O TEHNIČNI IN TELESNI KULTURI
Na tehnično kulturo vse preradi po/abljamo in se potem čudimo, zakaj se mladi raje vpisujejo na družho-slovne šole. Le v malo mladih uspemo /buditi iskrico Ijuhezni do tehnike v taki meri, da bi se poklicno odločili zanjo, če pa se že odločijo in doštudirajo, jih z nelojalno kritiko njihovega dela prisilimo. da se že kmalu po /a-četku službovanja odločajo za (navidedzno) politično delo ali za prekladanje nekoristnih papirjev.
Množično bi se lahko v današnji družbeni stvarnosti kazala tehnična kultura vsaj v skrbi za jeklenega konjič-ka, kdor ga seveda ima. A kaj, ko marsikak voznik, ki se ponaša z hliščem svojega Ijuhljenca. ne zna sam zame-njati niti kolesa, kaj šcle, da bi se spoznal na motor.
O kakšni res organiziruni' tehnični kulturi ni mogoče govoriti v krajih, o katerih teče beseda, saj avtomeha-ničnih delavnic pač ni mogočešteti kot centre take orga-nizacije, saj se tam v glavah plačnikov uslug oblikujejo izrazi. ki niso ra\no kulturni, ko »slišijodoigživžg izpod avtomobila«!
Kljuh \semu moramo omeniti učitelja tehnične \ygoje na osno\ni šoli Vrhovc^ki vzgaja najmlajše, a je pripravljcn pomagati tudi takim, ki so že prerasli osnovno šolo, se\eda v.okviru svojih možnosti.
Svoj izraz je dobila tehnična kullina ludi v našem KLJD. Celotne kuliseoziroma scena so lastna izdelavain nekaj to vsekakor pomeni.
Razgiba\anje je sila koristna zade\a, tako za športni-ke, kot tudi za okorneže, ki najraje telovadijo z rokami od mize do ust in na/aj (ponavadi si tja grede obesijoše nekaj uteži — op. pis. hrane — da je bolj učinkovita vadba). Ne mislim kritizirati (ne Ijubim preveč samokri-tike in tu bi prišla sama po sebi), a pohvala bo zvenela bolj grenko. Prizadevnost krajanov (spet peščice!) se je pred loti usmerila na trim stczo — te so bile takrat mo-derne, zgradili (uredili) so jo, najprej dokajšnja udelež-ba, nato so Ijudje iz čiste Ijubezni do okolja (tudi to je kultura!) pustili, da je potke spet zaraslo grmovje. L.e-noba ali nova modna mulia?
Na Brdu in Vrhovcih deluje več športnih klubov, sek-cij in grup, naj na tem mestu pohvalim predvsem Smu-čarski klub Brdo, ki res uspešno deluje in se trudi, da bi iz večjih skupin smučarjev dobili tudi uspešne tekmoval-ce, ki bi »ponesli slavo Brda v širni svet«. Tako se pač reče. Ceprav se znojijo \ gl.ivnem na ozkih, majavih te-kaških smučeh, lahko od njih še marsikaj pričakujemo. Kajti tudi oni delajo i/ človeka sočlovcka.
E. PODLIPEC