obrano lm*atske doraovine in habsl")urške dinastije, ker je povodom ljutega boja si osvojil p r v o z a s t a v o italijanskega alpinsloega polka in vrRtega tudi polkovniško trubljo. Veselje nepopisno, lirabrost velika, a zmaga gotova!" Italija mora s trikrat večjo silo nastopati kakor ttaši. ,,Stampin" vojaški sotrudnik izvaja: Avstrijci se opirajo, na utrdbe. Italijani morajo žato nastopati s trikratno premofijo nasproti Avstrijcem in morajo ob Sofii zbrati vsaj 1 nflijon mož, Besnicoljubnost italijanskih porožil. Iz vojnega feastilkarske^a staaa se porof*a: Re_ sniooljubnost uradnih italljanskih razglasovi osvetljur je n<eko vojno poročilo najvišjega itaLjanskega poveljstva, da obstreljuje težka italijanska artilerija trdnjavo Naborjet. S streli da je bftl zažgan del utrdbe in da je eksplpdiralo neko skladišče s^reliva. Nasproti temu poročilu pribijemo, da jie s &treljanjicm zažgani del utrdbe neka lesena lopa, ki leži izven trdnjave, v kateri &e m nahajalo strelivo. Papirnati voiaki. »Berliner Tageblatt" je dobil naslednje poroči- 10 iz mesta Lugano: O bojih na severo-izhodni italijajnski meji ne zmanjka zanimivih novic. Da se ,,povsod prodirajoCim Italijanom"' na zvit način zastavi pot, so Avstrijci priSli na misel, da preoblefiejo drevesa v gozdu v avstrijske uniforme. Ker so Italijani na ta načtn niso dali premotiti, so Avstrijci nafiravi- 11 umetne vojake iz debelega papirja. Te 3:vojake" so naši postavilj j o vseh mogočih i pstojarikah in strelskih jarkih. Italijanski vojaki so j re&eneoe-ii zaHeli i'\ cele \rste takiii ; ji.-.irnat-li vo.i;Vkov. Seveda — so stale z.a istiini cele vrste živih avstrijskih vojakov. ki so z ognjem navaJdnih in strojnih pušk Italijanom pokazali pot, odkoder so prišli. Z divjimi biki nad Avstriice. Itfl^lijani so pri svojih napadih na avstrijske postojamke na višine Monte Corado (južno Tjirolsko) uporabljali iHvje bik.e, katere so gnali proti j ostojankam, v.trjenim z bodečo žico. S svojimi rogovi so živajli morale delati Italijandm ]iot proti sovražniku. T,^ novi način bojevanja je, kakor poročajo Italijani iz Rima \1 Pariz, imel zelo ugoden uspeh. Inlajnteri,ja, ki je maržirala za, biki., je po kralkem odporu od strani Avstrijcev vzela utrdbo z naskokom. Posadka je orožje odložila. (Take debele izmišljotine spravljajo Itailijani v svet.) Živali, ki so pravzaprav priborile zm,ago, so bili divji planinski biki. Da se jih je ložje nagnalo zoper Avstrijce, se je za njihovim hrbtcm sprožilo nekjatj bomb. (Biki, to je res novo ,,stra&no" orožje; s katerim se bodo Italijani borili proti nam!) Visoki dostojanstveniki vojni prostovoljcl proti Italiji. Med prostovoljci proti Italiiji so nahajajo tudi najvišji dvorni kuhinjski mojstor grof Avgust Belegarde, najvišji hlevni mojster Karol baron pl. Rummers in najvišji lovski mojster grof Tthun-Hohenstein, Drugi izpad naše mornarice. Ze dne 24. rnaja, torej komajj po preteku 12 ur, ko je Jzročila Italija Avstriji na^oved vojske, je uspešno napadel oddelek avstrijskega vojnega brodov^a. izhodno italijainsko morsko obal ter prizadjal ItaJijanom obcutno škodo. Nad junaško-drznim činom ,naše a)vstrijske mornarice je zavLadalo takrat v Italiji tako osupnjenje, da je italijanski javnosti kar sapo zaprlo. Italijansko časopisje in italijanska javnost ]e začela odlocno zahtevati, da proglasi Italija nad ajvstrijsko jadransko obal blokado, tn je, naj zapre uhod in izhod vsem avstrijskim ladjanii. Italijatviskai vladta se je udjala in proglasila blokado, ker je pri tem računala, da si ne bo upala zapustiti nobena avstrijsica vojna ladja svojega pristanišča. Toda Italijairi so se femeljito zaračunali. V noei od 17^ na 18. junija je priplulo ve<5 a,vstrijskih križark iu torpedovk v drugič pred izh)idno italijainsko obal. Dne 18. junija zjutrlaj ob 4. uri 45 minut je priplul oddeleki avstrijskiega vojnega brodovja, na čelu mu junaška križ,arfca ,,|St. Georg", ki je že izza prvega napada dne 24. maja Italijanom v dobrem spominu, pred italijansko pomorsko mesto Rimini in oddal 50 granat na mesto. Zlasti je merilo niaše brodovje na železniški most čez reko Marecchio železniške proge Rimini—Bologna in Rimini—Ravenna, Obstreljevlanje jo tragalo celih 30 minut'. Prebivalstvo se je skrilo v kleti. gkoda, katero je povzTočiln obstreljevanje, je velikanska, Porušenih je bilo veS vojaških poslopij. Usmroenih je b(ilo 20, ranjenih pa okrog 50 oseb. Mestni župan. je tolažil prdbivtailstvo, zajedno ])a prepovedal. da se povzročena Škoda n e sme objaviti. Skoraj ob isti uri se je vršil napad oddtelka avstrijskega vojnega brodov.ia na mesti Pesa.ro in Fano. Oddelek je obstreljeval hangar, t. j. prostovo za zrakoplovo, obrežni svetilnik in železniški most čez rekb Arzillo, pri mestu Fftno pa most ftez reko Metauro. 'O.bstreljev|anje je trajalo 20 minut. Dne 19. t. m. jo pa avstrijski tor^edni rušileo uspešno obstreljev,al prisfeanišče mesta Monopoli, avstrijski zrakoplov je pa pošikodoval kolodvor^a- mest Bari in Brindisi, Italijanslkiemu časopisju je strogo prepovedano objaviti povzrocer.o vlelikanskio škodo. Usmrčenih in pa ranjenih je bilo tudi ve5 oseb, Avstrijske ladje so ob svojem ,,obisku" italijanske obali pctopile tudi italijanski pamik, čegar možtvo so rešile. Italijansko časopisje izraža svfojo veliko nevoljo, da je moglo avstrijsko brodovje nemoteno obstreljevati italijanska mesta in se istotako nemoteno vrniti v svoja pristanišca in obsoja brezdelnost italijanskega \iojnega brodovja, 6eš, Anglija, Francija in Italija nimajo dozdevno v Adriji nobenega — vojnega brodovja., Uradno se pa tolaži italijansko javnost s tem, da se ji obljublja, da bo italvjanska morslkja obal popolnoma zavarovana pred napadi y trenutku, ko bo italijansKo, angleško in francosko vojno brCdovje zasedlo vso avstrijsko morsko obal. Raiievolje prepuš^amo Italijanom toi slabo tolažbo. Naša slavna mornarica je pa vnovič dokazala, da živi v njej nesmrtni duh junaSkega Tegetthoifa.  Velika potrtost v Franciji. Gonevskemu li,3tu ,,'Giverre sooiale" se poro&a iz Francije: Zavzetje Przeraysla nam naznanja skorajšnji padec Lvova. Stavili smo v Przjem1ysl velike nade, saj se nam je že mesca marca aelo mnogo zatrjevalo, ka je odporna sila trdnjavie velikanska. Sedaj pa slišimo, da je trdnjava zopet prišla v avstrijske roke. M e r a j e p o 1 n a. V mnogih krajih je zavladala nezadovoljnost, jeza In ogorftenje. Kaj bo iz tega? Nabajajno se zopet v kritifinem položaju. Lvov bo padel (op. ured.: Je že padel!) in Varšavo bodo morali morda Rusi v kratkom izprazniti. NjaŠim zaveznlcam se trgajo iz rok sadovi te velikanske vojne in kljub teniu naj še npamo na zmago? Rumunija odpušča rezerviste Bolgarski list ,yKainbana" je dobil poročilo iz BukareMe, da je vodstvo rumuniske ajrmade odredilo v veliki meri odpust rezervistov. Ne bo zielo pogrešeno, ako trdimo, da so naše sijajne zmage v Galioiji uplivale na Rumunijo v tem smislu, da ostane na vsak n-ačin nepristranska. Nemiri na Ruskem. V srednji Rusiji so izbruhnili veliki nemiri. U. radna poročila pravlio, da Ijudstvo razgraja proti 'tamkaj naseljenim Avstrijcem in Nemoem. Drugi pa pravijo, da je Ijudstvo nemirno vsled izgub v Gallciji in da glasno zaliteva po mlru. Podinorski boji. Nemški podmorski čolni s<> od 15. maja do 15. junija uničili 52 angleških, 2 francosk\ 4 mskie, 5 švedskih in 1 jmtugalsko ladjo. Dn© 20. lunija je nemški podmorski 6oln v Severnem morju 100 km izhodao otl šntskegazalivaFirth oi Forth sprožil svoj torpedo na angleško oklopno križarko in jo zadel. O nadaljni usodi križarke ni zna- no.