VALVASORJEVA KNJIŽNICA IffRJEL ipTBRIER d.o.o., trgovsko podjetje rKtško. Aškerčeva 1. PovenVa. ' telJfca: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22-064 IN ČITALNICA 68270 KRŠKO nasgla Ki* VVULMt KiJWLMM VMMlST Nb.TMM> sr OBMOČNA ENOTA KRŠKO ^ AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, tax: 67-655 J ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 6 • LETO XVI • 15. FEBRUARJA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT terme Čatež d.d. toptltkm c. 35, U2S0 brallc*. tlavnljt RKAFP Dobova in Naš glas Prijetno športno popoldne v Pobovi Glasbeniki tudi dobri nogometaši — Podeljena priznanja v akciji Naši športniki Dobova, 12. februarja — Prav so naredili tisti, ki so se odločili minulo nedeljsko popoldne preživeti v dobovski športni dvorani. Imeli so kaj burljivi tekmi preprečila brežiškim svetnikom z županom Avšičem na čelu, da bi potem, ko so že izpadli njihovi kolegi in trdi politični nasprotniki Sev- Prvi gol na tekmi so zabili funkcionarji RK AFP Dobova proti svetnikom občine Sevnica. videti. Rokometni klub AFP Dobova in tednik Naš glas sta spravila pod streho prireditev, na kateri so podelili priznanja in nagrade najbolj priljubljenim in najboljšim športnikom Posavja v letu 1994, ki smo jih v našem listu že predstavili. Da pa bi vse skupaj potekalo čim bolj v duhu športa, so si gledalci, ki se jih je zbralo kakih 500, lahko ogledali tudi pravi malonogometni turnir, na katerem so nastopili sami zvezdniki. In to vseh vrst. Od tistih najpomembnejših in naj-sijajnejših — vaških, pa občinskih, ki so imeli kar nekako regijski odsev, do tistih, ki so že tako ali tako zvezdniki na slovenskem nebu popularne glasbe, kot npr. oba Čuka, Marko in Jože, ki sta tokrat sedela na isti veji z Zelenim Jurijem Magnificom ter starim vojakom Predinom in drugimi. Ravno ta postava je v nadvse raz- ničani, Krčani končno dokazali, kdo je glavni v Posavju. No, kriv je bil pravzaprav mož v črnem, ki je ravno takrat, ko so se Brežičani pripravljali izvesti neustavljiv napad na vrata tokrat nepremagljivega Je-rana, izključil Bojana Petana, ker je znova porinil roko tja, kamor se ne sme. In tako so številčno močnejši zvezdniki iz zahodnega dela države potisnili Brežičane tja, kjer sta že dolgo tudi ostali dve posavski občini. V avt. V finanlni skupini so nato v razburljivi tekmi funkcionarji dobovskega rokometnega kluba po sedemmetrovkah premagali trdožive glasbenike Slo pop ročk teama 1, pri katerih je Zlatko Dobrič znova dokazal, da je boljši vratar kot p... Nič manj razburljivi nista bili tudi preostali dve tekmi. Da vrana vrani ne izkljuje oči, sta Abas Arslanagic novi trener krških rokometašev Tekmo med Interierjem in Preventom si je ogledal tudi dolga leta najboljši vratar na svetu, kasneje pa zvezni trener jugoslovanske reprezentance Abas Arslanagic. Nekoliko nepričakovano pa je po omenjeni tekmi prišlo do zamenjave trenerja RK Interier. Prvo moštvo bo po besedah Draga Radeja odslej vodil prof. Abas Arslanagic, ki je te dni že v Krškem. V kratkem pogovoru je Arslanagic povedal: »Dogovorili smo se za sodelovanje do konca sezone in nato še dve leti. Ekipa je mlada, zato bo potrebno še veliko dela s taktiko igre. Zanesljivo pa priča- kujem uvrstitev v prvo slovensko rokometno ligo.« (Jože Arh) dokazali obe pevski ekipi, ki sta se razšli brez zadetkov, v zadnji tekmi pa so bili funkcionarji RK AFP Dobova mnooogo boljši od Roberta Magnifica in tovarišev, a so tekmo vendarle izgubili zaradi čudnega pravila, da zmaga tisti, ki doseže več golov. Rezultati so na strani... (ES) SO «9 CMC SAUlAHttVJNJAtC SAMO it. Dobitniki priznanj po mnenju bralcev v akciji Naši športniki Posa vja za leto 1994. Od leve: Mario Kraljevič, David Imperl in Dejan Župane. Predsednik DZ Jožef Školč v Brežicah Brežice, 9. februarja — Na obisk v brežiško občino je prišel predsednik Državnega zbora Jožef Školč skupaj s poslancema DZ Tonetom Anderličem in Marjanom Šetincem. Gostom je dobrodošlico zaželel župan Jože Avšič in jim tudi predstavil občino. Na sprejemu v degustacijski dvorani Vina Brežice je zbranim spregovoril tudi direktor Vina Brežice, Karel Recer. Predsednik DZ Jože Školč se je v Termah Čatež prvič srečal s občinskim svetom. V pogovoru o problemih uvajanja lokalne samouprave, maloobmejnega prometa, odnosov s Hrvaško so brežiški svetniki predsedniku DZ postavljali različna vprašanja. Izpostavili so tudi vprašanje sta- tusa izgnancev med drugo svetovno vojno. Jožef Školč je med drugim povedal: »Kar se tiče Zakona o lokalni samoupravi, marsikaj ni bilo upoštevano in sedaj smo pred tem, da zakon spremenimo. Vprašanje izgnancev je težko formulirati, ker je še mnogo odprtih vprašanj. O odnosih s Hrvaško pa upamo, da se bosta zunanja mistra Thaler in dr. Granič najpozneje marca srečala in izdelala konkretne predloge za uskladitev obojestranskih interesov.« Ob koncu so bili tako svetniki kot predsednik DZ mnenja, da bi se bilo dobro še kdaj srečati in spregovoriti o posameznih vprašanjih bolj podrobno. (Galex) Županov nikar! O tem, da si v Posavju ljudje kaj prida ne zaupajo, ko gre za medobčinska rivalstva, ni vredno prelivati črnila. Težko bi povedali kaj novega. Treba pa je opozoriti na pojav, ki je začel od znotraj ogrožati položaj naše regije. Zadnji posvet o organiziranju in sodelovanju občin Brežice, Krško, Kozje, Radeče, Sevnica, Šentjernej in morda Skocjan je namreč pokazal problem v povsem novi razsežnosti. Tudi če bi se zbrani župani in poslanci (plus en svetnik in en direktor gospodarske zbornice) uspeli poenotiti in dogovoriti o kakršni koli skupni akciji, bi to lahko preprečili člani njihovih občinskih svetov. Jasno je namreč, da občinski svetniki to lahko vedno storijo. Bistvo demokracije je ravno v tem, da tistemu, ki vlada, ostali nenehno gledajo pod prste. Hudič je le v podrobnostih. Med nekaterimi župani in njihovimi svetniki vlada tolikšno nezaupanje, da si župani ne upajo ali ne smejo več pristati na nobeno rešitv, ne da bi se prej »doma« posvetovali. Ponekod je do tega pripeljal medstrankarski boj za prevlado, drugod (nepotešene) osebne ambicije posameznih svetnikov, a je vseeno. Posledica? Enega izmed županov, ki je med volilci očitno sila priljubljen, so tako »stisnili«, da verjetno sploh ni vedel, ali naj gre na posvet (In ni ga bilo), drugi ni upal sprejeti niti predlaganega gentlemanskega sporazuma ne da bi povprašal za mnenje. Spet drugim se pozna praksa gospodarskega in političnega delovanja od prej. Nekoliko bolj so samozavestni, pripravljeni so se tudi boriti za tisto, za kar menijo, da je pravilno. Problem je v tem, da gre za kukavičje jajce. Medtem ko se župani otepajo z začetnimi težavami v svojih občinah (finance, odnos s svetom in z načelnikom državne uprave...), Država veselo koraka mimo in deluje po svoje, saj je še vedno organiziran sistem. V tem sistemu pa so posamezniki, ki so doma od tu in tam in, takole mimogrede, potem poskrbijo tudi za interese svojega domačega kraja. Ti interesi pa niso nujno vedno usklajeni z našimi. Ko se zavemo, utegne biti prepozno in škoda bo že storjena. Zato sem prepričan, da bi se občinski sveti le morali poenotiti in skleniti, da nekatera področja ne sodijo v področje domačih bojnih turnirjev. Tam namreč divja »ta prava« vojna. Čeprav čisto potihem. (Ika) Dobrodošlico je Jožefu Školču zaželel brežiški župan Jože Avšič. ELEKTOEVSTALACIJE ELEKROMEHANIKA Dušan Alti ing. el. s. p. UL 11. novembra 34 68273 Leskovec pri Krikem Tel. 22 - 020 Drago Radej KROVSTVO,TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVEC. «22 -125 '> L" d.o.o M FEKTf STORITVE , PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: 0808/22 71» FAX.: 0808/32 189 "J KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 528 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 rWTTW6 rqJMjUmt*A\ HtiA 4.i.' BRežice Trg izgnancev la tfL 0608 6S-Z36. ta* O6O8 62852 LJUBLJANA Slovenska cesta 54 td. OS B3+55 fax OS B3-I3-47 Dunajska cesta SO tak OS BI-SO-77 MARIBOR CEUL Partizanska c 3-5 gutajanska c 3a tal; 062 S9-4CO ti 063 28-936 ftuc OC2 39-060 fa* 063 44V625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od ak do 19" In na vseh enotah pošte! i j_:_iw_f'_ POOBLAttENA MVZSTKUSIU DRUŽBA DRUGA STRAN NAŠ GLAS 6,15. FEBRUARJA 1995 Kulturni praznik Me PZ VIVA med rojaki v Zagrebu __________Na Hrvaškem živi približno 23.000 Slovencev, od tega okrog 7.000 v Zagrebu_________ Navdušili zbrane v Slovenskem domu Zagreb, 8.februarja — Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravilo KPD Slovenski dom v Zagrebu, je pokazala, da so naši rojaki v sosednji državi dobro organizirani. Združeni z društvima Bazovica iz Reke in Triglav iz Splita, tvorijo Zvezo Slovencev na Hrvaškem. Odmeven nastop brežiškega pevskega zbora Viva na osrednji proslavi, katere se je udeležil tudi ambasador Republike Slovenije na Hrvaškem, g. Matija Malešič. Prireditev je spremljala tudi HTV. »Slovenski dom je nosa duša« Darko sonc je predsednik Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu, ki šteje več kot petsto članov. O društvu, njegovi zgodovini, sedanjosti in načrtih je povedal naslednje: «Društvo obstaja že 65 let, kar je vsekakor spoštovanja vredna doba. Slovenci na Hrvaškem smo enakopravni državljani, smo dobro organizirani in tako lažje uresničujemo svoje programe in načrte. V bivši državi je bilo nekoliko drugače. Sedaj smo etnična skupina, ki ima veliko podporo za svoje delovanje, predvsem kulturno, športno, pa tudi gospodarsko in politično. Podpora s strani Urada za Slovence po svetu v matični domovini in podpora ter razumevanje s strani Urada za mednacionalne odnose pri hrvaški vladi, nam zagotavljata, da bomo Slovenci na Hrvaškem tudi v prihodnje lahko Izgnanci počastili kulturni praznik Dobova, 11. februarja — Osrednjo krajevno proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika je v petek zvečer v dvorani kulturnega doma v Dobovi pripravila domača organizacija Društva izgnancev Slovenije. S spomini na dr. Franceta Prešerna in z deklamacijo njegove pesmi Vrba se je najprej predstavila Tatjana Vu-čajnk. Nesrečnih dni izgnanstva sta se s svojimi pesmimi znova spomnili ljudski pesnici Ana Deržič in Zofija Sečen, pel pa je mešani pevski zbor »Franc Bogovič« iz Dobove, katerega »osiveli« moški del je tudi preživel najlepša leta svoje mladosti v prisilnem izgnanstvu v nemškem rajhu. Posebne pozornosti je bila deležna godba na pihala iz Loč, saj so pred štiriinpetdesetimi leti takratni člani tega orkestra v izgnanstvo odnesli tudi svoje instrumente in tam skupaj s posamezniki iz kapelske in krške godbe z igranjem slovenskih narodnih pesmi vlivali upanje sonarodnjakom, da bo kmalu napočil čas vrnitve na toliko želeno slovensko zemljo. (ES) Avstrijci obiskali krško nuklearko Krško, 7. februarja — Minuli teden sta parlamentarni delegaciji Slovenije in Avstrije obiskali Nuklearno elektrarno v Krškem, kjer so se po ogledu prostorov zadržali še na enournem pogovoru z vodstvom tega največjega energetskega objekta pri nas. Po končanih pogovorih je vodja avstrijskih parlamentarcev Georg Oberhaidinger prisotnim novinarjem povedal, da zapuščajo Slovenijo zadovoljni, ker so dosegli obnovo pogovorov, ki so med sosednjima državama lani nekako zastali ter da bodo v domačem parlamentu predlagali ustanovitev dvostranske komisije, ki bi se ukvarjala z zaprtjem krške nuklearke in ki bi k sodelovanju zaradi zapletenega dvolastništva morala pritegniti tudi hrvaško stran. Kljub temu da večina gostov ni bila iz vrst strokovnjakov za varnost energetskih objektov, je dr. Wolf-gang Kromp povedal, da so seznanjeni z rezultati izsledkov mednarodne ekspertne komisije, ki je svoje delo v Krškem končala lani. Ta je objavila, da edina slovenska jedrska elektrarna ni nikakršna tempirana bomba, pozitivno pa so ocenili tudi vrsto drugih tehničnih prednosti, s katerimi se ta energetski objekt ponaša v primerjavi z drugimi. Skrbi jih pravzaprav le deljeno mnenje strokovnjakov glede seizmografske varnosti, kar bo treba po mnenju g. Krompa v prihodnje z ustreznimi meritvami natančno spremljati. Kljub zvečine pozitivnim vtisom je vodja avstrijske delegacije Oberhaidinger pred odhodom dejal, da z obiskom še niso postali pristaši Nuklearne elektrarne Krško. (ES) uresničili večino zastavljenih ciljev. Povedati moram, da smo pred leti uredili in renovi-rali prostore v Slovenskem domu, to pa je pomenilo renesanso našega gibanja in druženja. Dejavnosti, kot so pevski zbori, likovne aktivnosti, tečaji jezikov, izložbe in razstave slik in fotografij, so ponovno oživele. Razstavo slik ob 65-letnici obstoja društva bomo preselili tudi v Ljubljano, saj bi rojakom radi predstavili življenje Slovencev na Hrvaškem, predvsem v Zagrebu. Pred dnevi smo imeli sprejem pri predsedniku Kučanu v Ljubljani, bili smo pri ministru Thalerju in pri dr. Venclju, s slovensko vlado potekajo razgovori o obnovitvi naše knjižnice in o nakupu potrebne računalniške opreme.« (dama) Slovenci, Neslovenci in Slovenci no Hrvaškem Podpredsednik društva Franc Strašek se je dotaknil nekaterih nerešenih vprašanj v zvezi z dodeljevanjem državljanstev in z njimi povezanih certifikatov: »Slovence na Hrvaškem ze- lo zanima proces podeljevanja državljanstev in certifikatov. Povedati moram, da je na področju Zagreba še vedno nerešenih preko 50 primerov, kar je za nas veliko presenečenje in razočaranje, glede na to, kdo vse je lahko dobil slovensko državljanstvo. Dogaja se, da sta starša slovenska državljana, otrok pa ne. Imamo primer, ko sta oba starša rojena v Sloveniji, z družino in dvema otrokoma živita in delata na Hrvaškem in sta slovenska državljana, otrok, ki je bil slučajno rojen v Sloveniji je slovenski državljan, drugi, ki je bil rojen v Zagrebu, pa slovenskega državljanstva ne more pridobiti. Revolt in nezadovoljstvo sta v takem primeru opravičena, saj vemo, komu vse je slovenska vlada državljanstvo enostavno podarila. Med drugim tudi mnogim prepričanim sovražnikom slovenske države, ki s slovenstvom nimajo niti najmanjše vezi. Kljub vsemu smo prepričani, da se bodo stvari le uredile, saj poteče rok za vlaganje certifikatov sredi tega leta, do takrat pa bi moral biti rešen in zaključen sleherni primer.« (dama) T HIPOTEKARNA BANKA*] fk d.d.Brežice J MAISTROVA 2. BREŽICE. TEL: 0608/62-522. 61 -660. FAX: 62-2:) I. TELE* 35804 Denarni vsakdan je poln negotovosti, ovir in pasti. Se vam zdi, da vrednost vaših prihrankov z inflacijo pada? Ne dajte se! Predlagamo vam dobro rešitev — depozitno varčevanje v Hipotekami banki d.d. Brežice. OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV V MESECU FEBRUARJU 1995 Mesečna revalorizacijska stopnja R = 1,1 % Letna realna obrestna mera r 1. DEPOZITI NA VPOGLED a) hranilne vloge b) tekoči računi c) žiro računi d) tolarski računi nerezidentov fizičnih oseb 2. DEPOZITI, VEZANI OD 31 DO 90 DNI a) od 5 do 10 dni b)od11 do 20 dni c) od 21 do 30 dni d) od 31 do 90 dni — do 100.000 SIT — od 100.000 do 200.000 SIT — nad 200.000 SIT 3. DEPOZITI, VEZANI OD 91 DO 180 DNI — do 100.000 SIT — od 100.000 do 200.000 SIT — nad 200.000 SIT 4. DEPOZITI, VEZANI OD 181 DO 365 DNI — do 100.000 SIT — od 100.000 SIT do 200.000 SIT — nad 200.000 SIT 5. DEPOZITI, VEZANI NAD ENO LETO — do 100.000 SIT — od 100.000 do 200.000 SIT — nad 200.000 SIT 6. PREKORAČITEV SREDSTEV NA TEKOČEM RAČUNU — dovoljena — nedovoljena Vaše zaupanje v nas bo obrodilo sadove vašega dela, zato nas obiščite v Hipotekami banki d.d. Brežice, na Maistrovi ulici 2. 80 % od R 80 % od R 30 % od R 20 % od R 2% + R 5%+R 6 % + R 7% + R 7,5 % + R 8%+R 8% + R 8,5 % + R 9%+R 9% + R 9,5 % + R 10% + R 11 % + R 11,5% +R 12%+R 15% + R 25 % + R ZKO Brežice se je odzvala povabilu KPD Slovenski dom iz Zagreba, kamor so odpotovali člani recitatorske skupine brežiške Gimnazije in Me PZ Viva. Prvi so zbranim v slavnostni dvorani Slovenskega doma predstavili nekaj Prešernovih pesmi in sonetov, pevski zbor pa je, tako kot vedno, s svojim programom in izvajanjem presenetil in navdušil, kar so nenazadnje potrdila tudi nova povabila zboru s strani nekaterih vidnejših hrvaških kulturnih umetnikov, (dama) Tradicionalna proslava ob kulturnem prazniku Ambasador RS na Hrvaškem, g. Matija Malešič je po zaključku uradnega dela proslave privolil v kratek razgovor za bralce Našega glasa, dotaknil pa se je tudi nekaterih aktualnih zunanje političnih vprašanj, predvsem odnosov med obema državama. »Ogledali smo si kakovosten program že tradicionalne proslave ob kulturnem prazniku, predvsem pa moram pohvaliti goste iz Brežic, ki so s svojim nastopom navdušili vse zbrane, ter vnesli veliko svežine in radostnega razpoloženja. Če se vrnem k temi, moram povedati, da so se pred dnevi pri predsedniku Kučanu na skupnem sprejemu zbrali vsi predsedniki društev, tako vseh treh iz Hrvaške kot tudi iz Koroške, Furlanije in Julijske krajine, Rezije ter Porabja. Predsedniku so predstavili poglede na prihodnost in spregovorili o težavah, ki jih tarejo. Zagreb je metropola, tudi kulturna, s plejado vrhunskih kulturnih umetnikov, vaša regija pa kljub meji še vedno gravitira proti Zagrebu in tem prostoru, tako v kulturnem, predvsem pa v gospodarskem smislu. Obisk ministra Thalerja v Zagrebu je nekako oživil vmesni čas, ko se je bilo bati, da bo vse zaspalo. Prvi obiski so bili namenjeni ravno sosedom, kar je razumljivo, če hočemo v Evropo, in to hočemo oz. želimo, zato moramo imeti urejene odnose najprej s sosedi, tudi s hrvaško državo. Osebno mislim, da so vsi problemi rešljivi, kajti v mednarodnih odnosih je pač tako, da je potrebno preseči nesporazume in konflikte in jih reševati zdo-govori, kompromisi in sporazumi. Nikakor ne gre uveljavljati zgolj svoje volje. Thaler in Granič sta se strinjala, da bi bilo smotrno skleniti sporazum o maloobmejnem prometu, ker bi s tem izničili vse morebitne incidentne situacije, tako na morju kot tudi na kopnem, us-lišali in uresničili pa bi tudi želje ljudi, ki živijo tik ob meji, kjer so mnogi dvolastniki. Ta- ko bi lahko uredili tudi maloobmejni režim, določili državno mejo in reševali tudi nekatera večja odprta vprašanja med državama. Problemi so različni in sejih ne da reševati v paketu. Premoženjski odnosi, NEK, LB, problem velikega premoženja slovenskih podjetij na Hrvaškem, vse to so vprašanja, katera je po mnenju obeh strani, potrebno čim prej razrešiti. Trenutno izgubljata obe strani, kar se reflekti-ra predvsem v gospodarskih odnosih, ki še vedno nazadujejo, kar ni razumljivo in ni najbolj normalno. Sosedje smo, lahko bi imeli odprto tržišče, tj. cono proste trgovine, ne pa da poteka blagovna menjava mimo oz. preko enega ali drugega. Ko govorimo o Hrvaški danes, moramo vedeti, da je mednarodno priznana država, da je država v vojni in to v obrambni vojni, in da UN-PROFOR na Hrvaškem, vsaj po mnenju večine svetovnih političnih dejavnikov, svoje vloge ni odigral. Še vedno je tretjina hrvaškega ozemlja zasedenega in prepričan sem, da je treba spoštovati odločitev hrvaškega vodstva in ljudstva, ki odpoveduje gostoljubje modrim čeladam. Kako tudi ne, saj takšno stanje ne more trajati v nedogled. Slovenska uradna politika je večkrat zatrjevala, da gre v primeru Hrvaške in BIH za agresijo Srbije na ti dve suvereni državi, poudarjala je, in to v manjšem smislu počne še vedno, da je agresor Srbija in da v obeh primerih nikakor ne gre za državljansko vojno. Hrvaška je upravičena in dolžna doseči ustavno vključitev okupiranih ozemelj, prav tako je do državnosti upravičena Bosna. Mogoče bi v Sloveniji res morali glasneje in odločneje poudariti, da v primeru Hrvaške in Bosne gre za obrambno vojno proti Srbiji, vse bolj pa sem prepričan, da to ti dve državi od nas tudi pričakujeta. Mislim, da ostala mednarodna javnost tudi.« (dama) Turistična agencija NAKUPOVALNI IZLETI NA MADŽARSKO VSAK ČETRTEK TER V ITALUO IN AVSTRIJO VSAK TOREK. Trg izgnancev 2, 682S0 Brežice, tel.: 0608/62 - 560 l qiHE NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring.Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško —Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto —Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAŠ GLAS 6,15. FEBRUARJA 1995 IZ NAŠIH OBČIN Regija ali pokrajina Se bo v tretjem krogu razpletlo? čeprav se je drugi sestanek županov končal neslavno, lahko od naslednjega srečanja pričakujemo vsaj konkretne predloge, želje in zahteve predstavnikov za povezovanje in sodelovanje zainteresiranih občin. Na sliki: Franc Lipoglavšek, Franc Černelič, Franc Glinšek, Marjan Šetinc in Branko Jane Terme Čatež, 9. februarja — Skupnega sestanka županov občin Brežice, Krško, Sevnica, poslancev Državnega zbora in Državnega sveta iz Posavja so se udeležili tudi župan Kozjega, pooblaščeni predstavnik župana iz Radeč, radeški poslanec Franc Lipoglavšek in direktor GZS OZP. Zupani občin Podčetrtek, Škocjan in Šentjernej ter poslanec Franc Potočnik se vabilu na sestanek niso odzvali. »Na vzhodu nič novega in nič pretresljivega,« bi lahko sestanek županov in poslancev v »razširjeni« sestavi komentiral Tone Anderlič, ko je prispel v Ljubljano. In ne bi se zmotil. Tudi na drugem sestanku županov se je pokazalo, da so želje in hotenja eno, možnosti in realnost pa povsem nekaj drugega. Kaže, da bo do skupnega dogovora le prišlo, da pa bodo pogajanja in dogovarjanja med predstavniki občin trda in negotova. V uvodu je Marjan Šetinc pozdravil goste iz Kozjega in Radeč, ki so se skupnega sestanka udeležili prvič. Poudaril je, da je še kako smiselno v dogovarjanja vključiti tudi predstavnike občin, ki mejijo na t.i. posavski prostor. Tone Brilej je kot pooblaščeni predstavnik župana iz Radeč povedal, da vidi v prihodnosti veliko skupnih interesov in ciljev. Pripravljeni so se vključiti v akcijo ne glede, ali regija bo, ali ne, pomembno se jim zdi, da si ta prostor pribori vse institucije, ki jih potrebuje. »Trenutno smo še neopredeljeni, vsekakor pa bo naš življenjski interes povezovati se s posavskim prostorom,« je bilo mnenje župana iz Kozjega, dr. Božidarja Soka. Franc Glinšek je zbrane obvestil, da vlada RS pripravlja novosti s področja lokalne samouprave. Na ustrezne naslove so poslali dopise, v katerih so opozorili na interese tega območja, pripravil pa je tudi pregled regijskih institucij (15), ki v Posavju še niso formirane. Jože Avšič in Danilo Siter sta sicer podprla idejo čimprejšnjega dogovora in s tem tudi ustanovitev skupnega delovnega telesa, vendar pa se v dogovarjanju ne bi smeli omejevati in stvari prejudicirati vnaprej. V nasprotju z županoma Brežic in Krškega je sevniški župan Jože Peternel menil, da takšni pogovori ne prinašajo napredka. Zanima ga konkretna akcija in delo. »Vse je odvisno od nas samih, zato začnimo,« je zaključil Jože Peternel. Na sestanku so prisotnim predstavili popravljeno in dopolnjeno izjavo o usklajevanju skupnih interesov in ciljev. Župani podpisniki se bodo skupaj s poslanci zavzeli, da bodo občine v svojih statutih predvidele in sprejele določilo o povezovanju v pokrajino, da bodo storili vse, da Posavje dokončno pridobi status regije in s tem vse ustanove, ki k takemu statusu sodijo, ter se dogovorili o lokacijah posameznih institucij regionalnega značaja. Nihče od podpisanih naj ne bi vodil postopkov in dejanj, ki bi bile v nasprotju z dogovorom in bi lahko škodovala ali onemogočala oblikovanje regije in formiranje regionalnih institucij. Storili naj bi vse potrebno, da regija Posavje s svojimi kadri participi-ra v sorazmernem deležu v oblastnih, izvršilnih in drugih institucijah v republiki Sloveniji na najvišji ravni. Do podpisa izjave sicer ni prišlo, saj je večina menila, da jo je potrebno prilagoditi vsem novopridruženim in potencialno zainteresiranim občinam. Upati je, da bo v tretje le uspelo in bo zadeva stekla. Nikakor ne bi bilo dobro, da bi »država« ta prostor obšla. Sprti ali prijatelji — ostali bi skupaj, vendar ponovno kot tujek in kot slepo črevo, privezani k Celju ali k Novemu mestu. (dama) Tudi v Koprivnici so praznovali Koprivnica, 4. februarja — V počastitev kulturnega praznika je dramska skupina Kulturnega društva Anton Aškerc Koprivnica zaigrala komedijo z naslovom Kadar se ženski jezik ne suče. Gre za lahkotno komedijo v treh dejanjih, v kateri predstavijo peščico ma-lomeščanov, ki so živeli v poznem srednjem veku. V številnih šaljivih in razigranih dialogih se je razpletla prijetna zgodba, ki je navdušila zares številno občinstvo. Izvedba tega dela je plod trdega dela peščice igralcev (25 vaj), ki v nemogočih pogojih vsaki dve leti pripravijo novo uprizoritev. Nimajo ne svojih prostorov ne potrebnih rekvizitov. Pri vajah in za krstno uprizoritev uporabljajo večnamenski prostor v OS Koprivnica. Gre za manjši prostor, ki normalno sprejme do 150 obiskovalcev. Če povemo, da se je prve uprizoritve udeležilo več kot 200 gledalcev, potem si lahko predstavljamo, kako polna je bila dvoranica. Društvo obstaja že skoraj 50 let in vsa ta leta je šola eden izmed glavnih stebrov kulturne dejavnosti v k^ Prodaja vseh vrst volne in volnenih izdelkov ter pripomočkov za pletenje. TATJANA BEZJAK KVEDROVACESTA18 68290 SEVNICA TELEFON: 81 - 914 tem kraju. Predstavo je režira-la domačinka Tatjana Vrtov-šek, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru. To je njena prva režija, ki jo je kljub pomanjkanju časa in celoteden-ski odsotnosti odlično opravila. S krstno uprizoritvijo pa se njihovo igranje ni končalo, saj bodo nekaj naslednjih sobot in nedelj gostovali. Z gostovanji začenjajo na Zdolah 11. 2., nadaljujejo v nedeljo, 12.2., v Artičah, v petek, 17. 2., ob 19. uri igrajo v Bistrici ob Sotli, potem pa še 4.3. v Brestanici ob 19. uri in 5.3. na Senovem ob 16 uri. Načrtujejo še gostovanja v Kostanjevici, v občini Sevnica in še kje — gledalci, vabljeni! Na tej prireditvi so podelili občinska priznanja, bronasto plaketo Franceta Prešerna, ki sta jo za svoje dolgoletno delo v kulturi prejela Tatjana Vrtov-šek in Jože Ojsteršek, oba prizadevna člana tega društva. Za prejeta priznanja in uspešno izvedeno komedijo naše iskrene čestitke. (Toni) Delo RZZ, OE Sevnica Krško, 9. februarja — Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Sevnica, je pripravil sestanek vodilnih funkcionarjev in delavcev občinskih uprav, upravnih enot v Posavju ter novinarjev z namenom seznaniti z delom RZZ in pomembnejšimi nalogami v letu 1995. Zbranim so predstavili problematiko brezposlenosti v lanskem letu, aktivnosti zavoda in programe zaposlovanja v Posavju v letu 1995. Na sestanku sta bila prisotna tudi svetovalec v službi za programe zaposlovanja RZZ, Milan Pavliha, in koordinator za dejavnost zaposlovanja tujcev RZZ, Miha Šepec. (Galex) Predlog za spremembo Zakona o delovnih razmerjih Tri leta porodniške? Trije poslanci Državnega zbora so predlagali spremembo Zakona o delovnih razmerjih, s katero naj bi porodniški dopust za enega od staršev, če se tako odločita, lahko podaljšali na tri leta. Svoj predlog so utemeljili s trditvami, da bi tak ukrep povečal število rojstev, izboljšal zdravstvene in psihološke trdnosti mlajših generacij, znižal stopnjo brezposelnosti mladih, zlasti žensk, ter prispeval k večji enakopravnosti obeh spolov pri delitvi bremen za družino. Denar za ta projekt pa bi dobili iz proračunskih sredstev, ki jih zdaj dobivajo brezposelni. V Ženskem forumu ZLDS so prepričani, da so problemi, ki so motivirali ta predlog, resni in da si zaslužijo poglobljeno razpravo in boljše odgovore od tistih, ki jih sedaj imajo. Prav zaradi tega so se odločili, da omogočijo javno soočenje omenjenega predloga z argumenti strokovnjakov, predstavnikov delojemalcev, delo-dejalcev, civilnodružbenih skupin, ki se ukvarjajo z reševanjem zgoraj navedenih problemov, in s pogledi vlade. V ta namen so 1. februarja v Cankarjevem domu organizirali okroglo mizo na temo »Tri leta porodniške?«. V uvodnem krogu razprave so s kratkimi tezami sodelovali predstavniki predlagateljev sprememb zakona, predstavnik GZ v Celju, Sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, Urada za žensko politiko, Ministrstva za delo, družino in socialna vprašanja ter poslanka ZL v Državnem zboru. Mnenja, ki so bila izražena na okrogli mizi, so bila zelo različna. Dejstvo je, da primerjava urejenosti porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka z drugimi evropskimi državami kaže, da je obstoječa zakonska ureditev v Sloveniji ugodna. Poteh podatkih spadamo med države z najdaljšim porodniškim dopustom in dopustom za nego in varstvo. Dejstvo, da povprečno število otrok na eno žensko (v Sloveniji je to število 1.3) ter stopnja rodnosti v državah z najdaljšim porodniškim dopustom, ki ne odstopa od evropskega povprečja, ne potrjujeta teze predlagateljev, da bi s podaljšanjem porodniškega dopusta vplivali na spodbujanje rojstev. Države z najvišjim povprečnim številom otrok na eno žensko in najvišjo stopnjo rodnosti imajo v večini krajši oziroma enak čas trajanja porodniškega dopusta kot Slovenija. Tudi ostale utemeljitve predloga o podaljšanju porodniškega doputa so bile s strani nekaterih udeležencev v razpravi odločno zavrnjene. V njihovih očeh pomeni ta predlog predvsem zmanjšanje možnosti za zaposlitev žensk in uresničitev zamisli, naj se ženske vrnejo za štedilnik. (T.S.) Letna konferenca dobovslcih izgnancev Dobova, 11. februarja — Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije iz Dobove je v soboto pripravila redno letno konferenco, ki se je se je udeležilo okoli 160 članov društva ter predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič, predsednik izvršilnega odbora DIS Slavko Kunej, župan Jože Avšič, poslanec v državnem zboru Franc Černelič in drugi. Zasedanje je odprl predsednik krajevne organizacije Branko Bogovič, ki je v poročilu o delu v preteklem letu poudaril prizadevanja te organizacije, da bi država Slovenija končno poravnala svoj moralni dolg in priznala izgnancem iz druge svetovne vojne doslej zamolčane pravice. Izrazil je zadovoljstvo, kerje Zakon o odpravi krivic žrtvam vojnega nasilja v prvem branju pred državnim zborom naletel na dober sprejem, opozo- ril pa je na vložena amandmaja s strani slovenske vlade, ki želi brisanje 13. in 14. člena tega zakona. Ta člena določata priznanje pokojninske dobe tudi osebam, ki so bile v času izgnanstva mlajše od petnajst let. Podrobneje je o prizadevanjih izgnancev za pravico do posebnih ugodnosti pri upokojitvi, priznanju statusa žrtev vojnega nasilja in o zahtevi za izplačilo vojne škode spregovoril predsednik izvršilnega odbora Društva izgnancev Slovenije Slavko Kunej. Poslanec v državnem zboru Franc Černelič (SKD) pa je dodal, da bo skušal skupaj z ostalimi poslanci iz Posavja doseči potrebno število poslanskih glasov v državnem zboru, s katerimi bi prisilili vlado, da umakne sporna amandmaja. Navzoče je pozdravil in podprl v njihovih prizadevanjih tudi brežiški župan Jože Avšič. (ES) Ureditev trga v Radečah Do konca junija bodo izvršili se vsa preostala predvidena dela iz obsega investitorja HE Vrhovo v Radečah Radeče, 9.februarja — Ing. Peter Filipič je predstavnik podjetja GIO Ljubljana, ki v imenu investitorja HE Vrhovo (Savske elektrarne), opravlja nadzor pri gradnji hidroelektrarne Vrhovo in s tem povezanih projektov. O delu je za Naš glas povedal: »Povedati moram, da od vseh predvidenih investitorjev svojo vlogo dosledno opravljajo le Savske elektrarne. Republiška uprava za ceste (RUC), ki ima predvideno izgradnjo nove regionalne ceste skozi Vrhovo, krajevna skupnost Radeče (sedaj občina) in Komunalno podjetje Radeče pa svojega deleža in vloge niso opravili. Največ te- žav v letu 1994 so nam povzročila upravna dovoljenja za izvedbo del v Radečah, ki jih je izdajala občina Laško. Glavni razlog za to so bila nerešena pravno-premoženjska vprašanja okrog zemljišč, ki še vedno niso v celoti rešena, vendar ne po krivdi investitorja, pač pa zaradi počasnih de-nacionalizacijskih postopkov ali pa interesov posameznih lastnikov. |mamo primer ko je v letu 1988 investitor odkupil za rušenje predviden objekt, v tem času pa se je pojavil lastnik, z zahtevo, da se mu objekt kot edinemu dediču po končanem denacionalizacijskem postopku vrne, investitor pa nikakor ne misli objekta ponovno odkupiti. Od avgusta leta 1993 nastopamo kot izvajalci del samo mi. Kljub vsemu pa nameravamo vsa dela zaključiti do letošnjega poletja oziroma do konca junija in tako bomo kot investitorji izpolnili vse pogoje za polnitev bazena, razen čiščenja Save. To pa je bila že od samega začetka obveza slovenske vlade, kar je zapisano v lokacijskem odloku iz leta 1987, ko sta ga sprejeli občinski skupščini občin Laško in Sevnica.« (dama) Pilstanj -kulturni spomenik Ajdovska žena na Pilštanju Pilstanj, 10.februarja — Trg Pilstanj ima zelo bogato zgodovino. Prvič se omnenja že leta 1404. Že takrat je imel običajne trške pravice, pravi- co do prvega sejma pa je dobil že leta 1431. Že v desetem stoletju je bil zgrajen grad Peilenstein, nekaj stoletij kasneje pa še grad Hartenstein. Žal sta danes oba v razvalinah. Pilštanjska pra-fara, mati vseh cerkva na Kozjanskem, se omenja že 1167. leta, iz nje je kasneje nastalo dvanajst novih župnij na tem področju. Začetki šolstva segajo v leto 1466, kar je častitljiva starost za slovenski prostor. Na Pilštanju je bila pred tisoč leti rojena tudi edina slovenska svetnica sveta Ema, ustanoviteljica samostana v Krki na Koroškem. Majhen Trg ima veliko kulturnozgodovinskih znamenitosti, med katerimi so tudi cerkev sv. Mihaela, kip sv. Eme, sramotilni kamen - pranger, Ajdovska žena - edinstven naravni spomenik, pilštanjski grb in drnu-la, kot simbol Pilštanja. (dama) GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 6, 15. FEBRUARJA 1995 Začenja se zadnje dejanje v zgpdovini Rudnika Senovo Kmalu bodo ugasnile zadnje rudarske svetilke Pet let, kolikor jih daje na voljo za zaprtje zakon, je dolga doba, po navadi pa nas izkušnje uče, da ta čas preteče veliko hitreje, kot si želimo, zato smo se oglasili na Rudniku Senovo, da izvemo, kako potekajo aktivnosti, ki jih nalaga omenjeni zakon. Od izvajanja zakona je namreč odvisna usoda mnogih ljudi v senovsko-brestaniški dolini in širši okolici. Zakon zajema v bistvu dva sklopa opravil, ki sta zagotovo zelo zahtevna, in sicer: tehni-čno-tehnološki sklop, ki zajema samo zapiranje, ter drugi, človeški sklop, ki ima za posledico kadrovsko-social-na opravila. Nas v tem trenutku bolj zanima kadrovsko-, socialni sklop, zato smo poiskali sogovornike, ki so nam znali o tem nekaj več povedati. Naša a sogovornika sta bila: tehnični vodja rudnika Drago Klanšček in Jana Cepin, vodja splošnega sektorja. Jana Cepin: »Novi zakon velja od konca januarja, sedaj se pripravlja uredba, s katero bodo ustanovljena nova podjetja. To bo dejanska podlaga za ustanovitev Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. Imenovanje upravnega odbora, direktorja in druge kadrovske popolnitve naj bi bile končane vsaj do konca aprila. Za rudnik v tem trenutku to pomeni, da sodelujemo pri pripravi uredbe, da zelo veliko sodelujemo in kontaktirmo z različnimi državnimi organi, jim dajemo podatke, pa tudi predloge za razreševanje nastale situacije. Že pred reorganizacijo smo opravili prvo fazo ekološke sanacije v Zaklu, sedaj pa se ob pomoči Sava-projekta pripravljamo na drugo fazo, ki bo potekala na Reštanju.« V trenutku reorganizacije bodo imeli 303 zaposlene, od tega 47 invalidov. Proizvodnjo naj bi ustavili najkasneje leta 1996, lahko pa tudi prej, če bo tako predvidel letni načrt izkopa. Ko se proizvodnja ustavi, rabijo za zapiralna dela še največ 100 delavcev. Drago Klanšček: »Problemi bodo zelo veliki, zato predlagamo reševanje v dveh smereh, na pasivni in aktivni način: Pasivni način zajema predvsem: upokojitve, dokup let, odpravnine, kar bi bilo mogoče z minimalno spremembo delovne zakonodaje in s po- močjo države. Po tej varianti bi v letošnjem letu rešili okrog 80 delavcev, če pomoč države izostane, pa manj kot 20 delavcev. To pa pomeni tudi manj sredstev za aktivni del reševanja. Poseben problem so delavni invalidi, za katere predlagamo upokojitev. Aktivni del predvideva ustvarjanje novih delovnih mest in pogojev za pritegnitev drugih vlagateljev, ki bi bili pripravljeni zaposlovati rudarje in jih v ta namen prekvalificirati. Bojimo se, da jih bodo zakoni in birokracija pri tem preveč ovirali. Država bi morala nameniti občutno več sredstev za prekvalifikacije in usposabljanje, ki bi bila za ta namen na voljo podjetjem in podjetnikom. Gre namreč za ljudi z zelo nizko kvalifikacijsko in izobrazbeno strukturo.« Potekajo že nekateri stiki (velenjski STELL), zavedajo pa se, da bo potrebno veliko takšnih podjetij in podjetnikov. Nekatere rešitve ponuja Sa-vaprojekt, v teku so pogovori za sodelovanje rudarjev pri izgradnji predorov za avtoceste, vendar so stvari še na začetku, tako da je še preura-njeno govoriti o konkretnih uspehih ali dogovorih. Drago Klanšček: »Tudi sami imamo nekaj predlogov, ki jih sicer še preučujemo, so pa zanimivi. Pravkar je v teku S sprejetjem Zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje Rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica se začenja zadnje dejanje v njihovi dolgoletni zgodovini. Zapiranje naj bi potekalo postopoma in se končalo do leta 2.000. Gre za zelo zapleten proces, ki bo na ljudeh in na okolju pustil hude rane. Po tem zakonu se bo vsak od naštetih rudnikov preoblikoval v podjetje v zapiranju. Na Senovem se ustanovi podjetje Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. Zapiranje bo potekalo po posebnem programu, ki za vsak rudnik posebej obsega: a) načrt poslovanja; b) tehnično-tehnološki del postopnega zapiranja; c) ukrepe in aktivnosti za sanacijo okolja; č) kadrovsko-so-cialni program; d) termin-ski plan postopnega zapiranja in ukrepov; e) potrebna sredstva in vire sredstev za izvajanje aktivnosti po posameznih delih in letih. Zakon zagotavlja sodelovanje lokalnim skupnostim, ki se bodo morale vključiti v reševanje problematike, v ta namen pa tudi imenujejo svoje predstavnike v organe upravljanja novoustanovljenega podjetja. študija o ekonomski upravičenosti izkoriščanja nizko mineralne vode, ki smo jo našli med izkopavanjem. Gre za vodo, bogato z magnezijem, katerega vsebnost je večja kot pri vrelcu Tempel, vendar z manjšo prisotnostjo drugih mineralov. Razmišljamo o izgradnji zajetja in polnilnice. Obstaja ideja o ureditvi površin za turistično in športno dejavnost. Dokončno pa nam je zakon onemogočil ustanovitev podjetja za gospodarjenje z gozdovi in zemljišči, saj je lastnica le-teh s posebnim zakonom postala država.« Jana Cepin: »Zakon nam v tem letu namenja 518 milijonov tolarjev, od tega dobimo zaradi omejenega izkopa 78 milijonov subvencije, 76 milijonov za fizično zapiranje in 364 milijonov za kadrovsko sanacijo. Denarja ni veliko, saj cena delovnega mesta v tujini znaša minimalno 60.000 DEM, kar znese skoraj trikrat več sredstev, kot jih imamo na voljo sami. Žal se le redki zavedajo, kako porazno kvalifikacijsko strukturo imamo.« Zelo pogrešajo sodelovanje lokalne skupnosti saj menijo, da bi pri reševanju tega problema zelo koristil skupni nastop. Upajo in želijo, da se bodo župan, svetniki in konec koncev tudi stranke nehali prepirati. Čas je, da spoznajo, da le združitev vseh potencialov in moči pomeni garancijo, da bo tudi ta občina zopet uspešna. Z združitvijo moči bi lahko vse probleme reševali hitreje, bolje, še posebej tako zahtevne, kot je njihov. Ne želijo, da jih poznajo in se z njihovimi problemi »okoriščajo« samo pred volitvami, sedaj je čas, da volilcem in sami sebi pokažejo in dokažejo, da so z volilnimi obljubami mislili zares. »Priložnost zamujena ne vrne se nobena,« tako pravi pregovor in res bi bili zelo neodgovorni, če bi priložnost zapravili. Drago Klanšček: »Zelo pomembno je tvorno sodelovanje vseh zaposlenih, še posebej sindikata. Žal ugotavljam, da se vsi še ne zavedajo resnosti položaja, v katerem smo. Nekateri še vedno upajo, da se bodo stvari zasukale drugače, vendar poti nazaj ni več, je le ta, ki je pred nami, in od zgoraj naštetih ter nas samih je odvisno, kako boleča ali uspešna bo ta pot.« SREČNO, rudarji! (Toni) Sevniški Inplet Varčevanje v podjetjih, razkošje v proračunu Sevnica, 10. februarja — Naša domača tekstilna industrija, kamor spada tudi sevniški Inplet, je že vsa leta v težkem položaju, vendar pa je kljub temu prestala preobrat v gospodarstvu bolje kot nekatere druge panoge, na primer lesarstvo ali kovinarstvo. S poslovanjem so v Inpletu pričeli leta 1982. Proizvajajo elastična in neelastična pletiva z letno kapaciteto 2.000.000 t.m. Ponudba pa obsega tudi storitve barvanja, oplemenitenja, striženja in transfer tiska. S certifikatom za kakovost ISO 9001 so svojim kupcem zagotavili kvaliteto pletiv in orientacijo o delovanju podjetja. Da bi sledili vedno novim modnim trendom, Inpletovi razvojni delavci obiskujejo vsakoletne sejme mode ter tako pripravljajo nove kolekcije in letno razvijejo od 30 do 40 novih pletiv. Sami pa razstavljajo na sejmih v Frankfurtu, Dusel-dorfu in Budimpešti. Proizvajajo elastično, prijetno blago, ki se prilagaja telesu. Njihova ponudba obsega pletiva za šport in prosti čas, pletiva za kopalke, otroška in gornja oblačila ter pletiva za perilo. 60 odstotkov svoje proizvodnje izvažajo, tako direktno kot tudi posredno preko konfek-cionarjev v obliki končnih izdelkov. Z ostalimi 40 odstotki oskrbujejo domače kupce. Velik del proizvodov ostaja prav v domači občini — oskrbujejo Lisco, Jutranjko in Beti. Za dobro prodajo je predpogoj kvaliteta, specialna pletiva po željah kupcev, modne barve, modni designi tiskov in ustrezne sestavine prej, ki so v zadnjem modnem trendu, in tega se v Inpletu držijo. Kot pripomoček jim služi tudi certifikat za kakovost ISO 9001, ki jim ga je dodelila angleška firma BUQI, o čemer smo v Našem glasu že pisali. Vsakih šest mesecev preverjajo, če podjetje dela in upošteva navodilo sistema ISO 9001. Zadnjo preizkušnjo, ki so jo imeli v decembru lani, so v Inpletu uspešno prestali. Kvaliteta je odvisna prav od delavcev v proizvodnji in zelo pomembno je, da se teh navodil držijo. Na splošno je kvaliteta slovenskega blaga včasih celo previsoka, zato so cene višje od konkurentov. Višja kakovost nosi preveliko obremenitev s prispevki na osebni dohodek, s previsokimi stroški obresti. Nedopusten je tudi razkorak med rastjo tečaja nemške marke (lanska rast znaša 6 odstotkov) in domačo inflacijo (v lanskem letu je znašala 18 odstotkov). Sindikati in vlada podpirajo rast osebnih dohodkov, ki pa jih tekstilci in izvozniki niso v stanju pokrivati. V Inpletu ter vseh ostalih podjetjih se varčuje na vsakem koraku. V preteklih letih so bili prisiljeni zmanjšati število ljudi za 10 odstotkov, v zadnjem času pa s povečevanjem obsega proizvodnje zopet postopno povečujejo število zaposlenih. Zaradi konkurenčnih cen na svetovnem trgu morajo biti proizvodi čim cenejši, zato je za pozitivno poslovanje potrebno skrajno racionalno delovanje. Zaradi tega v Inpletu ne prenesejo razkošnega vedenja v državnem proračunu, kjer si država izmišlja vedno nove pravice in obveznosti, ne glede na to, ali bo gospodarstvo to zmoglo ali ne. (T.S) Obrtna zbornica Brežice Mednarodni obrtni sejem V sodelovanju z Integralom Brebus Brežice organizira OZ Brežice ogled 47. mednarodnega obrtnega sejma IHM Muenc-hen, ki bo 10. marca. Vse informacije (odhod, vodenje, hrana, prenočišče, cena) dobite v pisarni OZ Brežice. Tečaj varstva pri delu V prostorih Doma obrtnikov bo 27. februarja 1995, s pričet-kom ob 16. uri, potekal obnovitveni tečaj iz varstva pri delu za obrtnike, podjetnike in pri njih zaposlene delavce. Kandidati bodo še isti dan opravljali tudi preizkus znanja. Prijave sprejemajo pri Zbornici Brežice. Posvet Območni obrtni zbornici Brežice in Krško skupaj organizirata posvet na temi Davčna napoved za leto 1994 in Pravilnik o vodenju poslovnih knjig za leto 1995. Posvet bo 22. februarja 1995 ob 16. uri v Kulturnem domu v Krškem. Seja izvrSilnega in nadzornega odbora Brežice, 7. februarja — V Domu obrtnikov je potekala prva seja novega izvršilnega in nadzornega odbora. Razprava je potekala tudi v zvezi z morebitno organizacijo sejma obrti in podjetništva v občini Brežice v tem letu. Razpravljalci so si bili enotni v tem, da je potrebno pripraviti sejem, ki bi opravičil sloves sejma iz leta 1993, ko je zbornica oživela prostore hale IMV in prikazala obrt in podjetništvo v občini. OZ Brežice je letos organizator Posavskih športnih iger obrtnikov, podjetnikov in delavcev v zasebnem sektorju. Začetni elan za tekmovanje je v upadu, zato bo Zbornica Brežice skušala letošnje igre popestriti z zabavnejšimi tekmovalnimi igrami. (Galex) INSTALACIJE CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPELJAV 7 ¦5f - f "' lil f "lil < i-a r" zJ MARTIN JAZBINŠEK (©0608/33-882; Mobitel 0609/613-459 Dalmatinova 5; 68270 Krško Z Ljubljanske borze Upanje, da pomeni trgovanje z vrednostnimi papirji na začetku meseca preusmeritev gibanja tečajev navzgor, je z borznim poslovanjem v minulem tednu zamrlo. Nekaj dni so tečaji nekaterih delnic, predvsem tečaja Dadasa in Mladinske knjige, kar lepo naraščali, v torek pa so spet začeli padati. Treba je reči, da so taki poskusi dvigovanja tečajev med dolgoročnim padajočim trendom precej tvegana zadeva. Če že ne za tiste, ki so začeli z dvigovanjem, pa vsaj za tiste, ki so se v to vključili kasneje. Škoda tudi, da tisti, ki so s tem začeli, niso še malce počakali. Ker so se tečaji že bližali točki obrata, bi imela rast verjetno trdnejšo osnovo, zato bi tečaji najbrž še vedno naraščali. Ni sicer še gotovo, ali je bik dokončno izgubil sapo. Tečaj redne delnice Dadasa, s katero so tudi v minulem tednu največ trgovali, je ves teden drsel navzdol, le v petek seje nekoliko povišal. Kljub temu je bil za 5,6 odstotka nižji kot teden prej. Veliko so trgovali tudi z delnicami SKB banke, ki se je prav tako pocenila za slaba dva odstotka. Tečaj delnice Nika je nižji za 8 odstotkov. Delnica Nika se je pred kratkim dotaknila drsečega povprečja in se obrnila navzdol. Razmerje trendov se počasi začenja obračati navzgor, kar prav tako ni preveč dober znak. Ker pa metode, na podlagi katerih se posredniki odločajo o nakupih in prodajah, še niso dale znamenja za prodajo, ni mogoče z gotovostjo trditi, da je obrat tečaja Nike navzdol trajnejši, čeprav je res, da so tečaji pravzaprav še vedno v dolgoročnem negativnem trendu. Tako napovedujejo, da se bodo tečaji še naprej gibali navzdol, občasno pa bi lahko tudi nekoliko narasli. Z delnicami Term Čatež trgovanje tudi tokrat ni bilo veliko, tečaj pa je za nekaj manj kot 2 odstotka nižji. Nič bolj veselo ni bilo na trgu obveznic, saj so trgovali le v majhnih obsegih z republiškimi obveznicami prve, druge in osme izdaje ter obveznicami SKB banke. Malenkostno sta se podražili le Republika Slovenija ena in dva. SBI (Slovenski borzni indeks) je v petek znašal 1.309,19, kar pomeni, da je v minulem tednu izgubil 27,35 točke. Na izvenborznem trgu OTC tudi v minulem tednu ni bilo večjega prometa. Trgovali so kot doslej z delnicami borzne hiše In-tara, Hipotekarne banke Brežice in rednimi delnicami Rogaške. Nekaj več je bilo sklenjenih poslov z občinskimi obveznicami. Redna delnica Hipotekarne banke Brežice se je pocenila za 1,7 odstotka. Uprava Ljubljanske borze resno razmišlja o odpravi četrtkovega borznega sestanka, tako da bi ostal le še v torek. Že nekaj časa večino sklenejo preko borznega informacijskega sistema (BIS), tako da je torkovo in četrtkovo prihajanje na borzni parket skorajda le še navada iz starih časov. Direktor borznega trgovanja Tomaž Rotar meni, da temu v prid govori kar nekaj argumentov. Na prvem mestu je vsekakor poenotenje pravil trgovanja, saj so pravila za trgovanje na borznih sestankih že zaradi narave takšnega trgovanja precej drugačna od tistih na BIS. Prednost informacijskega sistema je v občutno boljši likvidnosti trga in preglednosti trgovanja. (Nani) NAŠ GLAS 6,15. FEBRUARJA 1995 KMETIJSTVO Tečaj o kletarjenju Zdole, 27. februarja — Za člane Društva vinogradnikov se bo pričel tečaj o kletarjenju, ki bo potekal v Kulturnem domu Bena Zupančiča. Ob zaključku tečaja bodo morali vsi vinogradniki opraviti izpit iz tega področja. Na podlagi uspešno opravljenega izpita bo vsakemu posamezniku izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti za točenje odprtega vina doma in stekleničenje vina. V kratkem bo sprejet nov vinski zakon, ki bo med ostalim zahteval tudi strokovno usposobljenost za prodajo od -prtega mošta in vina, kakor tudi za prodajo stekleničene-ga vina, zaradi česar so se na Zdolah tudi odločili za kletarski tečaj. Zainteresiranost vinogradnikov je zelo velika. (Lea) Anketa po opravljenem kletarskem izpitu Vinogradniki, na kletarski tečaj! Krško, 10. februarja — V gostilni Kužnik je bil zaključek ob opravljenem tečaju za kletarske izpite. S tem izpitom si pridobiš dokumentacijo, da lahko vino polniš, ga tržiš (prodajaš), namenjen pa je ne le vinogradnikom, ampak tudi gostincem, lastnikom kmečkih turizmov in vinotočev. Prisotne smo povprašali o tečaju, kaj so se naučili oziroma pridobili Daniel Novak: »Kljub dolgo-letetnim izkušnjam mi je tečaj prinesel nekaj novih stvari in s tem tudi znanje. Tehnologija gre naprej. V kletarjenju, pri odkrivanju bolezni... Tak tečaj bi moral opraviti vsakdo, tudi vinogradnik, ki nima veliko trt. Opozoril bi, da imamo tudi med nami dobre vinogradnike. Druga stvar pa je, da se rajoni zapirajo in da bomo morali v domaČem rajonu skrbeti, da bomo pridelali kvalitetno vino. Premalo so poudarjeni okoliši in podokoliši, kjer se prav tako pridela kvalitetno vino — npr. Zdole, Kremen, Pleterje — in jih na kartah sploh ni. Treba je dobiti kvaliteto, ki jo bo trg absorbiral.« Majda Jurman, lastnica gostilne: »Bilo mi je zelo všeč. Pridobili smo veliko znanja s področja strežbe. Kar se tiče našega poklica, smo že prej nekaj vedeli, o kletarjenju in vinogradništvu pa sama nisem vedela veliko in sem se šele sedaj marsičesa naučila. Kot gostilničarki se mi zdi, da se mora človek spoznati na te stvari, predvsem mora znati oceniti kvaliteto, ne pa da gostinci prodajajo vino, ki sploh ni za v promet« Ivan Žerjav iz Sp. Pohance: »Tečaj je bil velikega pomena, ker pri nas uspevajo kvalitetne trte in je možno pridelati tudi kvalitetno vino, če si pridobiš znanje. Ker so imeli predavatelji znanje in izkušnje, so po- vedali tudi stvari, ki se jih iz knjig ne naučiš. Priporočljivo je, da se čim več ljudi vključi v ta tečaj, če se ukvarjajo s kle-tarjenjem, seveda.« Dušan Lipej iz Bizeljskega: »Tečaj je bil v redu, saj so ga vodili strokovnjaki kot so Marjetic, Masnak, Veselic. To so ljudje, ki z vinom »živijo«, ga spremljajo in ponujajo kulturo pitja. Marjetic je npr. pokazal, kako se vino toči, kako mora biti ohlajeno, kako se drži. Veliko smo izvedeli tudi o stva- reh, ki so sicer v knjigah zapisane, vendar se jih je na predavanjih lažje zapomniti.« Branko Vodopivc iz Dolenje vasi: »Na tečaju smo spoznavali kletarjenje, predelavo vin, ocenjevanje, stekleničenje vin, označevanje, bolezni vin, zakonodajo o vinu, trženje... Vse skupaj je trajalo šest dni. Del pouka je bil v učilnicah. Drugi del pa v vinski kleti v Leskov-cu, kjer smo vina degustirali, ocenjevali in si ogledali predelavo.« (Cole) Srečanje novopečenih kletarjev Krško, 10. februarja — V gostilni Kužnik se je v petek zbralo kakšnih 15 kletarjev, ki so proslavili uspešno opravljen kletarski izpit. Predavanja so potekala od 16. do 25. januarja. Natečaj se je jih je prijavilo 49. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki izpita niso opravili. Tečaj je pod strokovnim vodstvom organiziral Center za permanentno izobraževanje. Namenjen ni bil le vinogradnikom, temveč tudi ostalim, ki se z vinogradništvom ukvarjajo le »amatersko«, ter gostincem, lastnikom kmečkih turizmov, vinotočev... Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni in tudi tisti z izkušnjami v vinogradništvu so povedali, da so izvedeli marsikaj novega. Veliko jih je menilo, da bi se morali takšnega tečaja udeležiti tudi tisti »majhni« vinogradniki, da bi se naučili pridelati še boljše vino. V brežiški občini se kmetje odločajo za turizem, predelavo mleka, sadja ali vrtnarjenje Brežice, 6. februarja — Zaradi nenadzorovanega dum-pinškega uvoza vina, sadja in mesa, ponavljajočoh se sušnih let in še posebej zaradi nove meje s Hrvaško, so tudi kmetje v brežiški občini na robu eksistence. Prav zato so se mnogi odločili iskati vsaj del nadomestila v dopolnilnih dejavnostih. Zaradi majhnih kmetij in tež- # KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, Z.O.O. 68?70KrSko CKŽ 52 odda v najem na področju Gorjancev (Bocje) 14 ha vinogradov. Vinogradi so na terasah. Interesenti naj M javijo na zgornji naslov v tajništvu ali na telefon: 21-424 in 21-024. jih pogojev za pridelovanje so ljudje že od nekdaj iskali možnosti za dodaten zaslužek, zadnja leta pa interes zopet narašča. Posredi so odvečna delovna sila, lažje vnovčenje pridelkov in njihova finalizaci-ja ter seveda dodaten vir dohodka kmečki družini, ki ji zagotavlja večjo socialno varnost. Andreja Špeljak, ki je pri svetovalni službi zadolžena za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, je omenila med nekatreimi možnimi dopolnilnimi dejavnostmi tudi predelavo mleka, lesa, sadja in vzgojo dišavnic, vrtnarsko proizvodnjo ter stekleničenje vina. Med kmeti na Bizeljskem in okrog Pisec je zadnje mesece vse več zanimanja tudi za odpiranje vinotočev ob sončni vinski cesti Bizeljsko — Sromlje. V občini so ta čas že tri kmetije, ki se ukvarjajo z izletniškim turizmom in ena, ki se pripravlja na stacionarni turizem. Odkar so Ljubljanske mlekarne prenehale z odvozom mleka v hribovitih predelih, se je kar nekaj kmetov odločilo za predelavo mleka v poltrde kmečke sire. Mnogo sadjarjev se je odločilo za sušenje sadja, pa tudi zelenjave. Vse bolj se uveljavlja tudi pridelovanje sadja za žganjeku-ho in viljamovo žganje. V bre- žiški občini gojijo tudi kumare, fižol, paradižnik v plastenjakih in rastlinjakih, lani pa so imeli prvi edinstveni primer uspešnega pridelovanja origana in citronke. Vse več je tudi vinogradnikov, ki se odločajo za lastno stekleničenje svojih vin. Ne gre pozabiti, da so skoraj vse kmetije pri uvajanju dopolnilne dejavnosti dobile tudi finančno podporo nekdanjega občinskega sekretariata za kmetijstvo pri občini Brežice. (V.P.) Pasje gliste Društvo podeželske mladine v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Krško organizira občinsko tekmovanje v kvizu »MLADI IN KMETIJSTVO« Kviz bo 4. marca v OŠ Podbočje. Ekipe se bodo pomerile v spoznavanju organizacije kmetij in njihovega okolja, o pridelavi lesa in varstvu gozdov, o oskrbi, razmnoževanju in prehrani konj ter vse o krompirju. Na tekmovanje se lahko prijavijo tričlanske ekipe. Prijave zbira Kmetijska svetovalna služba Krško, kjer bodo tekmovalci dobili potrebno literaturo. Prijave zbiramo do 25. marca 1995. Brežice, 11. februarja — Na prašičji sejem v Brežice so v soboto pripeljali 185 prašičev starih do tri mesece. Po ceni 270—320 SIT/kg žive teže so jih prodali 95. Nad tri mesece starih so od 50 pripeljanih prašičev prodali 15 živali, in sicer po ceni 220—280 SIT/kg žive teže. Šentjernej, 11. februarja — Na sejem so pripeljali 224 prašičev težkih do 30 kg. Prodali so jih 121 po ceni 400—450 SIT/kg žive teže. Pripeljali so tudi 31 večjih prašičev in jih 7 tudi prodali po ceni 220—230 SIT/kg žive teže. (Pripeljali so tudi 25 konj, od katerih so tri plemenske konje tudi prodali po ceni 2.500—3.000 DEM) Starši kupijo pasjega mladiča. To je ljubka majhna živa igrača. Otrok z njim počne vse mogoče. Psiček ga poliže po obrazu ... Pri slučajnem pregledu pri veterinarju ta nemalokrat ugotovi povečan in napet trebuh. To je eden od znakov, da ima psiček črevesne parazite — gliste. Pri mladičih so te zelo pogoste, med njimi so nevarnejše tiste iz rodu Toxocara. Odrasli zajedalci te vrste so dolgi 18 cm in zajedajo v tankem črevesju. Zanimivo je, da se izvrši »okužba« že v maternici, tako da prinesejo parazite novorojenci že s seboj na svet. Pri odrasli psici se »ličinke« glist vgnezdijo v telesna tkiva in mirujejo. Hormonske spremembe pri napredujoči brejosti jih zbudijo, tako da se začno premikati proti plodom in se v njih zavrtajo. Ko se mladiči skotijo, potujejo po njihovih organizmih. Posledica je značilen prozoren izcedek iz nosu nekaj tednov starih maldičev. Močnejša prisotnost parazitov se kaže kot hepatitis ali pljučnica, blažje invazije pa kot driske, slabokrvnost, opotekanje. Okuženi mladiči so tudi veliko bolj občutljivi za razne druge bolezni. Ko ličinke končajo svojo pot po telesu, se vrnejo v črevesje in tam kot odrasli parazi- ti izločajo jajčeca. Psica se pri čiščenju (lizanju) iztrebkov ponovno okuži. Nevarnejše od tega pa je to, da se okuži tudi človek. Otroci imajo za to največ priložnosti, pa tudi manj so odporni od odraslih. Če pridejo jajčeca v prebavila človeka, se iz njih sprostijo ličinke. Pri človeku ne morejo odrasti do konca, vseeno pa potujejo po telesu gostitelja. Gre za migracijo po notranjih organih (larvae mi-grans). V beli krvni sliki takšne osebe nastanejo močne spremembe. Poveča se število eozinofilnih levkocitov, kar lahko traja več let. Ličinke dospejo v jetra, pljuča, ledvice, možgane in celo v očesna zrkla. Poleg same škode v teh organih se pojavljajo tudi težave alergijske narave. Jajčeca parazitov se rada lepijo na stvari in se prenašajo s prahom in umazanijo. Iz^"« trebke mladičev in psice je potrebno zbirati in odstranjevati. Dehelmintizacijo je potrebno redno izvajati. Na našem geografksem območju k sreči stvar ne! predstavlja resen problem,'Vendar to ne zmanjšuje njegovega pomena. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. Kakav rezine iz beljakov (če nam ostanejo beljaki od krofov) Potrebujemo: 10 beljakov (1 beljak tehta 3 dag), 30 dag sladkorja, 10 dag gustina, 10 dag moke, 15 dag raztopljene margarine, vanili sladkor, 2 žlici kakava (kakav zmešamo v raztopljeno margarino), 10 dag kokosove moke, ribezovo marmelado. Iz beljakov naredimo trd sneg. Dodamo sladkor, vanili sladkor in mešamo, da se sneg s sladkorjem sveti. Dodamo gustin, moko in raztopljeno margarino s kakavom ter rahlo zmešamo. Zmes stresemo v namazan pekač in pečemo. Pečico najprej ogrejemo na 100 stopinj Celzija, pečemo 15—20 minut, nato temperaturo zvišamo na 180 stopinj Celzija in pečemo se 25—30 minut. Ohlajeno rezino po vrhu namažemo z ribezovo marmelado, potre-semo s kokosovo moko in razrežemo na (po želji velike) kose. Zapečen fižol Potrebujemo: 0,5 I fižola v zrnju, 2 veliki čebuli, 3 žlice olja, 1 žličko paprike v prahu, 8—10 dag prekajene slanine, nekaj srokov česna, lovorjev list, zelen peteršilj, sol po potrebi, poper, 1 žlico vegete. Fižol v zrnju namočimo zvečer (čez noč), da se napne. Preden ga pripravimo za kuho, ga še enkrat preberemo (v namočenem fižolu so bolj vidni zarodki — fižolovi molji). V pripravljen fižol damo strok česna, lovorjev list, malo čebule, sol in kuhamo, da se fižol omehča. Čebulo očistimo in zrežemo na listke. Slanino zrežemo na majhne koščke in ocvremo na olju. Ko malo porumeni, dodamo čebulo in jo rumeno popražimo. Dodamo papriko (pazimo, da se paprika ne zažge), strt česen, sesekljan zeleni peteršilj in poper. Fižol odcedimo (fižolove juhe ne zavr-žemo), zmešamo s pripravljeno čebulo, dodamo vegeto in stresemo v lončen pekač (lahko tudi v primerno kožico) in zalijemo s fižolovo juho, da se fižol pokrije s tekočino. V ogreti pečici na 150 stopinj Celzija pečemo približno 3/4 ure (da se tekočina izsuši in fižol porumeni). Tako pripravljeno jed ponudimo s kislim zeljem ali zeleno solato. BREŽICE IRSKO LES-KOVEC .MT.V7C4 KADEČE KOZJE JAJCA It IS 19 11 t II JABOLKA tO ¦0 70 90 100 100 HRUŠKE 350 350 190 270 280 / grozd-je 1 730 100 / / / K1VI 250 240 200 240 240 240 BANANE 119 120 125 140 140 140 MANDARINE 200 220 180 200 230 220 LIMONE 200 200 200 210 220 210 ' >OMARANČE 1» 70 90 120 120 130 PARADIŽNIK .150 350 350 320 350 330 PAPRIKA 350 330 / 350 310 360 pktkrSiij 300 350 350 350 360 340 OHROVT 180 230 200 200 / 210 KISI .A REPA 170 150 180 120 1 1 KISLO ZELJE 140 100 130 130 1 1 SOLATA 170 200 190 200 200 200 RADIČ $° 250 250 250 260 270 KROMPIR ffiO 60 50 80 80 10 KORENJE 130 140 140 160 150 150 POR 200 230 2(0 220 220 220 CEBUI-A 120 130 100 130 120 130 ČESEN 300 ' 350 300 400 400 400 KItol, (ZRN.) 300 300 320 300 / 290 SVEŽE ZEUE 100 100 100 120 120 130 CVETAČA 240 260 250 220 230 ' OREHI 990 950 1,000 1,000 1 ' Opomba: viete »o najnižje cene: količine so prntient v kilogramih BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 6. do 13. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Žibert iz Račje vasi — Barbaro, Lidija Blatnik s Studenca — Igorja, Metka Kuhar iz Brezjega — Primoža, Durdica Tom-še z Dobenega — Andreja, Barbara Krhin iz Leskovca pri Krškem — Matica, Darja Pavlovič iz Krške vasi — Klemna, Darja Mičan iz Krškega — Nastjo in Smiljana Božič iz Brežic Petra. Čestitamo! RAZVEDRILO NAŠ GLAS 6, 15. FEBRUARJA 1995 ASTROLOŠKI HOROSKOP za čas od 15.2.1995 de 21.2.1995 Danes je polna Luna, ki ji veliko negativne energije dajeta tudi opozicija Sonce — Mars (ki pa se počasi oddaljuje) in kvadrat Sonce — Pluton (ki postaja vse močnejši), zato prinaša izredne napetosti v človeku, kar pa se izraža navzven v prepirljivosti, razdraženosti, agresivnosti. Pazite se! Trajalo bo še par dni. Še^ vedno bo zelo napeto na bojiščih po svetu in doma, še vedno so * možnosti za naravne katastrofe zelo velike. Vendar pa morate vedeti, da nobena stvar ni slučajna in da vsakdo dobi tisto, kar potrebuje, da se iz tega nečesa nauči. To je ravno tako neugodno obdobje za gospodarstvo in sodelovanje med državami. Že nekaj časa imamo kvadrat med Jupitrom in Saturnom, ki pomeni, da se lahko optimistično lotimo nekega posla, a se kmalu znajdemo v težavah. To velja posebno za države in posameznike, ki so rojeni v znamenju Strelca, Rib, Dvojčke in Device. Jupiter je v polkvadratu z Uranom, kar nas polni s precej črnimi energijami, zaradi katerih lahko ljudje ravnajo nerazumno, eks-centrično, brez premisleka. Pomeni tudi razmah negativnih in fanatičnih verovanj. Tu je treba krepko paziti, kaj delate in s kom se družite. Zanimivo je, da je tudi Saturn v polkvadratu z Uranom, kar lahko povzroči razdor med konzervativnimi in naprednimi silami, torej so možne stavke ali pa revolucije iz socialnih in ekonomskih razlogov. V tem trenutku so diktatorske, zaviralne sile zelo močne in normalno je, da povzročajo reakcijo naprednih sil. Zato je zelo verjetno, da se bodo ravno v tem obdobju ali začeli novi spopadi po svetu ali pa se bodo stari obnovili. Zanimivo je, da je ves svet sestavljen iz teh dveh nasprotujočih si sil. En pol želi napredovati, se razvijati, drugi pa mu to skuša onemogočiti. To se dogaja povsod, ne le v politiki, ampak tudi doma, če ste dovolj pozorni. To je recimo bistvo konflikta med starejš-mi in mlajšimi generacijami ali med starši in otroci. Če so omejitve prestroge, nihče od tega nič ne pridobi, temveč prej nazaduje; če pa je kontrola premalo stroga, lahko pride do neumnega pretiravanja. Zato je potrebno najti srednjo pot, kar pa je pravzaprav najtežja naloga v našem življenju. Z denarjem večjih težav ne bo, ravno tako tudi ne na drugih področjih, če odštejemo velike napetosti zaradi poškodbe njihovega vladarja Marsa. Te lahko prinesejo poškodbe ali bolezni. Upam, da se držijo nasveta iz prejšnje številke. Gibajte se, skrbite za telo in počutje, potem vse ostalo pride samo od sebe. V delu ste iznajdljivi in potrpežljivi, zato tudi sedaj ne dovolite, da vas zapeljejo nenadni impulzi. OVEN: BIK: LEV: Nadaljujte z izobraževanjem na vseh nivojih (to ^® A ni samo šola in knjige, temveč življenje), posebno " se posvetite partnerju in odnosom z njim. Poslu-. -' šajte ga in ne govorite. Zelo veliko se boste DVOJČKA: naučili. Ne dajte se zmesti, uporabite svojo voljo. Ne dopustite, da vam drugi narekujejo, kaj je treba storiti. Bodite že enkrat VI! Če se preveč pustite voditi, boste izgubili moč in energijo in postali boste lutke v rokah tistih, ki nimajo dobrih namenov. Da se boste lahko od silnih napetosti sprostili in si nabrali moči, bi bilo priporočljivo iti na daljše potovanje. Če ste se v tem času naučili biti do partnerjev strpni in jim ne vsiljevati svojih idej o življenju, vam bo to zelo pomagalo, ker lahko najdete tistega pravega. Hitro na delo na sebi, da ne bo prepozno. Nehajte ga lomiti s službo, spočijte si! Privoščite si tisto, kar vas že dolgo veseli, pa si ne upate privoščiti. To obdobje pa za ljubezen ni dobro, ker se vaše stanje izraža tudi v tem, s kom se družite. Zato se lahko znajdete skupaj z morbidnimi, za-teženimi, čustveno trdimi ljudmi. Psihično se lahko zgodi, da boste povsem na dnu. To je pač posledica neurejenih razmer in odnosov z nekom, ki nima posluha za romantiko in ga zanimajo druge reči. Odločite se, da ne bo prepozno. Drugod večjih sprememb ni pričakovati. Razen za tretjo dekado je to lahko zelo dobro obdobje za ljubezen, kar pa s sabo prinaša dobro počutje, tako fizično kot psihično. To je morda pravi Čas za obisk kakega starega prijatelja, s ka-ŠKORPIJON:terim se že dolgo niste videli. Ne bi vam priporočal, da se spustite v kako novo investicijo, če niste popolnoma prepričani, da gre za zanesljivo stvar (ali sploh je kaj zanesljivega?). Za prvo dekado velja, da imajo lahko kakšne zdravstvene problemčke. Upam, da bodo hitro minili. To utegne biti kar uspešno obdobje v ljubezni. Morda se bodo vaši odnosi s partnerjem izboljšali, kljub temu pa razmislite o tem, kaj VAS ovira, da ne morete svoje ljubezni izraziti tako, kot bi lahko. Če ne daješ, tudi ne dobiš. Zaradi napetosti med Soncem in Marsom ter polne Lune boste morda podlegli tudi vi in postali nerazumni v svojih zahtevah do okolice. Treba se bo umiriti, delati na sprejemanju ljudi, pa se bodo stvari uredile. Delati je treba na sebi. Ne moreš spreminjati drugih. Če boste stalno pričakovali napad, boste shirali. Delajte na svojem načinu razmišljanja in ugotovili boste, da se vam dogaja vedno le tisto, česar vas je strah. Nato samozavestno začnite razmišljati drugače. Če vas je strah bolezni, si ponavljajte, da ste popolnoma zdravi in se ničesar ne bojite. STRELEC: 9 Ž2fl KOZOROG: VODNAR: Osnovna šola zdrave prehrane Naša spoznanja o bolj zdravi prehrani se nenehno spreminjajo. Značilnost današnjega časa je, da se v skladu s svojim duhovnim razvojem vračamo k prvotnim naravnim virom. Dolgo je že znano, da imajo žita, zelenjava in stročnice zelo visoko stopnjo energije, ki jo sami za svoj razvoj nujno potrebujemo, če hočemo, da na lažji način spoznavamo sami sebe. Ta rubrika naj bo v pomoč vsem tistim, ki so začeli zdravo misliti, na področju kuhinje pa nimajo še velikih izkušenj. Predstavljeni bodo jedilniki, predvsem kosila, pa tudi nasveti, kako lahko sami na zelo enostaven način pripravljamo določene stvari doma. Danes bo predstavljen seitan, pšenično meso, ki je po energijski, vitaminski... stopnji kvalitetnejši od mesa. Najenostavnejši nači n za pripravo je ta, da ga narežemo na koščke, popečemo z obeh strani in polijemo s sojino omako. Seitan lahko kupimo že pripravljenega v trgovinicah z zdravo hrano, lahko pa si kak večer vzamemo čas in ga pripravimo sami. Iz kilograma polnovredne moke in vode zamesimo čvrsto testo. Čez nalijemo mrzlo vodo in pustimo počivati 1 uro. Testo razdelimo na štiri dele in spiramo škrob pod tekočo vodo. Da nam testo ne uide, podsta-vimo cedilo. Ko smo sprali ves škrob, damo kepice kuhat v rahlo soljeno vodo približno pol ure. Ohladimo in shranimo v hladilniku. Lahko pa pripravimo seitan na še bolj enostaven način. Vzamemo 300 g glutena, v katerega smo dodali žlico polnovredne moke in ga rahlo vmešamo v posodo, kjer smo v vroči vodi (11) stopili sol in druge začimbe po želji in dodali nekaj zelišč (na primer kombinacija: nasesekljan in strt strok česna, žlica zeliščne soli, malo mlete rdeče paprike, bazilika). Tako dobimo maso, podobno testu. Odvečna voda se izloči sama. Maso stre-semo v posodo za odcejanje, dobro pretresemo, da se izloči vsa odvečna voda, oblikujemo klobaso, zavijemo v gazo, konce stisnemo in damo kuhat v rahlo slan krop za pol ure. Dobimo 1 kg seitana. Za konec morda samo še nekaj nasvetov za uporabo pšeničnega mesa. Obstaja ogromno načinov. Lahko ga kuhamo (juhe, enolončnice), pečemo (zrezki, naravni in panira-ni, golaži...) in delamo različne namaze. Konkretnejša uporaba bo opisana v naslednjih člankih. (Rina) Pa se sliši Še ena predvolilna. V tistem času je županski kandidat Herman Kunej spraševal po Kališevcu, kako bodo glasovali. In prišel je do g. Hotka in ga vprašal, kako in kaj. »Za zdaj se še nisem odločil, najbrž pa vam ni treba razlagati, saj sem že 12 let član LDS-a.« G. Herman pa: »To pa nisem vedu.« »Seveda, 12 let sem že član Lovske družine Senovo,« je zaključil Hotko. (B.C.) Spoštovanje na steklenici. Na Bizeljskem imajo prav poseben način spoštovanja žena. Bizeljčani so veliki vinogradniki in veliko jih ima doma polnilnice. Lastnik polnilnice pa ni vedno le sam, ampak lastništvo pogosto deli z ženo. In kako se ve, ali res spoštuje svojo ženo? Pravijo, da če na etiketo na steklenici napiše najprej ženino ime. (B.C.) Na skupnem sestanku županov in poslancev Posavja in okolice smo pri oblikovanju besedila za dodatno, peto točko skupne izjave slišali tudi tole cvetko iz ust poslanca državnega zbora Marjana Šetinca: »Jaz sem tole tako razumel, kar sem povedal!« Da je XIV. divizija prišla na Senovo v letu 1942. Upamo le, da gre za trenutno nepoznavanje zgodovine in kiks pripravljalnega odbora, ki župana ob povabilu ni poučil o osnovnih zgodovinskih dejstvih. Žal so se slabo odrezali tudi v prvi vrsti, kamor je govornik vprašujoče pogledoval in iskal pomoč, saj so mu takoj prišepnili, da se je to zgodilo v letu 1943. Zlobneži namigujejo, da bi bil lahko to tudi poizkus in priprava za naslednje leto, ko bi ugotovili, da je prišla XIV. divizija že v februarju 1941. S tem bi bojni pohod postal navaden izlet, saj se takrat II. svetovna vojna še ni začela. Tako bi odpadlo praznovanje krajevnega praznika, pa tudi, kot pravi Janez Janša, »privilegiji« udeležencev pohoda. Da bodo vedeli tudi tisti, ki še niso »slišali«, povejmo, da je XIV. divizija prišla na Senovo leta 1944. (Toni) UF, PUST TO JE NORO Krško, Dalmatinova 3, tel: 33-029 »bike Krško, 9. februarja — Pred skoraj polno malo dvorano krške glasbene šole je nastopil trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane. V njem so profesorji Stanko Praprotnik in Jože Žitnik (trobenta), Božidar Lotrič (pozavna) in Jože Kocjančič (rog). Glasbeniki so s svojimi predstavitvami zgradbe in osnovnih značilnosti instrumentov uspeli pritegniti pozornost mladega občinstva. Seveda je bilo za otroke v dvorani pomembno že spoznanje, da gostujoči glasbeniki pred njimi uspevajo iz svojih instrumentov izvabiti povsem drugačen ton, kakor ga pri učnih urah in vajah spravijo skupaj sami. Ne bo pa ta nastop ostal osamljen, ker je očitno le del sistematično zastavljenega načrta. V soboto, 18. februarja, bo namreč v Krškem celodnevni seminar za trobilce in nanj so organizatorji povabili glasbenike iz šol ter iz vseh pihalnih orkestrov Posavja. (Ika) Se vedno brez naslova RIBI: petek, 3.2. Včasih naletim na resen problem. Dnevnik pač »moram« napisat, sam pa ne vem in se nikakor ne morem spomniti, kaj se mi je danes zgodilo. Danes je bil eden takšnih dni; kot naročen, da ga pozabim. Cel dan v studiu ob snemanju reklam. Ena je bila zelo dobra; na koncu sem si rekel: »Veš kaj, Edi!? Reklama je dobra, a ni škoda ideje zato, da se potem zavrti... recimo dvajsetkrat? Res jo je škoda, zato ji spremenim tekst in posnamemo jeangel za Studio D. Po dolgem času na oddaji kot sodelavko pričakujem Bi-Ijano. Zaradi komunikacijskega nesporazuma na koncu ni prišla. Ob koncu dneva si ogledam nastop Sandija v Pacificu (petič ali šestič), ki si je zaradi in-telektualnejšega videza nadel očala. Kaj, ko bi tudi jaz nosil očala? Tako bi vsaj zgledal pameten, če tega ne morem drugače pokazat. sobota, 4.2. Že dolgo nisem bil povabljen na kakšen rojstni dan. Mislim, da je prav danes leto dni odkar sta nazadnje praznovala dva prijatelja. Lani je bila prav neprijetna situacija, namreč tisti, ki so prišli na rojstni dan k enemu, niso vedeli, da ga praznujejo tudi drugi in obratno. Letos vemo... in vemo, da moramo kupiti dve darili. Neverjetno hitro sem se odločil, kaj naj kupim, samo štiri ure sem krožil po mestu. Prav toliko časa je porabil tudi Robi, ki je iskal dolge vezalke za vojaške škornje; ni jih našel. Res ne vem, zakaj Hrvati tako radi kupujejo v Brežicah. Mogoče zato, ker nič nimamo, pa potem tudi nič ne zapravijo. Praznovanje rojstnega dne poteka na Žolnirjevem vikendu. Kasneje so mi povedali, da je nekaj dni prej za isto mizo jedel Janez Drnovšek. Takoj sem pogledal pod mizo, prav zanimalo meje, če je Artur vse pojedel. In še nekaj se je zgodilo po dolgem času; videl sem kako izgleda, ko zakuha fičo. nedelja, 5.2. Rajši nič ne napišem, kakor da prepisujem, kakšna je bila prejšnja nedelja. Ta je bila namreč identična. Le mama je skuhala drugačno kosilo in v kinu se je vrtel en drug film. ponedeljek, 6.2. Balki je zbolel in preživel; lahko bi rekel, da je vstal od mrtvih. Novica, da delamo za širši krog poslušalcev, ga prizadene še manj kot sem pričakoval. 100% flegmatik in hkrati neodgovornež, ki se potem, ko je vstal iz smrtne postelje, na -5 stopinj Celzija po ulici sprehaja v trenirki. Pred oddajo imava sesta- nek s človekom, ki je pripravljen odkupit najin program. Skoda, da je ponudil premalo; na koncu sklenemo kompromis; ali se bo obnesel, bo pokazal čas. Ne vem, kateri vrag mi je rekel, naj državno mejo s Hrvaško prečkam na velikem prehodu ... tele ... v dolgi koloni avtomobilov. Ob kar dolgem čakanju z Balkijem razvijeva razpravo o tem, kako naj zgleda meja. Še dobro, da naju ni nihče slišal, kajti prav lahko bi bila obtožena izkopavanja dosežkov demokratične države; jaz Slovenije, on Hrvaške. Ko končno prideva na vrsto policajem in carinikom zopet (in to na obeh straneh) ni jasno, kako se lahko Slovenec in Hrvat vozita v istem avtu. Primer je deležen posebne pozornosti in dodatnih 10 minut čakanja na rutinsko kontrolo vseh dokumentov, ki jih imava s sabo. torek,7.2. Časopisi so zopet polni senzacionalnih odkritij o Francetu Prešernu. Zopet so našli še neodkrito sliko ali pesem. Zopet se vrstijo ugibanja, ali je bil pijanec ali ni bil. Sicer pa zdravniki pravijo, da je malo vina dobro, če si bolan. Mogoče je bil Franci zelo bolan, pa si je zato lahko privoščil več vina. No s Prešernovim pijanstvom smo se že nekako sprijaznili, vendar še vedno nismo vsega odkrili. A ste vedeli, daje Franci bil homoseksualec, ali po domače peder oz. buzi. Ce pa še to ni bil, potem ga je zagotovo nadlegovala, in to spolno, starejša Ljubljančanka. Osebno menim, da je bila to lastnica stanovanja, v katerem je živel. In ker ni imel dovolj denarja za najemnino, (prav ti je, kaj si pa pil) je plačeval v naturi. To sicer še nikjer ne piše, toda počakajte do naslednjega kulturnega dne; še kaj več boste lahko prebrali. Mogoče je bil pa lastnik javne hiše v Ljubljani, ali vsaj njen redni gost (s tem ne mislim na občinsko zgradbo). sreda, 8.2. Najprej zdravje in potem kultura; in je prdnil oz. izpustil notranji plin. Kakorkoli že, 8. februar je dela prost dan. France Prešeren, hvala ker si umrl. Sicer pa, Edi, kaj se siliš, Hudiček je plačan, da o tem govori, ti pa, da pišeš dnevnik. Prosti dan sem izkoristil za rekreacijo. Igrali smo biljard; res je, da se nisem preveč pre-tegnil, sem pa zato skoraj vse igre izgubil. Dopoldansko rekreacijo smo hoteli končat z obilnim kosilom, kar se je tudi zgodilo. četrtek, 9.2. »Dan potem« se je v Brežicah odvijala podelitev »Prešernovih nagrad«, vse skupaj je bilo začinjeno z lepo razstavo Hrvoja Oršaniča, dobrim nastopom Vlada Kreslina in preveč ljudmi na malem prostoru v gradu. Eno od stanovanj, ki je bilo v špilu, za v najem... ni več v špf-lu. (Edi) NAŠ GLAS 6,15. FEBRUARJA 1995 RAZVEDRILO Farmacevtov nasvet Z današnjim dnem pričenjamo novo rubriko. V njej boste našli nasvete in odgovore na vprašanja in še marsikaj zanimivega iz zdravstvenih krogov. Vsi vemo, daje zdravje temeljna pravica človeka in zelo pomembna za njegov razvoj in obstoj. Vendar pa vse premalo naredimo za varovanje zdravja, za zdravje, ki si ga krojimo sami in smo sami zanj odgovorni. Vse premalo se tudi zavedamo, da se z nepravilno uporabo zdravil to lahko kaj hitro spremeni v strup. Tako bolan kot zdrav pacient mora upoštevati farmacevtova navodila, kdaj se zdravilo pravilno zaužije in na kakšen način. Kajti šele zdravilo s pravilno informacijo o uporabi je zdravilo. Zdravila so zato pripravljena v različnih oblikah: praški, tablete, dražeji, kapsule, masti, sirupi, ampule, svečke, klizme... Veliko skrbi je potrebno, da zdravilo ne bi škodovalo ali celo umorilo, saj je njegov namen, da zdravi in rešuje življenja. Zato je zelo pomembno, da zdravilo pravilno doziramo in da pacient zdravilo pravilno zaužije oziroma uporabi. Farmacevt razloži pacientu način jemanja zdravila, doze, trajanje in rok uporabe zdravila, stranske in nezaželjene učinke, kako naj se zdravilo hrani in opozori pacienta na bolezenske znake, ki zahtevajo obisk pri zdravniku. Koristen nasvet Sedaj je čas prehladov in gripoznih obolenj. Vse to spremlja kašelj, ki je lahko vlažen ali suh. Vlažen kašelj nas muči takrat, ko mora organizem izločiti odvečno sluz, ki se je nabrala v dihalnih poteh. Izkašljevanje je potrebno omiliti. To storimo s pitjem čaja ali sirupa iz mešanice ti-mijana, mentola in jegličeve korenine, ki pospešuje izkašljevanje in redči bronhialni izloček. Uživati moramo tudi večje količine vitamina C v obliki soka limone, tablet ali kivvija. Prihodnjič: Kako ravnamo z zdravili? Vsa vaša vprašanja lahko pošljete na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško. Breda Drenek-Sotošek mr. ph. spec. in farmacevt, zasebni lekarnar Dijaki in profesorji o modnih smernicah na soli Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) I LOJTRCO POD OKENCE torek, 14.2.1995 1. Bo danes polna luna spet — Rompompom 2. Veselica — Peter Fink 3. Vsem prijateljem — Šaleški fantje 4. Ljubezen nikdar ne umre — Marjana Mlinar in Trio Svetlin 5. Za lahko noč — Primorski fantje 6. Ljubo doma, kdor ga ima — Alfi in njegovi muzikantje 7. Slovenska pesem — Gaj 8. Lani sem si nekaj zmislil — Franc Potočar 9. Naj odmeva veselje — Ptujskih 5 10. Planika — Planika Nagrado oddaje prejme: Janez Vogrln Laze 4, Jesenice na Dolenjskem s<~ rJ #«Ho^ M m&mm Trg izgnancev, BREŽICE, Tel.: 62-402,62-204, Fax: 62-335 STE-REO 88,9 in 95,9 MHz vsak dan od 7.00 —19.00 GLASOVALNI KUPON ZA JANUAR 95 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: Pošta: ...............Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Studio Brežice, januarja — V mesecu decembru so v štirih oddelkih (3b, 3c, 4b, 4c) in med profesorji Gimnazije Brežice izvedli anketo o oblačenju mladih na šoli in strpnosti do drugačnosti na tem področju. Podatki, ki smo jih dobili med učitelji in učenci, si v nekaterih pogledih precej nasprotujejo. V okviru sociološkega krožka v 3.letniku in razglabljanja o metodah sociološkega raziskovanja smo se odločili svoje znanje preizkusiti tudi v praksi. Sestavili smo dva anketna vprašalnika (za dijake in profesorje), na podlagi katerih bi pridobili kar se da stvarno sliko o pogledih dijakov in profesorjev na oblačenje in modo tako enih kot drugih. Skupina anketiranih je zajela 120 dijakov iz višjih letnikov (razmerje med dekleti in fanti je bilo približno enako) in 18 profesorjev. Obleka je bila že od nekdaj — potem ko je prerasla tisto osnovno potrebo po varovanju telesa — nosilka znamenj socialne pripadnosti, pripadnosti določeni ustanovi, po- VRTNI CENTER > CVETLIČARNA NA CKŽ 65/a V KRŠKEM VAM NUDI: SOBNE IN ZUNANJE RASTLINE. SEMENA GOMOLJI SPECIALNE MEŠANICE ZEMLJE ORODJA ZA VRTOVE. OPREMA FOUJE. NAMAKALNI SISTEMI ZASADITVE VRTOV IN OSKRBA OROBOV. ARATIŽKAIUE RAZSTAVNIH PROSTOROV. LOKALOV SVEČANI ARAN2MAJI, POROČNI ŠOPKI. ŽALNE DEKORACIJE GNOJILA. ŠKROPIVA DERATlZAOJSKI PRIPRAVKI STROKOVNA LITERATURA. SVETOVANJE HRANA IN KOZMETIKA ZA MALE ŽIVALI CVETLIC« LONCI. POSODE IN KOPJTA SVILENO CVETJE. DARILNI PAPIRJI IN TRAKOVI (NTBkFLORA telefonska naroČila ppj nas in v tujini DOSTAVA KUPLJENEGA BLAGA IN IZDELKOV VABUETHI OO KIOSM DO FtTHA OD T" • W >nr .: 0mm-4>7 I I TEUFA* 21-457 VELIKA IZBIRA SADIK VRTNIC sameznikovega okusa in njegovih aspiracij. Danes bi zelo težko ugotovili izvor posameznika glede na njegovo obleko. Nešteto je stvari, ki bi lahko vplivale na njegovo odločitev. In kaj vpliva v najvišji meri na način oblačenja dijakov? Večina pravi, da je to odvisno od njihovega trenutnega razpoloženja in pa denarja, manj jih postavlja na prvo mesto svojo družbo, zelo malo — 3% — pa starše. Prepričani so, da je današnja moda močno pod vplivom svetovnih modnih tokov in televizije. Sicer pa je obleka stvar posameznika in ne okolja, kljub temu da neke zakonitosti obstajajo. Odgovori so v skladu s pričakovanji in postmoderniz-mom, ki zagovarja voljo posameznika, njegovo naravnost in izvirnost, ne mara diktiranja okolice in nadrejenih, ampak uživa v iskanju samega sebe. Da pa mladi le niso tako trmasti in »nori na« drugačnosti, ki niso v skladu z okolico (kot je vsesplošno prepričanje), govori podatek, da se jih kar 85% vedno prilagodi posebnim priložnostim (pogreb, poroka, večerni izhod, kulturna prireditev...) Zanimivost, o kateri smo veliko govorili, so bile šolske uniforme. To idejo nam je dala pravzaprav naša sošolka Urška, ki je bila na enoletnem šolanju v Angliji. 87% anketiranih dijakov se ne bi strinjalo z uvedbo uniform, ker je to po njihovem dolgočasno, neudobno, omejuje svobodo izražanja in človekovo izvirnost. 13% jih vidi v tem nov izziv, več reda, manj razlik med bogatejšimi in revnejšimi, ki so še vedno opazne, tudi »ponosno« znamenje pripadnosti šolski ustanovi. Podobna so tudi mnenja profesorjev, le da je razmerje med njimi »pol — pol«. Če bodo upoštevali tudi mnenja dijakov, klasičnih uniform na šoli še kmalu ne bo. Večkrat se posamezniki pritožujejo, da jih je določen profesor »vzel na piko«! Bi bila za to kriva tudi njihova zunanjost? 84% dijakov trdi, da jih profesorji še vedno obravnavajo preko zunanjega videza. Nasprotno pa se 52% profesorjev strinja z modo mladih, 21% je celo všeč. Pravijo, da jih ne moti težka usnjena obutev, dolgi lasje pri fantih, strgane kavbojke, drzno naliČena dekleta ... Kdo ima torej prav? Si 84% dijakov res samo domišlja, da jih profesorji kar naprej ocenjujejo in prebadajo z očmi, kot pravijo, ali pa si profesorji ne upajo priznati, da niso dovolj tolerantni do učencev? Glede oblačenja profesorjev se večina dijakov ne strinja z njihovim stilom, predlaga jim več sproščenosti (več dijaškega), da bi bili bliže mladim, motili jih ne bi niti bulerji, ne sprane kavbojke. Vprašanje pa je, kaj bi bilo potemtakem z avtoriteto profesorjev, ki je (to priznajo tudi dijaki) velikokrat osnovni pogoj in spodbuda delu dijakov. Okusi in stili dijakov in profesorjev se ne bodo nikoli poistovetili, kar je tudi normalno, in tega bi se morali zavedati oboji, tako da razlike ne bi pogojevale odklonilno obravnavanje posameznika. Zaželeno bi bilo, da bi se zamislili nad letošnjim vsesplošno uporabnim evropskem geslu za mir: Vsi drugačni — vsi enakopravni! Mladi so najbolj odprti za novosti, spremembe, zadovoljstvo iščejo v lastni izvirnosti, iznajdljivosti, praktičnosti, v venomer novih in novih idejah, ne pa v neodobravanjih, ki jih odrivajo na različna pota protesta. (Anita Filipčič) Music box nagrajuje Ker obljuba dela dolg, smo Vam tokrat pripravili nekaj informacij o ponudbi ter glasbeno vprašanje trgovine Music box iz Brežic. Na bogato založenih policah lahko med raznovrstno glasbo posežete tudi po CD-jih iz naslednjih filmov: Pulp Fiction (Šund), Lion King (Levji kralj), Sym-pathy or the Devil (Ples z vampirjem), Speed (Hitrost), The Specialist, Wolf, Philadelphia, Forest Gump, In the Name of the Father, The Flintstones ipd. Ponudba je vsekakor vred- na obiska. Pa še nagradno vprašanje. Kdo je predskupina na koncertu Beastie Boys v Ljubljani 26. februarja? Odgovore pošljite do sobote, 18. februarja, na dopisnici na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško, s pripisom »Music box nagrajuje«. Izžrebanec bo prejel vstopnico za koncert skupine Beastie Boys v Ljubljani. Kdor pa ne bo imel dovolj sreče, si lahko karto priskrbi kar v trgovini Music box. (Galex) Nagradna križanka vrtnega centra in cvetličarne Sponzor današnje križanke je cvetličarna Kerin, za nagrado pa vam bodo pripravili dva bona v vrenosti 2.500 SIT Danes objavljamo rešitve dveh križank, iz prejšnjih dveh številk — tudi zaradi časovne stiske. Tisto s prvega februarja je vas je rešilo 97,11 pa vas je bilo malo površnih..Rešitev pa je bila takale: geslo: TRS-NICA KUNEJ, LAŠKI RIZLING. Sicer pa še vodoravno: SKAT, ERTL, LAI, LAŠKI, TK, RIN, KORUN, IT, DOK, AISNE, Zl-MIKA, NEDELJA, IR, OPIJ, MIA, ANA, KAC, JAN, EZAV, OTAVA, GENOVA, PE, AR, Dl-VAN. Nagrade trsnice Kunej pa dobijo: 1. 20 trsnih sadik po želji —Majda Jarh, Dolenji Lesko-vec 3b, Brestanica, 2. 5 sadik jablan idared -Damjana Krošelj, Log 89, Šoštanj, 3.3 buteljke vina — Dejana Piperski, Orehovec 57, Kostanjevica na Krki. Čestitamo! Križanko iz prejšnje številke (iz »kulturnega« Našega glasa) je rešilo le 32 reševalcev, dve rešitvi pa sta bili napačni. Srečno roko je imel seveda le eden (saj veste, potovanje v Benetke s Karantanijo). Še §ravilne rešitve: geslo: Z NA-IM GLASOM V BENETKE. Vodoravno: Z NAŠIM, ARARA, GLASOM, TIŠINA, V, VIJ, BA-RONIK, DAMA, ELABORAT, AH, NK, OS, TABULA, EMIR, JAROVIT, TAPISERIJA, KRILIT, FALOT, ERNANI, ANALI. Izžrebali smo Anico Položek, NHM 16, Sevnica. Nagrajenka se naj oglasi agenciji Karan- tanija (Roman Pleterski, 0608/75-461. Čestitamo! tel. Rešitve današnje križanke pošljite do sobote, 25. februar- ja, na naslov: Naš glas, CKZ 23, Krško! SEST. BOJAN MACUR VRSTA PLESA RUSKAI NAROD. PESEM DAVNI NAROD v RUSU MLEČNI SOKKAV-ČUKEVCA DROBIŽ V INDUI -W (fl§R| KAMNITA GMOTA ^^ ^pp siov. PISAT. (FIUP) EVR. DEL CARIGRADA ^¦\f J/ m ono NEURATH ŠPAN. Z. IME ŽVEPLO SIUR. KRME TOMO BREJC ZVONE ROZMAN GRŠKI DRŽAVNIK PR. N. ŠT. REKAV RUSIJI LUNEK. ŽEBEU « PODEŽELJE OTSlR~zA" _yEZLNJE_ SLOV. HARMO NIKAR (BORIS) STAN« PLUT MESTECE PRI ZADRU EVROP PROGRAM VISOKE TBiNOlOG INDUSTR. RASTL 18. ČRKA LOVRO KUHAR-PREŽIHOV PADAL. REKVIZIT ms CAMOES PROSTOR »DOVOZ SLOV. PESNIK ( rvo ) SARAJEVO MOŠTVO SREDIŠČ. MOLDAV. V ROMUN. '"•v RUSKI. ARHITEKT (VASILIJ) OZEK PAS BLAGA A HR. SKLAD. ( KRSTO | RODNINA IRINA ENOTNI VEKTOR RIJEKA ZDRUŽENI NARODI ODPRI ŽEL VOZ PERZIJA UNITED KNGOOM PETER laJoa MESTO V Basu 'fc SLOV. HARMON. ( ZORAN ) MESTO V BELGUI ORIENT. MERA KALCU 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 6, 15. FEBRUARJA 1995 NA KRATKO: V Artičah bi gradili telovadnico Artiče, februarja — V Artičah si po besedah ravnatelja OŠ Mihe Halerja že od leta 1977 prizadevajo, da bi pri OŠ zgradili telovadnico standardnih dimenzij, ki bi omogočala otrokom in učiteljem normalen pouk športne vzgoje, pa tudi rekreacija krajanoV. bi s tem dobila novo obliko in vsebino. Doslej so pri delitvi sred--štev za šolske investicije vedno ostali skoraj praznih rok, bojijo pa se, da bo tako tudi letos. Lani so pridobili ves potreben gradbeni material in lokacijsko dokumentacijo, tako za začetek del potrebujejo samo še denar. (NZ, ES) Brežiško društvo študentov in dijakov Brežice, 8. februarja — Slovenski kulturni praznik so študenti občine Brežice obeležili z ustanovitvijo Društva študentov Brežice (DŠB). Osnovni namen društva je v združevanju in povezovanju mladih v občini. Društvo bo delovalo na področju kulture, športa, izobraževanja in sociale. Prisluhnili pa bodo tudi problematiki dijakov in študentov. (Kati) Kulturni dan na OŠ Boštanj Boštanj, 7. februarja — Na OŠ Boštanj so imeli krajšo proslavo v spomin največjemu pesniku Francetu Prešernu. Na njej so se predstavili učenci nižje in višje stopnje. Sledila je malica, po njej pa delo v različnih delavnicah, kot so šahovska, biološka, likovna... Ljubitelji športa so imeli turnir v namiznem tenisu, ostali pa kviz. Največje veselje, ki ga prinaša ta praznik, je za vse šoloobvezne otroke in delavce šole seveda dela prost dan. (Beno Maruiič) V počastitev kulturnega praznika Kostanjevica, 8. februarja — Lep večer ob kulturnem prazniku so pripravili učenci osnovne šole in Kulturno društvo Kostanjevica. Nastopili so z recitalom pesmi o Francetu Prešernu. Program so popestrili Mladinski pevski zbor pod vodstvom Janeza Kuharja, plesna skupina Harlekin pod vodstvom Lučke Kuntarič in mlajša plesna skupina. Močni aplavzi v napolnjeni dvorani so pokazali navdušenje krajanov, hkrati pa, da kultura med Kostanjevičani še živi. Bronasta Prešernova priznanja so prejeli Lučka Kuntarič, Janez Kuhar in Milan Kuplenik. (Lea) Razstava Vlada Cedilnika Brežice, 14. februarja — V galeriji Meke v Brežicah so v teh dneh odprli razstavo slikarja Vlada Cedilnika. Razstavljena dela, predvsem njegovi akvareli in barvne grafike, so nastala v zadnjih nekaj mesecih, v obdobju od meseca septembra 1994, ko se je slikar upokojil, pa vse do današnjih dni. Kulturni program ob razstavi sami sta izvedla zakonca Elizabeta in Dragutin Kri-žanič. (Kati) Predstavitev knjige Borboletta Brežice, 16. februarja — V brežiški knjižnici bodo v četrtek ob 18. uri predstavili nov roman slovenske pisateljice Marinke Fritz-Kunc z naslovom Borboletta. Kniga govori o kruti usodi družine, ki so jo zaznamovala mamila. Na predstavitev in pogovor o romanu Borboletta, katerega bo vodila Gordana Rostohar, ste seveda prav vsi vljudno vabljeni. (Kati) Zajezitev Save še ni mogoča Radeče, februarja — Zajezitev Save oziroma pol nenje radeš-kega bazena še ne pride v poštev, menijo mnogi Radečani, strokovnjaki in naravovarstvenih. »Dokler niso urejeni peskolovi na Savi in Savinji, dokler reka ni dovolj čista in dokler niso nameščene potrebne čistilne naprave pri vseh onesnaževalcih, si nikakor ne moremo dovoliti zajezitve Save,« meni Franc Debelak, podpredsednik občinskega sveta v Radečah, (dama) Na Senovem se premika Senovo, 11. februarja — Senicatov klanec (na sliki) počasi dobiva končno podobo. Enako velja za cesto Brestanica-Senovo, kjer manjka samo še odsek mimo Metalne. O posodobitvi telefonije, predvsem telefonske centrale pa ni še nič slišati, kljub temu.da je to ob cesti druga največja ovira za razmah podjetništva v severnem delu občine. (Toni) Senovški kulturni praznik Senovo, 7. februarja — Slovenski kulturni praznik in praznik krajevne skupnosti Senovo so počastili s proslavo v Domu XIV. divizije. Predsednik ZKO Krško je podelil bronasti Prešernovi plaketi, in sicer Ivanu Kuneju in Halidu Tubeishadu, zlato Prešernovo plaketo pa je na osrednji prireditvi dobil Senovčan Anton Pleterski. Proslavo je s slavnostnim govorom pričel krški župan Danilo Siter, ki je opozoril tudi na nekatere probleme krajevne skupnosti in poudaril, da ima Senovo s Koprivnico v novem občinskem svetu 5 svetnikov, ki se bodo po svojih možnostih zastopali svoj kraj. Na proslavi so nastopili: senovški pihalni orkester in zbor OŠ Senovo, oba pod vodstvom prof. Ceglarja, recitator-ji osnovne šole, pevski oktet Senovo — Brestanica in folklorna skupina. Predsednik ZKO Krško Janko Avsenak je podelil bronasti Prešernovi plaketi Ivanu Kuneju in Halidu Tubeishadu za večletno disciplinirano igranje v pihalnem orkestru. Oba sta z igranjem začela že leta 1980. (Kati) Podjetje RESISTOR d.o.o. v stečaju ,—i----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 'Stečaji v Iskri Šentjernej se vrstijo, veliko delavcev je bilo odpuščenih, na Iskro je bil navezan vsak prebivalec šentjernejske doline 17. januarja 1991 je bilo ustanovljeno podjetje RESISTOR v Šentjerneju. Takrat je šla v stečaj Tovarna uporov in opreme. RESISTOR je začel ugodno, saj je imel sredstva osemnajstih družbenikov, ki so jih vložila v podjetje. Sočasno z rušenjem »jugotrga« se je začela v Evropi strašna recesija. »Leti 1992 in 1993 sta označeni z izgubo, saj smo se šli prezgodaj tržnega gospodarstva. Ko seje recesija pojavljala, smo imeli dosti ljudi. Iz RE-SISTORJA smo leta 1994 odpustili okoli dvajset delavcev. V tem času je bila zadolženost firme ogromna. Končan je bil tudi stečajni postopek za Tovarno uporov. Vse stavbe, zemljišča in oprema so bili naprodaj v paketu; to naj bi odkupili družbeniki. Pri Dolenjski ban- ki Novo mesto smo dobili kredit po obrestni meri D % 15. Znašal je okoli 600.000 DEM. Takratno vodstvo je najemalo kratkoročne kredite, anuitete so s koncem leta 1993 in v začetku prihodnjega leta začele zapadati,« je povedal bivši direktor podjetja RESISTOR Anton Žbogar, ki je 1. marca 1994 prevzel vodstvo te firme skupaj z ekipo svojih sodelavcev. Skušali so jo spraviti v normalno stanje, a ni šlo. Prevzeli so tudi veliko kreditov; obresti za kratkoročne kredite so bile ogromne, od R + 20 dalje. Delavci so v tem času vzdrževali status quo. Vseskozi so trdno delali in oskrbovali trg po najbolj vzornem sistemu ter s tem dobili ugled v tujini in pri naših kupcih. Malo manjši ugled pa so si pridobili pri dobaviteljih, saj Zadružna enota Šentjernej »Slovenski trg je za naše potrebe premajhen, drugega trga nimamo, Evrope pa se bojimo« Zadružna enota v Šentjerneju je ena od treh zadružnih enot; ena je v Škocjanu, druga pa v Novem mestu V Šentjerneju imajo trgovino z repromaterialom za potrebe njihovega kmetijstva. Imajo ves reprodukcijski material, ki ga kmet rabi na svojem dvorišču. Kooperacija pa zajema pitanje goveda, prašičev, v zadnjem času tudi pridelovanje vrtnin, trsnih cep-Ijenk, odkup grozdja, sadja, lesa. Pokrivajo področje bivših krajevnih skupnosti Orehovi-ca in Šentjernej ali zdajšnje občine Šentjernej. Letno odkupijo preko tri milijone litrov mleka, 800 kom. pitanega goveda, 1.700 pitanih prašičev, 500 do 600 telet za pitanje, 300 za zakol, do 100 kom. konj, okoli 500 ton krompirja (odvisno od leta), preko 450 ton pšenice, 150 ton jabolk, 50 do 100 ton grozdja. V kooperaciji cepijo 300 kom. trsnih cep-Ijenk, pridelajo 400 ton zelenjave, odkupijo do 5.000 kubi-kov lesa. »Zadnje čase se ukvarjamo s pridelovanjem vrtnin po neki novi tehnologiji. Izkoristiti je potrebno naravne danosti, pri nas pa je podtalnica dosti visoka. Od tega bomo poskušali iztržiti nekaj več. Na cca. 15 do 20 ha površin nameravamo letos pridelati 500 ton zelja, 200 ton paprike, 100 ton paradižnika, 40 ton kumaric, 10 ton lubenic, fižol, solate, zgodnji krompir pod folijo in lutrosi-lom. So pa težave, ker je slovenski trg zelo majhen, drugega nimamo, Evrope pa se celo bojimo. Naš kmet v Evropi ne bo imel kaj početi. Vemo, kakšne subvencije za kmetijstvo dajejo druge države,« je poudaril vodja zadružne enote Gregor Tratar. Pred leti so izvedli dve melioraciji in komasaciji na cca. 1.300 ha kmetijskih površin. Programe za ta postopek imajo še narejene, vendar so novi predpisi in zakoni to preprečili. (Lea) Kaj je novega v Krmelju? Cvetličarna Vera cvetličarske ponudbe. »Čeprav je kritična masa potencialnih kupcev za obstoj ene cvetličarne dovolj velika, je začetek vseeno težak,« nam iz lastnih izkušenj ve povedati Vera. V svoji cvetličarni kupcem poleg tradicionalne ponudbe rezanega cvetja, lončnic, cvetličnih aranžmajev ponuja tudi urejanje okrasnih zelenic, parkov in grobov. Zastavlja se vprašanje, če bo morda nekoč Krmelj prav z njeno pomočjo postal lepši za oko. (T.S.) Krmelj, 7. februarja — »Moja cvetličarna je edina na področju, kjer živi 5.000 ljudi v 1.600 gospodinjstvih,« odgovarja mlada podjetna Ptuj-čanka, ko jo vprašate, kako je našla prostor za svojo dejavnost ravno v Krmelju. Pred to odločitvijo je preučila cvetličarsko ponudbo v Sevnici in večjih krajih ob njej. Tržna niša, ki jo sedaj pokriva, je območje treh krajevnih skupnosti občine Sevnica. Krmelj je neformalno središče teh treh KS in je drugo največje mesto v občini. Tu je lociran del sevniške kovinskoprede-lovalne ter tekstilne industrije, tu se nahaja osnovna šola, banka, pošta in pretežni del trgovinske ponudbe za dolenjsko področje sevniške občine. Na področju teh treh KS, ki so teritorialno in poslovno ločene od središča občine, ni Pri brežiškem županu Brežice, 9.februarja — Predstavniki neformalnega združenja, ki si želi kulturne oživitve Brežic in Posavja, so brežiškega župana Jožeta Avšiča v pismu seznanili z željami in namerami združenja. Župan je pred dnevi sprejel predstavnike na informativni razgovor, kjer so ga seznanili s okvirnim programom bodočega zavoda. Jože Avšič je načelno podprl prizadevanja združenja in obljubil pomoč pri iskanju primernih prostorov za njegovo nemoteno delovanje, (dama) niso zmogli sproti plačevati dolgov. »Meni in mnogim delavcem je bilo jasno, da smo zadnje denarje zapravili, ko so bile konec leta 1992 prodane zad -nje obveznice. Končno se je pojavila možna rešitev, da bi Injerca iz Venezuele odkupila podjetje RESISTOR in ji omogočila normalno obratovanje. A žal nekateri družbeniki niso pristali na to rešitev. To je bilo 18.12.1994 in takrat bi podjetje RESISTOR potrebovalo cca. 1.000.000 DEM za pokritje starih obveznosti in bodoče normalno poslovanje. Vmes je zopet nastopila zaustavitev proizvodnje. Vse možnosti za obstoj so se naenkrat podrle. Če bi bili delavci v tej situaciji malo bolj potrpežljivi, predvsem pa predstavniki sindikatov, bi se morda nastalo situacijo le dalo urediti. Toda ker se je proizvodnja zaustavila, je bilo to prehudo,« je dodal Anton Žbogar. 109 delavcev, ki so delali v RESISTORJU, čaka sedaj na Zavodu za zaposlovanje, večina v Novem mestu, nekaj pa tudi v Krškem. Stečajni upravitelj Darko Ko-drič pravi: »To, kar se dogaja, je velika žalost. V sosednjih stavbah so vsako jutro gorele luči, sedaj pa je vse temno. Na tem dvorišču sem od leta 1979 in s temi proizvodnjami živim. V interesu mi je, da bi proizvodnja kmalu začela spet delovati. Sedaj bo potrebno pregledati, kakšno je stanje bilance, kajti izkazalo se je, da pasiva preveč raste. Domači in tuji partnerji kažejo velik interes, da bi ponovno delali tu naprej.« (Lea) Kartuzija Pleterje Kartuzijanski red ni beg iz sveta Na Slovenskem ozemlju so nastale štirikartuzije, med njimi pleterska kot najmlajša — V letu 1994 13.000 obiskov V kartuziji Pleterje še vedno velja kartuzijanski red, ki gaje leta 1084 ustanovil sv. Bruno. Tu živi 14 menihov osmih različnih narodnosti, uradni jezik je slovenski. Z učenjem jezika so sprva imeli veliko težav, ker se pri nas ni dalo dobiti slovenskega gradiva. Menihi živijo puščavniško življenje, ki ni beg iz sveta — tudi samota je del sveta — pač pa poseben način bivanja na svetu, ki ga tako prevzemajo v ljubezensko zavezo z Bogom. Njihov delovni dan se prične ob enajsti uri zvečer, ko se zberejo v cerkvi. Prvo spanje je ob drugi uri zjutraj pa do šeste, ko se zopet prične molje-nje in meditacija. Dan je enak dnevu; 8 ur spanja, 8 ur dela in 8 ur molitve. Menihi so tudi nosilci gospodarskih dejavnosti v samostanu: poljedelci in živinorejci, vrtnarji in sadjarji, obrtniki in strokovni delavci. Pridelujejo izvrstna vina; tri steklenice pleterskega cvička stanejo 550 SIT, masno vino 450 SIT. Pleterski sadjevec je 750 SIT, brinjevec 1.500, pleterska hruška v žganju stane 2.800 SIT. Narediti znajo tudi izvrsten čaj, pletersko grenči- co, med. Izdelujejo pa tudi sveče in razne druge stvari. Po nacionalizaciji jim je uspelo ohraniti 60 ha površine. Od tega je 30 ha gozda, ostalo so stavbe, vrtovi, polja. Lani so pričeli delati genetsko banko za sadje (500 sadik jabolk, 103 različne vrste). V prihodnje imajo v načrtu obnovo kleti in namakalnih sistemov. Staro gotsko cerkev in program z diapozitivi si je možno ogledati vsak dan od 8. do 15. ure. Prav tako tudi izdelke iz jajčnih lupin, ki jih je izdelal ruski dvorjan. Koliko duhovne koristi in notranjega veselja prinašata samota in molk v samostanu tistim, ki ju ljubijo, vedo le oni, ki ju okusijo. »Država sem jaz, cerkev sem jaz,« pravi pater Janez Hollenstein. (Lea) Pisecani ohranjajo dediščino svojih prednikov Pišece, 6. februarja — Prvi teden v mesecu februarju je potrdil, da še obstajajo folklorne skupine, ki bi hotele plesati in ohraniti plese, pesmi in običaje svojih prednikov. Tako med člani domače folklorne skupine Duplo že od nekdaj kroži želja po tem. V lanskem letu je vodja folklorne skupine Uroš Bračun prevzel nalogo za izvedbo teh želja. Temu se je odzvala vodilna slovenska etnologinja dr. Marija Markovič, ki se ukvarja s proučevanjem narodnih noš v Sloveniji. Raziskavo je naredila tudi na področju Pisec. Temeljila je na anketiranju starejših ljudi, ki naj bi opisali, kaj so nosili njihove stare mame in očetje. Toda želja folklorne skupine ni ostala samo pri tem, odločili so se tudi, da bi plesali tudi plese iz prejšnjega stoletja in tako ohra-nili običaje iz okolice Pisec. Tej želji se je odzval Mirko Ramovš, strokovni svetnik na Glasbenonarodopisnem inštitutu v Ljubljani. V Pišecah in okolici je naredil raziskavo, ki je pokazala, da so ljudje največkrat plesali polko, valček in »cvajšrit«. Popularen pa je bil tudi »pujštertanc«, katerega so plesali predvsem na svatbah in ob drugih priložnostih. Ob vsem tem pa moramo omeniti tudi člane folklorne skupine: Uroša Škofa, Stanko Sušin in Mirana Omerzela, ki so v raziskovanje vložili veliko svojega prostega časa. Ljudski plesi in običaji so nastajali ob naselitvi naših predvko v ta prostor, se razvijali in prenašali iz roda v rod. Z veseljem lahko rečemo, da se bodo ohranili plesi, pesmi in običaji, ne samo za domačine, ampak tudi za širšo slovensko javnost. (Kati) NAŠ GLAS 6,15. FEBRUARJA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT Ob slovenskem kulturnem prazniku Podeljena priznanja ZKO za leto 1994 Miha Haler prejel Gallusovo listino — koncert Vlada Kreslina — otvoritev razstave Hrvoja Oršaniča Kulturni praznik — osrednja proslava Dobitnik Miha Haler prejema Gallusovo priznanje. Brežice, 9. februarja — Zveza kulturnih organizacij Brežice in Posavski muzej sta pripravila osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri je bil slavnostni govornik župan občine Brežice, Jože Avšič. Na slovesnosti so podelili priznanja ZKO za leto 1994. Program je s koncertom popestril Vlado Kreslin, po proslavi pa je sledila otvoritev razstave umetniških fotografij Hrvoja Oršaniča z naslovom V zelenem. Občinska priznanja za delo na področju kulture so prejeli Anton Harapin, Bojan Horva-tič, Vlado Hotko, Elizabeta Križanič, Ivan Mihelin in Stane Molan. Anton Harapin je priznanje prejel za dolgoletno aktivno delo na področju zbo- rovske dejavnosti, prav tako Vlado Hotko; Bojan Horvatič za dolgoletno delo na področju likovne dejavnosti, Elizabeta Križanič za dolgoletno delo na področju zborovstva, predsedstvo ZKO Brežice pa je podelilo priznanje tudi Ivanu Mihelinu in Stanetu Molanu za dolgoletno aktivno delo na področju zborovske dejavnosti. Zborovodja Miha Haler iz Artič je iz rok svetovalca za glasbeno dejavnost ZKO Slovenije Marka Studena prejel Gallusovo odličje za predano in zavzeto dolgoletno delo, ki je znatno vplivalo na razmah ljubiteljske glasbene dejavnosti v okolju, iz katerega prihaja dobitnik Haler. (Galex, foto Cole) Iz poročil o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško je razvidno, da so v minulem tednu zabeležili več poizkusov ilegalnih prestopov državne meje, nekaj kosov neprijavljenega osebnega orožja, avtomobil s pre-tolčeno šasijo, zabeležili pa so tudi nekaj prometnih nesreč, žal eno s smrtnim izidom. Sopotnik podlegel poškodbam Dne 9. februarja se je na regionalni cesti Velika vas — Raka zgodila huda prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani vozišča in suma vožnje pod alkoholom. Ob trčenju v kovinsko ograjo mostu čez ve-likovaški potok je sopotnik S.G. iz Rake na mestu nesreče podlegel hudim telesnim poškodbam, voznik Z.R, prav tako iz Rake, pa je zadobil lahke telesne poškodbe. Pretepli so ga Ko je S.J. iz Krškega nič hudega sluteč odhajal domov iz šolarji so na cestah Artiče, februarja — Člani Sveta šole in Sveta staršev OŠ Artiče so na skupni seji obravnavali problematiko prometne varnosti šolskega okoliša Artiče. Na skupni seji so ponovno poudarili, da so zaradi naraščajoče gostote prometa, pomanjkljive prometne signalizacije, neprimernih avtobusnih postajališč, predvsem pa zato, ker ob najprometnejših cestah, ki vodijoV šolo, sploh ni pločnikov, otroci vse bolj lokala, ga je napadel neznani moški, obstaja možnost da sta bila celo dva, in ga pretepel. S.J. je zadobil hude telesne poškodbe. Iz zdravsvenega doma Krško so ga napotili v brežiško bolnišnico. Pištola v ženski torbici Dne 9. februarja je na MPP Obrežje vstopal v Republiko Slovenijo z osebnim avtomobilom državljan republike Hrvaške J.J. Pri mejni kontroli ni prijavil ničesar, vendar so policisti pri pregledu vozila v ženski torbici našli pištolo ter naboje. Policisti so orožje zasegli, kršitelj pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Nazaj v HrvaŠko 7. februarja so policisti PMP Obrežje v kraju Prilipe legitimirali štiri državljane Bolgarije. Pri pregledu potnih listov so ugotovili, da so bili na mejnem prehodu Obrežje zavrje-ni, nato pa so ilegalno prestopili mejo. Vsi Iritje so bili vrnjeni nazaj v Hrvaško. vse bolj ogroženi ogroženi. V preteklosti je že prišlo do prometnih nesreč, v katerih so bili udeleleženi tudi šolarji. Vse to kaže, da je potrebno pohiteti z ureditvijo prometnih razmer in da je potrebno v sodelovanju z občinsko in državno upravo čim prej doseči sanacijo razmer, za katere že imajo pripravljene rešitve. Ena izmed njih je tudi rekonstrukcija križišča v Spodnji Pohanci in izgradnja nujno potrebnih pločnikov. (NZ, ES) Krško, 8. februarja — V dvorani Kulturnega doma Krško se je odvijal kulturni program v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pred polno dvorano se je predstavilo Kulturno društvo Svoboda Brestanica, ki je v celoti izvedlo program. V programu so sodelovali: moški pevski zbor, ženski oktet, solisti obeh zborov, pianistka, kitaristka, recitatorke in nazadnje še plesna skupina. Slavnostni govornik je bil župan Danilo Siter, ki je pozdravil in nagovoril prisotne: »Kulturni praznik je praznik tistih, ki vedo, daje kultura eden izmed temeljev nove slovenske države. Tudi Krčani smo dodali dva temeljna kamna te kulture. Dali smo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, za njima pa še več drugih, zato smo lahko upravičeno ponosni, da smo njihovi nasledniki.« Prebral je besede, ki jih je o Francetu Prešernu in njegovih sodobnikih napisal Ivan Cankar. Kulturi in kulturnikom je obljubil pomoč in podporo. Končal je z voščilom za praznik in na koncu uporabil Prešernove besede »edinost, sreča, sprava«, predvsem v smislu prijateljstva in dobrih vezi, naj bodo moto našega skup- nega življenja in popotnica za boljši jutri. Za županom je nekaj besed povedal Janko Avsenak, predsednik ZKO Krško. Povedal je, da je potrebno zelo veliko naporov in dobre volje, preden se lahko srečamo na kulturni prireditvi. Za te kulturne entu-ziaste po navadi ni drugega plačila kot veselje ob polni dvorani in druge nagrade kot aplauz. ZKO vsako leto peščici le-teh podeli priznanja — Prešernove plakete. To so že storili v Koprivnici, na Seno- vem, v Kostanjevici. V Krškem so ta priznanja dobili: Zdenka Zorko in Slavica Jarkovič iz Mešanega pevskega zbora Viktor Parma — bronasto plaketo, Anton Pleterski st. s Senovega pa je za svoje dolgoletno požrtvovalno delo v kulturi dobil zlato plaketo. Za govornikoma se je nadaljeval bogat kulturni program, kjer so izvajalci še naprej navduševali občinstvo. Moški pevski zbor je zapel pesem, v kateri poje: »Hitro, hitro mine čas, hitro mine tudi lep obraz.« Za kulturnike iz Brestanice to zadnje zagotovo ne drži, saj kljub častitljivi petdesetletnici delovanja ob vsaki priložnosti pokažejo lepši obraz. Povsem na koncu je predsednik kulturnega društva Svoboda Brestanica Anton Omer-zel odprl razstavo mlade akademske slikarke Mateje Kavčič, doma iz Brestanice. Poudaril je, da so v njenem rojstnem kraju ponosni nanjo in ji čestital za uspešno opravljeno diplomo. (Toni, foto Cole) Poštna torba vsem Pa takšni sosedje... Kako morejo zapreti pot ii tistim, ki hočejo priti do i Smo družina Pisek in smo se preselili iz centra Kostanjevice na domačijo pokojnega očeta Alojza Piska, v Oreho-vec 40. Mislili smo, da nam bo tu, sredi narave in miru, najlepše. To sta si želela tudi najina otroka. A smo se pošteno zmotili! Vzrok so sosedje, ki imajo hišo v dolini, blizu ko-stanjeviške jame. Okoli te teče Studena in čeznjo je speljan lesen most — včasih je bila to namenska pot za v mlin in na žago. Seveda, dokler je bilo to v njihovem interesu. Z njihovim dovoljenjem, da bomo tudi mi smeli uporabljati ta mostiček, smo pričeli leta 1985 obnavljati in povečevati staro poslopje. Uživali smo v delu in se veselili dne, ko bomo odšli iz hrupne Kostanjevice. Nekega dne pa je bilo našim sosedom dosti tega; baje smo prepogosto hodili po poti, prevažali pretežke tovore... Prepovedali so nam hojo čez mostiček in na poti prestregli vsakega družinskega člana. A ne samo to! Prepovedali so hojo mimo njih vsakemu človeku, ki je želel priti k nam na obisk ali samo na sprehod po gozdičku v naši smeri. Do nas niso smeli ne ljudje iz Zavarovalnice Triglav ne inkasantka iz Kostaka, ki pobira za vodo nas? ali elektriko. Celo ko so priključevali telefon, so vrli sosedje prestregli delavce, češ, po tej poti do Piskovih pa ne! »Samo do nas, pa še kavico lahko dobite.« Vendar tudi to še ni vse. Na pot so kmalu navozili zemljo, kamenje in druge stvari — pot nam je bila onemogočena. Tudi to dejanje se je še stopnjevalo. Postavili so še barikade in skopali dodatne luknje oziroma velike jame. Tako si k nam res ne upa nihče. S prijatelji se pogovarjamo le še po telefonu, ki so nam ga priključili šele na dan otvoritve, prišli pa so preko njiv in travnikov. Hčerka je bila operirana na nogah, ima mavec. Ko smo jo pripeljali iz ljubljanske bolnišnice, je kmalu še do hiše ne bi smeli nesti. Sedaj je vsak dan doma. Peljali bi jo v šolo, vendar nimamo poti. Kako bi v najhujših primerih do nas prišli gasilci, zdravniki...? Sosedje bi vse te barikade morali umakniti že lani novembra, vendar so imuni na naš problem. Ker smo skromna in potrpežljiva družina, bomo nekaj časa še potrpeli; že dolgo trpimo! Na našo hišo več ne sije sonce, vendar smo optimisti. Družina Pisek iz Orehovca Ob razstavi mlade kademske slikarke Mateje Kavčič Umetnik je narava Krško, 8. februarja — Po končani kulturni prireditvi, posvečeni kulturnemu prazniku, smo si ogledali pravkar odprto likovno razstavo, diplomsko delo mlade akademske slikarke Mateje Kavčič iz Brestanice. O sebi in svojih slikah je zapisala takole: »Narava je seme, vznikanje, neskončna rast in zaton, vse si sledi ciklično v nedogled. Zavedanje tega, kar nam je ponujeno v gledanje in doživljanje, je osnova mojih slik«. Vsaka od njenih slik je sestavljena celota iz dveh, med seboj ločenih plasti, s katerima pričara in poudarja globino slike. Spodnja plast je navadno temnejših barvnih odtenkov, v zgornji plasti pa prevladujejo rumena, rdeča in modra barva. Njeni likovni pojmi so splošni in odprti, z njimi vsakemu gledalcu ponuja in v njem vzburja neomejeno število različnih čustvenih odzivov, različnih pojmovanj in videnj razstavljenih slik. Tako pojmovanje ponujajo samo abstraktne slike in se težko opiše, če pa se že opiše, je to zapis tistega, kar si v tem trenutku sposoben čustveno dojeti. Za resnično dojetje je torej po-trben osebni ogled. Mateja Kavčič: »Naravo pojmujem kot simbol, kot abstraktnost — nedotakljivost Njenih višin, globin in širin (ne kot krajino).« Za lepo in dobro opravljeno diplomsko delo zasluži naše čestitke. (Toni, foto Cole) TV Koper uas vabi na avdicijo in javno snemanje priljubljene oddaje KARAOKE. Avdicija bo v sredo, 15.2., ob 18. uri v avli doma XIV. divizije na Senovem pri Krškem. Javno snemanje oddaje, ki jo vodi Deja Mušič, pa bo v soboto, 18.2., ob 17. uri v športni dvorani doma XIV. divizije na Senovem pri Krškem. Na snemanje pridite našemljeni, saj snemamo pustno oddajo. V razmislek Težko opišem to, kar čutim, vendar bi rada ljudem v razmislek napisala svoje misli. Sprašujem se, ali lahko vlada na svetu mir, če med nami živijo ljudje, ki imajo krut značaj, ki so brez čustev in jim je vseeno, ali pohodijo pajka, ubijejo mravljo ali celo psa. Ja, psa! V naši hiši smo si želeli imeti psa. Res, sprejeli smo ga kot člana družine. Negovali smo ga, se z njim.veliko ukvarjali, pes pa nam je vračal toplino, radost in veselje. j Bilo je v nedeljo poopldne. Lep sončen dan. Kot običajno smo odšli s psom na sprehod v Rore. Hodili smo že približno pol ure, ko je pes odšel po gozdni grapi naprej. Naj se naužije svobode, svežega zra- ka, se bo že vrnil. Toda psa tokrat ni bilo nazaj. Začeli smo ga klicati, iskati. Na pomoč pri iskanju so nam prišli sorodniki, znanci, radio, pismonoše, otroci v šoli, toda zaman. Minilo je že kar osemnajst dni, ko sem dobila telefonski poziv: »Vaš pes leži mrtev v grapi.« Ugotovili smo, da je bil mrtev samo en dan, brez ovratnice, nič umazan, iz nosu mu je kapljala kri. Prepričani smo, da je našega psa imel »nekdo« (že sumimo kdo), ki ga je brez srca in kruto uničil. Čas bo šel naprej in zacelil rane, vendar vest ne bo čista in prepričana sem, da se bo usoda kruto Maščevala nad človekom, ki je to storil. Še enkrat hvala vsem, kiste nam pomagali pri Iskanju našega psa. Jožica Pavlin Kremen 44, Krško 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 6, 15. FEBRUARJA 1995 Rokomet Četrtfmale rokometnega pokala RK Gorenje : RK AFP Dobova 28: 19(14:12) Dobovčani so prišli v Velenje odločeni, da ohranijo prednost štirih zadetkov iz prve tekme v Dobovi. Začeli so dobro in bili ves prvi del enakovreden nasprotnik domačinom. V 50. minuti so domačini vodili z dvema zadetkoma, takrat pa sta precej pristranska sodnika povsem onemogočila igralce Dobove. Neusmiljeno sta brez potrebe izključevala igralce AFP, ki v končnici niso imeli RK Interier: 22:15 Igralci Interierja so visoko zmagali, toda prednost 10 zadetkov gostov iz prve tekme je bila vendarle previsoka. V prvem delu je bila igra izenačena, kajti ekipi sta se v vodstvu izmenjavali. Krčani so sicer že vodili s tremi zadetki prednosti, vendar so jih nasprotniki do polčasa ujeli in tudi prehiteli. V drugem delu pa so igralci V nobene možnosti ohraniti prednost iz prvega srečanja. Tako je ekipa Gorenja s pomočjo sodnikov napredovala v polfinale, čeprav so si ga z dobro igro zaslužili tudi Dobovčani. RK AFP Dobova: Marcola, Oapo 7, češnovar 1, Mijačinovič 4, Voglar, Žibert, Glaser 3, Kekič, Deržič I. 3, Deržič S., Stojakovič 1, Denič. (Jože Arh) RK Preverit (9:10) Interierja povsem nadigrali prvoliga-ša iz SloveriUGradca. Predvsem z odlično igro v oprambi so razliko povečevali iz mirrsfe v minuto in na koncu zmagali s 7 zadetki prednosti. RK Interier: Imperl, Papež 3, Keše, Mašič 3, Iskra, Martinčič 2, Bogovič 1, Urbanč 7, Kukavica, Dragar, Levičar. (Jože Arh) RK AFP Dobova : RK Pivovarna Laško 21 :29 (13:12) Igralci AFP Dobove so v prepolni športni dvorani vse do 45. minute držali korak s Celjani. Začetek je pripadel domačinom, ki so povedli s 7 : 3, a so gostje izenačili, nato pa celo povedli z 11:7. Ob koncu prvega dela so bili ponovn»uspešnejši dobov-ski rokometaši in na odmor odšli z golom prednosti. Z odlično igro so domači nadaljevali tudi v drugem polčasu, prelomnica pa je bila 45. minuta, v kateri so še zadnjič v srečanju vodili z 18:17. Takrat pa je prišla do veljave kakovost celjskega moštva, ki je odlično zaigralo v obrambi in vsililo hiter ritem igre, ki mu domači nikakor niso mogli slediti. Razlika je naraščala iz minute v minuto. Ko je že kazalo, da bodo tudi to tekmo Celjani dobili z desetimi goli razlike, se je z nekaj odličnimi obrambami izkazal vratar Denič. Razlika sedmih golov je še najboljša podoba razmerja moči na igrišču. RK Interier: Marcola, Oapo 4, Češnovar, Mijačinovič 6, Voglar 1, Žibert, Glaser 4, Kranjc, Deržič S., Deržič I. 1, Stojakovič 5, Denič. (Jože Arh) RK Mladinec : RK Interier 14:30(5:15) Po sijajni, a vendarle Pirovi zmagi nad Preventom je ekipa Interierja v srečanju z Mladincem zaigrala brez trenerja Kokalja, ki so ga po tekmi s Preventom zamenjali. Tokrat je tekmo vodil tehnični vodja Kozole. V srečanju prvega in zadnjega na lestvici so bili igralci Interierja prepričljivo boljši nasprotnik — zlahka so zmagali in vodijo na prvenstveni lestvici. (Jože Arh) RK Lisca : RK Radeče 21 :15(10:6) V prvenstveni tekmi druge sloven- tinapadi povsem nadigrali gostujoče ske rokometne lige so domači igralci premagali goste iz Radeč. Že začetek tekme je pripadel gostom, ki so povedli z dvema zadetkoma prednosti. Ob koncu prvega dela pa so igralci Lisce zaigrali bolj učinkovito in tako dobili prvi del tekme. V drugem delu so domači rokometaši z odlično igro v obrambi in hitrimi pro- igralce in deset minut pred koncem vodili že z desetimi zadetki prednosti. V tem obdobju Radečani 15 minut niso dosegli zadetka, z dobrimi obrambami pa se je izkazal vratar Senica. RK Lisca: Novak 5, Jug 1, Mijovič 2, Šunta, Rantah 1, Plazar 1, Novšak 5, Sečki 4, Lupše 1, Simončič 1. (Galex) Prvenstvo za pionirje Nadaljevalo se je rokometno prvenstvo za pionirje. Sevniški rokometaši so v Hrastniku odigrali dve tekmi in si priigrali tudi dve zmagi. Ekipo Dola so premagali z rezultatom 28:13, vrstnike iz Radeč pa z re- zultatom 30:11. Za sevniške pionirje so nastopili: Medved, Kranjc, Močiv-nik 12, Ošlovnik 2, Drnovšek, Novšak 12, Novak 6, Mlakar, Rupret 9, Požek 15, Petančič2. (Galex) Športni praznik v soboto V soboto, 18. februarja, se bosta v leskovški športni dvorani ob 17. uri pomerili rokometni ekipi domačega Interierja in sevniške Lisce. Ob 20. uri pa bo košarkaški derbi med KK Interierjem in KK Iskra Litus. Vabljeni! Gym Rain vztrajno napreduje V športni gimnastiki je zimski čas pripravljalno obdobje, ki ga koristno izrabljajo tudi telovadke gimnastič-nega kluba Rain Brežice in se tako vneto pripravljajo na spomladanski del sezone, ki se bo pričel v aprilu. Pred dnevi so za telovadke izdelali 16 metrov dolg trak parterja, za kar so porabili več kot 40 ur lastnega dela, na pomoč pa so jim priskočili tudi sponzorji: OS Cerklje ob Krki je založila finančna sredstva za nakup parternih kvadratnih spužvic, v dar pa so prejeli tudi vezane plošče in kovinske spojke, da je trak parterja kompakten, vrednost tega nujnega športnogimnastičnega orodja pa ocenjujejo na 140.000 tolarjev. Z novo pridobitvijo, 16-metrskim trakom parterja, so vsaj delno izboljšali pogoje dela, saj bodo sedaj lahko telovadke izvajale težje akrobatske prvine, še vedno pa telovadijo na 25 let stari bradlji z ovalnimi lestvami, ki so jo za svoje potrebe priredili že lansko leto, prav tako pa š«,yedno nimajo ustreznega ženskega konja za preskok in odskočne deske. V vodstvu kluba načrtujejo, da bodo tudi tukaj z uspešno improvizacijo lahko izboljšali pogoje dela ter se konec marca odpravili na nekajdnevne priprave. (Galex) Mhz Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Teleta* +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosto klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. KOŠARKA i ;' KK Color Medvode: KK Interier 80:96 (44:55) Kljub temu, da so domači zaigrali svojo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu, se niso mogli resneje upirati razigranim gostom iz Krškega. Igralci Interierja so pokazali odlično igro in zlahka opravili z nasprotnikom. Pokazali so tudi dobro priprav- ljenost pred zadnjim srečanjem, ki bo v soboto. KK Interier: Bordelius 10, Rozman 5, Lučev 1, Stevens 24, Zaturovski 3, Ademi 15, Šantelj 1, Kraljevič 12, Samar 15. (Jože Arh) Posavska alpinista na Aconcagui (6.960 m) Bojan Kurinčič in Gorazd Pozvek sta se 28. januarja '95 povzpela na najvišji vrh Južne Amerike, na 6.960 m visoko Aconcaguo. Regijsko hitropotezno prvenstvo v šahu Krčanom tri prva mesta, Sevnicanom eno Sevnica, 12. februarja — Šahovski klub Milan Majcen je v nedeljo organiziral regijsko hitropotezno prvenstvo v šahu. tekmovanja se je udeležilo 26 tekmovalcev, razdeljeni pa so bili v štiri skupine. Pri članih je zmagal Igor Šitnik z 9 točkami, pred Andrejem Grilcem 91. (oba ŠK Triglav Krško) ter Vladom Rokvičem (ŠK Marton Leskovec), ki je zbral 7 točk. V konkurenci žensk je zmagala Mojca Grilc — 5 točk, pred drugo-uvrščeno Polono Kunšek 41, in tretjo Alenko Radej 41, (vse ŠK Milan Majcen Sevnica) Pri mladih je zmagal Robi Volčan-šek — 6,51,2. mesto je zasedel Že-limir Pavlovič 6,51., tretji je bil Tomaž Tomažin 5,51, (vsi ŠK Triglav) Veterani: 1. Janko Keše 6 t. (ŠK Triglav), 2. Franc Derstvenšek 61., 3. mesto Jože Kolman 5,51, (oba ŠK Milan Majcen) (Cole) ACONCAGUA IV« m O* E>02K S%. .-"v*¦¦* «::s* ¦..p***• * r*t #*, Umrl je Jože Radej Jože Radej se je rodil v Krajnih Brdih nad Blanco. Kot 16-letni fant je padel s hruške in si za vse življenje poškodoval hrbtenico. 17. januarja 1995 je po enotedenskem zdravljenju v bolnišnici Celje umrl v 46. letu starosti. Jože Radej je bil dolgoletni podpresed-nik Društva invalidov Sevnica, športni amitator in član izvršilnega odbora, odličen šahist, dolgoletni vodja šahovske sekcijke in odličen šahovski mentor mladih na OŠ Blanca. Rezultata svoje hčerke Alenke bi bil še kako vesel, saj je v Krškem 13. in 14. januarjapo-stala šahovska prvakinja posavske regije. Imel je posebne organizacijske sposobnosti na vseh področjih. Med ljudmi v domačem kraju je njegova umirjena beseda vedno padla na plodna tla. Bil je tudi predsednik Skupščine zveze paraplegikov Slovenije in predsednik Društva paraplegikov novomeške regije, bil pa je tudi dobitnik zlatega znaka zveze paraplegikov Slovenije. Jože Radej je bil prizadeven delavec in dober prijatelj in tak bo ostal v srcih še posebej nepokret-nim in težje prizadetim, katerim je posvetil velik del svojega življenja. Šahovski klub «Milan Majcen« iz Sevnice pa se ga bo spominjal z vsakoletnimi turnirji kot zahvalo za njegovo veliko delo. (Janez Blas) Društvo upokojencev Sevnica Razpisuje regijsko ekipno prvenstvo v šahu za leto 1995, ki bo v soboto, 11.3.1995, v prostorih Društva upokojencev Sevnica, Cankarjeva 10, s pričetkom ob 9. uri v tehnični organizaciji ŠK Milan Majcen Sevnica. Pravico nastopa ima po 1 ekipa s 4 člani (1 rezerva) društev upokojencev z območja Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Sevnica, Krško, Senovo, Brežice. Šahovsko opremo bo zagotovil tehnični organizator, zaželeno je, da ekipe prinesejo s seboj po 2 šahovski uri. Prijave oddajte do 24.2.1995 pisno ali telefonsko na Društvo upokojencev Sevnica, Cankarjeva 10, 68290 Sevnica, tel. 0608/82—151 (pisarna društva je odprta v ponedeljek in četrtek od 8. do 11. ure). Pred pričetkom tekmovanja bo podrobnejši dogovor o poteku in pravilih. Na pot sta odšla 16. januarja v okviru skupine, ki jo je vodil J. Pretnar, pod okriljem Komisije za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije. Takoj po prihodu so udeleženci odšli na aklimati-zacijo na vulkan San Jose (5.856 m), kjer sta bila Kurinčič in Pozvek uspešna in osvojila glavni vrh 21. januarja. To je uspelo le še enemu članu odprave. Vzpon na Aconcaguo se je začel 26. januarja v Puenta del Inca (2.700 m) s 40-km dostopom pod goro na Plaza del Mulas (4.360 m), od koder sta že naslednji dan nadaljevala pot do višine 5.400 metrov, kjer sta postavila šotor in v njem prespala. Po slabo prespani noči sta ob 7.40 uri krenila proti vrhu, ki sta ga dose- PLES S tretjim mestom v standardnih plesih sta se Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar uvrstila v višji B razred tudi v standardnih plesih. V la-tinskoameriških plesih sta osvojila 5. mesto. V organizaciji PK Urška Kranj je potekal kvalifikacijski turnir v športnih plesih, ki se gaje udeležilo 11 parov Posavskega plesnega kluba Lu-kec. Najboljše rezultate sta ob Seba-stjanu in Urški dosegla pionirja Jaka Piltaver in Tina Korber s 6. mestom v LA plesih in 7. mestom v ST plesih. Mlajši mladinski par Mitja Prah in Mateja Gane sta se uvrstila na 12. mesto v LA plesih. Na isto mesto pa se je uvrstil tudi mladinski plesni par Zoran Perčič in Leonida Perčič v ST plesih. (Galex) gla malo po 17. uri. Vremenske razmere so bile ugodne, saj je bil mraz znosen in tudi veter je bil zmeren, kar je vsekakor olajšalo vzpon. Za pomoč pri realizaciji projekta se oba alpinista zahvaljujeta naslednjim podjetjem: IR Inženiring, Elektroprojekt — enota Krško, Zavarovalnica Triglav Krško, NE Krško, Elektrarna Brestanica, Iskra — PIO Šentjernej, Interier Krško, Mer-kator Preskrba, Brebus — Integral Brežice, AFP Dobova, MOST d.o.o. Krško, Nika d.d., C & G Ljubljana, T & T — Servis AOP, Steklarstvo Resnik, LB — Posavska banka. Vse podrobnosti o vzponu boste lahko prebrali v naslednjih številkah Našega glasa. (PAK) Streljanje Spet odličen rezultat Tine Grabnar V soboto je v Zagrebu potekalo srečanje strelskih repreztantanc Slo-venije in Hrvaške, v katerem so zmagali domačini z rezultatom 6:2. V mladinski repreztanci Slovenije sta nastopila tudi Dejan Župane in Tina Grabnar. Ekipa mladincev je dosegla državni rekord, Dejan Župane pa je bil posamezno tretji. Prijetno je spet presenetila Tina Grabnar, ki je osvojila drugo mesto med mladinkami in potrdila, da je trenutno najboljša slovenska mladinka. (Jože Arh) Anketa Brestaniški petosolci letos na Kopah Zimska šola v naravi je že več kot 15 let stalna oblika izobraževalnega dela v OŠ Brestanica. Tudi letos so učenci petih razredov odšli na smučanje, tokrat na Kope. Starše in otroke smo povprašali za njihovo mnenje o zimski šoli v naravi. jemu otroku omogočiti čim več znanj, tudi takšnih, ki so prijetnejša od vsakodnevnih šolskih obveznosti. Zato vsekakor podpiram ta način dela. Hkrati se srečuje z učiteljem, ki ni le predavatelj, ampak predvsem prijatelj.« Marijana Jeler: »Prepričana sem, da je šola v naravi sinu Jaki zelo koristila. Vplivala je na njegovo samostojnost, sam si je pripravil vso opremo, ki jo je potreboval, in preživel pet dni v družbi svojih sošolcev in učiteljev. Kljub temu da je zelo navezan na starše, jih sploh ni pogrešal, kar gre v pohvalo učiteljem. Mislim, da mu bo ta šola v naravi ostala v lepem spominu.« Jaka Jeler, učenec 5. r.: »V torek, 17. januarja, smo se od- pravili na Črni vrh. Ogledali smo si Alpe ter nekaj vrhov sosednje Avstrije. Tudi slikali smo se. Ta šola v naravi mi bo ostala v lepem spominu. Cel razred je lahko hvaležen našim učiteljem, ki so nas prav lepo zabavali ter nas naučili smučati.« Mirko Vidali: »Mislim, da bi šolo v naravi morala uvesti vsaka šola, saj je to za mnoge otroke prvo srečanje s pravim smučiščem. Nekateri so celo prvič na smučeh. Hkrati je to čudovita priložnost, da se osamosvojijo, saj so daleč stran od svojih staršev.« Petra Simončič, učenka 5. r.: »Šola v naravi mi je bila všeč zato, ker smo se s Pre-valjčani, učenci druge šole, dobro razumeli, ker smo veliko smučali in zato, ker smo se ob večerih dobro zabavali.« Irena Hictaler-Simončič: »Vsak izmed staršev želi svo- Klavdija Vidali, učenka 5. r.: »Šola v naravi mi je bila všeč zato, ker sem bila lahko ves dan s svojimi sošolkami — prijateljicami in se skupaj z njimi smučala ter zabavala. Žal pa je vse prehitro minilo.« (Pripravila Kati) NAŠ GLAS 6,15. FEBRUARJA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 i!!!!V!!{i!!l SKB BANKAM, UGODNA PONUDBA POSOJIL OBČANOM, OBRTNIKOM in MALIM PODJETNIKOM (SP) SKB banka nudi OBČANOM • POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI KREDIT -1 leto R +11 % • NEGATIVNI SALDO NA TEKOČEM RAČUNU IN KREDITNI KARTICI - DOVOUENI R + 11 % - NEDOVOUENI R + 25 % • DOLGOROČNI STANOVANJSKI KREDIT DO 15 LET R + 12 % • DRUGI DOLGOROČNI POTROŠNIŠKI KREDIT R + 13 % • KREDIT ZA NOTRANJI ODKUP PODJETIJ R +12 % Ponudba OBRTNIKOM in MALIM PODJETNIKOM • KRATKOROČNI KREDIT DO 1 LETA R + 11 % • DOLGOROČNI KREDIT DO 5 LET -NA OSNOVI VEZAVE ALI HIPOTEKE R + 14% - NA OSNOVI NAKUPA OBVEZNIC SKB BANKE R + 13 % - NA OSNOVI POROŠTVA ALI SUBVENCIJE SKLADA RS ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA R + 15 % Vse podrobnejše informacije dobite v posavskih enotah SKB banke! Vaša SKB banka d.d. PE Novo mesto Ste utrujeni in v neprestani tekmi s časom? Vabimo Vas na TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA Nnaučili se boste tehnike sproščanja, s katero dosežemo: — poglobljeno sprostitev — umiritev — spominsko obnovo — učno uspešnost — odpravimo utrujenost in — se pripravimo na stres. Tečaj avtogenega treninga bo potekal enkrattedensko in obsega 8 srečanj, ki jih bo vodila Marjeta Kukovičič, dipl. psih. Cena tečaja: 8.500 SIT. Vabimo Vas na uvodno srečanje v četrtek, 2.3.1995, ob 18. uri v Valvasorjevi knjižnici v Krškem. Prijavite se lahko najkasneje do 1.3.1995 na Posavskem centru za permanentno izobraževanje Krško, tel.: 31 -152 ali 22-811. Posavski center za permanentno izobraževanje izobraževanje Krško SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. LMfchJ POHIŠTVA Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice TeL/fax.: 0608/62 - 646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljke TEKSTIL: prešite odeje, deke, posteljnina, zavese po naročilu. AVTOKLEPARSKO PODJETJE /WT©[d)©[M, SENOVO d.o.o. PARTIZANSKA CESTA 13 - 68281 SENOVO Telefon: 0608/70-150 Prodaja vozil DAEWOO, MITSUBISHI Možnost nakupa staro za novo Nakup na kredit do 4 leta Na podlagi 12.člena Odloka o proračunu občine Krško za leto 1994 (Ur.list št. 30/94) in 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list št. 72/93) objavljam JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA IZDELAVO PREDSTAVITVENEGA KATALOGA OBČINE KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1. Naročnik: Občina Krško, Krško CKŽ 14. 2. Predmet razpisa: izbira najugodnejšega ponudnika za pripravo in izdelavo predstavitvenega kataloga Občine Krško. 3. Osnovna vsebinska zasnova kataloga: — katalog bo namenjen vplivnim posameznikom in podjetjem doma in v tujini s ciljem predstavitve občine Krško v turistično-gospodarskem pomenu in iskanju poslovnih partnerjev; — katalog naj na kratko, v sliki in besedi predstavlja občino Krško kot celoto, s poudarjeno gospodarsko vsebino ter posamezna večja podjetja in podjetnike posameznike, ki bistveno vplivajo na gospodarsko dogajanje v občini Krško. 4. Ponudba mora vsebovati: — razdelano vsebinsko zasnovo kataloga; — predstavitev grafičnega formata in designa; — zagotovitev kakovostnega prevoda v nemški in angleški jezik; — ceno kataloga za izvod (variantno glede na število izvodov). 5. Ponudbe pošljite na naslov OBČINA KRŠKO, Cesta krških žrtev 14, 68270 KRŠKO s pripisom: NE ODPIRAJ — KATALOG — JAVNI RAZPIS najkasneje do 24.02.1995 6. Prispele ponudbe bo pregledala tričlanska komisija, ki jo imenuje župan občine Krško. 7. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 20.03.1995. 8. Dodatne informacije dobite na tel. št. 0608/22-771 int. 295, ga. Ivica PUNTAR. Številka: 1-332-1/95 Datum: 9.2.1995 Danilo SITER župan' Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, CKŽ 15 VPISUJE — v program usposabljanja za poslovnega tajnika/sekretarja — v program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih (oboje po V. stopnji izobrazbe) — v tečaj vodenja poslovnih knjig — v tečaj industrijskega šivanja — v tečaj za voznike viličarja — v tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije — v tečaj za strojnika centralnega ogrevanja — v tečaj varstva pri delu — v tečaj higienskega minimuma — v tečaje tujih jezikov: angleščina, nemščina, italijanščina, ruščina in francoščina —začetni in izpopolnjevalni — v tečaj računalništva — QPRO, VVINDOVVS... — v tečaj avtogenega treninga in — v šolo vodenja. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu vsak dan do 15. ure na številki: 31-152 ali 22-811. Prijave zbiramo do 15. februarja. TRGOVINA Jgtfg^ VAM NUDI: oblačila, opremo in igrače za dojenčke, ¦ jeans v vseh barvah ¦ puloverje, trenirke in ostala oblačila v velikosti 2-12 • maske, pustne kostume Vse to na novi lokaciji, na Dalmatinovi 8 v Krškem _______________Hvala za obisk._________________ Krško Kolodvorska 2 0608/21-110 int. 562 Sevnica turistična agencija C. na grad 29 a 0608/41 • 290 NAKUPOVALNI IZLETI: V Avstrijo, Madžarsko In Italijo VALENTINOV VIKEND: Portorož, od 10. - 12. 2. PUSTOVANJE: v Portorožu, Benetkah, Niei, Mainzu V Portorož tudi z VLAKOM! Vedno z vami in za vas agencija ORIJON i2i DOLENJSKA BANKA ACTIVA — prava poslovna odločitev Vsakodnevno denarno poslovanje lahko spremlja vrsta problemov in neprijetnosti, če ne vemo, kako enostavneje urejati naše denarne zadeve. Dolenjska banka ponuja ob vrsti storitev, vezanih za vodenje tekočega računa pri banki, tudi uporabo plačilno kreditne kartice ACTIVA. PLAČEVANJE S PLAČILNO KREDITNO KARTICO ACTIVA JE PREPROSTO! Plačilno kreditna kartica ACTIVA predstavlja obliko brezgotovinskega poslovanja, namenjeno imetnikom tekočih računov za sodobno in enostavno plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih sirom Slovenije.Za plačevanje na prodajnih mestih zadostuje, da predložite plačilno kartico in s podpisom overite račun, za vse ostale formalnosti glede plačila pa poskrbi banka v sodelovanju s prodajnim mestom. POSLOVANJE S PLAČILNO KREDITNO KARTICO ACTIVA JE GOSPODARNO! Poravnava računov, nastalih s plačilno kreditno kartico ACTIVA, se opravlja le enkrat mesečno. O plačilu računov vas banka obvešča z rednimi izpiski tekočega računa. Privlačna ugodnost plačilno kreditne kartice je dodatno povečanje dovoljenega negativnega stanja (limita) na tekočem računu, ki lahko v odvisnosti od bonitete imetnika dosega do 5-kratnika povprečnega mesečnega dohodka za dobo do dvanajst mesecev. KJE LAHKO POSLUJETE S PLAČILNO KREDITNO KARTICO ACTIVA? S plačilno kreditno kartico ACTIVA lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. Teh je v Sloveniji že preko 8.500, samo na območju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine pa preko 600. Mreža prodajnih mest se neprestano dopolnjuje. Če se želite pridružiti preko 115.000 komitentom, katerim je plačilno kreditna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v enoti Dolenjske banke, kjer boste dobili željene informacije in uredili vse potrebno za pridobitev plačilno kreditne kartice ACTIVA. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je plačilno kreditna kartica ACTIVA prava poslovna odločitev. TRGOVINA DOTIK «f PRODAJA SPOON|E&A PUHLA SABINA POMPt ».p. UaKM I«. KUNCA Tel.: MMI-M4 PRODAJA ŽENSKEGA, MOŠKEGA, OTROŠKEGA PERILA PO UGODNIH CENAH. JO^KERAMIKA y®U LONČARSTVO JOŽZ KRŽAN, ZALOKE a, RAKA TELEFON: 75 - 121 IZDELUJEM: nune vrrte petek ta kamine bi krutae peči ter lončene poaode, vrče, pekače, sklede... SE PRIPOROČAM! SOBOSUKAR IN PLESKAR BARBIČ ANTON CKŽ88KRgKO • 0608/32 -1S20 OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU RE3?D... CESTA 4. JI TU A 128 KRŠKO 68270, «33 429 -ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - SLIKOPLESKARSKA DELA - STEKLARSKA DELA MALI OGLASI V Brežicah nujno prodam dvosobno stanovanje (58 m2), staro štiri leta, visoko pritličje. Informacije na naslov: Predanič, Gregorčičeva 16, Brežice. Tel.: 62-067. V najem oddam dvosobno stanovanje (5 km od Kr- škega). Ponudbe oddajte v >i uredništvu. i/ Na Raki prodam gospodarsko poslopje, gozdova, sadovnjak, travnik in stavbo. Cena 60.000 DEM. Tel.: (R Hrvaška) 00385-1-192-549. TELEVIZIJA NOVO MESTO Ik^nal! s Trdinovega vrha na kanalu' vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV 12 ZADNJA NAŠ GLAS 6, 15. FEBRUARJA 1995 ] Naša anketa: Davčna napoved — vsakoletni obračun: s kom? Vsa leta se je proti koncu februarja v računovodstvih podjetij temperatura dvigovala k vrelišču. Pripravljali so zaključne račune. Že nekaj let se ta nervoza seli še v naše domove. Sestaviti in oddati je treba davčne napovedi in to ni mačji kašelj. S pravik no izpolnjenim obrazcem lahko človek (ali gospodinjstvo) nekaj prihrani, taktično napako pri vpisovanju stroškov pa predpisi samodejno kaznujejo z višjim odmerkom za poračun dohodnine. Slovenci smo se nekako že izurili v tem opravilu, nismo se pa še povsem sprijaznili s tistim, kar nas doleti po tem. Verjetno se niti ne bomo nikoli sprijaznili, saj je komur koli na svetu poseg države v žep nelagodno doživetje. Država je bila sicer dobra in je breme davkov nekoliko prerazporedila v dobro revnejših slojev. Pa vendar. Kljub desetodstotnemu bonusu za tiste z najnižjimi dohodki in triodstotnim olajšavam, ki jih lahko uveljavljajo vsi državljani na podlagi zbranih računov o tem, da so svoj denar trosili tako, kot je državi pogodu, je življenje za najrevnejše še vedno bedno in za one malo manj revne še vedno predrago. Pri tem ne pomagajo nikakršne statistiket) padcu brezposelnosti in majhni inflaciji. Naša anketa ni seglatfako daleč. Ljudi smo preprosto povprašali po tem, kako obvladajo svojo davčno napoved za leto 1994. O ostalem jih bomo morda vprašali potem, ko bodo davkarji pisali njim. (Ika) Franc Debelak iz Radeč: »Država bi se morala držati v praksi že preverjenih davčnih sistemov zahodnih držav, ne pa si izmišljati novih. Mesečni prispevki zaposlenih bi morali biti v skladu z njihovimi zaslužki, nikakor pa se ne bi smelo dogajati, da so tisti z nizkimi dohodki na koncu leta še dodatno obremenjeni. Vse prispevke bi morali plačevati na način, ki ne bi bil tako razvpit oziroma tega ne bi smeli posebaj čutiti. Kako lahko imaš rad državo, ki ti daje zelo nizko plačo, na koncu leta pa te obvestijo, da so bili tekoči prispevki prenizki in je treba manjkajoči znesek še doplačati. Moralo bi biti ravno obratno.« , Jože Hostar, kmetovalec iz Mihovice pri Šentjerneju: »Zemljo sem dal prepisati cerkvi, ker najbolj skrbi zame. O izpolnjevanju obrazcev za dohodnino ne razmišljam, ker nimam nobene dohodnine. Ves dohodek, ki ga dobim, je pokojnina od 10.000 do 15.000 SIT. Tudi žena ima takšno pokojnino. Drugih dohodkov pa nimava. Če ne bi doma vsaj nekaj pridelali zase, bi bilo res zelo hudo.« Barbka Samec, brezposelna iz Krškega: »Seveda sem o sestavi letošnje dohodnine že veliko razmišljala. Dosti se o tem informiram tudi preko medijev, zato pri sami sestavi ne potrebujem kakšne dodatne pomoči. Letos spravljam veliko manj računov kakor prejšnja leta, saj mi ne bodo prinesli toliko olajšav kot leta poprej.« Zofija Pire, lastnica trgovine ZIP-shop v Kostanjevici: »Obrazca za dohodnino nisem še izpolnila. Pravzaprav tega ne delam sama. Za to imam pooblaščeno osebo — računovodski servis. Sama nimam časa, da bi delala vse stvari. Verjetno pa bi se z izpolnjevanjem dosti mučila, kajti v to delo se je treba verjetno zelo poglobiti. Dokumente imam vse spravljene, saj to mora biti.« Jožica Bučer z Spodnjih Dol pri Krškem: »O sestavi letošnje dohodnine še nisem posebno razmišljala, vendar sistem sestavljanja poznam. Vestno spravljam vse račune, npr. račune raznih knjig, zvezkov, pa tudi gospodinjskih,aparatov. Saj mi le ti prinesejo določene olajšave, pa čeprav so majhne. Brigita Vršeč, natakarica iz Krmelja: »Mislim, da z izpolnitvijo davčne napovedi ne bom imela težav. Vse potrebne informacije smo dobili že v podjetju, kjer sem zaposlena, zato dodatne strokovne pomoči ne bom potrebovala.« Blaž Sotošek, papimičar, Veliki dol pri Koprivnici: »Opazil sem razglas davčne uprave in začel razmišljati o tem, kako bom letos izpolnil formularje za dohodnino. Formularje sem že kupil in sedaj proučujem, katera varianta bi bila najbolj primerna. V službi dostikrat delam nadure, zato pričakujem težave, ker gre vse to v osnovo za dohodnino. Skoraj gotovo je, da bom dohodnino plačal. Pomoč bom poiskal pri prijateljih, ki se bolj spoznajo na davčno zakonodajo in upam, da bomo skupaj našli najboljšo varianto. (Toni) Peter Kos iz Zdol pri Kozjem: »Ker imam nizko plačo, mislim, da država takšnih ne bi smela dodatno obdavčevati, ampak jim bi morala kvečjemu pomagati preživeti. Delavci sami nismo krivi za takšno gospodarsko situacijo, zato tudi ne bi smeli nositi takšnega bremena, kot nam ga vsiljuje država. Si ne predstavljam, da bi moral na koncu leta doplačati še manjkajoči znesek, saj se moja družina iz meseca v mesec komaj preživlja. Nekaj bi bilo treba spremeniti, čim prej in čim bolj korenito.« Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice JGbun* FRIDO IN PACKO Urška Klakočar je svetlolaso dekle iz Sevnice. Lani je obiskovala drugi letnik družboslovne smeri Gimnazije v Brežicah. Letos bi jo zaman iskali po šolskih hodnikih. Za to šolsko leto je postala dijakinja prestižne zasebne šole Millfield v Glastonburvu, v angleški pokrajini Somerset. Je ena izmed enajstih slovenskih srednješolcev, ki so bili izbrani za enoletno šolanje v Angliji ali Združenih državah Amerike. Njihov sponzor je fondacija Soros iz New Yorka, ki omogoča nadarjenim učencem iz vzhodne Evrope šolanje v zahodnem svetu. Kako si se prijavila na natečaj in kakšne pogoje si morala izpolnjevati? Predlagala me je naša šola — Gimnazija Brežice. Pogoji STUDIO BIEŽICE i—nmi za prijavo so bili naslednji: tri ure angleškega jezika na teden, napisati smo morali pet strani dolg esej v angleščini — svoj življenjepis, izpolniti vprašalnik, poslati svoje fotografije in nekaj dokumentov — predvsem spričevala... Pisali smo test, na podlagi testa so nas izbrali približno sedemdeset. Potem so nas povabili na pogovor in na koncu nas je ostalo enajst. Kakšen je šolski sistem v Angliji? V Angliji so privatne in državne šole, vendar je šolski sistem enak. Ko so otroci stari štiri leta, gredo v nurserv school, kar je podobno naši mali šoli. Primarv school (kot nižja stopnja osnovne šole v Sloveniji) se začne s šestimi leti, secondarv school pa z enajstimi in traja do šestnajstega leta (kot višja stopnja osnovne šole pri nas). Tako se konča obvezno šolanje. Približno polovica šestnajstletni-kov nadaljuje šolanje, drugi se zaposlijo. Preden pa končajo obvezno šolanje, morajo vsi opraviti izpite GCSE iz devetih predmetov. Če nadaljujejo šolanje, obiskujejo dve leti še secondarv school, izberejo si tri predmete, vsakemu je na- menjeno devet ur tedensko. Ko so stari osemnajst let, opravijo izpite iz teh treh predmetov in s temi rezultati se vpišejo na univerzo, ki pa traja različno — tri, štiri ali pet let. Obstajajo pa neke razlike med zasebnimi in državnimi šolami. Dijaki na prvih nosijo uniforme — tisti pod šestnajst let. Starejši se morajo oblačiti formalno, v temna oblačila, kav-bojke so prepovedane ... Privatne šole so po navadi boarding schools, kar pomeni, da dijaki živijo v internatih, ostajajo tam tudi med vikendi (ki so zelo kratki, saj je pouk tudi ob sobotah). Trikrat v semestru gredo lahko med vikendom domov. Znano je tudi, da dijake, ki so končali privatno šolo, na univerzah drugače obravnavajo. Kakšen je tvoj šolski dan? Ob osmih se pripeljemo v šolo, imamo zajtrk, ob devetih se začne pouk. Ure trajajo 40 minut, vmes ni odmora. Po prvih treh urah pouka imamo polurni odmor. Potem še dve uri, odmor za kosilo, dve uri pouka popoldne in razne aktivnosti po pouku. Ob 19. uri pridemo nazaj v internat. Kakšni se ti zdijo Angleži, Anglija? Anglija je puAa, siva, deževna in Angleži so tudi približno taki. Ponosni so na svojo kulturo, zgodovino, jezik, so pa tudi nezaupljivi do tujcev. Navaditi se jih moraš. Imajo kakšne posebne prepovedi, kazni za dijake? Ja, precej prepovedi je. Oblečen moraš biti po predpisih. Starejši od šestnajst let, ki jim ni potrebno nositi uniforme, se morajo oblačiti v temna oblačila. Dekleta nosijo krila in jakne, če te vidijo v kavbojkah v šoli, si kaznovan, pošljejo te na tek okoli šole, pobirat smeti ali pomagat čistiti jedilnico ... To so kazni za neprimerno oblačenje. Med neprimerno oblačenje sodi tudi to, če nimaš srajce zataknjene za hlače. So pa še druga pravila. O prepovedi kajenja, uživanja alkohola, mamil, srečevanje fantov in deklet na bolj osamljenih mestih. Za take prekrške ti prepovedo proste vikende, ki bi jih preživel doma, ne smeš na ples in moraš nositi uniformo. Če te trikrat tako kaznujejo, pa se še ne poboljšaš, te pošljejo za dva tedna domov, če to ne koristi, te izključijo. Kako se dijaki zabavajo? Kadar nimajo prostega vi- kenda, se zabavajo na šolskih plesih, ki so približno dvakrat v semestru. Ja, plesi so pa ... Če zapirajo dijake med tednom cele dneve v internate in imajo toliko prepovedi na vsakem koraku, se temu primerno razživijo na plesih... Kakšna se ti zdi zahtevnost predmetov? Precej manjša kot pri nas. Angleški dijaki imajo tri predmete, ki se jim posvetijo. Ni kontrolk in spraševanja, ker so testi ob koncu leta. Že to nekoliko zmanjša zahtevnost, če ni teh stresnih situacij s sprotnim ocenjevanjem ... Kaj ti je všeč v takšnem šolskem sistemu? Všeč mi je, da imajo dijaki v Angliji urejeno prehrano, česar pri nas ni. Tudi odnos med dijaki in profesorji je drugačen, saj je v razredu le osem, devet dijakov in se profesorji lahko posvetijo posamezniku, če ima probleme. Kaj ti ni všeč? Predvsem nekatera pravila. Ta o oblačenju in fantih. Zdi se mi, da mlade preveč zatirajo, saj ko se pa imajo priložnost razživeti, se dogaja marsikaj. Kako se boš vklopila nazaj v slovenski učni sistem? Upam, da se bom lahko vpi- sala v četrti letnik. Najprej mi na Ministrstvu za šolstvo sploh niso vedeli povedati, kako se bo to uredilo. Ali bom morala ponavljati tretji letnik, če bo potrebno, opraviti diferencialne izpite... Sedaj sem izvedela, da se lahko dogovorim z našo šolo. Upam, da ne bo prevelikih problemov... Kaže, da je splošna izobrazba Angležev bolj šibka. Kaj pa je tisto, kar naredi iz Angležev vrhunske strokovnjake? Že v srednji šoli se specializirajo na področja. Učijo se tiste predmete, ki jih zanimajo. Pri nas imamo večji razpon predmetov in snovi, ki naj bi jih dijaki obvladali, in se znanje tako porazgubi. Največkrat se pri nas dogaja, da se dijaki ukvarjajo ravno s predmeti, ki jih toliko ne privlačijo, saj imajo tam slabe ocene, ki pa jih želijo popraviti. Za tisto, v kar bi se z zanimanjem poglobili, ne ostane časa. Mislim, da je to poglavitni razlog ... Res pa je, da Angleži splošne izobrazbe sploh nimajo. Če nimajo geografije, je malo verjetno, da bodo vedeli, kje je na primer Pakistan ali Slovenija. Poglobijo se resnično v tisto, kar jih zanima. Urška se je torej prilagodtla, v prvem trimestru si je prislužila najvišje ocene. Želimo ji varno pot nazaj v Anglijo in uspešen preostanek šolskega leta. (Bojana Balon)