GLASILO GLAVNEGA ODBORA ESS Leto III. štev. 44. Ljubljana 31. oktobra 1947 Cena din 3*— Visoke število obolenj in nezgod zavira plan uti,000.000 dinanev na leto izplača IjuMianska ekspozitura za hranarino in rente ob nezgodah Statistika Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Sloveniji izkazuje vedno več obolenj in obratnih nezgod, ki znatno presegajo predvojno število. "Leta 1939 so se nahajali na bolniškem dopustu komaj šibki 3 odstotki vseh zavarovanih članov v Sloveniji, d očim je znašalo njihovo število v letošnjem septembru samo na področju ljubljanske ekspoziture (ki ima sama skoraj to-ikšno število zavarovancev kot pred vojno vsa Slovenija) 7 5%. V letu 1939 je bilo zabeleženih v Sloveniji i!80 nezgod, od teh 45 smrtnih; že 'osodanje število nezgod v letošnjem 'etu opozarja da bo njihovo število do konca leta samo na področju ljubljanske ekspoziture skoro še enkrat večje. Pred vojno se je ponesrečil vsak 28 delavec, sedaj pa se ponesreči že vsak petnajsti delavec. Samo za izplačevanje hranarin in rent za nezgode troši ljubljanska ekspozitura letno približno 60,000 000 dinarjev Ni pa dovolj, da mislimo pri tem samo na finančno škodo, ki s tem nastaja; v poštev moramo vzeti tudi in predvsem to, da ogroža visoko število obolenj in nezgod izpolnjevanje našega plana. Odstotki izostankov so obenem tudi odstotki manj izpolnjenega plana. its.vec še msihnih nezgod, katerim ne posvečamo devoh pažnie, da hi iih odpravili V vsej stvari ne bi onšli na bolj--e, če bi se omejili le na ugotav-janje stvarnega položaja v tem pogledu neizprosno dolžnost sindikalnih organizacij podjetij in ustanov le ,da raziščejo in odstranijo vzroke a takšno stanje. V marsikaterem podjetju ne posvečajo skoro nikake 'pažnie da bi odstranili vzroke malih obratnih nezgod, ki so obenem vzrok tudi raznim večjim in dolgotrajnim obolenjem: te se največkrat pripetijo mladim, še neizurjenim delavcem, ki jih nagli razvoj naše industrije v velikem številu priteguje s podeželja prvič v industrijo. Teh delavcev-začet-nikov marsikje nih^e ne opozarja na nevarnosti pri strojih, delu itd Množi de’avci so tudi sami krivi nezgod, ker so pri delu neprevidni. Saj ’e marsikdo med njimi noče posluže-vnii niti najenostavnejših zaščitnih naprav (zaščitna očala, rokavice itd.). ind’kalna podružnica in uprava pod- jetja pa sta pri tem krivi v toliko, ter takšnih delavcev nista opozorili m prepričali, da s takšnim nepremišljenim početjem ne škodujejo samo sebi ampak tudi pianu, ker gre z njihovo odsotnostjo z dela v nič ogromno število dragocenih delovnih ur in dni Uprave podjetij so dolžne, vršiti stalno kontrolo nad izvajanjem tehnično higienskih predpisov pri delu. So pa celo mojstri in obrato-vodje, ki brezvestno razmeščajo no-vodošle, neizurjene, večkrat celo mladoletne delavce na delovna mesta, ki jim ti niso kos niti po svojih umskih, ni ii po telesnih sposobnostih, ter vsled tega prihaja do nepotrebnih nezgod in celo do izgub dragocenih življenj. Največ teh nezgod odpade na kovinsko industrijo (Jesenice, Satudms itd ) na gradbeno in lesno industrijo itd , torej povsod tam. kjer ie dotok neizurjene delovne sile s podeželja naj večji ^oski delovni prostori povzročajo marsikatera obolenja Marsikje so pogosta tako imenovana poklicna obolenja (pri kovinarjih vne*je oči pri rudarjih revma in naduha itd 1, ni pa bilo ukrenjeno vse da bi se ta obolenja znižala na jh.n rnum V številnih naših podjetjih 'n ustanovah posebno še v majhnih °t>ratih in delavnicah zasledimo ne- zadostno zavarovane stroje, nesnago, nepotrebno navlako, nezadostne ogrevalne naprave (prehlad, revma itd.), slabo razsvetljavo, neprebeljene. temačne prostore. itd. Vse to so nevarna legla raznih bolezni, ki jih moramo nujno odstraniti. V akrili za izbolišanie tehrčno higienskih pogojev dela Ptislranmimo vzroke obofeni in nezgod Da bi se izboljšali tehnično-higien-Pogoji dela v podjetjih in usta-n°vah in s tem odstranili vzroki previsokega števila obolenj in nezgod. ,e. 8'avni odbor ES v sporazumu z Ministrstvom za delo LRS sklenil organizirati posebno akcijo v ta na-Men. Ta akcija naj bi zajela vse sinjine organizacije v podjetjih in ustanovah tei naj bi se posebno razvila v času od 10. do 29. novembra. Sirfdikalne organizacije naj skupno z vodstvi podjetij izdelajo podroben načrt za izboljšanje varnosti in higiene v podjetjih; ta načrt naj bo konkretiziran na posamezne oddelke in delovna mesta. V akciji nai sodeluje sleherni član sindikata -P? bo uspeh akcije v vsakem ko- gibati v ta namen celotni delovni ak-ivu čim boljši, je potrebno raz- tiv, do zadnjega delavca in name- ščenca. Komisijo za zboljšanje teh-nično-higfensklh pogojev dela pa naj sestavljajo: 1 predsednik ali tajnik podružnice; 2. delavski inšpektor, ki naj v tej akciji prevzame predsedstvo komisije za tehnično zaščito dela; 3. obratni higieničar; 4. predsednik komisije za socialno zavarovanje in oddih; 5. predsedniki komisij za izvršitev tega dela v pododborih. Nujno je pritegniti zraven tudi sociaino-zdravstveni svet. Celoten kolektiv, do zadnjega člana naj se seznani do podrobnosti z namenom in potrebo akcije potom predavanj in razlaganj. Uprave podjetij so po zakonu doline storiti svojo dolžnost Celotno akcijo naj vodijo podružnice v soglasju z upravami podjetij. Razumljivo je. da so uprave podjetij same dolžne nos.ti stroške izboijša-nja pogojev dela (nabava stekla, metle, apno, čopiče, barve, prevoz, izdelava naprav itd.). Podjetja so namreč že po zakonu dolžna, da storijo v tem pogledu svojo dolžnost: v tej akciji pa naj uredijo še vse. kar je bilo zamujenega in naj sodelujejo, da bo uspeh akcije čim večji. Nikakor ne bodo mogli obveljati morebitni izgovori posameznih upravnikov.'da nimajo za to odobrenih kreditov ali slično. Razumljivo pa je, da sindikalne organizacije in delovni inšpektorji ne smejo zahtevati od uprav izvršitev takih del v tei akciji, ki so v tem kratkem času neizvedljiva (zidanje novih stavb in slično). Ves tisieh a>(«je zavlsi od dobre organizacij«? dela Kolektivi, pa tudi oddelki in posamezniki naj v tej akciji uvedejo medsebojno tekmovanje, katero podjetje, obrat ali posameznik bo boljše in lepše uredil svoje delovne prostore in mesta. Razgiba naj se tudi prostovoljno delo v ta namen, vendar naj pri tem ne bo cit j tekmovanja le ta, kdo bo opravil več prostovoljnih ur. ampak predvsem, kaj bo v tistem času tudi stvarno storil v prid akciji. Pri vseh teh stvareh pa kolektivi nikakor ne smejo pozabiti na poročila o poteku akcije, ki so iih dolžni pošiljati višjim forumom V tej akciji si bodo člani sindikalnih organizacij utrdili tudi svojo razredno zavest, ker si bodo z lastnim delom in organizacijo olepšali, zboljšali in odstranili zle ostanke kapitalističnega gospodarstva, ki je posvečalo bore malo pažnje zdravju in življenju naših delavcev. Ta akcija bo tudi najboljša priprava članov sindikalnih organizacij na volitve v ljudske odbore. Istočasno pa bo ta akcija in zlasti njeni uspehi najprimernejša proslava našega državnega praznika, 29 novembra, ko bomo praznovali ob'etnico rojstva naše ljudske, demokratične republike in se bodo istočasno ocenjevali uspehi novembrskega tekmovanja v prvem letu naše petletke. Izseljenci se vračajo v domovino se ueseti «*• i Resolucija idrijskih redarjev marša!u Tilu Rudarji in nameščenci živosrebrnega rudnika v Idriji Vas pozdravljamo nr,;,an\ SP<>rOI\arno’ da 8mo dlle 21. oktobra dosegli in prekoračili plan v .j 'odnji rude za leto 1947. S tein smo izpolnili obvezo, ki srno Vam jo 11 ob priliki Vašega rojstnega dne. 'la /****•!"Itljamo Vam da bomo ostali zvesti svojim borbenim tradicijam in I bomo korakali tudi naprej v prvih vrstah velike armade delavcev v kašidrža l.z!’ra<'1*eT boljšega, naprednega in neodvisnega gospodarstva v S te„, geslom bomo stopili še odločnejše v tekmovanje za počastitev .,3*! .!?e v -hke oktobrske revolucije in ure niči’' vse naloge tako, kot ste "uh postavili Vi, dragi maršal, v petletki. r0(inNai živi delavski razred in z njim najhrabrejši sin jugoslovanskih na-«ov _ marša! Tito! IDRIJSKI RUDARJI Ameriški imperialisti se bojijo enotnosti delavskega razreda nje,, 8m‘slu sporazuma, ki bi bil skl e- tobra v New Yorku, da bi ustanovili 'Mfaln i predstavniki francoske Ge- skupen francosko-ameriški sindikalni *tavnjle konfederacije dela in pred- komi tet. Toda ameriško poslaništvo Oljskih ameriškega kongresa indu- v Parizu je zavrn lo prošnjo franco-^edstn ?.rFanizac‘j> bi se morali ti ske Generalne konfederacije dela da - - vniki sestati v torek 20. ok- bi njeni predstavniki odpotovali v ZDA ter s tem preprečilo sestanek obeh teh Iveh sindikalnih organizacij. Čim je Generalna konfederacija objavila rešitev ameriškega poslaništva in opozorila, da tega ni mogoče tolmačit^ drugače, kakor da je ameriško zunanje mmistrstvo hotelo na vsak način preprečiti neposreden stik med delavci v svetu in to prav v času, ko je bolj kot kdaj koli poprej potrebna enotnost delavskega razreda vseh držav v borbi proti vojnim hujski čem in sovražnikom svobode, je amer:ško poslaništvo dva dni pred nameravanim sestankom ponudilo potna dovoljenja, toda z omejitvijo in pod pogojem, da predstavnika Generalne konfederacije dela Lebrun in Renault ne ostaneta dal ie kot tri dni v ZDA. • Ker teh pogo jev Generalna konfederacija ni mogla sprejeti, je o tem obvestila Kongres industrijskih organizacij in predlagala, da bi se sestanek vršil v Franciji Ta postopek ameriških reakcionarnih krogov ie nov dokaz, s koVkšnim strahom gledajo ameriški imperialisti na vsak migljaj delavskega gibanja. Vedno več naših delovnih ljudi, ki so bili v pred aprilski Jugoslaviji prisiljeni, da so odšli v tujino s trebuhom za kruhom, ker ga doma niso našli, se vračajo nazaj v naroči;- osveboj ne domovine, ki 'ih sprejema z vso ljubeznijo kakor mati svoje izgubljene nove. Vračajo se iz Kanade, iz Brazilije, iz Argentiniie, iz Avstralije, prihajajo iz Nemčije, iz Francoske — iz vseh delov sv''*-*. Zde' so spet doma in kjer koli jih srečaš, povsod so se že znašli in se vračajo v naše nove življenje, ki jih je poklicalo iz tujine. V Stari cerkvi pri Kočevju otroci naših izseljen-. 7 čebljajo še po nemško, po francosko, po holandsko, toda že pojo partizanske pesmi po naše in njihovi očetje, ki hodijo delat v rudnik, pripovedujejo. kako neizmerno je sedaj vse drugače pri nas in kako čutijo, da so šele sedaj pos+alj zares ljudje, to se pravi — tisto nekaj česar jim do sedaj nihče ni priznaval, Ijudie s polnimi pravicami do vsega, kar domovina ima za vsakega, ki hoče za to domovino delati, jo varovati ’n i-> ljubiti. »Sliko maršala Tita sem imel v Rpigiij obešeno na steni, in kadar sem ga pogledal, sem začutil, da me Tito kliče k sebi!« nam ie povedal rm.ar iz Be'<»ijc in je ponosen sedaj, ko je m c,’ nami. »Na zapadu gledajo fr ncoski, belgi Iskj in drugi delavci na Titovo Jugoslavijo kakor v deželo —av-Ijic in ko smo se pos’av!jali od p jih, bi vsi radi šli z nami!« nam pripovedujejo žene, ki si sedaj le-tu urejujejo nove, p:'jazn- domove. Toda malokdo ve. da so naši izseljenci, ki se za stalno vračajo v domovino, še prav posebno zaščiteni s posebno uredbo Zakona o so-ialnem zayarovanju delavcev. Izšel,jenikom sc namreč po tej uredbi priznava čas zaposlitve v inozemstvu v čas pokojninskega zavarovan ia v domovini ter se jim priznava že v inozemstvu doh'jero pravico do pokojnine p n rente. To priznavanje si izseljenci pridobe: 1. Po preteku pcti-tne zan-ilitve v domovini od povratka iz tujine. 2. Ko izpolni izseljenec 5Jr* zaposli v« v domovini se mu v --a 5 let zaposlitve v tujini, to se pravi z drugimi besedami, no nr«'*c,t.j petletne zauosHtve v domovmj ima izsjtjenik že 10 ’et. no šestih letih 12 let, no desetih letih ee let pokojninskega zavarovanja. 3. Čas zaposlen la dni-"-*-'v v inozemstvu se vračunava v kolikor se nanaša ta doba samo no 1. juliju 1925. 4. 7a postenje v inozemstvu se Tio naivec 70 lot. To se pravi, d" imnip izsoiiericj ki do’oi0 ,, do—ovini no novra*"ku le P let, že tudi pravico do pokojnine vsled onemodosti v vsakem slii"aiu. brez ozira, na starost ob naotor.11 oner.,oglosti, TTredba vsoVi.:« se druge zaščitne mere v korist povratnikom, zlasti povi”oni(. nokoininslreca O'* -tfVka z ozirom na čas zauosiitve v inozemstvu. nadali" ščiti ta uredba tudi izseljence, ltj se vra”al0 v domovino kot nesposobni za dc’o. Ue-taki. ki so si v inoaomštvii pridobili pravico do rente ali pokojnine, si pridobe iste pravice tudi v domovini. Naši izseljenci so torej tudi v tem oziru polno zaščiteni, zato se jih vedno več vrača z veseljem, ker je pri nas dela dovolj za vsakogar, ker pri nas ni brezposelnosti in nobenega strahu več za jutrišnji dan. Peti plenum Centralnega cdfoera Ermtmifo sindikatav Jugoslaviie Po sklepu Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije se bo v Beogradu 9. in 1U novembra sestal peti plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Določen je naslednji dnevn’ red. 1. Naloge Enotnih sindikatov pri uresničenju petletnega plana glede na sklepe II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. 2. Sodelovanje Enotnih sindikatov pri organiziranju plač. 3. Določitev investicijskega načrta Enotnih sindikatov za leto 1948. 4. Določitev proračuna Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije za leto 1948 Plenum bo razširjen in se ga bodo udeležili poteg članov Genitalnega odbora in njegove finančne kontrole še naslednji delegati, ki bodo imeli pravico sodelovati v razpravljanju: a) po dva predstavnika glavni odborov in centralnih uprav b) po en predstavnik oblastnih odborov in c| po en predstavnik tistih krajevnih odnosno okrajnih sindikalnih svetov ter večjih podružnic katere bo izbral Glavni odbor. Plenum bo zajedal v dvorani Sindikalnega doma, Nemanjina ulica štev. 28 v Beogradu. Sindikalne organizacije Jugoslavija je na velesejmu v Trstu pokazala, kaj zmore Preganjanje demokratičnih sil v Avstriji — dela iiivših nacistov pri izvajanju nalog, postavljenih na IL kongresu ljudske fronte Jugoslavije Člani sindikata morajo biti najaktivnejši člani Ljudske fronte delovno ljudstvo, ki se je otreslo kapitalističnih pijavk Da proces prod Meter Kaibitechu ne ko prikazal pravih krivcev in tudi Medtem ko Jugoslavija v miru in šen prikaz turističnih krajev »politič-s silnim delovnim poletom gradi želez- no izzivanje«. Zavezniška vojaška niče, tovarne, ceste, hidrocentrale in z uprava v Trstu je torej videla v tej vsakim dnem s povečano proizvodnjo turistični karti dogodek »izzivalnega in doseganjem piana ustvarja pogoje in propagandističnega« značaja, vidc- ne bo odkril gnezda avstrijskih premaza lepše in boljše življenje delovnega la je v tem zemljevidu »politično agi- petežev, to so kazali vsi znaki že ljudstva, se v Italiji vedno bolj širi tacijo« in celo »kršenje osnovnih na- zdavnaj poprej, še predno je prišlo do nezadovoljstvo med delavstvom, saj se čel dostojnosti« samo zato, ker je tega procesa. Kljub temu, da je bilo je število brezposelnih po poslednjih nenaklonjena delovnemu ljudstvu Ju- na dlani, da spada Meier Kaibitsch v vesteh povzpelo že na 1,250.000 delav- goslavije in ker se je bala, da ne bi vrsto vojnih zločincev in v vrsto naj- cev. Temu nezadovoljstvu daje itali- nad uspehi, ki jih je na velesejmu bolj zagrizenih nacistov, ki so hoteli ________________________ _____^_____a_ jansko delavstvo duška v demonstra- prikazala nova Jugoslavija, spregle- iztrebiti slovenski narod s površja sindikalnega sveta Beograd! Š ato- cijah in stavkah, ki so izbruhnile pred dali še tisti Tržačani, ki so doslej zemlje kljub temu, da je bil Meier nek je bil sklican v dvorani Kolar, dnevi v 7 velikih italijanskih strojnih nasedali reakcionarni propagandi o Kaibitsch edem izmed tistih, na čigar čeve ljudske univerze in mu je pri- tovarnah, med njimi v štirih tovarnah novi Jugoslaviji, ko so jo iskali kot povelje je morala cela nemška tajna sostovalo veliko število aktivistov motorjev, kjer je zaposlenih preko »pekel«, v katerem vlada »nered in policija izvajati proti slovenskemu 20.000 delavcev. in nasilje«. Prav zato je VU zahte- življu najostudmejše policijske ukrepe, Ta velikanska razlika med uspehi, vala, da podnačelnik jugoslovanske žeprav (j po njenem mnenju niso bili ki jih dosega delovno ljudstvo na gospodarske delegacije zapusti Trst, potrebni, se je ta zločinec še do nedav- Sv '-- dnem tržaškem ozemlju, je pri- ker je protestiral in ni hotel ugoditi n?Sa svobodno gibal po Avstriji, ne da šla še prav posebno do izraza na zahtevi po odstranitvi razstavljenega bl mu kdor koli v Avstriji skrivil Lasu. tržaškem velesejmu, ko so razstav- turističnega zemljevida Jugoslavije Takšno zadržanje avstrijske vlade m ljeni proizvodi naše države vzbujali Toda ne glede na to, kakšne izpade njenega sodstva im zadržanje angle- r>e=e’ o v tekstilni stroki, v polje- je počenjal VU v zvezi z Jugoslovan- ■1Mh olmotiMicViJ delstvu, sadjarstvu in vinogradništvu sko velesejmsko razstavo, tržaško ______________________=____ zanimanje in občudovanje pri vs:h, ki ljudstvo je na bogatih razstavljanih zrel j in z ozirom, na potrebo več- obiskali ta velesejem, zlasti pa še proizvodih spoznalo, kako lažno je ječa političnega aktiviziranja de- med rnozemci. Istočasno je naša dr- bilo prikazovanje »nevzdržnega sta-lavcev in nameščencev V vrstah žava prikazala obiskovalcem velesej- n ja« v novi Jugoslaviji. Na teh iz-Ljudske fronte, je med drugim ma tudi široko mrežo turističnih kra- delkih, ki so bili le delec vsega tistega dejal: ’ jev, kar vse je izzvalo v očeh novi ogromnega, kar ustvarja jugoslovan- »Izpolnjevanje plana postaja naj- Jugoslaviji, nenaklonjenih ameriških sko delovno ljudstvo, so Tržačani spo-močnejše orožje, ne samo za na- reakcionarjev in imperialistov, ki vla- znali, da je življenje Trsta in njegov daljnjo krepitev gospodarske moči 'tejo v Trstu, zavist, da so izlili ves razvoj mogoč le v ozki povezavi z naše države, za njeno nacionalno :voJ žolč in gnev proti predstavnikom Jugoslavijo. m go slovanske gospodarske delegacije In toga spoznanja se se ustrašili in zahtevali od teh predstavnikov, da tudi ameriški imperialisti v Trstu, odstranijo z razstavnega prostora tu- katerim je Titova Jugoslavija postala ristični zemljevid, češ da pomeni tak- tekmec na gospodarskem popriSča. Sredi oktobra se je vršil sestanek razširjenega plenuma krajevnega in podružničnih funkcionarjev. Predsednik beograjskega krajevnega sindikalnega sveta, tov. Grga Jankes je imel referat o nalogah sindikalnih organizacij v zvezi z II. kongresom Ljudske fronte. V začetku svojega govo a je naglasil pomen in važnost H. kongresa Ljudske fronte; ob pregledu dosedanjega del?, sindikalnih organi. neodvisnost, za nadaljnje razvijanje bratstva in enotnosti naših narodov in ustvaritev boljšega življenja — izpolnitev plana pomeni hiteejšo in popolno likvidacijo ostankov reakcije v naši deželi, izvedba plana krepi in utrjuje Ljudsko fronto. Zaradi tega morajo naše organizacije razviti še širše tekmovanje za izpolnitev plana. Vsi sindikalni aktivisti, in člani sindikata morajo poskrbeti, da ne bo ostal noben delavec izven tekmovanja. Iz obrazložitve zunanjepolitičnega položaja smo videli, da bo sovražnik poskušal izrabiti vsako te-ž:.-/0 pri nas za širjenje malodušnosti in nezadovoljstva. V tem, kakor tudi v izvrševanju proizvodnih nalog, je potreba dosledna dnevna politična borba s sovražnikom in njegovim vplivom, za vsakega člo- larodi vseh držav so z globoklifi minevanjei sprejeli sovjetske prekop proti hii^sfcanfu na novi pokoli človeštva I rope realisti ena tabor je v poslednjem času razvil izredno propagadno delavnost, ki se odraža v tem, da širi v svetu odkrite pozive na priprave za novo vojno. ZDA, ki bi rade zagospodarile nad vsem svetom bodisi z dolarji ali s silo, so v to svojo umazano cija, da je OZN v prvi vrsti poklicana, _ ______________________ ________ itrii_r _ da v interesu miru prepreči takšno linam, "ne priznava "niti obstoja njikoi šk-iti okupacijskih oblasti pač najlepše osvetljuje, 9 kom se brati danes angleška reakcija, ki se objema z naj-bližjimj Hitlerjevimi sodelavci in jim nudi zaščito. Zato ni prav nič čudno če je danes mladina iz Slovenske Koroške, ki je sodelovala pri gradnji proge Šamac—Sarajevo in ki se je pred tedni vrnila na svoje domove, izpostavljena najrazličnejšim šikonam in preganjanjem. Kako zelo jim je kot trn v peti ta zavedna iz Slovenske Koroške tako avstri jskim nacistom kakor tudi angleški okupacijski vojski, dokazuje to, da bi jo tako odtujili in nasilno ločili od slovenske zemlje. S takšnimi nasilnimi ukrepi, k povsem •tičijo metodam v Basu nacističnih preganjanj je avstrijska oblast, katero dejansko še danes izvršujejo bivši nacistični oblastniki, pokazala., kako hutiio jim je zamerila njihovo visoko zavednost. Danes avstrijska oblast, čeprav vedno in povsod zatrjuje, kako ščiti iu priznava vse osnovne pravice manj- propagando in nuino reši tudi vprašanje zmanjšanja oboroževanja, ker je to ogromnega pomena za utrditev miru in varnosti narodov. Sovjetska delegacija je zato predložila Generalni veka. Na vsako stvar je treba ne- dota vojna med ZDA in Sovjetsko zve-pos "no politično reagirati, se spo- zo neizbežna. prijeti z omahljivci, politično raz- Vzporedno g to propagando, ki pribijati nepravilno razumevanje, baja do izraza v vsem njihovem reak-vnesti v naše dnevno življenje po- denarnem isku, radiu, javnih preda- propagadno hujskanja na novo vojno skupščini OZN resolucijo o uspehih, ka-vpregle tudi Grčijo in Turčijo. Vesnji-hov tisk si na vse načine prizadeva, da bi ustvaril v svetu vtis, da je bo- litične razprave o vseh vprašanjih, likvidirati politično nedelavnost in vsakega člana naših sindikatov vzgojiti v trdne politične ljudi, ki bodo znali pravilno in takoj reagirati na vsako stvar. Zato bo treba močnejše^ razviti politično življenje ir politično gledanje na stvari v vsaki tovarni, v vsaki pisarni, v vsaki hiši, pri vsakem človeku. Pri dnevnem političnem delu in delu za kulturno-prosvetni dvig, pri dosledni borbi z-a razumevanje vanjih in v filmih, se kažejo poskusi takšne razdiralne politike tudi v delu v OZN. Komaj pred nekaj dnevi smo bili priče razpravam v političnem odboru, ko je ameriška delegacija skušala z ustanovitvijo »začasnega komiteja« z izredno širokimi pooblastili spodkopati • temelje OZN. S svojim glasovalnim strojem, ki so si ga postavile ZDA, je Generalna skupščina prav za tem izglasovala sramotno »balkansko komisijo«, ki naj bi nadzirala grške meje, predmet' najnovejših ve mladinske organizacije, čeprav nasprotno priznava »Zvezo domovini zvestih«, ker je to pač organizacija, ki se bolj sklada e programom avstrijskih nacistov. Avstrijska vlada im ameriška vojaška policija vidita strah v vsem, kar je naprednega. Tako so nedavno v Avstriji aretirali sekretarja Komunistične partije v Zgornji Avstriji in ga obtožili, da je v svojem stanovanju skrival orožje in municijo. Po preteku dveh dni ga je ameriška vojaška policija izročila avstrijskim oblastem, ker „„ i, ni imela nobenih dokazov. Kljub temu PLU J ?'? ra"U' so ga avstrijske oblasti obdržale v za-Lio n i I g 0nh' k\ T Porih, ne da bi ga sploh zaslišale, šele m i ' i , JZ 1° ”a,,f-p,r0h * gladovno, stavko je prisilil avstrijsko m oljubnim demokratičnim deželam, policijo, da so ga spustili na svobodo. 2. Organizacija Združenih narodov i-^šnih slučajev osumljenih je bilo še smatra toleriranje in tudi podpiranje vendar so morali vse zaradi po-propagande nove vojne, ki se more dokazov izpustiti. tere bi bilo treba pod v zeti proti netilcem nove vojne. Resolucija se glasi: 1. Organizacija Združenih narodov obsoja zločinko propagando novo vojne, ki jo vodijo reakcionarni krogi v nekaterih držvah — posebno v Združenih državah Amerike, v Turčiji in Grčiji — z razširjanjem iz- iti Lnnlnjevanje gospodarskih na- rliZPrav v političnem odboru General-k>? -••.-.ramo razviti večjo skrb za ‘h"'n!SX!™ — u:i - ----*-• neogibno pretvoriti v tretjo svetovno vojno, kot kršitev dolžnosti, prevzetih od članic Organizacije Združenih narodov, katerih Ustanovna listina zahteva »razvijanje prijateljskih odno-ov med narodi, zasnovanih na spoštovanju načel enakih pravic in Preganjanje demokratičnih sil v Avstriji se nadaljuje in se bo nadaljevalo. vse dotlej, dokler ne bodo iztrebljeni temeljito vsi ostanki fašizma Meier Kaibiitschevega kova, dokler ne bo prenehala s podporo reakcionarna okupacijska vojska in dokler se ne bo- ne skupščine pa je bil le dni govor šefa ljudi, skrb za njihove "potrebe in delegacije A Višinskega in IT*? tehnične in higienske zaščite de- l?rja, ki sta opozorila na izzivalni na-lavcev, voditi stalno skrb za p ra- C!in P*saojia reakcionarnih časopisov in Vilno preskrbo in delo menz, za na Poledice vojno hujskaške propa-jske potrebe, za denarno Sande, kakršne so že nekaj časa polni in r, alno pomoč, kadar kdo oboli vsl, feakoionauni ameriški, turški in ali se mu dogodi v hiši kakšna nesreča. Naloge SEdihalRih organ zacii Na koncu je predsednik krajevnega sindikalnega sveta Beograd že nakazal naloge sindikalnih organizacij : tev s pašnega miru«, kakor tudi »ne-ogražanje mednarodnega miru varnosti in pravice«. (Člen 1. odst. 2., SL, 2. odet. 3.) grški časopisi^ ki zlivajo ves svoj bes 3- Organizacija Združenih narodov na demokratične države. Takšno po- vs<-h dežel, da pod grožnjo kazni po cetje pomeni kršitev obveznosti, ki so kazenskem zakonu prepovejo vojno banice OZN, ker pod takš- propagando v kakršni koli obliki, in da pokrenejo akcijo za onemogočenje in prepreči;nje vojne propagande kot mmi okolnos.mi ni mogoče razvijati prijateljskih odnosov med narodi in doseči utrditev miru v svetu. Prav zato smatra sovjetska' delega- v redu plačujejo članarino, da ure- sorialno nevarnega udejstvovanja, ki ograža bistvene interese in blagostanje miroljubnih narodov. 4. Organizacija Združenih narodov Sestavimo čim boljše načrte o izvedbi akcije za zboljšanje higiensko - tehničnih pogojev v naših kolektivih ! Akcija bo trajala od 10. do 29. novembra. SSK 1. Sindikate organizacije mora. telo adminlamMvno in blagajni- i.,«, p.lte.T B„ k”.j jo potom političnega, kulturnega in sko poslovanje, da dosledno izva- š?m izvajan iu odloka Generalne “kun- ssMSf&.iSt SSS3F"08' “llh 2. Sindikalne organizacije mora- Potrebno je, da se naše sindi- in vseh drncih glavnih orožli Z mestl S-P0k0 mobilizacijo delav- kali? organizacije aktivizirajo na njenih za množično uničevanje iz s 'Ja razreda za izpolnitev petlet- Političnih konferencah v zvezi s nacionalnega oboroževanja. OrgLiza- nega plana, kakor tudi mere za kongresom Fronte. Refe-ate in re- vi'a Zh-už -nih narodov tekmovanje zajelo celoten kolektiv aii posamezne skupine, kak- s- bo vodila evijenca in kontrola nad izpolnjevanjem zadanih obveznosti in n*, kakšen način se bodo izračunaval, uspehi. Dokler traja to tekmovanji ne more nobeden od ostalih kolektivov istem i napovedati še neko drug«, .ekmo-vanje. Toda ta posebna tekmovanja ne smejo iti iz okvira stalnega tekmovanja. niti ee razvijati tako. da bi razbijale, tekmovanje kot stalen način dela, kakor je bil to da sedaj večkrat slučaj. Doslej je imelo socialno zavarovanje tairozvano laično kontrolo, katera je potom nastavljenih kontrolorjev nadzirala obolele člane, ki so se nahajali na bolniškem dopustu in prejemali od socialnega zavarovanja hranarino. To izvira še iz stare Jugoslavije, kar sedaj polagoma odpravljamo, ker ne ustreza več novim družbenim odnosom. Pod kapitalističnim režimom je ščitilo socialno zavarovanje predvsem interese delodajalcev, ki so stremeli za tem, da bi plačevali za socialno zavarovanje čim manjše prispevke. Glavna naloga navedenih kontrolorjev je bila, da so zasledovali delavce, ki so prejemali hranarino, če so v resnici delgnezmož-ni in ne-opravljajo na bolezenskem dopustu morebiti kakega del.,. Če so delavce pri tem zalotiti, so jih prijav i: ir: črtali iz staleža bolnikov. V splošnem se je izvajala ta kontrola s stališča starega izkoriščevalskega sistema, ker so se namenoma iskali prestopiti tam, kjer jih ni bilo, zato, da se odvzame hranarina. Delavstvo je videlo v taki kontroli nekaj policijskega in vohunskega. V našj današnji stvarnosti se je razmerje socialnega zavarovanja do obolelih delavcev in uslužbencev do temelja spremenilo. Kako veliko skrb posveča naša država zdravju ljudstva, se vidi že iz vsote, ki jo bo samo naša republika investirala v zdravstvene namene, ko bo dala za to poleg zveznih virov še 268 milijonov dinarjev iz republiških sredstev. Ta ogromna sredstva bodo silno razširila delokrog socialnega zavarovanja in dvignila zdravstveno stanje našega ljudstva na še višjo stopnjo. v zvezi s tem imajo zlasti velike naloge sindikalne organizacije, ki morajo ob sodelovanju svojega članstva pomagati zdravstveni službi, jo stalno izboljševati in tudi nadzirati. Pri vseh podružnicah sc ustan vijajo komisije socialnega zavarovanja s svojimi referenti, ki se morajo z vprašanji socialnega zavaj vanja ep cialno bavi-ti in zlasti študirati njegove redpise in zakone. Z uvedbo teh komisij se laična kontrola polagoma j-ravlje ter i sindikalne organizacije nadomeščajo s tovariško kontrolo. Kjerkoli komisije delajo. se pokaže, da so ujno potrebna vez meil zdravstveno službo, socialnim zavarovanjem in zavarovanimi člani Preko teh komisij lahko vsak elan sindikata neposredno pomaga pri pravilne-, a izvajanju zdvaszvenega dela. Sin-P ih) e organizacij sodelujejo s socialnim zavarovanjem na dva načina. Nadzirajo ara1 dani, pomagajo odpravljati njihove nedostatke, pazijo, kako se izvaja zdrav niška pomoč na domu, kako funkcionira vez med ambulan-caroi in bolnicami itd. Z razjasnjevanjem vseh takih in podobnih vprašanj, zlasti pa, Ee jim uspe odpraviti pomanjkljivosti, lahko mnogo pripomorejo h izboljšanju oskrbovanja bolnikov. Na drogi strani pa lahko nudijo sindikalne podružnice svojim obolelim članom vsakovrstno pomoč Komisije za socialno zavarovanje se potom svojih referentov zanimajo za obolele člane svojega kolektiva. V slučaju bolezni kakega tovariša se morajo člani komisije .pobrigati, da ga obiščejo, zanimati se morajo, če ima bolnik potrebno bolniško nego ter pogoje za uspešno Zdravljenje, Njihova naloga je, da ugotovijo, če prejema vso pomoč, Iti mu pripada iz socialnega zavarovanja, da skrbijo, če bolnik nima svojcev, za eventualni prevoz v bolnišnico, da opravijo za njega kako nujno delo, ki ga sam ne more opraviti. Pomoč, ki jo nudijo delegati socialnega zavarovanja obolelim tovarišem, je tem velika moralna opora, ker vzbudi v njih zavest, da je njihova sindikalna organizacija tista, ki zanje skrbi. Tovariška kontrola postavlja zaveden odnos delavcev in uslužbencev do ljudske države, spoznavajo, da vsako izkoriščanje sredstev socialnega zavarovanja prinaša njim samim škodo. Zato ni naloga komisij socialnega zavarovanja, da samo pomagajo obolelim članom, temveč da tudi nadzirajo, da ne bi kdo neupravičeno izrabljal ta sredstva, namenjena resnično bolnim, Slovenija izda v primeri z drugimi federalnimi edinieami največ denarnih sredstev za hranarine ter je samo v tem letu 54% vseh dohodkov bolniškega zavarovanja šlo v ta namen. Vsako morebitno zlorabljanje socialnega zavarovanja je treba najstrožje preganjati. Namišljene bolnike, ki pod kakršno koli pretvezo uspejo dobiti bolniški list in izostanejo od dela zato, da si doma opravijo drugo delo, je treba povsod brezobzirno razkrinkavati. Kajti ne gre samo za materialno škodo, ki jo taki nezavedni delavci ali uslužbenci s svojim ravnanjem povzročijo naši skupnosti, temveč tudi zato. da z izostanki od dela istočasno dezorga nizi rajo delo drugih ler zavirajo izvajanje petletnega plana. Vsakdo ima danes točno določene naloge in vsak izostanek se pozna na delu vsega kolektiva Dosedanje izkušnje so pokazale, da se odstotek bolnikov v podjetju hitro manjša, čim se uspešno vrši tovariška kontrola. V7 ‘eni pogledu je zlasti važ-i; ; tesna povezava in sodelovanje med upravo podjetja, sindikalno podružnico in socialnim zavarovanjem. Sodelovanje ee mora tako izvajati, da delo enega teh činiteljev izpopolnjuje delo drugega. Viden uspeh imajo zlasti podjetja, ki v c 'jo strogo evidenco o opravičenih in neopravičenih obolenjih. V ta namen so zelo koristni dnevni pregledi obolelih delavcev in uslužbencev z objavljanjem njihovih imen na vidnem mestu v podjetju, kar bo omogočilo hitro ugotavljanje, kdo je bolan in koliko je bolnih. Za dejansko bolne naj komisije socialnega zavarovanja zahtevajo vse možne ugodnosti. simulanti pa naj se razkrinkajo. S pomočjo komisij socialnega zavarovanja in tovariške kontrole bodo sindikalne organizacije stalno izboljševale zdravstveno službo ter veliko doprinesle k izpolnjevanju petletke. Lokar Anica S tekmovanjem uvajajmo fceljio oraamzaciiG dela Me&^aSna soroiila tirnim nm ps&ressska stvar Potom posebnim tekmovanj se mo- !'eio na najboljši način popularizirati v-ov in posameznikov. N. pr rezultati . uvesti nove oblike organizacije dela ter -----—»— i--'-'- :?r prenašati delovna izkustva kolek-hvov in posameznikov. N. pr rezultati v Prvem delu bitke za plan v mesecu °ktobru so v rudniku Trbovlje pokazali ^riike uspehe v proizvodnji, ki so jih jrboveljski rudarji dosegli s sprejetjem Jstnenjave na delovnem mestu kot sta 6u način. Tekmovanje po tej točki bi ra*širilo izmenjavo na delovnem mestu vse rudnike in bi doprineslo k pra-Usasnemu in enakomernemu izpol-1® vanju planskih nalog ostalih rudarjih kolektivov. Rudar Medžed Huseinovič je v rud-lk« Bor prvi začel delati z dvema ti M nima svedroma. Svojo izkušnjo !Tenaša tudi na ostale tovariše v bor-Kem rudniku Toda delo z dvema kalnima svedroma še ni prišlo iz neja borskega rudnika. Ta koristni in napredni način dela bi sprejeli ostali rudari" najhitreje na podlagi tekmovanja. Vsak pomembnejši korak k boljši organizaciji dela, povečanju učinka in proizvodnje morajo posamezni rudarski kolektivi prenašati in širiti na ostale kolektive naših rudnikov s posebnimi tekmovanji I)a bi se posebna tekmovanja, osvobodila samo deklarativnega" (napovedovalnega) značaja, je potrebno, da se usmerijo v smeri določenih in časovno omejenih obveznosti in nalog in da sc dosledno vodijo do konca. Samo na ta način bodo posebna tekmovanja prinašala stvarne koristi, tvorila bodo sestavni del velikega tekmovanja rudarjev za uresničenje proizvodnega plana, postala bodo činitelj za nove delovne zmage in bodo dobila oni pomen, ki gn morajo imeti v splošnem socialističnem tekmovanju. »Borba« K lekiiv valjarne v železarni Store ie že izpolnil nvei letni proi&vo m plan Ob zaključku lista smo prejeli sledeče razveseljivo sporočilo: Oddelek valjarne v železarni Štoie je 26. t. m. ob 5 uri zjutraj žt. izpolnil svoj letni proizvodni plan. Kolektiv valjarne se ob tej priliki zavezuje skupnosti, da bo v bodoče še z večjo požrtvovalnostjo izpolnjeval svoje naloge da bi mogel dati naši gradbeni industriji še več betonskega železa. Obenem pa obljublja kolektiv valjarne svoji domovini, Titu Partiji, da bo še z večjim poletom začel izpolnjevati svoj plan Za leto 1948. Vse sile za petletko! Sindikalna podružnica železarne Štore Bliža se oe konec novembrskega te lem ovalnega obdobja; čas je torej da pričnemo ocenjevati tekmo," lr.e u:.. pr, - m ->’% ',v- nih kolektivov. Za pregled teti uspehov p.« so na vsak način potrebna točna in pravočasna tekmovalna poročila; toda baš to de; teo upoštevajo nekatere sind’ kalne organizacije v dosti premajhni meri, posamezne pa ce-1: r nič, kot govorijo naslednji primeri: Od 150 sindikalnih podružnic Zveze rajevne industrije in obrti je prejelo tajništvo Zveze v celoti 1 samo poročilo iz mariborske podružnice št. 4. Tajništvo Zveze kovinarjev je prejelo do predpisane, ge -,-oka štiri poročila, od 109 podražiti" n tajništvo Zveze lesnih delavcev niti 10%. Ko se je tekmovalna komisija pri tajništvu Zveze tekstilnih delavcev sestala, da bi ocenila tekmovalne uspehe svetih podru lic, je morala naj-prej Trotovi ti. da ocenjuje lahko le delo 5 podružnic, ker ji 76 po-- " a. ■ "Ta nediscipliniranost v pogledu r>,~ici poročil si’.-.- ovira vsakršno evidenco višjim forumom nad uspehi in napakami nižjih" sindikalnih organizacij, ki jim vsled tega v številnih primerih ne morejo nuditi pomoči v takšni me. 7" kot bi jo te potrebovale. Obenem pa pomenilo neredno poročila n. n ravnost, omalovaževanje napo-™ov naših delavcev in namešča cev s rirani tiotičnih sindikalnih orga--iVcteH ker ti nsnehl ne prihajajo «« invnori. v=iQd malomarnosti po-referentov. Ta malomarnost Pa se ni razpa- sla samo v posame.. ,-i, , uzni-cah, temveč bolehajo na njej celo nekatera tajništva Zvez. Za .20. t. m. je bila na primer predvidena pri GO ESS seja tekmovalnih referentov iz tajništev Zvez, ki pa se ni mogla vršiti, ker sta, se je udeležila le dva referenta. Pri pošiljanju poročil so najbolj malomarne najslabše sindikalne c .anizacije, ki največkrat vsled svoje nedelavnosti ne morejo poročati o svojih uspehih ter iz tega rs lega tudi kaj rade enosi vno sploh pozabijo ha poročilo, ki so ga dolžne poslati višjemu forumu. Sc tudi podružnice, ki še vedno javljajo, da uprave podjetij skrivajo pred njimi podatke o stanju proizvodnje v podjetju ter vsled tega ne pošlejo svojega poročila. Zr te primere lahko trdimo, da ne odkrivajo nrav nič drugega, kot slabo sodelovanje sindikalnih podri'nic z upravo dotočnega podjetja, po drugi strani po škodljivo podcenjevanje vloge sindikata s strani takšnih uprav podjetij. So tudi številni primeri, da sindikalne organizacije sicer pošljejo svoja poročila v:šiim forumom, vendar sila nepopolno nekontrolirano ali površno izpolnjena. Tudi takšna poročila niso v čast dot-ič-nemu forumu niti se jih ne more zaradi nepopolnosti in površnosti sploh jemati v obzir pri presoji uspehov. Na vsak način je dolžnost sindikalnih organizacij, da odstranijo te napake ki ovirajo tudi sam tekmovalni polet, da se temeljito zavedajo važnosti temeljitih in pravočasnih poročil in jih ne smatrajo celo kot nekakšno nepomembno In postransko stvar. Pomonikliivosti v poslovanju leseziišliega ŠBdusirij-skega magazina Naša kovinska industrija ime ogromne naloge v petletki. Dimniki jeseniške železarne neprestano bruhajo oblake črno sivega dima in naznanjajo, da plavži e polno paro »kuhajo« lito železio, da bomo imeli čim-prej in čim več strojev. In ves ta zapleteni proces od surovega železa do stroja vodijo in uravnavajo jeseniški kovinarji, ki jim moramo * ozirom na važnost njihovega dela posvetiti še prav posebno pozornost. Toda na Jesenicah baš preskrba kovinarjev ni zadovoljivo urejena. Vse te številne izvrševalce plana bi moral oskrbovati industrijski magazin, čigar poslovanje pa je še zelo pomanjkljivo. Vodstvo magazina ne ve niti točnega števila potrošnikov, ki bi jih moral magazin oskrbovati, niti nima točnih statističnih podatkov, t koliko in kakšnem sorazmerju eo bili do sedaj zajeti tovarniški delavci. V septembru je magazin oskrboval le del tovarniških delavcev in njihovih svojcev, dočim so se ostali morali oskrbovati še v drugih distribucijskih podjetjih. Zaradi nizke distribucijske zmogljivosti magazina, je rauzinljiv« dolga vrsta čakajočih pred magazinom, zlasti za proste predmete, to je zelenjavo, sadje in krompir, Id so si jih nabavili le posamezni potrošniki. Prav tako je bila slaba tudi preskrba z izrednimi življenjskimi potrebščinami, ki jih razdeljujejo izključno iz magazina; ker je tretjina delavcev iz okolice, so se morale gospodinje voziti po 10 do 20 km daleč po te dodatke, kar je upravičeno vzbujalo nezadovoljstvo im pritožbe. Dosedanje poslovanje magazina je v glavnem razdetijev&lnega značaja; septembra so sicer odprli še štiri poslovalnice in pomnožiti osebje, vendar še magazin ni zajel vseh potrošnikov, in zato še vedno ne ustreza potrebam: jeseniških delavcev. Notranja ureditev magazina je zadovoljiva; skladišča so primerna, iepo urejena. Prodajalna je urejena lake. da je preskrba hitra in točna. To administracija ni na tekočem, zl, velike vrzeli so v statistiki in nimajo uvedene osnovne evidence, ki je potrebna za načrtno vodstvo ter izboljševanje podjetja. Ker se ravnatelj in referent za prehrano bnvita z drugimi posli, se ne moreta dovolj pobrigati za postavitev odkupne mreže in organizacijo novih poslovalnic. Prav tako nimajo nikakega stvarnega plana za razširitev podjetja, da bi zajeli vse delavstvo, niti jasnega pogleda r.a razvoj magazina v smislu novega trgovanja. Uprava, ki se izgublja v drobnjakarstvu, ne vidi in zato ne more reševati načelnih vprašanj. Oblastni forumi so materialno pomagali magazinu, niso pa se zanimali za notranja vprašanja, za bistvene organizacijske naloge, kar še posebno potrjuje primer ob prevzemu krajevne trgovine v Mojstrani in Žirovnici, ki jo je prevzel . okrajni magazin, kjub temu, da se v teh trgovinah pretežno oskrbuje d-elastvo jeseniških tovarn. Pomanjkljiva je tudi preskrba s prostimi predmeti. Magazin n. pr. 30. septembra ni imel na zalogi zelenjave, fižola ali krompirja Grosistična podjetja v glavnem izpolnjujejo svoje obveznosti napram magazinu, dočim povzroča velike motnje v preskrbi neredna dobava mesa 6 strani okraja. Za julij. avgu»! in september je okraj v zaostanku za 81.000 kg mesa. Resno zavira preskrbo tudi brezbrižnost raznih podjetij, ki ne ure*-ai -jejo sklenjenih pogodb. Tovarna olja v Slav. Bistrici, ki bi morala dobaviti magazinu večjo količino olja, je svojo obveznost prenesla na tovarno olja v Viru pri Domžalah, ki do danes še. ni dostavila niti kg olja na račun pogodbe. Isto je s pogodbo s Slamičem v Ljubjani za mesne izdelke in zelenjavne konzerve ter s podjetjem »šumi«, ki bi moralo dobaviti kekse. Ta podjetja niso izpolnila svojih pogodb, niti se jim ni zdelo vredno odgovarjati na pritožbe ma-g .ina. Drug;; podjetja so zopet z zamudo in le delmo izpolnila svoje pogodbe in to brez vsakršnega pojasnila aii obvestila. Vsekakor mora uprava magazina čim prej napraviti red v svojem poslovanju, to je urediti statistiko in uvedi dnevno evidenco; s pomočjo okraja mora izdelati načrt za razširjenje podjetja in izboljšanje preskrbe T smislu navodil novega načina trgovine; od okrajnega magazina mora prevzeti bivše trgovine v Mojstrani in Žirovnici ter s sodelovanjem OLO izvesti reorganizacijo podjetja in kontrolirati izvajanje evidenčnega poslovanja. ICer vlagajo delavci jeseniških tovarn vse svoje sile za izvedbo plana, za boljše življenje, morajo tudi čutiti, da bdi nad njimi skrbno oko ljudske oblasti, ki ee resnično bori. da bi tisti ki skupnosti več dajejo, tudi od nje več prejemali. Sirtiii eir.e dete » Tržite zeesfafa za tvojimi nalogami Tržič je izrazito delavsko mesto, saj pride na vsakih 100 prebivalcev 85 delavcev in nameščencev. V letošnjem tekmovanju so odnesli ti delavci kar dve prehodni zastavi najboljših jugoslovanskih kolektivov. Sodeč po tem bi vsakdo dejal, da je trdi delovanje tržiških sindikalnih organizacij prav gotovo na višini. To pa v zad-jem času ne drži. Tržaške sindikalne organizacije namreč precej zaostajajo v svojem vzgojnem delu za gospodarskimi uspehi. Izgleda, da obračajo aktivisti oči samo v gospodarsko plat nlana. pozabili pa so na vsestransko vzgojo njegovih uresničevalcev. Študijskih krožkov ni nikjer. Pri »Peko< so pred kratkim še obsta-iali štirie. pa so se razšli, bale zaradi obilica in več i^rnen. Tak :ze>vor navaiaio tudi ostale podružnic. z nrm se opravičuje celo r<"PS. TrVa vzi-oki tičiio drugod, če redno Doteka in se izboljšuje štti-dij v tovarnah, katerih delavci so do večini iz norieželia. bi ,11 lahko še boliš* v Tržiu kier so stalni. Dravi klavci v večini. Doto v več izmeDph po tovarnah na pr. prav sptovo ne more služiti kot opravičilo za slabo d®!ovnnie KŠ-S.a, ki j' osnov°l kultumo-prosvetno kcmiRijo nr°d mesecem dni in še takrat, namk. Sest.avliaio jo namreč Pie referenti: kulturno-prosvet. ni referent KPP a kot nredsednik, referent za petje in godbo, za dra-r""tiko za kulturno umetni =ko delo. za knjižnice, za dopisništvo, za ideološko izgradnjo in za fizkul-turo. Sestanka se je udeležilo 6 kul-tumo-prosvenih referentov iz vseh 19 podružnic. V ostalih podružnicah ta sektor dela spi. ali pa so bili upravni odbori v zadregi, koga naj_ pošhejo na ta sestanek, ker se šc niso dogovorili, kdo naj vrši te posle. Prav gotovo pa tudi nihče izmed šestih navzočih referentov (med katerimi so bili tudi plačani funkcionarji) še ni preč:tal sklepov IV. plenuma, ker M sicer kultumo-pros--etno komisijo pravilno sestavili. že iz same sestave te komisije pri KSS-u opaztmo. da posvečajo aktivisti prvenstveno pozornost kulturno umetniškemu sektorju, skoro nič pa se ne zanimajo za '"deoioško izgradnjo delavcev in nameščencev. Kul turno, umetniško delo bi se v Tržiču sicer lahko preče 1 povzpelo, ker ima dovolj po-goiev; ker na v niem na zasidranega resnega ideološkega Studila, je tudi to delo zdrsnilo le na klu. baški nevski zhrvr ki se brani mla-d'b moči na godbo, na dramatski odsek in na iskanje ins -umentov kot nekak pogoi za ustanovitev miadir.skega tamburaškega zbora. Posam°znim kultumo-uznefniškini referentom nikakor ne umnika vo. Pe do dela. saj so osnovali celo tečai za režiserje in glasbeno šolo, manjka na nekaterim izmed nijh pravega pogleda, na naloge kultur. no-umetniškega dela. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bo to kul. turno-umetniško delo zajadralo na plitvine in se zožilo na sicer po. goste, toda limonadne predstave. Kako aktivisti v nekaterih tržiških podružnicah pozabljajo in zanemarjajo vsakršno vzgojno delo, pove same tale primer: v predilnici in tkalnici so do prejšnjega tedna pridobili samo 1 naročnika na Prešernovo knjižnico, dočim je v »Trio«, ki ima dvajsetkrat manj delavcev, že 25 naročnikov. Pred mesecem dni so v Tržiču osnovali mladinsko komisijo pri KSS-u, da bi pomagala dv’gniti in uravnovesiti mladinsko delovanje, ki je v Tržiču precej na tleh. Ob svoii ustanovitvi se je ta komisija sicer s silovito naglico zarila obenem že tudi v enomesečni delovni načrt ter natrpala v zapisnik obilico sklepov, od katerih pa do danes ni niti eden še izvršen. To je bil obenem prvi in zadnji sestanek in edino delo te komisije. Nič čudnega ni torej, če padalo mladinci pod vpliv nekaterih namišljeno pa-metnjakarskih socialdemokratov, saj v večini podjetij ne obstajajo niti mladinski aktivi, a kaj šele skunine. Takšno zaletovanje v delu od časa do časa pomeni komaj toliko, kit, loviti s kladivom bolhe. Prav za tržiško sindikalno delovanje je značilen tudi obisk večer-ne_ delavske gimnazi je, ki so jo s težavo spravili v življenje: med celotnim številom dijakov so poleg številnih nameščencev komaj trije ali štirje aktivisti (ker drugi ha." ■ nimaio časa za svojo vzgojo!) in nekai delavcev. Kot vse isgleda, smatra celotni odbor KSS-a vse kulturno-prosvetli o delo izk"jučno le kot nalogo kulturao-prosvetnega referenta. V svoii utrujeni naglici pri reševanju posameznih problemčkov so aktivisti najbrže pozabil«, da je sindikat kot celot" predvsem vzgojna or-ganiz ciia. vzgoino delo na naloga c°intnega sindikalnega aktiva.. Temu šibkemu vzgojnemu delu trž:šk!h sindikalnih organizacij sle. tudi nezainteresiranost delavcev za proizvodnjo in plan. To dejstvo prihato, do Izraza najbolj v onih po ".ružnieah, ki imajo naišibkejše vzg"1'- delo. V - ptembru 1e na primer izostalo v tovarni finega pohištva 1* n,o delavcev zaradi bolezni. na žagi le Iz Istega vzroka zamudil vsa/: delavec povprečno po en šibt, v tovarni srpov in kos je b'!r> bolnih 14.78 "/o. iz n"oprav!če-n’h vzrokov pa sn izostril "mr 4»/» d"’avc°v in nameščencev. "~av go- *in-rr<> ' c; |>p«nr» n Joifrj H T"> "Šp Y>o vn fivoo l^}_ iurin5Xj! ft/Tc*o*Vov m,- bo^fkov in fih i no fiMo. Vsf M ' nrn,h7oT ne T^tmnn svrvf* r^^t. Vr> Tiolrf Axro kalnih organimcij takojšnjega in temeljitega dela. Trboveljska mladina uvaja nove načine Ed©?© ž1 dela za dvig proizvodnje Ko so rudarji trdneje zagrabili in poostrili borbo za premog z izmeno na delovnih mestih, se je razgibala tudi mladima. Na okrajnem sestanku LMS je tov. sekretarka predlagala ustanovitev mladinskih številk; predlog so vzeli mladinci takoj v pretres, da bi ga čim p rej uresničili. Slepili so v stik s sindikalnimi funkcionarji, in že ur ji, ki so z upravo rudnika vred pozdravili sklep mladine. Med mladinci pa ni bilo zadostnega števila izurjenih kopačev, zalo so eta- Mladina y‘kronistih tovarnah ni v zadostni meri vkliuoena v sindikalno delo Sadje je važen ael prehrane našega ljudstva, zlasti pa prebivalstva po mestih in industrijskih centrih. Daje nam potrebne vitamine, sladkor, mineralne snovi, s svojo voluminoznostjo ter sadno kislino pospešuje prebavo. Zlasti v teh časih, bo moramo vsa razpoložljiva živila čim racionalnejše izkoristiti, je važno, da zavzame sadje v naši prehrani skozi vse leto in še prav posebno v zimskih mesecih in zgodnji pomladi mesto, ki mu pripada. Iz sadja pa izdelujemo tudi razne mezge, alkohol in drugo. Dobro pripravljen sadjevec je zlasti za žejo odlična, zdrava pijača. Na drugi strani je pridelek sadja važna postavka v našem ljudskem dohodku. Petletni plan določa, da se bo pri nas sadjereja razvila na čim višjo stopnjo. Določa tudi, da je potrebno zagotoviti prodajo in izkoriščanje celo r.labega, črvivega sadja s predelavo 1 razne industrijske proizvode. Tako bo prišel naš kmet do potrebnega denarja, k, ga bo lahko vložil v izboljšanje svojih gospodarstev in za vse druge pozebe, ki jih ie pri naprednem kmetu 'Sak dan več. Več kot dve leti že obstaja državno podjetje »Sadje«, ki mora biti glavni tehnični organizator in pospeševalec odkupa ter inieiator izgradnje priprav za predelovanje sadja ter izvoznik. Dalje imamo skoro že v vsaki vasi zadruge, katerih glavna naloga je, da našemu kmetu omogočijo prodajo njegovih pridelkov brez vsakih špekulantov ali zastoja. Imamo dalje ministrstvo za trgovino in ministrstvo za kmetijstvo, ld sta vsekakor zelo zainteresirani na povečanju in Sim boljšem izkoriščanju tega pridelka. Imamo vsa potrebna prevozna sredstva. mo.remo mobilizirati množice za pomoč pri Vravljanju pridelka. Ustanov, podjetij, zadrug, sredstev torej dovolj! Naša Ljubljana in verjetno tudi drugi mestni in industrijski centri tudi sedaj, ko je sadje zrelo niso tako založeni z njim, kot je potrebno Ne doniš ga vedno, kolikor bi ga hotel, kvarteta ne odgovarja vedno okusu, pa tudi cena je marsikdaj preko normala Kljub vsem merodajnim ustanovam si morajo sindikati največkrat sami preskrbeti sadje, ako ga hočejo njihovi člani prejeti v dovoljni množini. Nepoučeni hi mislil, da je letošnji pridelek sadja majhen, da ga ni, ali da ga moramo veliko izvoziti. Da to ni res, priča nasledn ji primer, ki je dovolj izrazit. Ta pojav je po izjavah ljudi, ki teren poznajo, nekako Vemo, da marsikdo v tem letu svo- splošen v Sloveniji periaKstov, ki so nami proti vsem na- jega dopusta ni izkoristil, ati pa je ta Sindikat ministrstva za finance j« ravnim, gospodarskim, nacionalnim in čas prebil doma, ker mu drugače pač poslal v nedeljo 26. t. m. skupino Slepoti ti Enim razlogom izrezali v mirovni niso dopuščale materialne prilike. Mno- t.0v s kamionom na Štajersko po ja-pogodbi iz našega narodnega telesa gi od teh bi se gotovo radi udeležili bolka. Opoldan so prišli v vas Dram- center Slovenskega Primorja, s love n- v tem času kake delovne akcije, ki bi ]j0 pri Celju. Kljub poznemu letnemu eko Gorico, je postavilo nasproti naše trajala dalje časa. Zlasti velja to za času -- vsepovsod ob vesti polno ob-ljudstvo plan izgradnje novega gospo- one člane, ki presede vse ure v pisar- :*>žena drevesa, pod marsikaterim od-darskega in kulturnega centra Priihor- nah ter za delavce v tovarnah ter rud- padlega sadja kot .oče Bobovci, ka-ske — Novo Gorico. Ne bomo prosili nikih, ki bi jim zmerno delo na čistem naoke, in druge .rste. ki jim ne vem za olajšave za prehod čez mejo, za zraku bilo v oddih in v korist zdravju, imena Imeti smo malo časa, zato tranzitni promet, za prodajo pridelkov. Osnujmo prostovoljno delovno briga- nismo mogli obirati, temveč smo mo-V neposredni bližini starega mesta, na ilo članov sindikatov-dopustnikov! — rali nakupiti le one količine, ki eo solkanskem polju in po griičh proti Morda bi se to lahko izvedlo že letos, bile že pripravljene po kleteh. Tako Kronberku bomo izgradili novo me- eaj je v okolici Gorice mnogo topleje smo se s tem zamudili do 11. ure po- što , moderno in lepše, kot je staro, kot pri nas. Na vsak način pa prihod- noči. ker kmetje niso imeli priprav-Zgradili bomo nove železniške zveze, nje leto, toda na to moramo misliti ljeoih večjih količin Marsikdo pa j6 nove ceste, vodovode, pod Sabotinom že sedaj. imel poleg nekaj sto kilogramov v bomo napravili predor, da bo briško Delo bi trajalo 10 dni. Vsakih deset kleti še več tisoč kilogramov na drevju ljudstvo lahko brez velikih ovinkov dni bi se brigada izmenjala. Marsikdo n. ru, tleh. Mladinska številka se vrača z dela rim kopačem obrazložili svoj položaj; kopači so jim bili takoj voljni pomagati. Sedaj delajo skupno z mladinci in obojni so zadovoljni Prva mladinska številka, ki so ;e sestavili, je začela delati i. oktobra na Zapadnem obratu. Ena številka šteje 9 mladincev, ki delajo na tri izmene. Prvi dan so se borili s terenom. zalo so nakopali le 1,71 vozičkov na moža; pozneje pa so proizvodnjo višali in 7. oktobra so nakopali 7,7 vozičkov, 16. oktobra pa so nadrobili že 8,75 vozičkov. Rezultati niso redno enaki, kajti značaj rudarskega dela je pač tak. da niso možni vedno enako veliki uspehi.. Tudi druga mladinska številka si je morala sama odkopati teren na Vzhodnem obratu; z delom je začela 8. oktobra in ker so delovni pogoji boljši kot na Zapadnem obratu, ao že prvi dan dosegli 9 vozičkov na moža; zlasti lep uspeh pa so dosegli 21. oktobra, ko so našteli kar 10,85 vozičkov na moža. Dobri uspehi mladinskih številk so mladino zelo navdušili, kajti prevzela je odgovorno vlogo pri sami proizvodnji, zato bo ustanovila še več številk, ki bodo dale tudi nov kader jamskih delavcev. Že prvi dve številki sta pokazali, da je mladina zmožna prav toliko kot’ stari rudarji ali pa še celo več. Vendar pa ne bodo ostali samo pri številkah, ampak se bodo potruditi, da bodo v najkrajšem času ustanovili mladinske delovne brigade na širokem čelu. kjer Lahko dela v eni izmeni povprečno 30 ljudi. Mladinsko številke na " Zapadnem in Vzodnem obratu so našle svoj odmev tudi na dnevnem kopu Dobrna, kjer se tudi pripravljajo na brigadni način Jela. Mladinske številke imajo poleg oe-višane proizvodnje tudi velik pomen zaradi tega, ker rušijo stare norme, kar vsi pravi rudarski borci za plan pozdravljajo in mladini radi pomagajo. Trboveljska mladina, zlasti ona, ki se je prekalila na gigantskih akcijah — gradnji obeh mladinskih prog — bo zrevolueionirala tudi ostale, mlačnejše mladince in dosegla bo uspehe, ki bode vredni graditeljev nove Jugoslavije. Postavila bo nove norme in se tesno povezala s sindikatom, ki ji bo nudil več pomoči tudi pri kulturno prosvetnem in političnem delu. zlasti pri študiju. Mladinki, ki sta se prostovoljno javili za pomoč električarju na Dobrni, sta pobili opazke, da je mladina nedelavna in premalo požrtvovalna. Sindikat pa mora uvideti in še podžigati delovni polet mladine, ki bo skupno z ostalimi rudarji doprinesla k izvedbi plana, saj je disciplinirana in ne sledi vzgledu »plavih , ki zavirajo proizvodnjo. Kakor je izmenjava rudarjev na delovnih mestih prinesla že znatne uspehe, prav tako bodo rodile uspehe tudi mladinske številke in porajajoče ee brigade, ki bodo Trbovljam ohranile sloves, ki jim pripada. Nova Gorica kliče... Brutalni potezi angloameriških im- hodilo v mesto Sredstev in materiala je na razpola- bi si pri takem delu nabral novih moči za svoje'vsakdanje strokovno delo. Spo go dovolj, primanjkuje pa delovne sile 8 f ” ^morstoTudŠ^o kot pri mnogih akcijah v naš, državi, ie e°n vaZra moment ie' tu V teh kjer plan zahteva maksimalno zaposli- brf adah bi bilj delavci iz tovarn in tev vseh de la z mo z n i h. Tud, tu se bo rudnikov , ura(1nikov in drugih treba zateč, k prostovoljnemu delu. inte!, tc^ v»; ljudje ld so že nava Skoro v nobeni kranjski tovarni ali podjetju ni čutiti trdne povezave in tesnega sodelovanja med mladinsko in sindikalno organizacijo. Krivdo za takšno zrahljano stanje nosita obe strani. Večina mladincev in mladink, zaposlenih v kranjskih tovarnah je doma iz podeželske okotice, od teh je le skromno število vključenih v tovarniške mladinske aktive, drugi trdijo, da so vključeni v delo na vasi. V »Tiskanini« je zajela mladinska organizacija komaj 30% zaposlene mladine, v »Inteksu« 35%, v »Iskri« 50%; neprimerno boljše stanje je v manjših podjetjih, kjer so tudi same mladinske organizacije bolje urejene. V tovarni bombažnih izdelkov je na pr. od 59 zaposlenih mladincev in mladink vključenih v mladinski aktiv 57. Te številke izdajajo malomaren od-"os teh mladinskih aktivov do sindikalnega dela, do problemov svoje tovarne in do plana: obenem pa švrka-o grajo-tud1 na sindikalne organizacije, ki so nekako pozabile na pomoč, ' m o kmetih, katere je skuša-a renti ja v prvi vrsti Pritegniti pod noj vpliv. Že v stari ■lugoLslaviji so držali reakcionarni režimi kmete v nevednosti ;o zaostalosti, ker jim je bil zaostal kmet najboljša opora. Če pogleuamo številke o količinah žita. krompirja in drugih pridelkov, ki jih je zahteval"od kmeta obvezen odkup, vidimo, da so te številke razmeroma nizke Pri napakah, ki so se delale pri razrezu, je poudarila, da teh napak ne bd bilo, če se ne bi delal razrez samo v Pisarni in da jih ni tam, kjer so pri razrezu sodelovale organizacije Fronte in AFŽ. Kmetom pa je na orugi strani treba pomen odkupa tudi pošteno razločili in jim prikazati, kaj dajejo danes delavci za petletko. Cena za obvezni odkup krompirja in žita je primerna, v. Branka Jurca je na seji plenuma GO AFŽ podala poročilo o organiza-c'iskern delu žene na terenu in je •bed drugim poudarila, da šele pod vodstvom KP Jugoslavije po vzpodbudi Ljudske f onte in pod pogoji ljudsike bblosti naša ženska v okviru vsesplošnega napredka naglo uresničuje dejan-enakopravnost na vseh poljih svojega udejstvovanja. Tov. Jurca je dejala: ^Uresničenje ženske enakopravno-zavist v prvi vrsti od gospodarske b^odvisnosti. Brez gospodarske neod-knosti ni in ne more biti govora .o esQi?m enakopravnosti žene. Kadar 6 bodo žene vključile v proizvodnjo, d°bo postale gospodarsko neodvisne, lem pa se istočasno in postopoma j.^eljavljajo pogoji tudi dejanske poljube enakopravnosti. Skrb. da bi žene }sej širini dojele to svetlo pot raa-v°la, je naša glavna naloga. Ob vstopu • Proizvodnjo se lomi ženina zaostalost jb nekultura, se krepi njena razredna ® tem tuni politična zavest, j v Sloveniji, kakor v vsej Jugoslaviji ž<,la®b jasne dokaze, da je delovna v ba že stopila na to svetlo pot. Samo mesecih 1947 so vse 'panoge Ig ® industrije, obrtii n prometa uspe-jj zvaposliti 8730 žena. Tako smo uspe-se v prvi polvici prve petletke t bta ^produkcije na široko dpreti. fbožnosti so v prvi petletki neizčrpno.** bodo zahtevale od nas vseh ve-ppjl^naporov, da bomo kos nalogam 4us.ro-nas v Sloveniji, kjer se je in-Je /jia gradila stihijsko in kjer se 6 avk° vse do svoboditve zaposle-hjrr9 benačrtno proti zdravstvenim in bo’ ,ns*4na predpisom, pristopajo obrat-Kgs- abee posredovalnice za delo pri Odo . temu delu z velikim čutom 'ornosti. Potrebe plana vskladu- jenro z duševnimi in telesnimi sposobnostmi žena. Slovenska d e lav ka soodloča potom sindikalne organizacije, ki je udarna pest in najboljša šola delavskega razreda Jugoslavije o normah, o proizvodnji, o delovni disciplini, o izboljšanju svojega položaja kot delavke-matere. Žene so v sindikalnih odborih, v tarifnih komisijah, v tekmovalnih komisijah, v komisijah za zaščito dela, v komisijah za kulturno-proev etno delo, v komisiji za vzgojo delavskih otrok itd. V vseh komisijah po podružnicah Slovenije je 22 % žena. Vse to je sprožilo ogromni delovni polet med delavkami. Njihov odnos do dela je postal danes v osnovi drugačen, kakor odnos do dela v stari predan rilski Jugoslaviji Delo rim je postalo čast in domovinska dolžno^. To nazorno izpričuje veliko število enkratnih dva- in trikratnih udarnic. V Sloveniji smo imeli v letu 1946. 176 udarnic. do junija 1947 pa že 291. Žal nimamo še med našimi delavkami nova-torlc. Pri delavkah je treba še dvigniti sindikalno zavest in s tem obenem zavest, da so najnaprednejši del AFŽ Slovenije in da so s tem najbolj požrtvovalne in borbene članice MDFŽ. Druga najvažnejša naloga je skrb za kvalifikacijo žena. Pri nas je v ustavi zapisano: za enako delo — enako plačilo — toda mi vsi, tako AFŽ. kot LF in kot ljudska oblast se jasno zavedamo, da moramo zato, da bo imela tudi žena enako plačilo, dvigniti njeno kvalifikacijo. 2 en e se danes množično izobražujejo. V gospodarskih šolah je 1884 žena, v industrijskih šolah 869, učenk v gospodarstvu 1333. V kmetijskih šolah je 335 žena, za zdravstvo 260. Pri železniški upravi je že 156 žena napravilo izpite. Delavka in kmetica, ki se danes odloči za pot v proizvodnji, si mora biti na jasnem, da je dvoje, kar jo obvezuje h kvalifikaciji: potrebe plana, ki so za vsakega izmed nas najvišji zakon in potrebe strokovnega in s tem tudi kulturnega dviga vsake posameznice, kar bo zelo mnogo doprineslo k posebni sreči in zadovoljstvu nje same in s tem tudi družini in otroku. S tem v zvezi je vprašanje pogojev, ki dejansko omogočajo materi brezskrben vstop v po izvod njo in zainteresiranost za proizvodnjo. Pri tem se postavlja vprašanje domov igre in dela ter jasli kot osrednje vprašanje zaščite matere in otroka. Razvojna pot reševanja socialno skrbstvenih nalog v kratkem času od osvoboditve do zaaj je velika. Prav v zvezi s petletko postaja reševanje teh vprašanj eno izmed važnih gospodarskih vprašanj. Ustanavljanje teh domov je stvarno rešeno z uporabo direktorskega fonda. Čeprav smo šele v prvem letu petletke in čeprav stoji naša industrija pred težkimi nalogami, vendar moramo reševati tudi to vprašanje načrtno. V Sloveniji imamo do zdaj že 27 domov igre in dela. Poleg tega imamo v Sloveniji še troje sezonskih domov igre in dela. Čeprav smo z ustanavljanjem jasli zakasnili in eo nas druge republike v tem prehitele, smo zadnji čas ustanovile dvoje jasli, do čim se še za to leto predvideva ustanovitev 4 jasli. Sklepi Po njenem referatu so žene po dokaj živahni razpravi sprejele naslednje sklepe: 1. Od politično premalo poglobljenega dela, ki se je v veliki meri omejevalo zgolj na razlaganje važnejših tekočih dogodkov in ukrepov ljudske oblasti, je potrebno preiti k stalnemu političnemu delu z ženami. Sleherna žena mora vedeti, kdo so sovražniki ljudstva, ki hujskajo na novo vojno, spoznati mora, da je delo naše domače reakcije tesno naslonjeno na mednarodno reakcijo. Za razumevanje mednarodnega in domačega političnega položaja je zato nujno potrebno z ženami proučiti referate z II. kongresa Ljudske fronte in kongresa NOB ter deklaracijo devetih KP. 2. V dobi, ko ameriški imperializem ogroža svetovni mir. se vedno tesneje povezujemo z Mednarodno demokratično organizacijo žen, ki ima velik pomen v borbi za mir. Populariziranje organizacije MDFŽ naj v ženah dviga zavest moči demokratičnega ljudstva v svetu. 3. K proslavam 30. obletnice Oktobrske revolucije je treba pritegniti vse naše žene. Proslave naj v ženah dvignejo ljubezen in hvaležnost do Sovjetske zveze ter pozive spoznanje, da se moramo zahvaliti Oktobrski revoluciji za vse današnje pridobitve. 4. V dani politični situaciji in v dneh, ko vlagamo vie napore za uresničenje petletnega plana, je še potrebno posvetiti največjo pozornost volitvam v odbore ljudske oblasti. AI Ž organizacija naj sodeluje pri izberi kandidatov in v kampanji za njih izvolitev ter tako pripomore, da se v odbore ljudske oblasti ne bodo vrinili ljudje, ki bi ovirali naš gospodarski plan. V votivni kampanji se je treba poslužiti vseh oblik de!a ed okrajnih plenarnih sej pa tja do drobnih predvolivnih sestankov in prepričevanja posameznih žensk. 5. Vzporedno s političnimi dogodki je treba ženskam vedno znova razlagati naš petletni plan, ki je bil doslej še odločno premalo obrazložen. Ženske, ki bodo razumele, da je plan pot v boljšo bodočnost, bo lažje mobilizirati za dnevne planske naloge, kakor je dvig proizvodnje v industriji. Spored no .si je treba prizadevati za kvalifikacijo žena, uresničenje plana v kmetijstvu, načrtno izvedbo setve, izvrševanju odkupov in podobno. Posebno skrb je treba posvečati vsem vrstam zadrug. 6. Velikim političnim in gospodarskim nalogam bomo kos, če bomo organizacijo AFŽ učvrstile. Pri okrajnih in mestnih tajništvih je treoa osnovati kulturno-prosvetne, socialno-zdravstve-ne, in kjer je tudi potrebno tudi gospodarske sekcije. Posebno skrb je treba posvečati našim organizacijam na vasi. ker kmečka ženska nima na vasi druge organizacije in ji mora prav AFŽ nuditi vse možnosti za knltnrno-prosvetni, gospodarski in politični razvoj. Kjer bi to služilo aktivizaciji žensk, je treba po vaseh ustanavljati najrazličnejše aktive. V naporih organizacije je tre- Pri delavkah v tovarni asira na Vrhniki Tovarna za usnje na Vrhniki je največja tovarna za predelavo svinjskih kož, ne samo v Jugoslaviji, temveč na vsem Balkanu. Veliki ,sedaj dovršeni trakti, ki že obratujejo, so zgrajeni na najmodernejši način; skozi steklene strehe in vel ka okna lijejo v širokem potoku v delavnice dnevna svetloba in sončni žarki, dobro urejena ventilacija sproti odvaja škodljive pline im prah, tako, da izgine iz prostorov skoraj popolnoma svojstven duh po kožah in čreslu, ki je lasten starim primitivnim stro-jarnam. Delavci imajo tukaj pri delu občutek, kot bi delali na prostem. Zlasti v spodnjih prostorih, kjer se odvijajo prve faze strojenja kož in je delo najtežje, še stopnjujejo mlečno svetlobo ogromni lužnikk polni .apnene vode in belih bleščečih kož. Tukaj, kakor v vseh drugih oddelkih zaposluje tovarna mnogo žena. Tako odvaža delavka surove kože, namazane z raznimi kemikalijami, da z njih odpadejo ščetine, k velikim, lesenim bobnom, ki jih bodo mehanično obračali in čistili. To delo opravila Siložič Ana, doma iz Istre, ki je bila pred tem. predno je prišla v tovarno, na mladinski progi. Ko je njena brigada delo na progi končal a, se je Ana, ki se je zavedala velikih notmb našega gospodarstva po delovnih kadrih, priglasila za delo v tovarni. Proti jedkim snovem, s katerimi so kože namazane, je zaščitena z visokimi, gumiiastimi škornji im usjenim predpasnikom. S svojim delom mora hiteti, ker dobijo kože, ki jih ona prevaža, nato v obdelavo delavci, ki jih stržejo. Ana, ki je zelo kože v stroj, na drugi pa so tri delavke. Široko, kot britev tenko rezilo, vrteče se v stroju, cepi kože na dva dela, zgornji, od katerega izdelujejo pravo usnje, namenjeno za galanterijske in čevljarske izdelke in spodnji, primeren za podloge. Tudi ta stroj še nima danes vseh predpisanih zaščit- Delavka pri luženju kož nih naprav, kolesa in transmisija preveč izpostavljeni, kajti tu so vedno mokra in spolzka in je tret biti zelo previden. Da bi delavec, i »vlaga kože v stroj lahko postal mo ster tega dela, se mora za to vežbae pet let. marljiva, bi lahko napravile, še več, če bi namesto samokolnice imela prevozno sredstvo, ki bi ga po gladkih, spolzkih tleh tega prostora lahko z lahkoto porivala naprej. To pa bi bilo tudi v smislu predpisov o zaščiti ženskega dela, ki dovoljuje ženam prevažati težo samo od 20 do 40 kg. Tako se začenja strojenje. Kože pridejo ljato v apno, v velike lužni-ke, ki so polni belili kož. Tu jih je treba neprestano obračati in prekladati iz enega lužnika v drugega. Tudi pri tem dolu je mnogo delavk. Pri stroju za cepljenje kož stojita na eni strani dva delavca, ki vlagata Pri stroju za cepljenje kož ba preiti k načrtnemu in kontroliranemu delu. 7. Načrtnemu dviganju znanja žensk naj služi stalno kulturno-prosvetno delo, ki naj bo živo zlasti v zimskih mesecih. V delu za dvig izobrazbe žensk se poslužujmo najrazličnejših oblik, tako tečajev, predavanj, bralnih krožkov in podobno. Stopnice v drugo nadstropje vodijo v vrsto oddelkov, kjer vidimo delavke pri vseh strojarskih delih, pri najrazličnejših strojih. Tu je delo lažje kot spodaj. Najbolj živo je v oddelku za napenjanje kož na okvire. Delavke so tu opremljene zT velikimi žepi, polnimi čevljarskih nabijačev, s katerimi pritrjujejo dobro nategnjene in napete kože na okvire. Na prvi pogled se zdi to delo lahko, v resnici pa je od dobro napete kože odvisna njena dobra osušitev in poznejša kvaliteta usnja. Napete kože se sušijo v velikih, s topnim zrakom napolnjenih prostorih. Kože nato obrežejo, nato pa barvajo, predebela mesta ostru-žijo (planžirajo), leščijo, mehčajo na posebnih strojih in naposled jim poseben stroj vtisne razne vzorce, kot jih vidimo na naših torbicah, listnicah in čevljih. Doslej dela v tej tovarni že 160 žena, ki so pri vseh delih le priučene, toda jih kljub temu opravliajo z veliko spretnostjo ter strežejo strojem tako urno, kot bi bile kvatifeirane. Povsod presegajo stalno normo in tako v veliki meri doprinašajo k proizvodnemu uspehu svojega podjetja. Toda ne le v proizvodnji, ampak tudi vse druge delovne povoje izpolnjujejo žene zelo vestno. Ker so glede zaščite dela in čistoče pazljive, je med njuni manj obolenj kot med moškimi. Pri njih je zabel'žen :h manj izostankov od dela ter jih je sorazmerno več organiziranih v sindikatu. V letošnjem letu je tovarna že do-vrštia vsa obratna poslopja, za izboljšanje življenjskih ppgoiev delavstva in zlasti tam zaposlenih žena pa so posebno važni stanovanjski obickti, ki bodo dograjeni v letu 1948, kajti danes stanujejo delavke in delavci večinoma daleč ali pa po privatnih stanovanjih. Tovarna ima še v programu zgraditev jasli za 100 otrok, dom igre in dela in delavskega doma z menzo za 800 oseb. Z vsem tem bo delo številnim delavkam tovarne zelo olajšano in bodo lahko več časa posvetile učenju zato, da dvignejo svojo kvalifikacijo. III*« KfasifsMi fesiivai je zbližal mesto z ^asjo veliki dan festivala: proglašeni so bili udarnika iz tovarn, pa tudi iz vasi. Toda v času festivala so se po- festival H le trajal od v Zapogah m tam okrog so da- ito °4!to Sto,etoaomn?Se,- m”1? preprosto žo- ’ Mačkah^1^^151^ d€kIeta v.samilh visti tudi vse premalo proučujejo L ' h.aekah. Toda ker so se domače uspehe in pomanjkljivosti festivala Povzeli nase hriculturnice obnašale celo bolj pa- zaradi česar se v festivalnem naletu kianjoki in trziški delavci, ki so utotno in pošteno kot nekatera de- niso izkristalizirale kake noseb-znald spretno pritegniti v delo po .Meta iz Marijine družbe, tudi du- ne nove obliko polttičragl ISo-leg delovnih razumnikov tudi pri- hovnistva ocenjevanja ljudje po danskega in kulturno-prosvetnega vatne delovne obrtnike in kmete, večini niso vzeli resno. Posamezni dela: baš zaradi tega namen festi-Posamezne tovarne in ustanove aeiavc:. ki so prišli v vas na pro- vala ni bil v celoti dosežen so si razdelile podeželska področja, stovoljno delo, pa so v domačem Takoj in odločno je treba raz-kamor so poslale svoje delovne in P°™enku vedeli povedati vaščanom bili tudi -napačna mnenja tistih kultumo-prosvetne skupine. Delov- Srel° da posamezniki kaplančki posameznih aktivistov ki pravijo nih ekip je bilo 21. Poleg tega so ,dl sami poizkušajo ustanavljati da se je treba po končanem festi-sklepali kolektivi tudi pogodbe s Ppg-Pong m se drugačne klube, da valu nekoliko odpočiti Uspehi fe-kmeti za nakup poljskih pridelkov Zvrnili mladino od dela in ljud- stivala ne smejo ostati kampanjski, za toavarniške menze. sK® oh/asti. kultnmo-prosveino delo ne sme za- Po vsem okraju so je razživelo f- f.^ajal moč dremati ali zožiti se na stari ozld skupno kultumo-prosvetno delo J, -JF1V .r,'nih proviljudskih ele- obseg, temveč mora zadihati vedno Vas in mesto sta sodelovala v tok- “entPV, vaščani jim ne sledijo več, bolj poglabljajoče se življenje. V movanju. Delavci so prikazovan njlh rac"sar koristne- nasprotnem primeru bi bil uspeh kmetom svoje napore in uspehe ter b „+ , _ festivala podoben silovitemu, a ■ | 1.................. “ a ko- F a K. M .Admiral Na hi mo v Sindikalna zahfha ..nphv#e Eistpstf - • - : — . V »v V čili kmetom svoje napore in uspehe ter ^ , , . »esuvaia ponočen silovitemu, obenem spoznavali in sami" vplivali „vYa? ? m? _ sJa se v kranjskem kratkemu nalivu, ki hitro pride, na mišljenje vasi in obratno. V to CVI?° Povezala. V ne- tudi hitro mine in baš zato ni 1 skupnost so se z veseljem vključili de' ° 111 v Kraniu njun skupni listen, udi delovni zasebni obrtniki. Skra-ia so vsi nekako pozabili nanje. Pa so se sami pritožili. Obrtnik iz Šenčurja je bil hud in užaljen, češ, vsi se vključujejo v delo, nas obrtnike Pa ni nihče povabil. Seveda so aktivisti napako takoj odstranili. Skoraj neopazno za širšo javnost Vsekakor pa prvenstveno to nato-Tudi posamezniki, ki so poprej le je pričela sindikalna založba pri go da s pomočjo časopisa »Delav dremotno, iz kota opazovali ljudski GO-ESS izdajati letos brošure in ske enotnosti« in ostalega stoto-preporod m bitko za plan, so se droge izdaje. Zaradi nevešče orga- kalnega tiska podoira zlasti vzroi zdramili m poprijeli za delo. Po nizacije se o teh izdajah ni prav no smer sindikatov tisto veliko in vseh podružnicah, pa tudi po vaseh nic pisalo, zato so se vse te bro- najbolj obsežno nalogo sindikatov so ustanovili posebne festivalske sure brez večjega odmeva poraz- ki jim nalaga prevzgojo delovnega odbore, v katerih so pomagali lju. gabile v podružnicah širom Slove, ljudstva v Uvodne člane delavske-dje ki so šele z začetkom festivala mie. Brošure so se po nekakšnem ga razreda v zaivedne borce "za Poštah aktivisti. razdelilniku, pošiljale na KSS-e in gn, v Cvetine Sto TOovl Ju De. me in kultumo-prosvetne "mCe’, !:ej v -------- .— prepričani, da čaka na sWi"^ r»o ^ ,, C1 P°-buzn,ci o kakem dvigu usmeriti svoje delo predvsem tja, šilV brošur odrešenja v Admiral Nahimov na poveljniškem mostu svoje flote Znani sovjetski režiser, Stalinov nagrajenec, V. Pudovkin je v začetku leta 1947 dokončal zgodovinski film o slavnem ruskem admiralu 19. stoletja Pavlu Stepanoviču Nahimovu. Scene sinopske bitke, potapljanje črnomorskega b rodov j a in—obrambe Se-vastopoia v Krimski vojni, predstavljajo idejno in emocialno jedro filma. Scenarij je napisal I. Lukovdci. NahimovIjevo ime uživa med ljudstvom še danes veliko popularnost, spoštovanje in ljubezen. V čast slavnemu adimiralu so ustanovili orden Nahimova. Podeljujejo ga tistim ljudem sovjetske vojne mornarice, ki so se najbolj izkazali,. Nahimov je bil nadarjen pomorščak, izkušen in sposoben strateg, moder komandant flote in diplomat, človek, ki ga je vo- dila visoka domoljubna misel. Neutrudno se je izpopolnjeval v spretnem vodstvu pomorskih bitk in plovbe in s tem mnogo doprinesel k razvoju ruske vojne mornarica in ruske vojne misli. Admiral si je pridobil nepozabno slavo z zmago nad turško mornarico pri Smopi in z organizacijo neustrašne obrambe Sevastopo.ja leta 1854—55. Poraz Turkov pri Sinopi je služil antiruski koaliciji kot povod, da je v septembru 1854 leta poslala na obale Krima ogromno brodovje — 360 ladij-Nahimov je razumel, da pomorska bitka ne bi mogla pomagati, sevasto-poljska posadka pa je bila maloštevilna in utrdbe slabe, Nahimov se je zatekel k edini možni rešitvi. Rusi o svoje brodovje potopili pri vhodu v iuko in s tem preprečili dohod vanjo. Pred sovražnikom pa so zrasle Nahi-movljeve utrdbe. Artilerijo in posadko brodovja so premestili na obalo za obrambo Sevastopola. Nahimov je bil organizator in vodja večmesečne herojske obrambe Njegova smrt j® bila vredna njegovega življenja in boja za domovino. Padel je v letu 1855. na Malahovi utrdbi v Savesto-polju. Rusko ljudstvo ga ni poza Od roda do roda se je ohranila slava velikega admirala 'Nahimova. ruskega orožja in junaštva. V filmu so prikazana lik in Nabij movljeva dela v najznačilnejši dobi njegovega življenja Vlogo acirn , a Nahimova igra A. Dikij, ki ga poznamo iz naslovne vloge »Kutuzova«. V filmu »Admiral Nahimov:< je Pudovkin imel priliko izkoristiti r buško montažo in ustvariti dram..: čb® scene pomorskih bitk, svečano tragično potapljanje črnomorske ote. junaške obrambe Sevastopolja, kakor tudi močne podobe iz pomembne dobe ruske borbene preteklosti. ga ob'tka, dočim sami niso razvi- »'--^avsr-.s enotnosti« oble: jaP začetega dela naprej. sarnah podruzn.ee, ali pa neS1VTe morajo “&iS°to ££*&*&&&£ stottoem° V taIti' Podružnici" o" kakem dvTgu usmeriti svoje delo predvsem tja, KS Snia v omarah kulkur^ ne m')re govora, če je kje. so se pokazale šibke točke, sindikalnih pisarn klr imrave P£ .Petičen .analfabet za- au puKazare sinice točke, sindikalnih pisarn ker imrovo na. ? T “ pomičen ananacet za-Kulturno-prosvetno delo je v mar- družnic niso našk adb- Iv to, ker mrzi knjige to sploh tisk. sikate m kraju obtičalo le v jentoa ki bi prevzel rarotoePvlnto Todfr. sam» ku!turni ljudje lahko manjših prireditvah, se zaprlo v neslanih brošur 1 ra'"P-cevan]e gradijo socializem, analfabeti ga S.E¥ilE?iSžE rx’ rs4?js»jss: jw&bv* voS Ko ii >? neki posestnik predstavljal k«« om »,S^.Jf> os- Panogo produkcije jo samo moj hlapec!« Delovni pro- KaV^tNIpAnpn?mr-ELO SI^J1?L f na'oo!i potrebne priročne stro-stovoljci so prt samem delu vršili brošuro kovne brošure (Lokomotiva, Steklo, ta dan tudi važno kulturno-vzgojno o-SnariS?' Nove zidarske metode. Baker, Elek. nalogo s tem. da so vaščanom do- EuTter ^ Sf Rotorji itd.) povedali o enakopravnosti vsako- e* "1(ie zqnk'uami *NA- le dni bo založba dela v promet gar. ki dela za človeško družbo. „7", ~ Al’ 2' 'm pravkar brosuro: kot 8. zvezek sindikalne S svojim-: akcijami sn d »la vrt Jo ■ 1 . Ul Ve-k- knjižnice »Petlet i načrt in pro- m=U to" podirah še tiste" ostanke zale nedavni e™ nr^ ^ndikkt07« (por°- pre°rai ki so vč-mto umetno ločile zalc . ■ Pojasnjujejo zc naslovi c s prosvetnih posvetovanj ccj delavje' SteS Ta Zgoraj navedenih “Jenih izdan j: tov. Pavičeviča. Kukoča In Al- Nagradni natečaj za dopisnike .Del. enotnosti' č. Ner bi uredništvo »Delavske enotnosti« rado nrite-nilo k -nde-lovanju cim večji krog članov sindikatov, bo razpisalo post« orna za vse podruzmeo nagradni natečaj za najboljši dopis ali reportažo, kolektiv!" ““ P°ZTani na “agrodno tekmovanjze na ledni delovni Železarna Jesenice, Zasavski rudniki, vsa večja graditišča Slovenije in cementarna Anhovo. Nagrade za najboljši dopis ali reportažo 1. iz borbe za dosego petletnega plana, 2. iz kulturno-prosvetnega udejstvovanja, .... - 11 Primera utrjevanja ljudske oblasti i>o članih sindikatov in njihovega sodelovanja pri LO, L ’z Primera razkrinkavanja protiljudskih elementov, znašajo ^000 800 in 500 dinarjev poleg rednega henoraria. Honori iam bodo tudi vsi objavljati nenagrajeni dopisi. Podrobne-h r, iek-movanju, ki bo trajalo od 1.—30. novembra, smo tudi sporočili sin-dikalnim podružnicam zgoraj navedenih delovnih koicl.iivov. UREDNIŠTVO prvi ciklus pesmi naslov »Ječa«, drugi »V. gozdovih«, tretji »K svobodi«, četrti »Slike s proge«. Tako nam v mirnih, resnično mladostno doživetih verzih opeva pesnik, trpljenje, borbo, vstajenje našega ljudstva, pa tudi že delovni polet kot borbo novih dni za boljšo bodočnost vseh naših narodov. nalet pa so tu to tam skuše P spodbijati nekateri pro-tiljudski duhovniki in bivši vaški oblastniki. Pa so jih delavci in kmetje skupno kmalu pripravili ob sapo. Predvojni cerkljanski župan je odgnal prostovoljce, češ da. je greh delati ob nedeljah. Toda delavci so dejali, da vzamejo ta »gr:h« kar lepo nase. Vaščani so se že v nekaj urah- prepričali, da je ta »greh« koristen za vso vas, ker so jim orostov '.j si popravili skoro vse orodje. V Naklem so pos+~li nekateri vašti mogotci kar naenkrat sentimentalni: »To ni lepo. da obremenjuje oblast zgarane delavce še po njihovem delu v tovar so govoričili. Pa so se delavci zahvalili za taksno hinavsko skrb češ da jih nihče n» obremenjuje ker delalo povsem prostovoljno. Tudi-nova narok. nasprotnikov, češ da je festival neka nova neumnost, ni obveljala. dolgo. Vaščanom se le ni zde--la takšna »neumnost«, če jim kdo zastonj popravi orodje, posebno še sedaj, ko delavcev-strokovnjak--v tako primanjkuje. Sami delavci so bili pa tudi zadovoljni, saj so se po delu domenili še za odkup nekaterih poljskih pridelkov za to-vm-niško menzo. Ni dovolj samo nepismenost odpravljati, treba je tudi še graditi sovjetsko gospodarstvo, pri tem pa s samo pismenostjo ne boš prišel daleč. Potreben nam je velikanski dvig kulture. Potrebno nam je, da bi človek, ki se je naučil brati in pisati, svoje znanje praktično uporabil, da bi imel kaj brati, da bi dobival časopise in pro/ja-gandne brošure, da bi sc te pravilno delile in prihajale v roke ljudstvu, da se ne bi izgubljale po poti, tako da jih ne berejo) niti polovico in uporabljajo c razne namene po pisarnah, do ljudstva pa jih ne pride morda niti četrtina. Freba se jc naučiti izkoriščati to malo, kar imamo. LENIN na II. Vseruskem kongresu oddelkov za politično prosveto, 17. oktobra 1921. brehta; kot 9. zvezek ki bo izšel v p DČastitev 30 letnice Velike oktobrske revolucije —»Pravice jet-s!>- :a d lovnega ljudstva do gmotne preskrbe« od Snhova: kot 10. zvezek »Pravica do dela in odmora v SZ« in kot 11. zvezek »Udeležim sovjet; h stoik' rtov pri organiza. c?,'i plač in mezd.« Založb: prav te ko pripravlja po-n »Ljudske račur. toe« ter i: -'a-i°. že tradicionalnega žepnega >, ...1 kole'-reka« za leto 1948. Naročite na vse te izdate ie t; -r .asloviti . naslov: S' likalna zalozba »Delavske enote »sM« IdniVjana, Mikic-tova 23, telefon’ 20-42. #,S poti*1 Založba Mladinska knjiga je izdala te dn; nekaj novih knjig, V prvi vrst. omenjamo zbirko pesmi »S poti« mladega, nadarjenega pesnika Ivana Minattija, čigar eno pesem istočasno objavljamo. Poleg Petra Levca, ki nam je napisal vrsto lepih, preprostih in partizansko prisrčnih pesmi, zavzema Minatti gotovo pomembno mesto v našem mladem pesništvu. Pesniška zbirka je razdeljena po razdelkih in nosi Ivan Minatti: Pod šotorom (Iz cikla »Slike s proget) Že ves večer škreblja dež po šotorki. Ležeč na krhki slami šepetamo. Mrači se. Komaj da se še spozatno; med usti tle pozabljeni ogorki. V šotorska krila veter se zaganja in k tlom upogiblje skuštrana drevesa. Kot razcefrana, cunjasta zavesa je nebes: čezenj se vihar poganja. 4 v nas svetli je kot nebo poleti, ko se v vedah sanjavih ogleduje; tako svetlo, da moramo zapeti. Vihar drobi nebo v ognjene črte, pri nas vso noč razkošen sen vasuje: široko so oči vseh vanj uprte. tudi »Delavska enotnost« v zzdni1 številki. Predvsem bo odpadel ko"' cert v Trbovljah. Koncerti tega pevskega zbora ** bedo vršili: 31. X. pop. v »Oficirskem dom®' v Mariboru, 31. X. zvečer v dvorani FD Polei v Mariboru. 1. XI. zvečer v Radničkem dol®*1 v Zagrebu (nastop na »smotri«), 2. XI. dop koncert istotam, 3. XI. mladinski koncert v Vn>oflt v Ljubljani to : Sprememfia progrsma m psovanje delavskega pevskega zbora iz Skednfa pri Trstu Prosvetno društvo v Skednju je javilo da se zaradi tehničnih razlogov (ker bi udeleženci prekoračili izposlovani dopust) turneja pevskega zbora ne more vršiti tako, kot je bilo prvotno javljeno in kot je objavila Maksim Sedej: Vinjeta iz MinatbE pesniške zbirke »S poti« Velika oldoIiFska i o ffi i a 1 i s 1 i č n a revolucija nafvsšll mejnik v Egedovini č ovesiva Tretji šatoski šams.oaaž iogeslsviie je za-Imčen (Ponatis iz »Dela« št. 5. ob 25 letnici Velike oktobrske revohmMe). Ko so v fe bruarju-marcu 1917. leta široke množice delovnega ljudstva v Rusiji strmoglavile carja kot glavnega predstavnika osovražene veleposestniško - kapitalistične oblasti, so bile za uresničenje svojih najglobljih teženj: proti krvavi imperialistični vojni in za pravičen mir, za razlastitev vel: posestnikov in razdelitev njihove zemlje med kmete, za delavsko kontrolo nad produkcijo, za nacionalno enakopravnost vseh narodov Rusije in za demokratične svoboščine njenih državljanov. Toda, po strmoglavljenju -ar j a so prišle v Rusiji na oblast buržoazne stranke . in stranke buržoaznih podrepnikov, tako imenovanih socialistov revolucionarjev (ese-rov in menjševikov), ki so ljudstvu vse obljubljale, ki pa njegovih žalitev niso niti znale, še manj pa hotele uresničiti. Te stranke so hotele vojno »do zmago/ ega konca« čeprav je ljudstvo vedelo, da se v tej vojni ne vojskuje za svojo svobodo in neodvisnost, marveč za zmago mednarodne imperialistične klike in za ureditev veleposestni-žko-kapitalistične oblasti v Rusiji. Stranke buržoazije in njenih podrepnikov so vprašanje razlastitve veleposestnikov odlagale v nedogled, Bled tem pa pod vlado Kerenskega organizirale kontrarevolucionarno vstajo carističnega generala Kor-hilova, ki je hotel v krvi zadušiti revolucijo, razgnati sovjete delavskih odposlancev in oklicati vojaško diktaturo kot uvod v vzpostavitev carja. Namesto, da bi zatipanim harodom Rusije priznali pravico do samoodločbe, so Kerenskij in njegovi »socialistični« ministri na- jih imperialističnih interventov, je sovjetsko ljudstvo prvikrat jasno in glasno izpričalo svojo neomajno privrženost sovjetski oblasti. Ena šestina zemeljske oble se je 7. novembra 1917 izločila iz kapitalističnega sveta, temelječega na izkoriščanju človeka po človeku, na zatiranju naroda po narodu. Na tej šestini zemlje se je pričel porajati nov, socialističen svet, svet bratstva med svobodnimi ljudmi in enakopravnimi narodi. Kcmn-sl:iri partija boijševikov je bila prva stranka v zgodovini, ki je svoje programatske obljube, v znamenju katerih je delovno Ij-zdstvo vodila v boj, po prihodu na oblast takoj v celoti izpolnila. Ob desetletnici Velike oktobrske socialistične revolucije, 1927. 1., je tovariš Stalin zapisal: »Nesporni uspehi, ki jih je socializem v ZSSR desegel na fronti graditve, so jasno dokazali, da proletariat lahko brez buržoazije in proti buržoaziji vlada deželo; da industrijo lahko uspešno gradi brez buržoazije in proti buržoaziji; da lahko vse narodno gospodarstvo uspešno vodi brez buržoazije in proti buržoaziji; da navzlic kapitalistični obkrožitvi lahko uspešno gradi social' zem. Nadaljnjih petnajst let razvoja ZSSR je te besede potrdilo vedno iznova in vedno močneje. Dokon-no potrditev pa so našle v sedanji veliki domovinski vojni sovjetskega ljudstva proti fašističnim napadalcem. Vojna je dokazala, da je sovjetski red najtrdnejši red na sve-tuz- (»Pravda« 29. oktobra 1942.) Prej je veljajo kot obče priznano načelo, da je samo buržoazija dalj e vali staro carsko unitaristično sposobna organizirati in voditi na- tri litiko > enotne in nedeljive Rusije«, politiko nasilne rusifikacije m nacionalnega zatiranja neruskih narodov. Namesto demokratičnih svoboščin so eserovski in menjše-viški lakaji buržoazije pričeli neusmiljeno preganjati Partijo, ki je terjala takojšnje uresničenje ljudskih zahtev. Izdajalska politika, ki jo je bur-koazija s svojimi »socialističnimi« oprodami vred vodila nasproti delovnemu ljudstvu Rusije, je bila na tas enaka izdajstvu, ki ga je reakcije s svojimi onričniki izvršila kmalu nato tudi v Jugoslaviji in drugih državah, v katerih je po tov1 svetovni vojni mogočno za-Manitela ljudska borba za svobodo, kemijo, demokracijo in nacionalno enakopravnost. Toda, česar delovno ljudstvo zajeda ni imelo, to je imelo delovjno ljudstvo Rusije: imelo je železno, v. bojih prekaljeno Partijo revolu-Clnnamega proletariata, ki se je fnaia in hotela boriti za dokončno rodno gospodarstvo, »dajati kruh« delovnemu človeku. Znana prispodoba rimskega Patricija Menenija Agripe, češ da je vladajoči eks-ploatatorski razred želodec družbe, brez ka-terega tudi ostali udje ne bi mogli živeti, je bila za vse buržoazne filozofe in ekonomiste neizpodbitna resnica. 25 let Sovjetske zveze priča, da ta bajka spada v ropotarnico. Ne le, da je proletariat v ZSSR organiziral in vodil mogočno socialistično narodno gospodarstvo, ki je brez slehernih motenj im kriz nenehno raslo in navzlic sedanji vojni še vedno rastet marveč je gospodarstvo hrati zašlo v brezizhodno zagato, ki pomeni občo krizo kapitalističnega sistema. Medtem ko se Je socialistično gospodarstvo pod vodstvom delavskega razreda razvijalo vse višje, medtem ko je tam, kjer se delavski razred in vse ostalo delovno ljudstvo sama režeta svoj kruh, že zdavnaj izginila vsaka sled brezposelnosti, toesničenje ljudskih teženj. Okrog je padalo kapitalistično gospodar-16 Partije, okrog herojske Partije stvo pod vodstvom buržoazije vse p°ljševikov in njenega voditelja rrinina, so se začele zbirati delov-/_e množice Rusije, ki so v nekaj mesecih do kraja sprevidele, da od r®erov in menjševikov nimajo pričakovati drugega ko obljube in toazne fraze. Boljševiki so — naslonjeni na 2pomno večino delovnega ljudstva rtoije, zastopanega v sovjetih de-^Tskih in kmečkih odposlancev — trmoglavili začasno vlado Keren-tjega ter 7. novembra 1917. leta starem koledarju 25. oktobra) i3?os‘,avili sovjetsko oblast. V Ru-3e zmagala Velika oktobrska °cialistična revolucija. . Sovjetska oblast je prvi dan sva-J-Sa obstoja dokazala, da ne bo pri praznih obljubah, mar-f bo zahteve, v katerih, imenu M Omagala nad začasno buržoazno ^uido, v celoti izpolnila. V noči od V,r*a 8. oktober sta bila izdana ret o miru, ki je pozval vse voj-' U]°če se države k takojšnji skle-vTrJi pravičnega miru brez ane-w, .ln kontribucij, in dekret o st;”?;!*, s katerim je bila velepose-če-n a zemlja razlaščena in izro-kmetom. Z deklaracijo »pra-3j,.- narodov Rusije« je bila nekaj nato proglašena samoodločba .. <}0v®uov kot temeljno načelo v bo- r roieurejanju razmerja m1'"1 na- ~ Birn b^§e carske Rusije. S poseb- segle svoj višek. dekretom, so bila nacionalizi-baru Vsa veleindustrijska podjetja, biCpK-- zunanja trgovina in želez-6cst', Delovno ljudstvo Rusije je V lia,Pa sv°ji zemlji svoj gospod. -držo vi ionske vojne, ko Uv^f.imrpana in izmozgana Rusija stično J'ala nroti vsemu kapitali-hi sit'nu svetu, odbila napade do-1 Izdajalskih generalov in tu- Prej je veljalo kot obče priznano načelo, da je edino buržoazija sposobna in zastopati vse plasti naroda, da je edino buržoazija nacionalen razred, čigar ozko razredni interesi sovpadajo z interesi naroda kot celote, da Je edino v znamenju buržoaznega nacionalizma moči uravnavati odnose med narodi. 25 let Sovjetske zveze priča, da to načelo bolj kot katero drugo ; spada med staro šaro. Ne le, da je proletariat na šestini zemeljske ; oble v znamenju proletarskega interna c ion alizma uspešno • vodil in še vodi narode ZSSR, ne le, da je delavski razred ustvaril neziomlji- g| vo enotnost teh narodov, marveč • je hkrati proletariat tudi v kapitalističnem svetu postal edin dosledni zastopnik življenjskih interesov vsakega naroda in vseh narodov skupaj. Buržoazni nacionalizem je postal le še puhla fraza, ki naj opravičuje nacionalno zatiranje tujih narodov in prikriva sramotno izdajstvo nad lastnim narodom, ki ga reakcija v obrambo svojih ozko razrednih eksploatatorskih teženj dan za dnem opravlja. Medtem, ko je postal delavski razred nesporni prvoboritelj za uresničenje najplemenitejših stremljenj vsakega naroda, se je reakcija razkrinkala kot protina c: on aln a in brezdomovinska klika, ki je v boju proti osvobodilnim težnjam lastnega naroda neločljivo povezana z vso mednarodno plutokracijo. Med buržoaznim »narodom« in resničnim narodom, ki mu danes stoji na čelu proletariat, je zazijal nepremostljiv prepad. Oktobrska revolucija je prvikrat pred vsem svetom razodela, da delovno ljudstvo in zatirani narodi lahko samo pod vodstvom delavskega razreda dosežejo popolno in dokončno uresničenje vseh svojih socialnih in nacionalnih teženj. 25 let Sovjetske zveze je živa potrditev besed, ki jih je 1935. 1. na VII, kongresu Komunistične internacionale izrekel njen veliki krmar, tovariš Georgi.j Dimitrov: »Sedanji vlastodržci v kapitalističnem svetu so začasni ljudje. Resnični gospodar sveta, njegov gospodar je proletariat«. 12 in pol točkami si delita dr. Trifunovič in Gligorič, ki sta zmagovalca tega šampionata. Tretje mesto ie zasedel Puc z 11 in pol točkami, kar pomeni eno izmed največjih presenečenj turnirja. Pirc si je z 11 točkami priboril četrto mesto. Peto mesto z 10 točkami si je priboril dr. Vidmar. Ti-movič in Inženir Vidmar mlajši si z 9 in pol točkami delita šesto In sedmo mesto. Kapetan Markovič, Milič in Bidev pa si z 9 točkami delijo osmo in deveto mesto. Koga bomo v bodoče prištevali med fizkulturnlke Oktobra je bila v Ljubljani plenarna seja Glavnega odbora Fiz-kultume zveze Slovenije, katere se je med drugimi udeležil tudi glavni sekretar FISAJ-a, tov. Miroslav Kreačič. Po referatih, v katerih so referenti poudarili nujnost telesne vzgoje in opozorili na razliko v fizkultumi vzgoji v stari Jugoslaviji in danes, je bilo sprejetih več sklepov, s katerimi. se morajo seznaniti tudi člani sindikalnih organizacij. Za sindikalne organizacije je najvažnejši referat o petletnem planu ki ga je podal tov. Jurančič, sekretar FZS. V referatu je pred- __________ vsem poudaril razvoj našega go- dvorana kjer se je razvijala ostra spedarstva v petletki, ki je poleg ’ - - • ostalega tudi materialna osnova za razvoj fizkulturnega življenja. Svetozar Gligorič Tretji šah /ki šampiona! Jugoslavije, ki se je začel 4. in je bil zaključen 25. oktobra 1947 v Ljubljani, je vzbudil veliko zanimanje med oboževalci te igre. Mladinska borba za prvenstvo v šahu je privabila precejšnje število opazovalcev Prihajali so šahisti izven Ljubljane, zlasti iz Maribora. Med občinstvom smo opazili mnogo mladih šahistov — član o" sindikata, ki so jih dvignila na površje tekmovanja med sindikalnimi podružnicami. Igre so bile zelo zanimive in ,ot povsod, tudi tu niso izostala " s-senečenja. Prvo presenečenje takoj po otvoritvi je bilo, ko je mojster Puc premagal mednarodnega mojstra Gligoriea. V teku tekmovanja ie bil- še več podobnih presenečenj . Tekmovanje je bilo zaključeno v soboto, 2. oktobra. Prvo mesto z miadmski so do 25. X položili še umd 217 km tračnic niže in niže, iz globoke krize v depresijo, iz depresije v še globljo krizo, in končno v krvavo vojno za ponovno razdelitev sveta, v razbojniški pohod proti delavsko-kme čki Sovjetski zvezi. Prej je veljalo kot obče znano načelo, da je samo buržoazija sposobna voditi državo, da je samo buržoazija državni razred. 25 let Sovjetske zveze priča, da tudi to načelo spada v muzej. Ne le, da je proletariat zgradil mogočno državno skupnost narodov, ki kljubuje najtežjim preizkušnjam, marveč se je hkrati buržoazija izkazala povsem nesposobna, da bi uspešno rešila katero koli vprašanje državnega ustroja in sožitja med ljudmi. Medtem ko je delavski razred z vso svojo mogočno državotvorno silo ustvaril državo, v kateri je izginilo izkoriščanje človeka po človeku, medtem ko je delavski razred svojo mogočno tvorbo, socialistično delavsko-kmečko državo postavil na nove, trdnejše in boljše notranje m zunanje politične temelje, se v 20. stoletju »državotvorna« sila buržoazije očituje v notranjem razkroju in razsulu buržoaznih držav, v barbarskih srednjeveških metodah vladanja M najbolj izpričuje vso gnilobo buržoaznega reda in so v fašizmu do- ICijub temu, da so dela pri polaga-rju tračnic zelo težka, polaganje tira zlasti v zadnjem času hitro napreduje. Med brigadami se je razvnelo živahno tekmovanje in te dni so zaključili s polaganjem tira na peti, sedmi in deseti sekciji. Na četrti sekciji morajo položiti še 1857 m tira, na šesti 4447 m, na čemi 8690 in na deseti 1550 metrov. Do 25. oktobra so položili vsega skupaj 217.817 metrov tračnic, čaka pa jih še 22.549 metrov. Med brigadami se posebno odli- kuje XIII. istrska, dvakrat udarna brigada, in X bjelovarska, petkrat udarna brigada, ki je na sedmi sek- Sprejeli so plan za razvoj fizkul-ture v Sloveniji. Plan predvideva številčni dvig fizkultumikov; med prvo petletko mora članstvo fiz-kultumih društev in aktivov v FLRJ narasti na 750.000, to je za trikrat več, kakor ga je bilo leta 1939. Slovenija je prevzela pri tem delež, ki znaša 75.000 novih organiziranih fizkultumikov, kar pomeni da bo vključeno v fizkul turno življenje 5% vsega prebivalstva LR Slovenije. Da pa bomo to veliko obvezo izpolnili, bomo morali prenesti težišče v naše vasi in tovarne. Vsaka vas in to.ama mora imeti svoj fizkultumi akti. in kjer so dani pogoji, tudi fizkultumo društvo. Za izpolnitev te obveznosti so v prvi vrši odgovorni fiz-kultumi referenti v sindikalnih podružnicah in tudi ves upravni odbor osnovnih sindikalnih organizacij. Iz statističnih podatkov za drugo tromesečje ugotavljamo, da je 12,4 °/o članov sindikalnih organiza. cij tudi elanov fizkultumih društev ali aktivov; od celotnega števila članov sindikata pa je le 8,18 °/o aktivnih fizkultumikov. Ta številka sicer presega obveze, ki so bile sprejete na plenarni seji FZS, vendar sindikalni funkcionarji niso upoštevan pravega kri- t.rov tira in zato končala s polaganjem 7 dni pred rokom. Prav tako ne zaostaja I. specialna brigada za polaganje tirov. 130 mladincev položi na dan 600 metrov tračnic. Na splošno se je delo v brigadah še bolj oživelo, kajti vedno bolj se približuje 29. november, ki bo največji praz- nik graditeljev praznik zmage. mladinske proge, Druga koroška MDB - ^rmd^a nasiedrska trikrat u€$arwe pme koroške brigade Mladina naše še neosvonojene Koroške živi in čuti s svojo pravo domovino od katere je še vedno tako krivično ločena. Že prva koroška MDB, ki je pomagala pri gradnji mladinske proge Šamac—Sarajevo, se je zlila z jugoslovansko mladino v nerazdružijivo celoto in dosegla tako velike delovne uspehe, da se je vrnila udarna Ta mladina, ki je na lastne oči videla, kako delamo in živimo v novi Jugoslaviji, je sklenila, da se bo še bolj požrtvovalno borila za priključitev k Jugoslaviji, Komaj je prva koroška mladinska brigada zapustila mladinsko progo, se je druga koroška brigada odpeljala skozi karavanški tunel in s pesmijo prispela v svobodno Jugoslavijo. V Ljubljani je bila toplo sprejeta, nato pa je odpotovala proti Zagrebu, kjer se je pozdravila s prvo koroško brigado; potem pa naprej, naprej v tisto nekdaj zapostavljeno Bosno kjer se danes kuje bratstvo demokratične nriadine vsega sveta. Koroški brigadirji vedo, da jih doma v svojem onemoglem besu zasmehuje in k’eveta reakcija, teda to jih ne moti, ker vedo, zakaj so pri- či ji položila na dan tudi do 700 me- terija, kajti med fizkulturnike so nekateri prištevali tudi tiste člane sindikalne organizacije, ki so se udeležili pomladanskega ali jesenskega krosa, ali kake druge fizkul turne manifestacije; nadalje tiste ga, ki je za tovarniškim zidom zbi. jal žogo ali doma igral tenis. In ti »fizkultumiki« v pretežni večini niso člani fizkultumega društva. Po sklepih plenarne seje FZS bomo v bodoče smatrali za fizkul. turnika samo tistega, ki bo aktivni član fizkultumega društva in se bo redno udeleževal splošne telesne vzgoje, ki jo bodo fizkultuma društva načrtno vodila. Elementi splošne vzgoje pa so: proste vaje, vaje na orodju; športi: lahka atletika, plavanje, smučanje, borbene igre in skupinske ipie kot so nogomet, košarka, odbojka, predvojaška vzgoja, planinstvo, narodna kola in kultumo-prosvetno delo. Po takšni oceni se bo dosedanji odstotek 8,18 močno znižal in se bo približal odstotku tekmovalcev za fizkultumi znak, ki ne dosega niti enega odstotka. Da bomo v šli v Jugoslavijo! Prišli so, da bi s svojim delom dokazali veliko željo vseh koroških Slovencev po združitvi v skupni domovini Jugoslaviji, Kako daleč, kako tuji so sedaj tej mladini vsi tisti šovinistični plačan- ... ci, ki pod okriljem zapadnih imperia- Sloveni]? v prvem petletnem fiz-listov strahujejo njihove brate. Kako kulturnem planu dosegli 5 °/o aktiv lepo je v Jugoslaviji, kjer vlada de- n ih fizkultumikov. morajo sindi-kot triitrat mokracija, kjer imajo vsi državljani kslftc organizacije krepko zgrabit svoje pravice, kjer ni preganjanja in za delo in pri vsaki podružnici zapiranja. Mladina vidi kako se raz- ustanoviti fizkul turni aktiv ter ga vija javno življenje, vidi, da ima sle- vključiti v najbližje fi ■kulturne hernik dovolj tlela, da je preskrbljen društvo, člani aktiva morajo po z osnovnimi življenjskimi potrebšči- stati aktivni člani fizkultumega namj društva, imeti morajo članske iz , kaznice, redno plačevati članarine Brigada je takoj po prihodu na ;n ^ udeleževati načrtne splošne miadmsko progo pričela z celom. Ze telesne vzgoje ter sodelovati na prvi dan je presegla normo za 106/« teJouajj kakor tudi na fizkultumih in brigadir druge koroške brigade manifestacijah. Piše: V bodoča tromesečna poročila. »Kakor je že prva koroška brigada skratka v statistiko fizkultumikov vsemu svetu dokazala svojo udar- bomo vnašali samo tiste, ki bodo nost, tako tudi mi ne bomo zaosta- zadostili zgoraj navedenim pogoja!!, Dali bomo vse svoje sile za iz- jem. Podružnice pa morajo pre-polniiev petletnega plana in pokazali gledati, koliko fizkultumikov je jugoslovanskim narodom svojo pove- med njimi, ki izpolnjujejo predpl-zanost z njimi, svojo borbo za čim- sane pogoje in naj takoj začnejo Z prejšnjo združitev Slovenske Koroške načrtnim delom za uresničenje pet. s Titovo Jugoslavijo.« letnega fizkultumega plana. P. E. Cigarete ne spadajo k juhi Za nami . je teden čistoče. Na raznih predavanjih, na letakih in v časopisih emo v teh dneh mnogo slišali in či-tali o tem, kako važna j-e^snaga in higiena povsod, kjer človek živi, dela, hodi... V tem tednu emo prejeli tudi dopis tov. Franja Goleža, nameščenca v Tovarni tiskanega blaga v Krainju, iz katerega nikakor ne zveni pohvala o čistoči v menzi >Iskra<, kjer prejemajo hrano tudi delavci in nameščenci Tovarne tiskanega blaga. Sindikalna podružnica v tovarni Tiskanega blaga bi po dveh in pol letih svobode sicer že lahko mislil« tudi na lastno menzo, da ne bi člani tega kolektiva iskali hrane v drugih menzah. Ne glede na to. pa ni na mestu postopanje tovarišic, ki »o zaposlene v pisarni in kuhinji menze >Iekra«. Tako je tovarišica, ki deli v tej menzi mesečne karte, na meto odgovora na vprašanje, če bi lahko tovariši iz Ju- meso se ne deli z rokami gobrune prejemali zaradi deljenega delovnega časa hrano že ob 12. uri, zahrumela na tov. Goleža, da naj bodo >Jugobrunci< veseli, da sploh kdaj dobe hrano v njihovi menzi. Se manj kot tak odgovor pa je na mestu nered, ki vlada v sami kuhinji te menze in katerega žrtev so poleg »Jugobruncev« seveda tudi domači člani sindikata. Tako deli n. pr. tovarišica, ki je v kuhinji, juho z desnico, v levici pa drži — cigareto. Vsak pameten in razumen človek priznava enakopravnost žene, tako pri delu, kakor tudi pri kajenju — toda. če deli juho, cigareta ne spada v drugo roko! Druga tovarišica, ki deti prikuho, ima še leipšo navado: koščke mesa, ki so pripravljeni v skledi za razdelitev, deli namreč kar z rokami, da se človeku gabi že ob misli na tako jed. Vsekakor bi morala sindikalna podružnica »Iskre« polagati malo več pažnje na to, kako se deli jed v njeni menzi. Mladinska številka 129 v zagorskem rudniku se bori za &lan Naše tovarne se množijo, naša industrija se dviga, zaradi tega je potrebno vedno več premoga. Tudi rudnik Zagorje ima vsak mesec večji plan. Doseči la plan ni lahko, še težje ga je preseči. Prav zato pa smo se zbrali mladinci že pred meseci na izredni mladinski sestanek, kjer smo razpravljali predvsem o tem, kako in ha kakšen način bi povečali proizvodnjo premoga. Soglasno smo sklenili, da bomo organizirali mladinsko rudarsko številko, ki naj bi obstajala iz 9 mladincev ter postala s svojim vestnim in požrtvovalnim delom vzgled rudarjem po ostalih številkah. Uspehi, ki bi jih naša mladinska številka dosegla, pa naj bi bili taki, da bi morali potihniti vsi tisti omahljivci, ki še vedno trdijo, da plan ne bo mogoče doseči. Rečeno — storjeno. 15. avgusta nas je 9 mladincev pričelo z delom na številki 129. Normo smo takoj presegli za 2 do 3 %, a plana še nismo dohiteli. Zavirala nas je številka pred nami, ki je bila na izkopu. Borili smo se še dalje, da dosežemo plan in tako so se že v prvi polovici oktobra pokazali boljši uspehi. Vsak mladinec je povprečno prekoračil normo za 16.9%. »Vztrajati maramo, doseči plan in ga preseči!« To je sedaj naše geslo. Vodja mladinske številke: Bokal Ludvik Iz življenja v naših podružnicah Še en delovni izlet. V soboto 18. oktobra se je vršil delovni izlet sindikalne podružnice kliničnih bol-v našo Primorsko, v vasico Vipolž. Zdravniki so ordinirali v velikem gradu ker so ostali člani delovne ekipe priredili tudi lekarno. V njej je bilo tega dne brezplačno izdanih zdravil na preko 650 receptov. Pred odhodom delovne ekipe so vaščani prisrčno pogostili njene člane. Kakor pri delu tako je tud: v sproščenem pogovoru prišla ponovno do izraza globoka povezanost med primorskimi rojaki in Slovenci izza starih meja. Sindikalni tečaj v Logatcu. V Dol Logatcu se je začel 7. oktobra III. nižji sindikalni tečaj, ki ga vodo tov. Brus, Francka. Dvajset tovarišev in tovarišic, ki obiskujejo tečaj, je razde-'.jeraih na več grup, ki tekmujejo med oeboj. Razveseljivo dejstvo je, da eo ■ned predavatelji večinoma absolventi L in II. tečaja, ki sta se vršila v le-'šnjem letu. Delavci so sami vzpostavili avtobusno progo Voglje—Kranj. Ker je vas Voglje brez prometnih zvez in 10 km oddaljena od industrijskega centra Kranja, so člani delovnega kolektiva Voglje sklenili, da vzposta- vijo lastno avtobusno progo. Delavci so prispevali za nakup avtomobila, ki stane 130.000 din po din 1000.— ter sprejeli delovno obvezo, da bodo sami vzdrževali avtobusno progo Voglje—Kranj. Uspehi prostovoljnega dela uslužbencev DBS Črnuče. Pred kratkim je bito dograjeno novo skladišče DES-a na Črnučah Zaradi pomanjkanja' nekvalificiranih delavcev je bila ureditev skladišča silno otežkočena Zaradi tega ie vee delovni kolektiv z množičnim prostovoljnim delom, ki ga je organizirala sindikalna podružnico, pomagal pri urejevanju. V treh dneh so prostovoljni delavci prenesli ves material — 48 ton železa in mnogo drugega drobnega materiala. Novi strokovni tečaji v železarni Jesen!ce. Ker je v Železarni na Jesenicah zaposlenih mnogo novih delovnih moči. nevajenih kovinarskih del. je direkcija Železarne Jesenice organizirala poleg metalurške šole. ki vzgaja mladino, še posebne strokovne tečaje. V teh tečajih se vzgajajo delavci za izrazito metalurški poklic m sicer za obrate: plavž., martinarne, valjarne, žioarne in laboratorijev. Poleg leh ie razpisan tudi tečaj za žer-javovodje in rezalce. Delovni uspehi zaboj arne v Nazorjih Za-bojarna v Nazarjih, ki je znana po vsej državi in tudi izven nje, zaposluje zdaj že nad 400 delavcev in delavk. Normirano delo je pokazalo, katere skupine so najboljše. V prvem mesecu je bila najboljša skupina tov. Boršnaka Irana, ki je pri izdelavi za. bojev za slive prekoračila normo za 33.8%, dočim so skupine ki delajo na tračni žagi, ali oni, ki izdelujejo Jaffa zaboje, in zaboje za jabolka presegli normo od 6—12 %. Udarniki so prpomogli, da bo plan prekoračen Delovni kolektiv steklarne Rogaška Slatina je v poletnih mesecih dokazal, da ni le zmožen doseči plana, temveč, da ga bo pri vestnem delu vseh članov delovnega kolektiva tudi presegel. Upravni odbor sindikalne podružnice redno vzpodbuja delavce in delavke k požrtvovalnemu delu, kajti 1. maja smo si zadali obvezo, da bomo plan izpolnili do 29. novembra. K doseg; te obveze pa bodo največ doprinesli tovariši, ki presegajo normo za 43 %. V soboto 18. oktobra so bili ti tovariši svečano proglašeni za udarnike. 35 jih je, ki so prejeli ta časi,ni naziv lepo število delavcev in delavk pa ie bilo nagrajenih in pohvaljenih. B. J. Pevski zbor Ka uhove brigade ie pripravil presenečene V trboveljski bolnišnici smo 12 t. m doživeli veselo presenečenje. Obiskal nas ]e pevski zbor Kajuhove brigade ter nam s kratkim, a ganljivim nastopom pripravil izredni užitek. Za bolnike in uslužbence, ki imajo sicer priliko slišati ob plačilnih dnevih posamezne »soliste«, »dueter ali celo »tercete« tistih bratcev, ki jim ie naglo zapravljanje težko pristriženega denarja menda edini življenjski smoter je bil ta nastop res nekaj posebnega. Ko je zvečer pojenjal dnevni hrup in nemir, se je naenkrat začula s ceste prosti bolnišnici ubrana melodija mladih eri in harmonike. Pevci in harmonikami so se zvrstili v polkrogu pred bolnišnico nastala je tišina, na. dirigentov znak pa so zapele harmonike in mlada grla ,tako lepo, v takem sozvočju, da je človeka v resnici ganilo. Prišli so iz Delavskega doma. kjer so imeli pred tem koncert, zapeli so nekaj komadov, zaključili so s svojo himno in prav tako naglo, kot so se pojavili, so zopet odšli. Najbolj presenečeni m veseli smo bili zato, ker imamo v Trbovljah nekaj kvalitetnih zborov, pa »e do sedaj še nobeden ni spomnil, da bi našim bolnikom poklonil vsaj nekaj svoj e na znanja. Zalo nas plemenita gesta Kajn hovcev tem bolj veseli. Želimo jim .obilo uspeha pri vsem njihovem delil in še kdaj na svidenje v Tr1- *'h A Ž. SpommsM dnevi v novembra 1. 1813 rojen Peter Petrovič Njegoš, črnogorski pesnik. 7. 1917 zmaga Velike oktobrske socialistične revolucije. 7. 1944 smrt generala Franca Rozmana-Staneta. 7. 1946 dograjena mladinska proga Brčko—Banoviči. 9. 1942 ustanovljena Krajiška divizija na Kozari. Iz njenih vrst je izšlo 10 narodnih herojev 11. 1920 podpisana Rapallska pogodba. 11. 1945 prve volitve v Ustavodajno skupščino. 13. 1944 sovražna ofenziva proti Beli Krajini odbita. 16. 1887 umrl pisatelj Fran Levstik v Ljubljani. 18. 1942 začetek ruske ofenzive pri Stalingradu, ki pomeni preokret v drugi svetovni vojni. 20. 1875 rojen N. I. Kalinin, predsednik vseruskega CK in predsednik Vrhovnega sovieta ZSSR. 20. 1920 umrl L N Tolstoj. 23. 1747 rojen mecen baron 2iga Zois. 23. 1835 rojen skladatelj Davorin Jenko 23. 1852 rojen pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski. 24. 1906 umrl Simon Gregorčič. 26. 1855 umrl veliki poljski pesnik Adam Mickiewicz, njegove pesmi je prevedel v slovenščino že dr. Fr. Prešeren. 27. 1943 padel narodni heroj Ivan Lola-Ribar, ki je bil od 1. 1937 sekretar CK SKOJ-a 28. 1820 rojen Fridrich Engels 28. 1942 prvo zasedanje AVNOJ« v Bihačn. 29. 1943 drugo zasedanje AVNOJa v Jajcu. 29. 1945 proglasitev Federativne 'judske republike Jugoslavije. 30. 1943 tovarišu Josipu Brozu-Titu podeljen naslov maršal Jugosla- vije na II. zasedanju AVNOJa na predlog slovenske delegacije Uspehi Prosvetne tiskarne Se leta 1946. je bila Prosvetna tiskarna, prejšnji »Merkur« v precej klavernem stanju Kljub temu, da danes njen strojni park ni najbolj moderen, pa se je z organizacijo dela Stanje " letu 1947. dokaj izboljšalo. K temu ie pripomoglo tudi tekmovanje, ki je zajelo vse delavstvo Po 9 mesecih vztrajnega dela se lahko tovariši in tovarišice, ki delajo v tiskarni, s ponosom ozrejo na svoje delo in dosežene uspehe. Da niso to samo prazne besede, dokazujejo številke 1l odstotki o učinku dela. V drugem četrtletju tega leta se je proizvodnost dvignila za 11%, medtem, ko se ie dvignilo število zaposlenih za 9% V tretjem četrtletju se je povečalo števi'o zaposlenih za 19%, delovni učinek pa celo za 52%! Pri tem pa ni bilo nikakršnega pretiravanja pri delu, temveč je po dobro organiziranem načrtu oprav/al vsak le svoje odrejeno delo Z dvigom proizvodnje v podjetju so de'avoi znižali tudi proizvodne stroške za 13.8% v drugem in za 20% v tretjem četrtletju Do sedaj je delovni kolektiv uvedel norme za ročni stavek strojni stavek, pripravo stroja, tiskanje, vlaganje. stereotipijo in rotacijo. Od vseh opravijenni ur v joodjetju j-3 bilo opravljenih za 15% normiranega dela . Svoj deiež pa je prinesla k splošnim uspehom tudi izboljšana delovna disciplina Popolnoma, io odpadli tridnevni bolniški dopusti, zmanjšalo se je tudi redno vsakodnevno zamujanje Neopravičenih izostankov je bilo le 0 30% Kot glavno nalogo si je delavstvo zada'o, da poleg točne izpolnitve petletnega piana vzgoji iz mladincev. ki delajo v tiskarni, nov kader strokovnjakov in kvalificiranih delavcev Ustnica r- §%a š ** m do !* s I Uredništvo »Delavske enotnosti« prejema vedno več dopisov pisari h na način, kot se običajno pl?«1? poročila. Razumljivo je. da so taki dopisi dolgočasni. Vsemu temu bi se izognili, če bi obravnavali dopisniki na življenjski način vse tisto, kar se krije za goFmi Hevurarn5 doseženih uspehov — delo. t’-ud skrb. pritegnitev vseh tovarišev, da se ko.- "no doseže uspeh izražen v odstotkih. Pa ne samo pri dooisih te življenja in dela v obrat'h — prnV vsak dopi. . ki obravnava ka/ koli stvar, je zanimiv in nri-lač^n če je pisan na živlier/ski način. opisu ie delo in -V a m”«? a V nfus-j ke. preprosto reportažno taka kakor je stvar v resnici. Dopisniki! Naj bo naša dotosoi ška stran v resnici zrcalo kar se dogaia v po^ru'ntouh krsUto nam r,n,n ir> Jtoto. F" " i>wh'eni! na živ način — n jih pozna h 'to od vas. ki to v detof- e. Člani sindikata. toaV nosti«! Ure .» Delavec! »Delavska enotnost« js tvoj list, zato redno p' r ’’ naročnino! Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Urcdni Ivo iie'% fon 45-38) in uprava (leleion 20-4-1 v Ljubljani, Miklošičeva 22/11. čj Izhaja vsak peiek. Mesečna narp/ nina 12 din Štev. čekovne nakaznif< 60-7005-012. Tiska Prosvetna tiskarn*' saesenm™ Ob šestih zjutraj se je začel pohod preko reke. Ves tovor smo morali irenesti na rokah, ker se ie most celo pod praznimi vozovi pogrezal za Jvajsei, pet in dvajset centimetrov pod vodo. Najteže ie bilo s 76 mili— meirsk.mi lopovi. Ukazal sem fantom, naj nh s svojimi rokami sprav.jo na trugi breg. Ko so topničarji pod poveljstvom deda Mraza, svojega »pa-uana«, kakor so ga klicali, povlekli po mostu prvi top, se ie človeku srce disnilo. Most ie izginil več ko po-l metra pod vodo. Fante, ki so vlekk top, ie tok spodnašal. Cepali so z mosta, plavali, se lovili drug za drugega in nod poveljstvom »papana« znova vlekli ton po mostu, ki se ie pogreznil globoko v vodo. Medtem je nasprotnik začel napad na naše vode, k' so branili izhodiščne položaie na desnem bregu. Vnel se ie boj. Nemški mitraljez je začel obstreljevali ljudi, ki so šli čez reko. S oosrečenim! streli iz 45 milimetrskega topa smo ta m-iraliez uničili. Na levem bregu so v okraju vasi Tuligoviči 'zagrmeli nemški topovi; začeli so obstreljevat.' tisto meslo, kjer ie včeraj bila naša obramba Nemce so zmotile rakete, s katerimi se naši kmvaleristi vso noč osvetije-v, a 'ino pri Tuligovičih, in tako so dolgo oDstreijevaii položaie. 'k, so jih zapustili partizani. Ko se ie nasprotniku posvetilo da strelja na pia-zno mesto, m ko je planil proti reki, so partizanski bataljoni z vsem svojim pratežem in živino prekoračiti Pri-pjat in porušili most za seboj. Ko smo se skoncentrirati na ozkem izhod.ščnem položaju, ki so ga prednji vodi žilavo branili, so vsi trije bataljoni udaril, hkrati v raznih smereh. Nasprotnika smo pognali v beg, vrata v južno Polesje so bila odprta V dveh dneh, kolikor so trajal boji, so Nemci izgubili več kot tisoč mrtvih, osem tankov in tri oklopne avtomobile. Tako se ie Končal poskus hiilenevcev, da bi uročili partizane ob Pnpiaiu Pohod na Karpate. Po tem, kar se ie dogajalo ob r-ri-pjatu, se nam le zde! hrastov gozd pri vasi M.laševiči kicr smo se ustavili prve dni v juniju, da bi poč.vali, nekako izredno lep m m.ren količek. Ta gozd ie v poleskem okraiu Lej-čiči, nedaleč od vasi Gluškevič — kraja, kjer smo se ustav.!i v decembru preteklega leta, ko smo pognati v zrak želez1 iške mostove pri Sarnah. 1 iudie nas tu niso pozabili. Prijetno ti ie bilo pri srcu, ko si v teh samotnih vaseh na Lolesju slišal pesem o tem Kako so ti tanije z domačih nam tal Gonih in bili sovražno dihal, Kako so io mleli z mnAko roko Pri starem utivliu, za S- ima vodo. Ta pesem, ki io ie spesnil nek pu-ti vij skl partizan, ie poslala naš borni marš Ljudje so io čuk. ko se i - par-li/ansko združenje ustavilo v decembru v okraju iejčiči, m k smo se v n l:, so nas d"k "'a pri. ’■ la z našo pesmiio Zapomnila so si io — io se pravi, vtisnila se I m ie v srce! Kako deleč, naokoli so liu ie peli pesmi naš h partizanov ! Ce seštejemo vse ovinke, ki smo jih nap: ovili po poti. da bi '.v v. ran nasprotnika, da bi mu zabrisali sled za seboj, da bi se izo.jrii.li močni posadki in se poiovib tam. kier nas ie nasprotn k najmanj pričakoval, če seštejemo vse odklone od naše glavne smeri na pohodu m vse pohode v borne operacue. tedaj smo od zač ‘ka Stalinovega renta prehodili že več kol šest tisoč k lometrov Partizansko pesem, k; se je rodila v brianskh gozdovih ie slišalo 1 u d -sivo pr Cernigovu, Pmsku, Sarnah, Rovnu. Zitomiru Kijevu n Možinu In povsod, kier se ie podnev razlegala ta' pesem, ie sovražnik ponoči na svojii koži občuti; junaške partizanske ud Tee Na Stal novem reidu :e naše združenje uničilo sede 'unaist že! e išk h mostov, osem :n dvms-t ce toih mostov, prevrnilo s tira š1’-rinaist tovornih vlakov, potop lo petnajst rečnih ladij, uničilo šest postaj, sedem prometnih vozov in iztrebilo več ko šest tisoč hdlerjevcev. Krati k ie bil za partizane odmor pri vas Miloševiči Komaj so se tu namestili v hrastovem gozdu, so že začel, pnsiaiati pr. nas etala iz 'Velke dežele« in prinašali mumcijo, razstrelivo. hienuuro — treba se je bilo pr.pravili za nov, še težavnejši m daljši pohod. Centralni komite KPiblU nam ie zastavil nalogo: dospeti do Karpati','' in zadati udarec petrolejski nduslriii v Drohov ču, ki ie bila za Nemce eden izmed naivažnejš h virov za oskrhovame fronte z bencinom. Ko smo se pripravljati za novi pohod, seveda tudi to pot ro noben Pm/iz e — razen poveljstva združena — x ' to' kam poidemo l iudie so vedeli le to da nam bo treba izpolni- z-lo častno nalogo — ta homo morali namreč prodret še globlje v sovražnikovo zaledje v okrnie. kier ie sovrr žnlk drzneiši kjer bo nevarnost za na« mnogo večia, toda glavno ie bilo da smo vedeli da gremo v pohod spet s Stalinovo vednostjo. Vsak večer so se ooieg štaba zbrali partizani pri ogniu »krog tovariša KoroLxenka. neti pesmi in se pogovarjali. Borci so zastavljali nairaz-Fčnrišo vprašanja toda rokoti .sem slišat da b' kdo vprašal: — Kam pa io bomo m /imk sedaj, Domjan Se-cto-vič, v kakšne kraie? Da nikoli ne vprašuješ kam,in oo-čemn gremo da se pom 'notna zanese« na po v tistvo — to le postalo za nato F t c e zakon Ne sp°;i) niam 'se, dn bi k-to krsti to p-avilo. čeprav bi se zdelo, da se ie borcem moralo večkrat roditi vprašanje: za- kaj smo nenadoma kreniti v stra^ zakaj se vračamo m zakai delamo t8 ovinek? y Kadar ie partizanska kolona f,e pučakovano spremenila smer, so b°r' ci navadno zapeti: Domovina ti moja prostrana Si gozdov bogata, polj m rek! Po mitingu, na katerem ie Rudi/p govoril o daljnem pohodu, ki n čaka, m na katerem ie namignil. bomo morda prišli v liste kraie. ki1* zon giozdie, se je v gozdu dok^ razlegala ta pesem o domovini ^ Z letalom le priletel k nam načeln ukrajinskega štaba partizanskega v,j banja generalmajor Slrokač t>rm<:Li je odlikovanja m medalje za tis ki so bili nagrajen;, ker so se odto vali v balih. Tu, v hrastovem gozdu ' Polesiu, je dobilo vladne nogrfb nekaj sto borcev in komandam.^ med niim vsi Putivljci, ki so za‘to svojo bojno pot v spadčanskem 9 Z<^U Radosten dan ie bil .o Vse Uf-«11 sli so bile pri tovarišu Stojto Ko so se delile nagrade, ie vsak'rti izmed nas mislil: to ie njegovo 5 njegova pozornost — skrb in p°y --nost našega očeta, ki ra1 ie n slal na dalino in slavno pot: , smo še tako globoko v nasoroti'^ vem zaledju novsod na« Sto!"1 ()S. povsod spremlja vsak naš kor:d<. P sod čutimo niegovo očetovsko menovo vodstvo./In že na oc,-h . . bral: reci sednile da ie treba 1 .,v' pohod v deveto daž -ln v n* ,, to ) in šl 1 zaustavilo partizanov — nobeno -nobena gora ICr' n"