ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ZČ, Ljubljana, 45, 1991, številka 1, strani 1-174 in I-VI YU ISSN 0350-5774 ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW LETNIK 45 LETO 1991 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРЕ UDC UDK 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauèr dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) / dr. Miro Suplovšek Peter Stih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik Je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena''20. 2.' 1991.4Strani-5—16 tega zvezka je uredil Janez Stergar. Izdajateljski svet: Prevodi : Zunanja oprema: Upravnica revije: Dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Ple- terski, Janez Stergar, Prvenka Turk Madita Šetinc (nemščina), dr. Katja Sturm-Schnabl (francoščina), Lidija Berden (angleščina), dr. Janez Marolt (angleščina) Neta Zwitter Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 332-611, int 210 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirajo : Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 240 din, za društvene člane 160 din, za društvene člane-upokojence 120 din, za društvene člane-študente 80 din Cena tega zvezka v prosti prodaji je 80 din Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Republiški sekretariat za kulturo Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter tel. kulturo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tiskarna Slovenija, Ljubljana, marec 1991 1900 izvodov . • ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETNIK 45, LETO 1991, ŠTEVILKA 1 KAZALO — CONTENTS JUBILEJI — ANNIVERSARIES Vasilij Melik — sedemdesetletnik (Ignacij V o j e ) 5—13 Vasilij Melik — Septuagenarian Nagovor ob počastitvi jubileja prof. dr. Vasilija Melika na oddelku za zgo­ dovino (Vaško S i m o n i t i ) 13—14 Address at the Occasion of Prof. Dr. Vasilij Melik Jubilee Zgodovinar o sebi in o svojem delu: prof. dr. V a s i l i j M e l i k 14—16 Historian on Himself and his Work : Prof. dr. Vasilij Melik RAZPRAVE — STUDIES Tone K n e z , Novo mesto v arheoloških obdobjih ob stoletnici raziskovanj 17—24 Novo mesto in Archaeological Ages. A hundred Years of the Excava­ tions Ferdo G e s t r i n , Vaška naselja v domžalski občini v srednjem veku . . 25—31 Medieval Village Settlements in the Actual Community of Domžale Ignacij V o j e , Odnos med Kozmom Ravbarjem s Krumperka in vaško skupnostjo Domžale v 16. stoletju 33—40 Relation between Master Kozma Ravbar of Krumperk and the Village Community Domžale in the 16 th Century Catherine C a r m i c h a e l , Angleška gentlemana na potovanju po sloven­ skih krajih leta 1737 41—46 Two Gentlemen Travellers in the Slovene Lands in 1737 Katja S t u r m - S c h n a b l , Odmev francoske revolucije na slovenskem Koroškem 47—53 The Reflections of the French Revolution in the Slovenian part of Ca- rinthia Janko P l e t e r s k i , Italijansko, nemško in slovensko (jugoslovansko) sti­ čišče (1918—1920) 55—63 Italian, German and Slovene (Yugoslav) Juncture (1918—1920) Jurij P e r o v š e k , Nacionalnopolitični koncepti slovenskih unitarističnih sil leta 1923 65—83 National-political Concepts of the Slovene Unitarian Powers in 1923 Zdenko C e p i č , Povojni beg z zemlje. Notranje migracije v Sloveniji 1945 —1960 85—106 The postwar Getaway from the Land. Inner Migrations in Slovenia 1945 —1960 Matjaž K l e m e n č i č , Slovenci v Združenih državah Amerike 107—112 Slovenes in the United States of America PROBLEMI ZGODOVINE V ŠOLAH — PROBLEMS OF SCHOOL HISTORY Darja M i h e 1 i č , Uvodna beseda v razgovor o novih vsebinah pouka zgo­ dovine 113—114 Introductory Word to the Discussion on new Contents of History Teach­ ing Peter V o d o p i v e c , K razpravi o novi vsebinski zasnovi zgodovine v šoli 115—122 Discussion on the New Contents Concept of History at School Prvenka T u r k , O šolski zgodovini, njenih nalogah in željah 123—126 On School History, its Tasks and Intentions ZAPISI — NOTES Igor G r d i n a , Anton Novačan pri kralju Aleksandru na dan 26. avgusta 1929 127—130 Anton Novačan by King Aleksander on the 26 t h of August 1929 Marjeta C a m p a , Slovenski vsakdanjik nîed II. svetovno vojno na itali­ janskih in nemških lepakih 130—132 Slovenian Day-to-Dayness during the World War II at Italian and Ger­ man Placards KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE — CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Sedemnajsti mednarodni kongres zgodovinskih ved v Madridu (Sergij V i l ­ f a n ) 133—137 Seventeenth International Congress on Historical Sciences in Madrid Jegličev simpozij v Rimu (Vinko R a j š p) 137—138 Symposium on Bishop A. B. Jeglič in Rome Zgodovinsko društvo Ljubljana 1988—1990 (France M. D o l i n a r ) . . . . 138—139 Historical Society of Ljubljana 1988^7-1990 -•' Belokranjsko muzejsko društvo 1988—1990 (Marjetka B a l k o v e c ) . . . . 139—140 Museum Society of Bela krajina Zgodovinsko društvo za Dolenjsko in Posavje 1988—1990 (Jože J a z b e c ) ,140 Historical Society of Dolenjsko and Posavje 1988—1990 Zgodovinsko društvo za severno Primorsko 1988—1990 (Branko M a r u š i č) 141 Historical Society of Northern Primorska 1988—1990 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko 1989—1990 (Salvator 2 i t k o) . . 141 Historical Society of Southern Primorska 1989—1990 Zgodovinsko društvo za Koroško 1988—1990 (Marjan L i n a s i ) 142 Historical Society of Koroška/Carinthia 1988—1990 Zgodovinsko društvo Ptuj 1988—1990 (Bojan T e r b u e ) . . ! . , . . . . 142 Historical Society of Ptuj 1988—1990 Zgodovinsko društvo za Pomurje 1988—1990 (Metka F u j s) 142—143 Historical Society of Pomurje 1988—1990 ' . . . RAZSTAVE — EXHIBITIONS ' Vinska kultura (Weinkultur) (Vinko R a j š p ) . . . . . ' - '145 Wine Culture * INSTITUCIJE — INSTITUTES Ob sedemdesetletnici oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (Franc R o z m a n ) 146 At seventieth Anniversary of the History Department of the Philoso­ phical Faculty OCENE IN POROČILA — REVIEWS AND REPORTS Ivan Turk, Metka Culiberg, Janez Dirjec, Paleolitsko najdišče Divje babe I v dolini Idrijce — zatočišče neandertalcev. Odgovor na oceno. (Ivan D T u r k ) 147—149 Registar arheoloških nalaza i nalazišta sjeverozapadne Hrvatske (Draško ' J o s i p o v i č) 149^-150 Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja (Peter S t i h ) :' •. . 151—154 J. Kolanovič, Spisi kancelarije šibenskog kneza Fantina de Cha de Pesaro 1441—1443 (Ferdo G e s t r i n) . . . . . . . . . . . . . . . . ; 154—156 Vasko Simoniti, Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju (Stane G r a n d a) . . . . . Л56—157 Adel im Wandel. Politik-Kultur-Konfession 1500—1700 (Vinko R a j š p ) 158 Z. Levental, Britanski putnici u našim krajevima od sredine XV do početka XIX veka (Peter B o r i s o v ) . 158—160 Orner Hadžiselimović, Na vratima Istoka. Engleski putnici o Bosni i Herce­ govini od 16. do 20. veka (Peter V o d o p i v e c ) 160—162 Carlo M. d'Attems : primo arcivescovo di Gorizia 1752—1774 (France M. D o l i n a r ) 162—165 Janez Cvirn, Kri v luft! Creve na plot! (Andrej S t u d e n ) 166—167 Tadej Brate, Ljubljanski tramvaj 1901—1958 (Sandi S i t a r ) 167—168 Ivo Banac, Sa Staljinom protiv Tita. Informbirovski rascjepi u jugoslaven­ skom komunističkom pokretu (Ludvik C a r n i ) . . .' 168—170 Božo Repe, Obračun s Perspektivami (Aleš G a b r i č) '. . '.• . 170—171 Dve domovini — Two Homelands. Razprave o izseljenstvu — Migration Studies, 1 (Olga J a n š a - Z o r n ) 171—173 OBVESTILA — INFORMATIONS Obvestila o izdajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) . . . . . Ì73—174 Informations about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Re­ view) IZVLEČKI — ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 45, 1991, 1 . . . . . I—VI Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 45, 1991, 1 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 - 1 •niAi ArtM. i*i.rVt 1fflfî r i , .i Vi-frfftlB—lŽii VASILIJ MELIK SEDEMDESETLETNIK Težko si predstavljamo Vasilija Melika kot sedemdesetletnika. Ves njegov življenjski ritem, mladostni polet in zagnanost tega ne kažejo. Življenjska pot in znanstveno delo Vasilija Melika sta bila izčrpno predstavljeni že ob njegovi šestdesetletnici,1 ob tokratnem jubileju pa je vseeno potrebno v skopih besedah ponovno opozoriti na nekatere mejnike v njegovem življenju ter podati strnjen prikaz njegovega znanstvenega, strokovnega in pedagoškega dela s poudarkom na zadnjem desetletju. Vasilij Melik se je rodil v obdobju, ko je že začelo plahneti navdušenje, ki je zajelo slovenske in jugoslovanske množice ob nastanku Jugoslavije. Leta 1921, ki je rojstno leto V. Melika, se v življenju stare Jugoslavije začenjajo notranja trenja in težave. V tem letu so se zvrstili dogodki, ki so bili v mnogo- čem usodni za nadaljnji razvoj Jugoslavije. Naj omenim samo nekatere: aprila so bile občinske volitve, junija je bila sprejeta Vidovdanska ustava, avgusta je bil proglašen prosluli Zakon o zaščiti države. Podobne težave in trenja doživ­ ljamo v Jugoslaviji ob Melikovi sedemdesetletnici. Vasilij Melik se je rodil 17. januarja 1921 v družini velikega slovenskega geografa, poznejšega univerzitetnega profesorja in akademika Antona Melika. Čeprav ni šel po očetovih stopinjah na strokovnem področju, mu je bil oče vzornik pri načinu znanstvenega dela. Po končani klasični gimnaziji, kjer je bil eden njegovih profesorjev kasnejši univerzitetni učitelj in mentor akademik prof. dr. Fran Zwitter, se je odlo'čil za študij zgodovine. Čeprav ga je, kot sam večkrat omenja, privlačeval tudi študij primerjalne književnosti, je dal pred­ nost študiju zgodovine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti so bili takrat ustvar­ jeni pogoji, da je lahko dobil študent zgodovine izobrazbo na najvišji strokovni ravni. Od njegovih univerzitetnih učiteljev naj omenim le dva, ki sta odločilno vplivala na njegovo nadaljnjo strokovno usmeritev. To sta bila akademik prof. 1 Ferdo Gestrin, Vasilij Melik — äestdesetletnik, Zgodovinski časopis (ZC) 34, Ljubljana 1980, str. 391—397; NataSa Stergar, Bibliografija prof. dr. Vasilija Melika, isto, str. 398—402. VASILIJ MELIK — SEDEMDESETLETNIK dr. Milko Kos in akademik prof. dr. Fran Zwitter; bila sta mu mentorja in sve­ tovalca. Diplomiral je sredi vojne vihre leta 1943. Po osvoboditvi je vse svoje sile in sposobnosti posvetil raznim aktualnim nalogam, pri čemer je prišlo še posebej do izraza znanje jezikov. Bil je zaposlen kot prevajalec pri Tanjugu, nato pa je kot pomočnik mestnega arhivarja ter kot knjižničar Slovanske knjižnice pomagal obnavljati dejavnost obeh institu­ cij. Leta 1947 je bil imenovan za asistenta v Historičnem seminarju Filozofske fakultete v Ljubljani in na tem mestu ostal do leta 1952. Kot asistent je uprav­ ljal tudi seminarsko knjižnico ter postavil temelje njene sodobne ureditve. Leta 1952 je V. Melik postal univerzitetni predavatelj za gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ko so leta 1959 ta predmet zaradi spremembe študijskega programa ukinili, se je vrnil na Filozofsko fakulteto za asistenta na oddelku za zgodovino. V obdobju od 1947 do 1952 je razen tega honorarno pre­ daval slovensko zgodovino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Po obrambi di­ sertacije leta 1959 je bil izbran za docenta za zgodovino Srbov, Hrvatov in Makedoncev v 19. stoletju, kasneje preimenovano v zgodovino jugoslovanskih narodov (razen Slovencev) od 18. stoletja do prve svetovne vojne. Po izvolitvi za izrednega profesorja leta 1969, mu je bila venia legendi razširjena tudi na slovensko zgodovino za isto obdobje. Takrat sta si predmet zgodovina Sloven­ cev in drugih jugoslovanskih narodov od 18. stoletja do prve svetovne vojne razdelila s prof. dr. Jankom Pleterskim tako, da je V. Melik predaval starejše obdobje (do 1878), J. Pleterski pa novejše obdobje te zgodovine. Od leta 1982 (po, upokojitvi Pleterskega) pa je Melik v celoti prevzel predavanja in semi­ narje iz slovenske zgodovine od 18. stoletja do prve svetovne vojne. Od istega leta predava tudi uvod v. študij zgodovine, od leta 1986 pa še kulturno zgodo­ vino Slovencev za slaviste. Kot pedagog je Vasilij Melik izredno priljubljen pri študentih, saj peda­ goški poklic opravlja z vso vestnostjo in predanostjo. Predavanjem in semi­ narjem posveča veliko skrb in skuša študente z obravnavo zanimivih tem na­ vdušiti za zgodovinsko stroko. Bogato znanje in izkušnje na področju raziskav slovenske zgodovine 19. in začetka 20. stoletja velikodušno razdaja svojim učencem. Kot mentor ali član komisij pri magistrskem študiju ali pripravah doktorskih disertacij je obogatil zgodovinsko stroko z mnogimi mladimi per­ spektivnimi raziskovalci. Znanstveni opus Vasilija Melika je izredno obsežen in zajema skoraj vsa časovna obdobja od srednjega veka do sodobnosti. Vendar je težišče njegovih preučevanj na slovenski zgodovini 19. stoletja in začetkov 20. stoletja. Ukvarja se zlasti s politično in kulturno zgodovino Slovencev, z volilnimi sistemi in vo­ litvami, cenami in življenjskim standardom ljudi v 19. stoletju ter z zgodovino mest. Inventura Melikovega znanstvenega dela je ob šestdesetletnici pokazala, da je njegova bibliografija štela 151 enot. V zadnjem desetletju je narasla za okrog 100 novih enot (razprave, članki, nekrologi, ocene, poročila, enciklopedij­ ska gesla itd.) in šteje danes okrog 250 enot. Melikovo znanstveno delo lahko razvrstimo v več problemskih sklopov, vendar lahko ugotovimo, da se je tudi v zadnjem desetletju ponovno vračal k posameznim vprašanjem in temam z namenom, da jih ovrednoti z novega zornega kota, oplemeniti z novo odkritim gradivom ali podatki ter preseneti z novim metodološkim pristopom. Lahko rečemo, da je dosegel polno dozorelost in suverenost na svojem znanstvenem področju, saj zajema iz bogate zakladnice zbranega gradiva. Od vsega začetka uveljavljanja na znanstvenem področju je raziskoval zgodovino volilnega sistema na Slovenskem od začetka 19. stoletja do leta 1918. Analiza volitev je pokazala, kako pomembno je proučevati to vprašanje za razumevanje političnega razvoja Slovencev v tem obdobju. Sin­ tezo te problematike, ki je plod dolgoletne sistematične in izčrpne znanstvene raziskave, je Melik podal v dopolnjeni izdaji doktorske disertacije »Volitve na ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 Slovenskem 1861—1918« (Ljubljana SM 1965, 440 str.). Volitve in volilne rezul­ tate je posebej proučeval v mejah nekaterih krajev ali širših okolišev. Posa­ meznim vprašanjem volitev, njihovim sistemom in rezultatom je posvetil v zad­ njem desetletju več zanimivih razprav.2 Tem vprašanjem pa se ni mogel izogniti v vseh tistih razpravah, kjer je obravnaval slovensko politično zgodovino 19. in začetka 20. stoletja. Rezultati proučevanja specifičnega gradiva, ki se nanaša na volitve, predstavljajo trajno vrednost za vsakogar, ki se ukvarja s politično zgodovino tega obdobja. S svojimi raziskavami volitev in volilnih sistemov pa je profesor Melik zaslovel tudi izven slovenskih meja. Na volilno problematiko se navezujejo raziskovanja o demografski stati­ stiki ter o razvoju teritorialnih enot, na katere se nanašajo statistični podatki.3 Osvojitev statistične metode je V. Meliku omogočila povsem nov metodološki pristop k proučevanju razmer v slovenskih deželah v 19. stoletju. Vzporedno s proučevanjem volitev na Slovenskem, se je zelo zgodaj usme­ ril tudi v raziskavo posameznih problemov politične zgodovine Slovencev v 19. stoletju. Nekaterim vprašanjem predmarčne dobe4, marčne revolucije 18485, in programu Zedinjene Slovenije6 je posvečal pozornost tudi v zadnjem desetletju. Ko je leta 1960 odbor Zgodovinskega' društva za Slovenijo v svoj delovni program sprejel ponovno proučitev zgodovine Slovencev od 1860 do 1. svetovne vojne, je poveril organizacijo te haloge Vasiliju Meliku, takrat že dobremu po­ znavalcu omenjene problematike. To delo je v sodelovanju s timom sodelavcev potekalo dve desetletji. Rezultati so bili predstavljeni prvič na XII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kočevju leta 1963. Formalno pa je bila ta tematika zaključena na XX. zborovanju v Ljubljani leta 1980. Šlo je za kompleksno »re­ vizijo« našega vedenja o slovenski politični zgodovini 19. in začetkov 20. sto­ letja, ki je'dotlej temeljilo v glavnem na študiji Ivana Prijatelja o kulturni in politični zgodovini Slovencev. Na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev so so­ delavci tirna predstavili rezultate svojih raziskav po krajših časovnih obdobjih v posameznih slovenskih pokrajinah. V. Melik je sam prevzel raziskavo poli­ tičnih dogajanj v tedaj osrednji slovenski deželi Kranjski in podal sintezo v obliki uvodnega predavanja za vsakokratno raziskano obdobje (za leta po 1903 do 1. svetovne vojne je timsko delo vodil Janko Pleterski). Večina referatov sodelavcev o predvrednotenju novejše slovenske zgodovine ter vsi Melikovi prispevki so bili objavljeni v Zgodovinskem časopisu. Zal to najbolj organizi­ rano timsko delo proučevanja dela slovenske zgodovine še nima dokončne in zaokrožene podobe. Želeli bi, da bi vsaj ' Melikovi uvodni referati in rezultati raziskave političnega razvoja Kranjske izšli tudi v knjižni obliki. Na ta način bi se slovenski zgodovinarji oddolžili profesorju Meliku ob sedemdesetletnici za njegovo uspešno delo pri »reviziji« novejše slovenske zgodovine. Brez drobnega, vztrajnega in poglobljenega arhivskega raziskovanja, ki ga povprečni bralec niti ne sluti, V. Melik ne bi mogel sodelovati pri oblikovanju sinteze slovenske zgodovine 19. in začetkov 20. stoletja. Za potrebe pouka na VPS sta skupaj s Ferdom Gestrinom napisala leta 1950 skripta »Slovenska zgo- * Volitve v Ljubljani 1848—1919, Kronika 29, Ljubljana 1981, str. 115—124; Ribnica in deželno- zborske volitve, Kronika 30, 1982, str. 109—117; Nemci In volitve v jugoslovanski Sloveniji med obema vojnama, ZC 40, 1986, str. 323—326; Die Propaganda der »Freien Stimmen« zu der Wahlen 1907—1930 und zur Kärntner Volksabstimmung, Kärnten-Volksabstimmung 1920, Wien 1981, str. 187—207; Die Deutschen und die Wahlen im jugoslawischen Slowenien zwischen den beiden Welt­ kriegen, Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848—1941, Wien 1988, str. 248—254. 3 Razvoj naselij kot numeracijskih enot na ozemlju kranjske občine, Kranjski zbornik 1980, Kranj 1981, str. 139—143. 4 Družba na Slovenskem v predmarčni dobi, Obdobje romantike v slovenskem jeziku, knji­ ževnosti in literaturi, knj. 2, Ljubljana 1981, stf. 513—123; Razmere v predmarčni dobi na Sloven­ skem — Die Verhältnisse im Vormärz in Slowenien (skupaj s Petrom Vodopivcem), Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Graz 1983, str. 101—132. * Leto 1848 v slovenski zgodovini, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, št. 17, Ljubljana 1981, str. 7—27; Celje in leto 1848, ZC 36, 1982, str. 213—217. * Nastanek in zgodovinska usoda programa Zedinjene Slovenije. Skupni slovenski kulturni prostor. Kočevje 1986, str. 15—20; Program Zedinjene Slovenije, Preäernov koledar, 1988, str. 84— 94. VASILIJ MELIK — SEDEMDESETLETNIK dovina od 1813—1914«. Ta skripta so bila podlaga obsežnejšemu priročniku, ki je izšel leta 1966 z naslovom «-Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918«. Gre za povsem novo delo, v katerem sta zajela avtorja širše obdobje in skoraj povsem predelala vsebino skript. Tako smo dobili Slovenci temeljni pri­ ročnik za poznavanje svoje novejše zgodovine. O pomenu te knjige za širjenje poznavanja slovenske novejše zgodovine v jugoslovanskem kulturnem prostoru govorijo prevodi (Beograd 1951, Zagreb 1952 — skripta; Sarajevo 1979 — pri­ ročnik iz leta 1966). Ta sinteza je v nekoliko izpopolnjeni in predelani obliki izšla tudi v okviru »Zgodovine Slovencev« (izdala CZ 1979, str. 388—597). Vasilij Melik se je v zadnjem času lotil zanimive kratke sinteze celotnega pregleda slovenske zgodovine od naselitve do sodobnosti. To utemeljuje z na­ slednjimi besedami: »Pogledali naj bi v preteklost, v zorenje slovenskega na­ roda, v vse tisto, kar nas je delalo in naredilo za Slovence«.7 V zadnjem desetr letju je v krajšem pregledu obravnaval slovenski razvoj v drugi polovici 19. stoletja,8 posebej pa ga je zanimal zgodovinski razvoj oblikovanja slovenskega naroda.9 Dotaknil se je ponovno taborskega gibanja,10 razvoja in dosežkov slo­ venskega narodnega boja v 60-tih in 70-tih letih 19. stoletja11 in delovanja strank.12 Posebno pozornost je posvetil problemu razcepa med staroslovenci in mladoslovenci v prvi polovici sedemdesetih let in pozneje problem »sloge« v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja. Delovanje Cerkve na Slovenskem je obravnaval v okviru 19. stoletja v povezavi s političnim življenjem in razvo­ jem nacionalne zavesti.13 Nadalje so ga pritegnili problemi slovenske družbe od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne.14 Razpravljal je tudi o letu 1918 v slovenski zgodovini in s tem v zvezi o Slovencih v času Cankarjevega preda­ vanja o jugoslovanstvu.15 Melik se ni izognil tudi obravnavi kmečkega vpra­ šanja v evropskem in panonskem prostoru med leti 1919 in 1929.16 V posebnih razpravah, je obdelal nekatere pomembne osebnosti, znane iz političnega živ­ ljenja 19. stoletja na Slovenskem.17 Veliko se je v zadnjem času ukvarjal s kulturnimi razmerami pri Sloven­ cih, predvsem z uveljavljanjem slovenskega jezika v javnem življenju v sloven­ skem prostoru v 19. stoletju.16 Posebno študijo je posvetil zgodovinopisju šol- 7 Slovenci skozi čas, Na pragu tretjega tisočletja, MD Celje 1987, str. 8—28. ' The Representation of Germans, Italians and Slovenes in Ljubljana, Trieste, Maribor and other Neighbouring Towns from 1848 until the Second World War, ESF (v tisku); Slovenci v drugi polovici 19. stoletja, pouk zgodovine .— nastava povijesti, Zagreb 1990, str. 29—33. 3 zgodovinski razvoj oblikovanja slovenskega naroda. Seminar slovenskega jezika, litera­ ture in kulture, št. 24, 1988, str. 191—199, Zur Entwicklung der slowenischen Nation, Bildungsge­ schichte,, Bevölkerungsgeschichte, Gesellschaftgeschichte in den boemischen Ländern und in Europa, Wien—München 1988, str. 134—143. 1 0 Tabori 1868—1871, Taborsko gibanje na Slovenskem (razstavni katalog), Ljubljana 1981, str. 11—24. To tematiko je obravnaval tudi na dveh posvetovanjih: posvetovanje o vlogi tabor­ skega gibanja v Žalcu leta 1980 (Družbene in politične razmere v dobi taborov) in delovno sreča­ nje ob 120-letnici tabora v Ljutomeru leta 1988 (Narodna gibanja v 19. stoletju). 1 1 Hazvoj slovenskega narodnega gibanja in društva, katalog Kulturna društva na Gorenj­ skem v letih 1860—1914, Kranj 1980. str. 5—13. Problemi In dosežki slovenskega narodnega boja v šestdesetih in sedemdesetih letih. Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, knj. 3, Ljubljana 1982, str. 471—478; Slovenci pred prvo svetovno vojno, Pozdravi iz slovenskih kra­ jev, Ljubljana 1988, str. 6—25. Predavanje ob 130-letnici visokega šolstva v Mariboru, 1990 (Nacio- nalpolitične razmere v slovenskih deželah v času neoabsolutizma). и Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, Prispevki za zgodovino delavskega gir banja, 22, Ljubljana 1982, str. 19—24. 1 3 Družbena razmerja v ljubljanski škofiji v drugi polovici 19. stoletja, Mlsslev simpozij, MD. Celje 1987, str. 84—94; Cerkev in slovenska nacionalna zavest v 19. stoletju, Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja — zbornik. SM. Ljubljana 1989, str. 55—60. 1 4 Problemi slovenske družbe 1897—1914, Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, knj. 4, Ljubljana 1983, str. 359—368. , s. Leto 1918 v slovenski zgodovini. ZC 42, 1988. str. 525—532; Slovenci v času Cankarjevega predavanja o jugoslovanstvu, Časopis za zgodovino in narodopisje 57. Maribor 1986, str. 197—204. и Kmečko vprašanje v evropskem in panonskem prostoru v času 1919—1929, Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Maribor 1981, str. 79—106. 1 7 Levstikovo mesto v slovenskem političnem življenju, Levstikov zbornik, SM, Ljubljana 1982, str. 27—38: Bleiweisova vloga v slovenski politiki, zbornik za zgodovino naravoslovja in teh­ nike — Bleiweisov zbornik, zv. 7. SM. Ljubljana 1983, str. 15—24: Dr. Josip Vošnjak. Mohorjev ko­ ledar. Ljubljana 1984, str. 97—99: (o Josipu Vošnjaku je referiral na zborovanju slavistov v Vele­ nju 1982. na simpoziju o Vošnjaku v Šoštanju 1984 in na seminarju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1984): (A(nton) A(leksander) Auersperg in slovenski narod (Anasta- Sius Grün), ZC 41. 1987, str. 283—295. " Sprache der Kultur In Mittel- und Osteuropa seit dem 18. Jahrhunderts, XVI. Congres in­ ternational des sciences historiques — Raports. Stuttgart 1985. str. 508—510; Lingua e cultura slo­ vena. Veneto e Slovenia — zbornik, vlzenza 1990, str. 55—62. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 stva in pedagogike na Slovenskem pred drugo svetovno vojno.19 Proučil je raz­ voj ljubljanske univerze ob upoštevanju njenih predhodnikov,20 podobno raz­ pravo je posvetil razvoju Filozofske fakultete v Ljubljani.21 Skupaj s Petrom Vodopivcem se je lotil raziskave izobraževanja Slovencev na avstrijskih viso­ kih šolah v obdobju med 1848 do 1918.22 Zanimanje za šolstvo in šolsko proble­ matiko je V. Melika usmerjalo tudi k pisanju šolskih učbenikov in pripomoč­ kov. Izšel je dopolnjen ponatis učbenika za 7. razred osnovne šole (soavtor F. Gestrin). Sodeloval je pri izpopolnjeni izdaji zgodovinske čitanke za 6. in 7. raz­ red osnovne šole (pri prvi sodelovala še M. Kos in F. Gestrin, pri drugi F. Ge­ strin).23 Od politične in kulturne zgodovine slovenskega naroda v 19. stoletju je pozornost obračal tudi k »vsakdanjemu življenju« takratne dobe. Nadaljeval je s proučevanjem gmotne podlage slovenske družbe. Pritegnile so ga teme, pove­ zane z zgodovino prehrane, cen, s standardom in z družabnim življenjem.24 Razgledanost v stroki, široko znanje, smisel za splošne probleme zgodovin­ skih procesov in njihovo reševanje so ga pripeljali še na druga področja slo­ venske zgodovine. Zelò uspešen je bil njegov poseg v problematiko nastanka mest na Slovenskem. V zadnjem času je posvetil veliko pozornost rojstnemu mestu Ljubljani, njenemu razvoju in oblikovanju meščanske družbe v 19. sto­ letju in začetku 20. stoletja.25 Zanimala ga je reformacija v slovenski zgodovini z vidika uveljavljanja slovenskega jezika,26 dotaknil se je reform Jožefa II. in njihovih vplivov na slovenski prostor27 ter razpravljal o odmevih francoske revolucije v slovenskih deželah in o vlogi ilirskih provinc v razvoju sloven­ skega naroda.28 Ker je profesor Melik na fakulteti predaval poleg slovenske zgodovine tudi novejšo zgodovino jugoslovanskih narodov, je skušal v vrsti problemov, zlasti na relaciji odnosov Slovencev do posameznih zgodovinskih dogajanj na Balkanu, priti do rezultatov in razlag z lastnimi raziskavami.29 Slovenska matica je začela izdajati ponatise spominov znanih slovenskih politikov iz časov pred prvo svetovno vojno. Ti spomini niso le prijetno branje, ampak predstavljajo tudi pomemben vir za poznavanje slovenske politične in kulturne zgodovine. Melik je spomine uredil, napisal opombe in spremne be­ sede.30 Veliko delo je opravil tudi pri izboru 17 razprav pokojnega akademika >» Šolstvo in pedagogika na Slovenskem pred drugo svetovno vojno v zgodovinopisju, Zbor­ nik za zgodovino šolstva in prosvete, zv. 21, Ljubljana 1988, str. 11—16. a Ljubljanska univerza in njeni predhodniki, Zbornik ljubljanske univerze, Ljubljana 1989, str. 7—17. î l Razvoj filozofske fakultete v Ljubljani (1919—1979), Poročilo o delu filozofske fakultete v študijskem letu 1979/80, Ljubljana 1981, str. 29—35; Predhodniki in začetki ljubljanske Filozofske fakultete, zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani — 1919—1989, Ljubljana 1989, str. 9—15. a Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848—1919 (skupaj s Petrom Vodopivcem), ZC 40, 1986, str. 289—282; prevod; Die slowenische Inteligenz und die österreichischen Hochschulen 1848—1918 (skupaj s Petrom Vodopivcem), Wegenetz europäischen Geistes, П, Wien 1983, str. 134— 156. M Zgodovina za 7. razred, Ljubljana 1985; Zgodovinska čitanka za 6. razred, Ljubljana 1985; Zgodovinska čitanka za 7. razred, Ljubljana 1986. , . и Ljubljanske cene kruha in mesa v predmarčni dobi, Kronika 29, 1981, str. 27—33; Neka] o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi, zC 39, 1985, str. 67—73. ** Nekatere strani razvoja Ljubljane 1848—1941, Zgodovina Ljubljane, LJubljana 1984, str. 201—211; Ljubljana pred prvo svetovno vojno, Pozdrav iz Ljubljane, Ljubljana 1985, str. 24г-зз; Ljubljana, Junaška Ljubljana, Ljubljana 1985, str. 9—16. ,м„„„мм x Reformacija v procesu uveljavljanja slovenščine v pisani in tiskani besedi (diskusijski prispevek na okrogli mizi »Problemi reformacije na Slovenskem«), ZC 39, 1985, str. 291—292; Me­ sto reformacije v slovenski zgodovini, Obdobje — 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, knj. 6, 1986, str. 16—19. . „ ,, ww , , . c n Jožef П. in Slovenci, spremna beseda n knjigi H. Magenschaba, Josef II, Ljubljana 1986, str. 385—415 *" » Ilirske province v slovenski zgodovini, ZC 40, 1986, str. 423—429; Les Provinces IUyriennes dans l'histoire slovène, Les relations entre la France et les pays yugoslaves du dix-hultieme au vingtième siècle, Ljubljana 1987, str. 26—30; Slovenci v letu 1789, Razstavni katalog, Ljubljana, 1989, str. 13—23; Francoska revolucija v slovenskih sodbah 19. stoletja, ZC 33, 1990, str. 405—412. a Ansichten der slowenischen Presse über die Balkanprobleme in den siebziger und acht- ziger Jahren des 19. Jahrhunderts, Mitteilungen des Bulgarischen Forschungsinstitus in oster- reich, Wien, 1985, str. 105—109; Slovenski tisk o balkanskih problemih 70-tih in 80-tih let 19. sto- letja, ZC 40, 1986, str. 451—454; Jugoslovani in Rusija (dokumenti iz arhiva M. F. Rajevskog — so- urednik in sodelavec), Beograd 1989. „ . . , _.„ 30 Josip Vošnjak in njegovi spomini, SM, Ljubljana 1982, str. 641—677; Ivan Hribar in nje- govi spomini, SM, Ljubljana, I. .del 1983, П. del 1984, str. 619—661; Fran Suklje, Iz mojih spominov, I- del, SM, Ljubljana 1988 (opombe str. 298—309). 10 VASILIJ MELIK — SEDEMDESETLETNIK prof. dr. Frana Zwittra; izšle so v zajetni knjigi pri Slovenski matici.31 Izbor za objavo je začel pripravljati že Zwitter sam; žal tega posla ni mogel dokončati. Melik je prispeval k ureditvi publikacije in napisal spremno besedo. V njej se z izjemno toplino spominja svojega vzornika in učitelja, dodaja marsikakšno novo drobtinico iz bogatega življenja Frana Zwittra, ki ga tako spoznamo kot človeka in znanstvenika z novega zornega kota. Občuteno, z navajanjem značilnih potez oriše življenje in delo posameznih zgodovinarjev v nekrologih,32 ob življenjskih jubilejih.33 Tu je večkrat segel prek ožjega znanstvenega področja. Ni naključje, da se je V. Melik v zadnjem času lotil obravnave nekaterih teoretičnih in metodoloških vprašanj slovenskega zgodovinopisja tudi v 'obliki diskusijskih prispevkov.34 K tem razpravam je treba dodati še oceno dvajsetih zborovanj slovenskih zgodovinarjev35 in prikaza pomena društev v slovenski zgodovini.36 ' ' " ' Pomemben je Melikov avtorski prispevek pri Jugoslovanski enciklopediji in predvsem pri Slovenski enciklopediji.37 S štirimi prispevki je sodeloval tudi pri Veliki ilustrirani enciklopediji (Mitschell Bearley), ki jo je izdala Mladinska knjiga.38 • . Profesor Melik se ne izogiba, ocenjevanja domačih in tujih zgodovinskih publikacij in, če je potrebno, ima do njih tudi kritičen odnos. Predvsem pa so koristen vodnik vsem, ki se ukvarjajo s problematiko ocenjene knjige. V zad­ njem desetletju je ocenil 14 zgodovinskih del. Izredno pomembno področje, ki ga goji s posebno naklonjenostjo, je sestavljanje tekoče slovenske bibliografije. Objavljena je periodično v Zgodovinskem časopisu. K delu je pritegnil sode­ lavce, ki jim je svetoval in jih vodil. Postavil je nekatere nove redakcijske prin­ cipe sestavljanja bibliografije, s,čemer je uporabnost zelo olajšal. Napisal je še vrsto strokovnih in priložnostnih člankov, v tujih in domačih revijah in časo­ pisih. . Vasilij Melik je zelo iskan predavatelj. Vabijo ga na slovenska, jugoslovan­ ska in mednarodna srečanja in simpozije, na članske sestanke lokalnih zgodo­ vinskih društev in drugih organizacij, ki jih zanima zgodovinska problematika. S predavateljsko aktivnostjo je Melik prodrl z znanstvenimi rezultati v domači in mednarodni prostor. S sočno besedo, duhovitimi vložki, podkrepljeni s citati iz virov, in z jasnimi formulacijami pritegne ne samo strokovnjaka, ampak tudi preprostega ljubiteljazgodovine. Predavateljsko aktivnost v zadnjem desetletju izpričuje okrog 60 različnih nastopov na kongresih, simpozijih, zborovanjih in "i Fran Zwitter, O slovenskem narodnem vprašanju, SM, Ljubljana 1990 (spremna beseda str. 491—502). s Dr. Tone Zora, Kronika 29, 1981, str. 115—124; Dr. Tone Zorn, Arhivi 4, 1981, str. 201; Dr. Jože Som, ZC 37, 1983, str. 339—340; Vaclav Zacek, ZC 41, 1987, str. 493—494; Ferdo Hauptmann, ZC i2, 1988, str. 580—381; Janko Orožen, ZC 43, 1989, str. 610. 3 3 Jože Sorn — äestdesetletnik, zC 35, 1981, str. 146—148; Janko Orožen — devetdesetletnik, Delo 9. 12. 1981; Ignacij Voje — šestdesetletnik, ZC 40, 1986, str. 5—7; Marjan Britoväek — petin- šestdesetletnik, ZC 43, 1989, str. 120—121. M Zgodovinska tradicija pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, Seminar slovenskega je­ zika, literature in kulture, št. 19, 1983, str. 211—222; Diskusijski prispevek k aktualnim problemom marksistične historiografije, Anthropos, št* 1—2, Ljubljana 1984, str. 30—31; Zgodovinopisje na Slo­ venskem danes (diskusijski prispevek), ZC 41, 1987, str. 151—152; Zgodovina v Domu in svetu, Dom in svet — zbornik, Ljubljana 1989, str. 35—41. 3 3 Dvajset zborovanj slovenskih zgodovinarjev, ZC 39, 1981, str. 325—331. • Pomen društev v slovenski zgodovini, Varstvo arhivskega gradiva društev, Ljubljana 1986, str. 1—6. 3 7 Enciklopedija Slovenije, I. zvezek, Ljubljana 1987, gesla: Ambrož Mihael, str. 56; Andrej- ka Jernej, str. 78; Auersperg Anton Aleksander (Anastasius Grün), str. 130, 131; Avstro-Ogrska, str. 152, 153; Avstroslavizem, str. 153; Bachov absolutizem, str. 167. П. zvezek, 1988, gesla: Ceško- slovenski odnosi — politični odnosi, str. 116—117; Curkina Iskra Vasiljevna, str. 166; Decembrska ustava, str. 182; Deželna avtonomija od 1861—1918, str. 249; Deželni zbor 1849—1918, str. 252—254; Dežman Dragutin (skupaj z J. Kastelicem), str. 253; Dravska banovina, str. 327; Državni zbor. str. 391—392. Ш. zvezek, 1989, gesla: Februarski patent, str. 92; Filozofska fakulteta, str. 114—115; Fi­ scher Jasna, str. 117; Frankfurtske volitve, str. 154. IV. zvezek, 1990, gesla: Hohenwartov klub, str. 40; Hribar Ivan, str. 52; Hrvatsko-slovenski odnosi, politični odnosi od 19. stoletja do 1918, str. 68—69. 3 3 Zgodovina H, Ljubljana 1984. Gesla : Začetki narodnih gibanj v srednji Evropi, str. 26— 27 ; Ilirske province in prvi srbski upor, str. 78—79 ; Boji za narodno svobodo po dunajskem kon­ gresu in uveljavljanje splošne volilne pravice, str. 166—167; Jugoslovanski narodi v drugi polovici 19. stoletja, str. 186—187. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 11 znanstvenih srečanjih. Redno nastopa z izbranimi temami na zborovanjih slo­ venskih zgodovinarjev,39 je reden gost na članskih sestankih Zgodovinskega društva Ljubljana,40 stalno sodeluje s preglednimi referati s področja svoje spe­ cialnosti na seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture, ter na simpo­ zijih Obdobja", ki jih vsako leto organizira slavistično društvo. Svoj delež je prispeval na simpozijih »Nemci na Slovenskem«43, »Nemška in slovenska kultura na Slovenskem od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne« ter na f ran- cosko-jugoslovanskem srečanju v Ljubljani leta 198545 Aktiven je na zasedanjih češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije« ter na strokovnih posveto­ vanjih ki jih prireja Slovenska matica.47 Sodeluje tudi na koroških kulturnih dnevih'48 Udeležil se je dveh simpozijev, ki jih v Rimu zavod Slovenik posveča pomembnim osebnostim slovenske Cerkve.49 Viden je Melikov delež v programu vsakoletnega mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modmci. , Izjemen je prispevek profesorja Melika kot predavatelja na raznih medna­ rodnih kongresih, simpozijih in okroglih mizah v inozemstvu. S koreferatom »Jezik in kultura v srednji'in vzhodni Evropi po 18. stoletju« je sodeloval na 16 svetovnem kongresu zgodovinskih znanosti v Stuttgartu leta 1985. Se po­ sebno uspešno je Melikovo sodelovanje na sestankih delovne skupine v okviru European Science Foundation, ki je zasedala v raznih mestih Evrope ^ , je na nekaterih znanstvenih srečanjih v Italiji,52 zelo pa je zazeljen tudi kot re­ ferent na srečanjih zgodovinarjev na Dunaju in v Gradcu.53 Lahko rečemo da je reden gost na regijskih zgodovinskih srečanjih v okviru prostora Alpe-Ja- dran. spominska literatura; članski sestanek 7. VI. 1984 £**^\дЛ 1о™££л^£њатаоаа parla- univerzah pred prvo svetovno vojno; članski sestanek 9. Ш. 1989, predavanje. mentarizma na Slovenskem 1861—1926. i,,,«,,-» ioai i ictn 1848 v slovenski zgodo- v i n Ä l n i Ä ^ ^ к е " " S Ä b ^ Ä t ^ » « * » na Slovenskem v P ^ - r č m «%&™$*Ј$?%£. 1982 (Problemi in dosežki slovenskega narodnega boja v šestdesetih in sede«£esetm ' e n n ^ u dobje simbolizma, 1983 (Problemi slovenske družbe 1897-1914), obdobje 16. stoletja, «o ( reformacije v slovenski zgodovini): „ „ „ , „ , h . , , , „ . . 1 n пг[,е lusoslovanske države « Simnozii Nemci na Slovenskem v času narodnih gioanj in prve Ј " 8 " » ' и , , , ш letja do druge svetovne vojne 1990 Cernei in Slovene , «15-4»")- 1 9 8 5 R e f e r a t : o ilirskih pro-« Francosko-jugoslovanska zgodovinska komisija, Ljumjana i»ao. ™ i w u . v/ ^ П С а «-17. zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske * * * * £ ? % ^ ^ „ Г р о н М в med Slovenci v predmarčni dobi) ; 22. zasedanje, Maribor 1988 (Kulturno pomična giù Slovencih v 19. stoletju). „ ™ u i , n m m „ 5 t n v slovenskem političnem «Slovenska Matica: Levstikov simpozij, 1981 (Levstikovo mesto v моуетзкеп^P fc življenju); Bleiweisov simpozij, 1982 (Bleiweisova vloga v ä°TfSf, i ? 4 0 ^ a n c o s ^ k a revolucija v revolucije in spomin nanjo v narodni zavesti v 19. in 20. stoletju, 1990 (Francoska r e v o i e j slovenskih sodbah 19. stoletja). „ „..„ ,„,„ „ „in,,<>noiH •reodovini) « 20. koroški kulturni dnevi, Celovec 1988 (Leto 1918 v jloyensM zgodovini). p o l o v i c l «Missiev simpozij v Rimu, 1986 (Družbene razmere v l jubl^nski Skonji v arug P 19. stoletja); Jegličev simpozij v Rimu 1990, ponovitev v Ljubljani na Teološki fakulteti 1990 (Jeglič in slovenska politika do leta 1918). nadenci 1981 (Kmečko vpraäanje v » Mednarodni kulturnozgodovinsM simpozij Mod nei. * « J e t ó i^Smrba dobi na Slo- evropskem in panonskem prostoru 1919—1929). Gradec l , s ?fJ" a ? I ? 0 e l ! : t n v l . r 1 .> venskem); Mogersdorf 1989 (Mesto na ^ ^ ^ . . ^ ^ . ^ ^ з ^ л ^ л 1861-1918; Ljublja- 3 1 Oxford 1985. referat: Jezikovna P o l l t JH a JA u b V ^ t l m o i s nrtI Barceloni 1987: Nacionalna na 1986: O proporcionalnih volitvah 1911 v Ljubljani; Castdllels prt Bareelom^H»/. diferenciacija na volitvah v mestni kuriji P° « 6 Ц Dubrovnik 1988 VoUtve v 'Trstu « Simpozij o tržaški zgodovini, Trst 1982„(Tržaški Palanci - \ ' , f ™ ^ k ^ e l S e ) oSrlca 1983 , e t l h ) » Mednarodna konferenca Univerze in ätudentt Dunaj ШЗ (skupaj s M ^ V ^ j g Slovenska inteligenca in avstrijske visoke šole ; s l m P ° ^ ° u ? S f ^ y t m ) • Avstrija in njene so-burg 1985 (Filozofska fakulteta ljubljanske « ^ ^ « ' g S L i ^ ' d o l S w ä Ä * Wirtschafts- sede 1918-1985, Auslandskulturtagung, Dunaj 1988 ( ° ^ đezintegr Лadee 1990 (Slovenski popisi po­ und Kulturbeziehungen zwischen den Donau- u 0 n d J ^ I ^ a u i n , Ora^Kulturno sosedstvo Avstrija tovanj po Balkanskem polotoku proti koncu 19 stoletja). Simpozij Kulturno s o ^ u -Slovenija, Dunaj 1990 (O avstrijskem v slovenski zgodovini). 12 VASILIJ MELIK — SEDEMDESETLETNIK Življenjska pot Vasilija Melika kot znanstvenika je izredno dinamična in ustvarjalna. To je pot nenehnega iskanja, tveganja in razočaranja, pa tudi zado­ ščenja m uspehov. Na tej poti je naš jubilant rasel in dozoreval. V razpravah in referatih nas vedno preseneča z novimi tezami in odkritji. Uspehe je lahko dose­ gel zato, ker živi s svojo stroko, ker ji je predan z vsem srcem in dušo. Njegovo pisanje odraža široko razgledanost in veliko načitanost, odlikuje se po jasnih for­ mulacijah ter po kvaliteti izpiljenega jezikovnega sloga. Po svojem vsestranskem znanstvenem in strokovnem delu spada V. Melik med vodilne slovenske zgodo­ vinarje, ki se ukvarjajo z novejšim obdobjem. Vasilij Melik v zadnjem obdobju na fakulteti ni več opravljal vidnejših funkcij, je pa bil vedno pripravljen sodelovati z nasveti in pomagati z bogatimi izkušnjami. Z zadovoljstvom se spominja svojega dekanovanja, ki ga je oprav­ ljal kar dve mandatni dobi (1974—1977). Čeprav je opravljal to nehvaležno funk­ cijo v obdobju silovitih pritiskov v zvezi z reorganizacijo fakultete, se rad po­ hvali, da je s spretno politiko ob enotnosti fakultetnih delavcev uspel preprečiti »tozdiranje« fakultete. Intenzivno je deloval v strokovnih društvih zgodovinarjev in arhivarjev. V društvu arhivarjev je bil dolgoletni član odbora in podpredsednik ter je veliko prispeval k strokovni in znanstveni rasti arhivov. Z, nasveti in neposredno de­ javnostjo je sodeloval pri mnogih arhivskih razstavah, katalogih54 in arhivskih publikacijah. V Zgodovinskem društvu Slovenije in nato v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije je od 1952 dalje opravljal najrazličnejše funkcije v odboru. Bil je tajnik društva, podpredsednik in eno mandatno dobo predsednik društva (od septembra 1982 do junija 1985). Kot član odbora je aktivno sodeloval pri pro­ gramskih usmeritvah zborovanj slovenskih zgodovinarjev. Najpomembnejše pa je Melikovo delo pri urejanju društvenega glasila Zgodovinskega časopisa. Leta 1951 (5. letnik) je postal član uredniškega odbora, od leta 1973 (27. letnik) pa je glavni in odgovorni urednik. To funkcijo z velikim uspehom in ljubeznijo oprav­ lja še danes. Uredil je 18 letnikov. Ob pomoči sodelavcev v uredniškem odboru mu je uspelo, da je postal ZC eno najbolj razširjenih strokovnih glasil pri nas. To dokazujejo naslednji podatki. Naklada se je od 1100 izvodov leta 1973 dvig­ nila v letu 1990 na 1850 izvodov. Število rednih naročnikov se stalno povečuje. Osrednja slovenska historična revija izhaja od 41. letnika (1987) dalje vedno v štirih samostojnih" zvezkih. ZC izhaja zelo redno, za zadnji 44. letnik (1990) pa je značilno, da so v istem koledarskem letu prvič izšli vsi štirje zvezki. Posamezni letniki obsegajo med 400 in 750 stranmi. Vseh 18 letnikov ali 55 zvezkov, ki jih je uredil V. Melik, obsega zajetnih 9099 strani. Spremenila se je tudi zunanja podoba časopisa. Postala je tudi za oko zelo privlačna. Ne samo po kvantiteti, tudi po kvaliteti je ZC dosegel zavidljiv nivo. Ured­ ništvo je pod Melikovim vodstvom odprlo vrata na stežaj vsem pišočim zgodovi­ narjem. Prispevkov ne manjka, vsebina pa je od številke do številke pestrejša in zanimivejša. Posebno do mlajših zgodovinarjev, začetnikov je V. Melik kot urednik zelo potrpežljiv in uvideven. Pomaga, svetuje, popravlja in sooblikuje nedodelane ali nedorečene prispevke začetnikov. Mnogi zgodovinarji so prav z njegovo pomočjo uspeli prebroditi prve krize in s pridobljeno samozavestjo zakorakati- v zahteven svet znanosti. V času Melikovega urednikovanja je izšlo 18 ponatisov ZC (začetek s L letnikom leta 1977), leta 1980 pa je začela izhajati Zbirka Zgodovinskega časopisa, ki šteje danes že 8 zvezkov. V knjižni zbirki so namreč objavljene daljše in tehtnejše razprave ali tematski zborniki. Še eno funkcijo je treba omeniti, ki jo opravlja Vasilij Melik. Kot predsed­ nik sveta arhivsko-dokumentacijske službe univerze se je vztrajno boril proti tistim, ki za takšno službo in njene potrebe niso imeli razumevanja in posluha. *• Ob razstavi »Imeli so dve domovini«, razstavni katalog, Ljubljana 1988, str. 7—10. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45... 1991 . 1 13 In'nazadnje, postavimo še vprašanje, kaj nam pomeni Vasilij Melik kot člo­ vek. Brez dvoma uživa ugled in priljubljenost med zgodovinarji in med sode­ lavci fakultete zaradi svoje skromnosti, odprtosti in vedrega značaja. Vemo tudi, da je zbiratelj uporabnih predmetov iz vsakdanjega življenja, drobnih, na videz nepomembnih, pa vendar tako značilnih za dobo, v kateri so nastali. Vemo, da je ljubitelj narave, zaljubljen v lepoto Slovenije, da je ljubitelj lepe književnosti in glasbe, da ceni le poštenost in odkritost, da je vedno optimist in da ima vero v človeka, predvsem mladega človeka. Ce na oddelku za zgodovino vlada de­ lovno, ustvarjalno, sproščeno in tovariško vzdušje, in če na oddelek sodelavci radi prihajamo in na njem tudi radi delamo, je v mnogočem tudi Melikova zasluga. . Za vse dosedanje delo Vasiliju Meliku ob sedemdesetletnici čestitamo in se mu zahvaljujemo, želimo pa mu še dosti zdravih, plodnih, ustvarjalnih in pred­ vsem vedrih let ! I g n a c i j V o j e NAGOVOR OB POČASTITVI JUBILEJA PROF. DR. VASILIJA MELIKA NA ODDELKU ZA ZGODOVINO Vse, ki smo se tu zbrali, da počastimo rojstni dan našega profesorja dr. Va­ silija Melika, prav lepo pozdravljam, slavljenca seveda pa še prav posebej. To, da naj spregovorim profesorju Meliku, me je spravljalo v določeno zadrego, saj je večini od vasbolj znan kot mehi, poleg tega pa" sem tudi ne sodijo misli o ju­ bilantu, s katerimi je bila in bo seznanjena širša javnost v časnikih in strokov­ nih časopisih. Zato'pa bom ob tej priložnosti z veseljem namenil profesorju Meliku in vam nekaj povsem osebnih misli. Pred kratkim sem se pogovarjal s kolegom Vodopivcem o tem, kako tudi v novejši zgodovini primanjkuje preučevanja družbene zgodovine. Ugovarjal sem mu in dajal prednost'politični zgodovini pred družbeno. Sele, ko sem raz­ mišljal o profesorju Meliku, sem" začutil, da je imel Peter prav, in mu dajem ob tej priložnosti kompliment. Prav v teh dneh, ko me je »preganjal« profesor Melik, sem spoznal, da ob­ čudujem in cenim njegove zgodbe in njegove p'rimere, s katerimi nam postreže ob kavi in klepetu. Te zgodbe namreč niso samo delček družabnosti, v kateri prijetno preživimo. tistih petnajst, minut ali polure, ampak so največkrat spo­ ročilo zgodovinarja — rekel bi mojstra detajla, s katerim v pogovoru ne opre­ deli le vsebine tega detajla, ampak pogosto z detajlom opredeli vsebino nekega celega, širšega loka. Vsaj meni to veliko pomeni: zadeti in zajeti z nekim soč­ nim primerom »iz krvi in mesa« čustveno stran nekega trenutka in daljšega časa, podati dejansko tisto privzdignjeno resnico, ki je nikjer ne moremo najti zapisano in ki vendar obstaja. Profesor Melik nam tako v klepetu z detajlom posreduje tudi neko človeško realnost in prakso, in hkrati z mislijo sooblikuje aktualni trenutek. Pri tem pa nikoli ne docira in ne pedagogizira, pač pa opa­ zuje zgodovino dokaj mirno — z njo ne želi dokazovati, ampak z njo predvsem odkriva. V zadnjem desetletju, ko je še vedno prevladovala v politiki nespamet brez okusa, smo večkrat pili kavo s profesorjem Melikom, ki nam je ali mi je po­ vedal s svojimi zgodbami, da se lahko veliko dogaja s posameznim človekom. Tako nam je pravzaprav približal družbeno zgodovino, ki ni brezosebna in hladna kot politična. Profesor Melik ni, kot bi rekel pisec Elias Canetti, »zgo­ dovinar, ki občuduje moč« in ni zgodovinar, ki piše državno zgodovino, profe- , 4 VASILIJ МЕ1ЛК — SEDEMDESETLETNIK sor Melik je občudovalec duha. Pogovarjati se z njim je tako, kot da bi bili na redki dobri razstavi, za katero so potrebni veliko znanja, malo predmetov, pra­ vi predmeti in pravilna postavitev, kar vse pričara nek pretekli čas, ki pa se dotakne človeka danes. Večkratno srečanje s profesorjem Melikom pa pomeni možnost, da spoznamo veliko predmetov, veliko pravih pravilno postavljenih predmetov. Vse to pa profesor Melik dopolnjuje s poznavanjem literature. Tu pa je krog sklenjen, saj sta zgodovina in književnost od nekdaj povezani. Eden od razlogov njune povezanosti pa je tudi dejstvo, da je zgodovina zgodba. Pro­ fesor Melik je fin zgodovinar. • S tem sem želel povedati samo, kako vidim podobo zgodovinarja — našega profesorja v njegovem vsakdanjem in neobveznem utripu. Spoštovani gospod prof. dr. Vasilij Melik in dragi Vasja! Čeprav nisi ti »kriv«, da smo mlajši zgodovinarji študirali zgodovino, se ti zahvaljujem v svo­ jem in njihovem imenu, da si bil naš profesor in da si nam naklonjeni kolega. Vesel sem, da smo med bogatimi in različnimi obrazi zgodovinarjev srečali tudi tebe, tvoje pisanje in predstavljanje zgodovine in njeno razumevanje. Želim si, da bomo še velikokrat šli skupaj na kavo, na prijeten in neobvezujoč ter bogat klepet. Na koncu pa povsem preprosto in iz srca:, želim,ti vse najboljše za rojstni dan in še na mnoga leta ! ' ' ' ' . : • • • 18. januarja 1991 " V a š k o S i m o n i t i Objavljenih avtobiografij slovenskih zgodovinarjev skorajda ni, in to je škoda. Prav tako niso prav številne samo-predstavitve znanstvenega opusa naših historikov in objave njihovega pogleda na zgodovinsko vedo. Zato smo v uredništvu že nekaj časa razmišljali o uvedbi občasne rubrike «•Zgodovinar o sebi in o svojem delu«, »Pogled v zgodovinarjevo delav­ nico« ali kaj podobnega. Jubilej profesorja Melika nam sourednikom ZC nalaga, obstoj rokopisa za radijsko oddajo »Naši znanstveniki pred mikro­ fonom« (Radio Ljubljana, 26. 11. 1988) pa omogoča, da predstavitev slav- ljenčevega lika zaokrožimo tudi na ta način. ZGODOVINAR O SEBI IN O SVOJEM DELU: PROF. DR. VASILIJ MELIK Rodil sem se v Ljubljani 17. januarja 1921. Moja mama je bila doma v te­ danji ljubljanski okolici, po materinih prednikih v Šiški, po očetovih na Fužinah. Maturirala je na c. kr. učiteljišču in je nekaj let učila na različnih šolah na Go­ renjskem. Oče je bil iz Črne vasi na Barju. V 18. stoletju so začeli Barje osuše- vati, misleč, da bodo ustvarili bogato žitnico za vso Kranjsko. Iz žitnice ni bilo nič, prišli pa so kolonisti iz bližnjih in oddaljenih krajev. Tako je pred 150 leti nastala Crna vas, odkoder je bil moj oče. Fran Crnagoj, učitelj na barjanski šoli, ki je danes ni več, mu je omogočil studiranje. Na dunajski univerzi je končal zemljepis in zgodovino, učil deset let oba predmeta na gimnaziji, potem pa po­ stal profesor geografije na ljubljanski univerzi. Od njega sem najbrž dobil ve­ selje do narave, izletov in hitre hoje, od mame zanimanje za umetnost. Dom je bil poln leposlovnih, zemljepisnih in zgodovinskih knjig. Med njimi je bila Občna zgodovina za slovensko ljudstvo, ki jo je pisal Josip Stare. Leta 1874 je izšel prvi snopič pri Mohorjevi družbi, 17 let pozneje pa 15., zadnji. To je bila prijetno, živo, vsem razumljivo pisana zgodovina, za fanta, kakršen sem bil, polna zanimivih zgodb, za odraslega pa tudi dragocena in polna podatkov. Malo pozneje sta me navdušila Sienkiewiczeva zgodovinska romana Z ognjem . ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 15 in mečem in Potop. Dala sta mi trajne simpatije do Poljakov in ju še zdaj rad jemljem v roke. Nikdar nisem posebno rad hodil v šolo, še danes pa sem hvaležen svojim profesorjem na klasični gimnaziji in tedanjemu šolskemu sistemu za splošno iz­ obrazbo, razgledanost'in latinščino. Do matematike sem imel spoštovanje, sicer pa ne težav ne veselja, naravoslovnih predmetov pa nisem maral, ne prirodopisa, ne fizike in kemije. Pač pa so me pozneje silno navdušile tri knjige Milana Vid­ marja (Mój pogled na svet, Oslovski most in Med Evropo in Ameriko), ki so mi dale morebiti napačne, toda nazorne predstave o relativnostni teoriji, matema­ tiki in atomih. , Po maturi sploh nisem premišljal, kaj naj bi šel študirat. Staretova zgodo­ vina je to že mnogo prej odločila. Na fakulteti so bili moji glavni profesorji Kos, Radojčić in Zwitter. Profesorjev, študentov in izpitov je bilo tedaj še mnogo manj kakor zdaj. Milko Kos nam je predaval slovensko in občo zgodovino sred­ njega veka. Letos umrli Fran Zwitter, takrat mlad docent, ki je bil moj profesor zgodovine že na gimnaziji, je bil prvi, ki je pri nas sistematično predaval zgodo­ vino 19. stoletja, pri njem smo prvič slišali o statističnih virih in o pomenu državnih in deželnih uradnih listov. Vsak profesor je gledal na zgodovino na svoj način, vsak je pustil sledove v mojem mišljenju, gledanju in delu. Ena naj­ bolj dragocenih stvari, kar smo jih dobili od učiteljev na gimnaziji in univerzi pa je bila skrb za natančno in jasno izražanje, odpor do površnosti in frazar- jenja. . . ' Stiri mesece sem delal kot prevajalec pri Tanjugu, 16 mesecev sem bil po­ močnik ljubljanskega mestnega arhivarja, obenem pa bibliotekar v Slovanski knjižnici. Takrat sem se seznanil z bibliotekarsko in arhivsko stroko, ki ju še zdaj štejem za svoji. Potem sem prišel na filozofsko fakulteto, kjer sem začel kot asistent in kjer sem zdaj že nekaj let najstarejši redni profesor. Vmes sem bil tudi na ekonomski fakulteti in sem honorarno predaval na višji pedagoški šoli. Moje znanstveno delo traja zdaj že dobrih 40 let. Za nekatere znanosti go­ vorijo, da je uspehe mogoče doseči le v mladih letih. Ne vem. Za zgodovino to gotovo ne velja. Zgodovinarju se z leti nabira znanje, bogati pogled na čas, s ka­ terim se ukvarja, in primerjava z drugimi narodi in ozemlji, raste mu sinteza. Z nekaterimi članki, ki sem jih napisal, nisem zadovoljen, na marsikaj gledam danes drugače kot pred leti, upam pa, da izpopolnjujem in bogatim svoja do­ gnanja. Moje glavno delovno področje je bilo ves čas 19. stoletje slovenske zgo­ dovine, 19. stoletje v zelo širokem obsegu, od začetkov slovenskega narodnega gibanja leta 1768 pa do konca prve svetovne vojne. S Ferdom Gestrinom sva napisala pregled zgodovine vsega tega časa. Bolj kot kdo drug pred menoj sem se pečal z volilno zgodovino. Ker je od zadnjih pravih volitev pri nas minilo že 61 let, je marsikomu ta problematika tuja in nezanimiva. Volitve 1861—1914 kažejo zelo nazorno narodnostno diferen­ ciacijo v mestih, razvoj slovenske narodne zavesti in nastanek naših strank. Na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev smo z mlajšimi raziskovalci kritično oce­ nili slovensko politiko v tistem času in popravili marsikatero prejšnjo ugotovitev. Slovence pred prvo vojno sem pokazal v zbirki starih razglednic v knjigi Po­ zdravi iz slovenskih krajev. V nekaj razpravah sem primerjal cene, zaslužke in finančno stran izdajanja slovenskih knjig v prvi polovici prejšnjega stoletja. Dotikal sem se tudi starejših obdobij, tako vloge reformacije v slovenskem razvoju ali nastanka srednjeveških mest. Delo s srednjeveškimi latinskimi viri je včasih pravi oddih, saj moraš misliti in sklepati na drug način. Širše poglede na vso slovensko zgodovino, na razvoj slovenskega naroda sem dal pred nedav­ nim v članku Slovenci skozi čas; izšel je v zborniku Na pragu tretjega tisočletja, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Tu, pa tudi drugod sem poudarjal, da je ob­ dobje 1861—1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili 16 VASILIJ MELIK — SEDEMDESETLETNIK ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini. Zgodovina ima dve nalogi. Prva je ugotavljanje dejstev, odgovarjanje na vprašanje, kaj se je zgodilo in kako. Druga je ocenjevanje preteklih dogodkov in procesov. Recimo: ali so bili dogodki pred 70 leti, ob koncu prve vojne, z raz­ padom habsburške monarhije in nastankom jugoslovanske države za Slovence koristni, pozitivni ali ne, kaj je bilo tedaj prav ali napak narejeno. Sodba o tem se neprestano spreminja. Odvisna je predvsem od tega, kako se je Slovencem godilo po letu 1918, s čim so bili zadovoljni, v čem razočarani, ali so kot samo­ stojen narod lahko živeli na svojem ozemlju po svoji volji in na svoj način. Druge znanosti so ' obrnjene večinoma v sedanjost in raziskujejo različne strani človeka, narave in vesolja. Ena več druga manj prispevajo k napredku in odkrivajo vedno nove možnosti. Zgodovina je obrnjena v preteklost. Zato od nje ne more biti neposredne koristi,' novih izumov in iznajdb. Tudi prihodnosti ne napoveduje. Ne more dajati navodil za ravnanje, razen v zelo splošnem in zato omejenem obsegu. Zato med modrimi in uspešnimi politiki ni posebej vidnega deleža zgodovinarjev. Kljub temu pa je zgodovina učiteljica življenja, vitae ma­ gistra, kakor se reče, čeprav na drugačen način. Zgodovina nam razkriva kore­ nine in začetke današnjih pojavov, nas opozarja na podobnosti in različnosti v preteklosti, nam osvetljuje prehojeno pot, njene dosežke in poraze, napake in uspehe, stiske in obilja, vodi v razumevanje preteklih čas'ov, kar nam daje na eni strani ponos, na drugi pa skromnost, zlasti pa zavest, da to, kar imamo da­ nes, ni nastalo v zadnjih desetletjih, ampak je plod trdega dela in ustvarjalnosti mnogih rodov naših prednikov. Poznavanje preteklosti je torej predvsem veliko duhovno bogastvo. Tako dojemam zgodovino. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 . 17—24 17 T o n e K n e z NOVO MESTO V ARHEOLOŠKIH OBDOBJIH Ob stoletnici raziskovanj Dne 7. aprila 1365 je vojvoda Rudolf IV. na Dunaju podpisal listino — novo­ meški mestni privilegij, v katerem med ostalim piše: »Ko smo mesto, imenovano Rudolf ovo, ležeče v Slovenski krajini, kot novo povzdignili in mu dali to ime po našem imenu, mu zato dajemo s knežjo oblastjo le-te pravice in postave, ki so spodàj zapisane«.1'S tem historičnim aktom je politično daljnovidni Habsburžan ustanovil mesto, ki je poslej postalo administrativno, gospodarsko in kulturno središče Dolenjske. Ko je Ustanovitelj velel zgraditi svoje mesto, verjetno ni ve­ del, da je na tem kraju že v prazgodovini in antiki stala pomembna naselbina,.ki je propadla v viharjih obdobja preseljevanja ljudstev. Pričujoči zgoščeni oris arheološke preteklosti Novega mesta je rezultat stoletnega raziskovanja v mestu, ki se je začelo leta 1890.2 Odločilnega pomena za zgraditev zavarovane naselbine v prazgodovini je bila imenitna geografska lega ha skalnatem pomolu nad vijugavo Krko. Dolina reke Krke kot pomembna prometna pot v prazgodovinskih obdobjih je omogo­ čala zveze in izmenjavo dobrin z oddaljenimi naselbinami na vzhodu in zahodu Dolenjske. Tudi plodno zemljišče in nekatere važne domače rudnine in surovine so pripomogle, da je Dolenjska z Belo krajino v zadnjem tisočletju pred n. št. dosegla visok gospodarski in kulturni vzpon, ki je dosegel svoj vrh v jugovzhod- noalpski halštatski kulturi starejše železne dobe. Sto let arheoloških raziskovanj v Novem mestu je povod, da se ozremo na opravljeno delo in dobljene rezultate ter jih historično ovrednotimo. Arheolo­ ška podoba Novega mesta se je v sto letih močno spremenila. Prve najdbe ob prelomu stoletja v strokovnih krogih niso vzbudile večjega zanimanja. Do prve svetovne vojne so bile novomeške najdbe v senci spektakularnih halštatskih najdb v Stični, na Magdalenski gori in v Smarjeti ter bogatih rimskih grobov v Drnovem (Neviodunum). Sele odkritje halštatskega prsnega oklepa3 in trinož- nega kotliča" v Kandiji pred petdesetimi leti je pritegnilo pozornost in večje zanimanje arheologov za Novo mesto. Ustanovitev Dolenjskega muzeja in nagel razvoj slovenske arheološke vede po drugi svetovni vojni sta omogočili načrtno in kvalificirano raziskovanje tudi v Novem mestu. Obsežna izkopavanja v zad­ njih treh desetletjih so arheološki fond močno obogatila. Številne grobne najd­ be, med njimi nekatere izjemno dragocene, so proslavile Novo mesto kot zna­ menito arheološko najdišče z mednarodnim slovesom. Naselbine. Prazgodovinska naselbina v Novem mestu je bila zgrajena na Marofu, na višinski terasi severozahodno nad mestnim jedrom. Ta prostor ima naravno strateško in dominantno lego na severnem robu novomeške kotline. To je močno utrjeno gradišče v tlorisu ovalne oblike s približno 2,5 ha zavaro­ vane površine.5 Z močnim zemljenim nasipom utrjeni rob naselbine je dobro viden, samo na zahodni strani je nasip že močno izravnan. Vhod v naselbino je bil na severni strani, kjer je še danes dostop na Marof. Slučajne površinske najdbe in manjše sondažno izkopavanje na severnem robu gradišča je pokazalo, 1 S. Vilfan, Novomeški mestni privilegij Iz leta 1365. Novo mesto 1365—1965, prispevki za zgo­ dovino mesta (1969) 88 ss. 3 T. Knez, Sto let arheoloških raziskovanj v Novem mestu 1890—1990 (1990). Dalje citirano: T. Knez, Sto let. 3 S. Gabrovec, Grob z oklepom iz Novega mesta. Situla 1, 1960, 27 ss. • S. Gabrovec, Grob s trinožnikom Iz Novega mesta. Arheološki vestnik 19, 1968, 157 ss. » T. Knez, Sto let, SI. 21. 18 T. KNEZ : NOVO MESTO V ARHEOLOŠKIH OBDOBJIH da je bil ta prostor naseljen že v zaključni fazi kulture žarnih grobišč (Ha B 3) in nato neprekinjeno do mlajše železne (latenske) dobe. Izkopavanje je poka­ zalo, da je bil obrambni nasip, ki ima kamnito jedro, v halštatski dobi dvakrat povečan z nasut jem. Spričo velikega števila halštatskih in latenskih grobov, ki so znani na mestnem področju na obeh bregovih Krke, se zdi, da naselbina na Marofu, ki je'razmeroma majhna,'ni bila edina v Novem mestu. Domnevamo, da je bila v starejši in mlajši železni dobi v mestu še kakšna naselbinska loka­ cija, kot na primer: na Kapitlju, na Grmu, ali v Portovaldu, kjer bi prazgodo­ vinski prebivalci lahko zgradili svoja bivališča. Zaradi svoje dominantne in dobro zavarovane lege je bila naselbina na Marofu zelo verjetno stalni sedež vladajočih halštatskih knezov v Novem mestu. Ker na območju naselbine na Marofu ne poznamo najdb iz rimskega časa, domnevamo, da je z rimsko za­ sedbo bila naselbina iz prometno-tehničnih razlogov preseljena v dolino, na prostor starega mestnega jedra, kjer je v srednjem veku bilo zgrajeno Rudol- fovo mesto. Na to je opozorilo sondažno izkopavanje v proštijskem vrtu, ki je dalo nekaj skromnih rimskodobnih naselbinskih najdb.8 Natančnejša lokacija in obseg antične naselbine v Novem mestu še nista znani. Kultura žarnih grobišč. Najstarejše doslej znane arheološke najdbe iz No­ vega mesta so iz štirih grobov iz obdobja kulture žarnih grobišč (Ha B 2) iz Brš- ljina.7 Obseg tega grobišča ni znan, ker je zemljišče že zdavnaj pozidano. Intenzivna in trajna naselitev Novega mesta se je pričela v pozni fazi ob­ dobja kulture žarnih grobišč (Ha B 3) z izgradnjo utrjene naselbine na Marofu in ureditev sočasnih grobišč na Mestnih njivah8 in na Kapiteljski njivi,9 severno nad'naselbino. Na obehnekropolah je bilo doslej izkopanih že nad 200 grobov, čeprav obe grobišči še zdaleč nista do kraja raziskani. V tem času so pepel svo­ jih mrtvih pokopavali v izredno velikih trebušastih lončenih žarah, ki imajo bikonično zaobljeno obliko. Večina žar je na trebuhu okrašenih s plastičnim nazobčanim rebrom. Znani so tudi grobovi brez žare, kjer je žganina položena na dno preproste okrogle jame. Grobovi brez žare so praviloma brez pridatkov. Večina žarnih'grobov je bila z oranjem že poškodovanih, tako daso zgornji deli žar odrezani. Pri redkih nepoškodovanih grobovih smo ugotovili, da so bile žare na vrhu pokrite bodisi s. kamnito ploščo ali pa z narobe poveznjeno keramično latvico. Med pridatki v žarah smo našli največkrat lončeno latvico ali skledo (kot posodo za popotno hrano v zagrobno življenje), redkeje bronasto iglo ali fibulo očalarko in glinasta vretenca. Zelo majhne, miniaturne temnomodre ste­ klene jagode se v teh grobovih prvič pojavijo v večjem številu.10 Maloštevilni in enakomerno porazdeljeni grobni pridatki kažejo na določeno socialno ena­ kost pokopanih oseb. Samo zelo redki grobovi so bolj bogato opremljeni, kot na primer grobovi 132, 186 in 197 na Mestnih njivah.11 H. Müller-Karpe vidi v teh redkih bogatih grobovih ob koncu kulture žarnih grobišč prednike .tistih osebnosti, ki so kasneje v 7. stoletju pred n. št. (Ha C 1) postale prvaki halštat- ske skupnosti, pripadniki sloja vojaških aristokratov, ki jih poznamo iz tako imenovanih knežjih grobov.12 Iz horizontalne stratigrafije grobišča na Mestnih njivah sklepamo, da je časovno zaporedje pokopavanja šlo v smeri od vzhoda proti zahodu. Na podlagi tipološke analize grobnih oblik in pridatkov sodita nekropoli na Mestnih njivah in na Kapiteljski njivi v okvir žarnogrobiščne skupine tipa Ljubljana.13 To je tista kulturna skupina iztekajoče se žarnogro­ biščne kulture, na podlagi katere se je razvila dolenjska skupina halštatske kulture. > ' , i • > - . • . • T. Knez, Varstvo spomenikov 23, 1981, 244 s. 7 T. Knez, 2arni grobovi v Bršljinu. Arheološki vestnik 18, 1967, 1з5 ss. 8 T. Knez, Zarno grobišče v Novem mestu. Arheološki vestnik 35, 1984, 119 ss. " T. Knez, varstvo spomenikov 28, 1986, 245. 1 0 T. Knez, Sto let, SI. 19. " T. Knez, Arheološki vestnik 35, 1984, 121 s. ; T. 4—6. .,.„„«,„„«„„•„ —„„*<,„>,„<« » H. Müller-Karpe, v delu: Beiträge zur älteren europaischen Kulturgeschichte (Festschrift für Rudolf Egger) 1(1952) 113. 1 3 T. Knez, Arheološki vestnik 35, 1984, 124 s. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 19 Starejša železna doba — halštat. V drugi polovici 8: stoletja pred n. št. (Ha C 1) se je na Dolenjskem zgodil radikalen preobrat v kultu mrtvih: prehod od sežiganja k pokopavanju (inhumaciji) v velikih gomilah. Odslej se je začel ve­ liki gospodarski in kulturni vzpon na Dolenjskem kot posledica močno diferen­ cirane družbe, kar je razvidno iz zapuščine v grobovih tedanjega časa. Starejša železna doba v Sloveniji je znana kot jugovzhodnoalpska halštatska kultura, ki tudi v evropskem merilu zavzema visoko mesto in sodi med vodilne pokrajine halštatskega časa.14 Nosilci in oblikovalci te kulture so bili halštatski aristo­ krati, ki so bili na vrhu tedanje družbene ureditve. To vojaško plemstvo ali hal­ štatski knezi, katerih družbeni položaj je razviden iz bogato opremljenih grobov z reprezentativnim orožjem, dragocenim pivskim posodjem in opremo za jezd­ nega konja, je tvorilo v starejši železni dobi vodilni sloj na Slovenskem.15 V okviru te predalpske halštatske kulture se je razvila tudi svojevrstna torevtična umetna obrt, znana kot »situlska umetnost«.16 Iz prizorov na figuralnih situlah in pašnih ploščah spoznavamo »dvorni« način življenja halštatskih aristokratov ob praznikih, ki so jih spremljala tekmovanja, dvoboji, popivanja, ples in lju­ bezenske igre. V strokovnih krogih imenujemo te scene figurativno kot »praz­ nik situi«. V Novem mestu je bilo najdenih že pet s figurami okrašenih situi. Halštatski prebivalci so svoje mrtve pokopavali v velikih zemljenih gomi­ lah. Večina teh gomil so družinsko-rodovne grobnice z 20—40 pokopi v krož­ nem razporedu na periferiji gomile." Zelo velike gomile z več kot 100 pokopi so na Dolenjskem izjema (samo v Stični in na Magdalenski gori). Poznamo gomile s centralnim grobom in brez njega, pokop v središču gomile je namenjen ugled­ ni osebi: rodovnemu prvaku ali vladajočemu knezu. Prvotno so bile vse večje gomile omejene z vencem zloženega kamenja, ki je vidno označeval pokopali­ ško območje. V Novem mestu sta bili hkrati urejeni dve gomilni grobišči: eno je bilo v Kandiji na desnem bregu Krke, drugo na Kapiteljski njivi na levem bregu Krke.18 Obe,sta po naši oceni prvotno šteli vsaka okoli deset gomil. Poleg teh dveh koncentriranih nekropol je bilo zgrajenih še več posamičnih gomil na raznih mestih. Natančno število prvotnih gomil se danes ne da več ugotoviti, ker so mnoge bile v teku časa š poljskimi deli popolnoma izravnane; menimo pa, da je še precej neraziskanih gomil. Doslej je bilo v Novem mestu raziskanih deset gomil in pri tem odkritih blizu 200 grobov, med njimi je pet takih, ki jih štejemo med knežje grobove.19 Spričo številnih in dragocenih najdb je razvidno, da je v halštatskem času bilo Novo mesto pomembno središče te civilizacije v predalpskem prostoru, skozi več generacij tudi sedež lokalnega kneza. Domače rudno bogastvo in suro­ vine kot npr. železova ruda limonit,_v manjši meri tudi svinčeva in bakrena ruda, je omogočilo razvoj metalurgije, predvsem železarstva, proizvodnjo ko­ vinskega orodja, orožja in nakita. Pridobivanje železa in njegova predelava v končne izdelke je imelo v tisočletju pred n. št. odločilen strateški in gospodarski pomen. Domači kremenčev pesek, oglje in pepelika so bile osnovne surovine za proizvodnjo steklene paste, ki so jo oblikovali in obarvali v sijajen, skoraj fili­ gransko izdelan nakit, ki je bil tudi cenjeno izvozno blago.20 Dežela premore tudi dovolj kvalitetne gline za proizvodnjo lončarskih izdelkov in za uporabo v stavbarstvu. Uvažali pa so grafit iz alpskih najdišč za loščenje finih posod, jantar iz baltiških dežel za izdelovanje nakita, jahalne konje od stepskih konje- rejcev v Panoniji, kameno sol iz rudnikov v centralnih Alpah, slikano keramiko 14 S. Gabrovec, Halštatska kultura Slovenije. Arheološki vestnlk 15—16, 1964—1965, 21 ss. — Isti, v delu: Pralstorija jugoslavenskih zemalja 5 (1987) 29 ss. „„„„„„„.«H» „ „ 1 5 T. Knez, Halštatski knežji grobovi v Sloveniji. Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 25 (1989) 228 SS » T. Knez, Denkmäler der Situlenkunst in Slowenien. Arheološki vestnik 34 1983, 85 ss. " T. Knez, Novo mesto I, halštatski grobovi. Carniola Archaeologica 1 (1986) T. 62—65. Dalje citirano : T. Knez, Novo mesto I. 1 8 T. Knez, Novo mesto I, SI. 25—26. l o o o o D 1 8 T. Knez, Grobovi halštatskih aristokratov v Novem mestu. Kronika 37, ìsaa, it>b ss. 20 T. Knez, Sto let, SI. 39—40. 20 T. KNEZ : NOVO MESTO V ARHEOLOŠKIH OBDOBJIH iz Apulije in nekatere bronaste izdelke iz estenskega kroga. Likovni spomeniki situlske umetnosti, izdelani v bronasti pločevini, izvirno oblikovan nakit, tipo­ loška pestrost keramičnih obrednih posod, izdelovanje železnega in bronastega orožja — tu mislim na oblike bronastih čelad, ki so atribut vojaških aristokra- tov — ter proizvodnja steklenih biserov so značilni dosežki halštatske ustvar­ jalnosti na Dolenjskem. V 6. in 5. stoletju pred n. št. (Ha D 1-3) sta bili gospo­ darska in politična moč halštatških aristokratov na višku, ki je temeljila na železarstvu in metalurgiji ter izdelovanju nakita iz večbarvne steklene paste. Lov in živinoreja sta bila pomemben vir prehrane in dobavitelja nekaterih su­ rovin za nadaljnjo obdelavo. Z železovimi oksidi bogata ilovica, ki prevladuje na dolenjskih najdiščih, je v halštatških grobovih z inhumacijo popolnoma razkrojila ves kostni material. Zato žal odpadejo vse antropološke analize o spolu in starosti ter opazovanja o morebitnih patoloških spremembah na skeletih pokopanih oseb. Dokazi za skeletne grobove oziroma pokope so ustrezne oblike in velikosti grobnih jam ter funkcionalno razporejeni pridatki v grobovih.81 V nekaterih grobovih smo našli ostanke lesenih desk, iz česar lahko sklepamo, da so v teh grobovih bile osebe pokopane v lesenih krstah. Iz karakterističnih grobnih pridatkov pogosto lahko razberemo spol in družbeni položaj pokopanih oseb. Tako so grobovi hal­ štatških bojevnikov na Dolenjskem opremljeni s standardno oborožitvijo: dve sulici in bojna sekira. V ženskih grobovih pa najdemo največ nakita: ogrlice iz steklenih in jantarnih jagod, bronaste zapestnice in nanožnice ter glinasti vijčki za predenje. Halštatska kultura v Sloveniji je z retardiranimi elementi trajala do konca 4. stoletja pred n. št. Mlajša železna doba — laten. Sredi 3. stoletja pred n. št. so Dolenjsko za­ vzeli in naselili keltski Tavriski.32 Vdor Keltov pomeni poraz halštatških kne­ zov in hkrati je pretrgal bogato ustvarjalnost halštatske'kulture, ki'je prav na Dolenjskem dosegla svoj največji razcvet. Avtohtoni prebivalci so bili konfron­ tirani z novo civilizacijo in kulturo Keltov, z latensko kulturo, ki pa ni dosegla bogastva in luksuza halštatske kulture. Kelti so uveljavili drugačen način po- kopavanja: žgan pokop v ravnih grobovih, ki je zamenjal inhumacijo v gomilah v halštatskem obdobju. Tudi oborožitev in način bojevanja Keltov se razlikuje od oborožitve halštatških bojevnikov. Železna čelada in okovan ščit, dolg že­ lezen meč z verigo za pas, sulica in bojni nož sodijo k opremi keltskega bojev­ nika. Konjeniki in uporaba bojnega voza23 so v bojih z nasprotniki igrali odlo­ čilno vlogo. Kelti so pri nas uvedli hitro vrtljivo lončarsko vreteno, tehniko emajliranja in visoko razvito železarstvo, ki se kaže v kvaliteti njihovega orož­ ja in orodja. Železo je bilo tudi priljubljen material za izdelavo nakita in okras­ ja za nošo kot npr. fibule, pašne garniture, verižice in obročke. Iz srednjelatenskega obdobja (LT C 1-2) poznamo v Novem mestu dve so­ časni nekropoli z žganimi pokopi: ena je bila v Kandiji na desnem bregu Krke, druga na Kapiteljski njivi na levem bregu Krke.24 Značilno je, da sta obe ne­ kropoli bili urejeni v neposredni bližini halštatških gomil, nekaj keltskih gro­ bov je bilo vkopanih tudi v gomilah, kot kasnejši pokopi. Doslej je bilo v Kan­ diji izkopanih nad 60 srednjelatenskih grobov, na Kapiteljski njivi pa že 80 podobnih, sočasnih grobov. Oblike grobov so preproste grobne jame, okrogle ali pravokotne oblike, grobni pridatki so brez posebnega reda položeni na dno jame. Sežgane kosti umrlih so bodisi raztresene na dno jame ali pa so shranjene v lončeni posodi. V grobnih pridatkih srednjega latena so deloma še opazni 2 1 T. Knez, Novo mesto I, T. 56—61. 221 M. Guätin, Die Kelten In Jugoslawien. Jahrbuch des Rom. Germ. Zentralmuseums Mainz 31, 1984, 305 ss. — Razstavni katalog: KEI/TOI (19B4). — D.Božić, v delu: Praistorlja jugoslaven­ skih zemalja S (1987) 855 ss. 2 3 Keltski voz. posavski muzej Brežice, knjiga 6 (1984). м T. Knez, Keltske najdbe Iz Novega mesta (1977). — T. Knez, Varstvo spomenikov 29, 1987, 245 ss. — T. Knez, varstvo spomenikov 31, 1989, 215 ss. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . I M I . 1 21 vplivi osiromašene, retardirane halštatske kulture oziroma njene tradicije kot na primer: nekatere oblike prostoročno izdelanih keramičnih posod in nakita. Te grobove smemo najbrž pripisati osebam avtohtonega prebivalstva. Na drugi strani pa poznamo grobne inventarje s tipičnimi keltskimi oblikami in načinom izdelave kot na primer: na lončarskem vretenu izdelane posode ostro bikonič- nih oblik, keltske fibule in keltsko orožje. Te grobove nedvomno lahko etnično opredelimo kot keltske. V grobovih keltskih žena najdemo tudi masivne bar­ vaste steklene zapestnice, redko zlat nakit in večkrat tudi amulete iz nenavad­ nih materialov in oblik ter najrazličnejših prvotnih namembnosti. Obredno deformirano in poškodovano orožje v grobovih keltskih bojevnikov je v Novem mestu pravilo. Med keltskimi lončenimi posodami velja omeniti trebušasti pse- vdokantäros z dvema obraznima maskama in ročajema s kačastimi glavami in ovnovimi rogovi, posoda, ki je najbrž služila za mešanje pijače.25 Primerjave zanjo najdemo v vzhodnokeltskem kulturnem krogu na Madžarskem. Nà začetku poznega latena v 1. stoletju pred n. št. (LT D) so opustili obe grobišči v Kandiji' in' na Kapiteljski njivi ter uredili novo pokopališče na pro­ storu med današnjo Ljubljansko cesto in Kettejevim drevoredom, nekropola, ki jo poznamo pod imenom Beletov vrt.26 Ta premestitev grobišča na novo loka­ cijo je morda v zvezi s priselitvijo keltskih Latobikov na Dolenjsko. Način po- kopavanja je ostal isti, samo grobni pridatki so po obliki in izdelavi prilagojeni novi modi in duhu novega časa. Dva vzhodnonoriška velika srebrnika tipa Sa­ mobor sta znanilca začetka denarnega gospodarstva v teh krajih.27 Na nekropoli Beletov vrt so tudi po rimski zasedbi naprej neprekinjeno pokopavali, do konca 2. stoletja n. št. Iz horizontalne stratigrafie te nekropole je razviden kronološki potek pokopavanja od zahoda proti vzhodu. Nekropolo pripisujemo keltskim Latobikom, ki so v poznem latenu naselili Dolenjsko in Posavje in tu ustvarili značilno lastno kulturo. Rimska doba. Po končanem vojnem pohodu Oktavijana zoper uporne Ja­ pode leta 33 pred n. št. je tudi Dolenjska prišla pod oblast rimske države. Do­ lenjska je bila najprej vključena v Ilirik, kasneje za vlade cesarja Trajana v provinco Zgornja Panonija. Pod oblastjo rimske države je v Novem mestu opaz­ na gospodarska rast, ki traja od vlade cesarja Avgusta do markomanskih vojn. K temu je nedvomno pripomogla izgradnja strateške rimske ceste čez Dolenjsko iz Akvileje skozi Emono v Sišcijo in naprej v Sirmij.28 Ta antična cestna magi­ strala, antični Orient ekspres in predhodnica sedanje avtoceste Ljubljana— Zagreb je povezovala matično Italijo s panonskim Vzhodom. Zgrajena je bila zaradi logističnih • potreb armade: za hitre premike vojaških enot in njihove oskrbe, za učinkovite poštne zveze in kurirsko službo cesarskega dvora z vo­ jaškimi poveljniki ob limesu in administratorji v provincah ter za transport blaga trgovskih hiš. Na Dolenjskem, še posebej za Novo mesto je imela cesta tranzitni značaj, ker je tekla približno 3 km severno mimo mesta. Vendar je treba računati z odcepom vicinalne ceste, ki je peljala v Novo mesto in naprej proti jugu čez Gorjance v Belo krajino. Da je v Novem mestu v rimskem času obstajala večja naselbina, ki ji ne vemo imena, dokazuje obsežno poznolatensko-zgodnjerimsko grobišče Beletov vrt, na katerem je bilo odkritih in raziskanih že blizu 300 grobov.29 To nekro­ polo pripisujemo keltskim Latobikom, pri čemer so v grobnih inventarjih tipo- ш T. Knez in M. Szabó, Ein keltischer Kantharos aus Novo mesto. Archaeologla Iugoslavica 20—21, 1980—1981 (1983) 80 ss. — T. Knez, Sto let, SI. 90—92. 28 T. Knez, Novo mesto v antiki (1974). — T. Knez, La nécropole de Beletov vrt, Novo me- sto. Inventarla Archaeologica Jugoslavija, fase. 27 (1981). — T. Knez, Archäologisches Korrespon- denzblatt 17, 1987, 103 ss. — T. Knez, Novo mesto П, keltsko-rimski grobovi. Carniola Archaeolo­ gica 2 (1991, v pripravi). 2 7 P. Kos, Keltski novci Slovenije. Situla 18 (1977) 136. a A. Premerstein in S. Rutar, Römische Strassen und Befestigungen in Krain (1899). — J. Saäel, Rimske ceste v Sloveniji. V delu: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 74 ss. 2 9 Glej opombo 28. 27 T. KNEZ : NOVO MESTO V ARHEOLOŠKIH OBDOBJIH loške značilnosti materialne kulture Latobikov močno opazne. Poznolatenski in provincialnorimski elementi se tu prepletajo v pogrebnem obredu, noši, obo­ rožitvi, pivskih navadah itd. Med značilne proizvode latobiške ustvarjalnosti sodijo: izvirne hišaste žare,30 narebreni keramični pokali31 in pivska garnitura, sestoječa iz kroglastega lonca in čaše.32 Med pridatki v zgodnjerimskih grobovih je največ keramičnih posod zelo različnih oblik in kakovostnih razlik. Med lon­ čenim posodjem je razmeroma dosti sigilatne posode, izključno gladka terra sigillata iz severnoitalskih' delavnic, dosti manj je steklenih posod in redke so novene.najdbe. Med zaponkami je,močno profilirana kolenčasta fibula najšte­ vilčnejše zastopana, sledijo noriško-panonske fibule v več variantah, kot se­ stavni del latobiške noše. Pomanjkanje dragocenih pridatkov, kot nakit iz ple­ menitih kovin, steklene posode in fino namizno posodje razložimo lahko z dej­ stvom, da je skoraj polovica grobov s kamnitimi ploščami bila že v antiki izropanih. Najbolj pogosta grobna oblika v rimskem času na Dolenjskem je s kamnitimi ploščami obložen in pokrit grob, ki mu pravimo tudi latobiški grob. Uvoz italske sigilate, steklenih posod, oljenk in vinskih vrčev kaže na povečano kupno moč in določeno premožnost tedanjih prebivalcev. Novene najdbe iz Novega mesta segajo od cesarja Nerona do Licinija, večina jih je iz obdobja Flavijcev in Antoninov.33 To je čas največjega blagostanja v teh krajih pod Rimljani. Redke najdbe iz 3. stoletja kažejo na močan upad prebivalstva in usihanje življenja v antičnem Novem mestu. Kaj je bilo temu vzrok, ni jasno. Ali je bila to posledica roparskih napadov Markomanov, epidemije kužnih bolezni, ki so morda zdesetkale prebivalstvo, ali odhod prebivalcev v kraje z večjo gospodar­ sko prosperitete? Naselbina v antiki ni ležala neposredno ob veliki tranzitni cesti Emona—Neviodunum—Siscia, ki je dajala življenjski utrip in zaslužek. Dve drugi mesti na Dolenjskem sta po rimski zasedbi postali upravno in gospo­ darsko pomembnejši: Neviodunum (Drnovo)34 in Praetorium Latobicorum (Treb­ nje).35 Za vlade cesarja Vespazijana je Neviodunum dobil status municipija — Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum — in postal upravno ter trgov­ sko središče Latobikov na Dolenjskem. Praetorium Latobicorum pa se je razvil v pomembno obcestno postajo s posadko konzularnih beneficiarijev, detašira­ nih iz sestava XIV. legije v Carnuntumu in X. legije v Vindoboni, ki so nad­ zirali promet in opravljali obveščevalno službo. Medtem pa se rimska mestna civilizacija Novega mesta ni dotaknila, zato je kraj ostal kmečka naselbina La- tobikov-vicus, brez vidnejše funkcije v okviru province Zgornja Panonija. Pod rimsko upravo je bila naselbina brez vojaške posadke in brez italskih koloni­ stov. Skromen obtok denarja in pomanjkanje epigrafskih spomenikov sta odraz tega stanja. V pozni antiki je kraj že nepomembno naselje, katerega sled se iz­ gubi v času preseljevanja ljudstev. Najmlajše najdbe so iz 4. stoletja: grob z Li- cinijevim novcem v Regrči vasi38 in grob z okrašeno stekleno čašo z grškim na­ pisom iz Bršljina.37 Izgleda, da je okoli leta 400 naselbina zaradi nevarnosti bila že opuščena. Zadnji prebivalci so se najbrž umaknili na okoliške vrhove, da bi tam v utrjenih pribežališčih-refugijih preživeli z avtarkičnim gospodarstvom. Sledila so temna stoletja novomeške zgodovine, še vedno brez oprijemljivih arheoloških dokazov do ustanovitve mesta leta 1365. ^ ^ r u , Hišaste žare Latobikov. Sltula U (1971). - z. Gregi, Antike Hausurnen aus K r 0 a t A e T ; K Ì 1 z : \ p k f a t ò S f l a u n d ' f T h e 5 k S s e r Z e i t in Novo mesto. Archäologisches Korrespon- denzblatt 17, 1987, 103 ss. S i ! K o t b Ä n d m ü n z e n der römischen Zeit in Slowenien i (1988), 398 s. •» S Petru in P. Petru, Neviodunum. Katalogi in monografije 15 (1978). « J. Saäel, v delu : Arheološka najdišča Slovenije (1975) 231 s. 3 8 T Knez, Razprave 1. razreda SAZU 6 (1969) 134. " S 5 : § ^ K S l S b V e Š S e A > . « , , ' « l e r zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. Dela SAZU 31 (1987). ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 23 Po dosedanjih raziskovalnih rezul tat ih sodeč, se n a m trit isočletna naselit­ vena zgodovina Novega mesta kaže v naslednjem časovnem zaporedju: prazgo­ dovinsko gradišče na Marofu — provincialnorimski vičus — srednjeveška na­ selbina Gradec na .Kapi t l ju — ustanovitev mesta Rudolfswerd — sodobno Novo mesto. P r i . t e m je t reba poudari t i , da naša spoznanja o najstarejši zgodovini Novega mesta temeljijo predvsem na rezultat ih, dobljenih pri raziskovanju gro­ bišč, ker 1 naselbine še niso bile raziskane. » Z u s a m m e n f a s s u n g -: NOVO MESTO IN DEN ARCHÄOLOGISCHEN EPOCHEN Tone Knez Im Herbst 1990 sind gerade hundert Jahre vergangen seit den ersten archäologi­ schen Ausgrabungen in Novo mesto, die bis heute ein außerordentlich reiches Fund­ gut zum Studium der ältesten Geschichte Novo mestos ergeben haben. Die frühge­ schichtliche Siedlung lag auf dem Marof, wo zur Zeit der Älteren und Jüngeren Eisen­ zeit im ersten Jahrtausend vor unserer Zeitrechnung ein befestigter Wohnplatz be­ stand. Hier war auch der Regierungssitz der Hallstattfürsten, die über das Becken von Novo mesto herrschten. In römischer Zeit wurde die Siedlung auf den Kapitelberg verlegt, wo im Mittelalter eine Stadt heranwuchs als Gründung Rudolfs IV. im Jahre 1365. Eine intensive und ununterbrochene Siedlungsgeschichte Novo mestos beginnt in der späten Phase der Urnengräberkultur (Ha B 3) mit der Erweiterung der befestigten Siedlung auf dem Marof unter gleichzeitiger Anlage der Gräberstätten im Bereich von Mestne njive und von Kapiteljska njiva. In beiden Nekropolen wurden bisher bereits über 300 Gräber freigelegt. Sehr große Umen und seltene Grabbeigaben sind kenn­ zeichnend für diese Gräber, was auf eine gewisse soziale Gleichheit der beigesetzten Personen hinweist. Beide,Nekropolen gehören in den Rahmen der Urnengräbergruppe vom Typ Ljubljana, aus der sich im ausgehenden 8. Jahrhundert vor unserer Zeit­ rechnung die Dolenjska-Gruppe der Hallstattkultur entwickelte. In der zweiten Hälfte des 8. Jahrhunderts v. u. Z. (Ha C 1) kam es in Dolenjska zu einer radikalen Wende'im Totenkult: dem Übergang von der Brandbestattung zur Körperbestattung (Inhumation) in großen Grabhügeln. Ein großer wirtschaftlicher und kultureller Aufschwung setzte ein als Folge einer starken Differenzierung der Gesellschaft, was aus der Hinterlassenschaft in den Gräbern der damaligen Zeit er­ sichtlich ist. Träger und Gestalter dieser Kultur waren Hallstattaristokraten. Dieser Militäradel 'oder die Hallstattfürsten bildeten • die führende gesellschaftliche Schicht. Die aristokratische Lebensweise ist auf den Denkmälern der Situlenkunst zu erkennen, die auf figuralen Situlen und Gürtelplättchen abgebildet ist. Der Hallstattmensch be­ grub seine Toten in großen Sippen-Hügelgräbern in ringförmiger Anordnung an der Peripherie des Hügels. Am häufigsten sind Hügelgräber mit 20—40 Gräbern zu finden. In Novo mesto wurden bisher schon 10 Grabhügel erforscht und nahezu 200 Gräber entdeckt, fünf davon bezeichnet man als Fürstengräber. Im 6. und 5. Jahrhundert v. u. Z. (Ha D 1—3) befand sich die wirtschaftliche und politische Macht der Hallstatt­ aristokraten auf einem Höhepunkt, der auf der Eisenverarbeitung und Metallurgie so­ wie der Herstellung von Schmuck aus mehrarbiger Glaspaste beruhte. Die Hallstatt­ kultur in Dolenjska währte bis zum Ende des 4. Jahrhunderts v. u. Z. Novo mesto war eines der bedeutendsten Zentren der Hallstattkultur in Slowenien. Mitte des 3. Jahrhunderts v. u. Z. wurde Dolenjska von den keltischen Tauriskern besiedelt, welche die Macht der Hallstattfürsten brachen und der schöpferischen Hall­ stattkultur ein Ende setzten. Die neue Latènezivilisation und- kultur führte die Brand- bestattung in Flachgräbern ein, welche die Hügelgräberbestattung ablöste. Auch die keltische Bewaffnungs- und die Kampfweise unterschied sich von der der Hallstatt- zeit. Eiserihelm und Nagelschild, langes Eisenschwert, Lanze und Kampfdolch gehören zur Ausrüstung des keltischen Kämpfers. Die keltischen Reiter und die Verwendung des Kampfwagens spielten in den Kämpfen eine entscheidende Rolle. Aus dem Mittel- latène (LT C 1—2) kennen wir in Novo mesto zwei Nekropolen mit Brandgräbern aus derselben Zeit: in Kandija und auf der Kapiteljska njiva. Beide Nekropolen liegen in unmittelbarer Nähe der Hallstatt-Hügelgräber. Bis jetzt wurden schon 140 Gräber freigelegt. Zu Beginn des Spätlatene im 1. Jahrhundert v. u. Z. (LT D) wurden die bei- den Grabstätten auf Kandija und auf der Kapiteljska njiva aufgegeben und ein neuer 24 T. KNEZ : NOVO MESTO V ARHEOLOŠKIH OBDOBJIH Friedhof angelegt, den wir unter dem Namen Beletov vrt kennen. Diese Grabstätten­ verlegung an eine andere Stelle steht wahrscheinlich im Zusammenhang mit der Zu­ wanderung der keltischen Latobiker nach Dolenjska. Die Bestattungsart ist dieselbe, die Grabbeigaben aber entsprechen in Form und Anfertigung der neuen Mode und dem neuen Zeitgeist. Auch nach der römischen Besetzung wurde auf der Nekropole Beletov vrt ohne Unterbrechung bis zum Ende des 2. Jahrhunderts n. u. Z. weiterbe­ stattet. Nach dem Ende des japodischen Krieges geriet Dolenjska unter die Herrschaft des römischen Staates. In Novo mesto ist ein Wirtschaftswachstum zu bemerken, das von der Regierungszeit des Kaisers Augustus bis zu den Markomannenkriegen dauert Es wurde eine große Straße Emona — Neviodunum — Siscia angelegt. Auf der Nekro­ pole Beletov vrt wurden nahezu 300 Gräber aus dem Spettatene bzw. aus der frühen Römerzeit entdeckt, von denen die Hälfte aus römischer Zeit stammt. Die häufigste Form in römischer Zeit in Dolenjska war das mit Steinplatten belegte und zugedeckte Grab, das sogenannte Latobikergrab. Funde aus dem 3. und 4. Jahrhundert sind sel­ ten, was auf einen Rückgang der Bevölkerungszahl hinweist. Unter der römischen Verwaltung gab es in Novo mesto keine militärische Besatzung und keine italischen Kolonisten. Epigraphische Denkmäler aus Novo mesto sind nicht bekannt. Um 400 war die antike Siedlung schon verlassen. Die Siedlungsgeschichte von Novo mesto stellt sich uns dar in dieser Abfolge: frühgeschichtlicher befestigter Wohnplatz auf dem Marof — provinzialrömischer vicus — mittelalterliche Wehranlage Gradec auf dem Kapitelberg — Gründung der Stadt Rudolfswerd — das heutige Novo mesto. Unsere Kenntnisse von der ältesten Geschichte von Novo mesto beruhen vor allem auf den bei der Erforschung der Grabstätten gewonnen Resultaten, da die Siedlungen noch nicht untersucht worden sind. Slovenska matica 61001 Ljubljana, Trg osvoboditve 7, p p . 458, te l . : (061) 214 190 Sredi decembra 1990 je izšla knjiga Fran Zwitter O SLOVENSKEM NARODNEM VPRAŠANJU Razvoj slovenskega narodnega vprašanja in dozorevanje sloven­ skega n a r o d a od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne je ena izmed poglavitnih, če ne sploh najvažnejša tema znanstvenega dela pokojnega .akademika in zaslužnega univerzi tetnega profesorja dr. F r a n a Zwit t ra . Izbor Zwit t rovih razprav ni p o m e m b e n le za spoznavanje naše najnovejše zgodovine in za zgodovinarje, marveč za široko k u l t u r n o občinstvo, ki ga zanimajo še danes žgoča slovenska n a r o d n a vpra­ šanja in še posebej za vsakogar, ki ga zanima predvojna pot v. v s ta­ jo 1941. Knjigo je uredil in s komentar jem opremil prof. dr . Vasilij Melik. Knj igotrška cena zbornika je 620 din, cena za člane Slovenske matice in zgodovinskih ter muzejskih društev pa le 430 din. Dodaten popust velja za kupce Matičine zbirke. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 . 25—31 25 F e r d o G e s t r i n •' VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI ' •-•'_.• V SREDNJEM VEKU. Na prvem simpoziju o zgodovini domžalske občine sem v svojem prispevku o razvoju fevdalnih odnosov in fevdalne posestne razdrobljenosti obravnaval naselja predvsem v zveži s kolonizacijskim procesom.1 Tu nameravam dati sliko vaških naselij glede na njihovo starost. Po zadnjem Občanovem priročniku je bilo v letu 1986 na ozemlju domžal­ ske občine 165 naselij, ki so bila povezana v 28 krajevnih sku~pnbsti, te pa v šest krajevnih uradov (Blagovica, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Ra­ domlje).2 Mnoga izmed teh naselij oziroma vasi so vključila večje ali manjše število zaselkov in tudi samotnih kmetij. Zaselkov, ki jih je za Moravsko do­ lino znotraj naselij podrobno opisal S. Stražar,3 pri tej analizi'nisem vključeval, prav tako pa tudi ne samotnih kmetij, ki so številne na Moravškem in v hri­ bovitem svetu severno od Črnega grabna. Vključevanje teh enot v našo pro­ blematiko bi zahtevalo še novih raziskovalnih naporov.4 V sedanji domžalski občini sta dva poglavitna poselitvena jedra in sicer na območju Mengša in okoli Moravč. Tema dvema jedroma, ki ju na nek način povezuje oziroma se jima priključi še poselitev Črnega grabna, moremo slediti daleč nazaj v prazgodovino. Posamezne arheološke najdbe to dovolj trdno do­ kazujejo, hkrati pa kažejo tudi na kontinuiteto naselitve od starokamene dobe do poselitve tega prostora s predniki Slovencev. V vsem tem tisočletja dolgem obdobju od paleolitika prek neolitika, bronaste in železne dobe do propada antike so na ozemlju sedanje domžalske občine našli materialne ostanke živ­ ljenja, grobišča,in zlasti za rimsko obdobje tudi ostanke naselij. Ze tedaj se je naselitev vedno bolj koncentrirala na področju obrobja vzdolž reke Bistrice, na območju Moravske doline in po Črnem grabnu kot prometni smeri proti vzho­ du, ki je prišlo do veijave zlasti v času rimskega gospostva. Naj navedemo le nekaj najdišč kot primere v dokaz. V Babji jami južno od vasi Gorjuša so našli ledenodobno rezilo iz kremenjaka. Mladokamene najd­ be so izkopali na Šumberku pri Domžalah, v Bistrici pri Količevem in v Trzinu; bronasta doba je zastopana v najdiščih Ihan, Bistrica pod Šumberkom, Brdo pri Lukovici, Trnjava, Dol; a stara in mlajša železna doba v Domžalah, Luko­ vici, Gradišču pri Lukovici, potem v Mengšu z dvema halštatskima grobiščema, Moravčah, Homcu in drugje. Se številnejše so lokacije najdišč z ostanki iz rim­ ske dobe. Na domžalskih tleh je ob eni izmed najvažnejših rimskih cest na Slo­ venskem (Aquileia—Emona—Celeia—Petovio in naprej) bila antična naselbina. Ob Grobljah je verjetno stal rimski kostel, vsekakor so tam našli bogate rim­ ske izkopanine. V Mengšu, kjer je tekla stranska rimska cesta, so našli številne antične ostanke; ob tej cesti je bila tod nekje rimska postaja Ad quarto decimo. Tudi v Ihanu so našli predmete iz rimske dobe. V bližini Zaboršta pri Dolu je na severnozahodnem vrhu v smeri proti Ihanu dokazano rimsko grobišče. V Črnem grabnu je bila v bližini Podpeči pri Lukovici na zgoraj omenjeni cesti 1 F. Gestrin, Obdobje fevdalizma na ozemlju domžalske občine v luči zemljiškega gospo­ stva Jablje, Zbornik občine Domžale, Domžale 1979, str. 27—29. 2 Občanov priročnik 1986, Ljubljana 1986, str. 60—64. 3 S. Stražar, Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, str. 78—107. 4 Npr. Ceänjice v Moravski dolini so zajele zaselke Dunaj, Njive, Požarnica, Rigelj, Klen, Grmače, Planina, Podbrdo, Hribce in Brdo; Drtija zaselke Belnek, Gorica, Kovačina, Podbrdo, Kuga, Straža, Stance, Laze, Steballja, Storovje in Brinje; Limbarska gora pa zaselke Mrzlica, Pristava, Sija, Planjava, Globočlca. Havne, Zore, HruSka, Vodice, Heber. Posamezne samotne kmetije nosijo imena kot so npr. Lipoväek, DoHtiar, Bezovljak, Golkar, GobovSek, Goriäek, Ceh, Jazbec, Ferjančlč in druga. 26 F. GESTRIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI rimska poštna postaja Ad publicanos. Ostanki rimske utrdbe naj bi bili še v Blagovici, kjer se omenjajo tudi grobovi. Na prehodu iz Črnega grabna proti vzhodu je bila v smeri proti Celeji naselbina Atrans, kjer je bila carinska po­ staja in kjer so našli številne rimske predmete (prim, še najdišča Dobrava, Grič pri Ihanu, Vir, Lukovica, Gradišče pri Lukovici, Kompolje, Prevalje itd.).5 V času preseljevanja Slovanov so osnovo za njihovo naselitev na obravna­ vanem prostoru tvorila ta že v antiki in še pred njo ustvarjena poselitvena ob­ močja in na njih nastale kulturne površine. Zato je tod in v bližini možno ugo­ toviti posamezne toponime, ki dokazujejo, da so Slovani tudi na tem ozemlju še naleteli na staro romanizirano prebivalstvo ob svojem prihodu. Tako naselje, ki ima verjetno neposredno kontinuiteto z antiko, so Trojane (Atrans). Na staro prebivalstvo kaže tudi Račni vrh oziroma Lačni vrh, ki je sprva nosil naziv Laški vrh, kakor kaže nemški naziv za kraj (poleg poznejšega Tatzenberg sta­ rejši Walchsperg; prim, za Lahovče — Walchsdorf), in morda tudi toponim Vo- šče pri Krašnji (Vošče — Vašče; Laschitz).6 Poselitev Slovanov je bila sprva še sorazmerno redka in so najstarejša naselja nastala na vznožju ali ob vznožju hribov in deloma na hribih, ki se dvigajo iznad ravnine ter na ozemlju vzdolž zemljepisno pogojenih prometnih smeri. Poglavitna poselitev je bila torej ve­ zana na pas, ki se vleče vzdolž Bistrice od Stahovice do Ihana, in obrobje hri­ bov od Trzina in Mengša proti severozahodu. Gostejša je bila zopet po Morav­ ski dolini, a redkejša v obrobju dna doline Črnega grabna proti. Trojanam. Doseljeni Slovani so se v sedanji domžalski občini potemtakem najgosteje na­ selili na ozemlju že do tedaj nastalih prvotnih poselitvenih jeder, to je na ozem­ lju okoli Mengša in Moravč. Tod so nastajala tudi najstarejša naselja prednikov Slovencev. Upravičeni smo namreč predpostavljati, da sta bila tako Mengeš, kjer so arheologi ugotovili velika slovanska grobišča, kakor tudi Moravče v sta- roslovenski dobi sedeža župskih oziroma županskih enot. Uničil jih je šele pro­ ces fevdalizacije po končanih madžarskih navalih in po koncu madžarske pre­ vlade nad tem ozemljem. Ob tej župski ureditvi je v oporo županove oblasti in moči, ki se je odvajala od ljudstva, zrasla plast kosezov morda že do prve polo­ vice 9. stoletja. Na Moravskem sta ostanek tega kraja Sp. in Zg..Koseze, ki ju je šteti med stare vasi.7 . \ Po fevdalizaciji, ki se je zaključila do začetka 12. stoletja, je sledilo dolgo trajajoče obdobje mlajše kolonizacije tudi na domžalskem ozemlju. Največji razmah je dosegla v 13. stoletju; v naslednjem stoletju je kolonizacija na našem ozemlju že pojenjavala. Poslej je bila kolonizacija omejena že na obrobje prvot­ nega poselitvenega prostora in so tedaj nastajali le manjši zaselki in samotne kmetije. Vendar moremo manjšemu pridobivanju kulturne zemlje slediti še daleč v novi vek. Posledica teh kolonizacijskih naporov je bila velika zgostitev vasi in prebivalstva. Lahko rečemo, da so že ob koncu srednjega veka obstajale skoraj vse vasi, ki jih poznamo danes.8 V zgodovinskih virih, kolikor jih doslej poznamo, se številne vasi v sedanji domžalski občini javljajo že do konca srednjega veka. Vendar se vasi iz razum­ ljivih vzrokov prvič omenjajo precej pozneje kakor pa so v resnici nastale. Po časovnem redu omembe si sledijo takole: v 12. stoletju se v virih pojavijo To­ pole (1136/1250), Velika vas (sredi 12. stoletja), Mengeš (1154/6) in Domžale (ok. * Prim. Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 177—196 s tam navedeno litera­ turo; T. Knific, Carniola in the Early Middle Ages, Balcanoslavica 5 (1976), str. 118; M.Zupančič, Arheološki najdišči Trojane in Mengeš, Zbornik občina Domžale, Domžale 1979, str. 15 si. in tam navedena literatura; M. Slabe, Poskus prikaza poselitve v Ljubljanski kotlini (5. in 6. stoletje), Zgodovina Ljubljane, Ljubljana 1984, str. 57 si. in tam navedena literatura. 6 Prim. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, str. 716 in 727—1309 dec. 21 ; F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. c , str. 26. ' M. Kos, Istorija Slovenaca, Beograd 1960, str. 57 si. ; D. Vuga, Le scoperte del primo me­ dioevo a Mengeš, Balcanoslavica 4 (1975), str. 33—48; T. Knific, Dati archeologici sulla colonizza­ zione della Marca di Kranj nei secc. X e XI, Balcanoslavica 4 (1975), str. 57—65. s Za kolonizacijo prim. M. Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geografski vest- nik 23 (1951), str. 157—177; isti, Starejša naselitev na Kranjski ravnini, 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 51—73; T. Knific, Dati archeologici, o.e., str. 57 si.; F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. c , str. 26—29. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 27 1200/1230) ;9 v 13. stoletju se omenjajo Studa (1207), Dob (1223), Ihan (1228), Trojane (1229), Moravče (1232), Homec (1238), Peče,(1288),Tuitaq ( S £ i n ^ g S L i ï ï ï j 5 ^ l ( 2 S £ i . U o č j a : Jelša (1300),. K ^ g » ^ ^ pri Lukovici (1301), Javorščica (Sp. in Zg., 1301), K o p n v m k £ 8 0 1 • J ^ g ^ Rudnik (1301), Trzin (1301), Vrhpolje pri Moravčah 1301), Psata (1302), Krasce (ia3lÄf(1319), Ćelije (1320), ^ ^ ^ K A A S S ? A Ä Ä ^ ^ S ^ о г а и Л з З ^ 9 * £ S Zasorica (1337) Brdo pri Lukovici (1340), Pogled pri Moravčah Ü340) Boršt ( l ! S Hrast e p r i Moravčah (1341), Sp. Koseze (1341) Planina S S ' Preser e pr Moravčah (1341), Ziče (1341), Gorjuša (1346) Zlato polje S K o S e (1347), Dupeljne (1348), Negastrn (1348) Ргекаг № ш Zg 1350) Zalog (1351), Prapreče (Sp. in Zg., 1353), Radomlje (1353), Vrhovlje pri Lukovici (1353) Ples (1355), Obrše (1358), Preserje pri Zlatem polju (1359), Rova S Ä pri Krašnji (1363), Gorice pri Moravčah (1364), Prelog pri Blagovici 369 ' l e t e 1369) Podoreh (1370), Zlatenek (1378), Imovica (1384 , Olsevek | . Gorenje pri Blagovici (1385), Prikrnica (1391), f ^ ^ ^ ^ Hrastnik pri Trojanah (ok. 1400), Javorje pri Blagovici (ok : 400), Knzate * 1400) Log pri Blagovici (ok. 1400), Podmilj pri Blagovici (ok }400) Prevalje ok 1400) Prvine pri Tro anah (ok. 1400), Suša (ok. 1400 , S ™ * « ^ ' < * : . ^ n Zavrh pri Trojanah (ok. 1400). V 15. stoletju nastopajo v pisanih virih. Ga- brjepTi Blagovici (1405), Krajno Brdo (1405), Hrastnik pri MoravčahL (1409) Brdo pri Ihanu (1410), Rapolče (1410), Trnjava (1410]I. Brezovica pri Domžalah ( S o i n Zg 1414), Dobovje pri Ihanu (1414), Jelnik (Veliki in Mali 1414), Zĝ Koseze ( Ш 4 Petelinjek 1414), Prilesje (1414), Reber (1414), Log pri Moravčah S ? ) Rodica ( S l e ? H u d o pri Radomljah (1428), Kompolje (1428) Vrba р Г 1 L i u (1428, Dobrava pri Moravčah (1429), Prikernica (1429), Desen, (1430) Ce- šnjice pri Moravčah (1431), Groblje (1435), Cešnjice P r \ B 1 ^ f 4 ^ ^ f h ^ t ) recje (1437), Bišče (1439), Loke (Sp. in Zg, 1439 , Cemseiuk (1444 , Prêtrz (1444) Vošče (1444 , Sela (1453), Sv. Pavel (1453), Brezje pri Moravčah (1458) Coricane pri Pečah (1458), Imenje (1458), Olševek (1458), Selo pri Ihanu (1458^ Gabrje or D r S i (1469) Pristava pri Moravčah (1470), Pristava pri Mengšu (1476) Do- Епе°Ш7) ! Vranke ( 1 4 7 T ) } W pri Ihanu (1478), Opaško (1481), Krtina (1494), Poljane pri Moravčah (1496) in Požarnica (1496) Po stoletjih se torej pojavlja zelo različno število vasi: v 12. stoetju^samo 4 v naslednjem že 15. močno porastejo v virih omenjena naselja v 14. stoletju ko jih imamo kar 78,-a nekoliko padejo v 15 stoletju, ^ ^ - ™ j e m o se 50 Vsega skupaj se torej omenja 147 vasi, kar je blizu 90 % vasi, ki jih po­ z n a l lanes (là). V teh številkah moremo približno « ™ * J f ~ £ * 0 l o n a- cije vendar ob ugotovitvi, da'so mnoge vasi po svojem nastanku tudi za sto i S ali dve starejše od svoje prve omembe v ohranjenih zgodovinskih vinh. c f h o t m o torej ugotoviti približno starost naselij na obravnavanem ozemlju, moramo iti po drugi poti. v , . , Med najstarejša naselja moremo nedvomno ^ e t i z e omenjena ki o m prevzela po starih romaniziranih prebivalcih po naselitvi Slovanov. Kot stare vasMelmeti tudi naselja z imeni Groblje in Gradišče. Med najstarejše vasi je dal e t re ïa vkSučiti tiste naselbine, ki jim sledimo v obeh poselitvenih jedrih окоИ Mengša in Moravč (tod npr. Sp. in Zg. Koseze). Take so vsekakor vasi . o imenu Domžale in omenjanju vasi v srednjem veku pripravlja razpravo prof. dr. B. Oto- r e p e C i ° Podatki so zbrani po delu M. Kosa, Gradivo za historien« topografijo, o.e. I - I I , str. 1 - 28 F. OESTRIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI s toponimi po osebnih imenih (npr, Mengeš, Radomlje, Depala vas). Prav tako gre na tem območju med'stara naselja všteti tudi tista, v katerih so nastala središča cerkvene organizacije, to je prafare in pa vasi s starimi cerkvenimi patrociniji. Zdi se, da' je oglejski patriarhat južno od Drave v zvezi s pokristjanjeva­ njem že v 9. stoletju ustvaril sklenjeno mrežo pražupnij; vsekakor je cerkvena organizacija dobila po madžarskih navalih na oglejskem delu slovenskega ozemlja trdnejše oblike že pred konec 10. stoletja.11 Osnova te organizacije so bile pražupnije s cerkvami, ki so imele tudi krstno in pogrebno pravico ter so spadale neposredno pod pàtriarhove kanonske pravice. Te cerkve pa so nasta- jale v starih in hkrati pomembnejših naseljih. Najstarejša prafara na območju domžalske občine je bila v Mengšu, ki je verjetno nastala po sredi 10. stoletja m je obsegala velik del vzhodne Gorenjske vse do poznejše štajerske meje. Poleg nje sta že kmalu po okoli 1000 na obravnavanem ozemlju nastali prafari v Dobu in Moravčah, kjer se'v virih omenja šele v prvi polovici 13. stoletja.1' Vse tri so kmalu imele tudi podružnične cerkve (Mengeš :Pšata, Trzin in v kra­ ju »Unadorze« (?); Dob: Krtina in Skocjan; Moravče: Vrhpolje, Sp. Koseze in Kandrše, danes izven domžalske občine). Od dobske prafare se je odcepila vi- kanatska pražupnija v Krašnji13 z župno cerkvijo sv. Tomaža apostola in s po­ družnicami v Blagovici in v kraju »Pisshaniz«. Poleg teh štirih se je razvila še pražupnija v Ihanu, ki je bila sorazmerno majhna po površini in zato brez po­ družnic _ter naj bi nastala iz lastniške cerkve; prvič se omenja 1296. leta.14 Ra- domlje;so bile tedaj v prafari Nevljica oziroma Kamnik, kjer je bil patrocinij sv. Jurij.1 5 V času jožefinskih cerkvenih reform je bilo na domžalskem območju dvoje dekanatov: Mengeš in Dòb. Lokalija Rova je spadala pod dekanat v Kamniku. Pod oba dekanata so sodile župnije Mengeš in Dob, Brdo, Ihan, Krašnja in Mo- ravče ter lokalije Blagovica, Cešnjice, Sentožbolt, Zlato polje ter vikariat Peče.16 Danes so župnije v naslednjih naseljih: Peče, Rova, (Vranja peč = Palovče pod Kamnik), Sentožbolt, Zlato 'polje, Blagovica, Brdo, Cešnjice, Dob, Domžale, Ihan, Jarše, Krašnja, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trzin.17 O mnogih starejših naseljih, ki smo jih zgoraj ugotovili, pa tudi o drugih, nam govore tudi patrociniji, svetniki, ki so jim cerkve posvečene. Po antiki je kult patrocinijev v naših krajih ponovno oživel s pokristjanjevanjem: najprej med karantanskimi Slovani, nato pà zlasti z oglejsko misijonarsko akcijo tudi na ozemlju južno od Karavank. To se'je zgodilo v času od konca 8. do konca 10. stoletja. Tedaj so se k nam razširili patrociniji karolinške tradicije in oglejske cerkve.18 ; Stara patrocinija, značilna za zgodnjesrednjeveško dobo, sta bila sv. Peter in Janez Krstnik, ki sta vsekakor tipično karolinška kulta in ju zasledimo zlasti pri starih župnih in krstnih cerkvah, čeprav so seveda istima svetnikoma po­ is (l9"2)%?r roi1es":,t6 kS!1«ll.??ifsI,^slS10Vend V đ 0 b l ^ Ш ° т е б а P o k r š C e v a n ^ D°"» i " <™* • , , , K „ ? *Jn P f " o c h l a Morawitz — 1232/46 — A. Dopsch - A. Meli, Die Landesfürstlichen Gesam- turbare der Steiermark aus dem Mittelalter, österreichische Urbare I. Abt. 2 (1910) 53 » »-in der Chräschner pharr« — Arhiv Slovenija, listina 1363, april 17. ., T J& ? ° У £ с , . . И п Zehentverzeichniss aus der Diözese Aquileia vom Jahre 1296, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 30 (1909), 635. •7ЛО , « Pr,^>mi,? ^ ? m t e m J- Y- V a l v a s o r > Die Ehre des Herzogtums Krain П, knj. 8, str. 714 si., 749, 755, 763, 773, 778 si.; J . Gruden, Akvilejska cerkev, o. c , str. 293; M. Kos, Gradivo zâ historično topografijo, o. c , str. pod gesli naselij; J . Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Sloven­ skem. Prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnij. Razprave Filozofske fakul­ tete, Ljubljana 1986, str. 12—20; S.Vilfan, La cristianizzazione delle campagne presso gli Slavi del Sud occidentali, organizzazione, resistenze, fondo sociale, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 29, Spoleto 1982, str. 889 si. 1 6 F. Pokom, Sematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškoflji leta 1788, Ljub­ ljana 1908, str. 27 si., 43 si., 52 si., 65 sL; prim. M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Glasnik muzejskega društva 25/26 (1944/5), str. 3—64. " Letopis cerkve na Slovenskem 1985. Stanje 1. januarja 1985, Ljubljana 1985, str. 46—116. Prim. J. Gruden, Najstarejši cerkveni patroni na Slovenskem, Voditelj v bogoslovnih ve- * À ( ,1901) ; f-Truhlar, Problem starih patrocinijev v Sloveniji, Bogoslovni vestnlk ЗЗД-2 (1973), str. 66 si.; I. Sivec, Ljubljana v zgodnjem srednjem veku. Zgodovina Ljubljane 1984, str. 70 si.; J. Hofler, O prvih cerkvah, o. c , str. 43—63. * i ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 £9 svečene tudi mlajše cerkve. Poleg njiju sodijo med stare patrocinije še sv. Mar­ tin, škof iz Toursa, ki je tudi karolinški kult, sv. Kancijan in sv. Mohor, ki sta oglejska diecezanska kulta, svetniki, ki se častijo kot zmagovalci nad pogan­ stvom: sv. Jurij, sv. Mihael (arhangel) in sv. Marjeta. Star patrocinij je tudi Mati božja, zlasti Marija Vnebovzeta, dalje sv. Lovrenc, prvi rimski mučenec, pa tudi sv. Lenart, sv. Vid in sv. Andrej, apostol, ter sv. Stefan, mučenec. Ven­ dar pravilo ni absolutno, kajti mnoge cerkve s temi patrocinij i so tudi mlajšega datuma, čeprav je velik del teh cerkva postaviti v zgodnjesrednjeveško obdobje tja do 11. stoletja.19 Med kraji na našem ozemlju, ki se v pisanih virih relativno zgodaj ome­ njajo, je vrsta vasi s cerkvami s starimi patrociniji. Nastanek teh naselij mo­ remo upravičeno postavljati v čas prvih stoletij po naselitvi, vsekakor pa v dobo pred uveljavitvijo fevdalizma; to je pred konec 11. stoletja. Mednje je vključiti tudi kraje, ki smo jih že omenili v zvezi z najstarejšo cerkveno orga­ nizacijo. Poleg Mengša s patrocinijem sv. Mihaela so tu še Krtina in Trzin s cer­ kvijo sv. Lenarta (v Trzinu se še leta 1526 omenja bratovščina tega svetnika, danes pa je cerkev posvečena sv. Florijanu), Dob in Moravče s patrocinijem sv. Martina, Radomlje in Gradišče s sv. Marjeto, Ihan s sv. Jurijem, Skocjan pri Brezju s sv. Kancijanom, Blagovica, Pšata in Vrhpolje pri Moravčah s cerkvami sv. Petra, Sp. Koseze sv. Lovrenca, Šentvid pri Lukovici sv. 'Vida, Brdo pri Lu­ kovici s svojo Marijino cerkvijo sodi'še v krog starejših krajev.20- . Med starejša naselja sodijo tudi tista, ki imajo imena po vodotokih, mednje je šteti npr. vasi Pšata, Rova, Studenec, Raca, Drtija in Vodice. V ta sklop gredo tudi vasi, ki so poimenovane po legi, krajevnih značilnostih, položaju ozemlja, na katerem so nastale, po lastnosti zemljišča ter po drevju in rastlin­ stvu, ki so človeku dajala užitne sadeže. Take vasi so Brdo pri Ihanu in Luko­ vici, Krajno Brdo pri Krašnji, Doline pri Blagovici, Dole, Dolenje, Globočica, Gòra, Gorenje pri Blagovici, Gorica pri Moravčah in pri Drtiji, Goričica, Gori- čarie bližu Moravč, Gorjuša, Homec, Hrib, Kal, Koreno pri Krašnji, Križate, Obrše, Planina pri Moravčah, Planjava, Pogled, Podgora, Podgorica, Podrečje, Podstran, Poljane, Podbrdo, Pretrž na Moravškem, Prevalje, Prevoje, Prikr- nica, Reber, Soteska, Strmec, Velika Raven, Vrh, Vrhovlje, Vrhpolje, Zagorica, Zavrh, Zlato polje in še kaj. Med starejša naselja sodijo tudi vasi Cešnjice pri Blagovici in pri Moravčah, Ceplje, Hruševje na Moravškem, Lipa in Podoreh.21 Z vsemi temi'vasmi, ki tvorijo dobro tretjino sedanjih (165) naselij, smo v glav­ nem — tako sodimo.— dobili starejše jedro poselitve na območju sedanje dom­ žalske občine. Vse druge vasi, deloma zaselke in seveda samotne kmetije je šteti med mlajša naselja, ki so nastala v obdobju mlajše kolonizacije. Sem sodijo z red­ kimi izjemami, kakor je npr. Dob, vasi, ki imajo toponime v zvezi z gozdom, z gozdnim drevjem in rastlinstvom,' kraji v zvezi z logom in dobravo, dalje tako imenovana antitetična imena naselij z vzdevki zgornji ali spodnji in tudi sred­ nji ter mali in veliki, pri katerih jeken'o vsekakor mlajšega nastanka, in končno kraji, ki so nastali ob gozdu potem, ko ga je fevdalec že ščitil. V prvo zvrst so­ dijo toponimi Brezje pri Krtini in Moravčah ter pri Cemšeniku, Brezovica pri Lukovici in pri Domžalah, Bršlenovica, Dobeno, Dobovje pri Ihanu, Gabrje pri Blagovici in Drtiji, Gabrovnica pri Krašnji, Hrastje pri Moravčah, Hrastnik pri Trojanah in Moravčah, Javorje pri Blagovici, Jelnik in Jelša prav tam, Javor- šica (Sp. in Zg.) pri Moravčah, Podsmrečje, Prapreče, Štorovje, Topole, Vrba, Zabukovje, Zelodnik, Zirovše in Vin j e (prej Svinje). Z nastankom logov in do­ brav (hrastov gozd) ter krčevin so povezane vasi z imeni Dobrava (Sp. in Zg.) 1 9 Prim. J. Höfler, O prvin cerkvah, o. c , glej pogl. IV. Patrociniji, str. 43 si. 2 0 Prim. J. Höfler, O prvih cerkvah, o.e. ; isti, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana 1982, str. 29—33; Letopis cerkve na Slo­ venskem, o. c , str. 46 si. 2 1 Glej Pregledna karta občina Domžale, Geodetski zavod SHS, Ljubljana 1987. 30 F. GESTBIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI pri Moravčah, Laze, Log pr i Blagovici in v moravski fari, Mala Loka pri Dom­ žalah Loke (Sp. in Zg.) pri Blagovici, Prelog, Zaloka, Zalog pod Trojico (Vrh), pri Kresnicah in Moravčah. Sem je šteti dalje vasi Boršt pr i Moravčah, ki je ime dobila od nemškega Forst, k a r je pomenilo gozd, izločen iz skupne uporabe, v r o k a h fevdalca, dalje Zaboršt pri Domžalah, ver jetno tudi Žeje (od »žeg« - žgati), Selo in Selce. Nič manj številna niso dalje ant i tet ična imena vasi, kot so n p r . : bp . m Zg Brezovica, Sp. in Zg. Dobrava, Sp., Zg. in Sred. Jarše, Sp. in Zg. Javoršica, Mali in Veliki Je lnik pr i Blagovici, Sp. in Zg. Koseze, Sp. in Zg. Loke, Sp. in Zg Mengeš, Mala Lasna, Sp. in Zg. Negastrn, Sp. in Zg. Petel injek pr i Blago­ vici Sp in Zg. Prapreče . Sp. in Zg. P r e k ä r , Sp. in Zg. Rudnik, Sp. m Zg. Tu- stanj Sp., Zg. in Sred. gora in še kaj . Mlajša so t u d i naselja Grmače, l j e n j e , Dešen, Učak pri Sentožboltu in Zalogu pri Moravčah ter Pr is tava pri Mengšu in Moravčah. Zanimivo je dejstvo, povezano z intenzivno kolonizacijo, da se na ozemlju domžalske občine pojavljajo številne vasi z enakim imenom poleg ant i tet ičnih toponimov Tudi to je dokaz za naglo povečevanje števila naseli j . Take vasi so Brdo Brezje, Brezovica, Cešnjica, Dole, Gabrje, Gora oziroma Gorica, Gončica, Groblje Hrastnik, Log, Olševek, Podgora oziroma Podgorica, Preserje, Preval je oziroma Prevoje, Pristava, Selo oziroma Selce, Učak, Vrh, Zalog in druga. Vseh krajev, ki j ih imamo za mlajša naselja, je na o b r a v n a v a n e m ozemlju nastalo za približno slabi dve tret j ini celotnega števila današnj ih vasi. V obdobju nekaj stoletij po zgodnjem srednjem veku do prehoda v novi vek so se torej naselja n a ozemlju sedanje domžalske občine zelo zgostila, če­ prav pri tem, kakor že rečeno, nismo upoštevali n a novo nasta l ih zaselkov in samotnih kmeti j . To pa po svoje zelo zgovorno govori ne samo o populacijskem razvo ju ' marveč t u d i o gospodarski rast i tega ozemlja. Ta se n a m pokaže v se jasnejši 'podobi, če upoštevamo, da na n jem znotraj zemljiških gospostev se ves ta čas ni zaznati omembe vrednega procesa drobitve kmeti j , ki ga poznamo drugje. 2 3 Z u s a m m e n f a s s u n g DÖRFLICHE SIEDLUNGEN IN DER GEMEINDE DOM2ALE IM MITTELALTER Ferdo Gestrin Auf dem Gebiet der Gemeinde Domžale gab es im Jahre 1986, abgesehen von W e i l e t u n T ^ i n s Ä f t ö f e n , 165 Dörfer, vor allem in den beiden H a u p t s ^ u n g r i » - nen- im Gebiet Mengeš und in der Umgebung von Moravče, die siedlungsmaBig.etwa v o ^ ' d e ^ C r m * g r a b e n verbunden werden. Ein Bild von ihrem Alter zu vermitteln, ist I n h a D i f l e ^ l u n g s T e t S h t e dieses Gebiets läßt sich vom Paläolithikum an verfolgen. Auf dem Gebiet der erwähnten Siedlungskerne und dem d o r t bestehenden Kultur­ boden siedelten sich auch die Vorfahren der Slowenen an. I n . Mengeš und Moravče werden in altslowenischer Zeit wohl auch die Sitze der Gaueinheiten gewesen sein. Nach dem Abzug der Magyaren und dem Einsetzen des Feudalismus folgte vom Be­ ginn d e ^ j U r i x u n d e r t / b i s zum Ende des Mittelalters eine Zeit j ü n g e r e n Kolo- In den schriftlichen Quellen des Mittelalters werden von den 165 heutigen Dor- nisation, in welcher noch neue Dörfer bis zu der noch heute А » « ^ fern schon 147 erwähnt: im 12. Jahrhundert 4, dann 15, 78 und 50. An diesen Zähen läßt sich ungefähr die Geschwindigkeit des Kolonisationsprozesses ablesen. Aber ein- zelne Dörfer waren ihrer Entstehung nach auch ein Jahrhundert oder zwei alter als i h r e D [ n S t e n U s f e d l u n g e n sind jene, die ihren Namen nach der alten romarüsierten Bevölkerung (z. B. Atrans - Trojane), oder nach alten Trummerstatten (Groblje, Gra- 22 Prav tam. 23 prim. F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. e. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 31 dišče) erhalten hatten und die in den alten Siedlungskernen entstanden waren (Men­ geš, Moravče, Radomlje, Depala vas). Alt sind auch die Siedlungen, in denen Urpfar- ren entstanden (neben Mengeš und Moravče z. B. noch Dob, Krašnja, Ihan) oder die Kirchen mit einem alten Patrozinium haben (z. B. Krtina, Trzin, Skocjan bei Brezje, Blagovica, Vrhpolje, Brdo und Šentvid bei Lukovica). Zu deri älteren Siedlungen ge­ hören auch solche, die benannt sind nach Wasserläufen (Pšata, Rova, Drtija, Stude­ nec, Vodice), nach Lage und lokalen Merkmalen, nach Geländeeigentümlichkeiten so^ wie nach Bäumen und Nutzpflanzen (z.B. Dole, Globočica, Homec, Planina, Vrhpolje usw., Cešnjice, Cepi je, Hrušica usw.). Diese alten Dörfer, die den-alten Siedlungskern bilden, machen mehr als ein Drittel aus. . Alle übrigen Dörfer sind zur Zeit der jüngeren Kolonisation entstanden. Hierzu gehören mit wenigen Ausnahmen die Dörfer, deren Toponyme mit Wald, Waldbäu­ men und- pflanzen verbunden sind, sowie Orte im Zusammenhang mit Hain und Aue (z. B. Brezje, Gabrje, Hrastje, Javorje, Podsmrečje, Topole, Zabukovje, Dobrava, Laze, Loka, Zalog, Boršt, Zaboršt.u. ä.). Hierher gehören ferner auch die Siedlungen mit so- genannten antithetischen Namen, von denen mindestens eine älteren Datums sein wird (z.B. Spodnja und Zgornja Dobrava, Mali und Veliki Jelnik). Jünger sind auch die Siedlungen Grmača, Štorovje, Imenje, Učak, Dešen, Pristava und ähnliche). Unter den neueren Siedlungen', die etwas weniger als zwei Drittel ausmachen, gibt es viele mit gleichem Namen, was an sich auf eine intensivere spätere Kolonisationsphase hin­ weist. f Das zeugt von beschleunigter wirtschaftlicher Entwicklung und vom Bevölke­ rungswachstum in diesem Gebiet. Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije (oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, int. 210) lahko naročite še nekaj letnikov predhodnika »Zgodovin­ skega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa še raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo komplet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). Cene so razprodajne in so za posamezne številke naslednje: GMDS 1/1919-20 — 10 din GMDS 16/1935, št. GMDS 2-3/1921-22 — razprodan GMDS 17/1936 — GMDS 4-6/1923-25 — 10 din GMDS 18/1937, št. GMDS 7-8/1926-27 — 12 din GMDS 18/1937, št. GMDS 9/1928 — razprodan " GMDS 19/1938, št. GMDS 10/1929 — razprodan GMDS 19/1938, št GMDS 11/1930 — razprodan GMDS 20/1939 — GMDS 12/1931 — razprodan GMDS 21/1940 — GMDS 13/1932 — razprodan GMDS 22/1941, št. GMDS 14/1933 — razprodan GMDS 22/1941, št. GMDS 15/1934 — razprodan GMDS 23/1942 — GMDS 16/1935, št. 1-2 — GMDS 24/1943 — razprodan GMDS 25-26/1944- 3-4 — razprodan razprodan 1 - 2 — razprodan 3-4 — razprodan 1-2 — razprodan 3-4 — razprodan razprodan razprodan 1-2 — razprodan 3-4 — 12 din razprodan 80 din 45 — 12 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja 4 dinarje. Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kom­ pleta GMDS odobravamo poseben popust. Za naročila iz tujine zaraču­ namo 60-odstotni pribitek in dejanske poštne stroške. 32 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (081)332 611, int.210 vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih zgo­ dovinarjev »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz za­ loge zveze, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah dru­ štev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brez­ plačno prejmejo zvezino značko in izkaznico ter uporabljajo zvezino knjižnico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop v številnih domačih in. tujih muzejih ter galerijah. Člani slovenskih dru­ štev s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi publikacije drugih slovenskih založb. Članarino iri naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka do petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza zgodo­ vinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040. Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po­ krajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi: Zgodovinsko društvo Ljubljana, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Ma­ ribor, Heroja Tomšiča 5 Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kon­ gresa 1 (63001 Celje, pp. 87) • ' ' t • • . - v Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj, Tav­ čarjeva 43 Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1/Ш . • , • Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo R Slovenije — organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 Muzejsko društvo v Škofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Škofja Loka, Grajska pot Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija Zgodovinsko društvo za Pomurje, Pokrajinski muzej, 69000 Murska So- bota, Trubarjev drevored 4 Zgodovinsko društvo za Koroško, Koroški pokrajinski muzej revolucije, 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 24 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko — Società storica del Litorale, Pokrajinski muzej, 66000 Koper-Capodistria, Gramscijev trg 4 Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih društev ali na sedežu osrednje zveze! ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1991 . 1 • 33—40 33 I g n a c i j V o j e ODNOSI MED GOSPODOM KOZMOM RAVBARJEM S KRUMPERKA IN VAŠKO SKUPNOSTJO DOMŽALE V 16. STOLETJU Grad Krumperk (Kreutberg) pri Domžalah spada med najlepše in najbolj ohranjene gradove pri nas in ima izrazite značilnosti renesančne kulture. Stav­ ba, kakršna se je ohranila do danes, je bila zgrajena v času, ko so bili njeni lastniki gospodje Ravbarji. Grad stoji na manjši vzpetini v kraju Zaboršt, dva kilometra vzhodno od Domžal, odmaknjen od ceste Domžale—Trojane. Prvotni Turn pod Krumperkom (Thurn unter Kreutberg) oziroma Turn pri Krumperku (Thurn zu Kreutberg) so, kot poroča Valvasor, postavili Koprivniški gospodje potem, ko so opustili grad Koprivnik (oziroma Rabenberg) nad sv. Trojico v Moravski dolini ob koncu 13. stoletja. V dolini na pripravnejšem kraju naj bi postavili Turn pod Krumperkom. Na prelomu iz 14. v 15. stoletje je bil Krumperk last hčera Seibota pl. Rus- bacha, Kristine, Andel, Margarete in Kundel, kot njihova dediščina po materi. Kristina je bila poročena z Janezom Liebensteiner jem, Andel pa z njegovim si­ nom. V graščinskem arhivu Krumperka, ki ga hranijo v arhivu Slovenije, je ohranjena listina z dne 26. avgusta 1410. V njej je zapisano, da omenjene hčer­ ke Kristina, Ana, Marjeta in Gundel, hčerke Seibota iz Sajevca, prodajo svojo dediščino po materi, stolp Krumperk z bližnjimi domci, polji, travniki ter razne hübe, Engelhartu Zellenbergerju za 323 mark beneških šilingov. Istočasno so prosile vrhovnega fevdnega lastnika grofa Hermana Celjskega, da podeli grad kupcu v fevd. Žena Engelharta, Elizabeta, hči Janeza Osterbergerja, je 29. ju­ nija 1434 prepustila svoj del gradu soprogu in sinu Mateju.1 Po izumrtju Celjanov so postali fevdni lastniki Krumperka Habsburžani. Cesar Friderik III. je 16. februarja 1478 podelil grad v fevd Janezu Zellenber­ gerju. Ta je 4. aprila 1481 sklenil dedovalno pogodbo s svojim bratrancem Bal­ tazarjem Ravbarjem; njega in njegove naslednike je določil za svoje dediče v primeru, da bi z njegovim sinom Krištofom rod Zellenbergerjev izumrl.2 Cesar Friderik III. je nato leta 1490 podelil Krištofu Zellenbergerju njegova posestva v fevd za dve leti in z enakimi pogoji ponovno leta 1492.3 Janezov sin Krištof se omenja v virih še do leta 1513.4 Ker so s Krištofom Zellenbergerji izumrli, je cesar Maksimilijan I. leta 1517 izročil vse zemljišče in posesti, ki jih je bil nekoč imel Krištof Zellenberger, v fevd Krištofu Ravbarju.5 Ravbarji so bili posestniki Krumperka do začetka 17. stoletja. To je vse, kar vemo o lastnikih gradu Krumperk do začetka 16. stoletja, ko je prišel v roke gospodom Ravbarjem. Kakšne so bile meje gospostva Krum­ perk, izpričuje že listina iz leta 1410. Meja je potekala od hriba sv. Kunigunde do dveh praznih hub v Zgornji Gorjuši, po Kosmaču navzdol do Poljč in do gozda Hansa iz Šempetra, odtod v dolino do potoka, imenovanega Zdravjak, nato na hrib Golek in gozd pri Viru do Klanca in do cerkve na Dobu, do gozda Zewndorffar in travnika Rewttenbergar in do njiv Spodnje Gorjuše in hriba, 1 Arhiv Slovenije (AS), zbirka listin, Krumperski arhiv; Valvasor, Die Ehre des Herzog- thums Krain, Laybach 1689, XI/316. a Valvasor, Die Ehre, XI/316 (trdi, da je bila dedovalna pogodba sklenjena med Janezom Zellenbergerjem in njegovim svakom Jurijem Ravbarjem) ; AS, zbirka listin, Krumperäki arhiv, 16. II. 1478, 4. IV. 1481. a Branko Reisp, Grad Krumperk in tabor nad Ihanom, Kulturni in naravni spomeniki Slo­ venije 83, Ljubljana 1978. str. 6. * AS, zbirka listin, Krumperski arhiv, 2. П. 1508; 6. VI, 21. VH. 1510; 1. II, 23. III. 1513. e B. Reisp, Grad Krumperk, str. 6. 34 I. VOJE: ODNOSt MED KOZMOM RAVBARJEM IN DOMŽALAMI kjer stoji jelka, po cesti do gozda Spodnje Gorjuše in do Rapovca pri Brdu, do gozda Gorjuša in kar ob tej poti pripada Jankovi nubi pri Brdu in prazni hubi Treblene z vsemi pritiklinami in hubi v Spodnji Gorjuši, ki jo je naš pokojni oče zastavil Ostermanu iz Kamnika in hubi v Viru tudi z vsemi pritiklinami. Vse to leži v župniji Dob, razen ene hübe v Brdu, ki spada v župnijo Ihan; en mlin in mlinski domec in domec (hofstatt) v Ternavu s pritiklinami spada v faro Krašnja; vse to so bili fevdi naših gospodov Celjskih in so bili našemu prijatelju Engelhartu Zelienbergerju za 232 mark beneških šilingov prodani z vsemi pra­ vicami in koristmi.6 Te meje potrjujeta v listini od 8. junija 1414 tudi Pirš iz Doba in Ulrik Limberški.7 Za domžalsko območje še nimamo dovolj jasne slike o razprostranjenosti zemljiških gospostev v srednjem in v začetku novega veka. Prav tako ni jasno, kdo so bili v posameznih obdobjih lastniki gradov oziroma gospostev. Ze v času Andeških gospodov so bili na vzhodnem Gorenjskem številni ministeriali in vi­ tezi, večinoma po rodu iz Bavarske. V času naslednikov Andeških, ko se je last­ ništvo naglo menjalo in zlasti v času Habsburžanov pa se je s podeljevanjem obravnavanega ozemlja v fevd, z darovnicami, z rodbinskimi povezavami in delitvami, pa tudi z nakupi nekdaj sklenjena posest vse bolj drobila. Ustvarila se je zelo pisana fevdalna posestna struktura, ki je bila nato vse obdobje fe­ vdalizma tako značilna za vzhodno Gorenjsko. Tako imamo ob koncu srednjega veka na ozemlju sedanje domžalske občine celo vrsto gradov in fevdalnih go­ spostev. Na sorazmerno majhnem ozemlju domžalske občine je skozi večji del fevdalnega obdobja dobivalo večji ali manjši del dohodkov okoli 30 zemljiških gospostev in nad 40 v stoletju pred odpravo fevdalizma. Poglavitni vzrok za tako zelo gosto posejana fevdalna zemljiška gospostva je iskati predvsem v že relativno zgodaj gosto posejani pokrajini in v njenih sorazmerno ugodnih agrarnih in prometno-geografskih pogojih.8 Ravbarji, graditelji sedanjega krumperškega gradu, so bili stara kranjska plemiška rodbina. Ena rodbinskih vej je leta 1433 dobila od celjskih grofov v fevd grad Kravjek (Weineck) na Dolenjskem,9 Friderikov sin Lenard, vrhovni dvorni maršal cesarja Maksimilijana I. je pridobil 24. decembra 1516 rodbini baronstvo. Friderikov drugi sin Kozma, ki jé bil od 1565 do 1579 deželni oskrb­ nik na Kranjskem, se leta 1576 pojavlja v virih kot lastnik Kravjeka.10 Iz za­ kona z Nežo pl. Purckstall se mu je rodil sin Adam. Bil je Kozmov naslednik na Kravjeku. Znan je po tem, da je v bitki pri Sisku 22. junija 1593 kot konje­ niški glavar kranjskih težkih strelcev mnogo pripomogel k zmagi nad Turki. Umrl je leta 1595. Andrejka navaja, da je gospod Kozma umrl 7. januarja 1579 in da je pokopan v ljubljanski stolnici.103 Na podlagi novega gradiva v arhivu Slovenije lahko ugotovimo, da letnica smrti ne drži. Iz neke listine je razvidno, da je Kozma Ravbar s Krumperka 21. februarja 1576 omožil svojo hčer Felicito 8 AS, Zbirka listin, 26. Vin. 1410. Franc Bernik, Z nekdanje Goričice, Kamnik 1925, str. 153. 7 AS, zbirka listin, Krumperški arhiv, S. junij 1414; opis meje gospostva: »Item von erst die lakener pey dem prun am groben gelegen vnd der puhel auch ob dem prun als die tanne stet vnd als der weg darvnder von nider Gorius aut£ gett gen der gruben zwischen der von Go- rius gehulcz vnd der öder Treblene hin gen Ekch wertz vnd etilen akcher in der Rapowlcz en- halben vnder dem weg gen Swldrag wertz gelegen die zu der Oden hubem Triblene gehören vnd der puhel ob Ekch, wos enhalben des puhels ist das gehört zu des Janko hüben gen Ekch vnd dishalben das gehulcz Werius vnd der perg da sand Kunigund auff rost und von dan auff des Polszen vnd des Hansen von Sand Peter gehulcz als der weg der zwischen gett vnd der perg gross Gorius mltt samt dem Chosmatsch gen dem gesuntprun pis auff die eben vnd der puhl Gollekch hinwercz gen Wog auff den weg Klanicz vnd der von Vog gemayn vnd der hard vnd das mozz pis auff den rain des Czaindorffer gehulcz der kchirchen Aych wertz pis auff des Rey- tenberger wizen vnd der von Gorius akcher vnd als ver die benant pimberch verhoben vnd ge- weren wer des gemessen wll es sey mit weyd oder mitt holez nemen der scholl das tun mitt des willen der zu Chrauperg gesessen ist, das ist auch mitt alter her kchomen das sagen wir pey vnsern trewn an ainer gesworen aides statt«. Transkribiran tekst listine mi Je odstopil dr. Božo Otorepec, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem. 8 Ferdo Gestrin, Obdobje fevdalizma na ozemlju domžalske občine v luči zemljiškega go­ spostva Jablje, Zbornik občine Domžale, Domžale 1979, str. 23—31. 9 Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 239—240. 1 0 M. Smole, Graščine, str. 240; AS Geneal. tabi. (Ravbar); Zbirka listin, 26. II. 1530, 21. П. 1576. i°a Slovenski biografski leksikon, III. zv., Ljubljana 1960—1971, str. 36. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 - 1 35 z Joštom Sauerjerri s Kozjaka. 23. junija 1579 pa mu nadvojvoda Karel podeljuje grad Kriimperk v fevd.11 Kozmu Ravbarju je sledil leta 1616 na Krumperku nje­ gov mlajši sin Jurij, ki je umrl leta 1624.12 Kozma Ravbar je upravljal zemljiško gospostvo Krumperk v času, ko so se na podeželju čutile posledice kmečkih uporov, predvsem' zadnjega hrvatsko- slovenskega leta 1573. Zato ni čudno, da prihaja do konfliktov med njim in podložniki. Od 1575 do 1580 lahko sledimo sporom med Kozmom Ravbarjem in sosesko oziroma vaško skupnostjo Domžale, ki je zastopala skupne interese in interese posameznih kmetov. Na podlagi ohranjenega gradiva lahko sledimo mnogim podrobnostim v zvezi s pritožbami kmetov glede kršenja njihovih sta­ rih pravic, ugotavljamo lahko vlogo soseske pri reševanju teh sporov in končno odkrijemo lokalni kmečki upor, ki doslej ni bil registriran. Iz leta 1580 se je ohranil opis meje soseske in vaške skupnosti Domžale (Nachbarschafft und Dorfsmannug zur Dumbsall). Prišlo je namreč do spora z gospodom Kozmom Ravbarjem zaradi pravice'do uporabe lesa in stelje in drugih pravic. Meja domžalske soseske je šla po dveh gorah, imenovanih Veliki in Mali Šumberk. Tam imajo kmetje od davna pravico do stelje in lesa; od tam se meja razširi do gore Podstranje, tam imajo le pravico do stelje; od Podstranj teče meja preko doline do hriba Postovka, tu imajo pravico do stelje na vsem hribu, toda do uporabe lesa le na polovici dela, pri čemer se razume na vrhu hriba; od tod teče meja do Mlake (?), kjer je bil enak spor z gospodom Ko­ zmom, tam uporabljajo pravico do. stelje in lesa; nato gre meja do studenca Kosmač in od tod na Steyg,(Strogada?), naprej do'hriba Gorjuše, kjer imajo na desni strani tega hriba pravico do lesa, na levi pa pripada gospodu Ravbarju. V delu gospoda Ravbarja imajo člani soseske že od nekdaj pravico do stelje in sicer vse do Zaloga. Od hriba Gorjuša in sicer od njegovih visokih dreves na­ vzdol po skalah na Slovensko Peč (Windisch Petsch), kjer je gozd Gašperja pl. Lamberga, ima soseska iz Domžal pravico do stelje; od Peči pa do starih dreves, ki se imenujejo po slovensko jagnedi (jagneda auf windisch genandt), do tam teče meja te občine. Soseska v Domžalah plačuje letno gradu v Ljubljani od- vedščino v višini 20 starov ovsa in 20 kokoši (ker se smatra kot vicedomska posest).13 Soseska (sosednja, sosečka) je skupnost sosedov v nekem naselju, torej skupnost gospodarstev in gospodarjev, ki jih povezujejo prebivanje v istem kraju in iz tega izvirajoči skupni gospodarski interesi ali tudi potreba po skup­ nem gospodarjenju na vaških zemljiščih. Skupno hasnovanje nerazdeljenega sveta je vezalo vas v gospodarsko celoto. Ker se je ta iz žive govorice vzeti iz­ raz skoraj izključno uporabljal samò za vasi, mu po smislu ustreza knjižni izraz vaška skupnost; vendar ima naziv soseska tudi posebne stranske pomene: se- stanek vaške skupnosti, skupnost vaščanov. Beseda srenja izvira — podobno kot soseska — iz živega govora. Soseska se je sestajala •— podobno kot sploh starejše veče — na prostem in sicer sredi vasi, običajno pod lipo. Udeležba na sestankih se je izražala s stavkom »iti na sredino«. Iz tega je sestanek soseske, pa tudi soseska kot taka dobila naziv srenja. Zato je srenja v prvi vrsti pome­ nila zborovališče soseske. Od tod je njen pomen prešel na sestanke soseske in na njo samo. V pomenu soseske se je včasih uporabljala tudi beseda komun (iz latinščine), čemur bi ustrezala tudi nemška beseda «-gemeinde« in iz nje izve­ dena slovenska beseda gmajna. Podložna soseska (vaška skupnost) je skupnost individualnih gospodarjev, ki so za svojo posamično posest podložni enemu ali več zemljiškim gospodom, kot celota pa upravljajo skupni svet pod bolj ali manj občutno oblastjo zemljiškega gospoda.14 1 1 M. Smole, Graščine, str. 246; AS Zbirka listin, 21. II. 1576, 23. VI. 1576. u M. Smole, Graščine, str. 246; AS zbirka listin, 27. I. 1616, 14. V. 1625; Zap. inv. XL R-ll. 13 AS DSK fase, 288, zap. št. 423, Stan. I. s. 1815—1820. 1 4 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 120, 121, 217; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1980, II. del, str. 10. 36 I. VOJE: ODNOSI MED KOZMOM RAVBARJEM IN DOMŽALAMI Iz opisa meje soseske Domžale je razvidno, da so Domžalčani spadali v več­ jem delu pod gospostvo krumperškega gospođa Kozma, v manjšem delu pa pod gospostvo Gašperja Lamberga. Ne glede na razbitje vasi med različna zemlji­ ška gospostva je vas še nadalje tvorila gospodarsko celoto, ki je imela skupne interese glede pašnih pravic, vzdrževanja potov, napajališč, popravljanja plotov okoli njivskega sveta, da bi ga zavarovali pred živino, in podobnih javnih vpra­ šanj. Soseskine pravice so se lahko oblikovale pod zelo različnimi vplivi. Ob dejanskem izkoriščanju srenjskega sveta so se razvijali različni običaji.15 Iz dodatka (Nota) k opisu meje domžalske soseske je tudi razvidno, da gre za nekakšen spor med sosesko in gospodom Kozmom (zdi se, da se je srenja pritožila na vicedomski urad v Ljubljani, vendar ta pritožba ni ohranjena, ohranjen pa je odgovor, ki je bil naslovljen na sosesko). V noti je rečeno, da je bila posest do Zaloga, do ograje gospoda Ravbarja včasih bolj slabo zavarovana in ograjena. Zato je njihova živina prehajala na njegov svet. Kozma je zaradi tega sosesko preveč strogo držal. Ker je pogosto nastala manjša škoda, so mo­ rali dati za kazen en renski goldinar ali krono. Zato ubogi podložniki prosijo, naj imenovani gospod dobro vzdržuje ograjo. To naj bi bilo navedeno v seda­ njem novem ukazu. V primeru, da bi podložnikova živina zašla na njegovo zemljišče, naj ne postopa z njimi tako strogo kot doslej, ampak tako kot je bilo po običaju. Škodo naj ocenijo nepristranski ljudje.16 Kozma Ravbar je imel z domžalsko sosesko ali posameznimi njenimi člani spore že od 1575 dalje. Dne 12. junija 1575 je soseska izročila oskrbniku dežel­ nega upravitelja Kranjske Krištofu Auerspergu pritožbo proti gospodu Kozmu Ravbarju. V pritožbi poudarjajo, da jim pripada gmajna, kamor ženejo živino na pašo in kjer imajo tudi pravico do lesa. V omenjeni gmajni so, dokler po­ mnijo, vedno sejali proso in oves. Zato so morali dajati deželnemu plemstvu Kranjske za odvedščino 20 starov ovsa in 20 kokoši. Toda plemeniti gospod Kozma Ravbar je njihovim trem sosedom Klementu Gregorcu, Ahacu Gras- dreku in Matiji Mihcu v navedeni gmajni požel oves za svoje potrebe. Zato prosijo, naj mu to prepovejo početi, in določijo kazen 20 dukatov, da se ne bi tudi ostalim članom soseske kaj podobnega primerilo. Soseski naj pusti tiste stare pravice, ki jih je imela doslej v gmajni. V kolikor se Kozma Ravbar ne čuti krivega, predlagajo, naj oskrbnik določi primeren dan za zaslišanje in mu prepreči žetev ovsa." Podobne težave je imel s Kozmom Ravbarjem član domžalske soseske Jo­ žef Gregorič. Dne 20. januarja 1576 je domžalska soseska vložila pritožbo proti Kozmu Ravbarju pri upravniku deželnega glavarstva za Kranjsko Wolfu von Thurnu in upravniku vicedomskega urada Krištofu Portnerju. V gmajni Mlaka imajo, odkar pomnijo, pravico do pobiranja lesa in stelje, kljub temu jim hoče Kozma te pravice odvzeti. Njihovemu sosedu Jožefu Gregoriču je pred osmimi dnevi (to je 12. januarja) zaplenil voz in konja, kar je v nasprotju s svobošči­ nami dežele. To nasilje ocenjuje soseska na 200 goldinarjev in zahteva, da Ko­ zma njihovemu sosedu čimprej vrne konja in voz. V kolikor Kozma meni, da tega ni dolžan storiti, naj ga pozovejo na zaslišanje in izdajo ukaz o rubežu. Isti dan, ko je bila pritožba vložena, sta Wolf von Thurn in Krištof Portner izdala ukaz Kozmu, da se s podložniki poravna in njihovemu sosedu vrne konja in voz. V kolikor pa meni, da to ni dolžan storiti, naj se javi 23. februarja pri deželnem oskrbniku oziroma vicedomu na zaslišanje. Dne 6. februarja se domžalska sose­ ska že drugič obrača na oskrbnika deželnega glavarstva in vicedoma s prošnjo, naj ukažeta gospodu Kozmu, da sosedu Jožefu Gregoriču vrne konja in voz. Toda tudi maja zadeva še ni bila rešena. Iz pritožbe domžalske soseske, ki je bila vložena 26. maja 1576, je razvidno, da so bili Kozmu izdani trije uradni uka- " Sergi] Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 120, 121. " AS DSK lase. 288, zap. ât. 423. Stan. I. s. 1820. " AS Krumperški arhiv fase. 79, Justicialia. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 37 zi, katerih kopije prilagajo in so označene z velikimi črkami A. B. C. (ti ukazi niso ohranjeni). Opozarjajo, da Kozma Ravbar sedaj že pet mesecev neupravi­ čeno zadržuje voz in konja Jožefa Gregoriča. Zato se ponovno obračajo na upravnika deželnega glavarstva, naj resno postopa proti Kozmu Ravbarju in mu naloži kazen, da bo brez odlašanja vrnil voz in konja.18 Kako se je zadeva rešila, ne vemo, vendar pa primer kaže, da so vladale napetosti med Kozmom Ravbar- jem in domžalsko sosesko zaradi kršenja pravic na srenjskem zemljišču. Pri tem je značilno, da so Domžalčani zaupali v upravnika deželnega glavarstva Kranj­ ske in pričakovali, da jih bodo deželni stanovi ščitili. Manjši lokalni upor domžalske soseske proti Kozmu Ravbarju pa je iz­ bruhnil 25. novembra 1579. Kozma Ravbar je namreč 30. novembra 1579 vložil pritožbo na tedanjega upravitelja deželnega glavarstva za Kranjsko proti vaški soseski Domžale zaradi motenja posesti in pravic, ki jih uživa na gradu Krum- perku. Med drugim poudarja, da vsak zemljiški gospod svobodno razpolaga s svojo posestjo, da sam nasaja podložnike in da posest izkorišča v svoje dobro. Grad Krumperk ima v posesti več kot leto dni. Da bi imel od te posesti korist, je v pretekli pomladi dal izkopati jarek pod hribom Velika Gorjuša, kar je sicer proti deželnim svoboščinam. Toda ne glede na to, to pripada njemu kot njegova lastnina. Proti temu posegu na terenu se je dvignila domžalska sose­ ska. Dne 25. novembra se je zbralo proti večeru okrog 100 ljudi in omenjeni graben so samovoljno zasuli. Ker so s tem dejanjem napravili nasilje, ki je v deželi prepovedano, so mu napravili škodo, ki jo Kozma ocenjuje na 200 zlatih " AS KrumperäM arhiv fase. 79, Justlclalia. 33 I. VOJE: ODNOSI MED KOZMOM RAVBARJEM IN DOMŽALAMI goldinarjev. Takšno skrivno zbiranje in nasilje, ki so ga napravili ob odsotnosti / . Kozme, je zaskrbljujoče. Če jim bo oblast to spregledala, se lahko zgodi, da se bo nasilje nadaljevalo. Zato prosi Kozma deželnega glavarja, naj proti ome­ njeni soseski resno postopa z zahtevo, da jarek ponovno očistijo in poravnajo odškodnino. Z grožnjo visoke denarne in telesne kazni naj se jim prepove zbi­ ranje in izvajanje nasilja proti njemu. Takoj po prejemu pritožbe je Leonhard Frumentin, podoskrbnik deželnega glavarstva na Kranjskem, izdal v Kranju •ukaz, da mora domžalska soseska jarek ponovno izprazniti, in prepove nadalj­ nja sestajanja. Opozarja jih, naj se vzdržijo nasilja, s pretnjo visoke denarne in telesne kazni. O tej zadevi so" razpravljali konec leta 1579 na deželnem zboru, kajti ohra­ njen je zapisnik, ki je bil narejen na Krumperku 11. marca 1580.'V zapisniku je omenjeno, da se je glede-na sklep o rešitvi spora med gospodom Kozmom Ravbarjem in domžalsko sosesko z dne 3. februarja 1580 več gospodov in de- želanov podalo na sporno mesto. Po razpravi so sklenili naslednje: soseska in vaška skupnost Domžale ima že od pokojnega gospoda Baltazarja Ravbarja pravico, da na gori Velika Gorjuša od poti poleg studenca Kosmača, po poti na to goro do gozda in od navedenega studenca Kosmača do Zdravilnega studenca (auf den Gesundt paun) ali Zdravjaka (oder Sdrauiakh), pase in ima pravico do lesa in stelje. V tem kompleksu pripada ta pravica Domžalčanom kot tudi pod­ ložnikom iz vasi Stude. Zato pa letno služijo gradu Krumperk, s tem da dajejo letno odškodnino in tlako. Gospod Ravbar je prostovoljno dovolil tudi pašo in steljo v predelu pod goro Zgornja Gorjuša od studenca Kosmača do Zdravjaka, od obeh studencev na tej gori do rečice Bistrice in proti gori sv. Primoža (?), kjer uživajo pašo in pravico do stelje na enak način kot v prej navedenem teri­ toriju. Na drugi strani pa ima soseska in vaška skupnost Domžale obveznost, da gospodu Ravbarju in bodočim lastnikom gradu Krumperk, kot so to dobili z nasvetom in dovoljenjem gospodov, ki so se v velikem številu odzvali ogledu parka, daje služnosti od tega užitka in sicer dva dni tlake, tako kot so prej da­ jali za užitek hriba Zgornja Gorjuša. To obveznost mora izpolniti vsaka huba, ki jih je v Domžalah 24 in poleg tega mora še vsaka oseba opraviti en dan ročne tlake in to kositi, sekati, žeti in pleti pri grajskem poslopju, kadar bo želel go­ spod Ravbar. Gospod Ravbar in njegovi nasledniki pa morajo onim, ki bodo opravljali tlako, dati pripadajočo hrano kot ostalim tlačanom. Sicer pa naj vse, kar se tiče Zgornjih Gorjuš, ostane tako kot je bilo in naj se ne upirajo. Na se­ stanku je bil spor med domžalsko sosesko in gospodom Kozmom Ravbarjem po­ ravnan v prisotnosti barona Krištofa Auersperga, upravnika deželnega glavar­ stva, Nikolaja pl. Bonoma, kranjskega vicedoma, Jurija Hallerja, deželnoknež- jega svetnika in odbornika, Hansa pi. Edlinga, deželnega odbornika in prejem­ nika, in Gašperja Mavrica, deželnega svetnika.19 Strah pred novimi kmečkimi upori je med zemljiškimi gospodi po letu 1573 bil brez dvoma velik. Kozma Ravbar namreč poudarja v svoji pritožbi, naj go­ sposka prepreči skrivno zbiranje, ki je zaskrbljujoče. Lokalni upori so se ome­ jevali v svojih ciljih na posamezna vprašanja, oziroma na odpravo posameznih kršitev »stare pravde« v ožjem smislu. Za cilj imajo le delno spremembo raz­ mer na konkretnem zemljiškem gospostvu, ne pa odpravo fevdalnega sistema.20 Na domžalskem območju je med podložniki vrelo že leta 1515. Podložniki so se dvignili v upor na nekaterih zemljiških gospostvih. Napadli so grad Crne- lo, zavzeli Rožek pri Moravčah in Brdo pri Lukovici, napadli in oblegali so tudi nekatere druge gradove.21 V vrsti gradov, ki so jih uporni kmetje oblegali ju- 1 3 AS DSK fase. 288, zap. št. 423, Stan. I. s. 1049—1056. 2 0 Bogo Grafenauer, Tipologija kmečkih uporov in vstaj pri jugoslovanskih narodih od XV. do konca x v n i . stoletja, Jugoslovenski Istorijski časopis, br. 2, Beograd 1962, str. 13; isti, Kmeč­ ki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 419. . 2» Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, str. 120 si. ; isti, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944, str. 80 si. : ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 39 lija 1515, je bil tudi grad Črnelo. Njegova tedanja lastnika Žiga in Andrej Lamberg sta se skupaj z drugimi fevdalci borila proti kmetom, ko so zahteval i svoje pravice. G r a d u Crnelo kmet je niso mogli zavzeti, uničili pa so r ibnike, požgali pristavo in si razdelili živino. Ko je sredi juni ja leta 1515 dosegel vse­ slovenski kmečki upor svoj vrh, so kmetje v navalu zavzeli grad Rožek. Med podložniki gospostva Rožek, katerega lastniki so bili Galli, so bili nemir i že pred t e m uporom, saj so moral i letno opravit i okoli 200 dni t lake, k a r je močno presegalo podložniške obremenitve. V tem času so uporni kmet je zavzeli t u d i grad Brdo in ga močno poškodovali. Povsem drugačen odnos do kmetov je imel gospodar g r a d u Dragòmelj , graščak F r a n c Glanhofer. Leta 1515 je pomagal u p o r n i m k m e t o m in j im dal celo majhen top. 2 2 Lokalni kmečki upor leta 1579 proti Kozmu Ravbar ju zaradi zasutega jar­ ka lahko spravimo v zvezo z gradnjo novega krumperškega gradu. Novo gra j­ sko stavbo, k a t e r e lepoto Valvasor toliko hvali, so zgradili Ravbarj i okoli le ta 1580. S to gradnjo se je uveljavil pri nas nov, itali janski renesančni t ip ravnin­ skega, dvoriščnega gradu. 2 3 Domžalska soseska je imela spore zaradi zapiranja vode na Mlinščici t u d i v 17. stoletju. Leta 1674 je bil sprožen proces med domžalsko sosesko in M a r t i ­ n o m Rodetom zaradi zapiranja vode na Mlinščici. To je povzročilo škodo na poljih. Spor je nasta l tudi med gospostvom Križ in zastopstvom obtoženega podložnika in domžalsko sosesko zaradi samovoljne odstranitve jezu na po­ toku. 3 4 Navedeni novi podatk i o Ravbarj ih, gospodarjih g r a d u K r u m p e r k , in o domžalski soseski so sicer le f ragmenti , ki pa vseeno odkrivajo n e k a t e r e zna­ čilnosti tedanje dobe. K o n k r e t n o je začrtana meja vaške skupnost i in soseske Domžale. Nadal je zvemo o kršenju pravic k r u m p e r š k i h podložnikov na s renj- škem zemljišču, k a r je privedlo tudi do lokalnega upora. Ugotovimo pa lahko, da so v tem času imeli podložniki določeno samozavest, saj se niso podali pred prit iski zemljiških gospodov. Za svoje pravice so se borili pri preds tavnik ih oblasti, pri deželnem glavarju in vicedomu. Z u s a m m e n f a s s u n g . DIE BEZIEHUNGEN ZWISCHEN DEM SCHLOSSHERRN COSMAS RAUBER VON KRUMPERK UND DER DORFGEMEINSCHAFT DOMŽALE IM 16. JAHRHUNDERT Ignacij Voje Über die Inhaber der Schloßherrschaft Krumperk bei Domžale gibt es aus der frühesten Zeit nur wenige Berichte. Zu Beginn des sechzehnten Jahrhunderts (1517) gab Kaiser Maximilian I. das ganze Land und Besitztum von Schloß Krumperk Chri­ stoph Rauber zu Lehen. Diese berühmte Krainer Adelsfamilie war bis zum beginnen­ den 17. Jahrhundert in Besitz von Schloß Krumperk. Aus der Zeit, wo Cosmas Rauber Schloßherr auf Krumperk war, sind mehrere sehr interessante Berichte erhalten, die zwar nur Fragmente sind, aber dennoch einige kennzeichnende Züge der damaligen Zeit enthüllen. Cosmas Rauber verwaltete den Landbesitz Krumperk in einer Zeit, als auf dem Land die Folgen der Bauernaufstände noch zu spüren waren. Zwischen 1574 und 1580 kann man den Streit zwischen dem Grundherrn Cosmas und der Nach­ barschafts- und Dorfgemeinschaft Domžale (Nachbarschafft und Dorfsmannung zur Dumbsall) verfolgen. Bekannt sind auch mehrere Konflikte mit seinen Untertanen. Aufgrund des Materials im Arhiv Slovenije kann man viele Einzelheiten im Zu­ sammenhang mit den Beschwerden der Bauern wegen Verletzung ihrer alten Rechte 231 Mirina Zupančič - Majda Smole, Gradovi na domžalskem in moraväkem območju, Kul­ turni in naravni spomeniki Slovenije 95, Ljubljana 1979, str. 10, 14, 24. M B. Relsp, Grad Krumperk, str. 6. 3 4 AS Krumperškl arhiv, fase. 83, Justicialia. 40 I. VOJE : ODNOSI MED KOZMOM RAVBAHJEM IN DOMŽALAMI (wegen des Rechts auf Holz und Streunutzung) feststellen, sowie die Rolle der Nach­ barschaft bei der Lösung dieser Auseinandersetzungen (Diese waren entstanden, weil das bäuerliche Vieh immer wieder auf den schloßherrlichen Grund ging. Cosmas be­ strafte die Bauern übermäßig und beschlagnahmte ihre Habe.). Die Nachbarschaft Domžale schickte die Beschwerden an den Landeshauptmann und den Viztum. Ein begrenzter Bauernaufstand brach aus am 25. November 1579 wegen eines ausgehobe­ nen Grabens unterhalb des Bergs Velika Gorjuša. Aus der Klage von Cosmas Rauber ist ersichtlich, daß sich am Abend dieses Tages rund 100 Menschen, Mitglieder der Dorfgemeinschaft Domžale, versammelten und den Graben eigenmächtig zuschütteten, wodurch sie ihm einen Schaden von 200 Gulden verursacht hätten. Cosmas verlangte von dem Landeshauptmann, daß er die rebellischen Bauern mit hohen Geldbußen und körperlichen Strafen belege. Mit der Lösung des Streits befaßte sich eine beson­ dere Kommission. Die Nachbarschaft Domžale hatte auch im 17. Jahrhundert Streitig­ keiten wegen der Sperrung des Wasserlaufs der Mlinščica. Aufgrund der angeführten Einzelheiten läßt sich feststellen, daß die Untertanen ein gewisses Selbstbewußtsein erworben hatten und sich vom Grundherrn nicht unter Druck setzen ließen. Bei den Vertretern der Obrigkeit, dem Landeshauptmann und dem Viztum, kämpften sie um ihre Rechte. CELJSKI ZBORNIK Najstarejši zbornik za krajevno zgodovino na Slovenskem lahko kupite v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju, telefon: (063)26 731. Na razpolago so Vam tudi skoraj vsi letniki od leta 1951 naprej po simbolični ceni. V Celjskem zborniku 1990 so za zgodovinarje posebej zanimive raz­ prave, med drugim: — Ignacij Voje: Celjski grofi in Dubrovnik — Božo Otorepec: Srednjeveški pečati in grb mesta Celja. — Marjan Smolik: Dvestoletnica celjskega tiskarja Jenka — Milko Mikola: Zaplembe premoženja v celjskem okrožju v letih 1945—1948 — Janez Cvirn: Thomas Fürstbauer: Kronika mesta Celja 1892— 1907 (I. del) ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 • 41—46 41 C a t h e r i n e C a r m i c h a e l ANGLEŠKA GENTLEMANA NA POTOVANJU PO SLOVENSKIH KRAJIH LETA 1737 1. Uvod »Tuji pogledi-«1 oziroma pisna pričevanja nedomačinov so postali uveljav­ ljen tip zgodovinskih virov v družbeni in antropološki zgodovini. Kje pa naj najdemo ustrezno razlago neke družbe, če ne iz pisanja nedomačinov? Kje sicer obstajajo živi primeri zgodovine vsakdanjega življenja, če ne v njihovih dnev­ nikih in osebnih spominih? Vendar pa se zgodovinarji povsem zavedajo problemov, ki so v zvezi z rabo takšnih besedil. Razdraženi Piemontčan Giuseppe Baretti je napadel to zvrst pisanja Angležev, češ da »-so se razgledovali po deželah iz poštnih kočij« in za­ radi tega niso bili sposobni opisati italijanskega načina življenja.2 Baretti je imel po svoje prav: takšna besedila so^ bila pogosto površna, avtorji pa niso imeli nikakršnega globjega znanja o stvareh, o katerih so pisali. Zaradi tega njihovo pisanje pravzaprav več pove. o mentaliteti in okusu izobraženega zgor­ njega razreda dežele, iz katere so prihajali. Kljub tem pomanjkljivostim pa ne bi bilo pametno povsem prezreti pisa­ nja redkih nedomačinov, ki so zapustili svoje vtise o slovenskih krajih. Za 18. stoletje, v. katerem so bili teksti Slovencev — posebej takšni, ki bi opisovali družbene pojave — redki in v velikih časovnih razmakih, lahko dobimo od teh popotnikov gradivo za malce »globji opis«.3 2. Britanski popotniki v slovenskih deželah: splošen pregled Slovenski kraji niso bili običajni cilj angleških popotnikov: niso sodili v noben uveljavljen itinerarij, saj niso bili ne »klasični« (kakršna se je zdela po­ potnikom, Italija) ne eksotični in orientalni kot južnejši deli današnje Jugo­ slavije. Zato tudi ni bilo nobenega uveljavljenega modela, po katerem naj bi kraje opisali. Običajno je bilo »veliko potovanje« 18. stoletja namenjeno mo­ ralnemu in estetskemu izpopolnjevanju mladih gentlemanov, zato jim je pot povečini narekovalo »pravilo okusa« (the Rule of Taste),4 zanimanje za kla­ sično antiko pa je bilo obvezno. Predpisana pot jih je v glavnem vodila skozi Italijo in v razcvetajoča se mesta severozahodne Evrope — npr. v Köln, ki je imel tudi rimske ostanke. Nekaj posebnežev, ki jih je privlačila eksotika, se je v 17. in 18. stoletju odpravilo na pot v Levant.5 Vzhodni del srednje Evrope pa je bil ali izključen iz itinerarija ali pa so se potniki v naglici popeljali med 1 Termin »tuji pogledi« (allen eye) je rabil Peter Burke v svoji Historical Anthropology of Early Modern Italy (Cambridge University Press, 1987), str. 15, da bi razločil med pričevanji do­ mačinov in nedomačinov. 2 Giuseppe Baretti, naveden v P. Burke, ibid.; str. 16. 3 »Globlji opis« (thick description) je postal priljubljen termin med zgodovinarji, ki so že­ leli prikazati del bogatosti življenja v preteklosti. Izsposojen je iz dela antropologa Cliffords Geertza. Včasih učinkuje preveč ironično: na primer, v knjigi »Power in the Blood« David Sa- bean priznava, da je bil »tanek« opis kljub dobrim namenom avtorja vse, kar Je bilo mogoče doseči. Zgodovinarji se pogosto boleče zavedajo tega, čemur Braudel pravi »meje možnega«. 4 Izraz »pravilo okusa« rabi J. Burke v članku The Grand Tour and the Kule of Taste (Stu­ dies in the Eighteenth Century, ur. R. F. Brissenden, Canberra 1968, str. 231—250). Trdi, da so se na veliko potovanje odpravljali člani ivhigovske oligarhije, ki so želeli poiskati antične prednike svoje družbe. 5 Zgoden levantinski »norec« je bil Skot William Lithgow, ki v »Painful Peregrinations« (London 1632) poudarja nevarnosti potovanja po vzhodnem Sredozemlju. Ti »norci« so bili po­ sebna veja svojega razreda, ki je namerno iskala eksotične in neevropske elemente v vzhodno- sredozemski kulturi. 42 C. CARMICHAEL: ANGLEŠKA GENTLEMANA NA POTOVANJU . . . Dunajem in Benetkami; J. B. S. Morritt je leta 1796 ugotovil, »da dežela med Trstom in Dunajem ni pogosto vključena v potovanje po Nemčiji«.8 Tiste, ki so se peljali skozi slovenske kraje, bi pomanjkanje informacij lahko motilo; še leta 1817 je popotnik Monson, ki je pisal o Kopru in Izoli, po­ tožil, da: »-ne v Benetkah ne v Trstu nismo mogli dobiti nobenega dela, ki bi se ukvarjalo z istrsko obalo, zato me to neprijetno pomanjkanje podatkov sili v neurejene opise.«7 Ob koncu 17. stoletja je bila knjiga Edv/arda Browna A Brief Account of Some Travels', objavljena 1673, edini dostopni vir v angleščini, ki se je ukvarjal s slovenskimi kraji nekaj podrobneje, četudi je nekatere pomembne pojave obdelal precej površno.9 Največjo avtoriteto je seveda imela Valvasor­ jeva Die Ehre iz leta 1689. Ko sta Humphrey Davy in njegov kolega Tobin poto­ vala skozi te kraje v začetku 19. stoletja, sta pripomnila, da sta lahko dobila v cerkniški gostilni, v kateri sta se nastanila, samo to knjigo.10 Vendar pa je bila Valvasorjeva knjiga precej drugačna od »turističnega vodiča«, saj je bila name­ njena bolj specialistom, ki so bili pripravljeni posvetiti več časa in truda študiju, kot je bilo to običajno med večino posameznikov, namenjenih na »veliko poto­ vanje«. Ob koncu 17. stoletja se je že izoblikovala razlika med knjigami za strokov­ njake in knjigami za potujoče gehtlemane. Nugentova poznejša knjiga The Grand Tour11 na primer omenja slovenske kraje, vendar zelo bežno, saj v njih ni klasičnih ostankov; na drugi strani pa so bolj »strokovne« knjige kot Johna Raya potopis po Nizozemskem12 iz leta 1663. Ray v uvodu izrecno izrazi svoj namen: »Začela me je zanimati raznolikost (rastlin), ki jo v tujih deželah lahko izzove drugačnost prsti in temperatura zraka.«12 Ray se je v času, ko je to pisal, zavedal »maloštevilnosti tistih, ki jih veseli študij in raziskovanje... narave (po katalogih)«. Zato je raje napisal pripovedni opis svojega potovanja z »opažanji o topografiji, morali in naravi«.13 Sele kasneje, v zadnjem desetletju 17. stoletja — verjetno takrat, ko »maloštevilnost« tistih, ki bi jih to zanimalo, ni več pred­ stavljala problema — je objavil bolj sistematične kataloge.14 Takšno je bilo torej razločevanje med diletanti in specialisti, vendar ločnica nikakor ni bila ostro za­ črtana. ' ' - ' . 3. Milles in Pococke Po svojih obširnih potovanjih je Richard Pococke objavil Description of the East.15 S slovenskimi kraji se v glavnem ukvarja tako z botaničnega (z zelo na­ tančnimi ilustracijami flore današnje severne Jugoslavije) kot tudi arhitektur­ nega stališča (zanimali so ga tudi klasični ostanki na Ptuju in v Celju). Pococka je na potovanjih spremljal bratranec Jeremiah Milles, zdravnik, ki je napisal vrsto pisem svojemu zaščitniku, škofu Waterfordskemu.16 Čeprav sta moža po­ tovala skupaj, so njuni zapisi zelo različni. Millesovo pričevanje ni bilo name­ njeno objavi, to so »amaterska« pisma s številnimi neformalnimi podrobnostmi — ta vrsta poročil je nekakšna vmesna stopnja med privatnimi pogledi in ob- 6 Morritt je leta 1796 potoval skozi slovenske kraje samo zaradi vojne v severni Italiji. Ven­ dar nI obžaloval. Po njem so bile »nižje verige kranjskih in štajerskih Alp povsem prekrite z gozdovi — tolikšnega zelenja naše oči v toplejših krajih niso bile vajene. Voda je čudovita In v deželi je vse polno potokov s postrvml, ki so obenem koristni in okrasni«. Gl. G. E. Marindin (ur.) »The Letters of J . B. S. Morritt of Rokeby« (London 1914), str. 307—308. 7 W. I. Monson, Extracts from a Journal, London 1820, str. 26. s Edward Browne, A Brief Account of Some Travels, London 1763. » Za kritiko Brownovega dela gl. : J. Sumrada, Valvasorjev angleški sodobnik Edward Brow­ ne v slovenskih deželah leta 1669, Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1990, str. 54—102. 1 0 J. Tobin, Journal of a Tour made in the years 1828 and 1829, London 1832, str. 165. u> T. Nugent, The Grand Tour London 1777 (viri v zvezi s Kranjsko : Vol. П, str. 5, 8, 371— 372; Vol. ш , str. 24). . " J .Ray, Observations Topographical, Moral and Physiological: Made in a Journey through part of the Low Countries . . . , London 1673; uvod. 1 3 ibid. 1 4 Med Rayevlmi sistematičnejšimi deli iz tega časa so: History of Plants; History of fi­ shes; Synopsis of Quadruped Animals and of Serpents in Synopsis of British Plants. Za pregled njegovega življenja in dela z orisom razvoja njegovega pisanja gl. C. A. Raven, John Ray Na­ turallst: His Life and Works, Cambridge 1942. 1 5 R. Pococke, A Description of the East, London, 1743—1745. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 - 1 * 43 javljenim besedilom. Zato nam ta pisma lahko razkrijejo podrobnosti o načinu, po katerem sta se specialist in/ali diletant lotila slovenskih krajev. Moža sta več kot dva meseca vodila raziskave po slovenskih krajih. Njuni zapisi so nastali med koncem maja in začetkom avgusta leta 1737. Obiskala sta priznano zanimive kraje kot so bili Idrija, Celje, Ptuj, Ljubljana, Celovec, Go­ rica in Trst, vendar sta malo dodala k opažanjem zgodnejših piscev. V številnih primerih so bile njune pripombe zelo bežne. Njun itinerarij kaže, da sta želela obiskati klasične ostanke na Slovenskem. Millesa so zanimali latinski napisi na Ptuju — po obisku le-tega je za druga slo­ venska mesta redno beležil, »da tukaj ni najti najmanjšega znamenja antike«. Veliko zanimanje za klasiko ga je pripravilo celo do tega, da je ob neki prilož­ nosti pisal o tamkajšnjih ljudeh, kot bi ne imeli nikakršne vloge v zgodovini lastnih krajev. V Ajdovščini je zapisal, da: »orači vsak dan odkrivajo . . . (staro mesto). . . toda . . . ljudje so tako nevedni, da (ploskovit relief ali napis), če ga najdejo, ali razbijejo ali spet prekrijejo z zemljo.«18 Podobno je bil v Poreču v Istri zaničljiv do »nevednosti ljudi, ki so odlagali marmorne napise na obalo, tako da so se poškodovali in postali nečitljivi«.19 Slovenski kraji so se torej Millesu in Pococku zdeli neprimerni za »veliko potovanje«. Ti neoklasični predsodki niso bili lastni le tema dvema piscema, ampak so povsem razvidni tudi iz pisma, ki ga je pisal dr. Edward Thomas, šti­ rinajst let pozneje Millesu iz »divjih gora, ki ločujejo beneško in avstrijsko ozemlje«. Na poti skozi Gorenjsko je zapisal: »Presenetljivo je videti tako ne­ nadno spremembo obnašanja, navad, noše in pogledov, tako blizu Italijanov, kot jo vidim zdaj jaz na avstrijskem ozemlju. Ne vem, s čim naj zapolnim svoje pi­ smo saj tu tako zelo morebiti »neverjetno« manjka kakršnihkoli zanimivosti ali starin in take zelo ni niti sledu o kakem rimskem spomeniku, da se človeku zdi, kot da Rimljani nikoli niso naselili teh krajev ali v njih ustanavljali koloni].« Kljub temu pa pisna pričevanja Millesa in Pococka vsebujejo tudi gradivo, ki ni v zvezi zgolj z iskanjem antike. V obeh primerih najbolj natančni odlomki zadevajo presihajoče Cerkniško jezero. Oba moža sta brala Valvasorja, ki je dal s svojim izjemnim zanimanjem za posebnost jezera področju okrog Cerknice po­ seben status. Tako obstajajo podobnosti med njunim pisanjem m pisanjem nju­ nega nemškega sodobnika Georga Friedricha Keysslerja,22 ki je tudi bral Valva­ sorja. Kaže, da je imelo -Valvasorjevo delo močan vpliv na obiskovalce ki so prihajali gledat presihajoče jezero in druge »naravne redkosti« slovenskih kra­ jev — s tega stališča je poučno primerjati pisanje Millesa in Pococka v zvezi z jezerom in njegovo okolico z zgodnejšim pisanjem^ Simona Clementsa, angle­ škega trgovca z vinom, ki je kraje obiskal leta 1715.23 Ko je Clements prišel do Cerknice, jo je opisal le kot: »prijeten trg (s ši­ rokim potokom), ki ga zemljevidi postavljajo tik ob jezero enakega imena; na naši levi je bilo pred nami dve ali tri milje širokih ravninskih travnikov m moč­ virij, ki so bili morda prej res pod vodo, toda vse, kar smo lahko videli od jezera, se ni /delo večje od ribnika.«24 Clements je šele kasneje izvedel za presihajoči značaj jezera in je na rob zgornjega poročila zapisal: »Medtem so mi povedali, da je celotna ravnina (ali barje) pozimi pod vodo in tako dela jezero.« Ta od­ lomek je v nasprotju s pričevanji Keysslerja, Millesa in Pococka. Keyssler je v I T ^ m a h Milles, The Letters of Jeremiah Milles to the Bishop of Waterford; British Li- oraryManuscrip^ADD MSS 1 5 , i W 4 . n a p i s a n o y J u d e n b u r g u „ m e s t l h v P r e k m u r j u . >» ib id ; pismo z dne 23. 6. 1737, pisano iz Idrije. » Ä / d ^ m a t V ^ r s ^ - Ä ^ ' T Ä s to Jeremiah Milles; British Library Manu­ script ADD MSS 19, 941. Pismo 2; dne 7. 4. 1751. S l ^ ' Ä Ä Kiîsen durch Deutschland . . . , Hannover 1740-1741. LXXVm Brief, S t r - " A Simon Clements, A Journal of my Travels . . . in the Year 1715; Egerton MSS 21*1. 2 4 ibid.; str. 22. 3 8 ibid. ; str. 22. I* C- CAHMTOHAEL: ANGLEŠKA GENTLEMAN NA POTOVANJU . . . 2 lS t ; r a f P7d m e t U Uf tovil : ^(Cerknica) je samo vas in sama po sebi ni Г П Г Р Г . ° S ' l?еГ,°' u 1 l e Ž i P r i b l i ž n 0 m i I J° i n PQl s t r a n - ie zelo slavno in' S a r i S ï i a Z P r a V e V l l m h n a r a v o s l o v c e v . ^ Tudi Milles je zabeležil, da »sta sla gledat zelo znano jezero, imenovano Cerkniško jezero . . . ki ga imajo DO ora vici za eno največjih čudes narave«.27 3 P P _ Mordà Milles in Pococke prav zato, ker sta imela intelektualen okvir n* katerega sta lahko oprla lastna opažanja o Cerkniškem jezeru n ? t a b ^ p r i s f ђепа po Monsonovih besedah) »v neurejene opise«« Zdi se, da sta potovak v feïeralC O inP r> a i2knrT e n 0 m ' **? ^ * " ^ p r 0 C 6 S t e * a ^ o v i t e g a ^ k a n j a jezera« ш »da kolikor mogoče ustrezno raziščeta vse podrobnosti«5 8 Tako e V T ° ' a 3 e P O f °ČJe U Ž i V a I° S l 0 V e S k r a i a z » a L t v e n o pomembnostjo' Milles najprej opiše lego kraja: otoke, skale in odtoke iz jezera Podatke ie poslal svojemu zaščitniku, ki je, kot kaže, tudi poznal razprave v zvezi z jeze! rom. Milles mu je pisal: »Nekateri, ki so pisali o jezeru, trdijo, da se dogafa'(od­ tekanje) junija ah malce kasneje, nato pa se vedno vrača septembra, vfndar mi visno e ' S ? P r n m t V a Š e \ r d S \? ' d a j e t 0 n a p a k a ' k a ^ * z e r o i* P ° v * m od­visno od temperature zraka. V nekaterih izjemno sušnih letih je menda iz- ÏÏS Ш с 1 1 Л 1 к г а \ п а Iej°> š e P r | d štiriindvajsetimi leti ali nekaj akTga pa se sploh ш izteklo celih sedem let!«- Iz oblike in vsebine pisma je mogoče razbratt v Kriv l J° S^ onk e,m j e Z e r u i n z a n i m a n J * zanj preživeli od časov déba v Kraljevski družbi v 80. letih 17. stoletja in kasnejše objave Valvasorjevega dela o Kranjski.- Pococke in Milles'sta področje obiskala namenoma! fa v 3 nadaljnjega akademskega zanimanja za jezero, medtem ko je slabše obveščeni Clements potoval mimo povsem po naključju. Milles nadaljuje z opisom neka­ terih gospodarskih dejavnosti okrog jezera, ki so pogojene z njegovo naravo- posebej kako so razdeljena opravila v zvezi z ribolovom. Zaradi nevarnosti se ženske in otroci niso spuščali v uvale in so lovili ribe le v dolinah. Omenja tudi da imajo ribiči za označevanje nivoja vode ribiški kamen (ribeskakamen), ki jim pokaže, kdaj naj pripravijo mreže. Videl je velike količine rib in pripomnil, da bi odvečne lahko poslali v sosednje dežele.31 Tako Milles kot Pococke sta z užitkom jedla ribe; Milles opiše »najboljšega r a T k a o S e m , j i h k d a j V i d e 1 ' p a t a n i t i n i b i I najbolje, kar jih jezero lahko po­ nudi«. Pococke opisuje 9 palcev (palec = 254 mm) dolge ščuke,33 za katere pravi Milles da so »izjemno Čvrste in bele«.34 Iz njunih opisov veje občutek, da sta prispela v Arkadijo. Nekaj podobnega je mogoče nekaj kasneje najti v Stein- bergovem delu o Cerkniškem jezeru, kjer so na naslovni strani prikazani bogovi m mitološka bitja z rogom izobilja.36 Millesa in Pococka je zanimala tudi letina, ki so jo pridelali v času ko je­ zero m bilo polno. Pococke omenja, da tu »rastejo številne neobičajne rastline za katere menijo, da so dobre za živino«.37 Plitvo jezero s trstjem in raznimi rastlinami je bilo privlačno za divjačino. Milles je zapisal, da je na tem območju zimovalo kar 5000 labodov. Na koncu pisma zaščitniku je o kraju povzel: »... je­ zero daje vse leto obilo živeža prebivalcem teh krajev; povsem po pravici pa se zà veliko čudo šteje naslednje: v razdobju nekaj dni se človek lahko v jezeru 2 8 J. G. Keyssler, op. cit. 2 7 W. I. Monson, op. cit. » J. Milles, op. cit. ; pismo z dne 15. 7. 1737. ™ J. Milles, op. cit. ; pismo z dne 15. 7. 1737. Hana iqR7 U đ H a f»^ a i i «? , R « S 2 ' i < K o , r e s p o n đ e ? c a J a n e z a Vajkarda Valvasorja z Royal Society, Ljub­ i c t «Il ' r , ^ = ^ m e 4 1 , ™ ä ! u d Ü a k° r e sP°nđei»ce med Valvasorjem in. Kraljevsko družbo v letih ibid" str.' ÌOO-ш J e Ш т и п ( 1 Н а Ц е У č l a n o m Družbe prikazal, kako se obnaSa jezero. GL ;" J. Milles, op. cit.; pismo z dne 15. 7. 1737. j* J. Milles, op. cit.; pismo z dne 15. 7. 1737. * R. Pococke, op. cit. ; str. 259. " J. Milles, op. cit.; pismo z dne 15. 7. 1737. wiin.™D 0.?£ ) p n? PO r o č i l ° o zgodovini »arkadskih« idej v evropski zgodovini v đelu Raymond Williams, The Country and the City, London 1974. ' o n o nitzer Seé,A£a7bnalhen5b8er#red^orUChe N a c h r l c h t v o n d e r a l n d e m I n n e r K r a l n gelegenen Czirk- 37 R. Pococke, op. cit. ; str. 260. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 45 ukvarja z ribolovom in lovom, vidi pa vodo, ribe, perutnino, koruzo, travo, go­ vedo ih vsakršno divjačino in divjo perjad.«38 4. Zaključek Angleški popotniki, ki so v 17. in 18. stoletju zapisali svoja doživetja, so sledili uveljavljenemu »pravilu okusa«. Pogosto se zdi, da izvirnost ni bila po­ sebno zaželena — morda zato, ker so popotniki čutili, da potujejo po »znanem svetu«, ne pa da raziskujejo »temnejše celine«. Vsekakor pa v 17. in v manjši meri tudi 18. stoletju glede slovenskih krajev ni bilo nikakršnega »pravila oku­ sa«. Zato je bilo piscem manj jasno, kaj — če sploh — je vredno obiskati, ali, če uporabim Thomasove besede, »s čim . . . naj zapolnim . . . pismo«.38 Brownovo delo (1673) je temu ustrezno v nekaterih delih šibko: čeprav mu je bilo naro­ čeno, naj razišče konkretne stvari — kot npr. rudnike, je njegovo pisanje po­ večini polno empiričnih opažanj brez resnejšega poznavanja predmeta. Informacije iz Valvasorja so slovenske kraje zares postavile na znanstveni zemljevid Evrope. Pococka, ki se je deloma zanimal za botaniko, so tako pri­ tegnili naravni pojavi. Milles je sodeloval v nekakšni debati o pojavih okrog Cerknice s svojim zaščitnikom. Njuno delo kaže, kako je na dojemanje sloven­ skih krajev vplivalo Valvasorjevo živopisno delo. Ob koncu 17. stoletja je bil med ljudmi tudi močnejši občutek, da so na­ ravni pojavi sami po sebi dovolj važen razlog za potovanje. Zato so Ray in drugi naravoslovci lahko objavljali dela, namenjena strokovnjakom. Toda — kot smo pravkar videli — se naši poznavalci in diletanti niso razločevali tako očitno. Navsezadnje je bil Pococke »levantinski norec«, katerega portret v po­ polni turški opravi, vključno s turbanom, visi v ženevski umetnostni galeriji. Zanimala ga je tudi »dediščina«, kot jo je razumel njegov razred, bolj kot slo­ vanska kultura sama po sebi. Millesa pa je zanimalo tudi iskanje klasičnih ostankov in je bil razočaran, ker ni našel nobenih »znamenj antike«. Njuno delo ima svojo'vrednost kot vir, a predvsem kot pokazatelj Valvasorjevega vpliva na angleške izobražene popotnike. Milles je ugotavljal, da je ta vpliv po obsegu omejen na elito, ločeno od večine potujočih gentlemanov. Ko govori o kraških jamah pri Postojni, zapiše: »Pripomniti moram, da jamo, čeprav je čudo, obišče zelo malo popotnikov, četudi ni od rok, — saj je večina, ki potuje po tej >cesti, prepričana, da na Kranjskem ni ničesar, kar bi bilo vredno vi- Prevedla Metka Čuk deti.* S u m m a r y TWO GENTLEMEN TRAVELLERS IN THE SLOVENE LANDS IN 1737 Catherine D. Carmichael The Slovene Lands were not the usual destination for English gentlemen travel­ lers during the 17th and 18th centuries. The preferred itinerary was normally dictated by the contemporary ,rule of taste'. Like much of East Central Europe, present-day Slovenia was regarded as neither »classical« like Italy, nor as exotic as the Levant. Jeremiah Milles and Richard Pococke did, however, spend some time in this area in the summer of 1737. Their impressions are preserved in Milles unpublished letters held in the British Library in London, and in Pococke's book »A Description of the East«. This article aims to examine these writings as a potential source for Slovene history. Anthropologists and historians have debated the usefulness of outsiders testi­ monies or the .alien eye', and have often found these writings to be pervaded by a 3 8 J. Milles, op. cit. ; pismo z dne 17. 7. 1737. 5 9 E. Thomas, op. cit. ; p ismo z dne 7. 4. 1751. w J. Milles, op. cit.; pismo z dne 19. 7. 1737, napisano v Pulju. 46 C. CARMICHAEL: ANGLEŠKA GENTLEMANA NA POTOVANJU . . . sense of »heritage« as perceived by the class of the author. In most places the com­ ments of Milles and Pococke are very cursory as they did not find much evidence of Roman remains, etc. Nor did they show any interest in Slavonic culture per se. Ne­ vertheless, both men wrote in considerably more detail about the »-natural rarity« of Lake Cerknica. Indeed the pair went to Notranjsko specifically to see »the whole pro­ cess of this wonderful evacuation«. From the content of Milles letters it seems that interest in this phenomenon had survived from the Royal Society correspondence of the 1680's with Valvasor. Most critically, both travellers were personally familiar with the work of the Carniolan Polymath. In some sense, then, Valvasor's work placed the Slovene lands and in particular Lake Cerknica on the scientific map of Europe. Although the Englishmen's comments are not especially illuminating in themselves, they do show a tangible influence of »Die Ehre des Herzogthums Krain« and further works on the more educated of gen­ tlemen travellers in the 18 th century. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgodo­ vine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgo­ dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slove­ nije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: —.Milko Kos, • SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in "okolice (1955), 96 strani. — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJANE (1956), 72 strani. — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. — Sergij Vilfan — Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN STIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani. L ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 . 47—B3 47 K a t j a S t u r m - S c h n a b l ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM Predavanje na kolokviju »Odmev francoske revo­ lucije in spomini nanjo«, ki ga je priredila Sloven­ ska matica v Ljubljani 20. in 21. novembra 1989. Francoska revolucija je kulminacijski dogodek, ki so ga pripravljala, po­ vzročala in omogočala dolgotrajna socialna in intelektualna vrenja v teku 18. stoletja. Za časa Ludvika XlV.-je doživela absolutistična monarhija svoj vrhu­ nec, 18. stoletje pa je pomenilo njen končni propad. Socialna nasprotja med vladajočimi privilegiranimi sloji — dvorom, aristokracijo, cerkvenimi mogotci — in narodom so se v teku 18. stoletja stopnjevala. Del prebivalstva, predvsem kmečkega in malomeščanskega, je obubožal do skrajnosti, medtem ko so privi­ legirani sloji živeli v materialnem blišču in — ob istočasnem propadanju nravi — v moralni bedi. To se je izražalo med drugim v kupljivosti in podkupljivosti državnih institucij (pravosodja, parlamentov itd.) in v ciničnem odnosu laičnih in cerkvenih mogotcev do ljudstva. Vse to je bičal Beaumarchais v svoji sati­ rični komediji »Les noces de Figaro ou la folle journée«, ki je služila A. T. Lin­ hartu za podlago njegovega »Matička«.1 Dodatno pogubno za gospodarstvo pa je bila francoska udeležba pri tako imenovani avstrijski nàsledstveni vojni (1756—1763), kar so najbolj občutile obubožane ljudske mase. S socialne plati je bila francoska revolucija torej programirana in neizbežna. Vsebinski kakovostni skok v smer preureditve družbenega reda pa so bili miselni procesi in njihovi rezultati, ki so dosegli svojo kulminacijsko točko na eni strani v proglasitvi človekovih pravic in na drugi strani v končni uvelja­ vitvi pozitivne znanosti. Človekove pravice, ki jih je zastopalo prvotno krščan­ stvo, sta si v srednjem veku podredili aristokracija in cerkev s pomočjo fevdal­ nega reda. Filozofijo si je podredila teologija — philosophia ancilla Theologiae — in s tem ovirala svobodni razvoj znanosti. Evropski človek se je znašel v no­ vem fizičnem in duhovnem suženjstvu, postal je objekt fevdalnih sil. Huma­ nisti so v 14. stoletju sicer obnovili antične prosvetiteljske ideale — človekovo dostojanstvo in svoboda, spoznanje na podlagi lastnega razuma, ločitev teolo­ gije od filozofije itd. —, vendar do vsega tega široki ljudski sloji niso imeli do­ stopa. Oblastniške sile so nasilno branile svoj primat nad filozofijo. Giordano Bruno je še leta 1600 zgorel na grmadi, Galileo Galilei pa se je moral še leta 1633 javno odreči svojim spoznanjem, da mu je sveta inkvizicija prizanesla. Vendar se razvoj ni več dal ustaviti: Amerika je bila odkrita, v Angliji se je razvijal empirizem, v Franciji pa je René Descartes (1596—1650) ponovno uvedel kategorijo RAZUM/RAISON kot nositeljico človekovega spoznanja ter legitimiral ločitev teološkega mišljenja od filozofskega s svojim »Discours de la méthode«.2 Descartes dokaže na podlagi štirih pravil, da se mora človek osvo­ boditi z lastnim hotenjem vsake tuje ali tradicionalne veljavnosti (autorité), da lahko proučuje svet z lastnim razumom na podlagi evidentnih dejstev. Karte- zijanski racionalizem in njegovo pravilo o evidenčnosti sta izhodna točka fran­ coskih filozofov v 18. stoletju, ki pridejo s pomočjo rezultatov angleških empi- ristov do novega kritičnega racionalizma, za katerega je edina avtoriteta za 1 K. Sturm-Schnabl, slovenski narodni preporod in njegovi neposredni odnosi s francoskim razsvetljenstvom In janzenlzmom. Zgodovinski časopis 43 (1989), 362. ^ Bene Descartes, Le Discours de la Méthode pour bien conduire sa raison et chercher la vérité dans les sciences. 1637. 48 K. STURM-SCHNABL: ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE . . . spoznanje razum. Kakovostni skok od Descartesa dalje je v tem, da razsvet­ ljenci podvržejo racionalni preiskavi tudi teološke kategorije (Descartes sam jih še ni izpodbijal), npr. božje razodetje, dogme, krščansko moralo prav tako kot politične in družbene institucije. S tem se je filozofija končno ločila od teo­ logije. Pozitivistična filozofija je v službi eksaktnih znanosti in jim nudi ustrez­ ne metode proučevanja. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je KAKO in ne več ZAKAJ. Razsvetljeni človek se je rešil metafizičnega strahu in postal svoj lastni SUBJEKT, sam sebi odgovoren, pripravljen proučiti svet z lastnim razumom v lastno korist, za svojo srečo na tem svetu. Znanost zamenja metafiziko in filozofski duh rodi novi humanizem — vero v napredek človeka in družbe. Filozofi, z Voltairejem in Rousseaujem na čelu, razmišljajo o tem, kako si naj človek kot posameznik ustvari individualno srečo in kako se naj le-ta ustvari tudi za celotno nacijo (družbo). Politični ideal postane demokracija. Civilizacija naj bi se razvila na podlagi miru, svobode, pravičnosti in dobrobiti človeka. Zato razvije Voltaire ekonomski program, v katerem je »poljedelstvo prva izmed potrebnih obrti-«, trgovina pa vir bogastva in moči vsake nacije. Krona civilizacije pa naj bi bile lepe umetnosti in intelektualno udejstvovanje. Sam je uresničil agrarno-eko- nomski socialni program v Freneyu: »Un repaire de 40 sauvages est devenu une petite ville opulente habitée par 1200 personnes utiles« piše leta 1775 Bau- deau-ju. Voltaire in Rousseau sta razširjala svoje ideje v leposlovnih, polemič­ nih in filozofskih spisih. Ze leta 1761 so v stanovskem gledališču v Ljubljani gostovali Italijani z Voltairejevo dramo Nadine4. Enciklopedisti, predvsem Denis Diderot (1713— 1784) in Jean Baptiste le Ronde d'Alembert (1717—1783), pa zbirajo vse po­ datke, ki jih nudijo eksaktne znanosti v »enciklopediji«5 in sprožijo s tem pravo evforijo po znanstvenem udejstvovanju na podlagi empirike in eksperimenta. Med Slovenci je prvi pristaš novega, dejansko revolucionarnega modela mišlje­ nja JANEZ ŽIGA POPOVIC (1705-1774). Se čisto v stilu baročnih eruditov se ukvarja z raznoraznim! panogami — s filologijo, botaniko, geografijo, topono­ mastiku, leksikografijo, jezikoslovjem itd, vendar že v duhu razsvetljenstva z empiričnim pristopom, na podlagi eksaktnih znanstvenih analiz. Kot botanik in toponomast spozna važnost ljudskih nazivov za rastline in toponime Pri tem se sooča tudi z raznimi dialekti, prepozna njihovo funkcijo in pomen v strukturi jezika. Na podlagi tega analitičnega spoznanja pa je Popovič znan­ stveno utemeljil, da je slovenščina kljub dialektalni raznolikosti en sam jezik.8 Nadalje je razmišljal o slovenskem pravopisu na osnovi enega samega znaka za vsak fonem.' Gradivo, ki ga je zbral za slovenski slovar, je prepustil Po- hhnu, od tega ga je dobil Vodnik, preko njega pa se je končno zlilo v Pleterš- nikov slovar. Popoviča so cenili vsi slovenski preporoditelji, od Pohlina in Lin­ harta do Kopitarja in Vodnika. Enciklopedijski pristop k znanosti se je končno na široko razvejal v Zoiso­ vem krogu. A. T. Linhart pa je uresničil Voltairejevo zahtevo po novem zgodo- vinopisju. Z enciklopedijskim pristopom se uveljavljajo filozofske ideje o indi- sposobnm S 6 l ' ^ v e ^ a ^ Ä . ^ P 0 S t ^ 1 0 m a l h n o r,a?*oäno mesto, v katerem av l 1200 ВД^еА^тИЗ™ - 9750S°pk)rls~l8°2T8rsS c o m P l è t e s đ e V o l t a l r e «• correspondance Wn^ÄÄSKmt IBÄ "̂1 V iretekU11 St0letJlh- П teatro " a U a n° a L 'u°- 5 Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers. Paris 1751- 1780. » Untersuchungen vom Meer, die auf Veranlassung einer Schrift De Columnl« Hrroniia welche der hochberühmte Professor Altorf, Herr Chris. GottT Schwarz h e r a u s g e b e n nehS andern zu derselben gehörigen Anmerkungen von einem Liebhabi^ d^r Natur l lh?! I nd der I h f lologie vorgetragen werden. Frankfurt und Leipzig 1750 336 337 «an»"enre und der Phi- tako pile3 s V o v I n l k f p ^ ^ r ê na3ttrPr2T8.POSebe3 d a l n a p W t i č r t d z a S l n *• l n ^сег »» • * " K. Sturm-Schnabl, Die slowenische Lexikographie. V Handbücher zur Sorach und Knm . . . Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 • 1 49 vidualni vrednosti slehernega človeka in naroda: upoštevati se mora vsako evidentno izpričano dejstvo, treba je pisati zgodovino ljudi in he zgodovino mogotcev. Voltaire pravi : »On n'a fait que l'histoire des rois, mais on n'a point fait celle de la-nation. II.semble que pendant ' quatorze cent ans il n'y ait eu dans les Gaules que des rois, des ministres et des généraux; mais nos moeurs, nos lois, nos costumes, notre esprit ne sont donc rien?«9 Prav v tem Voltaireje- .vem duhu je napisal Linhart svojo zgodovino Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Österreichs. Laybach I 1788, II 1791 (II, 230 s. citira Linhart tudi Popoviča). Ce se nočemo posvetiti odmevu francoske revolucije na slovenskem Koro­ škem, je' treba ponovno poudariti, da je francoska revolucija pač kulminacijski dogodek, zaključek socialnih razvojev in dolgotrajnih intelektualnih procesov, osnovno revolucionarno dejstvo pa kakovostni skok v filozofski misli v odnosu do samorazumevanja človeka, ki je postal sam svoj subjekt s pravico in dolž­ nostjo, da si kuje svojo srečo na"* tem svetu. V tem smislu najdemo odmeve francoskih idej tudi med Korošci že dokaj zgodaj. Tako je Ožbalt Gutsman (1725—1790), četudi jezuit in pridigar, v zrcalu svojega znanstvenega pristopa v svoji gramatiki1 0 in slovarju11 vendar razsvetljenec in enciklopedist. Tudi nje­ gova filološko-lingvistična dela se ujemajo z idejo individualnosti in samoure- sničevanja slovenskega naroda.12 Pesnika'Urbana Jarnika (1784—1844) pa bi lahko označili z današnjo terminologijo za jezikoslovca, politologa,' agronoma. Predvsem njegova knjižica o sadjarstvu13 je v skladu z Voltairejevo zahtevo, da naj je kmetijstvo prva med potrebnimi obrtmi. Knjigo mu je pomagal se­ staviti Franz Grundtner (1767—1827), agronom in ekonom ter nadvse uspešen upravitelj posestev in podjetij grofa Eggerja. Grundtner je bil pristaš franco­ skih idej in član frankofilskih.krogov v Celovcu.14"Prevedel je nekaj brambov- •skih pesmi, vendar je to-'storil na izrecno zahtevo okrožnega glavarja Frade^- necka.15 Med nemškim plemstvom in'bogatim meščanstvom so se širile ideje fran­ coskega razsvetljenstva v drugi polovici 18. stoletja.' Tako je bila ustanovljena kmetijska družba leta 1765.16 Kakor so v Ljubljani že leta 1761 igrali Voltaire­ jevo dramo Nadine, tako zasledimo ha spisku knjigarne Waliser v Celovcu leta 1787 kar pet strani francoskih knjig, med njimi tudi Voltaireja in Rousseauja in celo L'apologie de la Bastille.17 Grof Ulm piše 1810 med drugim o frankofil- skih aristokratskih in meščanskih krogih:18 »Ze nekaj let imajo razne sumljivo nastrojene osebe dnevno zborovanja pri gostilničarju Vincencu Schliebru, de- ' loma pri gostilničarju Gstirnerju Lendu (imenovano pri Welschu) in tudi pri Zapfenwirtu Haslingerju v vetrinjskem predmestju so se zbirali. Ob tem so predvsem prebirali tuje časopise, vse kar je zadevalo francosko vlado so entu- 9 »Pisala se je zgodovina kraljev In sploh ne zgodovina nacije. Zdi se, da tisoč štiristo let v Galiji ni bilo nikogar razen kraljev, ministrov in generalov; vendar, naše nravi, naši zakoni, naši običaji, naš duh. vse to naj ne bi bilo nič?« (prevedla K. St. Seh.). — Oeuvres complètes de Voltaire 35. Correspondance m . Années 1738—1740, Nr. 938 — 1393. Paris 1880, 374. V pismu: 1234, A. M. Le Marquis d'Argenson. A Bruxelles, le 26 janvier 1740. lu Oswald Gutsmann, Windische Sprachlehre. Klagenfurt 1777. 11 Oswald Gutsmann, Deutsch-Windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutsch- ten windischen Wörter. Klagenfurt 1789. 12 Th. Domej, Slovenska jezikovna misel na Koroškem v 18. stoletju. V: Obdobja 1, Razsvet- ljenstvo. Ljubljana 1979, 195—208. •P Sadje — Reja ali Navuk Kako Se more prav lehko, ino V kratkem zhasu nikar ko ve- liko dobreh, ino sdraveh dreves podrediti, temozh tudi narshlahtnejshe sadje sadobiti. Is Niem- shkega V Slovenji jesik preneshen, ino pomnoshen. v Zelouzu 1817. Per joanesu Leonu, miest- nemu Natiskavzu. 14 M. Ortner, Aus der Franzosenzeit in Kärnten. Zeugnisse zur inneren Geschichte der Epo- che der Regierung des Kaisers Franz. Carinthia I. Klagenfurt 1925. 75—96. 15 F. Kotnik, Pesme za deželski bran. V: CZN 10, (1911), 80—84. 18 J. Burger, Album zur Erinnerung an den 100-jährigen Bestand der k. k. Landwirtschafts- Gesellschaft. Klagenfurt 1865. 17 Fortgesetztes Verzeichniß derjenigen neuen Bücher, welche Bey Carl Friedrich Walliser Buchhändlern in Klagenfurt zu haben sind. 1787. (Izvod tega tiskanega »prodajnega kataloga« sem našla v knjižnici deželnega muzeja v Celovcu, K. St. Sch.) 18 M. Ortner, op. cit., str. 88 in 89. (Stadt- und Landrechtspräsident Ferdinand Freyh. v. Ulm an den Präsidenten der Polizeihofstelle Freiherrn von Hager.) 50 K. STURM-SCHNABL: ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE . . . ziastično povzdigovali, nasprotno pa so vsako uredbo deželnega kneza zlona­ merno smešil i . . . Med sovražnikovo okupacijo so si tile ljudje dovoljevali na vseh javnih prostorih nesramno izražati odvratne pripombe o naši dobrodelni ustavi. Postali so vneti branitelji vsake, še tako mučne uredbe tujih mogotcev in glasno so razglašali svoje upanje, da Koroška nikoli več ne bi prišla pod -avstrijsko suverenost.« (Prevedla K. St. Sch.) f Med aristokrati je bil najbolj znan frankofil baron Franz von Herbert, ki ga j e. izdal za jakobinca Hohenwart kot obtoženec pri procesu proti jakobin- cem na Dunaju leta 1794,19 med meščani brata Moro iz Vetrinja, tiskar Klein- mayr in drugi. V Celovcu je obstajala framazonska loža «-Zur wohltätigen Ma­ rianne«, ki pa je bila leta 1785 s patentom Jožefa II. razpuščena.20-Vsi ti pristaši razsvetljenstva — aristokrati, meščani in jožefinistično usmerjena duhovščina — so pozdravili francosko revolucijo z navdušenjem. Ko je pod Francem I. na­ stopila gonja proti vsemu, kar je bilo naklonjeno »-francoskim-« idejam, so se pristaši razsvetljenstva srečavali v gostilnah, oziroma aristokrati v Herbertovi hiši. . y 1809, tik pred vojno, je dunajska vlada poslala ovaduha, da poizve, kdo je na Koroškem frankofil. Tik po 11. januarju 1810, takoj ko so Francozi po skle­ nitvi Schönbrunnskega miru zapustili Celovec, je predsednik dvornega policij­ skega urada baron Hager zahteval od okrožnega glavarja Fradenecka in pred­ sednika deželnega sodišča grofa Ulma (menda tudi od škofa Salma) politično oceno oseb, ki jih je 1809. leta poslani ovaduh v svojem poročilu naštel. Frade- neck se je temu odzval 1. februarja leta 1810. Naštel in označil je devet oseb. Barona Herberta je očitno skušal ščititi s tem, da ga je opisal kot čudaka. Tudi ostale osebe je bolj ali manj razbremenjeval.21 Med njimi so očitno trije sloven­ ski duhovniki: Karl Priorie, kurat v Podljubelju, kaplan Mihael Kopreinik iz Kaple ob Dravi in dekan Mitsch iz Kaple ob Dravi, za katerega Fradeneck pravi, da je bil framazon oziroma član tajnega društva.22 Grof Ulm se odzove Hagerjevi zahtevi 15. februarja ter ocenjuje 35 oseb in še vso družino barona Herberta zelo negativno, med njimi tudi Grundtnerja. Po imenih sodeč bi bil lahko še kdo izmed navedenih oseb Slovenec (Pistotnig, Okorn). Ulmovo pismo je strupeno in polno novih oziroma dodatnih obtožb. Tako so torej bili maloštevilni razsvetljenski slovenski izobraženci na Ko­ roškem včlanjeni v razne frankofilske nemške kroge. In ker so laični izobra­ ženci že po svoji poklicni potrebi bili vključeni v nemško družbo, verjetno za marsikoga ne vemo. Marsikaj bi se še našlo v koroškem deželnem arhivu v Ce­ lovcu. Za Gutsmana sem zvedela, da se je našla neka zapuščina, med katero so tudi dokumenti o fondu, ki ga je ustanovil za študente. Pretežno je bilo slovensko prebivalstvo na Koroškem seveda kmečkega stanu. Za to prebivalstvo pravi podkralj princ Eugène de Beauharnais, pastorek Napoleona, v svojih memoarih za leto 1809123 »Prebivalci Kranjske in Koroške so se Francozov sicer bali, niso jih pa sovražili, priznali so njihovo strogo di- sciplino. Brez nevolje so se spominjali na prejšnja bivanja francoskih armad prï njih. Veliko bolj so se bali madžarskega in hrvaškega vojaštva, ki jih je 19 D. Zwitter - Tehovnik, Wirkungen der französischen Revolution in Krairi. Wien—Salzburg 1975, 145. 4> R. Cefarln, Kärnten und die Freimaurerei. Wien 1932, 75—124. (Nachdruck der Ausgabe von 1932. Buchhandlung Magnet/Kärntner Antiquariat Völkermarkt 1988.) 21 M. Ortner, op. cit. 4 R. Cefarln, op. cit., str. 87—91 : »Josef Anton Mitsch; ein Kärntner Slovene, wurde am 16. Jänner 1754 in St. Peter bei Klagenfurt geboren und starb als Propst von Gurnltz im hohen Alter von: 94 Jahren am 16. März 1848... In seinem Nachlaß fand man den freimaurerischen Meister- schurz, den er, allen polizeilichen Verfolgungen zum Trotz, zu verbergen und aufzubewahren verstanden hatte . . .« Mitsch Je avtor dveh filozofskih broSuric : Etwas über die unsterbliche Seele und philosophische Ansichten. Zum Besten des Elisabethinen Kranken Instituts. Klagen- furt. 1817; Aphorismen moralisch-philosophischen Inhalts. Zum Wohle des M. E. Elisabethinen Frauen Konvents, gewidmet vom Propste Mitsch. Klagenfurt 1840. Nekaj teh aforizmov publicira R. Cefarln v navedeni knjigi. 23 Auszüge aus den Memoiren des Prinzen Eugen von Beauharnais, Herzog von Leuchten- berg. Übersetzt und für die »Carinthia« zusammengestellt von Paul F. v. Herbert. V: Carinthla 4 (1859), 29. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 51 ogrožalo.« Prevajalec, ki je izdal pričujoče m e m o a r e v Car inthi i leta 1859, se j e čutil dolžnega da pristavit i sledečo opombo: »tako govori podkral j , jaz samo cit i ram njegove besede v v e r n e m prevodu, ne da bi j ih odobraval« (prevedla K. St. Sch.). I n res, če si pogledamo v Deželnem a r h i v u za Koroško fascikel Franzosen­ zeit 1796-7-1813 42/1 Allgemeines, ki vsebuje letake, časopise, slike, pamflete n a Napoleona in francosko revolucijo, opazimo, da j e vsa proti francoska propa­ ganda v nemščini (brambovske pesmi, ki j ih je prevedel G r u n d t n e r , so preve­ dene po izrecnem nalogu graškega gubernija), 2 4 Franci ja, francoska revolucija in Napoleon pa so proglašeni za besne sovražnike avstri jskega nemštva. Avstri­ ja kliče v boj prot i sovražnikom »germanske nacije«. Letaki in proglasi so sila mi l i tantni in sovražni t e r v tonu nemško-nacionalistični in Slovencev sploh ne upoštevajo. Avstri ja je že t a k r a t enostavno ignorirala nacionalno individualnost narodov, nad kater imi je gospodovala. Slovensko kmečko prebivalstvo ni bilo Francozom sovražno. Deloma, ker so francoske čete bile pod strožjo disciplino kakor avstri jske cesarske, ki so povzročale mnogo, več incidentov, deloma pa zato, ker je slovensko kmečko prebivalstvo bilo le precej obveščeno, kaj se je dogajalo v Franci j i t e r je pričakovalo od Francozov podporo v n a r o d n e m raz­ voju in izboljšanje pravnega položaja, k a r se je za časa Il irskih provinc v le-teh tudi zgodilo. Dokaze o obveščenosti našega kmečkega l judstva glede dogodkov v F r a n ­ ciji najdemo že pri bukovnikih. Tako je rožanski bukovnik Miha Andreas (1762 —1821) že leta 1793 napisal pesem o francoski revolucij i : Kje ste leta vi pokoja Mirne leta, kam ste šle? Odi žolda in poboja Sliši inu vidi se. Na Francoskem se začelo, Dobro ve to vsaki sam. Kdaj, kako bo konec vzelo, To je celo skrito nam. Oh! al ni to dosti milo? Ti Paris, mesto hudó! Svojga kralja si umorilo, Kakor volk jagne mlado. Nam in sebi ste storili Mirniga živlenja krej Eden drugiga morili, Bog ve kaj še bo naprej? Reve te ne obžaluje Le Francosko ino mi; Vsa Evropa omaguje, Ker se ji hudó godi. • Večni mora se srditi, Ker namesto nja časti Vidi greh na greh storiti In pobolšanja nič ni«2 5 , V šestem verzu Andreas sam poudarja, da je prebivalstvo obveščeno (Na Francoskem se začelo/dobro ve to vsaki sam), v enajstem verzu pa omenja kra­ lja Ludvika XVI., ki je bil gi l jotiniran j anuar ja 1793, ne pa še kraljice Marije Antoinette, ki je padla pod giljotino oktobra 1793. Andrej Sus ter Drabosnjak (1778—1825), najbolj pomemben in plodovit ko­ roški bukovnik, sicer n ima izrecne pesmi o francoski vojni ali Napoleonu. Ven­ dar v vseh njegovih delih pride do izraza zavest in samozavest človeka, ki se čuti kot subjekt, poleg tega pa še stanovski ponos in zavest kmeta . Brez idej razsvetl jenstva te samozavesti ne bi mogel imeti . Tako piše: »Moja pamet me tako vezhi Da od paura pridejo vse rezhi Zeiu sviet biv nezh 'dr paur kruh kna biu dobiu Sa tudi obeden gospued nabiv rodiv Sazhi stan pride od paura knam Te grof noj firsht inu kaishar sam.«2* » P. Kotnik, op. cit. M Pesme po Koroshkim ino Shtajerskim snane, enokoljko popravlene ino novo slosnene. Na Svetlo dal Matija Ahazel, ze/ar/k kraljev vuzhenik v* Zelov/nkih vi/hih /olah. I. Del Po/ vetne pe/me. V Zelovzi 1833. Nati/njene ino naprodaj per Janesu Leonu. Na str. 10—12 pod naslo­ vom: IV. Franzo/ka Voj/ka (Koro/hka). 211 Andrej Suster Drabosnjak, Suovenje obace, objavil F. Kotnik, Slovenski jezik 4 (1941), 40-r54. 52 K. STURM-SCHNABL: ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE . . . Ali pa zavest socialne etike : »•Vino pije moj sovražnik noj gre prate jest Jest mam pa glih tui dobro, da mam ano dobro viest-«.27 Razen tega ima Andrej Suster Drabosnjak tudi v svojih dramskih delih, četudi' so po tematiki verske igre (Pasijon, Ghiertenspiel, Igra b zgubljenem sinu) zelo močno izdelan posvetni laični in socialni element. Pastirji so pri njem že kar poklicna skupnost/razred. Vse te poteze ne bi bile možne, če ne bi A. Suster Drabosnjak osvojil na nek način ideje o dostojanstvu človeka, sle­ hernega človeka, kot jih je uveljavilo razsvetljenstvo. Zgleda, da je značilnost za odnos Korošcev do zbivanj, povezanih s franco­ skimi vojnami, neki obči človeški humanizem, ki vidi zlo, ki se godi, na obeh straneh. Ni čutiti sovraštva do sovražnika, ampak obžalovanje slehernega člo­ veka, ki se mu godi hudo. * Sličen tenor najdemo v pesmih izobraženca Urbana Jarnika. V njegovih treh pesmih, ki se nanašajo na Napoleona in na napoleonske vojske, beremo na koncu pesmi »od Zolda«, ki je nastala ob 3. invaziji Francozov na Koroško/3 Zoldni časi, o! bežite! Na njih mesto stopi mir, Ali zadnja kitica pesmi >*Zold« Konca ni vbijanja Krvi prelijanja Grehi človeški so uržah morije Ródi vsi se objemite, Pokončajte vaš prepir!3 0 Moč Bog dodeli nam Tvojim služabnikam Strgati ketine grešne golfije3 1 Se posebno pa v pesmi »-Mir«, 2. kitica: »2e ma kraj sovraštvo jeza Naš sovražnik je nam brat Žlahtna spet ljubezni veza Nas obvije tavžent krat. Ze je žovtne konc morije bratci se ne vbijajo V nožence zdaj meč se skrije Roke si podajajo32 Tudi četrta Jarnikova pesem govori prav o Napoleonu. »Gromite gromači« priča o odporu proti grozotam vojske, kritizira Napoleonovo pohlepnost po zmagi, istočasno pa je razvidno iz naslovov, ki jih dodaja Napoleonu, in iz vi- sokoletečih ciljev, ki mu jih pripisuje, da le nekje občuduje in dojema Napoleo­ nov genij.33 Kak orel visoko leteči vojskarja Prebera svoj rop ino s kremplam proti, Vse tiče poječe po logu vmoriti Njegovo živlenje mrliče rodi On pravi : Le jaz imenujem se stvarnik, Podobe se stvarijo nove skoz meč, Kar stariga je, se sprebrni v novine, Skoz ogenj vojnikov gre staro že preč.3 4 27 op. clt. n o t•P" Z 3 0 1 ?'"*?' K o r ° š k i slovenski bukovnik Andrej Schuster Drabosnjak. V: Die Brücke ' Î E a r n t n e r Kulturzeitschrift 4 (1978), 150—165. „,„. E. Prunč Urban Jarnlk (1784—1844). Textologlsche Grundlagen und lexikologische Unter- 1Ш m - ï ? 5 n e r S p r a c h e - B a n d x- Kritische Edition der Gedichte und Übersetzungen. Klaginfurt w E. Prunč, op. cit. 49. 31 E. Prunč, op. cit. 51. 32 E. Prunč, op. cit. 61. нсиГ'= A ; .? 1 ? d l V a k ' p T e s n l s k i » usoda Janeza Nepomuka Primiča in Urbana Jarnika. Das dichte- LjubUana1970 б Л " Z Р Г ' т ' С U " đ U r t m " J a r n i k ' R a z P r a v e - DissertationsSAZU"VIlA. M E. Pruiič, op. Cit. 44 S., 169. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 53 R é s u m é LES RETENTISSEMENTS DE LA REVOLUTION FRANÇAISE DANS , _ LA CARINTHIE SLOVENE Katja Sturm Schnabl La Révolution française fut l'événement culminant des mouvements sociaux et intellectuels du I 8 e m e siècle. Le pas qualitatif vers le nouvel ordre social fut.marqué d'une part par la Déclaration des Droits de l'homme qui, en contradiction avec la con- ception chrétienne première, ne furent plus reconnus au cours du Moyen Age par la coalition des féodaux et de l'Eglise au larges couches populaires, et d'autre part par la percée ' décisive de la pensée scientifique. Les philosophes des lumières libérèrent l'homme de sa peur métaphysique et étaient les porteparoles d'un nouvel humanisme où l'homme devint lui-même responsable de sa destinée. Janez Žiga Popovič fut chez les Slovènes le premier à transposer scientifiquement les idées des lumières. et à appliquer les résultats de ses réflexions à la situation de la nation et de la langue slovène; d'autres penseurs Slovènes adeptes des lumières lui suivirent, tout particulièrement aussi les intellectuels Slovènes de la Carinthie. Nom- breux parmi eux avaient noué des relations intenses avec les cercles francophiles de la bourgeoisie de langue allemande du pays. ' ' La majeure partie des Slovènes en Carinthie était de souche paysanne. Il est donc d'autant plus remarquable de retrouver les idées des lumières françaises dans la conscience sociale et éthique des paysans poètes — les bukovnikis. Ne soit cité ici que Michael Andreas. Le poète carinthien slovène Urban Jarnik reflète à sa façon les évé- nements en Carinthie lors des guerres napoléoniennes. Mais il est commun à tous de mener leurs réflexions dans des catégories humanistes et antropophiles, l'individu et son malheur personnel devenant sujet de l'oeuvre poétique. La Révolution française et les idées qui ont menées à elle ont eu un impact prompt sur ' la pensée de la population slovène de la Carinthie qui a fait ses aspira- tions socioéthiques et philantropes pour les siennes. VESTNIH' KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta «67. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva obravnava tudi druga vprašanja iz zgo- dovine in sodobne problematike koroških Slovencev. VKP občasno z obsež­ nejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o drugih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki v svetu. Tematska številka 1-2/1990 objavlja pregledno delo Bogdana 2olnirja »Partizanske tehnike na Koroškem«. 114 strani, cena 150 dinarjev. Vestnik koroških partizanov lahko naročite pri njegovem izdajatelju in za­ ložniku: Osrednji odbor koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501. 54 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1 9 9 1 - 1 ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Na upravi Zgodovinskega časopisa (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611,.int. 210).lahko naročite naslednje zvezke knjižne zbirke ZC: i 1. Edvard Kardclj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Ljubljana 1980, 44 strani. — 28 din Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodovin­ skega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletni« izida knjige Edvarda Kardelj a-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. 2. Franc Šebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730—1486). Ljub­ ljana 1982, 24 strani. — 20 din Razprava o doslej skoraj nepoznanem zaslužnem prekmurskem protestant­ skem učenjaku in rektorju šopronskega liceja. 3. Zgodovina denarstva in bančništva na ' Slovenskem. Posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decem­ bra 1984. Ljubljana 1987, 134 strani. — 68 din Zbornik objavlja 15 razprav o denarstvu, bančništvu, zaslužkih, cenah in življenjskih stroških na Slovenskem od antike do obdobja po drugi sve­ tovni vojni. 4. Dušan Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. Ljubljana 1987, 76 strani. — 46 din Razprava o srednjeveški zgodovini Bele krajine (politične, upravne, cer­ kvene razmere, plemstvo, gospostva, mesta, agrarna kolonizacija). 5. Janez Cviro: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861—1907. Ljubljana 1988, 88 strani. — 48 din Na podlagi nemških virov je avtor prikazal postopen prehod celjskih Nemcev od liberalne, v nacionalnem oziru manj napadalne politike do narodnostnega radikalizma, vsenemštva, antisemitizma in poudarjanja superiornosti arijske rase, ki so prevladali v desetletju pred 1. svetovno vojno. 6. Predrag Belic: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546—1569). Ljubljana 1989, 40 strani. — 28 din Predvsem na podlagi korespondence škofa Textorja z Ignacijem Lojol- skim so prikazane cerkvene razmere v Sloveniji, Textorjeva prizadevanja, da bi jezuit postal ljubljanski ali tržaški škof,ter filoprotestantsko razpo­ loženje slovenskih študentov teologije v Rimu. 7. Marta Verginella: Družina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. Ljubljana — Trst 1990, 36 strani. — 28 din " * - Večplasten vpogled v družinsko življenje vaške skupnosti, tipologija dru­ žin in poročnih zvez ter spremembe zaradi bližine mesta Trsta. 8. Rajko Bratož: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. Ljubljana 1990, 72 strani + pril. — 56 din Zgodovinska sinteza razvoja krščanstva v nekdanjem slovenskem pro­ storu od nastopa verske svobode do pokristjanjenja Slovencev. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 • 55-63 55 J a n k o P l e t e r s k i ITALIJANSKO, NEMŠKO IN SLOVENSKO (JUGOSLOVANSKO) STIČIŠČE (1918—1920) • ' Referat na posvetu »Narodi Avstro-Ogrske in mir 1918—1919. leta-«, ki sta.ga 1,- in 2. decembra 1988 priredila Center za preučevanje srednje- in jugovzhodnoevropskih civilizacij« — INALCO in Av­ strijski inštitut v Parizu. Objavljen je v publikaciji »Les Nationa­ lités de l'Autriche-Hongrie et la paix de 1918—1919«, ur. G. Castel­ lan. L'Institut Autrichien et l'Université de Paris III. Paris, 1990. Najznačilnejša posebnost naroda Slovencev med južnoslovanskimi in sploh slovanskimi narodi je dejstvo, da njihovo etnično ozemlje meji hkrati na itali­ jansko (zahod) in na nemško (sever) etnijo. Tako so Slovenci po svojem zem­ ljepisnem položaju osrednji element edinega stičišča vseh treh velikih evrop­ skih jezikovnih in kulturnih družin, romanske, germanske in slovanske. Poleg tega imajo na svojem severovzhodu za sosede še Madžare in le s svojim jugo­ vzhodnim bokom se naslanjajo na etnično sorodne Hrvate. Zgodovinsko je slo­ vensko ozemlje skorajda v celoti pripadalo nemškemu rimskemu cesarstvu, z vsemi političnimi posledicami, občutnimi vse tja do let, o katerih razprav­ ljamo. Za svet zgodovinske Nemčije so Slovenci bili do leta 1918 občutni pred­ vsem zaradi dejstva, ker so se narodnostno konstituirali na poti Nemčije do južnega izhoda na morje, na poti do Trsta. Za Italijo po njenem zedinjenju pa so postali pomembni v podobno negativnem smislu. Zanjo so bili narod, ki za­ seda ozemlja ob vznožju Julijskih Alp, do katerih si lasti pravico italijanski iredentizem. Še bolj pa so neprijetno občutni kot narod, ki je s svojim nepri­ čakovanim političnim pojavom zaprl Italiji dostop v Podonavje in na Balkan, ki trajno pripira njena »Vzhodna vrata« (Porta Orientale). Na tem stičišču treh velikih jezikovnih skupin je v 1910. letu živelo na pro­ storu med nemško-slovensko, italijansko-slovensko, madžarsko-slovensko in hrvaško-slovensko etnično mejo 1,725.000 prebivalcev, od tega s slovenskim ob- čevalnim jezikom (avstrijska statistika ni ugotavljala materinskega jezika) 1,325.000 ali 76,9 %; z nemškim občevalnim jezikom 208.000 ali 12 %, z italijan­ skim občevalnim jezikom 191.000 ali 11,1 %. Vse to ozemlje je bilo, kar zadeva podeželje, kompaktno slovensko. Nemški in italijanski element, na skrajnem severovzhodu pa v manjšem številu tudi madžarski, nastopa le v urbanih in in­ dustrijskih središčih. Vse ozemlje je na ta način tipično ozemlje etnične strati­ fikacije, v kateri različni socialni sloji pripadajo različnim narodnostim. Poli­ tično je to ozemlje sestavljeno iz slovenske Kranjske v sredini, iz nemško-slo- venskih dežel Koroške in Štajerske na severu in iz slovensko-italijanskega Primorja (Goriška, Trst in Istra) na zahodu. V Istri so močno zastopani tudi Hrvatje. Akutna politizacija tega etničnega trikotnika se pojavi na prelomu stoletij, kot neposredna posledica tako imenovane Badenijeve krize, ki je leta 1897 pre­ tresla Avstrijo ob češkem vprašanju. Vse nemške stranke sprejmejo tedaj sta­ lišče nemškega nacionalizma, ki odklanja avtonomijo slovenskega ozemlja in ga politično tretira kot sestavni del nemške historične posesti (Binkoštni pro­ gram 1899). Tudi tiste nemške struje, ki mislijo na državno reformo habsbur­ ške monarhije (»prestolonaslednikov krog«), poudarjajo do zadnjega: Trst in Pulj potrebujemo mi in zato Slovenci ne morejo biti del jugoslovanske enote, oni morajo ostati v vsakem primeru v političnem sklopu Avstrije. Nemško- avstrijska socialna demokracija sicer dopušča misel,na kulturno avtonomijo 56 J.PLETERSKI: ITALIJANSKO, NEMŠKO IN SLOVENSKO STlClSCE Slovencev ne oziraje se na zgodovinske meje kronovin (program iz Brna 1899), toda teritorialno si to avtonomijo zamišljajo na način, ki bi Slovencem odtegnil važne dele ozemlja tako na severu kot tudi na zahodu, ob meji z Italijo. Na severu imajo v mislih mejo na reki Dravi, kar bi slovenski avtonomiji odteg­ nilo Maribor in Ptuj z vso slovensko okolico in bi pretrgalo stik s slovenskim ozemljem n£) Ogrskem, med Muro in : Rabo. Na zahodu si' nemško-avstrijska socialna demokracija zamišlja ob meji z Italijo poseben avstrijski ozemeljski koridor vzdolž tursko-bohinjsko-soške železnice do Trsta (zgrajene 1909). S takšnim koridorjem bi »avtonomna« avstrijska Slovenija seveda ostala brez vitalnih delov naroda in ozemlja. Eventualna izpolnitev aspiracij italijanskega jadranskega iredentizma bi potisnila slovensko mejo proti vzhodu. Iredentizem je v vseh teh letih v zraku kot realna nevarnost, ne glede na to, da je uradna Italija že od leta 1882 v zavezniškem odnosu z Avstroogrsko in Nemčijo. Zlasti po aneksiji Bosne in Hercegovine se ta zavezniški odnos močno pro­ blematizira. V aktivnostih iredentizma glede Slovenije se tudi njegova proti- avstrijska, mazzinijanska struja teritorialno ne ločuje od zahtev, ki so značilne za italijanski nacionalizem v celoti. Tudi ta demokratična struja je v zameno za svoje zavezništvo z južnimi Slovani v boju proti Avstriji pripravljena po­ pustiti samo Hrvatom glede Dalmacije. Glede Slovencev pa vedno vztraja na delitvi njihovega ozemlja. To se pokaže v letu 1904,'ko postane aktualna za­ misel radikalnih hrvatskih politikov iz Dalmacije, ki si hočejo pridobiti to za­ vezništvo. Vzporedno se pojavi ideja slavjanofilov iz Moskve, ki bi s pomočjo italijanskih mazzinijancev in Hrvatov želeli ustvariti za boj proti germanizmu nekakšno »keltsko-romansko-slovansko ligo«, to je francosko-italijânsko-hrvat- sko politično zvezo. 2e ob prvih poskusih pa se izkaže, da je italijansko-hrvat- ski sporazum možen le prek glav Slovencev, na račun njihove ozemeljske de­ litve. Slovenska politika se temu odločno upre. Ideja sama pa se izjalovi pred­ vsem zaradi negativnega stališča uradne Rusije in podobno tudi uradne Italije. Italijani znotraj avstrijskih meja, v Trstu, v Istri in na Goriškem pa kljub svo­ jemu nedvoumnemu prepričanju, da so kulturno in politično Slovencem brez­ mejno superiorni, med seboj niso enotni v odnosu do iredentizma Italije. Nji­ hov klerikalni del, zlasti v Furlaniji, je avstrijsko usmerjen. Liberalni del, zlasti v Trstu, se z iredentizmom sicer spogleduje, toda hkrati sodeluje v političnem sistemu Avstrije. Italijanski socialdemokrati, ki so v Trstu s pomočjo sloven­ skega delavstva v večini, odklanjajo iredentizem tako iz ekonomskih razlogov in posebno še zaradi svoje protivojne usmeritve. Italijanski socialdemokrat Angelo Vivante objavi v letu 1912 knjigo, ki na temelju bogatega gradiva ire­ dentizem odločno zavrača. Takšno stališče italijanske socialne demokracije v avstrijskih jadranskih deželah se ohrani vse do svetovne vojne. Slovenci želijo že od začetka svojega političnega narodnega gibanja v letu 1848 doseči za svoje ozemlje politično in kulturno enakopravnost znotraj habs­ burške monarhije, reformirane v smislu narodnostne federalizacije. Za vse slo­ venske stranke je posebej važna okoliščina, da meje habsburškega državnega sklopa pomenijo zavarovanje pred posegom italijanskega iredentizma, pa tudi pred nevarnostjo neposrednega posega Nemčije. Gospodarski in narodnostni razvoj Trsta, v katerem se slovenski živelj številčno, kulturno, politično in gospodarsko krepi, vzbuja določen optimizem. Avstrija v svojem političnem sistemu Slovencev resda ne obravnava kot celovit in enakopraven politični sub­ jekt in v Primorju nastopa s taktiko zadovoljevanja italijanskih kulturnih in političnih zahtev. Slovenci pa vendarle odločno odklanjajo misel na možnost priključitve tega ozemlja k Italiji. Osnovni njihov preudarek je izražen v tezi, da je položaj Slovencev v mnogonacionalni Avstriji mogoče izboljšati, medtem ko jih v enonacionalni Italiji pričakuje samo asimilacija. Proti takšni oceni se v stvarnosti Avstrije postavlja na začetku 20. stoletja pospešena germanizacija slovenskega elementa na Koroškem in na Štajerskem. V celoti pa Slovence ' - ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 •' 1991 • 1 ' 57 ogroža zaostajanje v gospodarskem razvoju, zaradi katerega doživljajo izjemno močno emigracijo v tuje, prekmorske dežele. Ob že omenjeni Badenijevi križi se dokončno izkaže, da slovenska narodna politika ne more računati na kakega resnejšega zaveznika v nemško-avstrijski politični strukturi. Nemške liberalne stranke so'usmerjene nacionalistično, že leta 1899 pa propade zamisel o avstrij­ skem »katoliškem centrum u«' (po vzgledu takega političnega strankarskega združenja v'Nemčiji), ki'bi seveda tukaj mogel obstajati samo na principu na­ cionalne enakopravnosti. Tega pa nemški moderni klerikalizem ni zmožen. Zatò se-v vseh slovenskih strankah'okrepi"misel, da je treba politično oporo iskati pri Hrvatih. Problem je v tem, da so v dvojni monarhiji, Hrvatje kot del šir­ šega ogrskega državnega področja od Slovencev ločeni z notranjo dualištično državno mejo, ki onemogoča ustanavljanje skupnih strank. Značilno je, da to dualištično diafragmo prve presežejo, tako na hrvaški kot na slovenski strani, tiste stranke, ki so najbolj poudarjeno loj alisti čne." One se­ veda habsburške monarhije ne žele razbiti, marveč nasprotno, ohraniti z no­ tranjo reformo, z njeno1 narodnostno federalizacijo. Opirajoč se na hrvaško državno pravo, po katerem pripadajo Hrvatski tudi'slovenske dežele; zahte­ vajo ustanovitev južnoslovanske državne enote v monarhiji in v ta namen usta­ novijo tudi skupno stranka (združenje Hrvatske stranke prava in katoliške Slovenske ljudske stranke 1912). To lojalistično, toda antidualistično dejanje ustvari politično ós, ob kateri se v letih končne križe monarhije 1917—1918 po­ stopoma koncentrirajo vse jugoslovanske stranke, od Drine do' Soče, srbske, hrvatske in slovenske, vključno tiste, ki si obstanka monarhije že pred vojno niso želele. Uspehi balkanskih zaveznikov, zlasti Srbije in Crne Gore, v vojni proti Turčiji v letih 1912—1913, pospešijo jugoslovansko usmeritev Slovencev. Toda misel, da je treba doseči razpad habsburške monarhije, sprejema aktivno samo del mladine in posamezni politiki. Vse uradne stranke so do takšne misli za­ držane. Tukaj sta poleg upoštevanja vseh tistih civilizacijskih in gospodarskih prednosti, ki jih je prinašal habsburški državni sklop, odločilna zlasti dva fak­ torja. Prvi je trajna bojazen pred italijanskimi ozemeljskimi aspiracijami. Dru­ gi je manj očiten, a vendar stalno navzoč. To je negotovost Slovencev glede hrvatsko-srbske politike. Izkušnja v kritičnih letih (1870 in 1906) jim govori, da ta politika na Slovence v resnici ne računa, ker upošteva, da so v območju hi­ storične Nemčije, za katero moči južnih Slovanov samih ne zadostujejo, da bi jo utesnili. Slovenska socialna demokracija pa sploh ne računa s kakimi spre­ membami državnih meja. Ona je usmerjena k izkoriščanju vseh političnih mož­ nosti znotraj obstoječega državnega sklopa in le v oddaljeni prihodnosti računa z idejo konfederacije narodov Podonavja in Balkana. Vsi ti politični subjekti v prostoru našega trikotnika se z nastopom vojne bistveno ne spremenijo, pač pa se njihove usmeritve postopno radikaliziraju. Najvažnejše novo dejstvo je sklenitev tajnega Londonskega pakta v aprilu 1915. To je pogodba antantnih držav z Italijo, s katero Italiji med drugim oblju­ bijo ozemlje aspiracij jadranskega iredentizma, da bi nagnili italijansko vlado k vstopu v vojno proti Avstroogrski na svoji strani. To se v maju 1915 v resnici zgodi in na zahodnem robu trikotnika, o katerem govorimo, se vzpostavi fronta na Soči. Sklenitev tajne Londonske pogodbe ne ostane neznana hrvatskim politi­ kom, ki so ob začetku vojne zapustili domovino in začeli v antantnih državah delovati za ustanovitev države, v kateri bi se habsburške južnoslovanske dežele zedinile s Srbijo in Crno Goro. Jugoslovanski odbor, ki ga ti emigranti ustano­ vijo, izčrpava svoje moči predvsem v prizadevanjih, da bi preprečil realizacijo Londonskega pakta v odnosu na jugoslovanska ozemlja. V zvezi s pričakova­ nimi odnosi znotraj bodoče integralne jugoslovanske države ti emigranti odlo­ čijo staro vprašanje, ali Jugoslavija s Slovenci, ali brez njih. Njihova presoja 58 J. P L E T E R S m : ITALIJANSKO, NEMŠKO IN SLOVENSKO STIČIŠČE je jasna: udeležba Slovencev v jugoslovanskem zedinjenju je nujna zaradi sta­ bilnosti narodnih odnosov v novi državi. Zato pa je nujno zavzeti se za mejo z Italijo na etničnem stiku, odreči se torej misli na teritorialni kompromis na račun Slovencev. Italija je za takšne ideje seveda nedostopna, njene ambicije glede pridobitve slovenskih ozemelj so nedvoumne. To povzroči aktivizacijo Slovencev in sploh južnih Slovanov v vojskovanju Avstroogrske in Nemčije na Soški fronti. Zavest, da je antanta med svoje vojne cilje zapisala, da bo z novo državno razmejitvijo v Primorju razkosala narodnostno ozemlje Slovencev, blo­ kira možnost razvoja antantofilstva pri Slovencih. Na tem dejstvu le malo spre­ minja nova nevarnost germanizacije, ki se politično zlasti izrazi v letu 1916, ko nemške stranke objavijo program, po katerem bi cesar moral še v teku vojne oktroirati ustavne spremembe, s katerimi bi bila utrjena nemška politična do­ minacija v vsej monarhiji in seveda tudi na slovenskem področju. .•; Politični razvoj v toku svetovne vojne pri Slovencih je posebna tema. Zato tukaj navajamo samo nekaj momentov. Po ruski februarski revoluciji in po vstopu ZDA v vojno se aktualizira možnost sklenitve separatnega miru z Avstroogrsko. V tem položaju se na Du­ naju sestane prvič v vojnem času avstrijski parlament. Združijo se vsi južno- slovanski poslanci in ustanovijo Jugoslovanski klub. Ta klub, podobno kot dru­ gi nacionalni klubi, izda konec maja državnopravno deklaracijo, to je program reforme habsburške monarhije, ki se pričakuje v zvezi s sklepanjem separat­ nega miru. »Majska deklaracija« zahteva združitev vseh južnoslovanskih dežel monarhije v posebno samostojno državno telo, kar pomeni odstranitev duali- stičnega avstroogrskega sistema. Nemške stranke takšen program izrecno odklanjajo, ne ponudijo pa no­ bene kompromisne možnosti. V nadaljnjem se izkaže, da je separatni mir ne- uresničijiv. Izrecno mu nasprotuje Italija v bojazni, da ne bi mogla uresničiti ozemeljskih želja, zagotovljenih v Londonskem paktu. Italija poskuša tudi pre­ prečiti ustanovitev integralne jugoslovanske države, saj vidi v tem ogrožanje svoje gospodujoče pozicije na Jadranu. Upanja na kompromisni mir z Avstroogrsko se izjalovijo. Toda deklaracija Jugoslovanskega kluba dobi zaradi svojega protidualističnega temelja nov po­ men. V njenem imenu se razvije široko gibanje za samoodločbo. Začne se v ju­ liju 1917 in krepi vztrajno do konca Avstroogrske. Septembra 1918 so na zave­ zniškem vrhovnem vojnem svetu v Versaillesu francoski eksperti ocenili, da je s tem gibanjem ustvarjeno, poleg Srbije, drugo središče južnoslovanske kon­ centracije in to znotraj Avstroogrske. Cilj tega središča ni toliko notranja fede­ rativna reforma habsburške monarhije, kolikor ustanovitev neodvisne jugoslo­ vanske države. Državni vrhovi Avstroogrske so ves ta čas vztrajali dosledno na pozicijah dualizma. Zaradi tega so v maju 1918, v trenutku, ko se veliki zavezniki zopet vračajo k »politiki narodnosti« in se usmerjajo k vojaški odločitvi in likvidaciji podonavskega državnega sklopa, prepovedali Slovencem sodelovanje v jugoslo­ vanskem gibanju. Vlada in cesar izjavljata, da morajo slovenske dežele brez­ pogojno ostati v državni zvezi z nemško-avstrijskimi. Posledica je začetek revolucionarnega ustanavljanja alternativnih organov državne oblasti na slovenskem ozemlju poleti 1918, ustanovitev centralnega na­ rodnega sveta za Slovenijo in Istro, in končno ustanovitev cele mreže narodnih svetov na vsem slovenskem narodnostnem ozemlju, vključno s pokrajinskimi narodnimi sveti za Štajersko v Mariboru, Koroško v Celovcu, Goriško v Gorici in za Trst v Trstu. 29. oktobra 1918 se v tej smeri izvrši zadnje dejanje, odce­ pitev slovenskega področja od Avstroogrske in njegova priključitev narodnemu svetu v Zagrebu v skupno novo samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. To je interimna država, ki se pripravlja na integralno jugoslovansko ze- dinjenje s Srbijo in Crno Goro. Tako je državni prevrat na področju našega ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 59 trikotnika izvršen, še preden pade avstrijska frontna črta na Piavi in še preden so sklenjene določbe premirja med Italijo in zavezniki na eni strani in Avstro- ogrsko na drugi strani. To premirje 3. novembra 1918 daje pravico Italiji, za­ sesti ozemlja, obljubljena z Londonskim paktom. V določilih pogodbe o pre­ mirju se realne državnopravne spremembe na tem področju še ne upoštevajo, celotno ozemlje »trikotnika« se slej ko prej obravnava kot integralno ozemlje habsburške monarhije. Dejanski razpad habsburške monarhije in pa ustanovitev Države Sloven­ cev, Hrvatov in Srbov na njenem ozemlju postavita vprašanje ureditve novih razmer tukaj predvsem kot vprašanje državne razmejitve na severu med nem­ ško Avstrijo in Jugoslavijo, na zahodu pa med Italijo in Jugoslavijo. Razume se, pomembna so tudi vprašanja notranjih odnosov v novo ustanovljeni inte­ gralni Jugoslaviji (1. decembra 1918), ki nosi ime Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in katerega novo državno središče je Beograd. Novo formirana država Nemška Avstrija je terjala za sebe vse nesporno nemško etnično ozemlje, za sporna področja pa je postavilo načelo ljudskega plebiscita. Misel o'plebiscitu kot instrumentu samoodločbe naroda je sprejela pod vplivom dejstva, da se je v avstrijski politiki močno uveljavilo stališče socialdemokratov, predvsem pa z namenom, da bi s pravico naroda do samo­ odločbe zagotovila etnične državne meje tam, kjer so za Nemško Avstrijo bile ogrožene (češke dežele, Brenner, Gradiščanska-Burgenland). Na južnem sek­ torju, na stiku z etničnim »trikotnikom«, pa je avstrijska politika pojem »spor­ nega« ozemlja po stari tradiciji potiskala čez nemško-slovensko jezikovno mejo proti jugu, računajoč na politični učinek prednosti v položaju nemškega zgodo­ vinskega naroda, ki bi se izrazil pri ljudskem glasovanju. Dejansko je ideja plebiscita tukaj pomenila zadnjo možnost, nadaljevati politiko ohranjevanja nemške zgodovinske posesti v novih razmerah. Narodni svet Slovencev, Hrva­ tov in Srbov v Zagrebu (vlada samostojne nove južnoslovanske državnosti), je glede ozemlja vztrajal na etnografskih mejah, ne oziraje se na stare deželne ali državne meje. Za Koroško je slovenska vlada v Ljubljani najprej ponudila ko­ roškim nemškim predstavnikom tako imenovano »živo etnično mejo«, to je mejo ozemlja, na katerem prebivalstvo govori slovensko, brez Celovca in Be­ ljaka, ki bi ostala Avstriji. Tudi dunajska vlada je 22. novembra 1918 predvi­ dela, da Vključuje v Avstrijo deželi Štajersko in Koroško, toda brez ozemelj, strnjeno naseljenih s slovenskim prebivalstvom. Postavila se je torej v primeru Koroške in Štajerske na načelo njune narodnostne delitve po jezikovni meji brez plebiscita. Kljub tej načelni skladnosti avstrijskega in jugoslovanskega stališča pa je v kratkem prišlo do nasprotij in nato do oboroženega spopada. Zakaj niso tukaj antantne države že same določile demarkacijske črte med Slovenijo (Jugoslavijo) in Avstrijo, kot so to storile na sektorju Ogrske? Glavni razlog je že omenjen v zvezi z italijansko-avstrijskim premirjem: antantne države še niso upoštevale nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in niso delale razlik pri celoti ozemlja in štele so ga kot del Avstroogrske. Razlogi za to so bili različni, od specifične politike Italije do taktiziranja srbske vlade. Antantne države so sicer priznale ločitev Ogrske od Avstrije in v tem okviru tudi sklep nove Karolyijeve vlade, da se odreka pravici do Kraljevine Hrvat- ske-Slavonije. V okviru tega priznanja je na balkanski fronti sklenil vrhovni poveljnik vzhodnih armad antante Franchet d'Esperay 13. novembra z ogrsko vlado premirje, ki je določalo demarkacijsko črto, ki naj bi bila obenem tudi začasna severna državna meja nove južnoslovanske države. Na ozemlju avstrij­ ske državne polovice pa je vprašanje demarkacijske meje ostalo odprto, od črte italijanske okupacije do ogrske meje. Tukaj se je v nadaljnjem pokazala še raz­ lika med položajem na Štajerskem in na Koroškem. Na Štajerskem je sloven­ sko oziroma jugoslovansko oblast do narodnostne meje efektivno zagotovila, neposredno v prevratnih dneh, akcija majorja oziroma generala Rudolfa Mai- 60 J. PLETERSKI: ITALIJANSKO, NEMŠKO IN SLOVENSKO STIČIŠČE stra, ki je organiziral slovensko vojaštvo ob politični podpori pokrajinskega narodnega sveta v Mariboru in zasedel mejno črto. Pri tem je tudi ostalo. Med deželnima vladama v Gradcu in v Ljubljani je bil ob udeležbi delegacije fran­ coske misije 13. februarja 1919 v Zagrebu dosežen sporazum o demarkacijski crti od Ogrske do koroške meje. Ko sé je poleti 1919 na pariški konferenci po­ stavilo vprašanje plebiscita v štajerskem Podravju, je bilo dejstvo, da imajo Jugoslovani to področje v svojih rokah že od konca vojne, med poglavitnimi" argumenti za neposredno priznanje narodnostne črte kot državne meje. Avstrij­ ska vlada je 28. avgusta 1919 konferenci sporočila, da Avstrija ni interesirana na plebiscitu na ozemlju v Dravski dolini z Mariborom in pa med Muro in Dravo vzhodno od njega. Mesta južne Štajerske z znatnimi deleži nemškega prebivalstva so tako delila s svojo obširno slovensko okolico pripadnost jugo­ slovanski državi. . - V razliko od tega razvoja pa na Koroškem v prevratnih dneh ni prišlo do hitre postavitve jugoslovanske oblasti.z lokalnimi močmi. Koroška deželna vlada je pozneje sicer priznala provizorično razmejitveno črto na reki Dravi (23. november 1918), vendar je pozneje to pogodbo preklicala. Koroški deželni faktorji so tajno že 5. decembra 1918 sklenili, da bodo uveljavili celovitost de­ žele z oboroženim odporom jugoslovanskim enotam. Oboroženi spopadi so v različnih fazah potekali vse do začetka junija 1919. Takrat je jugoslovanska vojska zasedla celotno sporno ozemlje. Dejansko pa se je vprašanje državne razmejitve na Koroškem medtem reševalo na pariški mirovni konferenci. Na stališča te.konference je v odločilni meri vplivalo stališče anketne komisije pod vodstvom ameriškega eksperta S. Milesâ, ustanovljene sredi januarja 1919 spo­ razumno med Avstrijo in Jugoslavijo, z nalogo, naj predlaga. provizorično de­ markacijsko črto. To je bil velik diplomatski uspeh Avstrije v koroškem vpra­ šanju, dosegla pa ga je z načelnim priznanjem del j ivosti; koroške dežele. Proti pričakovanjem Jugoslovanov je Milesova komisija predlagala razmejitveno črto na Karavankah, to je brez delitve koroške dežele po jezikovni meji. Stališče se je sklicevalo na princip geografske in gospodarske celote celovške kotline. To stališče je potem vztrajno zastopala ameriška delegacija ha mirovni konferenci, četudi je prvotno predvidela delitev Koroške po jezikovni meji. Ze na začetku obravnavanja jugoslovanskega teritorialnega zahtevka, ki ' je deloma presegal »živo etnično mejo« (pri Celovcu), se je stališču delegacij ZDA in Italije pri­ družila angleška delegacija, Francoska pa je to storila le malo pozneje. Na­ čelna soglasnost za mejo na Karavankah je bila v nasprotju z deklariranim načelom o etnični, jezikovni meji, zato je to soglasje bilo povezano s sklepom o konsultaciji prebivalstva, to je s plebiscitom na južnem Koroškem. Gotovo je šlo pri tem za skladnost interesov velikih zaveznikov samih, saj so tudi fran­ coski predstavniki, ki so sprva podpirali jugoslovansko zahtevo, kazali pomi­ sleke pred preveliko oslabitvijo Avstrije, kar bi po njihovem mnenju povečalo željo Avstrijcev po združitvi z Nemčijo. Poglavitno načelo je bilo oslabitev in osamitev Nemčije, da bi se preprečila možnost nemškega povračila. Jugoslovanska delegacija je skušala pridobiti slovenski del Koroške brez pogojev, ni pa bila načelno nasprotna ustanovi plebiscita. Sama je predlagala plebiscit na ozemljih, ki jih je zasedala Italija, a tudi za razdelitev Banata, ven- dan brez uspeha. To zavrnitev je potem izrecno povezovala s tem, da samà zavrača plebiscit na Koroškem. Toda konec koncev ga je načeloma vseeno spre­ jela (12. maj), četudi se mu je še vedno hotela izogniti s tem, da je na neka­ terih sektorjih zmanjšala svoj teritorialni zahtevek (Ziljska dolina in Celovec bi ostala neposredno Avstriji). Uspeha ni bilo. Mirovna pogodba je določila na­ čelo, da o pripadnosti plebiscitne cone odloča celokupni blok glasov in ne rezul­ tati po občinah ali drugih manjših delih. To načelo so tako Jugoslaviji kot Avstriji vsilile velike države. S tem je plebiscit dobil značaj instrumenta za glo­ balno odstranitev nekega med dvema državama spornega vprašanja. Izgubil pa - . i " ••••• <, Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 . 1991 . 1 6 1 je možnost, da bi vendarle služil kot instrument reševanja realnega narodnost­ nega problema tako, da bi odločalo prebivalstvo vsake občine neposredno o sebi. Dobro je znano, da'je bil 10. oktobra 1920 plebiscit izvršen v tako imenovani coni A, ki je bila po.uradnem štetju v 69 % slovenska. Za Jugoslavijo je glaso­ valo samo .40,96 % glasovalcev,, za Avstrijo pa 59,04 %. Največja koncentracija glasov za Avstrijo je bila severno od Drave, medtem ko je ozemlje južno od Drave po večini glasovalo za Jugoslavijo. Ozemlje cone je vendarle v celoti pri­ padlo Avstriji. Rezultat glasovanja je na nek način presenetil obe udeleženi strani. Nemško-avstrijska propaganda je poudarjala prednosti velikega nem­ škega prostora in s pridom izkoristila vse učinke ponemčevalne politike v.pre­ teklosti. Hkrati je vključila obljube slovenskim glasovalcem, da bo avstrijska republika skrbela za slovensko narodnost na Koroškem v enaki mèri kot za nemško (slovesna in soglasno sprejeta izjava koroškega deželnega zbora 28. sep- tembra. 1920). Velikega pomena za odločitev velikega števila slovenskih glaso­ valcev za Avstrijo je bila argumentacija nemške socialne demokracije, ki je apelirala na razredno zavest slovenskega delavstva in opozarjala na demokra­ tični značaj'republike-Avstrije v nasprotju z monarhisti čnim značajem. Jugo­ slavije. Jugoslavija je lojalno izpolnila določila saintgermainske pogodbe in ple­ biscit omogočila v nasprotju z bojaznijo Avstrijcev, da ga bo preprečila. Po začetnem pretresu, ki ga je povzročila avstrijska zmaga, je Jugoslavija plebiscit priznala. Z južno Koroško je Avstriji pripadlo tudi prebivalstvo slovenskega jezika. Rešeno je.-bilo vprašanje državne meje, odprto je.ostalo vprašanje ob­ stanka'slovenske manjšine. ч ; •* • ~- V zgodovinopisju, ne samo v politiki, se je vedno postavljalo vprašanje, ali ni plebiscitni rezultat treba pripisati nekorektnostim in protizakonitostim pri njegovi izvedbi, zlasti v zvezi s sestavljanjem imenikov glasovalnih upravičen­ cev. Tega vprašanja avstrijsko in jugoslovansko zgodovinopisje nista še skupno razrešili. Vendar je treba omeniti, da je jugoslovansko zgodovinopisje na osno­ vi virov, s katerimi sâmo razpolaga, prišlo do sklepa, da so nekontrolirani vpisi v glasovalne sezname spremenili glasovalni izid v prid Avstrije za nekaj od­ stotkov, niso pa odločili njegovega globalnega izida. Kakorkoli že, avstrijski strani je stvar bila jasna že takrat, in najbrž ni naključje, da se je avstrijska kritika, potem ko je Avstrija leto pozneje izgubila šopronjski plebiscit na meji z Madžarsko, koncentrirala predvsem na očitek, da seznami glasovalcev nisó bili korektno sestavljeni. Plebiscit na Koroškem je izzval največjo mobilizacijo vsega prebivalstva, izzval pa je tudi skrajno politično in čustveno polarizacijo znotraj njega. Ta razcep v čustvih je ostal trajen, kajti v naslednjih desetletjih se je zgodilo le malo takega, da bi se zmaga mogla spremeniti v spravo. Drugačen je bil razvoj na Primorskem. Politično življenje je bilo ohrom- Ijena do pomladi 1918 zaradi neposredne .bližine fronte, ostrega policijskega avstrijskega režima in evakuacije prebivalstva. Pa vendar so 13. septembra 1918 slovenske stranke ustanovile v Gorici pokrajinski odbor Narodnega sveta z nalogo, organizirati jugoslovansko oblast. Tudi italijanske stranke so ustano­ vile v Gorici »začasno vlado«, ki pa se je omejila na čakanje prihoda italijanske vojske in v svoji dejavnosti skoraj ni bila vidna. Po zasedbi pokrajine so itali­ janske oblasti razpustile oba organa. V Trstu je ostala v času vojne dejavna pravzaprav le socialna demokracija, razdeljena v italijansko in slovensko stran­ ko. Tej delitvi se je v letu 1917 pridružila še delitev znotraj vsake njih, kajti del italijanske in del slovenske delavske stranke se je pridružil nacionalnima gibanjima-. Nasproti temu se je konstituirala večina delavstva internacionalne in antiiredentistične orientacije obeh narodnosti, ki se je proti koncu monarhije odločila zastopati stališče samostojnosti tržaškega ozemlja. V Trstu je, podobno kot v Gorici, prišlo do ustanovitve dvojnih organov nacionalnega osvobajanja. Slovenska stran je 11. septembra ustanovila Narodni svet za Trst, v katerega 62 J.PLETERSKI: ITALIJANSKO, NEMŠKO IN SLOVENSKO STIČIŠČE so stopili tudi slovenski narodno orientirani socialni demokratje. Podobno je tudi italijanska stran ustanovila Comitato di salute pubblica. Tudi italijan­ skemu Comitatu so se pridružili nacionalno usmerjeni delavci. Comitatu je avstrijsko cesarsko namestništvo izročilo oblast ob svoji likvidaciji. Oblast pa je v mestu, zlasti zaradi delavskega nemira, bila zelo labilna. Obe grupaciji sta se povezali v prizadevanju, pospešiti antantno okupacijo Trsta. Z vojno ladjo pod jugoslovansko zastavo sta odpluli skupno v Benetke, pri čemer pa so itali­ janski predstavniki izposlovali italijansko in ne zavezniško zasedbo Trsta. Ita­ lijanske čete so se v mestu izkrcale 3. novembra in postavile italijansko oblast v imenu »pravice zavojevanja«, ne da bi priznale legitimnost slovenskih za­ htev. V naslednjih dneh je Italija zasedla vsa ozemlja, ki so ji bila zagotovljena v pogodbi o premirju (sklenjena 31. oktobra, podpisana 3. novembra), to je do črte Londonskega pakta pa tudi znatno čez njo. Italijanski iredentizem je slavil zmago. Italijanska vlada ni priznala novoustanovljene Države Slovencev, Hrva­ tov in Srbov, pa tudi ne zedinjene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev mesec dni pozneje. Vojaška uprava je v zasedenih ozemljih izvajala ukrepe, ki so jih narekovali iredentisti. Prepovedala je Slovencem in Hrvatom narodne zastave, zapirala njihove šole, preganjala uporabo njihovega jezika, zamenja­ vala občinske uprave, zahtevala od uradnikov prisego zvestobe italijanski kra­ ljevini, posebno občutno pa je bilo, da je internirala najvidnejše javne delavce in sploh poskušala odstraniti z zasedenega ozemlja kolikor mogoče veliko Slo­ vencev in Hrvatov, ki so se znašli brez zaščite. Ze v teh dneh so se tukaj poja­ vile organizacije, ki so se pozneje izkazale kot fašistične. Prav v Trstu je itali­ janski fašizem dobil urbani značaj. Slovensko politično vodstvo v teh krajih je vztrajalo pri stališču, da je ita­ lijanska zasedba nekaj začasnega, da bo o državni pripadnosti ozemlja, za ka­ tero so menili, da mora postati jugoslovansko, odločala mirovna konferenca v skladu z zavezniškimi načeli o pravici narodov do samoodločbe. Ker Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev mednarodno še ni bila pri­ znana, je interese Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu predstavljala de­ legacija Kraljevine Srbije. Ta je zahtevala državno mejo na etnični črti med Italijani in Slovenci na spodnjem toku Soče, od Gorice proti severu pa po ne­ kdanji italijansko-avstrijski državni meji. V nasprotju s tem je italijanska vlada postavila zahtevo po vseh ozemljih, ki so Italiji bila obljubljena z Lon­ donskim paktom iz leta 1915, vrhu tega je zahtevala še Reko. Italijansko sta­ lišče je bilo dejansko priznano, kljub temu, da je predsednik ZDA W. Wilson predlagal razmejitveno črto, ki bi bila nekoliko ugodnejša za Jugoslavijo od črte Londonskega pakta. Glavni spor pa je bil okrog reškega vprašanja. Mi­ rovna konferenca se je razšla, ne da bi dokončno sklenila določila o razmejitvi. To vprašanje je bilo prepuščeno direktnim pogajanjem med Italijo in Jugosla­ vijo. Po dolgih pogajanjih je bila končno 12. novembra 1920 podpisana pogodba v Rapallu, po kateri je Italija dobila mejno črto, ki je bila zanjo še ugodnejša od črte Londonskega pakta, odrekla pa se je Dalmaciji, z izjemo mesta Zadar z neposredno okolico. V mejah Italije je na ta način ostala dobra četrtina slo­ venskega naroda in veliko število Hrvatov (skupno okrog 600.000). Medtem ko je Jugoslavija po splošnih določbah mirovnih dogovorov iz leta 1919 prevzela precejšnje obveznosti za zaščito manjšin na svojem ozemlju, ni veljala za Ita­ lijo kot velesilo nobena taka obveznost. Ze liberalna Italija, zlasti pa Italija fa­ šizma, je izvajala nad Slovenci in Hrvati na tem področju izrazito politiko na­ rodnostnega zatiranja, kar genocida. Ugodneje za Slovence se je iztekla razmejitev z Madžarsko, saj je pogodba v Trianonu (4. junij 1920) priznala Jugoslaviji večino slovenskega ozemlja med Muro in Rabo. Le glavnini Slovencev se je torej v letih 1918—1920 posrečilo pridružiti se Jugoslaviji. Nepričakovano meddržavno razkosanje je ustvarilo za Slovence ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 63 skoraj neznosno duhovno breme. Prav to pa je zaostrilo tudi vprašanje o pri­ hodnosti slovenskega naroda in o njegovem položaju v novi jugoslovanski državi. Problemi svobodnega in plodnega sožitja narodov v italijansko-nemško- slovenskem (jugoslovanskem) trikotniku po prvi svetovni vojni niso bili rešeni. V celoti oživijo ti problemi z drugo svetovno vojno, po 6. aprilu 1941, ko skup­ no nastopita fašistična Italija in nacistična Nemčija proti Jugoslaviji, zasedeta in si razdelita vse to ozemlje, in se nemudoma vržeta na nalogo, da probleme trikotnika »razrešita« z odstranitvijo — politično, kulturno in celo fizično — slovenskega elementa v njem. Sele razvoj po drugi svetovni vojni, po utišanju mrzle vojne, zlasti z uveljavljanjem neuvrščene zunanje politike Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, z obnovo Avstrije na temelju njene trajne nevtralnosti in po končnem italijansko-jugoslovanskem sporazumu o priznanju novih državnih meja (Osimo 1975), se v tem prostoru začenjajo uveljavljati drugačni odnosi med narodi in državami, ki bodo temu izjemnemu stičišču je­ zikov in kultur utegnili nekoč povrniti njegove velike človeške ustvarjalne potence. • '•-• Z u s a m m e n f a s s u n g DER ITALIENISCHE, DEUTSCHE UND SLOWENISCHE (JUGOSLAWISCHE) BERÜHRUNGSPUNKT 1918—1920 • • Janko Pleterski Die Slowenen stellen das zentrale Glied des einizgen Berührungspunktes der drei großen europäischen Sprachgruppen, der romanischen, der germanischen und der sla­ wischen dar. Hier überschneiden sich auch die Interessen des deutschen und des ita­ lienischen Nationalismus, der, jeder von.seiner Seite aus, auf ein unerwartetes Hin­ dernis stößt -Im 19. Jahrhundert treten die Slowenen mit einem Programm der Ver­ einigung des gesamten slowenischen Gebiets zu einer besonderen staatspolitischen Einheit auf, die Deutschland den Weg nach Triest und Italien den Weg in den Donau­ raum und auf den Balkan versperren würde Schon vor dem Ersten Weltkrieg ent­ stehen die politischen und programmatischen Grundlagen zu einem ganzen Komplex von vielfältigsten Konfrontationen. Zur Zeit des Weltkriegs macht die Geheimdiplo- matie' der Entente-Staaten den Grundsatz einer Teilung des slowenischen Gebiets nach den imperialen Interessen Italiens geltend, ohne die Existenz des slowenischen Volkes zu berücksichtigen. Das zog sie noch nicht einmal in Betracht, als sie allmäh­ lich die Idee von der Gründung eines jugoslawischen Staates auf den Ruinen Öster­ reich-Ungarns akzeptierte. Durch die Selbstbestimmung der Slowenen wurde im Jahr 1918 zunächst ein selbständiger »Staat der Slowenen, Kroaten und Serben« konstituiert, der sich schon nach einem Monat zu einem neuen integralen jugoslawischen Staat mit Zentrum in Belgrad zusammenschließt. Die Frage der neuen Staatsgrenzen mit Italien, Österreich und Jugoslawien bleibt im Schatten des noch im Jahre 1915 abgeschlossenen Lon­ doner Geheimpakts, der Italien das Recht auf Annexion eines großen Teils des slo­ wenischen Gebiets zusichert, und der voreiligen Bedingungen für den Waffenstill­ stand mit Österreich-Ungarn, der nicht in Betracht zog, daß sich inzwischen auf die­ sem Teil des österreichisch-ungarischen Staatsgebiets ein neues slowenisches Staats­ wesen gebildet hatte. Das führte zu Kämpfen auf dem umstrittenen Gebiet Kärntens, und später, nach den Bestimmungen des Friedensvertrags mit Österreich, zum Kärnt­ ner Plebiszit, das dieses, dem ethnischen Charakter der Mehrheitsbevölkerung nach slowenische Gebiet der neuen österreichischen Republik erhielt. Die Grenze zu Italien wurde auf diplomatischem Wege geregelt, aber so, daß ein gutes Viertel des slowenischen Volkes schutzlos in Italien blieb. Günstiger ging für die Slowenen die Grenzziehung mit Ungarn aus, da ja der Vertrag von Trianon Jugo­ slawien die Mehrheit des slowenischen Gebiets zwischen den Flüssen Mur und Raab zubilligte. Allerdings gelang es in den Jahren 1918—1920 dem Hauptteil der Slowe­ nen, sich Jugoslawien anzuschließen. Die unerwartete Aufteilung unter verschiedene Staaten wurde zu einer für die Slowenen beinahe unerträglichen psychischen Last. Die Probleme eines freien und fruchtbaren Zusammenlebens der Völker auf dem Ge­ biet dieses einzigartigen, italienisch-deutsch-slowenischen (jugoslawischen) Berüh­ rungspunktes wurden nach dem Ersten Weltkrieg nicht gelöst. 64 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45.. 1991 . 1 O CEM SMO PISALI... . . . pred štirimi desetletji? 21. maja 1349 je bil proglašen na državnem zboru v Skoplju prvi del Du­ šanovega zakonika (čl. 1—135 v današnjih izdajah). Ker predstavlja D. z. najpomembnejši vir za gospodarsko in socialno zgodovino srbske fevdalne države, so se mnogi zanimali zanj in je narasla v teku zadnjih stoletij ogromna, strokovna in nestrokovna literatura o njem. Obletnica je hkrati nudila primerno priliko, da se poživi slika srbske srednjeveške države, hkrati tudi prikaže stanje raziskavanja njene preteklosti ter da pobude za • nadaljnje sodobno proučevanje njenih družbeno-gospodarskih in pravno- političnih razmer. > ' ' . • (Josip 2ontar, Òb šeststoletnici Dušanovega zakonika, ZC 5/1951, str 209) . . . pred tremi desetletji? Na vzhodnem alpskem področju se širi v zgodnjem srednjem veku kul­ turna skupina, znana v znanstveni literaturi pod imenom Kottlaška kul­ tura. Gradivo te .kulture, je. znano doslej le z grobišč, medtem ko n a s e l ­ binskega materiala, vsaj-ne takšnega, na katerega, bi se moglo opreti, za sedaj še ni. (Paola Korošec, Poskus delitve.slovanske materialne kulture na pod­ ročju Karantanije, ZČ 15/1961, str. 157) ... pred dvema desetletjema? ' . - . • ' . . . ; . -, Ena izmed številnih kategorij delovne sile v nemškem rajhu med drugo svetovno vojno so bili tudi izgnanci. To so bile predvsem žrtve nacistične raznarodovalne politike in nacisti jih niso ' pregnali z njihovih domov v nemški rajh z osnovnim namenom, da bi jih uporabljali kot delovno'silo.' Vendar so to postali in ostali prav do zloma nemškega tretjega rajhâ. ' Med milijoni tujih delavcev v nemškem rajhu sicer niso bili velika sku- ' pina, vendar zaradi svoje posebnosti zaslužijo posebno obravnavo. (Tone Ferenc, Izgnanci kot cenena delovna sila nemškega rajna ZC 25/1971, št, 1-2, str. 47), . . . pred desetletjem? > Za razumevanje velikih zgodovinskih dejanj in razdobij kjer koli na sve­ tu je v zgodovini človeštva nujno treba priznati svetovno pa tudi narodno' kulturno kontinuiteto v najširšem pomenu besede. Hočem reči: nobena kulturna dediščina na svetu ne mine in ne pozna nobenih-ovir, da se ne *• bi širila dalje in plemenitila vseh kulturnih pridobitev slehernega naroda •Tako so tudi napredne ideje, ki so 1941 dvignile Ljubljano v akcijo na zavidanja vredno višino, dediščina vseh velikih svetovnih idej, ki so po- - stopoma pa tudi sunkovito, kljub vsem zunanjim in notranjim oviram, prihajale tudi k nam, našle svoje pravo mesto pri nas, se tudi oplemeni­ tile, postale slovenske in oprijel se jih je genij našega naroda in za tem ves slovenski narod. : (Metod Mikuž, Ljubljana-mesto heroj, ZC 35/1981, št. 1—2, str. 6) '""' To in še mnogo drugega zanimivega poiščite v starejših številkah ZC ki jih dobite na upravi ZC! ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1991 • 1 . 63—83 65 J u r i j P e r o v š e k NACIONALNOPOLITICNI KONCEPTI SLOVENSKIH UNITARISTICNIH SIL LETA 1923 Znano je, da nacionalne emancipacije slovenskega naroda v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (leta 1929 preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo) ni pobijal le velikosrbski hegemonizem, ki je odločilno prispeval, da je Imela prva jugoslovanska skupnost unitaren in centralističen državni razvoj, ampak so ji nasprotovale tudi tiste slovenske politične sile, ki so takšen razvoj v jugo­ slovanski državi bodisi v celoti, bodisi z manjšimi pridržki podpirale. Te sile so v dvajsetih letih predstavljale različne politične stranke, organizacije in stran­ karske frakcije, ki so zagovarjale takó načelo jugoslovanskega nacionalnega integralizma kot tudi centralistično državno ureditev, t. j . načeli, ki sta bili v Kraljevini SHS uveljavljeni tudi v ustavnopravnem pogledu. Uzakonila ju je Vidovdanska ustava, sprejeta 28. junija 1921, s katero-je bila Kraljevina SHS opredeljena kot država enega (jugoslovanskega) naroda, v kateri predstavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci zgolj »plemena« tega enotnega naroda. Hkrati je bil po tej ustavi vzpostavljen v Kraljevini SHS tudi strogo centralističen državni ustroj. Utemeljen je bil v upravni enotnosti državnega ozemlja, ki ni nikakor dopuščala oblikovanja nacionalno zaokroženih in historično že obstoječih uprav­ nih enot. Nasproti temu je bila v kraljevini uveljavljena povsem aritmetična državno-upravna razdelitev, in sicer na posamezne administrativno-teritorialne oblasti z največ 800.000 prebivalci. Te oblasti. niso trgale enotnega državnega ozemlja, saj so bile med seboj povezane z eno (beograjsko) državno oblastjo.1 V enonarodno opredeljeni in centralistično zgrajeni Kraljevini SHS je tako vprašanje suverenega in enakopravnega položaja posameznih jugoslovanskih narodov postalo ključnega pomena za njihov „svoboden nacionalni razvoj. To vprašanje je že na začetku dvajsetih let prevladalo v političnih odnosih "znotraj prve jugoslovanske državne skupnosti, kazalo pa se je v stališčih, ki so jih po­ samezni politični subjekti, skladno s svojimi nacionalnopolitičnimi program­ skimi izhodišči, imeli o temeljnem državnem zakonu Kraljevine SHS — Vidov- danski ustavi. Oblikovanje nacionalnopolitičnih konceptov, ki so usmerjali delovanje slo­ venskih političnih sil v Kraljevini SHS, je potekalo postopoma, kajti pogojeno je bilo z razvojem družbene, politične.in državnopravne problematike v novo­ nastali državi. Ti koncepti, ki se v prvih letih obstoja kraljevine »večinoma šele polagoma razvijajo in konkretizirajo«,2 so tako dobivali svojo vsebinsko osnovo ob različnih priložnostih, zlasti ob posameznih aktualnih političnih in državnih vprašanjih in v predvolilni dejavnosti, deloma pa so bili očrtani tudi ob ustanovitvi novih političnih strank, ki so nastale po letu 1918. Med temi političnimi vprašanji in dejavnostjo, ki je v letih neposredno po nastanku jugo­ slovanske države vzpodbujala k oblikovanju strankarskih nacionalnopolitičnih programskih načrtov, naj predvsem omenimo centralistični osnutek ustave, ka­ terega je predlagal ministrski svet v Beogradu januarja 1919, ustanovitev cen­ tralistične in unitaristične vsedržavne Jugoslovanske demokratske stranke fe- 1 Podrobneje o izvedbi in temeljnih značilnostih centralističnega državnega ustroja v Kra­ ljevini SHS: Ferdo Culm"ović, Državnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vije­ ka. Druga knjiga. Srbija—Crna Gora—Makedonija, Jugoslavija 1918.—1943., Zagreb 1954, str. 265— 266 (navajam: Culinović, Državnopravna historija), isti, Državnopravni razvitak Jugoslavije, Za­ greb 1963, str. 183—185 (navajam: Culinović, Razvitak). 3 Melita Pivec, Programi političnih strank in statistika volitev, Slovenci v desetletju 1918— 1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, uredil Josip Mal, Ljub­ ljana 1928, str. 358. (Navajam : Pivec, Programi političnih strank.) 66 J- PEROVŠEK : NACIONALNOPOUTICNI KONCEPTI. . . bruarja 1919 v Sarajevu, volitve v Ustavodajno skupščino novembra 1920, ustavno razpravo v ustavnem odboru Ustavodajne skupščine februarja 1921 in na plenumu Ustavodajne skupščine od aprila do junija 1921, delne in splošne občinske volitve v Sloveniji v aprilu in maju 1921 ter občinske volitve v Ljub­ ljani decembra 1922. Ob teh političnih trenutkih so namreč slovenski politični subjekti zasnovali svoje'nacionalne programe,3 toda odločilni vzgib, ki je brez­ pogojno terjal, dà so v celoti osmislili ter natančno izdelali nacionalriopolitične programske načrte, je predstavljalo šele sprejetje Vidovdanske ustave, ki je Slovencem odrekla nacionalni obstoj, v politično življenje pa z vso težo posta­ vila nacionalni problem. Slovenske politične sile so se na sprejem Vidovdanske ustave in s tem na. zakonsko podprto uvedbo jugoslovanskega nacionalnega unitarizma in državnega centralizma odzivale — seveda različno — že v letu 1921, enako pa tudi v letu 1922,4 svoje poglede na nacionalno problematiko v jugoslovanski državi pa so v okviru jasno izdelanih nacionalnopolitičnih na­ črtov izoblikovale leta 1923. 18. marca 1923 so namreč .bile volitve v Narodno skupščino Kraljevine SHS, prve parlamentarne volitve, razpisane po sprejemu Vidovdanske ustave. S temi, volitvami so, tako dozorele politične razmere, .v ka­ terih so vsi slovenski politični,dejavniki v programskem pogledu.dokončali in nato predstavili svoje nacionalnopolitične koncepte. V njih so se opredelili do obeh temeljnih vprašanj, ki sta v tedanji jugoslovanski skupnosti bistveno za­ devali slovenski nacionalni problem: do vprašanja jugoslovanske nacionalne enotnosti oziroma obstoja različnih nacionalnih individualnosti v Kraljevini SHS in do vprašanja oblike državne ureditve. , . . . . • : . ; Rdeči prapor, 6. 3. 1923, Glavni strankin odbor SSJ, Sodrugi, delavci, socijalisti! - Pod­ črtano v Rdečem praporu. (Navajam: RP). 3 1 RP 17 2 1923 ICaj s m o ' 3 2 Enakost 'l6 2.' 1923, Glavni strankin odbor SSJ, Sodrugi, delavci, socijalisti! » Glej Enakost, 5 2. 1923. Oblastni zbor SPJ in KDZ. Poročilo o izrednem oblastnem zboru, ki se je vršil 28. januarja 1923 v Mariboru. M Glei zaria 24 2. 1923, Volilni oklic SSJ. _ J _ _ I - » O nastanku SSDL in stališčih, ki jih je zagovarjala v nacionalnem vprašanju glej podrob­ neje op. 7. . . . . . . . 'Zarja, 17. 2. 1923, V volilni boj ! Z 9 n ä 1 7 2 löfSÜ V VUJ.11I11 UVJJ i " SN 17 2 1923 Zbor zaupnikov Narodno-napredne stranke v Ljubljani. 5 3 JN,' 28.' 2.' 1923,' Nikola P. Pašić, Volilni proglas Narodne radikalne stranke. J. PEROVSEK : NACIONALNOPOLITICNI KONCEPTI . . . gospodarskega, kulturnega ali socialnega problema, marveč bi predstavljala zgolj »-ubijanje dragocenega časa«.39 Za pripadnike NRS je namreč pomenilo vsako odstopanje od že uveljavljenih ustavnih načel »smrt narodnega in držav­ nega edinstva«, zato so bili odločeni vztrajati »pri politiki, ki jo narekuje iz­ vedba Vidovdanske ustave«.40 Isti namen je imel tudi slovenski del JDS. Kot je 18. februarja 1923 na zboru zaupnikov JDS iz ljubljanske in mariborske oblasti v Ljubljani napo­ vedal predsednik načelstva ljubljanske oblastne organizacije JDS, dr. Gregor 2erjav, je namreč v primeru, da bi postala revizija ustave nujna, JDS namera­ vala preprečiti, da se v ustavi pojavi kaj, »kar bi moglo spraviti v dvom držav­ no in narodno edinstvo, kulturno ujedinjenje vsega jugoslovanskega naroda«.41 Sicer pa je JDS menila, da bi bila revizija ustave »v tem trenutku .. . prena­ gljena in trošenje sil, ki so tako potrebne za gospodarsko ureditev države«. Prenagljena bi bila zlasti zato, »ker bi se opirala na državnopravne in plemen­ ske strasti, ne pa na izkustvo, ki bo dano po par letih«. Tako je pristajala le na spremembe tistih ustavnih določb, »ki bi se dale menjati, ne da bi trpelo na­ rodno in državno jedinstvo«, in če bi se »plemenska fronta omejila na zahteve v tem okviru«, bi zanjo nov kompromis »ne bil izključen«.42 V nasprotju s slovenskim delom JDS pa ni dopuščala Orjuna nobene mož­ nosti za spreminjanje že veljavnih ustavnih načel. Njeni pripadniki so namreč poudarjali, da je predvsem načelo narodne in državne enotnosti Srbov, Hrva­ tov in Slovencev posebej »izraženo in uzakonjeno v Vidovdanski ustavi«, ki je »zrušila vse plemenske ograje«.43 Zato so v zvezi z vprašanjem ustavne revizije zagovarjali kvečjemu täko revizijo ustave, »katera nam bode dala še večje ga­ rancije za državno edinstvo . . . katera bode uničila kratkomalo vse one razorne sile, katere delujejo zavedno ali nezavedno proti našemu narodnemu edinstvu in naši edinstveni narodni državi.«44 Manj ostro kot Orjuna, vendar pa vsebinsko enako kakor ostale slovenske unitaristične in centralistične politične sile, so o reviziji Vidovdanske ustave sodile slovenska pokrajinska organizacija SSJ ter njene posamezne frakcije. Tako je socialistični poslanec dr. Milan Korun v svojem poročilu za pokrajinski zbor SSJ (zbral se je 6. in 7. januarja 1923 v Celju) opozarjal, da so socialisti sicer »za revizijo ustave v vseh točkah, s katerimi se nismo str injal i . . . vedno pripravljeni«, da pa nimajo v stranke, »ki zahtevajo revizijo ustave samo v eni točki — državno razdelitev — nikakega zaupanja«. Mnenje slovenske pokrajin­ ske organizacije SSJ je namreč bilo, »da ne bo reševanje samo državnopravnih vprašanj prineslo boljše bodočnosti delavstvu v meščanski državi«.45 Podobno kot slovenska pokrajinska organizacija SSJ, so se v vprašanju ustavne revizije opredelile tudi njene posamezne frakcije. Boj za obliko države in njeno upravno razdelitev je za mariborsko oblastno frakcijo SSJ predstavljal »vprašanje negativnega značaja in to za dolgo vrsto let«. Zato je tudi ocenje­ vala, da je revizija ustave »za proletarijat podrejeno vprašanje«, in poudarjala, da je delavski razred »interesiran na razvoju dogodkov v tej smeri le toliko, kolikor je neposredno prizadet«.46 Take poglede mariborskih socialistov je do­ polnjeval še članek, objavljen v njihovem glasilu Enakost pod naslovom »Pro­ letarijat in politična zmeda v državi«, v katerem je avtor odločno odklanjal kakršnokoli reševanje vprašanja državne ureditve z nacionalnega vidika. Zanj 3 9 JN, 6. 3. 1923, veličastni snodi Narodne radikalne stranke. Iz govora M. Stojađinovića na shodu NRS v Mariboru 4. marca 1923. 4 0 JN, 6. 4. 1923, Za edinstvo. 4 1 Jutro, 20. 2. 1923, Velika manifestacija za demokratsko stranko. Glej tudi Domovina 23. 2 1923, Manifestacija za jugoslovansko demokratsko stranko. 4 2 Jutro, 31. 3. 1923, uvodnik z dne 30. marca. 4 3 Orjuna, 18. 2. 1923, J. stefančić, Potreba enotne nacionalistične nadstrankarske fronte. 4 4 Prav tam, Ljubo D. Jurkovič, Preporod našega naroda. 4 5 Naprej, 6. 1. 1923, Parlamentarno delo in notranjepolitična situacija. (Poročilo poslanca dr. Koruna za pokrajinski zbor.) 4 6 Enakost. 23. 3. 1923, Republika, avtonomija In upravna razdelitev države. ZGODOVINSKI ČASOPIS 15 . 1991 • 1 73 je namreč predstavljalo edino stvarno,pot, da se obravnava »vsa vprašanja v obsegu narodnega zedinjenja«, katerega se »skuša danes zanikati s stališča na­ rodnostnih teženj, skušajoč pri tem izrabljati geslo: samoodločba narodov«. Po avtorjevem mnenju pa takih prizadevanj marksizem ne more odobravati, ker bi se na ta način znova obnavljalo »rešene nacionalne probleme z ozkega gle­ dišča narodnostnih teženj«, kar onemogoča razvoj v tisti smeri, ki je predpogoj »velikega organiziranega proletarskega pokreta«.47 Medtem ko je mariborska oblastna frakcija SS J še namenila določeno po­ zornost vprašanju ustavne revizije, pa se ljubljanska oblastna frakcija ob njem ni posebej ustavljala. Obstoječa centralistično-unitaristična državna ureditev zanjo očitno ni bila vprašljiva, saj so centralistične, avtonomistične in federali­ stične zamisli o državnopravnem ustroju Kraljevine SHS oziroma »tozadevni boji kapitalističnih meščanskih strank« socialiste, združene v tej frakciji, pu­ ščali »hladne«.48 Enake poglede je imela tudi ljubljanska krajevna frakcija SSJ pred združitvijo v SSDL. Zanjo je bilo »oblikovanje sedanje državne forme za­ deva meščanskih strank oziroma kapitalistične družbe«.49 Zanimivo je, da so NNS, slovenska dela JDS in NRS, pokrajinska organi­ zacija SSJ in njene frakcije v Sloveniji ter Orjuna, ob tem, ko so odklanjale täko ustavno revizijo, ki bi spreminjala centralistični in unitaristični značaj Vidovdanske ustave, imele tudi vsebinsko enaka izhodišča v odgovoru na vpra­ šanje, kako naj bi bila ustrezno izvedena centralistična državna ureditev v Kra­ ljevini SHS. Vse so namreč menile, naj bi bila ta ureditev izvedena na načelu samouprave. Tako je NNS sodila, da je potrebno centralne organe državne oblasti razbremeniti zadev, ki so povezane s posebnimi interesi posameznih krajev, okrajev ali pokrajin. To naj bi omogočila razširjena »narodna samo­ uprava«, preko katere bi bilo zagotovljeno »sodelovanje naroda« v vodenju zadev svojega okraja ali pokrajine. Za ustvarjanje take samouprave bi bila potrebna nova razdelitev države v večje oblasti, ki bi bile sestavljene »po na­ rodnih potrebah, po prirodnih, socijalnih in gospodarskih razmerah, v skladu z narodovo voljo«. Pri tem pa naj bi predstavljala temelj državne organizacije velika avtonomna občina, pristojna za javnoupravne zadeve najnižje stopnje. Taka avtonomna občina bi namenjala posebno pozornost »občekoristnim go­ spodarskim in socijalnim napravam, ljudski izobrazbi in zdravstvu«.50 V primerjavi z NNS je JDS bolj dosledno vztrajala pri ohranitvi državno- upravne ureditve, kakršno je vzpostavila Vidovdanska ustava. Sodila je, da že ta ustava omogoča obširno samoupravo in decentralizacijo državne uprave pod zaščito neodvisnih upravnih sodišč.51 Zanjo je zato torej bila potrebna izvedba « Enakost, 6. 4. 1923, E. V., Proletarijat In politična zmeda v državi. « RP, 17. 3. 1923, Avtonomija, federacija. « Zarja, 6. 1. 1923, volilno geslo: avtonomija. 5 0 SN, 25. 2. 1923, program Narodno-napredne stranke (Ш). Podčrtano v SN. 5 1 Jutro, 31. 3. 1923, uvodnik z dne 30. marca. — V zvezi s to oceno je potrebno pojasniti, da ie bila pri tem mišljena samouprava, kakršno je Vidovdanska ustava predvidevala za oblasti in občine, ki so po tej ustavi svoje regionalne, t. j . oblastne In občinske zadeve (oblastne finan­ ce oblastna javna dela, skrb za napredek oblastnih gospodarskih interesov, upravo oblastne imovine, skrb za narodno zdravje in socialna vprašanja v oblasti, prosvetne zadeve ter strokov­ no izobraževanje) vodile samostojno, v kolikor to ni bilo z zakonom drugače predpisano. Avto­ nomnost teh upravnih enot je bila v tem, da naj bi bile njihove odločitve v teh avtonomnih za­ devah dokončne. Vendar pa dejansko take avtonomnosti oblasti m občine niso Imele, kajti po Vidovdanskl ustavi so imeli centralni državni organi še vedno pravico nadzora nad odločanjem avtonomnih samoupravnih organov oblasti (oblastnih skupščin in oblastnih odborov) ter pravico na derogiranje samoupravnih aktov, ki so jih sprejemali ti organi oblasti. Te pravice so izhajale iz ustavnega določila, da centralna državna upravna oblast opravlja nadzor nad delovanjem avtonomnih oblastnih samoupravnih organov in občin, in sicer preko oblastnega velikega žu­ pana in drugih strokovnih organov. Pri tem je imel ključno vlogo oblastni veliki župan, ki ga je na to funkcijo imenovala centralna državna oblast in ki je lahko zadržal izvršitev vsakega skle­ pa katerega so sprejeli samoupravni organi oblasti, če je ocenil, da je določen sklep ali samo­ upravni akt »protizakonit« oziroma ni v skladu z ustavo, zakoni ali oblastnimi naredbami. Tako ie bila samostojna dejavnost samoupravnih organov oblasti (oblastnih skupščin, oblastnih od­ borov in občin) fiktivna, kajti nadzorni državni organ, oblastni veliki župan je Imel veliko večja pooblastila kakor pa avtonomni samoupravni organi oblasti. Samouprava oblasti in obcln, ka­ kršno ie Dredvidevala Vidovdanska ustava, ni torej v ničemer ogrožala centralistične državne ureditve v Kraljevini SHS. — O tem glej Cullnović, Razvitak, str. 181 in isti, Državnopravna hi­ storija, str. 265—266. 21 J - PEROVSEK: NACIONALNOPOLITICNI KONCEPTI. samouprave, »ne pa državnopravnih avtonomij-«.52 To je konkretno pomenilo, da je nasproti zahtevam po reviziji ustave postavljala svojo zahtevo za «-izved­ bo oblastnih in okrajnih samouprav«.53 JDS se je namreč zavzemala za to, da bi se vladalo^ in upravljalo ljudstvo sâmo — v skupščini in po samoupravnih za­ stopstvih.54 To pa je bilo po njeni oceni možno že v obstoječi državno-upravni ureditvi, saj naj bi že Vidovdanska ustava odrejala tako oblastno in okrajno samoupravo, ki bo omogočila razvoj in napredek posameznih okrajev in oblasti in »s tem napredek vse države v gospodarskem in narodnem oziru«.55 Enako je sodila tudi NRS, ki je prav tako opozarjala, da že Vidovdanska ustava predvi­ deva »samoupravne oblasti in naprave«. Zahtevala je, naj se »ustava najprej lojalno izvrši v življenje«, potem pa naj se šele ugotovi, kako so se izkazale te samoupravne naprave in oblasti.56 Slovenski radikali so se pri tem zavzemali za izvedbo »najširše samouprave«;57 kaj naj bi taka samouprava zajemala, pa je najbolje pojasnil predsednik NRS Nikola P. Pašić. Sprejemal je sicer zamisel, naj bi imela država »široko samoupravo okrožij, srezov in oblasti«, vendar pa je hkrati postavljal omejitev, da »posamezne oblast i . . . ne smejo biti državice zase, ki bi delale svoje zakone in vodile svojo politiko«.58 Zanj je bila upravi­ čena le zahteva, »da se posameznim delom zemlje in naroda daje možnost, da v napravah krajevnih samoupravnih edinic razvijejo svoje posebne energije in da v svojem krogu morejo ohraniti ono, kar se pri njih, kot plod njihovega dosedanjega zgodovinskega življenja nahaja dobrega, krepkega in zdravega«.59 Tudi pokrajinska organizacija SSJ in njene frakcije v Sloveniji so sodile, naj bi bilo v osnovo državno-upravne ureditve vgrajeno načelo samouprave. V Programu in pravilniku SSJ, ki ga je slovensko pokrajinsko strankino taj­ ništvo izdalo marca 1923, je bila kot edino ustrezna poudarjena taka državno- upravna ureditev, ki bi bila izvedena »na osnovi popolne občinske, srezke (okrajne) in oblastne (okrožne, županijske) samouprave«.60 Načelo samouprave je slovenskemu pokrajinskemu tajništvu SSJ pomenilo samostojno upravo in odločanje o tem, »kaj je prav in kaj ne«. Predvsem pa mu je pomenilo »voliti tiste, ki upravljajo naše zadeve« s tem, da se lahko izvoljene kliče tudi »na od­ govor«. Tako naj bi samoupravno načelo omogočilo odločanje »glede okrajnih in pokrajinskih glavarjev in tudi pri najvišjih državnih predstavnikih«.61 Po­ dobno sta zagovarjali načelo samouprave tudi ljubljanska in mariborska oblast­ na frakcija SSJ. Objavili sta že omenjeni volilni razglas Glavnega odbora SSJ iz januarja 1923, v katerem je bilo poudarjeno, da se je izjavila SSJ za »edin- stvo države . . . na podlagi najpopolnejše in najširše ljudske samouprave v ob­ čini, srezu (okraju) in županiji (okrožju)«.62 V okviru takih programskih izho­ dišč je zahtevala mariborska oblastna frakcija SSJ samoupravo, ki se prične že v občini in je razširjena na okraje, okrožja, oblasti in državo v smislu nepo­ sredne samouprave suverenega ljudstva. Za mariborske socialiste je predstav­ ljala samouprava temelj ljudske vlade in je ustrezala najširšemu pojmu uprav­ ne in politične avtonomije. Poudarjali so namreč, da samouprava zagotavlja suverenost državljanov v svobodni državi, t. j . referendum in samoodločanje a Jutro. 6. 2. 1923, uvodnik z dne 5. februarja. 5 3 Jutro, 20. 2. 1923, Velika manifestacija za demokratsko stranko. Podčrtano v Jutru. — Tako gledanje JDS na vprašanje, kako naj bi se v Kraljevini SHS izvajala državno-upravna oblast, je predstavil predsednik načelstva ljubljanske oblastne organizacije JDS, dr. Gregor Žer­ jav, na zboru zaupnikov JDS ljubljanske in mariborske oblasti, 18. februarja 1923 v Ljubljani. 6 4 Jutro, 15. 3. 1923, volileem v Sloveniji! M Domovina, 23. 2. 1923, Manifestacija za jugoslovansko demokratsko stranko. M JN, 28. 2. 1923, Nikola P. Pašić, Volilni proglas Narodne radikalne stranke. " Samouprava, 24. 2. 1923, Slovenija v Radikalnem taboru. 5 8 JN, 17. 2. 1923, Ministrski predsednik Pašić o naši državi. (Iz govora N. Pašiča, 15. febru­ arja 1923 v Beogradu.) 5 8 JN, 28. 2. 1923, Nikola P. Pašić, Volilni program Narodne radikalne stranke. 6 0 Program in pravilnik SSJ, str. 9. Glej tudi Naprej, 14. 3. 1923, Program socialistične stran­ ke Jugoslavije. *» Naprej, 4. 1. 1923, v boj za samoupravo! (K strankinemu zboru!). ra Enakost, 16. 2. 1923, Glavni strankin odbor, Sodrugl, delavci, socijalisti! in RP, 6. 3. 1923, Glavni strankin odbor, Sodrugi, delavci, socijalisti! — Podčrtano v Enakosti in RP. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 75 ljudstva pri vseh državnih zadevah.63 Zato so tudi zahtevali vlado ljudstva in ne posameznih strank, kajti vlada ljudstva bi uveljavila »soodločitev vsakega posameznega državljana pri vseh državnih poslih«. Avtonomija in samouprava, ki so ju zagovarjali, se je torej začenjala že pri vsakem posamezniku m v vsaki občini »in ne šele v pokrajini in pri eni nadvladeželjni kapitalistični stranki«. Samoupravo, in sicer v smislu t. i. .samouprave ljudstva', je zahtevala tudi ljubljanska oblastna frakcija SSJ, ki je odklanjala tako beograjski centralizem, kakor tudi njegovo delitev na več pokrajinskih upravnih centralizmov Po njeni zamisli naj bi bili sestavljeni posamezni deli države na osnovi gospodar­ skih, kulturnih, socialnih in geografskih načel, v vsakem tako oblikovanem delu pa naj bi bili nosilci uprave po ljudstvu voljeni zastopniki m uradniki. Podobno je pred združitvijo v SSDL sodila tudi ljubljanska krajevna frakcija SSJ. Ugotavljala je, »da potrebujejo jugoslovanski državljani mnogo več svo­ bode mnogo več prilike za udejstvovanje v svrho razvoja in sporednega na­ predka« in pristavljala, da to zagotavlja le »popolna samouprava centriranih gospodarskih in kulturnih edinic«.68 Kar zadeva načela, v katerih naj bi temeljilo izvajanje državno-upravne oblasti, pa je svoje mnenje oblikovala tudi Orjuna. Pri tem samouprave sicer ni posebej omenjala, kljub temu pa se je v tej zvezi opirala na nekatera vse­ binsko enaka stališča, kakršna so v zvezi z vprašanjem izvajanja državno- upravne oblasti zagovarjali ostali slovenski unitaristični in centralistični poli­ tični subjekti. Orjuna je ob poudarku, naj državni organizem odgovarja »za­ htevam naše psihe« terjala, da mora biti narod v državi suveren. Pripadati mu torei mora vsa državna oblast, »ki jo izvršuje z volilno pravico«. To je pome­ nilo da mora v državnih funkcijah »narod . . . tudi direktno sodelovati«, in sicer - po oceni Orjune — v upravi upravnih enot (občin in oblasti), »ki naj se ure­ de po geografskih in ekonomskih razmerah«.67 Vidimo torej, da so slovenski unitaristični in centralistični politični sub­ jekti tako v vprašanju revizije ustave, t. j . v vprašanju, ki je neposredno za­ devalo problem državne ureditve, kot tudi v vprašanju, po katerih načelih naj bi se izvajala državno-upravna oblast, dosledno zastopali stališča, ki so bila prilagojena njihovi osnovni nameri - ohranitvi in nadaljnjemu uveljavljenju centralističnega državnega ustroja v Kraljevini SHS. Njihovo zagovarjanje na­ čela samouprave, na katerem naj bi temeljilo izvajanje državno-upravne obla­ sti namreč ni izpodbijalo državnega centralizma, temveč je predstavljalo zgolj S n f c T kako naj bi bila ta oblast tehnično razdeljena znotraj centralistično ure?ene jugoslovanske države. V takih zamislih pa so bile posamezne samo­ upravne enote še vedno integrirane v državnopravno enotno državo_kar nji­ hovim samoupravnim oblastem in napravam v ničemer ne bi zagotavljalo avto­ nomnosti nasproti organom centralne državne oblasti. Slovenski unitaristični m cerïraHsticni politični subjekti v svojih političnih programskih načrtih tega T r a Ï n a niso načenjali in so kljub poudarjanju načela samouprave v bis vu S a l i le na en n a i n državne ureditve - centralizem^Tako so. predstavljah tisti del slovenske politike, ki na slovensko vprašanje v Kraljevini SHS ni gle­ da na osnovi težnje, da bi Slovenci kot sklenjena nacionalna enota sami odlo­ čali o sebiTnTmel samostojen ter suveren položaj v jugoslovanski državi Takšno gledanje so slovenske unitarnocentralistične politične sile potrdile tudi v ostrem zavračanju avtonomističnih prizadevanj Slovenske ljudske stranke [ s S ) S je teS na Slovenskem edina zahtevala nacionalno samoodločbo, da ^ ^ s t 12 1. 1923, Oblastni odbor SPJ in KDZ, Proletarijatu v mariborski oblasti! De­ lavci kmetje № „ 1 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ М а г Ш о г а _ ß g o v o r a R u d o U a Golouha - 1ТгЈа?6. 1 1923, volilno geslo: avtonomija. « Statut in program Orjune, str. 32. 76 J. PEROVSEK: N A C I O N A L N O P O L I T I O N I KONCEPTI. . . nrvasKo m Srbijo tvorila novo, svobodno jugoslovansko državno zvezo8 8 o r g a n a c ^ î n " ^ ^ ^ ^ l ^ .centralistične polit ike stranke, prizadevania SLS 4 k Z i ™ strankarske frakcije so zavračale avtonomistična hodfščilvoiL? L s k l a d n ° z sejnimi, političnimi in družbenoekonomskimi iz- - î t a Z ï J S ^ Ï L 1 ? t e m T S t a b,Üi P 0 S e b e j ° d I o č n i ° b e l i b e r a l ™ stranki o b s S a t e s S r s t r a n k a in Jugoslovanska demokratska stranka. NNS je TaE j !Studi tlM™TÌO\da je m ° g 0 Č a V d r ž a v i c e l a v r s t a **»v> lrnt ««Л ,f0jala t u d l S L S - k a t e r e boj za avtonomijo je posmehljivo razumela ka C a Г 1 е т Г и - r j a *'° K r a n J S k i đ A w i ' « i n * Z a t o S L S A Ï Ï strankTje S t S da' h o / p r a V ™ ™ е ™ т ~ federalizem«. Slovenski ljudski k a k o r v n P k Z i ' л - > S J 0 J 0 d r ž a v i c o - ' v kateri bi nemoteno gospodovala zana »z r a S J У ° 3 Г ° * Ш Kranjski, pri čemer naj bi bila ta .državica' pove! £ £ Po o Š N N s T t ^ i 1 1 r rbÌ<< t e r >>S Š e r a h l e j Š i m i S s k u p n i m v l a d a -d i £ k n W f f t 0 P r e d s t avljalo zgolj »federacijo na odpoved« in ie vo- k bi bila ^ Z - l o v e - k e lihputske republike z 1 milijonom p r e b i v a v a « , naroda^ slove'nTefa 7» Z f " ' Г / ' ^ ^ T * * k o n e c P a b i ™ a >**™™а težnfe ŠtevenS^L? i* P ? ë ^ ^ i m e I a t u d i J D S ' k i J e avtonomistične S e s n i č e n ^ b T i m i , a ? e o z n a č e v a l a k o t »šintarski recept«, katerega nZlZ T b \ i m e , 1 0 ~ z a Posledico neizogibno propast našega malega plemena v X 3 a r o t r S v k ° t e m T - " ? Г Ш С П ° S m r t < < - J D S ^ - S o v e - r S v tem Т Л h - l f t 0 > к а Г j e n a š e ' t u d i ž a l s k o in srbsko, temveč v e S ' ir b l h . l z k l ^ . < ; e n i o d t e Sa. kar je hrvatsko in srbsko«.» Velika Srbija n a î e S o s t v H e V t" S l 0 V e n Ì J a S ° Z a n j ° P r e d s t a v 1 ^ POPolno s m r t nam Slovencem«^ " P ° ^ 0 œ n i ^ " ~ n a p r a V Ü e Ž i v « e n e z n o s n o • • • k l a n f a î a ^ T k a r i i V 0 ^ 6 ^ Ì e Z&Ì° J u g ° s l o v a n ^ a demokratska stranka od- d r ž S u r e d i t v T l ìaT°' " d a g r e Z a f e d e r a l i z e ™ - Opozarjala je, da bi bili v tesodstvfîru^L П0 VI z a v z e m a l a S L S ' Poetična in finančna uprava Wie a v t o n o m n a T >>V r a z m h d r ž a v a h > d r ž a veV Enako je opozarjala, da bi bile avtonomne tudi carine, kar bi pomenilo, da »lahko udariio Srbi in H™at; v 2aVrn e n 0vCs aw 2 a Ž i t° Z a , S l 0 V e n C e < < - P 0 l e g * * * P - d v M - l ° a , ^ T b b ü to I " * S l o v e n j »socijalizirane«, na Hrvaškem pa ne, zato naj bi bilo »na ii2ri!^::^àustr't tjakaj-73 Druga nevarnost'ki ** ™ ^ krog r a z S f o l a n o ^ f Z t d e V t l a , p r o s v e t n o P o d r ° 4 e , saj »inteligenca in širši Krogi razumejo, da pomeni klerikalni avtonomizem v stvari, da bo liudska šola podružnica farovža, učitelj pa župnikov hlapec, da bo naše sreclniešolstvo vndn l l t T a m t " e T 2 f ° j e Ì n n U n S k Ì h U Č i t e l J i Š Č > i n k 0 n č n 0 - s ioTenskfunterz lda lahko tam kar stalno mesto rektorja zavzame klerikalec« univerzi, aa nih р ^ Г а п 7 ч 1 Р Г а а Г е к ' ? k T a t e r ^ g a j e V S V 0 J e m 2 а ™ с а п ј и avtonomistič- ™ L « i ! J opozarjala Jugoslovanska demokratska stranka ie ostaial vezanjlasti na gospodarska vprašanja. JDS je poudarjala, da je avtonomija! ski рои?1кГ5 41.'!1Л°0 а Г-npAepoPminllm ' £ 1 e TSllZ?6^ ° ««donalnl samoodločbi v sloven- vkljucila v svoje politične pVogramsk^naerte tudf м ^ д С а 8 и z a h , t e v ° P° nacionalni samoodločbi W Pa je bila premalo v p l i W f d™ M l ï ï t a d r ü l b e l i c M ^ n n ï ï - F 0 ™ ^ 3 republikanska stranka, f£,S« c e l° v o c U l a b°J 2 a ™dilno mesto v postawjani i?zahtP Pv™ M Ч ^ а п П а svoj program ali s skega naroda v Kraljevini SHS. Poleg tega j i tudi ? а , п ? љ F° , n a ci°nalni emancipaciji sloven- leta 1923. Slovenska ljudska stranka je tako fedai blfa P«.^a- ž e k m a i u , p 0 skupščinskih volitvah zahteval in vodil boj za samoodločbo s lovenske^ naroda v i r P r = v e n î b , n l 0 S S U t i c n l ûeia™1*- " je venske republikanske stranke po slovenski"nacionalna Л J „ K J n a l : £ Y l n l S H S - - ( ° zahtevah Slo­ mu, ki ga je v tej zvezi oblikovala glej pod?obne^ vJŽS2Zdl^b,1, i n državnopravnem progra- samoodločbi v slovenski politiki, str 20-26) J Perovšek, Oblikovanje načrtov o nacionalni ™ SN, 7. 3. 1923. Pred volitvami. vpra pod'p'ridsednfka' N ^ d ^ v i a ^ m ^ r T a ^ R a v ^ ^ ^ ^ ^ H " 0 " 3 ^ p ° « r t a n o v SN. (Iz go-1923 v Unionovi dvorani v Ljubljani ) "avniharja, na shodu Naprednega bloka, 15. maïca " Jutro, 11. 3. 1923, uvodnik z dne 10. marca ™ Domovina, 30. 3. 1923, Po velikem tednu ~ velika nEdPn a " Jutro, 25. 2. 1923, Avtonomija Slovenije nedelja. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 77 »kakor si jo predstavljajo klerikalci. . . gospodarska smrt Slovenije«. Vodilo njenih ocen je bilo, da bi namreč imela Hrvaška druge zakone kakor Slove­ nija, Vojvodina drug civilnopravni red in drugačno sodstvo, Srbija pa bi lahko z lastnim gospodarskim zakonodajstvom zavirala uvoz slovenskih industrijskih in obrtnih proizvodov. V primeru, da bi bilo mogoče »dvigniti celo prevozne ovire med posameznimi državicami«, pa je bila za JDS neizogibna namesto »se­ danjih gospodarskih težav pravcata, gospodarska vojna«.74 Zato je spraševala, kako bi se ravnal glede carinske zaščite slovenske obrti in izvoza srbskih živil srbski parlament — ali po željah srbskih ali slovenskih gospodarskih krogov? Za JDS je bil odgovor jasen, saj je bila povsem prepričana, da avtonomistične težnje »kopljejo grob našemu gospodarstvu in s tem tudi naši politični svo­ bodi«. Da bi to dokazala, je skušala prikazati položaj, v katerem naj bi se našla avtonomna Slovenija, ki bi bila »državica od Ljutomera (Prekmurje si vzame Radić!) do Kranjske gore«. Opozarjala je, da bi avtonomna Slovenija morala najti odgovor na naslednja vprašanja: ali bo »naša industrija dobila dobave za srbsko in hrvatsko vojsko? Ali bo s tem ozdravela valuta? Ali bo zaupanje va­ njo kaj boljše, ko bomo poleg srbskega vojnega ministra imeli g. Mačka za mi­ nistra hrvatske, g. Kremžarja pa ministra slovenske vojske?«75 JDS ni verjela v uspešen razplet tako nastalih razmer, kajti gospodarski razvoj in obstoj Slo­ venije je bil zanjo izključno odvisen »od enotnega gospodarskega ozemlja, ki se razprostira od Triglava do Vardar j a«.76 Jugoslavija, sestavljena »iz štirih do šestih držav« je tako bila zanjo »nesmisel«. Med drugim tudi zaradi tega, ker je »nemogoče, da bi naša vojska bila sestavljena iz srbske, hrvaške, slovenske in nemara še muslimanske vojske, ki bi jih tujci v odločilnem hipu nagnali drugo na drugo«.77 Zahteve po avtonomistični ali federalistični državnopravni preureditvi Kraljevine SHS, ki jih je v slovenskem političnem življenju najbolj odmevno postavljala SLS, so poleg Narodno napredne stranke in Jugoslovanske demo­ kratske stranke brez pridržkov odklanjali tudi drugi slovenski unitaristični in centralistični subjekti. Pripadniki Orjune so poudarjali, da nosilci takih zahtev dejansko terjajo revizijo države, saj želijo, da »izgine ta velika in močna drža­ va, da pridejo v svojih malih državicah do vodstva«.78 Prav tako so tudi slo­ venski radikali zavračali tako obliko državne ureditve, po kateri bi — kot je dejal predsednik NRS N. Pašić — znotraj Kraljevine SHS obstajale »državice zase, ki bi delale svoje zakone in vodile svojo politiko«.79 Sicer pa so menili, da kakršnokoli avtonomistično ali federativno preurejanje jugoslovanske države ni izvedljivo že zaradi tega, ker bi bilo nemogoče potegniti mejo tako med Slo­ venci, kot posebej tudi med Hrvati in Srbi. V dokaz, kako problematična naj bi bila državnopravna razmejitev med njimi, so se domislili abstraktne postavke, da bi potem tisti, ki zahteva .zedinjeno Slovenijo', t. j . SLS,80 moral »k Sloven­ cem prišteti tudi banske Slovence«, torej zahtevati, da se zedinjeni Sloveniji »pridruži tudi Varaždin, Bjelovar in Zagreb«!81 Ker so se zavedali neuresničlji- vosti take zahteve, so zato zlasti vsako zamisel o razmejitvi med Hrvati in Srbi 74 Jutro, 4. 3. 1923, uvodnik z dne 3. marca. " Jutro, 31. 3. 1923, uvodnik z dne 30. marca. , e Jutro, 3. 4. 1923, uvodnik z dne 2. aprila. " Domovina, 6. 4. 1923, Kaj bo sedaj? — Podcrtano v Domovini. " Orjuna 15. 4. 1923, Jovica M. Silobrčić, Za edinstvo nacije in države. '•'•> JN, 17.2. 1923, Ministrski predsednik Pašić o naSi državi. (Iz govora N. Pašica, 15. febru­ arja 1923 v Beogradu.) ., ,. , „, • •< „»_„. "° Z izrazom .zedinjena Slovenija' je mišljena zahteva po upravno enotni Sloveniji znotraj Kraljevine SHS, ki jo je v tistem času najbolj poudarjeno postavljala Slovenska ljudska stran­ ka. V svojem takratnem političnem programskem načrtu je SLS povezovala zahtevo po zedinjeni Sloveniji z oblikovanjem posebne avtonomne slovenske državnopravne enote v Kraljevini SHS, ki razen v skupnih zadevah (zunanja politika, vojska, denar in promet), ne bi bila vezana na centralne organe državne oblasti in bi povsem samostojno odločala o vseh vprašanjih svojega družbenega političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. — Podrobneje glej o državno- pravnem načrtu avtonomne Slovenije, ki ga je leta 1923 oblikovala SLS, Perovšek, Oblikovanje načrtov o nacionalni samoodločbi v slovenski politiki, str. 12. 15—17. 8 1 JN, 4. 3. 1923, Banski Slovenci. 78 J. PEHOVSEK : NACIONALNOPOLITICNI KONCEPTI... pogojevali s trditvijo, da bi »v tem slučaju.. . morale skoraj tri hrvaške župnije pripadati Sloveniji«.82 Proti avtonomističnim zahtevam SLS so odklonilno nastopile tudi pokra­ jinska organizacija SSJ in njene posamezne frakcije v Sloveniji. Pokrajinsko tajništvo SSJ je avtonomistična prizadevanja Slovenske ljudske stranke ime­ novalo »neiskreno jezuitsko frazo«.83 Podobno so na težnje SLS gledali tudi v mariborski oblastni frakciji SSJ, kateri je avtonomija pomenila »le zopetno nadvlado klerikalne stranke v Sloveniji«. Mariborski socialisti so ocenjevali, da bi bila avtonomija Slovenije »le avtonomija za klerikalno stranko, da more svobodno izkoriščati in vladati slovensko ljudstvo«.84 Pred združitvijo v SSDL so na podoben način o avtonomiji Slovenije razmišljali tudi znotraj ljubljanske krajevne frakcije SSJ. V članku, ki ga je objavilo glasilo frakcije Zarja, »ker je prvi, ki jasno poudarja načelno stran vprašanja konsolidacije države«,85 je avtor ocenil boj delavskega razreda za ali proti avtonomiji kot izgubljanje sil, katere delavski razred potrebuje »nujno za uspešen boj proti tej meščanski družbi«. Poleg tega je še opominjal, »naj delavstvo ne pozabi, da z avtonomijo ne bo odpravljena privatna lastnina«, in k temu pridajal, da je osemurni de­ lavnik »negirala centralistična, priznala pa ga ne bo tudi ne avtonomistična . . . pa magari federativna Jugoslavija«.86 Se bolj izrazito kot v ljubljanski krajevni frakciji SSJ so zahteve po avto­ nomiji Slovenije odklanjali socialisti, združeni v ljubljanski oblastni frakciji SSJ. Bili so odločno »proti temu, da bi naša država bila sestavina kakih petih držav«. Take zamisli so odklanjali, čeprav se hkrati niso odpovedovali stari so­ cialistični težnji, po kateri naj bi se na Balkanu oblikovala federativna repu­ blika vseh balkanskih narodov. Za uresničenje te težnje so se nameravali boriti, vendar pa so pri tem opozarjali, da kot Slovenci »ne bi želeli, da pride v to federativno republiko naša Slovenija kot posebna državna celota, ker bi bili samo mala kapljica v velikem morju, bili bi objekt izkoriščanja«. Zato so želeli, da pridejo Slovenci v to federacijo »v okviru demokratične in samoupravno urejene Jugoslavije«.87 Poleg Narodno napredne stranke, slovenskih delov Jugoslovanske demo­ kratske stranke in Narodno radikalne stranke, Orjune ter pokrajinske organi­ zacije SSJ in njenih frakcij v Sloveniji sta v takratnem slovenskem političnem prostoru delovali še dve stranki, ki sta prav tako zagovarjali bodisi unitami bodisi centralistični nacionalnopolitični koncept. Ti stranki v obeh poglavitnih vprašanjih — ena v vprašanju nacionalne enotnosti oziroma obstoju različnih nacionalnih individualnosti v Kraljevini SHS, druga pa v vprašanju oblike državne ureditve — sicer nista oblikovali povsem enakih stališč, kakršna so poudarjale nosilne slovenske unitarnocentralistične politične sile, kljub temu pa ju lahko prištevamo k tistemu delu slovenske politike, ki se je že v začetku dvajsetih let, zlasti pa leta 1923 odločno zavzel, da se v njej uveljavi unitari- stična in centralistična smer. Prvo med tema strankama, Samostojno kmetijsko stranko (SKS), so leta 1919 oblikovali polmeščanski liberalni sloji, predvsem veleposestniki in bogatejši kmetje, ki so s tem poizkušali ustvariti svoj politični vpliv na slovenskem podeželju, katero je bilo osnovno oporišče SLS.88 Samo­ stojna kmetijska stranka je sicer nastala pod pokroviteljstvom JDS kot njena izpostava za delovanje na vasi, saj so jo ob njeni ustanovitvi »materialno in politično izdatno podprli slovenski liberalci, ki so želeli to stranko postaviti kot protiutež klerikalnemu vplivu na slovenski vasi«.89 Toda že od svoje ustano- в Prav tam. •» Naprej, 21. 3. 1923, Izidi. " Enakost, 7. 3. 1923, Sijajni volilni shod rdečega Maribora riz eavara Rnrinif*. (-r,in„h= r,» volilnem shodu SSJ v začetku marca 1923 v Götzovi dvorani v M a r i b o r a R u d o l f a Oolouha na и Zarja, 6. l. 1923, opomba uredništva k članku Volilno geslo • avtonomna M Prav tam, Volilno geslo: avtonomija. s ' a v t o n o m « a - <" RP, 27. 3. 1923, Avtonomija, federacija. M Zečevič, Na zgodovinski prelomnici, str. 93 »» Prav tam. Glej tudi Mikuž, Oris zgodovine'Slovencev v stari Jugoslaviji, str. 132. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 - 1 79 vitve dalje je ta liberalno usmerjena stranka vodila svojo in povsem samo­ stojno politiko in ni bila v nobenem pogledu vezana na JDS. Opozarjala je, da predstavlja politično organizacijo slovenskega kmeta, ki »ne sprejema niti di­ ktata buržoazije niti delavskega razreda, da spoštuje vero, če je ne zlorabljajo v politične namene, da je za avtonomijo Slovenije, če ne škoduje enotnosti države, in da je za monarhistično ureditev pod pogojem, da bo kralj varoval interese kmetov.«90 Kljub takim, zlasti avtonomističnim poudarkom so njeni poslanci leta 1921 glasovali za centralistično in unitaristično Vidovdansko usta­ vo, leta 1923, ko so slovenske politične sile dokončale oblikovanje svojih nacio- nalnopolitičnih programskih načrtov, pa se je gledanje SKS na nacionalno vprašanje v glavnem ujemalo z nacionalnopolitičnimi koncepti vodilnih sloven­ skih unitarističnih in centralističnih sil. Samostojna kmetijska stranka je zago­ varjala načelo jugoslovanske nacionalne enotnosti, kajti poudarjala je, da so Srbi, Hrvati in Slovenci tri plemena in ne trije narodi.91 Zato je bil zanjo so­ vražnik kmetskega ljudstva tisti, »ki ne goji edinstva jugoslovanskega naroda« in »hujska proti bratom«!9 2 V tej zvezi je celo menila, da lahko samo kmet reši »problem narodnega ujedinjenja«, — t. j . udejani koncept jugoslovanskega na­ cionalnega integralizma.93 Vzporedno s pristajanjem na načelo jugoslovanske nacionalne enotnosti je odklanjala SKS tudi revizijo Vidovdanske ustave. Zahteve po ustavni reviziji je relativizirala s trditvijo, da je najprej potrebno ustvariti primerne pogoje za reševanje tega vprašanja, torej zagotoviti »redno delovanje skupščine«. To pa naj bi ovirali prav razni »opozicionalci, ki venomer kriče, da se mora najprej revidirati ustava in šele potem da je mogoče pristopiti k rednemu gospodar­ skemu delu«. SKS je glede tega menila drugače. Zahtevala je, da se najprej izvrši gospodarsko delo, in ko bo urejeno »najnujnejše« — ko bodo davki pra­ vični, ko bo izboljšan vojaški zakon, »ko pride ljudstvo do najpotrebnejših pra­ vic, potem pa se kregajmo, će se mora naša država imenovati Jugoslavija ali SHS.«94 Ob tem je opozarjala še na naslednje: da vodita k reviziji ustave samo dve poti, krvava pot »revolucije« in nekrvava pot »parlamentarne borbe«. SKS je zelo jasno poudarila, da namerava le s parlamentarnim bojem doseči tisto, kar zahteva ljudstvo, kajti »ogromna večina naroda je v tem oziru nesporno našega mnenja«. Njeno sporočilo je torej bilo, da v vprašanju ustavne revizije z revolucijo ni nič, parlamentarni boj pa predstavlja edino sredstvo, s katerim se to vprašanje lahko reši.95 Samostojna kmetijska stranka je podobno kot druge slovenske unitarno- centralistične politične sile ostro-odklanjala avtonomistična prizadevanja SLS. saj jih je označevala kot željo dr. Antona Korošca za avtonomno, t. j . pod nad­ vlado duhovščine »ječečo Slovenijo«.96 Kljub temu pa je — kar zadeva vpra­ šanje oblike državne ureditve — nasproti nosilnim unitarnocentralističnim si­ lam zastopala drugačna stališča. Zamislim o avtonomni Sloveniji namreč ni nasprotovala, kajti mnenja je bila, da zakonodajna avtonomija Slovenije »ni tako napačno geslo«. Opozarjala je le, da izvršitev tega gesla ne sme priti »v neprave roke«, kar bi se zagotovo zgodilo, »če bi prišla v roke klerikalcem«. Po njenem premisleku naj bi zato vsak zaveden avtonomist najprej zrušil »kle­ rikalce, na razvalinah Eselesa pa zgradil dobro in solidno avtonomij o«.97 Drugo stranko, ki jo lahko enako kot SKS prištejemo k unitarnocentrali­ stičnim slovenskim političnim silam, je leta 1923 — po svojem prihodu iz tujine — ustanovil bivši načelnik SLS in bivši deželni glavar Kranjske, dr. Ivan Šu- 8 0 Zečević, Na zgodovinski prelomnici, str. 94. s l Kmetijski list, 3. 1. 1923, Pristašem kmetske misli! (Navajam: KL). 9 2 KL, 15. 2. 1923, Matija Gubec. — Podčrtano v KL. *> KL, 13. 3. 1923, Naša zgodovinska naloga. 9 4 KL, 15. 3. 1923, Klerikalna volilna gesla. — Podčrtano v KL. M KL, 4. 4. 1923, Revizionistični blok. 8 8 Prav tam. m KL, 15. 3. 1923, Klerikalna volilna gesla. 80 J.PEROVSEK: NACIONALNOPOLITICNI KONCEPTI. stersič. I. Sušteršič je prispel v Ljubljano 11. decembra 1922 in se je takoj pri­ čel pripravljati na vrnitev v politično življenje. Svoj ponovni vstop v slovensko politiko je pred tem že napovedal z znano brošuro »Moj odgovor-,98 namerjeno proti novemu vodstvu SLS, bivšim t. i. »mladinom«, ki so ga decembra 1917 od­ stavili z vodilnega mesta v stranki in ga iz nje izključili." Z neposrednim poli­ tičnim delovanjem je nato pričel februarja 1923, ko je razglasil ustanovitev nove Narodne ljudske stranke (NLS). Pri ustanovitvi te stranke je I. Šušteršiču pomagal N. Pašić, ki je privolil, da se vrne v domovino, saj je računal, »da bo na ta način prestrašil vodstvo SLS, ki je bilo prav tedaj v hudi opoziciji do radikalskega centralističnega režima«.100 NLS je ostro kritizirala Slovensko ljudsko stranko in opozarjala na klerikalni značaj »nove« SLS. V tem smislu je zato zase poudarjala, da nastopa »na temelju pozitivnega krščanstva proti kulturobojstvu in zlorabljanju cerkve v politične namene po političnem kleri­ kalizmu«. l NLS, ki je nasprotovala Slovenski ljudski stranki na vseh področjih druž­ benega in političnega življenja, je tudi v nacionalnem vprašanju zagovarjala tej stranki nasproten nacionalnopolitični programski koncept. Postavila se je na unitarnocentralistično stran, pri tem pa se je od ostalih slovenskih unitari­ stičkih in centralističnih sil razlikovala v tem, da ni podpirala načela jugoslo­ vanske nacionalne enotnosti. Ocenjevala je namreč, da tvorijo Srbi, Hrvati in Slovenci narod trojnega imena in trojne individualnosti ter da imajo vsak svoje narodne posebnosti, ki so posledica večstoletnega ločenega zgodovinskega razvoja. V tej zvezi je načelnik NLS I. Sušteršič o Srbih, Hrvatih in Sloven­ cih celo govoril tudi kot o treh narodih v Kraljevini SHS.103 Merilo — ali kot je poudarjala NLS — vrhovni zakon njenega gledanja na vprašanje obstoja različnih nacionalnih individualnosti v jugoslovanski državi je namreč bilo »ljudstvo, ki se je s svetovnim prevratom povzpelo v višino po­ litičnega naroda«. Blagor, svoboda in samovlada ljudstva pa so bile »temeljne točke tega zakona«, zato je Narodna ljudska stranka tudi poudarjala, da gre ljudstvu odločilna beseda v vseh javnih zadevah, državnih ali krajevnih. Opo­ zarjala je, da mora »modra državna vlada« upoštevati to dejstvo in prepustiti vsaki narodni enoti samoodločbo in polno samoupravo v vseh zadevah »ki se ne dotikajo bistva državne celote«.104 S tem pristavkom pa je, tako kot druge slovenske unitarnocentralistične politične sile pokazala, da odklanja vsako za­ misel o spremembi državnopravnih načel, na katerih je bila zgrajena Kralje­ vina SHS. NLS, ki je sicer večkrat izrazila zahtevo po ljudski svobodi, ljudski samoupravi, ljudski samovladi in ljudski samoodločbi,105 je menila, da predstav­ lja ta zahteva zgolj taktično, ne pa programsko vprašanje.106 Po njenem je bilo potrebno samo urediti javne razmere, pa bi doseglo ljudstvo samoodločbo in samoupravo. Zato tudi »ni izrecno sprejela v svoj program revizije ustave« ш Ocenjevala je namreč, da je potrebno reševati vprašanje oblike državne ure- l jani." B r ° Š U r a d r > I v a n a S u a t " š i e a .Moj odgovor« je Izšla aprila 1922 v samozaložbi v LJub- m O razdoru v SLS leta 1917 in razpletu spora med Šušteršičpvimi » « „ i n i i„ */-„-„. - £ Ж " 2 " m l a d l n i ~ . v.«asu po sprejemu Majnfške d ^ r i d i ? 1 ^ o ^ t a Ä e i ^ s & ' ska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje, str. 70—88 * ^ B , e ^ecevic, iioven- 100 zećević, Na zgodovinski prelomnici, str. 112 101 Pivec, Programi političnih strank, str. 367. ™ Ljudski dnevnik, 1. 2. 1923, Izvršni odbor Narodne Liudske stranko rtr т„ а „ e , , » ^ . « načelnik stranke: Narodu! (Navajam: LD). Glej tudi Ljudskitednih и 9 i « i , ; ! ï f f^ 5 ' 0 ? , 1 6 ' rodne Ljudske stranke, dr. Ivan Sušteršič, načeta Ш s t r a n k i : Nahodu- (Navadam-Гт\ N*~ č e m * : N L V L % £ е ^ ^ ^ ? ^ ^ ^ % $ £ ^ $ S — na- *k nVfeMk S t ranki :% d ar^u- 8 -( l 'odčr tanc"v•!•° d n b ° L r T ^ a r o d n e L i u d s k e s t r a n k e - <*• I ™ Suâter- • Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 .4991 - 1 81 ditve na kompromisen način.109 Zaradi tega je še posebej ostro obsojala avto- nomistična prizadevanja SLS, ki so bila po njeni oceni neustrezna in tudi ne pristna, saj »vpijejo voditelji SLS po avtonomiji zgolj zato, ker so jih v Bel- gradu spodili od vladnih jasli«.110 Poleg tega so bile avtonomistične zahteve SLS za Narodno ljudsko stranko nesprejemljive še zato, ker so bile enake lo­ čitvi Slovenije »od države SHS v skoro vseh zadevah narodovega življenja«, kajti samo malenkostno področje naj »bi še ostalo državno«, vse drugo pa naj bi reševala Slovenija sama zase.111 Takih zahtev NLS ni podpirala, temveč je nasproti njim poudarjala politiko kompromisa, ki je edina pametna in uspešna pot »za trezne politike«.112 V zvezi z državnopravnim preurejanjem Kraljevine SHS torej zanjo ni bilo pomembno oblikovanje različnih in zlasti ne avtonomi- stičnih državnopravnih načrtov, pač pa je glede tega vprašanja predstavljal za NLS edino sprejemljivo merilo kompromisno dosežem sporazum med vsemi tremi narodnimi enotami — Srbi, Hrvati in Slovenci.113 Ta naj bi bil sklenjen, še preden bi se v skupščini morebiti izvršila revizija ustave.114 Narodna ljudska stranka je hkrati z odklanjanjem avtonomistične državno­ pravne preureditve tudi v vprašanju, na katerih načelih naj bi se v Kraljevini SHS izvajala državnoupravna oblast, zagovarjala enaka stališča kot ostali slo­ venski unitarnocentralistični politični subjekti. Potrebno delo je videla le na področju državne uprave in v tem smislu je tako kot druge unitarnocentrali- stične sile poudarjala načelo ljudske samovlade oziroma samouprave. Zanjo je bilo pomembno, da bi se gospodarske in finančne zadeve uredile brez večjih državnopravnih sprememb tako, »da bomo v tej državi lahko živeli«. To je kon­ kretno pomenilo, da bi se posameznim uradom v okviru njihovih pristojnosti priznala večja oblast — da bi lahko sami reševali zadeve svojega okraja. Za NLS je torej bila bistvena realna politika na političnem in gospodarskem pod­ ročju, »pri čemer stopa vse drugo v ozadje«.115 Zato je bilo po njeni oceni ključ­ no le vprašanje dobre uprave, od katere je odvisno vse. NLS se je bila priprav­ ljena boriti za tako upravo, in sicer na vsej črti, ne pa za fraze, »ki ne pomenijo nič ali pa vsaj ne veliko več kot nič«. Take fraze so bile za NLS centralizem, avtonomija, revizija ustave, plemenski separatizem. Zato tudi je — konkretno o avtonomistično urejeni državi sodila —, da je lahko v danih razmerah deset­ krat slabša kot najstrožji centralistični državni organizem, če ima ta boljšo upravo — in obratno.116 Sušteršičeva Narodna ljudska stranka, ki je bila obrobnega značaja11' in ni pustila nobene vidnejše sledi v slovenski politiki dvajsetih let,113 predstavlja zadnjega izmed tistih slovenskih političnih subjektov, ki so v letu 1923 dogra­ dili in v podrobnostih izoblikovali svoje unitaristične in centralistične nacio- nalnopolitične programske načrte. Ti subjekti, med katerimi jih je največ bilo iz liberalnega in socialističnega tabora, so zagovarjali unitarnocentralistični na­ cionalni razvoj in so se s takimi pogledi na nacionalno vprašanje postavili na­ sproti temeljnim hotenjem slovenskega naroda — varovanju slovenske nacio- 1 И LD, 6. 3. 1123, Lepo uspela shoda Narodne ljudske stranke v Bell Krajini. "» LT, 12. 4. 1923, zapeljano ljudstvo. 1 1 1 LD, 20. 3. 1923, Volitve. ш LD, 3. 2. 1923, Revizija ustave. "* LD, 20. 3. 1923, Volitve. "« LD, 3. 2. 1923, Revizija ustave. 1 1 9 LD, 6. 3. 1923, Lepo uspela shoda Narodne ljudske stranke v Beli Krajini. (Iz govora na­ čelnika NLS I. Sušteršiča na shodu NLS, 4. marca 1923 v Črnomlju v hotelu Lakner.) "» LT, 5. 4. 1923, V boju za fraze. ш Zelo dobro ocenjuje pomen in vlogo te stranke M. Pivec, ki pravi, da je bila »sporadlč- nega značaja« in je predstavljala zgolj »poskus dr. SuStersiča, da se leta 1923 zopet uveljavi«. — Glej Pivec, Programi političnih strank, str. 367. 1 1 5 NLS je na volitvah v Narodno skupščino Kraljevine SHS 18. marca 1923 dobila le 875 ozi­ roma 0,4% glasov in je po volitvah dejansko prenehala obstajati. Svoje delovanje je omejila le na stalno napadanje tako Slovenske ljudske stranke kot tudi njenih voditeljev. Pri tem Je preko svojega glasila Ljudski tednik dolžila SLS zapeljevanja slovenskih množic in v tej zvezi zlasU poudarjala »demagosko« ravnanje A. Korošca. Na naslednjih skupščinskih volitvah, 8. februarja 1925, se ni več pojavila s svojo listo, in ko je prišlo do zbližanja HRSS in radikalov v marcu 1925 Je I. SuSteršič s svojo stranko dokončno izginil iz političnega življenja. — O tem glej Zeče- vič, Na zgodovinski prelomnici, str. 113. 82 J. PEROVSEK: NACIONALNOPOLITICNI KONCEPTI. nalne identitete in prizadevanju po nacionalni samostojnosti, enakopravnosti in svobodi. V enonacionalno opredeljeni in centralistično zgrajeni Kraljevini SHS, v kateri je bil slovenski narod ponovno soočen s političnimi in državno­ pravnim! raznarodovalnimi načrti, slovenske unitarnocentralistične sile teh ho­ tenj niso zaznale, pač pa so kot osnovno načelo skupnega življenja jugoslovan­ skih narodov v eni državi razumele in sprejemale njihovo nacionalno razničenje, v katero je sodilo tudi razničenje slovenske nacionalne enote. Političnih sub­ jektov, ki so tako gledali na vprašanje slovenskega naroda, tedaj ni bilo malo, vendar pa so v slovenski politiki predstavljali njen šibkejši pol. Avtonomi- stično-federalistična usmeritev je namreč že ob volitvah leta 1923 med Slovenci dobila večinsko podporo in je od tedaj predstavljala vodilno politično oprede­ litev slovenskega naroda. Ta opredelitev se je v kasnejšem zgodovinskem raz­ voju utrjevala in je dozorevala kot slovenski narodni program v jugoslovanski državi. Proces, v katerem je ta program dozoreval, pa je razumljivo potekal mimo in na škodo slovenskih unitarnocentralističnih šil, saj ta, sicer ne zane­ marljiv del slovenske politike ob oblikovanju svojih nacionalnopolitičnih kon­ ceptov ni niti poznal niti priznaval slovenske narodne volje za nacionalno emancipacijo ter njeno narodno, državnopravno, gospodarsko in politično uve­ ljavitev. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE NATIONALPOLITISCHEN KONZEPTE DEB SLOWENISCHEN UNITARISTISCHEN KRÄFTE IM JAHR 1923 Jurij Perovšek In dem zentralistisch strukturierten Königreich der Slowenen, Kroaten und Ser­ ben (SHS), das sich als eine Nation auffaßte, und in dem durch die am 28. Juni 1921 verabschiedete sog. Vidovdan-Verfassung der jugoslawische nationale Integralismus und das zentralistische Staatsgebilde gesetzmäßig verankert wurden, stellte die Frage der souveränen und gleichberechtigten Lage der einzelnen jugoslawischen Völker eines der Schlüsselprobleme dar, die die gesellschaftliche und politische Realität in der damaligen jugoslawischen Staatsgemeinschaft konnzeichneten. Diese Frage über­ wog schon zu Beginn der zwanziger Jahre in den politischen Verhältnissen innerhalb des ersten jugoslawischen Staates, kam aber in den Standpunkten zum Ausdruck, die die einzelnen politischen Subjekte, gemäß ihren nationalpolitischen programmatischen Prämissen; gegenüber dem Staatsgrundgesetz des Königreichs SHS — der Vidovdan- Verfassung — einnahmen. Die Herausbildung der nationalpolitischen Konzepte, die das Wirken der slowe­ nischen politischen Kräfte im Königreich SHS steuerten, ging nach der jugoslawischen Vereinigung 1918 schleppend. vor sich, war sie doch bedingt durch die Entwicklung der gesellschaftlichen, politischen und staatsrechtlichen Problematik in dem neu ent­ standenen Staat. Der entscheidende Augenblick, der von den slowenischen politischen Subjekten eine vollständige Begründung und genaue Ausarbeitung ihrer nationalpoli­ tischen Programmpläne unbedingt forderte, trat ein im Jahre 1923, da in der ersten Hälfte dieses Jahres (18. März 1923) die Wahlen zur Nationalversammlung des König- greichs SHS stattfanden. Das waren die ersten Parlamentswahlen nach der Verab­ schiedung der Vidovdan-Verfassung, die den Slowenen ihre nationale Existenz ab­ sprach und das Nationalproblem mit allem Gewicht in das politische Leben hinein­ trug. Bei den Wahlvorbereitungen rundeten die slowenischen politischen Kräfte ihre nationalpolitischen Konzepte ab und stellten sie dann vor. Sie bezogen darin Stellung zu den beiden Grundfragen, die in der damaligen jugoslawischen Gemeinschaft das Nationalproblem wesentlich betrafen: zur Frage der jugoslawischen nationalen Ein­ heitlichkeit, beziehungsweise der Existenz unterschiedlicher nationaler Individualitä­ ten im Königreich SHS, sowie zu der Frage nach der Form der Staatsordnung. Die slowenischen politischen Faktoren, welche in der nationalen Frage das uni- taristische und zentralistische Programmkonzept vertraten, unterstützten ausdrück­ lich den verfassungsmäßig gültigen Grundsatz der jugoslawischen nationalen Einheit­ lichkeit, nach welchem die Slowenen, Kroaten und Serben nur »Stämme« des einen ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1 9 9 1 - 1 8 3 jugoslawischen Volkes darstellten. Diese politischen Faktoren — die Nationale Fort­ schrittspartei (NNS) die Jugoslawische Demokratische Partei (JDS), die Organisation der Jugoslawischen Nationalisten (Orjuna), der slowenische Teil der Nationalen Ra­ dikalen Partei (NRS) sowie die regionale Organisation der Sozialistischen Partei Ju­ goslawiens (SSJ) und deren einzelne Fraktionen in Slowenien lehnten außerdem Forderungen nach einer Verfassungsrevision ab. Sie wandten sich gegen jegliche Änderung des zentralistischen und unitarischen Charakters der Vidovdan-Verfassung und ließen hinsichtlich der staatlichen Ordnung lediglich die Möglichkeit zu, daß — unter Wahrung des Supremats der zentralen Organe der Staatsmacht — die Ausübung der staatlich-behördlichen Macht auch durch die Selbst Verwaltung der Behörden, der Bezirke und Gemeinden, erfolgen könne. Diese Art von Ideen konnten dem bestehen­ den staatlichen Zentralismus keinen Abbruch tun, da sie nur einen Plan darstellte, wie die staatlich-behördliche Macht innerhalb des zentralistisch geordneten jugosla­ wischen Staates technisch aufgeteilt werden sollte. So stellten all diese politischen Faktoren jenen Teil der slowenischen Politik dar, der bei der Betrachtung der slowe­ nischen Frage im Königreich SHS nicht vom Bestreben ausging, die Slowenen als eine geschlossene und vollausgebildete nationale Einheit allein über sich selbst entscheiden zu lassen und ihnen eine selbständige und souveräne Stellung innerhalb des jugosla­ wischen Staates einzuräumen. Deshalb lehnten sie auch sehr scharf die autonomisti- schen Bemühungen der Slowenischen Volkspartei (SLS) ab, die damals als die einzige in Slowenien die Forderung nach nationaler Selbstbestimmung aufstellte, um auf diese Weise zur nationalen Souveränität des slowenischen Volkes und zu politischer und wirtschaftlicher Selbständigkeit zu gelangen. Neben der NNS, der JDS, der Orjuna, dem slowenischen Teil der NRS und der regionalen Organisation der SSJ und deren Fraktionen in Slowenien, wirkten im da­ maligen slowenischen politischen Raum noch zwei Parteien, die ebenso entweder das unitaristische oder das zentralistische nationalpolitische Konzept befürworteten — die Selbständige Bauernpartei (SKS) und die Nationale Volkspartei (NLS). Beide Parteien vertraten in der nationalen Frage hauptsächlich die gleichen Standpunkte wie die führenden slowenischen unitaristischen und zentralistischen Kräfte. Von ihnen unter­ schieden sie sich nur darin, daß sich die SKS im Prinzip den Gedanken von einem autonomen Slowenien nicht widersetzte, die NLS aber die Grundsätze der jugoslawi­ schen nationalen Einheitlichkeit nicht unterstützte. Trotzdem gehörten die beiden Par­ teien zu jenem Teil der slowenischen Politik, der sich bereits zu Beginn der zwanziger Jahre, vor allem aber im Jahre 1923 entschieden für den Durchbruch der unitaristi­ schen und der zentralistischen Richtung einsetzte. Dieser Teil der slowenischen Po­ litik, den größtenteils die Parteien aus dem liberalen und sozialistischen Lager bil­ deten, stellte sich in der nationalen Frage gegen das Grundanliegen des slowenischen Volkes — die Wahrung der slowenischen nationalen Identität und das Bemühen um nationale Selbständigkeit, Gleichberechtigung und Freiheit. Das brachte ihn auch an den Rand der slowenischen Politik, denn schon bei den Wahlen von 1923 erhielt bei den Slowenen die Gegenposition zum Unitarismus und Zentralismus, nämlich die autonomistisch-föderali stische Ausrichtung, eine mehrheitliche Unterstützung. Sie bil­ dete sozusagen schon damals und auch in der späteren geschichtlichen Entwicklung die vorherrschende politische Orientierung des slowenischen Volkes im ersten jugo­ slawischen Staat. 84 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 RAZPRAVE FILOZOFSKE FAKULTETE 1985 Narava In determinanta zavestnega odločanja (Janek Musek) Glosarlj zbornika bratov Miladinovih (Stefan Kociančič — Dragi Štefanija) Dvanajstero mesecev (Nataša Golob) 1986 Zgodovina nrbanih oblik Kostanjevice na Krki (Jelka Pirkovič) Slovensko-poljski slovar — poskusni snopič (Tone Pretnar — Božena Ostromecka) Slovenci v evropski reformaciji Slovenski jezik v znanosti, 1 1987 O prvih cerkvah in pražupnijah (Janez Höfler) Črnomelj (Stane Bernik) Lokev skozi čas Karolinška arhitektura na Slovenskem (Ivan Stopar) Rimska lončena posoda (Iva Curk) - 1988 Etnološka stičišča, 1 Slovenska kratka pripovedna proza 1892—1918, Bibliografija (Gregor Kocijan) Janez Benigar (Irene Mislej) 1989 Slovenski jezik v znanosti 2 Ajdovska jama (Milena Horvat) Modeli slovenske literarne kritike. (Od začetkov do 20. stoletja) (Boris Paternu) 1990 Simboli, kultura, ljudje (Janek Musek) Filozofija Ludwiga Wittgensteina (Od traktata do filozofskih raziskav) (Andrej Ule) ' Med literarno teorijo in zgodovino (razprave in eseji) (Krešimir Nemec) Razprave FF izdaja Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Ed­ varda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611, i n t 201. Knjige kahko kupite z naročilnico ah pri prodajalcu knjig v avli fakultete in v Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1991 • 1 • 85—106 85 Zdenko Cepič POVOJNI BEG Z ZEMLJE (Notranje migracije v Sloveniji 1945—1960) Referat na 25. zborovanju slovenskih zgodo­ vinarjev v Murski Soboti 1. oktobra 1990. Na povojne notranje migracije, to je na selitve prebivalstva v okviru Slo­ venije, je treba gledati kot na celovit družbeni proces. Razumetiga je potrebno kot proces, pri katerem gre na eni strani za selitve na določenem teritoriju — za prostorsko gibljivost prebivalstva in posameznikov. To so selitve v pravem pomenu besede, proučuje in pojasnjuje pa jih statistika oziroma demografija, pa tudi geografija. Na drugi strani pa je treba migracije, zlasti notranje, takšne kot so bile po vojni pri nas, razumeti tudi kot družbeno gibljivost. Pri tem gre za spremembo socialno ekonomske strukture prebivalstva oziroma za spre­ membo proizvodne dejavnosti. Sociološko razumljeno je migrant namreč »ose­ ba, ki je s svojo selitvijo raztrgala osnovne družbene (zlasti delovne, kulturne itd.) vezi, ki so jo vezale na določeno okolje ter se vključila s svojo preselitvijo v drugo, po navadi tuje (v odnosu do prejšnjega) okolje.«1 Notranje migracije po vojni je torej mogoče obravnavati kot selitve iz kraja v kraj, iz območja na drugo območje, pri čemer je potrebno .razlikovati med stalnimi in začasnimi migracijami. Upoštevati velja tudi dejstvo, da je vsako ugotavljanje selitev po­ trebno gledati kot proces, v katerem je na eni strani odselitev iz kraja ali ob­ močja, na drugi pa preselitev. Pri selitvah je treba torej gledati na smeri seli­ tev, od kod se ljudje preseljujejo in kam, na obseg, strukturo, kdo se seli in zakaj. Na prva vprašanja daje odgovor predvsem statistika, pa tudi geografija na osnovi statističnih virov, od popisov prebivalstva, preko ugotavljanja in prera­ čunavanja naravnega prirastka, pa do registra stalnega prebivalstva. Ta je bil uveden v Sloveniji leta 1953 na podlagi uredbe republiškega izvršnega sveta. Register so vodili občinski ljudski odbori za svoje območje, vsaka oseba pa je morala javiti temu organu spremembo svojega stalnega bivališča.2 S tem regi­ strom je bilo ob vseh metodoloških problemih, nastalih zaradi spreminjanja območij občin in njihovega števila, mogoče napraviti prvi podrobnejši pregled selitev, od kod in kam, kdo se seli, posredno pa tudi, zakaj se seli. Na osnovi registra stalnega prebivalstva je bilo sicer mogoče ugotavljati selitve iz okolišev oziroma upravno teritorialnih enot, občin in okrajev, ne pa tudi iz posameznih naselij, iVasi in mest. Tovrstnih selitev pa ne pojasnjuje podrobno niti popis prebivalstva, niti register stalnega prebivalstva. Kljub vsem metodološkim pro­ blemom v zvezi z ugotavljanjem selitev na podlagi registra pa je mogoče vse­ eno ugotavljati selitvene tokove, obsege pa tudi dinamiko selitev. Za čas pred uvedbo registra, od konca vojne do leta 1953, pa ni niti tovrstnega statističnega vira, kar v veliki meri otežuje ugotavljanje notranjih migracij v tem obdobju. Vsekakor je pri proučevanju notranjih migracij v Sloveniji v prvih pet­ najstih letih po koncu druge svetovne vojne nujen interdisciplinaren pristop. S »klasično« metodo zgodovinopisja tega vprašanja ni mogoče obdelati, saj nam primanjkuje arhivskih virov. Zgodovinopisje se mora, kar se tiče stvarnih po­ datkov selitev, nasloniti na izsledke statistike oziroma demografije in geogra­ fije. Drugo pa je vprašanje ugotavljanja vzrokov za premike prebivalstva in 1 Dolfe Vogelnik: Selitveni tokovi, 1. zvezek. Ljubljana 1969, str. 10. 1 UL LRS, 9—34/1. 4. 1953. 86 Z. CEPIČ : POVOJNI BEG Z ZEMLJE posameznikov. Ti pa imajo prej kot slej zasnovo v določenem zgodovinskem obdobju, v družbeni situaciji tistega časa. Migracije se namreč dogajajo v pro­ storu in času, pri čemer obstaja med njima vzajemna odvisnost. Zadnjih sto let slovenske zgodovine lahko upravičeno imenujemo tudi dobo migracij, Slovenijo pa deželo migracij. Migracije, ki so se do konca druge svetovne vojne kazale predvsem kot emigracije, izseljevanje iz slovenskih de­ žel, so imele skupni imenovalec. To so bili v prvi vrsti ekonomski razlogi, ki so silili slovenskega človeka, da je šel s trebuhom za kruhom. To je bilo klasično izseljevanje v tujino, bodisi v Evropi ali pa v čezmorske dežele. Za migracije v Sloveniji v prvih petnajstih letih po koncu druge svetovne vojne je značilno, da so bile predvsem notranje, za razliko od prejšnjih, ki so bile usmerjene navzven, v izseljevanje iz slovenskega ozemlja. Povojne notra­ nje migracije so povzročile hitro in močno spremembo socialno ekonomske strukture prebivalstva. Izrazito je padlo število kmečkega prebivalstva, pove­ čalo pa se je število tistih, ki so delali v neagrarnih dejavnostih. Kmečko pre­ bivalstvo je v tridesetih letih, od zadnjega predvojnega popisa prebivalstva leta 1931, do 1961, padlo za skoraj 30 % v deležu vsega prebivalstva. Od popisa do popisa je delež kmečkega prebivalstva Slovenije padal za okoli 10 %. Leta 1931 je bilo, preračunano na ozemlje današnje Slovenije, 58,8 % kmečkega prebival­ stva, ob prvem povojnem popisu, tudi preračunano na sedanje ozemeljsko sta­ nje, 48,9 %, leta 1953 41,1 % in leta 1961 31,6 %. Število prebivalstva je raslo, medtem ko je število kmečkega prebivalstva padalo hitreje od rasti celotnega prebivalstva.3 Tabela 1: Delež kmečkega prebivalstva 1931—1961 (preračunano na ozemlje LR Slove­ nije, po popisih prebivalstva 1931, 1948, 1953 in po registru stalnega prebivalstva 1961) Leta Skupno Kmečko . . . Kmečkega e t a prebival. I n d e k s prebival. I n d e k s р г е ђ 1У«1 (%) 814.644 704.111 618.074 500.153 100 86 75 61 58,8 48,9 41,1 31,6 1931 1,385.220 100 1948 1,439.800 104 1953 1,504.427 108 1961 1,585.223 И4_ Zivko Sifrer: Demografski razvoj kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in štu­ dije, VIII, 1962, 10—11. Kot ugotavlja Sifrer, je padec števila kmečkega prebivalstva v sedemnaj­ stih letih, od zadnjega predvojnega do prvega povojnega popisa prebivalstva (110.533 oseb), šel na račun vojnih izgub, predvsem pa sprememb dejavnosti, torej zapuščanja kmetijstva in zaposlovanja v neagrarni proizvodnji, v prvi vrsti v industriji. To je še bolj značilno za obdobje šestih let med popisoma 1948 in 1953, ko je kmečko prebivalstvo padlo za 85.937 oseb. V teh letih je bil letni padec povprečno 14.300 oseb, kar je največje letno povprečno padanje. V obdobju 1953—1961 je bil padec manjši, saj je letno padlo število kmečkega prebivalstva za 13.100. Ker v tem času skoraj ni bilo zunanjih migracij, je ta padec deleža kmečkega prebivalstva šel v prvi vrsti na račun spreminjanja de­ javnosti, torej zaposlovanja izven kmetijstva, predvsem v sekundarnem sek­ torju oziroma v industriji. Spreminjanje deleža kmečkega prebivalstva pa je bil prostorsko različen, odvisno od stopnje industrializacije posameznega ob- ,„TT ' „ Ü ä v ^ ! L ? P e r : D e m ° 8 r a f s k i r a z v ° J kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in študije, VIII, 1962» 10-•* 11* ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 87 močja. Tako so ozki pasovi okoli industrijskih krajev beležili 15 % ali še manj kmečkega prebivalstva. Povojne notranje migracije v Sloveniji so bile pogojene predvsem z indu­ strializacijo. Z njo je bil obeležen razvoj prvega desetletja. Industrializaciji, ki je bila bolj kot ozko ekonomska kategorija razumljena politično, sinonim za graditev socializma, je bilo bolj ali manj podrejeno vse gospodarsko, pa tudi politično in kulturno življenje. Komplementaren družbeni proces povojni indu­ strializaciji je bila deagrarizacija in urbanizacija. Ti procesi so povzročili močno migracijsko gibanje in to tako v prostorskem kot tudi v smislu družbene gib­ ljivosti, torej spreminjanja socialno ekonomske strukture in proizvodne dejav­ nosti prebivalstva. Za povojni razvoj v Sloveniji, kar se.tiče migracij, lahko upravičeno sodimo, da je šlo za nadaljevanje procesa, znanega iz slovenske zgo­ dovine zadnjih sto let — za »beg z dežele« ali bolj natančno: za »beg z zemlje« oziroma »od zemlje«. Kot v prejšnjih obdobjih, pred prvo svetovno vojno in y času med vojnama, je tudi ta »beg«, ki je imel značaj eksodusa kmetov, bil povzročen z ekonomskimi razlogi. Razlika je v tem, da se je ta ruralni eksodus odvijal v tem obdobju v mejah Slovenije. Notranje migracije po vojni so v Sloveniji v resnici predstavljale proces deagrarizacije, ker je šlo v prvi vrsti za gibanje prebivalstva v smeri vas — mesto, za zaposlovanje, v neagrarnih dejavnostih, prvenstveno v industriji. Za­ nje je značilna tako prostorska, demografsko razumljena mobilnost, kot tudi socialna, to je spreminjanje socialne strukture oziroma poklicne dejavnosti v Sloveniji. Socialna mobilnost, deagrarizacija je bila večja kot prostorska, saj je bil proces urbanizacije, preseljevanje in naseljevanje v mesta, počasnejši. »Beg z zemlje« je bil hitrejši kot »beg iz vasi«. V zvezi z ekonomskimi činitelji povojnih notranjih migracij in deagrariza­ cije je potrebno upoštevati dejstvo, da je bilo ekonomsko življenje pod močno, če ne celo prevladujočo vlogo državno'institucionalnih, to je političnih dejavni­ kov. Ti so ekonomsko politiko zasnovali v smislu tako imenovane »prvotne socialistične-akumulacije«, sistema, v katerem je kmetijstvo predstavljalo vir akumulacije za industrializacijo, vas oziroma njeni prebivalci pa vir delovne sile za industrijo. Tako zasnovana ekonomska politika je povzročila množično preseljevanje iz kmetijske dejavnosti v industrijo, pri čemer pa ni vedno šlo za prostovoljno odločitev posameznika. V načrtnem gospodarstvu so bile načrtovane tudi po­ trebe po delovni sili, kar se je odražalo v praksi tako, da je določeno število delavcev moralo biti zagotovljeno. Znani so primeri, ko se posameznik pci de­ mobilizaciji iz Jugoslovanske armade ni mogel vrniti domov na kmetijo, kajti poslan je bil s strani organov oblasti na delo v tovarno. V prvih povojnih letih, v obdobju petletke, niso bile notranje migracije v smeri vas — mesto in de­ agrarizacija vedno spontan proces. Kolikor pa je to vseeno bil, pa so nanj imeli močan, celo odločujoč vpliv politični dejavniki. Politično zasnovani dejavniki so imeli ekonomsko pogojene razlage, vendar so bili tudi ti politično oziroma v veliki meri ideološko obarvani. Proces indu­ strializacije se je enačil z gradnjo socialističnih odnosov. Industrializacija je imela na eni strani povsem oprijemljiv, materialni namen - razvoj industrije, predvsem težke. Na drugi strani pa je imela tudi političen namen — številčno krepiti delavski razred kot osnovo politične oblasti. Hkrati pa je imela eko­ nomska politika, izvajana po načelu »prvotne socialistične akumulacije«, namen uničiti individualnega kmetijskega proizvajalca kot družbem razred Pri tem se ie oblast posluževala različnih ukrepov in metod, večkrat prisilnih m grobih. To je prepričalo marsikoga na vasi, zlasti mlajše, da v kmetijski dejavnosti, §8 _ _ _ z. CEPIČ : P O V O J N I B E G Z ZEMLJE zvezani z vsemi težavami, od težkega dela na zemlji, odvisnega od vremena, do razvrednotenja tega dela, zvezanega z dodatnimi posegi s strani oblasti, niso videh vehko možnosti. Raje so odšli na delo v tovarno. Upoštevajoč posledice ekonomskega in političnega činitelja za »beg z zem­ lje« je potrebno za vzrok povojne eksplozivne deagrarizacije upoštevati tudi socialno-psihološki moment, povezan z razpadanjem nekaterih tradicionalnih kmetovih vrednot. To je bila predvsem zemlja, zemljiška posest, za ohranitev katere je bil pripravljen storiti domala vse — se zadolževati, hoditi na dnino ah na sezonska dela itd. Z revolucijo in povojnim razvojem, obeleženim z moč­ nim ekonomskim pritiskom na kmeta, so se njegove temeljne vrednostne kate­ gorije spremenile. »Mit zemlje« je zamenjal »mit delovnega odnosa«4 in iz nje­ ga izhajajoče ugodnosti. Med temi so imele v prvih povojnih letih pomembno vlogo karte garantirane preskrbe, socialno zavarovanje, pa tudi otroški doda­ tek. Ta je na primer predstavljal leta 1954 kar 1/4 proračuna delavske družine.3 Podatki iz začetka šestdesetih let, pridobljeni z anketo, kažejo, da je bil živ­ ljenjski standard tistih, ki so odšli na delo v neagrarne dejavnosti, hkrati pa so še obdelovali zemljo, višji od kmetovega. Osnovo za to so ustvarjali zunaj kme­ tijstva. Nekmetijski zaslužek je presegal kmetijskega za 37 %.8 Pri tem pa velja upoštevati tüdi moment razvrednotenja kmetovega dela, ki se je kazal skozi politiko cen kmetijskih pridelkov v odnosu do industrijskih izdelkov, torej skozi »škarje cen«. To velja predvsem za prva povojna leta, v času petletke in zajamčene preskrbe na osnovi vezanih cen. Za razliko od deagrarizacije, ki se je odvijala v času pred drugo svetovno vojno pri nas, je imel povojni proces deagrarizacije sicer tudi ekonomske raz­ loge, katerim pa so poseben značaj dajali institucionalno politični činitelji. Ti so deagrarizacijo v resnici pospeševali. Na eni strani s povpraševanjem po de­ lovni sili za potrebe industrializacije, pa tudi z namenom, formirati delavstvo kot razred, torej za politični subjekt, na drugi pa s političnim oziroma idejnim ter stvarnim odnosom do zasebnega individualnega kmetijskega proizvajalca. Pred vojno je bil tempo oziroma intenzivnost deagrarizacije »naraven«, pospe­ šen v času gospodarske krize v prvi polovici tridesetih let, ko se je priliv de­ lovne sile iz vasi povečal.7 Vzrok za to je bila ekonomska nuja posameznika, da se je zaposlil izven agrarne dejavnosti, za razliko od povojnega obdobja, ko je šlo tudi pri zaposlovanju za državno oblastno zastavljen načrt. Po vojni tudi ni deloval trg delovne sile na osnovi ponudbe in povpraševanja, saj je šlo pri politiki zaposlovanja za institucionalno politična vprašanja in tem ustrezne ukrepe. Kar se tiče povojnih notranjih migracij je zato mogoče soditi, da je šlo za umetno pospeševano intenzivnost procesa deagrarizacije, odvisnega od indu­ strializacije. To velja zlasti za čas petletke, ko je bilo zaposlovanje ekstenzivno. Gradnja industrijskih objektov je sprva zahtevala veliko število nekvalificirane delovne sile. Delovna sila je takrat rasla več kot enkrat hitreje od rasti proiz­ vodnje; v letu 1949 se je proizvodnja glede na stanje ob začetku izvajanja pet­ letke povečala za 39 %, delovna sila pa za 87 %.a Po tem letu se je takšno raz­ merje med proizvodnjo in delovno silo skoraj izenačilo, pa tudi kazala se je potreba po večjem zaposlovanju kvalificiranih delavcev. V prvem povojnem obdobju je bilo zaposlovanje v nekmetijskih dejavno­ stih, prvenstveno v industriji, v mnogočem usmerjan, nadzorovan in s strani državne oblasti pospeševan proces. Ponekod je šlo kar za pravi »lov« na de­ lovno silo za potrebe industrializacije. Politični in upravni organi so bili zadol­ ženi za pridobivanje delovne sile, katere je bolj ali manj ves čas primanjkovalo. 4 Vlado Puljiz: Eksodus poljoprivrednika. Zagreb 1977, str. 102. s M. Rendulić: Stanovništvo, emigracija i zaposlenost u Hrvatskoj. Zagreb 1971, str. 22. • Jože Levstik : Polproletariat pri nas. Teorija in praksa, Ш, 1968, 3, str. 375. ' Nikola Vučo: Migracije seljaštva u gradove za vreme ekonomske krize 1930—1934. u Jugo­ slaviji. Jugoslovenski istorijski časopis, 197S, 1—2. 8 Vasilije Spero : Razvitak industrije FNHJ. Had, Beograd 1955, str. 40. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 . 1 89 Problematika delovne sile je bila zato razumljena kot eno osrednjih vprašanj petletke in je imela močan političen prizvok. O tem so razpravljali najvišji po­ litični forumi, na primer politbiro CK KPS, ki je mobilizacijo nove delovne sile povezoval s politiko delitve kart, odkupa, delitve bonov vezane trgovine. Po­ mladi leta 1949 so na seji tega organa ugotovili, da bo »potrebno novo mobili­ zirati še 16.000 delavcev, kar je možno, če zaostrimo politiko delitve kart, even- tuelno ostrejši odkup, ostrejši kriterij za dodelitev bonov.-«9 Delovna sila in zaposlovanje ter v zvezi s tem vprašanje preskrbe prebival­ stva in stanovanj v mestih in industrijskih centrih je za oblast predstavljala resen ekonomsko političen problem. Ta se je pokazal še bolj v začetku petde­ setih let, ko je izvajanje petletke zaradi odpovedi ekonomskega sodelovanja s strani držav sovjetskegabloka zašlo v težave. Na vzajemnost vprašanja rasti delovne sile v neagrarnih dejavnostih, predvsem v industriji, in preskrbe le-te, je opozarjal Boris Kidrič, predsednik gospodarskega sveta in vodilni snovalec in voditelj jugoslovanske gospodarske politike, ki je v ekstenzivnem zaposlo­ vanju videl politično napačno potezo, »ker smo izgubljali izpred oči notranjo povezanost tega vprašanja (zaposlovanja — op. Z. C.) s problemi prehrane mest­ nega in industrijskega prebivalstva, stanovanjskega fonda ter ekonomsko druž­ benega stanja naše kmetijske produkcije.«1" Zavzel se je za iskanje notranjih rezerv delovne sile v industrijskih obratih in proti prekomernemu povečanju delovne sile, hkrati pa je priporočil, da se rezerve delovne sile iz vasi priteg­ nejo tam, kjer obstajajo, pa njihov odhod ne bi škodoval kmetijskkproizvod- nji.U: »Organizacijska utrditev kmetijstva je zdaj bistvena. Ravno to nam bo v trenutnih razmerah najbolj povečalo produktivnost dela in nam nudilo novo rezervo delovne sile, ki jo bo mogoče takoj prenašati v industrijo* (podčrtal Z. Č.).u Rešitev, kako iz vasi preseliti rezervno delovno silo brez nevarnosti za kmetijsko proizvodnjo, je videl v »popolni socialistični preobrazbi kmetijstva«, to je v kolektivizaciji in v uvedbi kmetijske mehanizacije. To pa je pogojeval z industrializacijo, torej s tem povezanim odhajanjem delovne sile iz vasi na delo v tovarne. V industrializaciji je videl možnost in zagotovilo za večjo meha­ nizacijo kmetijstva in s tem njegovo večjo proizvodnjo. Kot način, kako doseči prehajanje presežka delovne sile iz vasi pa je priporočil sistem vezane trgovine. »Kmetom, ki zaposlujejo več delovne sile kot je potrebno za obdelavo zemlje, se morejo omejiti pravice vezane trgovine,« je menil Kidrič. To je bil torej način, na kakršen je oblast zagotavljala delovno silo iz vasi, potrebno za industrializacijo v obdobju petletke. Vprašanje delovne sile so sma­ trali za politično in temu primerno so se lotevali tudi njegovega reševanja. V zvezi z delovno silo in z ekstenzivnim zaposlovanjem je bil tedaj tudi pojav fluktuacije delavcev, ki je v letu 1949 in v začetku 1950 dobil takšne raz­ sežnosti, da je proti njemu oblast nastopila s političnimi akcijami in admini­ strativnimi ukrepi.- Fluktuacijo je Kidrič označil za enega takrat najškodljivej- ših pojavov v gospodarstvu." Slo je predvsem za to, da se doseže ustalitev delovne sile in da se vzpostavi in okrepi delovna disciplina. Industrializacija se je namreč smatrala tudi kot »boj za' stalno delovno silo, za razvoj trdnega in konsolidiranega delavskega razreda«,15 zato se je vodil proti fluktuaciji oster boj, pri katerem so kot kazen predvideli odvzem možnosti zagotovljene pre­ skrbe. V fluktuirancih so namreč videli v prvi vrsti špekulante in »malolastni- ške elemente«, torej kmete z malo zemljiško posestjo. Z omejevanjem fluktu­ acije je oblast nameravala zmanjšati parazitske težnje, kot so to označili na »Arhiv republike Slovenije, fond KPS, CK KPS/Ш, 2; seja PB CK KPS z dne 20. aprila 1949 10 Sednice centralnog komitete KPJ, 1918—1952. Komunist, Beograd 1983, str. 497; Ш. plenum CK KPJ, 29. in 30. decembra 1949. 12 Boris Kidrič :'zbrano delo, IV. knjiga. Cankarjeva založba, Ljubljana 1876, str. 81. « prav tam, str. 84. M Prav tam. 15 Prav tam, str. 86. 90 Z. CEPIČ: POVOJNI BEG Z ZEMLJE seji Gospodarskega sveta.18 Zaposlitev v industriji naj bi bila najmanj šest­ mesečna, le v redkih primerih manj, vendar ne manj kot tri mesece. Delovna sila, ki se je selila iz podjetja v podjetje, pri čemer so imeli ti se­ llici pred očmi predvsem višino plače, je bila v glavnem iz vasi. To so bili v mnogih primerih sezonski delavci, ki so hitro menjavali zaposlitve, pač sledeč ekonomskim ugodnostim. Med temi so imele vidno mesto prehrambene karte, zato so oblasti sklenile preko razdeljevanja teh ustvarjati stalno delovno silo v industriji. Tistim, ki se niso zaposlili za stalno in so kazali težnje po selit­ vah, so omejevali karte za zagotovljeno preskrbo in jih na ta način posiljevali k temu, da so se povsem proletarizirali. V prvi četrtini leta 1950 so v Sloveniji vzeli tako imenovane R-karte 3886 potrošnikom, ob dejstvu, da je delovne sile primanjkovalo. Težki industriji v Sloveniji je takrat na primer manjkalo 1030 delavcev." Na splošno pa se je Kidrič v začetku leta 1950 zavzel za »premor« v dirigi­ ranem menjanju socialne strukture, ker naj bi se to neugodno kazalo na pod­ ročju preskrbe v mestih. Menil je: »edina nevarnost za socialistično gospodar- tvo je pravzaprav v protislovju, ki bi lahko nastopilo med menjavo socialne strukture in zagotovitvijo potrebne baze za prehrano.«18 Do tega je namreč v resnici prihajalo, saj je preskrba mest šepala. Od začetka petdesetih let tudi ni bilo več oblik neposrednega »dirigiranega« zaposlovanja v nekmetijskih dejav­ nostih. »Beg z zemlje« je bil bolj prepuščen odločitvi posameznika. Ob močno poudarjenih ekonomsko političnih činiteljih povojnih migracij je bil poglavitni vzrok zanje v obstoječi agrarni strukturi in z njo povezani agrarni prenaseljenosti. Ta je bila v Sloveniji (na ozemlju Dravske banovine) pred vojno visoka, saj je prišlo na km2 kmetijske zemlje 84,3 kmetijskih pre­ bivalcev. Poljedelska prenaseljenost, pri čemer se šteje samo obdelovalna zem­ lja (njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi), pa je bila med najvišjimi v Evropi. Na km2 obdelovalne zemlje je prišlo 190,6 kmetijskih prebivalcev, ki so'morali od te zemlje živeti. Najvišja agrarna prenaseljenost je bila v predelih vzhodne Slovenije, v obeh takratnih prekmurskih okrajih, murskosoboškem in lendav­ skem, v ljutomerskem, ptujskem, brežiškem, krškem, šmarskem, celjskem in konjiškem okraju.19 V tem predelu je bilo nad 70 % kmečkega prebivalstva. Tam je bil že pred vojno »bazen« delovne sile za neagrarne dejavnosti. Agrar­ na prenaseljenost je že pred vojno povzročala selitve prebivalstva, izseljevanje ter sezonske migracije. »Slovenska zemlja po svojih prirodnih svojstvih ni usposobljena, da bi pre­ življala zelo veliko število prebivalstva, ki bi živelo le od kmetijstva,« je pred vojno zapisal Anton Melik.20 Za preživljanje petčlanske družine je bilo po­ trebno namreč posestvo s petimi hektari, medtem ko je bilo slovensko povpreč­ je 3,5 ha.2 1 Tretjina posestev je imela celo manj zemlje. Glede na takšno pred­ vojno stanje agrarne prenaseljenosti in glede na agrarno strukturo, v kateri je prevladovala prav posest do 5 ha, ki je zajemala nad polovico kmečkih gospo­ darstev in s 13,3 % zemlje,22 se je že pred vojno ponujala kot edina rešitev prav v odhajanju viška delovne sile iz agrarne v neagrarne panoge. Proces deagrari- " Arhiv Jugoslavije, fond Privredni savet, fase. 5 (dalje navajam: AJ, 40/5), seja GS z dne ••" AJ, 40/5, seja GS z dne 7. aprila 1950. 18 Glej opombo 16. " Svetozar IleSlč: Agrarna prenaseljenost Slovenije. Tehnika In gospodarstvo, VI, 1940. 3— 4, str. 61, tabela I. " Anton Melik: Slovenija, 1/2. Slovenska matica, Ljubljana 1936, str. 639. " Rado Miklič: Sezonska izseljevanja. Tehnika In gospodarstvo, V, 1939, 3—4, str. 87. 'i Aleksander Bilimović: Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel. Socialno ekonomski inštitut, zbirka ätudij ät. 4, Ljubljana 1939, ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 91 zarije povezan s proletarizacijo, se je začel že v času pred vojno, zlasti v kra- iih kier je bila že tedaj močna industrija, na primer na Gorenjskem. 3 * Po vojni se agrarna struktura v Sloveniji z izvedbo agrarne reforme>ru bi­ stveno izboljšala. Prevladovala je še vedno mala posest z manj kot 5 ha skupne površine Te je bilo domala polovica. Agrarno politični ukrepi tudi niso v m- L T e r sprememli načina proizvodnje in s tem se tudi ni spremenil njen nivo. ?rvo d e L t l ^ p o vojni je bil v povprečju celo nižji od desetletnega predvoj­ nega f o v p S . Prav tako ni bila z agrarno reformo odpravjena a g r a r n e i n poljedelska prenaseljenost. Po podatkih iz leta 1953 je bila poljedelska gostota S o m a prenaseljenost nad normalo, med 100 in 125 kmečkih prebivalcev na S T p r e d e l i h vzhodne Slovenije (vzhodno Prekmurje, Slovenske gonçe rn-dd okol'ice,brežiško-krška kotlina in vzhodni ^ ^ . ^ ^ 5 ^ njice in Šentjur), ter večji del Dolenjske, medtem ko je bilo vec kot 125 krneč kih prebivalcev na km2 v Halozah in Beli Krajini, v okolici Maribora, pa tudi v Л И ш ] drijTter v goratem svetu gornjega Posočja, medtem ko je bila gostota nad 150 pa tudi nad 200 na zahodnem delu Slovenije, v novogonškem okraju. Na sp osno P a - "e povprečje poljedelske gostote zmanjšalo glede na predvojno stanje z 190 6 na 106,5 kmečkih prebivalcev na 100 ha obdelovalne zemlje To je S L tedaj ž ; posledica industrializacije in deagrarizacije pa tudi u r b j u u ^ j e Poljedelska gostota je bila najmanjša, pod 75 kmečkih prebivalcev na km v predelih okoli večjih industrijskih centrov.- Agrarno in poljedelsko prenasel e- nost e torej V Sloveniji po vojni reševala industrializacija in deagrarizacija bolj kot agrarna reforma in drugi agrarno politični zakonski ukrepu Da agrarna reforma ne bo odpravila agrarne prenaseljenosti m d a v S , k . bi zemljogželeli in jo potrebovali, ne bodo mogli dobiti, je W o j a s n o « ob sno­ vanju zakona o agrarni reformi. V zveznem ministrstvu » ^ ^ ^ * £ tnvili da ie število potencialnih interesentov za zemljo tolikšno da je vsi ne S o ' d o b i U faeto s o g n i l i , naj tisti, ki je ne dobe, iščejo d e l e ™ * r a r n e proizvodnje, v tovarni.24 Povojna agrarna reforma je bila na ta načinprej eden pospeševalcev deagrarizacije kot pa ekonomski ^ ™ " ™ ^ • * £ £ strukture. Na drugi strani pa je bila tako zasnovan »celotna kmeta j skapo htaka oziroma gospodarska politika, temelječa na načelu, da bo glavno breme indu. S t r i a S Ï S a n j e , kolikšna je bila vzročno posledična povezanost no ^ ^ t ^ ^ Z ^ I ^ r ^ . * * ? - ^ S e ^ S a T e r i L b a kmetijske mehanizacije, P a tudi možnosti večje f m z v ^ % ™ * ^ f 0 t kmet, zlasti mlajši, ni zato videl v kmetijstvu svoje bodojmoeta i n « ^ e raje po iskal vir zaslužka izven kmetijske proizvodnje. Kmeti ja je: zanj z a c ^ d ^ l v a t . značaj »ohišnice«, obdelovanje zemlje pa je predstavlja o ^ dodatai vir ,lo hodka, medtem ko je bil osnovni v zaposlitvi izven kmetijske d e j a v m ^ j j - Л а način e prišlo do nasprotnega pojava kot P ^ ^ t o J j J « J J zaradi daten vir zaslužka izven kmetijstva oziroma obdelovanja kmetije ki jim zaradi vefkosU ni omogočala preživljanja. Takšno iskanje dodatnega.vira za^prefcv- lianie v nekmetijski proizvodnji je bilo znano zlasti v času ekonomske krize v3 prvi polovS trideseUh let. Težnja po M a č e v a n j u kmetijskih p r o i z v a j ^ kar ie bil namen zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega p m o ž e n j a T m a j a 1953, je nedvomno vplivala^na -beg * « ^ » ^ g £ vanie v nekmetijskih dejavnostih. V petdesetih letih se je število kmečkega ; X a l s W a kfsJo zapustili kmetijstvo in prešli v n e k m e č k e ^ a j u ^ m a - lodane podvojilo, v tem obdobju pa se je povečalo tudi število dnevnih migran ^ ^ T z r i m e c - Agrarna in poljedelska gostota v LR Sloveniji (Regionalni oris razvrstitve PO ^^S^^JS^^S^S^^^S^^ — • *•*• — - Novi Sad 1984, str. 142—143. 92 z. CEPIČ ; POVOJNI BEG Z ZEMLJE tov_ Raslo je tudi število tako imenovanih mešanih gospodarstev, katerih delež l^ZZtlTdeSetih l e t e n a k d 6 l e Ž U ^ k i i h g o s p o d i n l S e v d S * * * V zvezi z agrarno reformo je bila tudi izvedena prva večia povoina no 2 3 Г ? a C Ì J a V f l0Vr?L T ° j e b i l a i n t e w g r ™ migPracija^m^nPovana kolo- mzacija ki je zajela oko i 2800 kolonistov z družinami. Največje območje nI tran e kolonizacije je bilo Apaško polje pri Gornji Radgoni/odkoder so Te vsehTedTrov S 1 Z g n a n Ì N e m C i - T ° ° b m 0 Č j e S° P o n i z i l e ' k m e č k e družine uZ l , • , S lov*mle> n a ^ v e č i z Dolenjske in Bele krajine.25 Za drugo ve­ liko kolonizacijsko območje v Sloveniji pa je bila predvidena Kočevska kjer к о 1 о п 1 Т н ? Т , Ш hÌa -1ZV-edena V t 0 H k Š n i m e r i k o t * b i l a načrtovana. Povojna J " 1 " % f " S J e Š e V V e l i k i m e r i n e z n a ^ a , kar velja tako za obseg kot ' a n f ™ ' P A ™ : 1 6 b l l a l z v a 3 a n a prisilno, saj so oblasti naseljevale na območje Kočevske ljudi ki se tam sami niso želeli naseliti, saj so imeli v svojih domačih krajih urejene kmetije. Oblasti so preselile na Kočevsko prebivalce iz obmejnih predelov Gorenjske Štajerske, pa tudi Prekmurja. Kasneje, v prvi polovici pet­ desetih let se je večina tako priseljenih kolonistov lahko vrnila na svoje do- move Mnoge migracije, izvajane v okviru notranje kolonizacije, so bile izvedene na krajše razdalje blizu dotedanjega kraja bivanja takšnega kolonista zTkolo ! nÔÏonfJ 6 "f™ S m , a , t r a l V S a k ' k i j e P 0 l e g Z e m l J e d o b i l š e ™o in gospodarsko poslopje, se tam naselil m si s tem ustvaril novo gospodarstvo. Tako so na pri- mer büi uvrščeni med notranje koloniste tudi vimčarji, ki so dobili v last vini- b a 3 a m T Z e m J ° ' S° i ° d 0 t e d a j o b d e l o v a I i > P " ^ m e r niso spremenili kraja bivanja To otežuje ugotavljanje stvarnih prostorskih premikov v okviru izva­ janja notranje kolonizacije v Sloveniji. n , J L ° ^ ° n i Z a C l J ^ b i 1 1 . < : t 0 r e j m i § r a c i J e . ki «o jih obeležili le prostorski premiki, na krajše pa tudi daljše razdalje v okviru Slovenije. Pri njih ni šlo za spre­ membe socialno ekonomske strukture posameznika oziroma prebivalstva To so bile notranje migracije, pri katerih ni bil neposredno prisoten proces deagrari- zacije. * * * Za razliko od teh notranjih migracij, ki so bile časovno omejene in v re­ snici kratkotrajne, saj je bila kolonizacija zaključena v dobrem letu dni, do sredine leta 1947, pa je za večino povojnih notranjih migracij značilna smer vas - mesto. Pri tem je šlo za enkratne migracije, ko se je posameznik pve- selil iz vas! v mesto in se je urbaniziral. Več je bilo dnevnih, tedenskih in se­ zonskih migracij. Dnevne pa tudi tedenske so bile povezane s pojavom mešanih gospodarstev. Povojni industrijski razvoj Slovenije je povzročil eksplozivno deagrariza­ cijo. Intenzivnost deagrarizacije je bila različna. Razlikujemo več faz notranjih migracij, do začetka šestdesetih let dve; prva je trajala od konca vojne do leta 952 druga pa do leta IMI V prvi fazi j e v Sloveniji spremenilo b i v a l l S 13,9 % prebivalstva, v petdesetih letih pa se je selilo v Sloveniji 21 8 % ljudi 3 8 Takrat je bila gibljivost prebivalstva največja. Čeprav je pri tej gibljivosti šlo za vse selitve m spremembe kraja bivanja, je verjeti, da je največji delež od­ padel prav na migracije vas - mesto. Podatki popisa prebivalstva leta 1961, torej za obdobje 1953-1961, kažejo na padec prebivalstva v občinah, kjer je prevladovalo kmečko prebivalstvo. Na drugi strani pa je dvig opazen v občinah f a S c . 8 5 p 0 k r a J i n S k l a r h i V M a r l b 0 r > f 0 n d ° k r a j 'n l « u d s " °4bor Murska Sobota/Gornja Radgona, ur J*£$$&S^JF§^ÌJÌF&%>m P e r l 0 d u- I n s t I t u t «n*«nlh-nauka. Cen- ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 93 z razvito industrijo in rudarstvom. Občin, v katerih je prebivalstvo raslo je bilo več, v Sloveniji 53 %? V tehlet ih beležimo tudi največji padec kmečkega prebivalstva. V obdobju 1948—1953 je kmečko prebivalstvo v Sloveniji padlo za 55.000, kar je bilo naj­ več v Jugoslaviji, povprečno 17,1 letno na tisoč prebivalcev. V letih 1953—1961 pa je bil padec še večji; 110.000 oziroma 24,7 je bilo letno povprečje na tisoč prebivalcev Slovenije. Glede na ta padec na eni strani in na rast kmečkega prebivalstva zaradi naravnega prirastka v teh dveh obdobjih na drugi, je pre­ hajanje kmečkega prebivalstva v neagrarne dejavnosti bilo absolutno in tudi relativno večje v obdobju 1953—1961 kot v prejšnjem. V Sloveniji je bil obseg spreminjanja v obdobju 1948—1953 74.000, v obdobju 1953—1961 pa 134.000.28 Kakšen-je bil obseg notranjih migracij na splošno ali v posamezna središča in kraje, je težko opredeliti, kajti natančnih pokazateljev pa tudi virov o tem ni. To velja tako za statistične kot zgodovinske vire. Posebno težko je ugotav­ ljati obseg notranjih migracij za prvih osem let po koncu vojne, saj šele od leta 1953 dalje obstaja register stalnega prebivalstva, po katerem je mogoče voditi natančnejšo evidenco selitev. Na ta način je postalo mogoče spremljati, od kod in kam so se ljudje selili, kdo se je selil, koliko moških in žensk, koliko so bili stari in katerim poklicnim skupinam so pripadali, preko tega pa tudi, zakaj so spremenili svoje bivališče. Vendar je to mogoče šele za zadnji dve tretjini pet­ desetih let, pa še pri tem je treba ločiti med različno metodologijo, odvisno od administrativno upravnih enot, občin in okrajev. Težave pri vodenju in stati­ stičnem ugotavljanju selitev so bile namreč odvisne od upravno teritorialne ureditve oziroma od spreminjanja le-te. Število občin kot najmanjših upravno teritorialnih enot se je v teku petdesetih let zmanjševalo, njihov teritorialni obseg pa večal, kar je bistveno vplivalo na metodologijo in načine statističnega spremljanja selitev. Enako velja tudi za okraje. V letu 1954 se je vodila evi­ denca za medokrajne in medobčinske selitve, od leta 1955 pa še za medokoli- ške.28 Matični okoliši so bili namreč manjše teritorialne enote kot občine. Nji­ hovo območje se je pokrivalo z območji občin po upravno teritorialni razdelitvi LR Slovenije iz leta 1952. To so bile majhne občine, po številu pa jih je bilo 374. Na osnovi te statistike ni bilo mogoče ugotavljati selitve med naselji, mar­ več le med administrativno določenimi upravnimi, enotami, ki so spreminjale svoje meje in površino. Od leta 1957 dalje se je šele vodila statistika selitev med naselji, vendar se je izkazalo, da je mednaselčnih selitev približno toliko kot medokoliških.30 Za leto 1954 je bilo s statistično metodologijo ugotovljeno, da je največ se­ litev potekalo iz manjših občin v večje ter da je izseljevanje zajelo večje število občin kot priseljevanje. Ugotovljena je bila vzajemna odvisnost med številom priseljencev in velikostjo občine, v katero so se priseljevali. Značilno je bilo, da so majhne občine, teritorialno in ekonomsko slabše razvite, predstavljale izse- litveno območje, medtem ko so večje predvsem sprejemale te migrante. V njih so se ljudje priseljevali.31 Prej ko slej pa te ugotovitve ne veljajo samo za to leto, marveč za celotno obdobje od konca vojne do začetka šestdesetih let, pa tudi za kasneje. Za obdobje od konca vojne do uvedbe registra stalnega prebivalstva se je za ugotavljanje obsega notranjih migracij potrebno poslužiti drugih virov. Ti pa niso povsem zanesljivi. To so podatki, ki so jih navajali posamezni pred- " Petar Marković, Darinka Kostić: Strukturalne promene na jugoslovenskom selu u posle- ratnom periodu (1945—1962). Sociologija, VI, 1964, a—4, str. 177. 23 Bratislava Maksimović : Prelazak poljoprivrednog stanovništva u nepoljoprivređne delat- nosti. Stanovništvo, П, 1964, 1, str. 9, 17. » Marija Berić: Selitev prebivalstva LR Slovenije 1954—1956. Prikazi in Studije, IV, 1958, 4, str. 2. 3 0 Marija Berič: Selitve prebivalstva v LR Sloveniji 1956—1960. Prikazi in študije, IX, 1963, 1 (dalje navajam: Berič, Selitve 1956—1960), str. 8. 3 1 Vladimir Bonaö: Krajevne selitve v Sloveniji leta 1954. Prikazi in študije, П, 1956, 8, str. 2—3. 94 Z. CEPIČ: POVOJNI BEG Z ZEMLJE stavniki politične oziroma državne oblasti. Navajajo se različni podatki; pred­ sednik slovenske planske komisije Sergej Kraigher, ki je imela zaradi svoje funkcije najboljši pregled nad stanjem izvajanja petletke in delovne sile, je navedel, da je do konca leta 1949 v Sloveniji 250.000 ljudi zapustilo kmetijstvo kot glavni vir preživljanja. Na vasi jih je živelo okoli 100.000, tretjina zapo­ slenih pa se je dnevno vozilo na delo iz okrajev, oddaljenih nad 3 km od mesta zaposlitve.32 Po podatkih o gibanju prebivalstva v industrijskih središčih za leto 1948 se je v njih doselilo 36.700 oseb, največ v Maribor 14.800 in v Ljub­ ljano 11.500, nato pa v klasične industrijske kraje, Jesenice 1000 oseb, v revirje 3000 oseb, v Kranj 500.м Tabela 2: Notranje migracije v industrijskih središčih Slovenije ob koncu leta 1948 (primerjava z letom 1946)°" Kraj Idrija Jesenice Kranj Ljubljana Maribor Novo mesto Trbovlje Hrastnik Zagorje Prebivalstvo število 5.057 12.945 15.441 115.925 67.706 5.877 13.900 5.987 4.810 povečanje 1948-—1946 195 617 1.404 2.273 8.315 1.060 1.490 689 591 % 1948/46 104 105 110 102 114 122 112 113 114 Doselitve število 435 1.017 494 11.481 14.813 2.114 1.729 1.038 365 % 1948/46 203 62 100 X 80 133 440 79 147 Izselitve števi lo' 517 935 X 12.849 13.895 1.651 702 950 67 % 1948/46 902 113 X X 85 121 196 95 197 Opomba: X — ni podatkov Sicer nepopolni podatki gibanja prebivalstva v pomembnejših industrij­ skih centrih v letu 1948 kažejo, da se je v večini število doselitev povečalo v primerjavi s priseljevanjem v letu 1946. To pa ne velja za Maribor, Jesenice in Hrastnik, kamor se je v letu 1948 priselilo manj oseb kot v letu 1946. Doselitve so bile v vse te kraje večje kot izselitve, razen v Ljubljano in Idrijo. V letu 1948 se je po podatkih, ki jih je zbrala slovenska republiška načrtna komisija, izselilo iz Ljubljane 1368 oseb več kot doselilo. Primerjava s stanjem doseljeva- nja in izseljevanja iz Ljubljane z letom 1946 zaradi pomanjkanja podatkov za to leto ni mogoča. Za Idrijo pa pokažejo podatki o doseljevanju in izseljevanju, da je bil leta 1948 selitveni saldo negativen, medtem ko je bil leta 1946 pozi­ tiven. Izseljevanje se je najbolj povečalo prav v Idriji, za devetkrat. Doseljeva- nje v industrijska središča se je leta 1948 glede na leto 1946 najbolj povečalo v Trbovlje, kjer je bilo večje za 4,4-krat. Izseljevanje je bilo v letu 1946 manjše od doseljevanja tako absolutno kot tudi v primerjavi z letom 1948. V vseh in­ dustrijskih krajih je število izselitev absolutno zraslo, padlo pa je v Mariboru in Hrastniku. V letu 1948 se je, z izjemo Maribora in Ljubljane, največ oseb izselilo iz Novega mesta (1651), Ptuja (1626), Murske Sobote (1045), torej iz kra­ jev oziroma predelov z agrarno okolico in še nerazvito industrijo. Glede na iz- 3 1 Sergej Kraigher : Osnovne gospodarske naloge za plan 1950. Delo, XIX, 1930, 1, str. 38, 43. 3 5 Arhiv republike Slovenije, fond Planska komisija, fase. 41 (dalje navajam: AS, PK/41) • Gibanje prebivalstva v gospodarskih, industrijskih in prometnih središčih LRS. "J» AS, PK/41 ; statistika gibanja prebivalstva v gospodarskih, industrijskih in prometnih središčih v Sloveniji za leto 1948 je zajela vse tedanje okraje. Okrajne komisije po okrajih so popisale stanje glavnih pokazateljev družbenega standarda (stanovanjski sklad, Sole, bolnišnice, cestno omrežje, vodovod, kanalizacija itd.). Ob tem so morali poslati tudi podatke o gibanju pre­ bivalstva, od števila rojstev, smrti do doselitev in izselitev. Podatki o gibanju prebivalstva so bili zbrani pomanjkljivo in nepopolno, posamezni okraji podatkov sploh niso poslali, npr. Ce­ lje. Vsekakor prikaz gibanja prebivalstva ni dovolj natančen, česar so se zavedali tudi v sloven­ ski načrtni komisiji. Opozorili so na številne napake, ki so bile tako očitne, da jih ni bilo mo­ goče zanemariti in zato podatkov upoštevati. Pri nekaterih krajih so nastale prevelike razlike med številom prebivalcev glede na popis konca marca istega leta 1948, kljub temu, da v času od konca marca do konca leta 1948 ni bila niti umrljivost tako velika, niti Izseljevanje. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . IMI • 1 95 seljevanje v letu 1946, se je v letu 1948 povečalo razen v Idriji še v Kočevju, Črnomlju* Murski Soboti, pa tudi v Trbovljah in Zagorju. Kljub nepopolnim in verjetno tudi ne povsem točnim podatkom, pa po­ datki o gibanju prebivalstva v letu 1948 glede na leto 1946 vseeno odkrivajo razvojne težnje glede doseljevanja in odseljevanja v letih pospeševane indu­ strializacije v času izvajanja petletnega gospodarskega načrta v Sloveniji. Po­ vedo, kje je bilo največ doselitev in kako so se v dveh letih povečale, ali pa tudi zmanjšale, na drugi strani pa je iz teh podatkov mogoče razbrati trende izseljevanja. Od kod so se te osebe v industrijska središča doselile, pa iz teh navedenih podatkov ni mogoče razbrati. Sklepamo lahko, da se jih je večji del preselil iz agrarnega zaledja teh krajev, manjši del pa je prišel iz oddaljenejših predelov. Za notranje migracije po vojni v Sloveniji je namreč značilno, da so bile na kratke razdalje, iz vasi v bližnje mesto. Preseljevanje v mesta in industrijske kraje je mogoče posredno spremljati preko raziskav in študij, ki so jih za posamezne kraje opravili geografi. Za revirje kot klasičen slovenski rudarsko delavski predel ugotavlja Igor Vrišer, da se je v Zagorje, Trbovlje in Hrastnik priselilo največ oseb iz okoliških hri­ bovitih predelov, kjer je bila močna agrarna in poljedelska gostota. V neka­ terih odročnih predelih revirjev je bila agrarna gostota 70—100 prebivalcev na km2, poljedelska pa tudi krepko preko 100. Selitve v rudarska mesta je ugotav­ ljal na podlagi podatkov popisa prebivalstva leta 1953, po kriteriju rojstnih krajev aktivnih prebivalcev. Od aktivnih prebivalcev jih je bilo kar polovica priseljenih (48,3 %), pri čemer je šlo predvsem za osebe, katere so se rodile v bližnjih krajih. Največ jih je bilo iz trboveljskega okraja (28,8 %), na drugem mestu pa so bili priseljenci celjskega okraja (17,2 %), odkoder so prihajali emi­ granti iz hribovitih območij Posavskega hribovja in s Kozjanskega. Glede na število tamkajšnjih prebivalcev se je iz bližnjih hribovskih občin izselil kar vsak sedmi prebivalec. Vrišer ugotavlja, da se je iz nekaterih predelov izselilo toliko oseb, da je mogoče videti v tem v resnici depopulacijo. Podobno je bilo z doseljevanjem v Novo Gorico kot v novo, »umetno« ustvarjeno naselje. Tudi v to novo mestno naselje so se doseljevali prebivalci iz okolice. Se bolj kot rast mesta in števila prebivalcev pa je za petdeseta leta značilnost Nove Gorice, da je 43,9 % zaposlenih prihajalo na delo iz okolice, največ iz razdalje 10—15 km. Da je bila tako velika dnevna migracija, je naj­ večji vzrok v pomanjkanju stanovanj. Po vojni, v prvem desetletju Nove Go­ rice, je bilo namreč sezidano 36,9 % stanovanj, ostala so bila še iz časa pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Poljedelska prenaseljenost v no- vogoriškem okraju, pa tudi na ožjem območju občine Nova Gorica je bila iz­ redno visoka (334 preb./km3, oziroma 263 preb./km2), kar bi sicer narekovalo »beg z dežele«. Ker Nova Gorica ni mogla zaradi relativno počasnega razvoja in gradnje stanovanjskega sklada pritegniti vseh, ki so želeli oditi z zemlje in se zaposliti v neagrarnih panogah, je za Goriško značilno odseljevanje v druge predele.35 V drugi polovici petdesetih let so se odseljevali v glavnem na Kopr­ sko.36 , _ . , . ' • Maribor je tudi tako mesto, kamor so se po vojni pnseljevali prebivalci iz zaledja, iz območja Slovenskih goric, Dravskega polja in Pohorja ter mu spre­ menili narodnostno in socialno strukturo. Ze ob prvem povojnem popisu prebi­ valstva leta 1948 je imel za okoli četrtino več prebivalcev kot leta 1931, ob na- ••>* Igor Vrišer: Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Slovenska matica, Ljubljana 1 9 6 3 ' IfigOtvriŠer: Nastanek in razvoj Nove Gorice. Geografski vestnik, XXXI, 1959, str. 81, 64- 8 5 ' «Dol fe Vogelnik: Selitve delovne sile v Sloveniji 1954-1957. Ekonomska revija, X, 1959, 2 (dalje navajam: Vogelnik, Selitve), str. 212. 9в Z. CEPIČ: POVOJNI BEG Z ZEMLJE slednjem popisu 1953 za tretjino. To je bila predvsem posledica preseljevanja v mesto. Selitveni prirastek v Maribor je bil po vojni višji od slovenskega po­ vprečja. Leta 1958 je bil priselitveni prirastek v mestu kar 71,8 % v primerjavi z absolutnim prirastkom.37 Nasploh je bil Maribor mesto, v katerega se je pri- seljevalo v Sloveniji po vojni, razen v Ljubljano, največ oseb. Po absolutnih podatkih selitev v slovenska mesta se je leta 1958, to je na koncu obdobja, ki ga obravnavamo v tej razpravi, največ oseb priselilo v Ljub­ ljano (14.632), Maribor (4194), pri čemer so bile iz teh dveh mest tudi odselitve največje. Selitveni prirast je bil v Ljubljani in Mariboru največji, edini v Slo­ veniji nad tisoč; prirast Ljubljane je bil 2592, Maribora pa 1597 oseb v letu 1958. Druga slovenska mesta so imela prirast pod 500. Med temi so bila pri vrhu slovenska obmorska mesta, Piran, Koper pa tudi Izola, nato pa še Celje in Nova Gorica, medtem ko je bil selitveni prirast v vsa ostala mesta v letu 1958 manjši od 200 oseb. Le v trinajst mest se je priselilo več kot sto ljudi, več kot se jih je izselilo. V tem letu se je iz 14 mest izselilo več oseb kot priselilo. To so bila predvsem manjša mesta, lokalna središča, kjer ni bilo veliko mož­ nosti za zaposlitev. Presenečata zadnji mesti Jesenic in Kranja, ki sta imeli v letu 1958 največji negativni selitveni saldo. Iz teh dveh industrijsko delavskih središč je bilo največ odselitev. To je pojasnil Bonač s stanovanjsko krizo v letu pred tem, spričo katere so oblasti zaostrile kriterij,za pridobitev statusa stalnega prebivalca. Poleg tega, da vsi priseljenci, teh pa je nedvomno bilo pre­ cej, niso dobili stalnega bivališča v teh dveh mestih, so se zaradi stanovanj­ skega problema izselili iz območja mesta tudi dotedanji stalni prebivalci.38 Ti so se verjetno preselili v bližnjo okolico. Statistika selitev je namreč zajela le stalno prebivalstvo, saj je temeljila na registru stalno prijavljenih oseb. Ti podatki o selitvenem prirastu v sloven­ ska mesta pa kažejo samo na priseljevanje v ta mesta oziroma izseljevanje iz njih, ne pokažejo pa, od kod se je oseba v neko mesto priselila oziroma kam se je odselila. Vsekakor pa pokažejo mesta, v katera se je v tem letu, pa tudi v prejšnjih, v glavnem priseljevalo. Za obdobje od konca vojne do leta 1952/53 lahko sicer na podlagi dveh po­ pisov prebivalstva ugotovimo številčno rast posameznih mest, krajev in naselij, vendar ni mogoče natančneje določiti deleža selitev oziroma priselitev v tem prirastu. Za kasnejša leta tudi ni mogoče povsem določeno prikazati priliva prebivalstva iz vasi v mesta, ker statistično gradivo ni bilo za takšno ugotav­ ljanje primerno obdelano, je pojasnila statistik Marija Berič glede selitev v Sloveniji.39 Medtem ko ostaja obseg notranjih migracij za prvo povojno obdobje bolj ali manj nejasen zaradi pomanjkanja virov, pa lahko posredno sklepamo, kakš­ na je bila v teh letih smer selitev oziroma kakšni so bili selitveni tokovi. Na podlagi podatkov registra stalnega prebivalstva je Dolfe Vogelnik izdelal ob­ sežno študijo o selitvah delovne sile v Sloveniji v letih 1954—195740 in ugotovil natančne smeri selitev, od kod se ljudje izseljujejo in kam se selijo, kakšen je bil obseg selitev, pa tudi strukturo in dinamiko selitev v tem obdobju. Na pod­ lagi teh ugotovitev za sredo petdesetih let je mogoče sklepati, vsaj kar se tiče selitvenih tokov, kakšni so bili že v obdobju pred tem. Glavni selitveni tok je tekel iz predelov, kjer je bilo nad 60 % agrarnega prebivalstva v urbane okoliše, v smeri od severovzhoda na jugozahod, diago- » Prov^m.*?^ *** s l o v e n s W h m e s t v l e t u 1 9 5"- Prikazi in študije, v, 1959, 6, str. 4. m BeriS, selitve' 1956—1960, str. 22. str.'m-Sw?6 V o g e l n l k : S e l i t v e d e l o v n e s » e v Sloveniji 1954-1957. Ekonomska revija. x, 1959, 2, Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 97 nalno preko Slovenije, od Prekmurja proti morju. Od tega toka, ob tako ime­ novani »industrijski osi Slovenije-« ali vitalno razvojnem ogrodju Slovenije, ki ima zasnovo v zgodovinskem razvoju v povezavi z gradnjo železniških prog, predvsem »južne« železnice,41 je bil na ta glavni tok pravokotno postavljen tok iz jugovzhoda, Dolenjske proti severozahodu, proti industrijskim centrom Go­ renjske. Glavni priselitveni centri sredi petdesetih let so bili Maribor, Ljub­ ljana, Kranj in Jesenice ter Koper. Ti okraji, predvsem pa okrajni centri, so tedaj edini v Sloveniji imeli pozitiven selitveni saldo. Vanje se je priselilo več oseb kot izselilo. Priselitveni centri iz srede petdesetih let so se povsem ujemali s centri oziroma predeli, ki so bili rezultat doseljevanj in urbanizacije v pre­ teklih obdobjih. Sicer pa je bilo takšnih okolišev, v katera se je prebivalstvo priseljevalo, manj kot tistih, iz katerih se je odseljevalo. Prav tako so se odse- litveni predeli ujemali s kmetijskimi predeli, v katerih je bilo več kot 60 % kmečkega prebivalstva. Prekmurje je bil glavni odselitveni predel, odkoder so se izseljevali največ v Maribor, v Ljubljano, Kranj, skratka po vsej Sloveniji. Izrazito negativen pa je bil zato selitveni saldo Prekmurja pa tudi Dolenjske. Iz murskosoboškega okraja se je izselilo 3297 oseb več kot priselilo, iz novome­ škega pa 3671. Tabela 3: Notranje selitve v Sloveniji 1954—1958 Okraji Priselitve Odselitve Selitveni saldo Celje Nova Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 27.689 10.395 4.800 21.341 17.067 38.691 34.897 10.895 9.642 9.772 13.760 28.781 12.019 5.510 14.365 15.588 35.088 33.396 14.192 13.313 11.674 15.023 —1072 —1624 —710 +6976 + 1479 + 3603 + 1501 —3297 —3671 —1902 —1223 Slovenija 198.949 198.949 Dolfe Vogelnik: Selitve delovne sile v Sloveniji 1954—1957. Ekonomska revija, X, 1959, 2, str. 200. Vogelnik je tudi ugotovil, kakšna je bila po okrajih, predvsem značilnih po priseljevanju, selitvena orientacija, oziroma od kod se vanje priseljujejo. Za ljubljanski in kranjski okraj je bilo po njegovih ugotovitvah značilno, da so se priseljevali vanje od daleč, iz drugih okrajev in tudi drugih republik. Lastnih odselitvenih okolišev je bilo v teh dveh okrajih malo. Drugačna je bila podoba v mariborskem okraju, v katerem so bile značilne selitve od blizu, v okviru okraja. V tretje priselitveno območje v Sloveniji, v obmorska mesta, pa so se priseljevali tako iz okolice, kot tudi od drugod.42 Močan selitveni tok na Kopr­ sko je bil zunanji, iz drugih predelov Jugoslavije. Kar se tiče selitvenih tokov, lahko sklepamo, da je prej kot slej selitev de­ lovne sile tekla v takšni smeri, v ista gravitacijska središča, verjetno pa tudi s podobno intenzivnostjo že v času izvajanja petletke. Seveda za to obdobje še ni mogoče upoštevati priseljevanje v Koper in drugi dve obmorski mesti. 4 1 Svetozar Ilešić: Regionalne razlike v družbeno gospodarski strukturi SR Slovenije. Geo­ grafski vestnik, XL, 1968, str. 7. Ob vitalno razvojnem ogrodju Slovenije, to je pasu ob »južni« železnici, kjer je stopnja deagrarizacije, industrializacije in urbanizacije dosegla najvišjo stopnjo v Sloveniji, je po popisu prebivalstva leta 1961 živelo 52,4 % vsega prebivalstva, od tega 17,2 '/» kmečkega, medtem ko je bilo v celotni republiki kmečkega 31,6 °/o, izven pasu ob industrijski osi Pa je bilo kmečkega prebivalstva 47,1 '/o. Tričetrt vseh delovnih mest v industriji je odpadlo v začetku šestdesetih let na ozemlje tega pasu. «2 Vogelnik, Selitve, str. 209. 98 Z. CEPIČ: POVOJNI BEG Z ZEMLJE Po poklicni sestavi so bili notranji migranti v letih 1954—1957 predvsem industrijsko obrtni delavci. Teh je bilo med aktivnim prebivalstvom, ki se je selilo, 29.2 %. Tej poklicni skupini so sledili kmetje, ki so s selitvijo v resnici spremenili poklic oziroma svoj družbeno ekonomski položaj. Dotok kmečke de­ lovne sile v neagrarne dejavnosti je bil v tem obdobju 24.000 oseb, povprečno na leto 6000. Med notranjimi migranti je bil delež kmetov 17,9 %. Med tiste, ki so z notranjimi migracijami spremenili svoj poklic, kar v resnici pomeni, da jih je zajel proces deagrarizacije, je mogoče poleg kmetov šteti še nekvalificirane delavce. Ti so v glavnem izvirali iz vasi, torej so se preselili, s tem pa tudi de- agrarizirali v letih pred temi, ki jih je Vogelnikova raziskava zajela. Nekvalifi­ ciranih delavcev je bilo v letih 1954—1957 med notranjimi migranti 13,8 %, skupaj s kmeti torej 31,7 %. K temu pa je mogoče prišteti kategorijo »druge storitve«, za katero je Vogelnik menil, da gre predvsem za gospodinjske po­ močnice, ki so v glavnem prišle iz vasi. Med to skupino je bilo kar 80 % gospo­ dinjskih pomočnic. Med aktivnim prebivalstvom, ki se je selilo, je bilo okoli 10 % gospodinjskih pomočnic, kar pomeni, da je bilo med notranjimi migranti 42 % po poreklu iz vasi. Nekvalificirani delavci in gospodinjske pomočnice so predstavljali nedvomno prvo etapo prelivanja kmečke delovne sile v nekme­ tijske dejavnosti oziroma način odlivanja presežka kmečke delovne sile s po­ deželja. Tega etapnega prehajanja pa" ni bilo mogoče kvantitativno zajeti, ker tega ni dopuščal osnovni statistični material, ker prijavnice niso zahtevale spe­ cifikacije, kateri poklic naj prijavljenec navede — ali dotedanji poklic ali ti­ stega, ki ga je v novem kraju iskal.43 Tabela 4: Struktura notranjih selitev po poklicih (aktivno prebivalstvo) v Sloveniji 1954—1957 Poklici . Notranje Struktura Struktura Indeks selitve v % aktiv. preb. mobilnosti nekvalificirani delavci • • 18.540 13,8 8,4 1,6 kmetje 24.060 17,9 51,0 0̂ 4 rudarji . 3.056 2,3 1,6 1,4 ind. obrt. delavci ' 39.192 29,2 21,3 1,4 prometno o. 3.515 2,6 1,7 l'ö trgov. o. ' 2.970 2,2 2,0 1,1 o. zaščite 3.398 2,5 1,6 . 1,6 druge storitve 16.890 11,9 2,3 51,7 upravno, strok, o. 23.536 17,5 10̂ 2 1/7 aktivno prebivalstvo 135.157 100,0 100,0 . — Dolfe Vogelnik: Selitve delovne sile v Sloveniji 1954—1957. Ekonomska revija, X, 1959, 2, str. 219. - • V razmerju med deležem celotnega aktivnega in deležem aktivnega prebi­ valstva, ki se je sredi petdesetih let selilo, kaže po poklicnih skupinah, da so se največ selile gospodinjske pomočnice, ki so predstavljale glavnino skupine »druge storitve-«, najmanj pa kmetje. To pa zanikajo podatki o številu kmetov, ki so se selili, pa tudi njihov delež v strukturi vseh selečih se aktivnih prebi­ valcev. Druge poklicne skupine so se selile domala enako glede na delež selilcev iz posamezne skupine in delež aktivnega prebivalstva te skupine. Največ nekvalificiranih delavcev — migrantov je izhajalo iz novomeškega okraja, nato iz murskosoboškega, celjskega in novogoriškega, preseljevali pa so se glavnem v Ljubljano, Kranj, Koper. V ta mesta je migriralo 97,% vseh ne­ kvalificiranih delavcev. Med kmeti, ki so se odselili sredi petdesetih let, jih je bilo največ iz ljubljanskega okraja. Ti niso dobili v svojem okraju zaposlitve v izvenkmetijskih dejavnostih, pa so se zato selili drugam. Industrijsko obrtni « vogelnik, Selitve, str. 219, 220. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 delavci so se priseljevali v štiri centre: v Ljubljano, Koper, Maribor, Kranj. V Ljubljano so se priseljevali iz murskosoboškega okraja, iz trboveljskega in no­ vomeškega, v Koper in na obalo iz goriškega okraja, pa tudi iz ljubljanskega in mariborskega, ki sta predstavljala nekakšno prehodno etapno postajo za de­ lovno silo iz murskosoboškega, ptujskega in novomeškega okraja. V Maribor so se industrijski delavci priseljevali predvsem iz murskosoboškega in ptujskega okraja, v kranjski pa iz novomeškega, celjskega, trboveljskega in murskosobo­ škega. V kranjski okraj, ki je imel dva velika priselitvena centra delovne sile, Kranj in Jesenice, so industrijsko obrtni delavci prihajali v glavnem iz Do­ lenjske.44 Vogelnikova raziskava o selitvah delovne sile v Sloveniji v letih 1954—1957 je pokazala, da so bili v Sloveniji v tem času štirje izraziti poselitveni centri oziroma okraji. Na drugi strani pa so bili predeli Slovenije, od koder se je de­ lovna sila zlasti izseljevala. To so bili »klasični« predeli z agrarno in poljedel­ sko prenaseljenostjo ter s presežkom delovne sile. Kljub temu, da je Vogelni­ kova raziskava zajela obdobje sredi petdesetih let, pa so njegova odkritja v mnogočem posredno pokazala tudi na smeri in strukturo notranjih migracij v obdobju pred tem. * * * Povojne notranje migracije so bile povezane s procesom deagrarizacije, pa tudi z urbanizacijo. Ta je bila sicer počasnejša kot deagrarizacija. Kljub temu pa se je zaradi migracij v mesta število prebivalstva le-teh močno povečalo. Mesta so rasla zlasti zaradi priseljevanja. Selitveni prirastek v jugoslovanska mesta je bil v letih 1948—1953 dvakrat večji kot naravni. Obseg migracij kmeč­ kega prebivalstva je presegal njegov naravni prirastek. Naravni prirastek kmečkega prebivalstva v Sloveniji je bil v obdobju 1948—1953 70.000 oseb, proces deagrarizacije pa je zajel 121.000 oseb. Po vojni so se v jugoslovanskem merilu povečale letne migracije v mesta glede na predvojno stopnjo preselje­ vanja v mesta za trikrat.4 0 Od vseh selitev je v Sloveniji okoli tretjina odpadla na selitev vas — me­ sto. Za Slovenijo je za obdobje 1948—1953 značilno, da je bila tovrstna migra­ cija glede na predvojno stanje med največjimi v državi. Povprečje je bilo v tem času 10.800 oseb letno, ki so se preselile iz vasi v mesto. Glede na pred­ vojno stopnjo (1921—1931) migracij iz vasi v mesta se je tok tovrstnih migracij po vojni (1948—1953) povečal iz koeficienta 8,8 na tisoč mestnih prebivalcev na koeficient 41,5.4S V tem obdobju pa je bil »beg z zemlje«, to je prehajanje iz agrarne v neagrarne dejavnosti, mnogo večji kot odhajanje iz vasi kot kraja stalnega bivališča. V Sloveniji se je iz vasi v mesta preselilo od 1948 do 1953 54.000 prebivalcev, v istem času pa je spremenilo dejavnost iz agrarne v ne­ agrarne 110.500 oseb.47 V letu 1960 je 35 % vseh registriranih selitev v Slove­ niji odpadlo na selitve iz vasi v mesta. Največ oseb se je preselilo v tem letu v Ljubljano (10.300), nato v Maribor (4100), v Celje (1250), v Koper (750), v Kranj in v Novo mesto (640), na Jesenice (480).48 Povojna urbanizacija je bila v Sloveniji glede na stopnjo industrializacije in deagrarizacije relativno počasna, za kar so vzroki na eni strani v stanovanj­ ski problematiki, na drugi pa v dokaj ugodnih prometnih zvezah, ki so omo­ gočale dnevno prihajanje na delo v mesta oziroma industrijske kraje. Gradnja stanovanj, pa tudi druge infrastrukture, je ostajala za potrebami in povpraše­ vanjem. To se je na primer pokazalo v Novi Gorici kot novem mestnem na­ selju, kjer je bilo v desetih letih po začetku gradnje mesta na novo sezidanih « vogelnik, Selitve, str. 225, 226. « Berič, Selitve 1956—1980, str. 17. 4 8 Dolfe Vogelnik: Urbanizacija kao odraz privrednog razvoja FNRJ. Ekonomska biblioteka 13, Beograd 1961 (dalje navajam: Vogelnik, Urbanizacija), str. 74, tabela 15. 4 1 Vogelnik, Urbanizacija, str. 76, tabela 16. « Berič, Selitve 1956—1960, str. 18. 100 Z.CEPIC: POVOJNI BEG Z ZEMLJE tretjina stanovanj.49 To velja tudi za Maribor, kjer je bil stanovanjski sklad v mestu zaradi bombardiranj med vojno zelo poškodovan in zmanjšan. Predvojno stanje stanovanjskega sklada je bilo doseženo šele v letu 1953. Število prebi­ valcev mesta pa se je glede na popis iz leta 1931 povečalo do leta 1953 za tre­ tjino. Stanovanjski problemi so bili tudi v drugih slovenskih mestih in indu­ strijskih krajih. V Celju se je od konca vojne do leta 1950 stanovanjski sklad povečal sicer za 269 družinskih stanovanj, vendar je znašal primanjkljaj glede na prirast prebivalstva, po oceni okrajne načrtne komisije50 okoli 900 stanovanj. Sredi petdesetih let je bilo v Kopru 708 gospodinjstev več kot stanovanj.51 Stro­ ški urbanizacije so bili po nekaterih izračunih v Jugoslaviji dvakrat večji od stroškov industrializacije, od naložb za izgradnjo tovarn in za nakup strojev.52 Ze v prvih letih po vojni se je pokazalo, da so bile v Sloveniji notranje mi­ gracije v veliki meri izvajane v obliki tako imenovanih dnevnih migracij.53 V Sloveniji so namreč obstajale relativno ugodne prometne zveze, kar je omo­ gočalo deagrariziranemu prebivalstvu, ki je bivalo na vasi, dnevno prihajanje na delo v tovarne. Leta 1960 je skoraj dve tretjini zaposlenih v Sloveniji delalo izven kraja bivanja. Tabela 5: Stalno zaposleni izven kmečkega gospodarstva glede na kraj zaposlitve v letu I960 (v odstotkih) Delajo izven kraja — . vračajo se domov : Delajo Okraj j v kraju bivanja o C > o 'S ' a o 13 o. C 'S? S p o Celje Koper Ljubljana Maribor Slovenija 28 20 22 23 23 61 • 65 68 57 63 6 8 5 6 6 5 7 • 5 14 8 Petar Marković: Migracije i promene agrarne strukture. Zagreb 1974, str. 58—59, ta­ bela 15. V zvezi z dnevnimi migracijami je tudi nastajanje mešanih gospodarstev in sloja delavcev-kmetov, polproletarcev ali polkmetov. To je ena značilnosti povojnega procesa deagrarizacije v Sloveniji. V resnici je šlo za delno deagra­ rizacijo, kar je imelo za posledico nastajanje mešanih gospodarstev. Leta 1953 je v Sloveniji 63 % vseh, ki so delali v neagrarnih dejavnostih, živelo na vasi.54 Dolfe Vogelnik je to smatral za pseudomigracijo. Predvsem pa je kot tako smatral proces, v katerem je vas zaradi zaposlitve več kot polovice prebival­ stva v neagrarnih dejavnostih prerasla v resnici v neagrarno, urbano naselje.33 Za povojno dobo je v Sloveniji nasploh značilen pojav urbanizacije podeželskih < 9 Igor Vrišer: Nastanek in razvoj Nove Gorice. Geografski vestnik, XXXI, 1959, str. 61. 50 AS, Planska komisija, 41. - si igor vrišer: Dnevni dotok zaposlenih v Koper. Geografski obzornik, V, 1957, 2. 5 2 Vladimir stipetic: Ekonomski faktori transfera poljoprivrednog stanovništva u nepoljo- privređne djelatnosti — iskustvo Jugoslavije od 1945. do 1978. godine. Zbornik posvećen prošire­ noj reprodukciji u jugoslovenskom društvu, Zagreb 1980, str. 276. 5 3 Dnevne, pa tudi tedenske migracije Dolfe Vogelnik ni smatral za statistično razumljeno migracijo, ker pri teh selitvah ni šlo za spremembo stalnega bivališča. Dolfe Vogelnik: Selitveni tokovi, 1. zvezek. Ljubljana 1969. str. 9. 5 4 Miloš Macura: Stanovništvo kao činilac privrednog razvoja Jugoslavije. Nolit, Ekononv ska biblioteka 7, Beograd 1958, str. 80, tabela 22. « Vogelnik, Urbanizacija, str. 68. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 101 in obmestnih krajev oziroma manjših regionalnih centrov. S tovrstno suburba- nizacijo pa je povezana dnevna migracija — »vozaštvo«. V Sloveniji je gospodarski razvoj prvih petnajstih let po koncu vojne, obe­ ležen z industrializacijo, povzročil nastajanje novih gospodarskih centrov. Obli­ kovali so se novi tipi naselij; v zaledju gospodarsko razvitih centrov so se na­ selja močno urbanizirala, nastali pa so novi tipi agrarnega naselja pod vplivom komercializacije kmetijske proizvodnje za potrebe večjega povpraševanja po kmetijskih pridelkih iz industrijskih.središč.56 V petdesetih letih se. je število industrijskih centrov povečalo od 25 na 45, prav tako pa se je dvignilo število krajev, v katerih je bilo od 200 do 1000 zaposlenih.57 Večji del teh zaposlenih pa je živel še vedno na vasi in se dnevno vozil na delo v mesto oziroma v tovarno. Delež stalno zaposlenih izven kmetijstva, ki so živeli na vasi, je hitro rasel, kar velja zlasti za drugo polovico petdesetih let. Leta 1953 je bilo oseb, ki so bile stalno zaposlene izven kmečkih gospodarstev, na katerih so živeli, 47.000, dve leti kasneje 61.000, leta 1957 71.000, tri leta kasneje pa skoraj podvojeno — 139.000. To je bilo tedaj nad tretjino vseh zaposlenih v družbenem sektorju v Sloveniji. Leta 1957 je s polovice kmečkih gospodarstev hodil stalno kdo na delo v neagrarne dejavnosti, tri leta kasneje pa že s 60 %.58 Za prvih petnajst let po vojni je značilno prehajanje čistih kmečkih gospo­ darstev v mešana. To je bil proces, ki je potekal pod neposrednim vplivom in­ dustrializacije in je posledica le-te. Imel je velik obseg. Leta 1961 je živel v Sloveniji enak delež prebivalstva v čistih kmečkih gospodinjstvih kot v meša­ nih. Obojih je bila petina, medtem ko je bilo nekmečkih gospodinjstev tri pe­ tine.59 To je dajalo deagrarizaciji na Slovenskem v povojnem obdobju poseben značaj. Dobili smo na eni strani mešana gospodinjstva oziroma gospodarstva, v katerih je bil gospodar ali kdo drug zaposlen izven kmečkega gospodarstva v nekmetijski dejavnosti. Bistven pri uvrščanju mešanega gospodarstva je bil dvojni dohodek takšnih gospodarstev oziroma članov gospodinjstev. Nastal je sloj polkmetov, kmetov-delavcev oziroma natančneje delavcev-kmetov, saj je njihov poglavitni vir dohodkov izviral iz nekmetijske dejavnosti, hkrati pa so še sodelovali v kmetijski dejavnosti. Z obdelovanjem zemlje so se ukvarjali kot z dopolnilno dejavnostjo, brez ustvarjanja večjih tržnih presežkov. Kmetij­ stvo je predstavljalo takšnemu delavcu-kmetu bolj dodaten vir, medtem ko je osnovni eksistenčni vir bil v zaslužku izven kmetijske dejavnosti. Bolj ali manj so bili vsi tovrstni »polovičarji« dnevni migranti. Teh je bilo leta 1953 63 %, saj je mogoče domala vse, ki so živeli na vasi, a so bili zapo­ sleni v neagrarnih dejavnostih, smatrati za dnevne migrante. Na vasi je tedaj živelo 61 % rudarjev, 56 % industrijskih delavcev, 70 % gradbenih in 90 % gozdnih delavcev.60 V začetku šestdesetih let je nad 60 % delovne sile prihajalo dnevno na delo iz bližnje in daljnje okolice industrijskih krajev.61 Kakšna je bila dnevna migracija v večja slovenska mesta in industrijske centre sredi petdesetih let, je mogoče videti iz podatkov, ki jih je za leto 1957 zbral zvezni zavod za statistiko.62 V sedem mest, glavnih in največjih industrij­ skih oziroma rudarskih centrov v Sloveniji, je dnevno prihajalo na delo 21.000 5 8 Vladimir Klemenčič: Problemi gospodarsko-geografske klasifikacije slovenskih naseli] (Prispevek k proučevanju urbanizacije v Sloveniji). Geografski vestnik, ХХХП, 1960, str. 111. 5 7 Vladimir Klemenčič: Hegionalnl procesi in kmetijstvo Slovenije. Teorija In praksa, II, 1965, 4. str. 606. , ... , 5 8 Petar J Marković: Strukturne promene na selu kao rezultat ekonomskog razvitka (pe­ riod 1900—1960) .Zadružna knjiga, Beograd 1963, str. 76, tabela 40, str. 79, tabela 41. 5 8 Ivan Klauzer: Struktura poljoprivrednih i mješovitih gospodarstava. Sociologija sela, i, 1953 1 str 35 ' 6° Jože Levstik : Polproletariat pri nas. Teorija in praksa, III, 1966, 3, str. 372. e l Vladimir Klemenčič: Problemi gospodarsko-geografske klasifikacije slovenskih naselij (Prispevek k proučevanju urbanizacije v Sloveniji). Geografski vestnik, ХХХП, 1960, str. 119. 6 2 Dnevna migracija zaposlenog osoblja 1957. statistički bilten 101, Savezni zavod za stati­ stiku, Beograd 1957. podatki za Ljubljano so iz decembra 1955, za Kranj in Jesenice pa iz leta 1954. 102 Z. CEPIČ : POVOJNI BEG Z ZEMLJE & »as **• •a > Ђ ce 99 a (4 e« u e S o 'S •a •e CS a (B 'S « 09 e e S I a •p* s o g » a Q u A H > o •e C w* en eo tft iß Si ^ A t O H t» и C3 tn PO' еГ cd" irT c*f o " cT 00 CM CM tr- t - eo ift w co e» co t - t» oo ем CM H О О С О н н o o vM o * CO CS cu ЈЗ CS ^«e^to ео_1-̂ «-̂ ем ^ in CM co CM— I I «o co — in >-i t- i « f i in ,'î.Чl'l I l o v o n a v z h o d u , Muro in Dravo na severu in Savo na jugu. V geo- morfološkem pogledu se na tem teritoriju prepletajo trije tipi krajine: 1) naplavinske terase s tipičnimi dravskimi prodovi in peski pleistocenske in holocenske starosti 2) hriboviti reliefni tereni med Savo in Dravo. 3) gorske verige Medvednice, Strahinčice Maclja, Ivančice in Moslavačke gore. Zaradi teh različnih reliefnih karakteristik gra­ vitira v kulturnem smislu (kar je seveda opazno v arheološkem gradivu) npr. prostor Hrvaškega Zagorja, Varaždinske Podravine in Medjimurja tako v panonski prostor •}• „ P 8 ^ P r e d §or je Slovenije, vsa Posavina pa s Panonsko nižino oziroma z Dina- ndi. Deloma avtohtone »lokalne kulture« so se izoblikovale v Moslavini, Bilogorski Podravini in na področju okoli t. i. zagrebškega prstana. Vsi registrirani podatki o najdbah in najdiščih zajemajo široko časovno obdobje od starejšega paleolitika pa tja do 16. stoletja oziroma do turških vpadov, kar je ve­ liko več od obdobij, ki jih pokriva konvencionalna arheologija. Tudi na Hrvaškem je, podobno kot v Sloveniji, v zadnjem času opazen velik modni trend (ki na žalost ni vedno pogojen s perečim stanjem in problematiko na terenu) k t. i. »kastelologiji«, kot malo za šalo, malo zares imenujemo arheologijo mlajših zgodovinskih obdobij — pred­ vsem visokega in poznega srednjega veka, v zadnjem času celò 19. in zgodnjega 20. stoletja (vse to pa vodi v razpad in degradacijo stroke: arheologi izkopavajo na nekem najdišču »smetišče« iz 20. stoletja, za hrbtom pa jim buldožerji uničujejo prazgodo­ vinsko grobišče; primer je iz Ljubljane oziroma njene bližnje okolice). Vsako posa­ mezno najdišče je v knjigi predstavljeno z ledinskim imenom (kar je edino pravilno; tudi v Sloveniji velja, da je ledinsko ime glavni in edini nosilec poimenovanja posa­ meznega najdišča), nato slede točne koordinate geografske širine in dolžine v stopi­ njah in minutah oziroma v metrični obliki Gauss-Kriigerjevega sistema pri nekaterih najdiščih, (pre)kratek opis najdišča oziroma najdb s časovno in kulturno opredelitvijo, mesto hranjenja (pristojni muzej, in situ pri ostankih arhitekture), literatura in opom­ be oziroma pripombe. Literatura, ki je zbrana na koncu knjige (citirana po abecednem redu avtorjev), zajema obširno množino več kot 370 del, kar v bistvu zadovoljuje cilje, ki so si jih zastavili avtorji, vsekakor pa ne potreb uporabnikov registra. Npr. : literatura o paleo­ litskih najdiščih (s predstavljenega področja jih je dandanes znanih deset) je abso­ lutno preskromno zajeta in je omejena le z nekaj avtorji (D. Gorjanovič-Kramberger, S. Vuković, M. Malez), ki niso citirani z vsemi svojimi pomembnejšimi deli (pokojni akademik Malez je predstavljen le s tremi članki, od katerih sta dva povzeta po Pra- ìstoriji jugoslavenskih zemalja 1, 1979; znano pa je, da njegova obsežna bibliografija zajema blizu. 400 enot). Ko smo že pri paleolitiku, omenimo še kronološko tabelo na str. 10. Nedopustno je »siljenje« aurignaciena v drugi würmski interstadial (W II/IH), ko je vendar splošno znano (in to potrjujejo tudi najdbe iz Potočke zijalke in Mokri- ške jame pri nas), da aurignacien v srednji Evropi dominira v drugi polovici prvega würmskega interstadiale (W I/II), v zahodni Evropi pa v začetku drugega Würmskega stadiale (W II). Kulturo pestnjakov (oziroma cit.: »ručnih klinova«) moramo vsekakor preimenovati v acheuleen itd. Tri priložene karte so sicer lepo izdelane, na žalost pa nepregledne, saj so razde­ ljene na prazgodovino, antiko in srednji vek, ki zajema časovno obdobje od preselje­ vanja ljudstev do Turkov. Predvsem nepregledna je karta prazgodovinskih najdišč, saj je zaradi velike množine objektov od paleolitika do mlajše železne dobe prezasi- čenost s podatki še kako opazna. Bolj priporočljiva bi bila metoda, ki je bila uporab­ ljena pri Arheoloških najdiščih Slovenije — vsako obdobje ima svojo karto razpro­ stranjenosti. S tem bi bilo seveda potrebno izdelati najmanj deset zemljevidov — in že smo pri stroških, pomanjkanju denarja in drugih klasičnih »jugo« problemih. For­ mat knjige je sicer priročen, če bi bil večji, bi bil pa še bolj uporaben. Uspeh knjige bomo verjetno lahko ocenili šele takrat, ko bo hrvaškim arheologom uspelo na po­ doben način obdelati še ostale regije pri njih, in šele takrat bo imela pričujoča publi­ kacija pravi smisel in bo lahko služila za osnovo »prave« arheološke karte na Hrva­ škem. D r a š k o J o s i p o v i č ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 151 R a j k o B r a t o ž , Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. Ljubljana : Zgodovinski časopis, 1990. 69 strani + 2 karti v prilogi. (Zbirka Zgodovinskega časopisa; 8). Oglej predstavlja v časovnem razponu, segajočem od antike do konca fevda­ lizma, dolgem poldrugo tisočletje, enega najpomembnejših centrov, s katerim je bilo tesno povezano današnje slovensko ozemlje. Ne samo, da je to bila točka na meji Italije, preko katere je bil naš prostor priključen Cesarstvu, ampak se je kasneje iz nje razširilo krščanstvo, ki je že v antiki s svojimi številnimi cerkvami dodobra spre­ menilo podobo takratne pokrajine, še bolj pa seveda duhovni svet njenih prebivalcev. Tako je bil Oglej od zadnje četrtine 4. stoletja metropolitansko središče za Benečijo in Istro, kamor je spadala tudi Emona. Padec Sirmija, cerkvenega središča sredrije- donavskih provinc, pa je omogočil širjenje oglejske jurisdikcije na ves vzhodnoalpski prostor in v Panonijo, tako, da je oglejski patriarhat v prvi polovici 6. stoletja segal od Gardskega jezera na zahodu do Nežiderskega in Blatnega jezera na vzhodu ter od severnega Jadrana na jugu do Visokih Tur na severu. Preselitev Langobardov iz Pa­ nonije v Italijo, še bolj pa nato naselitev poganskih Slovanov v Vzhodne Alpe konec 6. stoletja pomeni — grosso modo — ustavitev oglejskega vpliva ob robovih Furlan­ ske nižine in dvestoletno odsotnost v vzhodnoalpsko-predalpskem prostoru. Sèle fran- kovski meč je v uspešnih avarskih vojnah konec 8. stoletja ponovno odprl pot tudi križu, ki ga je nosila oglejska cerkev. S potrditvijo meje na Dravi leta 811 med dve­ ma metropolijama, Salzburgom in Oglejem, pa je bil nato postavljen okvir, ki se v cerkveno-juridičnem smislu ni spreminjal skorajda tisočletje, do reform sredi 18. sto­ letja. Poleg te cerkvene oblasti pa je bila od zadnje četrtine 11. stoletja oglejska cer­ kev tudi nosilec državne oblasti v Furlaniji, Istri in na Kranjskem, saj je oglejski patriarh nosil tudi naslov mejnega grofa v omenjenih markah. Kot pomemben zem­ ljiški gospod na tem prostoru pa je k temu na različne načine združeval v svojih rokah še številno zemljiško posest. Ne moremo reči, da slovenska historiografija že vse od svoje vzpostavitve kot znanost, pa tudi že prej, ni videla ali pa, da se ne bi zavedala teh povezav. Svoje raz­ iskave je zato dovolj zgodaj usmerila tudi v to smer, pri čemer so bili rezultati — glede na različna vprašanja — zelo različni. V tem ozira so bili prav v zvezi z raz­ iskavami oglejske cerkvene zgodovine na tem jadransko-alpskem prostoru v antiki in zgodnjem srednjem veku napravljeni bistveni premiki šele v zadnjem času z raziska­ vami Rajka Bratoža. Svoje raziskave te problematike do 4. stoletja našega štetja je leta 1986 strnil v obsežno, a izredno precizno monografijo KrSčanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode (Acta Ecclesiatica Sloveniae 8, Ljubljana 1986). Medtem pa so mu raziskave te iste problematike v kasnejšem obdobju že toliko napredovale, da je javnosti že lahko predstavil v obliki manjše monografije novo delo Vpliv oglejske cerkve na vzhodno­ alpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, ki ga tu predstavljamo in ki po avtor­ jevih lastnih besedah služi le »-kot preddelo za obsežnejši pregled zgodovine oglejske cerkve v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku«. Ob zelo maloštevilnih virih, ki so glavni problem takšnih raziskav, avtor seveda ni mogel napisati zgodovine, ki bi jo nemara kdo pričakoval. To ni snov, ki bi jo pisec lahko gnetel po mili volji, ji dodajal citate cerkvenih dostojanstvenikov, ki bi v retorično briljantnih pridigah pozivali k spreobrnjenju poganskih domorodcev ali za začimbo pripovedoval pikantne zgodbice, ki bi se dogajale z vsemi Človeškimi sla­ bostmi obloženim znanilcem božje besede. Silno skromni viri (pisani, epigrafski, arheološki, jezikoslovni, etnološki in drugi) ne nudijo odgovora na številna vpraša­ nja, ki si jih zastavljamo, zato je slika, ki nam jo lahko ponudi avtor v ogled, zelo pomanjkljiva. Toda to seveda ni njegova krivda. Kljub temu pa nam jasno pokaže, da čas od 4. do 8. stoletja ne predstavlja enotnega obdobja v razvoju vpliva oglejske cerkve na vzhodnoalpsko-predalpski prostor, temveč moremo govoriti o treh obdob­ jih: čas do prihoda Slovanov in Avarov v Vzhodne Alpe konec 6. stoletja, ki. povzroči izstop tega p!rostora iz krščanskega sveta; čas do prihoda Slovanov južno od Kara­ vank v okvir frankovske države konec 8. stoletja in s tem v zvezi v krščanski svet zahodne Evrope, in čas, ki temu sledi z organiziranimi začetki misijona in vdrugič- nega pokristjanjenja večine današnjega slovenskega ozemlja. V tej prvi periodi se kaže vpliv Ogleja v prvi vrsti v razvoju cerkvene organizacije, saj je ta od 4. stoletja dalje imel kot metropolija za provinco Benečijo in Istro in nato na vzhodu še za pro­ vince Obrežni Norik, Sredozemski Norik in Prva Panonija v svojem okviru celo vrsto škofij, od katerih so nekatere (npr. Aguntum, Virunum, Celeia, Capris-Koper, Trst) nastale šele v 6. stoletju. Poleg tega imamo iz tega obdobja arheološko dokumentira­ nih še večje število cerkva, ki samo še dopolnjujejo sliko o vplivu oglejske cerkve pri organizaciji cerkvene mreže. Vpliv relativno uspešno lahko sledimo tudi v cer­ kveni arhitekturi in cerkveni umetnosti sploh, pri čemer kot tipični elementi oglej­ ske zgodnjekrščanske arhitekture izstopajo predvsem trije: orientiranost cerkve proti 152 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 vzhodu, nerazčlenjenost osrednjega prostora in polkrožni prezbiterij s prosto stoječo Mopjo za duhovnike. V mozaični umetnosti je ta vpliv prepoznaven v tehniki, stilu ter ikonografski in idejni kompoziciji mozaikov. Iz Ogleja kot centra so se v tem času širile tudi specifične teološke predstave, vplival je na čaščenje relikvij, kar je bil, glede ne relativno pogoste in značilne najdbe, splošno razširjen pojav v vzhodno- alpskem in predalpskem prostoru. Nenazadnje se ta vpliv kaže tudi v širjenju roko­ pisov del oglejskih cerkvenih očetov v ta prostor. Prihod Slovanov in Avarov v vzhodnoalpski prostor konec 6. stoletja, ki mu mo­ remo slediti prav po propadanju škofij v vzhodnem delu patriarhata, je povzročil propad cerkve kot institucije na tem prostoru. Oglejski patriarhat se je ozemeljsko zmanjšal skoraj za polovico in izgubil je najmanj. sedem škofij (Scrabantia, Poeto- vio, Celeia, Emona, Virunum, Teurnia, Aguntum). Propad institucije je seveda pome­ nil konec vsake organizirane oblike delovanja patriarhata na slovanskem ozemlju in s tem tudi konec vsakršnega, vsaj kolikor toliko pomembnega vpliva, kateremu je botrovala tudi globoka kriza oglejske cerkve, razpete med langobardsko in bizantin­ sko državo, poldrugo stoletje trajajoča t. i. oglejska shizma, monoteletski in ikonokla- stični spor, kar vse je cerkev notranje slabilo in v času, ko se ji je šlo za preživetje, ni bilo misliti na ekspanzijo. Ena redkih informacij iz tega časa, ki naj bi po Bratožu kazala vsaj to, da so Slovani vedeli za družbeno oziroma cerkveno ureditev v Furla- niji (str. 44), je vesti pri Pavlu Diakonu1 k letu 664 o slovanskem porazu pri Briščih v dolini Nadiže, ko naj bi jih, potem, ko so Slovani mislili, da jim prihaja nasproti patriarh s svojim spremstvom, premagal čedajski duks Vektari samo s petindvajse­ timi možmi. Takšna interpretacija, kot jo je podal Bratož, je seveda mogoča, vendar povzroča nekatere pomisleke. Predvsem je jasno, da informacija v obliki, kot jo nam posreduje Pavel Diakon, ne podaja resnične slike dogodkov, saj je popolnoma nemo­ goče, da bi nasproti pet tisoč sovražnikom zmago odnesla peščica petindvajsetih Lan- gobardov. Zato je možno samo dvoje: ali je Pavel Diakon »samovoljno pretiraval«, ali pa je informacija v takšni obliki že prišla do njega in jo je on le zabeležil. Takoj lahko tudi ugotovimo, da ta vest, v obliki, kot jo imamo zabeleženo pri Pavlu, ne iz­ vira iz časa, v katerem naj bi se zgodila, ampak bistveno kasneje. Takšna pripoved bi namreč imela smisel (če odmislimo podatke o številu nasprotnikov) le tedaj, če bi v Čedadu sedela tako langobardski duks kot oglejski patriarh, saj bi le v tem pri­ meru lahko prišlo do zamenjave. To pa tudi sta, vendar ne v 7. stoletju, ampak ka­ sneje, ko je okrog 737 patriarh prestavil svoj sedež iz Krmina v Čedad. Pavel Diakon ie točno vedel, kdaj se je zgodil ta prenos, saj nam prav on o tem poroča (HL VI/51). Zato je malo verjetno, da bi si sam izmislil zgodbico o naivnih Slovanih in njihovi zamenjavi, saj bi bilo to v nasprotju z njegovo informacijo o času preselitve patri­ arha v Čedad. Bolj verjetno je, da se je vest o nekih resničnih bojih med Langobardi in Slovani na tem področju, ki pa je v obliki, kot je sporočena pri Pavlu Diakonu, lahko nastala šele po 737, ohranila v (lokalnem) ljudskem izročilu, kjer se je, kot je za takšna izročila prav značilno, v želji poudariti lastno junaštvo in sovražnikovo ne­ umnost, tudi deformirala.2 Zato omenjena vest govori predvsem o tem, kaj so si Lan­ gobardi, in ne Slovani, mislili o omenjenem dogodku, in je Bratovževa interpretacija manj verjetna. Druga polovica 8. stoletja je tisto obdobje, v katerem se vrši pokristjanjevanje Karantancev iz Salzburga in ki je tako odlično dokumentirano v Konverziji. To je tudi čas (od srede 8. stoletja do 811). v katerem se je po Bratovževih raziskavah delno obnovil tudi oglejski vpliv na sosednji slovanski svet. Vendar ne v smislu kakršne­ koli misijonske akcije, saj je Virgilov sodobnik, oglejski patriarh Sigvald, ki je izha­ jal iz langobardske kraljeve družine, ni mogel organizirati. Enega vzrokov za to je prav gotovo iskati tudi v burnem razvoju dogodkov v Italiji, v propadu langobardske države in vzpostavitvi nove, karolinške oblasti (774 oziroma 776). Vendar to verjetno ni bil edini razlog. Postavlja se namreč vprašanje, ki pa bi ga bilo potrebno šele po­ drobneje preučiti in je tu le skicirano: ali ni morda na takšno stanje vplival tudi drugačen položaj katoliške cerkve v langobardski državi od onega v frankovski? Lan­ gobardi so tako že v svoji preditalski fazi za svojo vero sprejeli arijanizem in po nji­ hovem prihodu v Italijo 568 sta morala oba severnoitalska metropolita, oglejski in milanski, bežati. Ni pa prišlo do zloma institucije, kot ob slovansko-avarski naselitvi v vzhodnoalpski prostor, in cerkev je ohranila svojo kontinuiteto ter dosegla nek mo­ dus, vivendi z novimi političnimi gospodarji (ecclesia in gentibus). Toda že Authari (584—590), ki je prepovedal Langobardom. da bi krstili svoje otroke, se je poročil z bavarsko katoliško princeso Teudelindo. Ta je bila nato drugič poročena z Agilul- fom (591—615), ki je leta 602 že dal krstiti svojega sina Adaloalda. Kljub temu pa je langobardska politika vse do konca 7. stoletja, do zadnjega arijanskega škofa, skrbela 1 PAVEL DIAKON (PAULUS DIACONUS), Zgodovina Langobardov (Bistorta Langobardo- rum), prevedli F. Bradač. B. Grafenauer, P. Gantar, opombe napisala B. Grafenauer in K. Gan­ tar, spremna besedila B. Grafenauer, Maribor 1988. V/23, str. 218. » V tem smislu je ta vest interpretirana že v oceni knjige iz prve opombe: P. STIH v ZĆ 43, 1989, 8tr. 625. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 153 za versko ravnotežje med obema veroizpovedma in bila od njega tudi odvisna.* Ka­ toliška cerkev pri Langobardih (vsaj do konca 7. stoletja) torej ni imela takšnega pri­ vilegiranega položaja kot pri Frankih, in, vsaj zdi se, ni bila tista ideološka osnova, iz katere bi vladajoči krog črpal svojo legitimitete4 Nasprotno pa so Franki pod Me- rovingom Klodvikom 498, v razliko od večine ostalih Germanov, sprejeli vero rim­ skega večinskega prebivalstva, katolištvo, in že dve generaciji kasneje naj bi Klodvik veljal za »novega Konstantina«.5 In ko je Karoling Pipin leta 751 pripravljal prevrat in odstavitev legitimne frankovske vladarske dinastije Merovingov, je šel legitimnost za svoje dejanje iskat v Rim (z vprašanjem papežu, komu pripada oblast), kjer jo je tudi dobil (maziljenje). In tudi Karel Veliki je legitimiteto za svoj cesarski naslov, kakorkoli je kronanje že potekalo, iskal na istem naslovu. Cerkev je pri Frankih torej šla z roko v roki s politično oblastjo. Kjerkoli je bilo frankovsko državno ozem­ lje, je morala biti tudi katoliška cerkev. Kjer je ni bilo, je sledil misijon. Pri Lango­ bardih te kauzalne povezanosti ni bilo, in zato država ni imela takšnega povoda za širjenje krščanstva kot pri Frankih, in bi verjetno tudi oglejski patriarh, tudi če je imel kakšne želje po misijonu prostora, izgubljenega konec 6. stoletja, ostal brez širše podpore. Drug problem, prav tako neodvisen od morebitne patriarhove dobre volje, je predstavljala avarska oblast nad tem ozemljem, ki je bila absolutno inkompati- bilna s takšno akcijo. V tem oziru ni vse do vojaške zmage v devetdesetih letih nič spremenila tudi po 774 (776) novovzpostavljena frankovska vladajoča struktura v Ita­ liji. Do odločitve in preokreta pri ustvarjanju predpogojev za oživitev aktivnosti oglejske cerkve na njenem nekdanjem vzhodnem metropolitanskem območju je pri­ šlo v dobro poznani frankovsko-avarski vojni, ki je bila praktično odločena že leta 796. V njej je na frankovski strani sodeloval v pohodu furlanskega duksa Erika, ki se je po vsej verjetnosti vršil že leta 795 (in ne 796),6 tudi — samo na enem mestu v virih omenjeni Wonomyrus Sclavus, ki ga je Bratož označil kot slovanskega kneza v zgornjem Posavju, ki je moral biti kristjan, sicer bi si bilo nemogoče predstavljati njegovo sodelovanje na strani frankovske krščanske vojske (str. 49). Obskurna infor­ macija o Vojnomiru v Annales regni Francorum je vzrok številnim špekulacijam, ki jim je šlo na roko tudi to, da o odnosih v Avariji pred to vojno ne vemo tako rekoč nič. Mnogi ga imajo za slovanskega kneza ob zgornji Savi, nekje na področju ka­ snejše Kranjske, nekateri pa ga vidijo tudi kot kneza med Dravo in Savo v današnji Hrvaški in predhodnika Ljudevita Posavskega in nato Braslava. Zelo tehtno misel k temu vprašanju je prispeval Walter Pohl: da je zelo mogoče, da je Vojnomir na­ redil kariero pri Frankih, kajti furlanski duks Erik bi nekemu slovanskemu knezu verjetno zelo težko podredil svoje ljudi (Heinricus dux Foroiulensis missis hominibus suis cum Wonomyro Sciavo in Pannonias), še zlasti, ker je šlo za tako pomembno akcijo.7 Z drugimi besedami bi to pomenilo, da Vojnomir ni bil noben slovanski knez »•z druge strani meje« ampak Slovan v frankovski službi (v Italiji?). Tej Pohlovi mi­ sli v prid bi govorilo tudi dejstvo, da vir o njem ne govori kot o duxu, kar je v latin­ skih virih tistega časa običajna oznaka za številne slovanske kneze, ki se pojavljajo ob vzhodni meji frankovske države.8 Da bi tàk Vojnomir s frankovskega državnega ozemlja moral biti kristjan, je jasno. Nikakor pa to ni nujno, če ga imamo za slovan­ skega kneza na ozemlju, ki bi lahko najprej (in ne najkasneje, kot ima Bratož) leta 791 prišlo pod frankovski vpliv. To nam zelo lepo kaže karantenska zgodovina ob tako rekoč identični situaciji, prihodu pod Franke med 743/745, ko so se morali knež­ ji sinovi sicer dati pokrstiti, toda Borut, ki je bil na čelu Karantanije do okrog 750, je ostal pogan. In, kot je ugotovil Milko Kos,9 uvajanja krščanstva v zvezi s politično odvisnostjo od Frankov pri slovanskih ljudstvih — razen pri Karantancih — v tej zgodnji fazi tja do srede 9. stoletja ne najdemo. Pri presoji vprašanja, ali je bil Voj­ nomir slovanski knez in ali je bil že kristjan, se moramo tudi zavedati, da knez, ki menja vero in stoji na čelu nekega gensa, tega ne more narediti kot privatna oseba, ampak samo kot reprezentant celotne skupnosti, katere uradno voljo predstavlja. Če razmišljamo na ta način, potem skorajda ni možnosti za krščanstvo ob zgornji Savi leta 795. Vsekakor, kot poudarja tudi Bratož, pade glavnina pokristjanjevanja iz Og- 3 Glej H. WOLFRAM, Das Reich und die Germanen. Zwischen Antike und Mittelalter, Sied­ ler Verlag, Berl in 1990, str. 389—420 (pogl. Der langobardische Epilog 488—643/52). 4 O predstavah, kl so jih germanska ljudstva imela o svojem Izvoru in o izvoru ter s tem povezano legitimnostjo vladajočega rodu gl.: H. WOLFRAM, Einleitung oder Überlegungen zur Origo Gentis; ter posebej o langobardski etnogenezi in njihovih predstavah o tem: J. JARNUT, Die langobardische Ethnogenese; oboje objavljeno v: H. WOLFRAM, W. POHL (Izdajatelja), Ty­ pen der Ethnogenese unter besonderer berüesichtigung der Bayern Teil 1, Denkschriften der österreichischen Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. Kl., Bd. 201, Wien 1990. » H. WOLFRAM, O. c. v op. 3, str. 300. « W. POHL, Die Aioaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567—822 n. Chr., München 1988. str. 318 sl. in zlasti op. 85. ' W. POHL, O. C 319. » Glej primerjalno analizo slovanskih kneževin na vzhodu frankovske države od Baltika do Jadrana, v: M. KOS, Država karantanskih Slovencev, v Srednjeveška kulturna, družbena in po­ litična zgodovina Slovencev (izbrane razprave), Ljubljana 1985. 183 sl. 9 M. KOS, O. C, 190. 154 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 leja v čas po Pavlinu (umrl 802), v prva desetletja 9. stoletja, v dobo patriarhov Ursa in Maksencija, kar se odraža tudi v razmejitvi misijonskega območja med Salzbur- gom in Oglejem po Dravi (811), v času, s katerim se končuje tudi Bratovževa študija. Cisto na koncu bi se želel ustaviti še ob dveh vprašanjih strokovne terminolo­ gije. Prvo se dotika vprašanja točnosti pojma »karantanski Slovani« na oglejskem območju (str. 55), s katerim so v glavnem mišljeni Slovani v zgornjem Posavju, južno od Karavank. Pri Pavlu Diakonu imamo za čas okrog 738 zabeleženo oznako Corniola, Sclavorum patria,10 Frankovski državni anali pa v letu 820 omenjajo Carniolenses, qui circa Savum fluvium habitant.11 Prvi podatek nam kaže, da se prebivalci »-Kranj­ ske-« sredi 8. stoletja označujejo še s splošnim terminom Slovani, ki pokriva (v glav­ nem) tudi vse ostale Slovane. Dobrih sedemdeset let kasneje pa se ti isti prebivalci že imenujejo Karniolci, tako kot se v istem času pojavijo tudi Sciavi Abodriti, So- rabi, Wilzi, Beheimi, Maravani, Praedenecenti ali npr. Guduscani in malo,kasneje tudi Cruati (in že nekoliko prej Carantani). Nova terminologija virov jasno odslikava nastajanje novih etnogenez na območju nekdanje avarske države po končanih avar­ skih vojnah.12 Glede na to, da vemo, da se karantanska etnogeneza, vsaj v svojih po­ litičnih mejah, nikoli ni raztezala tudi v zgornje Posavje, ni nobenega razloga, da za te prebivalce v času oglejskega misijona ne bi uporabljali izraza, s katerim so jih (in s katerim so se) imenovali : Karniolci. Druga terminološka pripomba se nanaša na pravilno poimenovanje langobardskih vojvod, ki so sedeli v Čedadu in ki se v slo­ venski historiografiji ponavadi označujejo kot furlanski vojvode (npr. str. 44), kar pa ni točno. Pravilnejša oznaka je čedajski vojvode. Ne predvsem zato, ker je analiza dotičnih pasusov v Zgodovini Langobardov pokazala, da je Pavel izraz Foroiulanus (dux) razumel v smislu čedajski (vojvoda),13 ampak zlasti, ker iz zgodovine institucij vemo, da Longobardi v preditalski fazi niso poznali niti duksa niti dukata, a so kljub temu takoj po prihodu v novo domovino osnovali v Čedadu svoj prvi dukat. Pri tej novi obliki organizacije so se torej naslonili na antično poznorimsko-bizantinsko- ostrogotsko tradicijo, ki je poznala institucijo Dux civitatis.1* Za zaključek lahko napišemo, da je Bratovževa študija, napisana z njemu zna­ čilno natančnostjo, pa tudi previdnostjo, izraz najnovejšega stanja raziskav tega po­ membnega segmenta oglejske zgodovine, s katerim se ukvarjajo številni strokovnjaki v našem sosedstvu, pa tudi širše; da je to študija, ki bo našla odmev tudi preko naših meja in ki je, nenazadnje, dobra podlaga za nadaljnje delo na tem področju. P e t e r S t i h .T. K o] a n o v i c . Spisi kancelarije šibenskog kneza Fantina de Сћа de Pesaro 1441—1443. Šibenik : Muzej grada, 1989. 543 strani. (Povijesni spomenici Šibenika i njegova kotara, svezak III) Delo, ki je izšlo kot publikacija Muzeja grada Šibenika, sodi med pomembnejše edicije virov v zadnjih nekaj letih v hrvaški historiografiji. Z njim je postalo širše dostopno važno ohranjeno gradivo za zgodovino Šibenika in širšega dalmatinskega in jadranskega območja nasploh, čeprav gre le za dokumente v razdobju dveh let, ki so nastali oziroma so bili zapisani v šibeniški knežji pisarni (1441—1443). Kneza, pred­ stavnika beneške oblasti v mestu, tako kakor v drugih dalmatinskih mestih pod be­ neško oblastjo po letu 1409/20, je za dve leti postavljala beneška vlada (Svet deseto­ rice) ; imel je vrhovno upravno, sodno in vojaško oblast v mestu. S seboj je pripeljal tudi svoje spremstvo, v katerem je bil najvažnejši član pisar, ki je moral biti Bene­ čan; vse s knezom vred je plačevalo mesto. Ob koncu službe je moral knez poročati Svetu desetorice o svojem delovanju in predložiti obračun dohodkov in izdatkov. Knez je tedaj bil Fantino de Cha de Pesaro, njegov pisar (cancellarius comitis) Iohannes Franciscus de Serenis, a njegov pomočnik Petrus de Serenis. Knezov pisar je občasno opravljal tudi posebej plačano delo mestnega notarja. Pisar in v zadnjih mesecih mandata tudi njegov pomočnik sta akte vpisovala v posebno knjigo, ki je bila verjetno urejena po normah beneške administracije. Vse akte (dopise, odgovore, rešitve, ukaze, tožbe itd.) je pisar zapisoval v vsebinsko dolo­ čene oddelke kodeksa, ki so imeli naslednje naslove: Dopisi, Orožje in vojaška oprema kaštela in stolpov, Popis vojaških plačancev, Najem pašnikov, Izvozne in uvozne bla­ govne dovolilnice (Kontralitere, v dveh delih v kodeksu), Plačna potrdila (Bulete, tudi 1 0 O. c. v op. 1, 278. 1 1 F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, Ljubljana 1906, št. 61. 1 2 R. KATIĆIĆ, Die Ethnogenesen in der Avaria; N. BUDAK, Die südslawischen Ethnogene^ sen an der östlichen Adriaküste im frühen Mittelalter, obe razpravi v op. 4 navedenem zborniku. 13 P. ŠTIH; O. c. v op. 2. str. 625 si. 1 4 H. WOLFRAM, Jntitulatio I. Lateinische Königs- und Fürstentitel bis zum Ende des S. Jahrhundert, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband 21, 1967, Str. 189 si.; ISTI, O. C. v op. 3, str. 399 si. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 • 1 I55 v dveh delih), Potrdila o izvozu smole (za beneški arzenal), Izredne zadeve (Extraordi­ naria), z najobsežnejšim gradivom, in Tožbe. Pri izdaji besedila, ki je pisano v latinščini in deloma v beneškem italijanskem dialektu, je avtor praviloma zadržal ortografijo virov, izenačil je predvsem pisavo po­ sameznih črk (npr. I in J vedno kot I, U in V je prilagodil izgovoru), velike črke je obdržal tam, kjer je bilo to potrebno, in uredil interpunkcijo. Druge spremembe, ki jih v uvodu navaja, so bile predvsem formalnega, tiskarskega pomena. Besedilo virov je opremil s potrebnimi opombami in vsakemu aktu na čelo postavil regest. Žal je pri objavi, ki ji ni očitati metodoloških pomanjkljivosti, prišlo do kar številnih tiskarskih napak. Te so v posebnem dostavku v glavnem označene in popravljene, vendar so po­ samezne še ostale neopažene. Ze samo po sebi bogato gradivo dobiva še večji pomen, ker je kodeks, ki ga hra­ nijo v škofijskem arhivu v Šibeniku, edina v celoti ohranjena tovrstna knjiga iz dal­ matinskih mest (ohranjen je samo fragment za Split) in je dragoceno dopolnilo ohra­ njenim notarskim spisom. To še posebej velja za proučevanje vsakdanjega življenja m antroponimijo, a tudi za gospodarstvo, zlasti za trgovske povezave mesta Šibenika in pomorski promet. Poglavitna smer šibeniške trgovine je vodila po eni strani proti Benetkam, po drugi strani pa v obalna mesta Romagne, Mark in še dalje v Abruzze, Apulijo ter do Taranta. Za nas pa je gradivo zanimivo, zato o izdaji virov tudi poročamo, ker vse­ buje dopolnilne podatke za trgovske povezave s slovenskim ozemljem. Uporabo bogatega gradiva olajšujejo skrbno pripravljena dopolnila (str. 451—535), za kar je avtorja posebej pohvaliti. Gre za osebno in krajevno (453—497) ter stvarno (499—517) kazalo, ki ga je avtor grupiral v pet posebnih snovno vezanih registrov. V prvem je zbral splošne pojme (npr. upravne, za mestne in cerkvene službe, pravne zadeve, sorodstvo itd.), v drugem pa je zajel vojaške in obrambne pojme, v tretjega je vključil trgovsko blago, ki so ga uvažali ali izvažali iz Šibenika, četrti vsebuje poj­ me iz pomorstva, pomorskega prometa in poslovanja, a peti vključuje pojme predme­ tov splošne uporabe po inventarnih zapisih in zastavah. Posebej je v tem sklopu po­ udariti dodatke o merah, ki so bile v 15. stoletju v veljavi v Šibeniku, potem o de­ narju, ki je tedaj krožil v mestu in njegovem območju, in končno slovarček manj pogostih in manj znanih besed in pojmov iz stvarnega kazala, ki ga je sestavila prof. Ornata Tadin, arhivistka Arhiva Hrvatske (str. 520—535). Šibenik je v tem času s trgovskimi povezavami z Reko in Bakrom ter Senjem na eni in s Piranom ter Koprom na drugi strani prihajal posredno v stik s slovenskimi deželami. V omenjenih pristaniščih se je Šibenik oskrboval predvsem z blagom, ki je tja prihajalo iz slovenskih dežel, a iz Pirana je dobival sol. Tja pa je izvažal tudi del blaga svoje trgovine. Reka je prav v tem času šla proti vrhuncu v razvoju srednje­ veške trgovine in velik del slovenskega ozemlja se je tedaj vezal na Reko in druga kvarnerska pristanišča. Piranska sol pa je občasno pokrivala povpraševanje zlasti v časih, ko so v bližino Šibenika prihajali živinorejski Morlaki. V omenjenih dveh letih so iz Šibenika na Reko pripeljali 4422 kosov ali 38.074 li­ ber sira (predvsem ovčjega sira), okoli 300 modijev olja (po okoli 501), 190 modijev kisa in 130 modijev vina, 9150 janjčjih kož in še vrsto drugega blaga v manjših koli­ činah (npr. 2000 liber pomaranč, več vreč fig, mandeljne, med, 12 bal sukna, 4 vreče volne / = 1300 liber/, 12 cerad za ladje, platno, vrvi, kunje kože). Bistveno več so v Ši­ benik uvažali z Reke blaga, ki so ga sem posredovali iz slovenskih dežel. V istem času so namreč z dovoljenjem kneza za potrebe mesta in v korist Šibenika z Reke pripe­ ljali kar 20.200 liber, 4 svežnje in 3 barile kovnega železa in jekla (azal), 93 baril raz­ novrstnih žebljev (chiodi da XXV, chiodi da XVII, chiodi a sexena, podkovski žeblji), vrsto železnih izdelkov (11 baril in 1022 kosov podkev ter 11 baril podkev skupaj s podkovnimi žeblji, 770 kosov in 2 centa lemežev ter 510 kosov in 1 cent raznih motik, tudi za okopavanja vinogradov in še 800 lemežev in motik skupaj), poleg tega pa še nekaj kos in nožev. Precej so uvozili tudi raznega lesa in žaganih desk, prav tako plat­ na (teile), in sicer kar 3200 laktov, blizu 2500 liber lanu, nekaj volne, tudi nekaj bal sukna, raševine in tri vreče perja (puha). Za Šibenik je šlo tudi 408 kosov 5 centov in več govejih ter nekaj janjčjih kož. Kot blago se omenjajo še hrana, čevlji, sandale in raznovrstna krama. Del blaga, ki je bilo po svojem izvoru vsaj deloma iz slovenskih dežel, so uvažali v Šibenik tudi iz Bakra, kamor so prihajali zaledni trgovci na sejem ob prazniku sv. Margarete sredi julija. Tu so Šibenčani v teh dveh letih nakupili 7000 liber, 6 svež­ njev in 8 baril kovnega železa in jekla, 31 baril in 4300 liber raznovrstnih žebljev, da­ lje 5 baril podkev s žeblji, 500 kosov lemežev, 500 kosov raznovrstnih motik (zapa!) in nad 700 kosov govejih, 200 kozjih in 30 janjčjih kož. Večje so bile tudi množine platna (1600 laktov, 1900 über in 2 modija), raševine 100 laktov ter nekaj lesa, 50 parov san­ dal in kramarije. Iz Šibenika na sejem so pripeljali bistveno manj blaga. Prevladoval je sir (471 kosov ali 2860 liber), kisa je bilo 28 modijev, vina 19 modijev, 2 bali sukna in vreča (200 liber) volne; dalje še 4 cerade, 100 liber češnja in nekaj janjčjih, lisičjih in veveričinih kož. 156 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 V trgovino s Šibenikom je bil na poseben način vključen tudi Piran. Slo je za delno oskrbovanje Šibenika s piransko soljo. Postopek za dobavo piranske soli, ki je šla v beneški državni monopol, je bil naslednji : Solni urad v Benetkah je, verjetno na knezovo prošnjo, sporočil knezu v Šibenik, da je izdal imenovanemu lastniku oziroma patronu ladje nalog, naj pripelje v Šibenik določeno količino piranske soli za potrebe mesta in njegove trgovine. Enako sporočilo je šlo tudi v Piran na solni urad. Tedanji njegov vodja (masarius salis) Giovanni Sandei je sporočil šibeniškemu knezu, da je odposlal zaukazano količino soli v Šibenik. Ko je sol dospela v Šibenik, je knez spo­ ročil beneškemu solnemu uradu, da je sol prišla, da jo je sprejel, vskladiščil in zanjo plačal tovornino lastniku oziroma patronu ladje. Tovornina za solni modij soli na re­ laciji Piran—Šibenik se je gibala v teh dveh letih med 40—46 solidi. Le v nekaj pri­ merih je knez sporočil uradu, da se je ladja potopila, oziroma da druga ladja še ni prišla. Pošiljke soli so v letu 1442 in 1443 pripeljale iz Pirana v Šibenik 448 solnih me­ dijev in 1 star soli ali povprečno nekaj manj kakor po 44 ton soli v desetih vožnjah. Pošiljke so se grupirale dvakrat letno, ko so se obali približali oziroma odhajali s svo­ jimi čredami Morlaki, živinorejci iz notranjosti. Seveda je tudi v Piran prišlo blago iz Šibenika. V letu 1443 so v Piran pripeljali 799 kosov ali 7000 liber sira. Piranski in koprski pomorščaki so opravljali tudi kabotažno plovbo na liniji Ši­ benik—Piran oziroma Benetke. Tako je npr. Jakob Schinch iz Kopra na svoji marsili- jani vozil za Benetke iz Šibenika 70 starov žita. Koprski trgovec Konstantin pa je smel na ladji patrona Petra del Agresta iz Kopra izvoziti 900 kosov ali 8500 liber sira. Prav tako je na ladji koprskega patrona Pavla de Serenis vozil Johannes Pranciscus Serëhis, knežji pisar, ko je predčasno zapuščal Šibenik, svojo opremo in premoženje ter za svojo potrebo še pet vreč žita in šest baril vina (glej str. 157, 165, 167, 170). Ob zaključku naj navedemo še, da so med vojaškimi plačanci šibeniške posadke bili ver­ jetno tudi Slovenci. Taka sta vsekakor mogla biti Luka, sin Rada, trobentač in me­ talec kamenja z baliste (Lucas de Iustinopoli Alegretti tubicena, balistarius) ter Jero­ nim, Ivanov sin, ki je bil član posadke velikega stolpa v šibeniškem pristanišču (str. 49, 53, 61, 136). F e r d o G e s t r i n V a š k o S i m o n i t i , Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlja v 15. in 16. stoletju. Celje : Mohorjeva družba, 1990. 210 strani. Naša najstarejša založba je ob koncu prejšnjega leta slovensko in še posebej zgo­ dovinarsko javnost presenetila z delom Vaška Simonitija o enem najtežjih obdobij naše preteklosti: obdobju turških vpadov. Problematika je kljub precejšnji časovni oddaljenosti še vedno živa med ljudmi. Ne tako poredko lahko slišimo zgodbe o tur­ ških zakladih, nam kažejo turška kopita ali pa pripovedujejo o skrivnih rovih, skozi katere so se predniki rešili pred Turki. Ob pomanjkanju ustrezne literature je ljudska tradicija praktično edina, ki jih o tem dogajanju obvešča. Pred Simoniüjem je obšir­ neje o tej problematiki pisal Stanko Jug,1 ki je tragično preminil v zadnji vojni. Ker pa običajno ljudje ne berejo znanstvenih revij, je tudi širše poznavanje njegovih do­ gnanj razmeroma skromno. Simoniti, specialist za »-turško« problematiko slovenske zgodovine, se je ob na­ ročilu založbe znašel pred dokaj težko nalogo, saj je moral na poljuden način pred­ staviti sintezo tujih in svojih dognanj o tej problematiki. Kako se je lotil in kako mu je uspelo? Vsebina knjige je razdeljena na 14 poglavij. Posebej je dodal še vire in li­ teraturo, časovno preglednico in seznam manj znanih besed in poskrbel za vizualno, sicer nekoliko skromne, vendar vsebinsko bogate ilustracije. Naslovi poglavij so zelo literarno uglašeni (Vstani, cesar, iz spanja, v katerem tako dolgo ležiš!, Zgodba o žer­ javu in l isici . . .). Z njimi je hotel bralca že vnaprej opozoriti na način, kako so takrat dojemali to problematiko. Naslovi poglavij so namreč vzeti iz sočasnih tekstov. V naj­ večji meri je sledil kronološkemu poteku dogajanj. Le na nekaterih mestih je moral ta princip opustiti, kar pa preglednosti dela le koristi. Uvodoma je z zelo veščo roko razložil nastanek »-turške nevarnosti« in jo nato popeljal na Balkan. Dokaj zapleteno problematiko je prikazal zelo pregledno in se izognil nekaterim patetičnim opisom v zvezi z dogajanjem pri južnih Slovanih. Tako pri tem kot tudi pri drugih poglavjih ves čas pazi, da je zajet evropski okvir problematike, kar je izredna odlika Simoniti- jeve knjige. Zaradi takega pristopa se tudi problematika obrambe pokaže v popolnoma drugačni luči, kot smo to običajno vajeni. Turški vpadi na slovensko ozemlje so bili v veliki večini primerov posledica šir­ šega mednarodnega dogajanja, ne pa nekih, iz narave turške države in njenih držav- Ijanov izhajajočih pobud, oziroma niso bili izvedenci zaradi bogastva naših krajev in », Stanko Jug, Turški vpadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, 24, 1943, str. 1—60; Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku. Zgodovinski časopis, 9, 1955, str. 26-62. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 157 njihovih ljudi, v kar so nas skušala prepričati nekatera starejša dela. Zato je povsem normalno, da so naši ljudje pri organizaciji obrambe pričakovali širšo pomoč. Tak po­ tek dogajanja nosi v sebi globoko, za današnji čas zelo pomembno sporočilo, ki se ga bomo morali v naših prizadevanjih za vstop v Evropo zelo zavedati. Narode oziroma njihove države .vodi pri odločanju egoizem in ne altruizem. Najprej moramo, tako kot so naši predniki, sami poskrbeti za svojo usodo, kaj več kot moralne pomoči ne bomo nikoli deležni. Tuja »pomoč« bo prišla kvečjemu zaradi njihovih lastnih potreb ali koristi. Organizacija protiturške obrambe je postala uspešna šele takrat, ko so naši predniki in njihovi oblastniki to dokončno dojeli. Zelo dobro so opisani tudi sami vpadi, pri čemer spremlja avtor »Turke« od vpadne točke po njihovi krožni poti skozi naše ozemlje, vse do trenutka, ko so ga za­ pustili. Ker so v zvezi s plenom oziroma ujetniki nastale zelo fantastične zgodbe, je moral avtor zlasti v teh poglavjih vnesti številne korekture v dosedanje opise teh do­ gajanj. Tako vpadov v 14. stoletju ni bilo, prvi je bil leta 1408. Tudi vpada leta 1472, o katerem je poročal napis na ljubljanski šempetrski cerkvi, ni bilo. Podobne preti­ rane vesti so ohranjene tudi s številom ujetnikov. Vse to pa takratne tragike prav nič ne zmanjšuje in avtorju bi svetovali, da bi pri eventuelnem ponatisu to problematiko še nekoliko razširil. 2 e iz samega popisa dragocenosti naših cerkva iz leta 1526 je raz­ vidno, kako so naši kraji siromašili zaradi turških vpadov. Dodajmo še uničene ob­ jekte, zastoje v gospodarskem razvoju, upad trgovine in druge posledice, pa bomo vi­ deli, kaj so dejansko pomenili turški vpadi in kakšne so njihove dejanske posledice. Usoda Gutenwerda,2 ki jo je avtor pozabil omeniti, je eden najbolj zgovornih prime­ rov. Naj nam bo v tem primeru dovoljeno izraziti še drugo željo. S koncem turških vpadov je bilo konec le najhujše nadloge, nastala pa je nova v obliki napadov in ro­ panj uskokov. Napad na Kostanjevico 1736. leta je verjetno najbolj znan,3 ne smemo pa spregledati, da je zaradi njihovih band v prvi polovici prejšnjega stoletja morala priti na Dolenjsko celo avstrijska vojska. Enako hvaležna, vendar doslej neobdelana tema je tudi »-aklimatizacija« uskoškega prebivalstva, ki ga ni bilo tako malo. So­ dobna hrvaška zgodovina najbolj očitno kaže na veličino opravljenega procesa. Ob nadaljevanju avtorjevih raziskav v kasnejša stoletja bi analiza teh vprašanj gotovo vzbudila veliko pozornost. Po delu Josipa Zontarja in Petra Fistra4 smo tako v zadnjih dvajsetih letih dobili tretje delo o obdobju turških vpadov. Ce se deli prvih dveh lotevata predvsem speci­ alnih vprašanj, se Simonitijevo bistva, to je samih vpadov in njihovih posledic kot tudi obrambe v vseh njenih vidikih. S to in Še z eno knjigo, novim delom istega av­ torja, bo slovensko zgodovinopisje odpravilo zaostanek v primerjavi s sosedi. Skratka, Vaško Simoniti je na dobri poti, da postane v slovenskem zgodovinopisju in javnosti sinonim za obdobje turških vpadov. Ob koncu se je treba zadržati še pri naslednjem dejstvu. Izid knjige »Turki so v deželi že« pri Mohorjevi družbi uvršča njenega avtorja med najbolj brane slovenske zgodovinarje. Mogoče bo ta trditev koga, ki vidi le sebe, prizadela, toda z njo se je treba sprijazniti. Se bolj pomembno pa je, da je Vaško Simoniti z njo pokazal pot, ki naj slovensko zgodovinopisje pripelje tja, kamor bi rado sodilo. Dejstvo je namreč, da je zgodovinopisje pri slovenski javnosti v zadnjih letih zelo zgubilo ugled. Na eni stra­ ni so se med zgodovinarje silili ljudje, ki med njimi niso imeli kaj početi. Namesto, da bi jim odkazali prostor, ki jim pripada, so dobivali vsa mogoča priznanja, ker je bilo vsem jasno, da so za njimi »strukture«. Z zelo majhnim občutkom za stroko so nastopali tudi tisti naši kolegi, ki so pri pisanju ves čas mislili predvsem na reakcije oblasti, ne pa na reakcije bralcev. Ti so po svoji poti iskali resnico in so jo našli pri Venetih in še kje. Zaman si je trkati na prsa in kazati na neumnost ljudi. Veliko po­ membneje bi se bilo vprašati, zakaj nam ljudje ne verjamejo. Vprašati bi se končno veljalo, kaj lahko vzame preprost bralec v roke, da se bo v primerni obliki in na pri­ meren način poučil o svoji preteklosti?! Ob vsem tem pa je to dejstvo še veliko bolj tragično zaradi spoznanja, da je bila v zadnjih letih napisana vrsta del, ki bi primerno predelana in malo bolj vešče pisana postala prave uspešnice. Vaško Simoniti je s svojo knjigo in primerno založbo pokazal pot, po kateri bo treba iti naprej. Mednarodne slave tak način ne prinaša, izpolnjuje pa dolg, ki ga ima vsaka znanost, zlasti pa še nacionalna, do lastnega naroda. Nenazadnje živimo od slo­ venskega denarja. S t a n e G r a n d a 2 Ferdo Gestrin, Otok (Gutenwerth). Zgodovinski časopis, 26, 1972, str. 33—37. 3 Jože Mlinaric, Napad Uskokov na kostanj evläko cisterco. Kronika, 27, 1979^ str. 100, 106. 4 Josip Zontar, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom Ljubljana, 1973; Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturškin taborov, Ljubljana, 1975 158 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 Adel im Wandel. Politik — Kultur — Konfession 1500—1700. Niederösterreichi- sehe Landesausstellung, Rosenburg, 12. 5. — 28. 10. 1990. Wien 1990. 611 strani. (Kata­ log des NO Landesmuseums, Neue Folge; 251). Letošnja Nižjeavstrijska deželna razstava je bila na gradu Rosenburg severno od Dunaja, ki je od leta 1680 do danes v lasti družine Hoyos. Čeprav je bila razstava po­ svečena plemstvu, je bil v bogato predstavljenem vsakdanjem življenju dobro pred­ stavljen tudi podložnik in meščan. Zaradi posestnih razmer so bile posebno zastopane nekdanje dežele Nižja Avstrija, Moravska in Slezija, vendar so bile omenjene tudi ple­ miške družine, ki so imele svojo posest na Slovenskem, med njimi na primer Auers- pergi. Ze zaradi tega in ker je razstava predstavila plemiško kulturo, politično vlogo m vlogo ter pomen plemstva v reformacijski dobi, kar vse se tudi v naših deželah ni bistveno razlikovalo od predstavljenega, je bila razstava izredno zanimiva in po­ membna tudi za predočitev in razumevanje slovenske zgodovine. Razstava je bila postavljena v šestindvajsetih prostorih, večina prostorov pa je predstavljala kakšno svojo enoto. Glavni naslovi so bili: plemiška posest in podjetja sakralne zgradbe in nagrobne plastike, arhitektura gradov in vrtna arhitektura, pre­ hranjevalna kultura, oblačilna kultura in bivalna kultura. Plemstvo in protestantizem, protireformacija, deželnoknežje uradništvo in dvor, stanovi, vojaštvo in lov. Otroštvo mladost, poroka, praznovanja, smrt in pogreb. V oddelku plemstvo in umetnost je bilo predstavljeno zbiranje umetniških del, glasba in literatura. Na koncu je bila kratko predstavljena zgodovina družine Hoyos. Po posameznih oddelkih so bile predstavljene domala vse takratne družbene pla­ sti in gospodarske panoge. Kmet in kmečko delo, obrt in trgovina, začetki industrije m industrijski obrati, ki so jih posamezna gospostva uvajala, in nasprotja, do katerih je zaradi tega prihajalo z meščanstvom. Katalog prinaša razprave, ki na razstavi predstavljena poglavja podrobneje pred­ stavljajo. Nekatere so zelo pomembne, ker obravnavajo sedemnajsto stoletje, ki je za nekdanje avstrijske dežele slabše znanstveno predstavljeno od ostalih stoletij. Pred­ vsem pa so njihovi avtorji vodilni zgodovinarji za to obdobje. Volker Press, profesor zgodovine na univerzi v Tiibingenu, je v uvodni razpravi primerjal plemstvo avstrij- sko-ceških dednih dežel med 15. in 17. stoletjem s plemstvom v nemških deželah. O vlogi plemstva v Notranjeavstrijskih deželah ugotavlja, da to v času absolutizma svo­ jega vpliva ni izgubilo, ampak da se je ta v marsičem spremenil. V avstrijskih deže­ lah je plemstvo po letu 1620 bilo poraženo na verskem področju, v simbiozi s katoli­ škim cesarskim dvorom pa je uspevalo ohranjati svoj socialni in politični vpliv, in to v taki men, da je oviralo razvoj meščanstva. V splošnem je pomenila osnovo plemiške moči se vedno kmečka posest, predvsem na Češkem pa so že sorazmerno zgodaj bile prisotne »zgodnjekapitalistične tendence*, zaradi katerih je plemstvo prihajalo v spo­ re z meščanstvom pa tudi s kmeti. Herbert Knittler, profesor na dunajski univerzi, opisuje plemstvo in poljedelska podjetja, pri čemer podrobneje obdela širjenje in gospodarski pomen ribnikov in ribo­ gojstva, odpiranje pivovarn, steklarn in drugih obratov. Ugotavlja, da razvoj ni bil premočrten, vzrok je bila med drugim tridesetletna vojna. Te gospodarske razmere pa so v veliki meri vplivale na odnose med zemljiškim gospodom in kmetom. Odnose med zemljiškim gospodom in kmetom predstavlja Thomas Winkelbauer, ki ugotavlja, da so vzporedno z deželnoknežjim absolutizmom uvajali absolutizem tudi zemljiški gospodje in odpravljali stare svoboščine podložnikov, kar ni šlo vedno brez odpora. V tej zvezi je bilo predstavljeno tudi sodstvo, ki so ga zemljiški gospodje izvajali. Raz­ prave o kulturi, izobraževanju in vsakdanjem plemiškem življenju s številnimi ilu­ stracijami pa nam predočajo tudi ta področja življenja. V i n k o R a j š p Z. L e v e n t a l , Britanski putnici u našim krajevima od sredine XV do početka XIX veka. Gornji Milanovac : Dečje novine, 1989. 333 strani. Pisec knjige je nekdanji profesor zgodovine medicine na beograjski medicinski fakulteti, ki sedaj več let živi v Svici. Objavil je vrsto strokovnih člankov in nekaj monografij s področja zgodovine medicine. Pričujoče delo je prvi njegov nemedicinski spis. Pobudo zanj so mu dale raziskave o zgodovini britansko-jugoslovanskih medi­ cinskih zvez. Avtor se uvodoma sklicuje na misli znanega srbskega politika in zgodo­ vinarja Jovana Ristića, ki je približno pred 100 leti zapisal, da so se v preteklosti tujci zelo zanimali za dežele jugovzhodne Evrope, predvsem Angleži. Zanimala jih je flora v teh krajih in zdravilne zeli, pa tudi so jih mikala etnološka, zemljepisna in zgodo­ vinska vprašanja v zvezi z običaji, navadami in vero prebivalcev teh dežel. Pisec po­ udarja, da njegovo delo ni analitična ali kritična študija angleških potopisov, temveč ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 I 5 9 je zbirka pričevanj. Pri prevodih angleških potopisov so mu pomagali nekateri dobri prevajalci. Vrsta Angležev potopiscev je zapustila opise svojih potovanj. Levental je v svoji knjigi priobčil odlomke takih potopisov v srbohrvaškem prevodu in je zbral 30 poto­ piscev, ki so opisovali naše ali sosednje dežele. Med izbranimi potopisci so tudi trije zdravniki (Pope, Brown in Bright) in znamenita lady Mary Worthley Montague, žena angleškega poslanika v Carigradu, ki je Zahod seznanila z metodo variolizacije proti črnim kozam. Večina odlomkov teh potopisov opisuje dežele, ki leže jugovzhodno od Slovenije. Od opisovalcev slovenskih krajev, ki so navedeni bolj ali manj podrobno v poto­ pisih, naj bo omenjen zdravnik Gualterius Pope, ki je med drugim opisal idrijski rud­ nik živega srebra sredi 17. stoletja in o tem poročal leta 1665 v Acta Philosophica. Drugi zdravnik in diplomat, ki je potoval skozi naše kraje, večinoma na konju, je bil Edward Brown, sin zdravnika in filozofa Sira Thomasa Browna. Sedem let po ustano­ vitvi Royal Society je Brown po nalogu društva pričel svoja potovanja leta 1668. Nje­ govi potopisi so bili prevedeni v več jezikov in so od vseh raziskovalcev naših krajev bolj ali manj objektivni in najbolj zanimivi. Opis njegovih potovanj v knjigi z naslo­ vom »A Brief Account of Some Travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola and Friulu«, v odlomku »A Journey from Vienna into Styria, Carinthia, Carniola, Friuli, into the Strange Lake of Zirch- nitz, to the Quick Silver Mines of Idria to the other remarkable Places in the Alps«, je potovanje z Dunaja na nekdanjo Kranjsko. Svoje pripovedi je okrasil z mnogo fan­ tazije. Po drugi strani pa je Brown trezen kritik in znanja poln opazovalec. Njegova trajnost se zrcali tudi v njegovem stilu. Na svoja potovanja se je dobro pripravil, ko je bral antične klasike in sodobna poročila s potovanj drugih potopiscev, preučil je tudi zemljevide in prebiral literaturo o rudarstvu, flori in favni. Njegov opazovalni dar in odprtost proti vsemu novemu se ne kaže le v razumevanju drugotnega sveta, temveč še prav posebno v opisu tehničnih postopkov pri kopanju, pridobivanju in pre­ delavi živosrebrne rude v Idriji. Brown je žolčno polemiziral z Valvasorjem, ali zares obstajajo v rudnih jamah gorski duhovi ali ne. Valvasor, ki je bral Brownov potopis, je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« zapisal v tretji knjigi, da se ne smemo preveč zanašati na Brownove trditve, češ da gorski duhovi v rudniških jamah živega srebra nikoli in nikomer ne prizadenejo zla. Dalje meni, da sicer naletimo na bistre glave, ki se ne čutijo dovolj duhovite in filozofsko nadarjene, če vsega, kar slišijo o duhovih, ne pripišejo starim gorskim pravljicam. Tako mišljenje pa je, meni Valvasor, varljivo, posebno še, če sami rudarji pripovedujejo o gorskih duhovih, ki jih dostikrat slišijo ali celo vidijo. Vmes se je Brown dotikal tudi političnih vprašanj, ker mu je bilo do­ bro znano, kaj bi posebno zanimalo Britance v tem delu Evrope, ki se posredno do­ tika Sredozemskega morja. Ko je zapustil Dunaj, se je Brown odpravil do Celovca, glavnega mesta Koroške, ki ga je slikovito opisal. Ko je zapustil Celovec, je nadaljeval pot v smeri proti jugu, preko Ljubelja, ki ga prišteva h Kranjskim Alpam in ki tvori mejo med Koroško in Kranjsko. Opiše Kranj in Ljubljano z gradom sredi mesta. Za ljubljanski grad je menil, da je zanemarjen, čeprav je nekdaj vzdržal močno obleganje. Med čudnimi običaji na Kranjskem, je zabeležil Brown, je stara navada obešanja tatov; če je bil mož osumljen kraje, so ga obesili in so šele čez tri dni izrekli nad njim sodbo. Ce je bilo dokazano, da je bil kriv, so pustili truplo viseti toliko časa, dokler ni strohnelo; v nasprotnem primeru pa so truplo obešenca sneli, pokopali na mestne stroške in mo­ lili za njegovo dušo. Pot ga je zanesla prek Cerknice do Cerkniškega jezera, za katerega je napisal, da ima neobičajne lastnosti: v juniju voda ponikne v zemljo, v septembru pa se zopet vrne skozi luknje. V jezeru je polno rib, ko pa ni vode, je bogat travnik, kjer je polno divjadi. Vendar, kdor ne pozna kranjskega jezika, kaj malo na ta način izve. Brownov opis jezera na nekaterih mestih ni povsem točen; tudi okoliških imen naselij ni pra­ vilno črkoval. Levental trdi, da so angleški potopisci, ki so se sami bežno ustavljali v naših krajih, večkrat napačno tolmačili nekatera dejstva zaradi neznanja jezika in razvoja etnologije našega naroda. Tretji zdravnik, ki je potoval skozi naše kraje, je bil znameniti londonski klinik Richard Bright. Skozi slovenske kraje je leta 1715 potoval tudi angleški raziskovalec Simon Cle­ ment. Opisal je Metliko, Trebnje, 2užemberk, Dobro Polje, Cerknico in njegovo jezero ter končno še Trst, ki je nanj napravil velik vtis. Vračal se je skozi Gorico, Ljubljano, Vransko, Celje, Konjice, Bistrico, Zgornjo Polskavo, Maribor, nato v Prekmurje in zaključil svoj opis v Gradcu. Nekaj o pomanjkljivostih knjige. Med navedenimi potopisci manjkajo npr. od­ lomki potopisa po slovenskih krajih, ki jih je zapustil znameniti angleški kemik in zdravnik sir Humphry Davy iz začetka 19. stoletja. Levental ga sicer v uvodu omenja, vendar ga iz nerazumljivih razlogov ni vključil v zbirko »tridesetih«. Davy je poleg 160 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 številne strokovne literature, predvsem s področja kemije, zapustil še zelo zanimive potopise, kjer je med drugim plastično opisal, morda z nadihom romantike, naravne lepote slovenske zemlje in njenih ljudi v svojih čudovitih spominih »Consolation in Travel«, ki so izšli v Londonu leta 1831. Znameniti kemik Humphry Davy je bil nenavaden znanstvenik. V dnevniku, v četrtem poglavju, ki ima naslov »Tolažilna razmišljanja«, izpričuje, da je bil ne le velik znanstvenik, ampak tudi filozof in pesnik. Dnevnik je po njegovi smrti objavil brat John. Za Slovence je še posebno zanimiv. Slovenske kraje je Davy zelo rad obi­ skoval in je ob takih prilikah (bil je tu prvič leta 1818/19, drugič 1827 in tretjič 1829) vsakikrat navdušeno zapisal, da lepše dežele kot je ilirska (slovenska), ni videl. Usta­ vil se je v Podkorenu, na Bledu, v Radovljici in Ljubljani. V svojih omenjenih »Con­ solations in Travel« je ovekovečil naravne lepote Gorenjske, Štajerske, Notranjske in slovenske Istre. Leta 1818, ko je prvič bil na Slovenskem, se je Davy seznanil z ba­ ronom Žigo in bratom Jožefom Zoisom, v Gorici pa z grofom Turnom, v čigar gozdo­ vih je lovil primerke za svojo ornitološko zbirko. V dnevnik je zapisal lastne vtise in navdušenje nad naravnimi lepotami Bleda in drugih krajev. Literarno filozofska »-Tolažilna razmišljanja« je Davy spisal v obliki dvogovorov, ki po stilu spominjajo na antične grške spise. Izmed šestih poglavij je z estetsko-lite- rarnega gledišča morda najbolj vredno pozornosti drugo, kjer Davy razpravlja o etiki, nastanku verstev in krščanstvu. Osrednja točka te metafizične razprave je zanimiv dialog, ki se plete med prijateljema in poteka ob luninem svitu v rimskem koloseumu. Tu se nenadoma prikaže vizija ilirskega (slovenskega) dekleta (»Illyrian maid«), ki personificira krščanstvo. V pismu, ki ga je leta 1828 pisal bratu Johnu, se Davy spominja neke »male in ljubke strežnice«, ko je po vrnitvi iz Trsta obležal hudo bolan v febrilnem stanju v nekem ljubljanskem gostišču. Lik lepe strežnice si je Davy sposodil, ko je opisoval vi­ zijo. Obstaja domneva, da je Davyjeva strežnica identična z Ljubljančanko Pepco Détela, hčerjo gostilničarja »-Pri Deteli«; gostilna je v prvi polovici 19. stoletja stala v bližini hotela »Union« na današnji Nazorjevi ulici in jo Ivan Tavčar omenja v svo­ jih spisih. V četrtem poglavju »Tolažilnih razmišljanj« razpleta Davy pogovor med prija­ telji, ki potujejo s Štajerske proti Crni jami pri Postojni, kjer je Davy prvič zagledal človeško ribico (Proteus anguineus), ki jo je potem zanimivo upodobil v svojih spisih. Na ta opis je spretno navezal razmišljanja o večnosti in o pomenu življenja; poglavje je imenoval »Proteus ali nesmrtnost«. Davy je slovenske kraje, posebno njihov pla­ ninski svet, pogostoma primerjal s Švico, vendar je menil, da je na Slovenskem vse lepše in pristnejše, celo »prebivalci so tu bolj poštenega in prijaznejšega značaja, če­ prav govore nemško, ilirsko (slovensko) in italijansko«. Posebno zanimiv pa je Davyjev geološki opis slovenskega ozemlja, ki je pridejan potopisom. V vasi Podkoren je na pročelju hiše št. 63, kjer je nekajkrat stanoval, spo­ minska plošča z besedilom v slovenščini in angleščini: »V tej hiši je večkrat prebival sir Humphry Davy (1778—1829), sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske pokrajine. Be his memory held in honour«. Kljub temu je Leventalova knjiga brez dvoma zelo zanimiva za zgodovinarje, etnologe in vse, ki radi prebirajo potopise, posebno o krajih, ki so jim več ali manj znani. Tudi prevodi odlomkov potopisov so skrbno izbrani in se čuti pri tem roka do­ brega poznavalca. Pisec je slehernemu poglavju ob koncu dodal še kratke pripombe. Priložena je tudi kratka biografija navedenih potopiscev; žal le, da so vsa imena pi­ sana fonetično. Na koncu knjige je navedena uporabljena literatura ter poimensko in toponimsko kazalo. P e t e r B o r i s o v O m e r H a đ ž i s e l i m o v i ć , Na vratima Istoka. Engleski putnici o Bosni 1 Hercegovini od 16. do 30. veka. Sarajevo : Veselin Masleša, 1989. Zgodovinarji seveda že dolgo vemo, da so potopisi in dnevniki popotnikov, ki so vsak s svojega vidika popisovali srečanja z bolj ali manj oddaljeno »tujino«, zanimiv, bogat, neredko duhovit in k razmišljanju spodbujajoč vir. Zanimanje za potopise pa se je s sodobnimi prizadevanji zgodovinopisja po kar se da razločujoči in celoviti predstavitvi preteklega sveta, ki naj bi vključevala ne le usto, kar se v posameznih okoljih nekdaj mislili o sebi, temveč tudi tisto, kar so o bližnjih in daljnjih deželah mislili drugi, priložnostni obiskovalci in sosedje, še povečalo: »avto«-podoba »sebe«, domačega »ljudstva« ima pač v sliki, ki si jo je o tem ljudstvu ustvaril sosed ali tu­ jec, pomembno in izzivalno-sugestivno zrcalo, zrcalo, ki dopolnjuje in razširja sliko enkratne narodne in kulturnozgodovinske izkušnje in konkretno ljudsko in narodno/ etnično ali socialno skupost umešča v širši kulturno-zgodovinski okvir. Potopisna lite­ ratura je zato v sodobnem zgodovinopisju deležna razmeroma velike pozornosti in ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 161 publikacije kot je knjiga sarajevskega profesorja angleške in ameriške književnosti Omerja Hadžiselimovića o britanskih popotnikih, ki so potovali v času od 16. do 20. stoletja preko Bosne in Hercegovine, niso v zahodni Evropi danes nobena redkost. Redkejše so v jugoslovanski historiografiji in kljub opozorilom na posamezne popot- niške zapise skoraj nepoznan pojav na Slovenskem, zaradi česar se zdi na Hadžiseli- mevičevo pestro in zanimivo delo še posebej vredno (in potrebno) opozoriti. Hadžiselimović je svoj izbor pojasnil v spremni besedi, ki jo je pomenljivo opre­ mil z nemškim pregovornim motom: »Hinter dem Berge sind auch Leute«. V njej je opozoril, da odločitev za prikaz pisanja in poročanja britanskih potopiscev zgodovin­ sko gledano nikakor ni naključna: Angleži naj bi namreč bili, morda prav zato, ker že od nekdaj žive ob robu Evrope, »po mnogočem prvi moderni popotniki«. Potem, ko so v srednjem veku podobno kot ostali Evropejci večinoma popotovali le, če je imelo potovanje točno določen namen: torej kot trgovci, romarji, diplomati, vojaki in vo­ huni, so začeli v začetku novega veka — domnevno prvi — sistematično potovati za­ radi samega potovanja, zato, da bi — povedano s Hadžiselimovićevimi besedami — »sebi in drugim Evropejcem odkrili celino, posebej njene starine in naravne lepote«. V tem smislu naj bi bili Angleži — Britanci prvi evropski »turisti«. Pojem »turizem« naj bi kljub francoskemu — romanskemu izvoru besede pred drugimi evropskimi de­ želami osvojil britanske otoke in britanski popotniki naj bi se tudi na Balkan in v Vzhodno Evropo usmerili že ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja, tedaj, ko je večina evropskih mladih izobražencev — »turistov«, v težnji po novih znanjih, spoznanjih in srečanjih še krožila po Evropi v ustaljenem »modnem« krogu: Nemčija, Francija, Švica, Italija. Turško cesarstvo je britanske popotnike sprva privlačevalo predvsem kot dežela eksotične in fascinantne, ekspanzivne in krščanski Evropi nevarne civili­ zacije, pri čemer je bil Carigrad — poleg Benetk — v njihovih očeh pomembno in zanimivo kulturno-politično središče. Britanski popotniki so do Carigrada praviloma potovali preko naših (južno-slo- vanskih) krajev. Vseeno je uspel Hadžiselimović v času od konca 16. do srede 19. sto­ letja najti le štiri britanske potopisce, ki so v svojih zapisih — mimogrede ali neko­ liko obširneje — poročali o razmerah v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je bila tako za britanske leksikalne in geografske priročnike še v prvi polovici 19. sto­ letja svojevrstna »terra incognita«, »neplodna, slabo obdelana pokrajina«, ki naj bi ji bili glavni dohodek rudniki srebra, ki je slovela po posebej cenjenih sokolih in je bila hkrati po informacijah angleških poročevalcev naseljena s »polbarbarskim« prebival­ stvom, živečim »pod barbarsko vlado«. S povečujočim se britanskim zanimanjem za »vzhodno vprašanje« in evropsko Turčijo pa se je povečevalo tudi zanimanje za Bo­ sno in Hercegovino, kar razkriva tudi potopisna literatura: v štiridesetih letih 19. sto­ letja sta tako svoje vtise ob kratkem obisku v Bosni in Hercegovini kratko zabeležila egiptolog John Gardner Wilkinson in diplomat Andrew Archibald Paton, v začetku petdesetih let je o svoji poti skozi bosanske gozdove poročal britanski častnik Edmund Spencer, v drugi polovici 19. stoletja pa je nato število britanskih zapisov o Bosni in Hercegovini naglo porastlo. Hadžiselimović jih omenja — skupaj z že omenjenimi — več kot dvajset. Med njihovimi avtorji so diplomati, politiki, vojaki, novinarji, profe­ sorji, znanstveniki, lovci in »značilno angleški gentlemeni«. Vsi ti popotniki so po Bosni in Hercegovini potovali na različne načine: do šest­ desetih let 19. stoletja v prvi vrsti na konju, nato — z izboljšanjem poti — z vozom in končno z železnico. Vse do avstroogrske okupacije Bosne in Hercegovine so poleg tega prenočevali v »hanih«, prepogosto' zanemarjenih in umazanih, ki niso mogli po­ nuditi ničesar primernega za pod zob. Vse to je ustvarjalo občutek, da so se znašli v svetu, ki je vsaj za zahodno Evropo in Britanijo že davno minil. Etnične in politične razmere so očividno zanimale le posameznike, ki so se razhajali s turkofilsko politiko Velike Britanije in so kritično ocenjevali osmanski družbeno-politični in upravni si­ stem. Popotniki, ki so Bosno in Hercegovino obiskali po letu 1878, so po Hadžiselimo- viću večinoma pozitivno ocenjevali »avstroogrsko upravo« in poročali »o občem na­ predku v (z avstroogrsko vojsko) zasedenih pokrajin«. V tem smislu so, značilno za hodnoevropsko in britansko, pisali o »triumfalni potrditvi civilizacijskih metod«, »o benevolentni avtokraciji Avstroogrske«, opozarjali na to, da bi se pripadniki ver in ljudstev, ki žive v Bosni in Hercegovini, brez Habsburžanov neizogibno znašli v med­ sebojnem konfliktu, in celo napovedovali možnost svetovne vojne(!), ki bi jo lahko povzročile zapletene balkanske razmere. V skladu s Hadžiselimovićevim prikazom so bili različni prosrbsko usmerjeni britanski poročevalci med navedenimi potopisci v precejšnji manjšini: med slednjimi je bil npr. znameniti arheolog Arthur J. Evans, ki je »sicer spoznal, da je svoboda boljša od tiranije«, ki pa mu je ostal tudi po obisku v Bosni in Hercegovini daleč civilizacijski svet tega, najbolj zahodnega dela turškega cesarstva. Hadžiselimović bržčas upravičeno ugotavlja, da je tisto, kar pišejo britanski po­ ročevalci o prebivalcih Bosne in Hercegovine, do »mere porazno«. Mnogi med njimi so v bosansko-hercegovskem krščanskem »podložnem« prebivalstvu videli predvsem 162 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 pijance in verske nestrpneže. Toda na drugi strani je iz njegove knjige jasno raz­ vidno, da britanski popotniki — in z njimi Velika Britanija za balkanske razmere, Bosno in Hercegovino in vse, kar se je dogajalo na meji med krščansko in islamsko Evropo v času do prve svetovne vojne, niso imeli mnogo razumevanja in posluha. V ta prostor so (z redkimi izjemami) hodili kot v Afganistan ali Afriko in so ga s tega vidika v marsičem tudi presojali. Za samozavestnega opazovalca viktorijanske dobe, ki se je čutil za pripadnika tedaj ekonomsko najuspešnejše in najbolj dinamične na­ cije na svetu, je bil Balkan z Bosno in Hercegovino vred svet »vzhodno od Evrope«. Svet, ki je vzbujal k razmišljanju, spraševanju, celo začudenju. »Tukaj se srečujemo s čudno pojavo narodov, ki govorijo skoraj isti jezik, a uporabljajo različne črkopise, narodov iste rase, razdeljene v tri vere, krščanskih odpadnikov, ki so postali večji muslimani od samih Turkov,« je v svoji knjigi »Potovanja in politika na Bližnjem Vzhodu« ob koncu 19. stoletja zapisal Wiliam Miller. »Skratka, balkanski polotok je, široko vzeto, regija velikih nasprotij. Vse je prav nasprotno od tistega, kar je mogoče racionalno pričakovati. Potnik stopa v carstvo romanse, kjer se vse njegove ustaljene ideje obračajo na glavo in tako sam, po zgledu domačega prebivalstva, začenja razli­ kovati med tistim, kar se dela ,na Balkanu' in tistim, kar se dela v Evropi«. Vsaj na­ vedeni citat kaže (in takšnih bi se še našlo v Hadžiselimovičevi knjigi), da britanski popotniki, kljub predsodkom in vse prevečkrat prepovršnemu poznavanju dežel, skozi katere so potovali, niso bili, vsaj ne vedno, slabi opazovalci. Hadžiselimović je v svoji knjigi razumljivo objavil le tiste dele potopisnih za­ pisov in beležk britanskih popotnikov, ki se nanašajo na Bosno in Hercegovino. V prvem delu je prikazal štiri'zapise iz 16. in 17., v. drugem potopisce in potopise iz 19. stoletja, pri čemer je besedila tega drugega dela združil v večje vsebinske sklope. Vsi odlomki-besedila so opremljeni z bibliografskimi podatki, ustreznimi opombami, knji­ ga pa ima tudi imenski indeks. Podobne knjige si lahko želimo tudi za Slovence in na Slovenskem, saj so mnogi tuji popotniki v 18. in 19. stoletju potovali tudi prek naših krajev. Za spodbudo na­ vedimo odlomek iz Montesquieujevega popotnega zapisa iz leta 1728. Montesquieu je tedaj potoval z Dunaja v Italijo prek Štajerske, Kranjske in Goriške. »Vse, kar smo videli med Štajersko in Kranjsko, je precej primitivna (,assez vilain') dežela, pokrita z gorami. Doline so ozke, gore skoraj povsod pokrite z gozdovi,« je zapisal. »Zdi se, da pšenica tu ne raste prav lahko, v različnih krajih ni bilo videti drugega kot rž in proso.. .« Toda Ljubljana in Gorica sta bili Montesquieuju kar všeč, Ljubljana je bila v njegovih očeh sploh kar »jolie« glede na deželo, ki ji je bila prestolnica, ob krat­ kem popotovanju skozi Notranjsko pa je posebej obžaloval, da si ni mogel ogledati cerkniškega jezera. Bežen, a posrečen vtis torej, kakršnih bi se v evropski popotni li­ teraturi našlo še veliko — le seči je treba po njej. P e t e r V o d o p i v e c Carlo M. d'Attems: primo arcivescovo di Gorizia 1752—1774. II. zvezek. Zbornik predavanj. Gorica 1990. 550 strani, barvna karta goriške nadškofije v času nadškofa Attemsa. »Mednarodno zborovanje o prvem goriškem nadškofu grofu Karlu Mihaelu At- temsu, ki ga je priredil poseben znanstveni odbor v Gorici od 6. do 8. oktobra 1988, je bil izreden kulturen dogodek. Zasluži namreč vse priznanje — in dovolj bi bil že ta dosežek —, ker je v cerkveni zgodovini 18. stoletja rešil pozabe ne le pastirja z izra­ zito duhovno osebnostjo in politično modrostjo, temveč tudi zgodovinsko dogajanje večnarodnostne škofije, ki so v njej živele narodne skupine furlanskega, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika na stičišču različnih kultur in nehomogenem pa težko dostopnem ozemlju.« Te besede je ugledni rimski zgodovinar, profesor Gabriele De Rosa, senator v italijanskem parlamentu, zapisal v predgovoru zbornika predavanj tega simpozija (citirano po slovenskem prevodu, objavljenem v zborniku, str. 9). V svoji predstavitvi je profesor De Rosa najprej opozoril na izredno bogato arhiv­ sko gradivo o Attemsovem delovanju, na prvem mestu na 24 rokopisnih knjig Attem- sovih vizitacijskih zapisnikov, ki jih hrani Nadškofijski arhiv v Gorici. »Nadškof je namreč neutrudno, natančno in vneto obiskoval škofijo; pri tem ga je odlikovala redka sposobnost, da vzpostavi neposredne stike s krajevno duhovščino in ljudstvom, saj je poznal vse jezike v rabi na tem bolj ali manj nedostopnem škofijskem ozem­ lju« (9). Arhivsko gradivo, ki ga hranijo posamezni arhivi v Gorici, je bilo predstavljeno že v prvem zborniku z naslovom Carlo M. d'Attems primo arcivescovo di Gorizia 1752—1774, I. zvezek, Studi introduttivi, Gorizia 1988, ki smo ga po izidu tudi pred­ stavili v Ljubljani. V drugem zvezku pa je Monika Franz v dodatku svojega prispevka Die Gründung der Erzdiözese Görz nach Wiener archivalischen Quellen (153—182) ob­ javila seznam vseh dokumentov, ki so shranjeni v Avstrijskem državnem arhivu (157 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1 9 9 1 - 1 1 6 3 —182). Dokumentov, ki jih glede goriške nadškofije hranijo ostali arhivi na Dunaju, zaradi pomanjkanja časa ni uspela inventarizirati (12). Arhivskemu gradivu je posve­ čen tudi prispevek Lucie Pillöh, L'inventariazione delle visite pastorali 1750—1773 (279—284), v katerem na kratko predstavi vsebino zbirke vizitacijskih zapisnikov nad­ škofa Attemsa. Profesor De Rosa, ki je vodil Mednarodni znanstveni odbor pri pripravah med­ narodnega in interdisciplinarnega simpozija o nadškofu Attemsu; ki predseduje med­ narodnemu znanstvenemu odboru, ki vodi in nadzoruje kritično izdajo Attemsovih vi­ zitacijskih zapisnikov in ki je zelo pozorno spremljal celotno delo simpozija, je v svoji uvodni predstavitvi zbornika opozoril na nekaj temeljnih vidikov življenja in dela nadškofa Attemsa, ki so jih odkrili in ovrednotili posamezni avtorji prispevkov, ob­ javljenih v pričujočem zborniku. De Rosa opozori najprej z besedami, ki smo jih že citirali, na nadškofovo znanja jezikov. De Kosovo ugotovitev sta podrobneje analizirala profesorica Lojzka Bratuž za slovenski in Rienzo Pellegrini za furlanski jezik. Lojzka Bratuž je v svojem pri­ spevku Homilije v slovenskem jeziku (285—302) posebej poudarila, »da nam homilije v slovenskem jeziku dopolnjujejo podobo slovenskega pisanja v 18. stoletju in odse­ vajo takratne kulturno zgodovinske razmere na Slovenskem, zlasti na robu zahodne narodnostne meje. Njihova izjemnost (pravi Lojzka Bratuž) je v tem, da jih je pisal ugleden cerkveni dostojanstvenik neslovenskega rodu, pravi svetovljan ne samo za­ radi visokega položaja in izobrazbe, ampak še bolj zaradi notranje plemenitosti in bogate duhovnosti. Verjetno je prav zato s tolikšno sproščenostjo in človeško toplino občeval v vseh jezikih, ki jih je govorilo ljudstvo v njegovi razsežni škofiji« (292). Glede furlanščine pa Rienzo Pellegrini ugotavlja (Le omelie ed il catechismo in lin­ gua friulana, 303—327), da je uporabo furlanščine pri pouku krščanskega nauka ne­ dvomno pospešila prisotnost Nemcev in Slovencev v nadškofiji (326). Od nadškofovih pridig v furlanskem jeziku se jih je ohranilo le šest. V uvodni razpravi jih Pellegrini podrobneje analizira pod lingvističnim vidikom, v dodatku pa jih je nato v celoti tudi objavil (313—325). Problem večnarodnostne goriške nadškofije sta v zborniku predstavila dva av­ torja. France M. Dolinar v članku Fiziognomija in struktura nove goriške nadškofije (183—217) podrobneje predstavi meje novoustanovljene nadškofije, njeno cerkveno- upravno razdelitev po arhidiakonatih in dekanatih, problem duhovščine in redovni­ kov, ter problem verskega in cerkvenega življenja vernikov. Glede narodnosti je v sestavku rečeno, da je bila goriška nadškofija »pretežno slovenska. Skoraj izključno slovenska je bila Kranjska. Manjši nemško govoreči otoki so bili le na Koroškem, ob zgornji Raci, v hribih nad selško Soro. v Kanalski dolini in seveda državni admini­ strativni aparat v mestih. Slovenska je bila tudi južna Štajerska, čeprav je bil odsto­ tek nemško govorečih prebivalcev v mestih nekoliko višji kot na Kranjskem. Goriški del Koroške je bil v veliki men dvojezičen, vendar je večji del župnij goriške nad­ škofije na Koroškem vendarle bila slovenska. Podobno velja za Goriško, kjer so itali­ jansko govoreče župnije na črti Oglej, Gradišče ob Soči in seveda vse enklave na ozemlju Beneške republike. Cortina d'Ampezzo pa je bila ladinsko govoreča« (188). Problemu slovenskih dežel je posvetil svoj prispevek tudi prof. Bogo Grafenauer (Slo­ venske dežele v 18. stoletju, 403—421). V njem Grafenauer razčlenjuje predvsem poli­ tično in administrativno ureditev slovenskih dežel, dotakne pa se tudi položaja slo­ venskega jezika v odnosu do nemškega in italijanskega. Predavanji Dolinarja in Grafenauerja sta na nek način dopolnili Orietta Altieri s prispevkom C. M. Attems e gli ebrei (337—341), v katerem govori o »izjemno ugod- - nem« položaju Judov v goriški nadškofiji. V daljšem diskusijskem prispevku jo je do­ polnil Marco Grusovin (Per una comprensione dei rapporti tra C. M. d'Attems e la comunità' israelitica di Gorizia, 509—514) z ugotovitvijo, da »se je pod vplivom raz- svetljenskih vzorov tudi znotraj judovskega občestva nekaj spreminjalo in se pozneje izoblikovalo v njihovo gospodarsko, družbeno in versko-kulturno utrditev.« Pred tem dejstvom si niti Attems in ne Marija Terezija pač nista mogla zatiskati oči (513). Problem Judov pa je le eno od spornih vprašanj, ki je zastrupljalo odnose med Rimom in Dunajem. Načelno sta o teh odnosih spregovorili Elisabeth Kovàcs v pri- spevku Die Kirchenpolitik Maria Theresias 1740—1780 (61—82) in Grete Walter Klin- genstein, Sozialdisziplinierung und die ökonomische Probleme in der theresianischer Politik (83—100). Elisabeth Kovàcs opozarja najprej na spremenjen odnos Habsburža- nov do Svetega sedeža v 18. stoletju, ki je pod vplivom novodobnih idejnih tokov po- stavil pod vprašaj enačenje rimske cerkve s Habsburško hišo. Nato podrobneje raz­ členjuje terezijanske reforme na cerkvenem področju in vzroke zanje. Grete Klingen­ stein pà cerkvene reforme Marije Terezije postavlja v kontekst obsežnega razvoja v disciplinarni ureditvi in procesu posodabljanja državne uprave v Avstriji. V ta cer- kveno-politični kontekst velja uvrstiti še prispevek Pietra Del Negro (Venezia e la fine del patriarcato di Aquileia, 31—60), ki ga je posvetil sporu med Dunajskim dvo­ rom in Beneško republiko, sporu, katerega žrtev je bil oglejski patriarhat leta 1751. 164 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 Ozemlje nekdaj tako slavne cerkvene ustanove sta si tega leta namreč razdelili novo­ ustanovljeni nadškofiji v Vidmu za beneško ozemlje in v Gorici za avstrijsko ozemlje nekdanjega patriarhata. Žrtev teh sporov pa je bil na svojevrsten način tudi nadškof Attems sam. To se je najbolj jasno videlo v Attemsovem prizadevanju, da bi objavil dekrete provincialne sinode iz leta 1768, ki je na nek način pomenila vrhunec vsega nadškofovega prizadevanja za nravno in versko obnovo zaupane mu škofije. Vendar ni dobil dovoljenja za objavo niti iz Rima niti z Dunaja. O tem je na simpoziju po­ sebej spregovoril prof. De Rosa v prispevku II sinodo Provinciale del 1768 (343—374). S tem smo že pri osrednjem sklopu simpozija oziroma prispevkov v zborniku predavanj, ki govori o pastoralni dejavnosti nadškofa Attemsa. Gre za duhovno vod­ stvo škofije, za obnovo verskega in moralnega življenja klera in vernikov v duhu od­ lokov tridentinskega koncila. Kajti nadškof Attems je kljub bolj aH manj očitnim kompromisom, neogibnim, kot pravi De Rosa, (9) spričo navodil habsburškega juris- dikcionalizma, vendarle »tridentinski škof« v duhu Karla Boromejskega ali Gregorja Barbariga. Zanj je značilna brezmejna navezanost na Rim in sedež sv. Petra ter ne­ prikrita zavest, da je posvetil vse svoje življenje škofiji (9). V tem sklopu moram naj­ prej opozoriti na tehten prispevek, ki ga je dal Luigi Tavano: La personalità e l'azione pastorale di Carlo Michele d'Attems (219—271). V njem Tavano odkriva povezanost med Attemsovo škofovsko osebnostjo in tradicijo, v kateri je potekala njegova vzgoja. »Gre za vgrajenost goriške dežele v avstrijski svet, cerkveno vlogo, ki je zavladala v Gorici, družinsko okolje, njegovo rimsko vzgojo, a tudi za Attemsova dušnopastirska izkustva v nemškem svetu. Splošna Attemsova podoba je podoba pastirja, ki hoče oži­ viti svojo cerkveno skupnost v obnovitvenem duhu Cerkve po tridentinskem koncilu. Njegovo duhovno in teološko stališče je uravnovešeno in kristocentrično, ne da bi ko­ ličkaj popuščal takratnim napetostim. Njegova dušnopastirska prizadevnost sega še vedno po tradicionalnih sredstvih, vendar je že dovzetna za nujnosti, ki jih je izražal Muratori« (270). Drug tehten prispevek v tej zvezi je že omenjeni članek II sinodo provinciale del 1768 prof. Gabriela De Rosa (343—374). O sinodi je avtor zapisal: »V splošnem smemo pripomniti, da se Attemsova sinoda, kljub omejenosti tridentinskega tradicionalnega predpisništva, odlikuje po poučno-pogovorni naravi škofovih priporočil, iz katerih se zrcali dolga dušnopastirska izkušenost, nadrobno poznanje človeških slabosti, vzgojno prizadevanje, ki mu je bil cilj ustvariti novo podobo duhovništva v terezijanski dobi. Njegova naloga je bila deliti vernikom pouk in omiko. Ob prebiranju sinodalnih be­ sedil — smemo reči — imamo vtis, da nas pot pelje vzporedno s tridentinsko strogo­ stjo iz 17. stoletja k drugačnosti in odstopom, hkrati pa k ljubeznivemu prizadevanju za čistejšo in urejeno pobožnost« (372). Ta sinoda se nam hkrati z Attemsovimi za­ htevnimi pastoralnimi obiski predstavlja kot eno najpomembnejših ' pričevanj o tež­ kem, protislovnem, a kljub temu pristnem pastirskem delovanju, ko ga je že zalezo­ vala miselnost intelektualnih krogov, ki so vedoma ali nevede pripravljali ugodna tla revoluciji (372). Zal Attems sklepov te sinode ni smel objaviti zaradi ostrega naspro­ tovanja Dunaja, nikoli pa jih ni odobril niti Sveti sedež, na katerega je Attems največ gradil. .i- Ostali prispevki na nek način le dopolnjujejo posamezne vidike teh dveh nosilnih predavanj. Tako Alessandra Martina predstavi goriško semenišče (Il seminario dioce^ sano, 273—278). Zanimiva se mi zdi ugotovitev, da so bile vsakodnevne pridigarske vaje izmenoma v nemškem in italijanskem jeziku, ob nedeljah in praznikih pa tudi v slovenščini in furlanščini (278). Giuseppe Mellinato je spregovoril o Attemsovem od­ nosu do jezuitov (C. M. d'Attems ed i gesuiti a Gorizia, 329—336). Ne smemo pozabiti, da je bil Attems sam jezuitski gojenec. Njegovi stiki z jezuitskim redom so bili vselej živi in prisrčni, ne glede na to, da je goriško nadškofijo vodil v času najhujše proti- jezuitske gonje in je doživel tudi ukinitev reda. Lisa Nardini Guarda je v sestavku Clero e popolazione dell'arcidiaconato di Celje nella vista del 1751 (423—439) orisala podobo verskega življenja in cerkveno organizacijo v t. i. savinjskem oziroma celj­ skem arhidiakonatu. Zanimiva je predvsem izredno pozitivna ocena, ki preveva At­ temsovo poročilo o vernikih tega dela škofije. Položaju na Koroškem sta posvečeni dve predavanji. Anna Venturini Csa'sza'r (La situazione religiosa in Carinzia e l'intervento pastorale di C. M. d'Attems, 441^-469) podrobno analizira (objavila je 8 statističnih tabel) verski položaj v koroškem delu goriške nadškofije, za katerega je značilen t i. kriptoprotestantizem. Attemsovo priza­ devanje, pravi Anna Venturini, »poteka sicer po vzorcu zvestobe Rimu in dogmatič- nemu ter pastoralnemu izročilu katoliške Cerkve, ne da bi popolnoma prelomilo s pre­ teklostjo; navdaja pa ga nov duh, s katerim Attems razvija prepričanje, da katoliške vere ni mogoče ohraniti ali obnoviti, ne da bi upoštevali zavest, da obstojajo drugačne bogoslužne oblike ali drugačne stopnje neuradne vernosti« (468). Problemu kriptoprotestantizma na Koroškem je posvetil svoj prispevek tudi Pe­ ter G. Tropper (Die Görzer Missionstationen in Kärnten nach dem Visitationsbericht 1763, 471—488). Prispevek je do izida zbornika predavanj prerastel že v samostojno ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 165 publikacijo z naslovom Staatliche Kirchenpolitik, Geheimprotestantismus und katho­ lische Mission in Kärnten 1752—1780, Klagenfurt 1989 (Das Kärnten Landesarchiv 16), 272 str Že v svojem prispevku v zborniku je Tropper lepo orisal posebno misijonsko dejavnost pod državnim nadzorom na Koroškem od leta 1752 dalje. Takrat so bila namreč ustanovljena posebna misijonska središča na ozemlju med dravsko in ziljsko dolino ki so bila leta 1763 predmet posebne vizitacije. Pri tem Tropper ugotavlja, da so bili tu po državi ukazani politični ukrepi rekatolizacije pod krinko misijona v re­ snici namenjeni socialni disciplini prebivalstva. Ohranjeni statistični podatki o verski pripadnosti prebivalstva po tolerančnem patentu pa dokazujejo, da niso dosegli svo­ jega namena (488). . . , » Verskemu življenju v posameznih delih nadškofije je posvetil svoj prispevek še Ferruccio Tassin za Furlanijo (Vita religiosa nella bassa Friulana, 489—497). Svoja po­ ročila je gradil predvsem iz Attemsovih poročil v Rim (Relationes ad Limina), prihaja pa glede verskega stanja v tem delu goriške nadškofije do podobnih ugotovitev kot ostali avtorji. ., Seveda ne moremo mimo prispevkov, ki prinašajo nekaj novih pogledov na živ­ ljenje in delo nadškofa Attemsa. Mislim predvsem na prispevka Anne Burlmi Calapaj (Gli Attems nella Modena del Muratori, 101—112) in Elisabeth Garms-Cornides (Per una biografia culturale di C M . d'Attems, 113—144). Obe avtorici, vsaka na svoj na­ čin osvetljujeta Attemsovo življenjsko pot. Obe sta prišli do zaključka, da se Attems v času svojega študija ni ogrel za ideje znamenitega modenskega učenjaka in refor­ matorja L. A. Muratorija. »Attems si je le počasi utiral pot do zaželene cerkvene ka­ riere«, pravi Garms-Cornides. Ko pa je postal goriški nadškof, si je prizadeval »za uresničevanje škofovskega ideala v tridentinskem duhu. To ga je privedlo v konflikt z družino in s cesarskim dvorom« (134). K člankom o škofovi biografiji lahko prište­ jemo še sestavek Catherine Bosshart-Pfluger (C. M. von Attems in Basel, 145—152), ki je spregovorila o Attemsovem delovanju v času, ko je bil kanonik v Bazlu. Prav v Bazlu si je namreč pridobil dejanske pastoralne in diplomatske izkušnje (152). Angelo de Nicola (L'unione della Ortodossia orientale alla Chiesa cattolica romana progetata da C. M. d'Attems e M. Kertiza, 499—505) pa je v svojem prispevku spregovoril o At­ temsovem prizadevanju za sprejem pravoslavnih v katoliško vero. Kulturno stran Attemsovega delovanja sta orisala Sergio Tavano s prispevkom o kulturnem in umetniškem življenju na Goriškem v času nadškofa Attemsa (Arte e cultura nella Gorizia degli Attems, 375-401) ter Giulio Valentini o cerkvici sv. Kriza v Gorici kot enem najpomembnejših goriških spomenikov 18. stoletja (La cappella della esaltazione della croce nell'architettura della seconda meta del settecento a Go­ rizia, 515—526). , _ , , , . , . , , . . V zborniku je objavljenih 23 predavanj simpozija z naslovom Carlo Michele d At­ tems primo arcivescovo di Gorizia (1752—1774) fra curia Romana e stato Absburgico, ki se je vršil v Gorici od 6. do 8. oktobra 1988. Svoja referata nista oddala za objavo Fulvio Salimbeni in Marino de Grassi. Pač pa sta objavljena dva daljša, zgoraj ome­ njena diskusijska prispevka. Objavljeni so tudi pozdravni govori političnih oblasti Goriške in Furlanije-Julijske krajine. Zbornik je v glavnem uredil neutrudni javni in kulturni delavec ter dolgoletni tajnik L'istituto di storia sociale e religiosa v Gorici, prof. Luigi Tavano, ki je bil tudi glavni organizator in duša brezhibno izvedenega simpozija o Attemsu v Gorici. Posebnost zbornika je v tem, da so vsi prispevki objavljeni v originalnih jezikih, tako kot so bili prebrani na simpoziju. Slovenski in nemški teksti so nato v celoti pre­ vedeni v italijanščino, sicer pa imajo članki še slovenski in nemški povzetek. Na tiskovne napake opozarja priloženi list Errata corrige. Napake so nastale de­ loma zaradi italijanskega stavca, ki ni vešč slovenskega in nemškega jezika, deloma pa tudi zaradi tega, ker nekateri avtorji niso hoteli (brez opravičila) opraviti korektur svojega teksta. . . . V celoti gledano je zbornik izreden prispevek v prvi vrsti slovenski zgodovini in sicer nacionalni, cerkveni, verski in kulturni, s posebnim poudarkom na umetnostni zgodovini. Predavanja so bila grajena na arhivskem gradivu, ki do sedaj v zgodovino­ pisju vseh treh dežel (Italije, Avstrije in Slovenije) praktično ni bilo upoštevano. S tem pa nam objavljena predavanja nudijo vrsto novih vidikov, tudi za slovensko zgodo­ vino 18. stoletja. »Najlepši in najspodbudnejši vidik tega študijskega srečanja« pa je bilo, po besedah zgodovinarja De Rosa v predgovoru, »sodelovanje med italijanskimi, slovenskimi in avstrijskimi izvedenci, ker mu je omogočilo tisto strokovno raven, ki io ie upravičeno pričakovala Attemsova podoba« (10). J J ^ F r a n c e M . D o l i n a r v 166 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1 9 9 1 - 1 J a n e z C v i r n , Kri v loft! Creve na plot! (Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja). Ljubljana : Novi tednik — Radio Celje, 1990, 107 strani. Neutrudnega in zelo plodnega pisca različnih problemskih sklopov iz zgodovine mesta Celja v zadnjih desetletjih obstoja avstroogrske monarhije bralcem Zgodovin­ skega časopisa najbrž ni potrebno posebej predstavljati. V svojem najnovejšem in iz­ redno zanimivem delu se je Janez Cvirn odločil, da bo razprostrl tančico, ki je že kar nekaj časa visela nad celjsko zgodovino, in bralcem odprl pogled v vsakdanje življe­ nje celjske, socialno in nacionalno strukturirane družbe na prelomu stoletja. Lotil se je torej področja vsakdanjega življenja, ki je, vsaj za nekatere zgodovinarje, nepo­ membno in celo bizarno polje raziskovanja človekove preteklosti, ki bi ga morali pre­ pustiti etnologom. Knjiga Janeza Cvirna pa dokazuje ravno nasprotno. Brez poznava­ nja vseh raznolikih segmentov vsakdanjega življenja, ki se nahajajo in dogajajo zno­ traj določene družbe in njene zgodovine, ne moremo spoznati neke globalne družbe. In obratno. Brez poznavanja struktur globalnih družb ne moremo spoznati vsakda­ njika. Knjiga, ki jo na več mestih krasi duhovit in hudomušen stil pisanja, je vseka­ kor vredna, da jo ljubiteljem branja zgodovinskih del toplo priporočam. Avtor že na začetku priznava, da je zapisal samo MOGOČE, dotaknil se je le tistih vidikov celj­ skega družabnega življenja, ki so izpričani v ohranjenih arhivskih in časopisnih virih. Pisan mozaik vsakdanjega družabnega življenja je skušal sestaviti iz drobnih novičk, ki so se ohranile, saj vsakdanje življenje konec koncev ne pozna koherentnega pisme­ nega diskurza. Knjiga je opremljena tudi s številnimi fotografijami. V uvodnih poglavjih avtor na kratko oriše gospodarsko in nacionalno strukturo Celja. Poleg pospešene industrializacije, ki je zajela dotedaj izrazito provincialno me­ sto na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ne gre zanemariti še ene poseb­ nosti, ki se je ostro zajedala v utrip vsakdanjega življenja mesta — srditih nacional­ nih bojev med celjskimi Nemci in Slovenci. Pisec opozori na proces industrializacije in urbanizacije, ki je nedvomno vplival na spreminjanje socialne in nacionalne struk­ ture mesta in njegove neposredne okolice. Realno nacionalno strukturo mesta je s po­ močjo ohranjenih rezultatov ljudskih štetij (1880—1910) nemogoče ugotoviti. Slovensko meščanstvo se je od konca osemdesetih let nezadržno krepilo in posegalo tudi na pod­ ročja, ki so bila pred tem v domeni nemštva. Celjsko nemštvo je bilo po drugi strani vse do propada monarhije dominantna, dobro organizirana in ekonomsko močna sku­ pina, ki je obvladovala dogajanje na gospodarskem, političnem in kulturnem področju ter uporabljala svojo družbeno moč za segregacijske ukrepe zoper Slovence. Vedno večji uspehi Slovencev na vseh področjih skupnega bivanja, ki so vse bolj majali raz­ merja družbene premoči, pa so sprožili vse ostrejše nacionalne spore, »na drugi strani pa procese akomodacije, adaptacije, asimilacije in transformacije etnične identitete« (str. 14). Med celjskimi Nemci se je zaradi nezaustavljivosti napredka Slovencev po­ večal občutek ogroženosti, zato se je politika celjskega nemštva začela oprijemati kot pijanec »-plota ekstremnega nacionalizma-«, nabitega z različnimi ideološkimi in poli­ tičnimi zahtevami, naperjenimi zoper Slovence. Na ta ekstremni nacionalizem so Slo­ venci seveda odgovorili s svojim. Za oba je bila značilna ideologija nacionalne enot­ nost in socialnega miru, NAROD pa je bil za obe ideologiji sveta in vsemogočna be­ seda, kateri mora biti vse absolutno podrejeno. Nacionalna trenja so se iz politične sfere dokončno prenesla tudi v vsakdanje živ­ ljenje. Casi nacionalne koeksistence so postali že v osemdesetih letih 19. stoletja ne­ ponovljiva preteklost. Tako nemška kot slovenska stran sta od devetdesetih let prire­ jali različne zabavne, kulturne in politične prireditve, na katere sta hoteli privabiti čimveč ljudi. Tako eni kot drugi so skušali na njih pokazati prevladujoči nacionalni značaj Celja. Prireditve so močno razgibale mestni vsakdanjik, saj se je na družab­ nem področju vsak dan nekaj dogajalo in celjsko družabno življenje se je prav zaradi ostrih nacionalnih bojev in naraščajoče socialne diferenciacije na prelomu stoletja lahko kitilo s slovesom enega najbolj živahnih mest v monarhiji. Avtor nas v nadaljevanju popelje na prijeten sprehod po celjskih gostilnah in kavarnah ter ugotavlja, da so bili tovrstni lokali na prelomu stoletja mnogo bolj kot danes središče družabnega življenja v mestu. Mesto je bilo polno odličnih hotelov, gostiln in kavarn, ki po urejenosti in ponudbi niso v ničemer zaostajale za tistimi v večjih središčih monarhije. Premoglo je gostilne za vse sloje in za vsak žep — lokale za petičneže, kot tudi »pajzelne« za nižje družbene sloje (razne družbice razposajenih pijančkov ter vedno in povsod prisotnih »šnopsarjev«). Celjska okolica je bila na go­ sto posejana s t. i. »-pušelšanki«. Značilno je bilo, da so v Celju in njegovi bližnji oko­ lici določene gostilne obiskovali določeni družbeni sloji ter v njih tvorili stalna omiz­ ja. Vendar je bila razcepljenost družabnega življenja na socialni podlagi v primerjavi z nacionalno razcepljenostjo le neznatna. V nemških rokah so bile vse boljše gostilne v Celju, zato so bili Slovenci ob skrajno napetih nacionalnih odnosih bistveno omejeni tudi pri obiskovanju gostinskih lokalov in družabnih prireditev. Prisiljeni so bili za­ hajati predvsem v okoliške gostilne, kjer so bili zaželeni, saj so bile večinoma slo­ venske. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • i99i • 1 167 Resnično središče slovenskega družabnega življenja v mestu je predstavljal Na­ rodni dom. Za nemški del meščanstva pa je isto funkcijo opravljala leta 1907 zgrajena Nemška hiša. Večina gostinskih lokalov si je prizadevala za čimbolj pestro gostinsko ponudbo. Poleg dobre hrane in odlične pijače so boljše gostilne poskrbele še za godbo, nekatere pa so rade prirejale t. i. Hausbale in jour-fixe, na katerih je bilo vedno po­ skrbljeno za zabavo s petjem in plesom. Gostilničarji so pogosto prirejali tudi poje­ dine, t. i. vinske trgatve in veselice. Nočno življenje mesta ni obšla tudi najstarejša obrt — prostitucija, kateri je avtor odmeril precej prostora v poglavju o nočnih loka­ lih. Zelo pogosti so bili tudi pretepi. Dober pretep z noži ali drugim priročnim orod­ jem je bil pospremljen z načelom »Aufbiks! Kri v luft, čreve na plot!«. Veselica brez pretepa ni bila prava veselica. Pretepi pa so najpogosteje izbruhnili zaradi nacionalne nestrpnosti. Stroga nacionalna razmejitev se je, podobno kot v celotnem družabnem življenju, kazala tudi pri plesih. Mestna promenada, še posebno nedeljska, je imela iz­ razit razkazovalni značaj. Edino, kar je bilo pomembno, je bilo to, da so te opazili. Udeleževali so se je tako bogati kot revni, stari in mladi. Bolj petični so prisotne po­ skušali prepričati, da je njihova garderoba najlepša in najbolj fina, skratka, da je zadnji krik mode. Na družabnem področju se je največ dogajalo ob sobotah in nedeljah (številne veselice, promenada, izleti ipd.). Zavestno ukvarjanje s športom je bilo na prelomu stoletja manj intenzivno in slabše organizirano kot danes. Kljub temu so ob koncu prejšnjega stoletja v Celju delovala številna športna društva, iz katerih so se posto­ poma razvili pomembni športno-rekreacijski zavodi. Vzroki za nastajanje športnih društev so bili največkrat nacionalno-politično obarvani. Na koncu knjige pa je avtor namenil nekaj več besed še razgibanemu gledališkemu, glasbenemu in društvenemu življenju. Nacionalna nasprotja so se na prelomu stoletja tako zaostrila, da sta se obe strani spustili v boj za vsakega posameznika. To je bistveno prispevalo k poživitvi društvenega in družabnega življenja v mestu, ne glede na ozke nacionalno-politične cilje. Vsaka uspešna prireditev na področju vsakdanjega družabnega življenja je na­ mreč tako eni kot drugi strani služila kot argument pri dokazovanju slovenskega ozi­ roma nemškega značaja mesta. Okoli te osi se je skratka vrtelo celotno dogajanje v mestnem vsakdanjiku. Knjiga Janeza Cvirna si vsekakor zasluži pohvalno oceno in mislim, da bo na­ letela na zelo dober sprejem tudi pri drugih bralcih. Edina pomanjkljivost, ki jo mo­ ram na tem mestu omeniti, je, da je oblikovalec sicer zelo lične in z obilico domišljije zasnovane naslovnice Jure Cižmek, pozabil pripisati naslovu tudi najpomembnejše, t. j . ime in priimek avtorja. A n d r e j S t u d e n T a d e j B r a t e , Ljubljanski tramvaj 1901—1958. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1990, 200 strani. Potem ko so tramvaj kot mestno javno prometno sredstvo že marsikje odpisali, se to, na urbane razmere zreducirano vozilo, zmožno v vlakovni izvedbi velikih raz­ dalj in hitrosti, spet vrača. Ne gre le za nostalgičen odnos do preteklosti, marveč pred­ vsem za racionalen ekonomski izračun in za ekološki poseg proti pretiranemu hrupu, energetski in prostorski požrešnosti ter onesnaževanju zraka. Zaradi teh razlogov ga načrtujejo v začetku naslednjega tisočletja tudi v Ljubljani. Tadej Brate sega v svoji knjigi tudi v to prihodnost, vendar pa je njegovo delo predvsem zgodovinska monografija o ljubljanskem tramvaju, ki je začel voziti leta 1901 in so ga ukinili leta 1958. Začetek je bil v znamenju vključitve v moderne teh­ nične razvojne tokove, konec pa naj bi pokopal to vozilo z zgodovino v obsegu člove­ škega življenja, simbolično pa — žalostni humorist Ježek je vozil poslednji tramvaj v preobleki in maski cesarja Franca Jožefa — z vso cesarsko kraljevo ter starojugo- slovansko preteklostjo. Kasnejši poskusi s trolejbusi, napovedovanje žirobusov in se­ danji avtobusi niso dali zadovoljive rešitve, in tako so se načrtovalci razvoja Ljub­ ljane znova povrnili k kot da za zmeraj opuščeni vrsti mestnega prometa. V kakšni preobleki se bo predstavil prvi voznik obnovljenega tramvaja? Toda Brate se ne ukvarja s takšnimi špekulacijami, marveč s pravo inženirsko natančnostjo ugotavlja in niza dejstva. Izhaja iz širšega razvojnega prikaza tirničnih in med temi posebej električno poganjanih vozil, prvič predstavljenih javnosti na sejmu v Berlinu leta 1879 (prav to leto je fizik Stefan odkril zakon o sevanju), na Dunaju pa leta 1883 na mednarodni elektrotehniški razstavi (na kateri je Stefan vodil merjenja—testiranja—vrednotenja elektromotorjev in se je tako pobliže srečal tudi s tramvajem, ki je tedaj vozil med Rotundo in Pratrom). Preobilje toka leta 1897 do­ grajene prve ljubljanske toplotne elektrarne je pospešilo uvedbo tramvaja v Ljub­ ljani, kjer so — za današnja merila — nenavadno hitro prešli od načrtov k uresničitvi. Eden prvih tramvajev, ki so stekli po ljubljanskih tračnicah, se je ohranil in ga je za Tehniški muzej Slovenije restavriral avtor obravnavane monografije. 168 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 Knjiga nadrobno obravnava zgodovino ljubljanskega tramvaja pred prvo sve­ tovno vojno, pred drugo (seveda tudi med vojnama) in v povojnem obdobju. Avtor posveča glavno pozornost samim vozilom, zatem progam in njih razvejavanju, manj pa se ukvarja s širšim življenjskim utripom v ljubljanskih mestnih arterijah. Do kul­ turnozgodovinske razširitve pride predvsem v posameznih epizodah, zlasti pa v sli­ kovni opremi, sestoječi iz več kot sto črnobelih dokumentarnih slik in nekaterih barv­ nih. Delu se pozna, da ga je pisal tehnik, prav v to značilnost pa je posegla založba v prizadevanju za večjo komercialnostjo knjižnega izdelka. Brez poznanja original­ nega teksta ni mogoče sklepati, koliko so bili ti posegi uspešni in koliko so morda zmanjšali informativnost, a pri branju se tu in tam dogaja, da se pripoved nepričako­ vano začne, da na sredi preskoči ali se na koncu strani odrezano konča. Zares je na Slovenskem s tem težko, ko izidejo tovrstne knjige navadno le v eni inačici in je zato ta kompromisno večnamenska. V obravnavanem primeru je sicer za najbolj spektakularni del poskrbela televi­ zija, tako da je knjiga zasedla sredino, avtorju pa ostane še možnost strokovne objave v specializirani publikaciji. Takšno kompletiranje bo potem odlično izhodišče vsem, ki se bodo ukvarjali z drugimi vidiki ljubljanskega tramvaja od urbanističnih do etno­ loških, kar vse bo kompletiralo vednost o tem vozilu v najširšem kulturnozgodovin­ skem kontekstu. Avtor in založba pa sta že doslej naredila na tem področju mnogo več, kot je storjenega pri nas na mnogih drugih primerljivih področjih, in česar ni­ majo iz zgodovine svojega mestnega prometa tudi mnoga večja ter imenitnejša mesta. S a n d i S i t a r I v o B a n a c , Sa Staljinom protiv Tita. Iniormbirovski rascjepi u jugoslaven­ skom komunističkom pokretu. Zagreb : Globus, 1990. 279 strani. (Plava biblioteka) Ivo Banac, ameriški znanstvenik hrvaškega porekla, profesor na yalski univerzi, je že poznan jugoslovanskim bralcem. Pred leti so pri isti založbi kakor to knjigo iz­ dali njegovo delo o nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji. Njegova besedila so objavili tudi v revijalnem tisku. V predgovoru k naši knjigi je zapisal, da je v njej strnil re­ zultate desetletnega raziskovanja. Njegov namen je bil razkriti, kaj so ibejevci hoteli, na koga so se obračali, kakšne so bile razlike med njimi, če so bile. Zanimalo ga je, če so vsi, ki so jih za ibejevce označili, res pripadali temu gibanju in zakaj 1948. niso uspeli. Pripomnil je, da teh vprašanj ni mogoče celoviteje raziskati brez vpogleda v zgodovino frakcijskih bojev v jugoslovanskem komunističnem gibanju. Ti so bili ved­ no povezani z nacionalnim vprašanjem. Ibejevci so bili, dodaja avtor, samo ena od sodobnih žarišč sporov v partiji. Njihov razvoj je bil samo nadaljevanje razkolov v času pred in med vojno. Zato je avtor želel določiti mesto kominformščine v okviru razvite tipologije frakcijskih bojev v KPJ. To raziskovanje bi lahko bilo koristno, meni, ne samo za raziskovalce jugoslovanske politike, ampak tudi za raziskovalce komparativnih vidikov komunizma. In končno, obrazec ravnanj, ki so si ga Sovjeti omislili v postopkih proti jugoslovanskemu kominformovstvu, je sijajen primer za proučevanje taktike, ki so ji sledili do današnjih dni, in lahko prispeva k razkritju značaja, postopkov in metod sovjetske politike v mednarodnem komunističnem giba­ nju v letih zatona stalinizma. Spor med sovjetskim in jugoslovanskim vodstvom in resolucija Informbiroja (IB), ki mu je sledila, je vplival na razvoj pri nas, mednarodno delavsko in ne le komuni­ stično gibanje in mednarodne odnose. Na zadnje v razpravah o tej temi večkrat po­ zabljajo. Avtorju kaže pritrditi, da je zgodovina Jugoslavije po drugi svetovni vojni malo raziskana. To velja tudi za vprašanja, ki jih avtor obravnava. Ne kaže pa pre­ zreti, da je bilo na to temo izdanih precej knjig, z različnimi pristopi obravnave, šte­ vilne razprave, članki, spominski zapisi in romani, ki jih tudi avtor navaja. Nimamo pa celovitejšega poskusa obravnave, ki bi temeljil na arhivskem gradivu. Zanj lahko vsaj upamo, da je ohranjeno, doma in v tujini. Avtor povzema Dedijerjevo mnenje, da je bil del našega arhiva uničen. Ce me spomin ne vara, tudi pri nas niso objavili vseh pisem, ki sta si jih v začetku spora izmenjali sovjetsko in jugoslovansko vodstvo, in tudi ne vsa v celoti. V zadnjem času je v zvezi z IB v ospredju razpravljanje o Go­ lem otoku. Napak pa bi bilo, če bi ostala druga vprašanja prezrta. Znano je, da je bil na omenjenem otoku eden zaporov, kjer so bili ibejevci zaprti. Temu zaporu (omenja tudi drage) je avtor namenil posebno poglavje. Pritegnil je Zlatku Čepu, da moramo Goli otok ocenjevati v okviru splošnega razvoja v državi, kjer je bila uporaba moči precejšnja, zakoni strogi, zapori sorazmerno polni. Pri tem je bilo mnogo subjektivnih akcij. Sporočila o Golem otoku, ki jih avtor delno povzema, pričajo o človeško nera­ zumljivih in nesprejemljivih postopkih državne prisile, tudi če so bili ibejevci naj­ večja nevarnost za državo. Pisci navajajo različno število ibejevcev. Avtor povzema po Radonjiču, da jih je bilo v letih 1948—1951 55.663. Od teh je bilo 16.288 zaprtih ali ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 169 obsojenih. Okrog 40 % jih je bilo veteranov partizanskega boja, v veliki večini so bili člani KPJ. Med njimi je bilo 5081 delavcev, 5626 kmetov, 4008 študentov ali srednje­ šolcev, 4153 oficirjev in vojakov, 1722 uslužbencev državne varnosti, 2616 je pripadalo različnim partijskim vodilnim skupinam. Ce je omenjeno številčno razmerje med po­ sameznimi socialnimi skupinami točno ali vsaj verjetno, je težko pritrditi sodbi, da je bil problem informbiro j evcev predvsem problem elite. O Stalinovi politiki, politiki vzhodnoevropskih komunističnih partij in držav, ko­ munističnih partij v ostalem delu sveta po resoluciji IB proti jugoslovanskemu vod­ stvu in državi je bilo marsikaj povedano in zapisano, doma in v tujini. Omenjene so bile različne oblike pritiskov, groženj, dejanj, ki so tej politiki sledila. Omenja jih tudi avtor. Vtis pa je, da je bil doslej bolj poudarek na posameznih primerih kakor na obravnavanju celote. Tudi naslednji primeri, ki jih bom navedel, naj prispevajo kamenček v mozaik propagandne aktivnosti proti Jugoslaviji. V knjigi, ki so jo izdali v SZ, namenjena pa je bila zgodovini družbene misli v starih azijskih državah, so na prvi strani zapisali tudi nekaj misli o jugoslovanskem revizionizmu, ki ga tam in v tistem času gotovo ni bilo. Primer ni bil osamljen. Tudi v sociološkem učbeniku, ki je bil namenjen množični uporabi, je bil posebej omenjen jugoslovanski revizionizem. Tega v drugi izdaji niso omenili, menda zaradi nasprotovanja jugoslovanske strani. Pisatelj Oleg Malcev je napisal roman »Jugoslovanska tragedija«. Zanj je dobil sta- linsko nagrado. Sovjetski bralci so mi pred mnogimi leti pripovedovali (takrat je knji­ ga že bila prepovedana), da je marsikateremu bralcu, kolikor je, mnogo bolj kot vsa druga propaganda očrnila nekatere jugoslovanske voditelje in deželo. V knjigi je na nekatere resnice navezal neresnice o posameznih jugoslovanskih voditeljih (Rankovič, Kardelj, pritlikavec Pijade itd.) in njihovem izdajalskem početju v času NOB. Sovjet­ ski bralci so zelo cenili boj Jugoslovanov proti fašizmu, zato so tudi tega uporabili v propagandne namene. Primeri opozarjajo, da za »prepričevanje« bralcev ne bi smelo biti vse dovoljeno. Morda koristen poduk tudi za današnji čas. V literaturi so večkrat omenjali, zakaj Stalin ni ukazal napasti Jugoslavijo. Ba- nac se sklicuje na K. Kirâlyja, ki trdi, da je načrt za napad obstojal. K. Kirâly naj bi bil, tako sam trdi, poveljnik madžarskega dela invazijskih armad (poleg sovjetskega in romunskega). Sodi, da načrt ni bil uresničen zaradi posega ZDA in ZN na Koreji. Najbrž to ni bil edini razlog. Omenjajo, da je G. Dimitrov bil proti napadu. Na celo­ vitejšo oceno bo treba počakati, ko bodo dostopni ustrezni viri. Takrat bomo lahko z gotovostjo navedli tudi vzroke, zakaj je Stalin nasprotoval jugoslovanskemu vodstvu in ga tako ostro napadel. Avtor omenja posameznike in skupine ibejevcev, njihovo delovanje doma in v tujini do novejšega časa, tudi razmerje SZ do njih v različnih časovnih obdobjih. Med zadnjimi primeri omenja ustanovni kongres ilegalne KPJ v Baru (1974) in določeno vrsto kominformovstva, tako je zapisal, ki se kaže v ilegalnih »marksistično-leninističnih« skupinah na Kosovu od začetka krize 1981. Ibejevstvo ob­ ravnava po republikah, tudi na STO, med pripadniki narodnih manjšin, v državnih organih itd. Opozarja, da je ibejevstvo imelo specifičnosti okolja, v katerem je na­ stalo. Meni, da so se med ibejevci znašli tudi taki, ki so se čutili odrinjene, ker je bil premalo upoštevan njihov prispevek v boju za novo družbo, in taki, ki so bili razoča­ rani nad razvojem in stanjem v družbi. Torej taki, ki niso bili zadovoljni s politiko KPJ, bili so s Stalinom proti Titu, in tudi taki, ki so jih med ibejevce uvrstili, čeprav to niso bili. O tem nas spomini zapornikov z Golega otoka prepričujejo. Avtor je zapisal, da je bilo ibejevcev na Slovenskem malo. Omenja nekatere pri­ mere. Raziskav na to temo nimamo, zato o navedenih in drugih primerih ni mogoče kaj več zapisati. Vsaj na nekatere trditve v knjigi pa kaže opozoriti. Dušan Kermav- ner ni bil partizanski zgodovinar, ampak zgodovinar delavskega gibanja. Kolikor vem, ni bil pristaš resolucije IB. Med take tudi ni mogoče uvrstiti Ludvika Mrzela. O Bo­ risu Ziherlu je avtor zapisal, da je med vodilnimi slovenskimi komunisti glede reso­ lucije IB najbolj kolebal. V tej zvezi naj bi pisal pismo CK KPJ itd. Po razpoložljivih podatkih sodim, da je obtožbe sovjetskega vodstva od vsega začetka zavračal. To je zapisano tudi v literaturi, ki jo avtor navaja, a jo je očitno spregledal. Ziherl je pred­ lagal, se zavzemal, da bi se predstavniki KPJ zasedanja IB v Bukarešti udeležili in dokazali neopravičenost obtožb. Taki predlogi niso bili osamljeni. Tudi avtor jih na­ vaja. V zvezi z resolucijo IB je Banac navedel tudi neslano šalo, tako je zapisal, ki so si jo privoščili Dušan Pirjevec-Ahac, Vitomil Zupan in Jože Javoršek, ko so ponoči telefonirali Josipu Vidmarju, se predstavili kot predstavniki UDV, in sporočili, da za­ čenja sovjetska invazija. , „ , , . . .. Banac je v predgovoru k jugoslovanski izdaji knjige zanikal kakršnekoli impli­ kacije, ki bi jih imele spremembe v državi za to izdajo. Dodal je, da je vsako znan­ stveno delo na določen način že zastarelo, ko je napisano. Nikoli ni smatral, da piše »definitivna« dela, ker takih del ni. To pa ne pomeni, da je vse ničevo in relativno. Zadovoljen pa bo, zaključuje, če bo njegova razprava v knjigi poleg vprašanja ibe­ jevcev vzpodbudila razprave o zgodovini idejnih in frakcijskih bojev v jugoslovan­ skem komunističnem gibanju in o strategiji in politiki NOG v vsaki jugoslovanski de- 170 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 želi. Taka razprava bi bila v tem trenutku resnično potrebna. Najbrž mu kaže pri­ trditi, bralca pa opozoriti, da mu bo branje knjige omogočilo tudi razumevanje neka­ terih dogajanj v sodobnem času. L u d v i k C a r n i B o ž o R e p e , Obračun s Perspektivami. Ljubljana : Znanstveno in publicistič­ no središče, 1990. 102 strani. (Zvezki 5). Resnejša historiografska dela za čas zgodovine Slovencev od zadnje vojne dalje so bila do sedaj prava redkost. V obdobju hitrih političnih sprememb v zadnjem času pa se hkrati bistveno povečuje število historiografskih del iz povojne zgodovine. Tako je bila 19. novembra 1990 v prostorih Društva slovenskih književnikov predstavljena knjiga Boža Répéta Obračun s Perspektivami, ki jo je izdalo Znanstveno in publici­ stično središče, javnosti sicer bolj znano po starem imenu Marksistični center. Na začetku knjige je v rubriki »namesto osebne izkaznice« označena »glavna oseba« knjige — revija Perspektive. Izhajala je v letih 1960—1964, nato pa je bila po 37. številki s partijsko akcijo ukinjena. Temu sledi kratek izvleček iz recenzije dr. Ma­ tjaža Kmecla, nato pa delo Obračun s Perspektivami, razdeljeno na 17 poglavij. Ob koncu knjige je Božo Repe dodal še indeks imen z navedbami tedanjih funkcij in za­ poslitev tistih javnih in kulturnih delavcev, »ki so bili v neposredni povezavi z obrav­ navanim dogajanjem« (str. 96). Knjiga temelji predvsem na arhivskih virih bivšega Zgodovinskega arhiva cen­ tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je danes že del Arhiva Slovenije. Zato so bistveno bolje označeni odnosi vodilne partijske strukture do revije ter odnosi posameznih političnih delavcev med seboj, slabše pa razmerja med ljudmi znotraj uredništva Perspektiv ali odnos revije do svoje predhodnice Revije 57. Pri orisu te problematike se je avtor naslanjal na spominske vire nekaterih soudeležencev afere (Jože Pučnik, Andrej Inkret, Taras Kermauner). Nekoliko preseneča dejstvo, da od novejše literature avtor ni upošteval zbornika pričevanj Oder 57 (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega 103, Ljubljana 1988). Za omenjeno gledališče namreč avtor sam navaja misli Andreja Inkreta, da je bil Oder 57 »nekakšna dramska in igralska podružnica revije« (str. 77) in je zato možno v knjigi Oder 57 najti veliko navedb in misli o reviji Perspektive. Delo Boža Répéta posega v čas prve polovice šestdesetih let, nekako od polemike med Dušanom Pirjevcem in Dobrico Cosićem v letu 1961 pa do ukinitve Perspektiv sredi leta 1964. Gre za čas dokaj burnih dogodkov na kulturnopolitičnem prizorišču. Avtor je označil različne stopnje odnosa oblasti do revije in vzroke, ki so partijo pri­ peljali do sklepa o ukinitvi revije. Repe začenja delo z odmevi polemike med Pirjev­ cem in Čosićem v reviji Perspektive ter nadaljuje s prvo partijsko analizo revije v začetku leta 1962, ki v delu Perspektiv še ni našla nikakršne nevarnosti ali sovražnosti do socialistične oblasti. Takšna ocena je veljala do jeseni 1962, ko je partija prvič omenila potrebo po izdajanju nove revije za marksistično teorijo (bodoča Teorija in praksa). Februarja 1963 so bile že izrečene resnejše kritike na račun uredništva Per­ spektiv in njihovega dela, s konkretnejšo akcijo pa slovensko politično vodstvo kljub zahtevam iz Beograda še ni začelo. Sredi leta 1963 so postale Perspektive največji pro­ blem kulturne politike, ocene o antirežimovstvu in pomanjkanju marksistične koncep­ cije pa so dale vedeti, da bodo potrebne na področju revialnega tiska večje spre­ membe. Vodstvo nad akcijo je prevzel Stane Kavčič, ki je bil septembra 1963 imeno­ van za predsednika ideološke komisije CK ZKS. Njegov prvi poskus je bil v pogovoru 7. delom uredništva Perspektiv januarja 1964 doseči ustrezno programsko preusmeritev koncepta revije. Neuspeh pogovora je od oblasti zahteval ostrejših ukrepov. Spomladi 1964 je bila revija s strani partije »obtožena«, da zagovarja večpartijski sistem. Na seji izvršnega komiteja CK ZKS 28. aprila 1964 je najprej Edvard Kardelj ostro kri­ tiziral celotno situacijo na slovenskem kulturnem prizorišču, za njim pa je Stane Kav­ čič predlagal ukinitev revije. Maja 1964 je bila revija ukinjena, dva od sodelavcev, Jože Pučnik in Tomaž Šalamun, pa aretirana. Božo Repe pa tu ni končal svojega dela, temveč je orisal še reakcije ljudi na uki­ nitev revije ter ob koncu dela v poglavju »Beseda, dve o družbeni vlogi Perspektiv« analiziral pomen revije. Poudaril je predvsem dve komponenti — spoznanja precejš­ njega dela družbeno kritične inteligence, »da je sistem in vladajočo strukturo zelo težko načenjati ,od zunaj', z generalno kritiko sistema«, ter po drugi strani »izkušnjo politike, da z javnostjo ni več mogoče manipulirati, ker to lahko postane kontrapro- duktivno« (str. 94). Čeprav je v knjigi orisana predvsem kulturnopolitična situacija, pa delo posega tudi na ostala področja življenja in nam nudi lep prerez delovanja oblasti v totalitari- stični družbi. Tako se npr. bralcu porodijo zanimive misli o pravnem sistemu, ko pre­ bere podatek, da je oblast najprej nastopila z določenimi administrativnimi in policij- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 171 skimi ukrepi, nato pa ugotavljala, da pravno niso povsem utemeljeni in da je »težko skonstruirati pravno odgovornost« (str. 73). Po drugi strani je zanimivo še obkladanje nasprotnikov oblasti z raznimi vzdevki. Tako kot ostali nasprotniki povojne slovenske oblasti so bili tudi sodelavci Perspektiv obtoženi, da so nosilci reakcionarnosti ter be- logardistične mentalitete, pa čeprav je šlo za mlade ljudi, ki vojne niso doživljali tako kot oblastna struktura. Pri tem je zanimivo še navezovanje na aktualno politično situ­ acijo. Tako je bil v vojnih in prvih povojnih letih kulturni delavec, ki ni bil po meri partije, »trockist«, po letu 1948 je bil »informbirojevec«, leta 1954 »djilasovec«, leta 1964 pa naj bi pri sodelavcih Perspektiv našli celo sledove »prokitajstva« (str. 71). Iz knjige Obračun s Perspektivami lahko razberemo še marsikatere podrobnosti. Na primer to, da moramo vlogo in pomen vsakega politika ocenjevati po besedah in dejanjih iz časa dogajanja, ne pa ocenjevati zgolj besed (odstavljenega) politika deset­ letja kasneje. Tako se nam pri tem delu odpira vprašanje v zvezi s Stanetom Kavči­ čem, ki je v kavarniških pogovorih deležen zelo različnih ocen. Potrebno je glasno povedati, da je bil Kavčič v politični problematiki zelo »ortodoksen« in da se je nje­ gova »-liberalnost« močneje izražala le pri gospodarskih vprašanjih. Sicer pa bo lahko do lastnih ocen o omenjenih vprašanjih prišel vsak bralec sam. Knjižica sploh ni predebela, Repetov jezik pa je »publicistično« tekoč in razumljiv, tako da bo lahko bralec Obračun s Perspektivami prebral v enem mahu. A l e š G a b r i č Dve domovini — Two Homelands. Razprave o izseljenstvu — Migration Studies, 1. Ljubljana : Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990. 416 strani. Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je razvil iz Študijskega centra za zgodovino slo­ venskega izseljenstva in ima danes že kar bogato predzgodovino. V 80. letih je uspe­ lo v okviru Inštituta zaposliti več strokovnjakov z raznih področij (zgodovina, socio­ logija, etnologija...) in njegova dejavnost se je pričela kazati tudi navzven s pričet- kom izdajanja zbornika Dve domovini — Two Homelands. Misel o ustanovitvi po­ sebne znanstvene revije za izseljeniška vprašanja se je med sodelavci Inštituta poja­ vila ob koncu leta 1987 in sedaj je pred nami prvi letnik zbornika, ki naj bi izhajal občasno in družil slovenske ustanove in posameznike, ki se doma in v tujini ukvar­ jajo s slovenskim izseljenstvom. V prvem letniku sodeluje s svojimi prispevki kar 20 avtorjev. Posebnost zbor­ nika je dvojezičnost, saj je del (18) prispevkov pisanih slovensko z angleškim povzet­ kom, del (7) pa v angleščini s slovenskim povzetkom. V uvodnem delu beremo misli glavnega urednika Andreja Vovka in kratko zgodovino Inštituta za slovensko izse­ ljenstvo izpod peresa Brede Čebulj-Sajko. Ze v 60. in 70. letih je bilo opravljeno pre­ cej dela s tem, ko so se posamezniki lotevali npr. bibliografije slovenskega izseljen­ skega časopisja (Bajec), pregleda arhivskih virov za vprašanje izseljenstva (E. Umek), statističnih podatkov o izseljevanju (2. Sifrer); organiziran je bil simpozij ob 30-let- nici smrti L, Adamiča itd. Leta 1982 je nekdanji Center prerasel v Inštitut, ki je dobil prve honorarne sodelavce, 1983 pa je tudi formalno postal osrednji slovenski do­ kumentacijski center za zbiranje arhivskega gradiva o slovenskih izseljencih. Osnov­ ni cilj Inštituta kot znanstvene ustanove je prikaz zgodovine našega izseljenstva od začetkov do danes. Poleg stalnih ima danes Inštitut tudi številne sodelavce doma in v tujini. Uvodnemu delu sledijo razprave in članki. Najprej Ferdo Gestrin primerja izse­ ljevanje Slovencev v 19. in 20. stoletju z manj znanim izseljevanjem Slovanov z da­ našnjega jugoslovanskega ozemlja v italijanske dežele od zgodnjega srednjega veka do začetka 19. stoletja. Ugotavlja mnoge podobnosti tako glede vzrokov migracij (rev­ ščina, iskanje boljših življenjskih pogojev, politični vzroki, beg pred preganjanjem), glede asimilacije, ki je bila tudi v starejšem obdobju močno prisotna, dalje glede delovnih mest, ki so jim bila v novih deželah na razpolago (to so predvsem nižja delovna mesta v mestih in na podeželju). Podobno kot danes so tudi tedaj izseljenci organizirali posebne skupnosti, ali pa jih je organizirala cerkev. Zelo poglobljeno, kar na 40. straneh, nam na osnovi študija objavljenih statističnih virov VZado Valen­ cia predstavi izseljevanje Slovencev od 19. stoletja do druge svetovne vojne. Govori o vzrokih in vrstah migracij, o starostni in poklicni strukturi izseljencev, o izselje­ vanju v evropske države in Ameriko ter objavlja številne statistične podatke. Polonca Cesar-Nedzbala v prispevku Rajska dolina prikazuje nastanek, obstoj in konec slovenske katoliške kolonije, ki jo je osnoval duhovnik Peter Josip Jeram v severni Kaliforniji. Avtorica je sama obiskala območje Rajske doline (The Valley of Eden), napravila več intervjujev z izseljenci, preštudirala pa je tudi ohranjene pisane in tiskane vire. Tako nam je predstavila ne samo eno slovenskih naselbin, ki naj bi 172 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 po prvotnih načrtih štela 400 družin, a je kasneje propadla, ampak tudi zanimivo osebnost organizatorja te naselbine P. J. Jerama, Slovenca iz Železnikov. Dejstvo je, da so posamezni duhovniki ali verske organizacije odigrale pomembno vlogo pri iz­ seljevanju. Da bi-bil odhod iz domačega okolja lažji, je cerkev organizirala posebne ustanove za izseljence, ki so potem v novi domovini prevzele skrb predvsem za ver­ sko življenje, mnogokrat pa so predstavljale tudi edino nacionalno vez. Eno takih verskih ustanov nam opisuje Bogdan Kolar v članku Družba sv. Rafaela do ustano­ vitve ljubljanske podružnice. Prispevek je nastal ob študiju časopisnih in arhivskih virov iz dunajskega nadškofijskega arhiva. Sprva je bila Rafaelova družba organizi­ rana kot ustanova monarhije in je imela večnarodni značaj, po letu 1906 pa je bilo mogoče ustanavljati podružnice po nacionalnem ključu. Morda je manj znano, da je bil J. E. Krek nekaj časa podpredsednik dunajskega vodstva Rafaelove družbe. An­ drej Vovko je v članku Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do 1940 obravnaval po­ membno vlogo, ki jo je med izseljenci imela ta družba. Prikazal je njeno razširjenost med izseljenci v ZDA in gotovo se moramo strinjati z avtorjem, ki je naglasil, da je družba odigrala pomembno kulturno in jezikovno vez med izseljenci in domovino. O ideji in poskusih izgradnje slovenskega Narodnega doma na St. Claim v Cleve- landu pišeta Matjaž Klemenčič in Darja Emeršič. Izvemo, da se je že 1903 med izse­ ljenci pojavila ideja o lastnih društvenih prostorih v središču slovenske naselbine St. Clair Avenue v Clevelandu, ker so se sicer zbirali v raznih zasebnih prostorih. S Številnimi nabiralnimi akcijami in prireditvami so zbirali prispevke za bodoči Na­ rodni dom. ki je bil dograjen v letu 1924 in je v naslednjih desetletjih odigral po­ membno kulturno poslanstvo, čeprav je mnogokrat prihajalo tudi do raznih neso­ glasij. O problematiki raziskovanja druge generacije priseljencev v ZDA in o nekaterih pristopih k temu raziskovanju piše Majda Kodrič. Pri tem upošteva ugotovitve pred­ hodnih raziskovalcev, zlasti P. Klinarja, I. Slavec, N. Sulic itd. Opozarja tudi na ugo­ tovitve Irvina L. Childa, ki je raziskoval drugo generacijo italijanskih priseljencev in ugotovil da nizka družbena in ekonomska raven vzpodbudno vpliva na drugo gene­ racijo da se čimprej amerikanizira. Navaja še ugotovitve številnih drugih razprav in člankov v zvezi z drugo generacijo priseljencev v ZDA. Marjan DrnovSek se loteva obravnave delovanja Toma Brejca med slovenskimi izseljenci v Franciji v letih 1936 —39. Ugotavlja, da so se mnogi naši izseljenci, zlasti rudarji socialističnih m komuni­ stičnih nazorov aktivno vključevali v ljudskofrontno gibanje v Franciji. Tomo Brejc je deloval med izseljenci kot partijski inštruktor in urednik glasila Glas izseljencev. Nekaj avtorjev se ukvarja s problematiko povojne emigracije. Rado Lencek pod naslovom Problemi in perspektive etnične identifikacije: izginjanje ali nova potrdi­ tev? objavlja svoje izkušnje in opažanja ter naglasa, da so po drugi vojni prihajali v ZDA slovenski izseljenci z znatno višjo izobrazbo kakor prej ter da so se oklepali svojega slovenskega jezika in identitete, čim višja je bila izobrazba ob prihodu, na­ sprotno pa se tem lažje amerikanizirajo, čim višja je stopnja njihove izobrazbe v angleščini. Lencek zaključuje s prikazom dejavnosti povojne generacije na znanstve­ nem področju, zlasti pri proučevanju slovenskega jezika in zgodovine izdajanju raz­ nih publikacij ter delovanju znanstvenih društev, kakršno je npr Society for Slovène Studies Prob ematike slovenskih izseljencev v Avstraliji, se posebej vprašanja etnič­ nega radia in oddaj v slovenskem jeziku se loteva Irena Birsa Oddaje v slovenskem jeziku so se pričele leta 1975 z eno tedensko uro, potem se je fond ur povečeval. Za­ nimanje za te oddaje je večje med starejšimi priseljenci. P o u d a r e k j e predvsem na nòvfcah iz stare domovine. Predvsem zato avtorica meni, da etnični radio ne izpol- niuie enega svojih ciljev, namreč premostitve kulturnega prepada med izseljenci in njihovfmf potomci. Nasploh obžaluje, da je med drugo generacijo malo zanimanja za etnični radio. . , Vrsta sestavkov osvetljuje literarno ustvarjanje naših izseljencev v novi domo- vini. jlrneìa Petrič je o tej problematiki objavila dva prispevka^ V prvem govori o avtobioarafiiah slovenskih izšel encev, ki nastajajo v ZDA. Med njim razlikuje v ÏÏvnèm dve skupini, in sicer na eni strani starejše avtobiografije misijonarjev na d m S T a mlajše laične avtobiografije. Navaja značilnosti, skupne poteze m razhke m a obema vrstama Na sploh naglasa, da izseljenske avtobiografije m mogoče pre­ s s a i s strogimi merarnimi merili ampak je treba upoštevati tudi njihovo v ogo pri ohranjanju ftovenstva ter njihov zgodovinski pomen. V svojem drugem prispevku ? naslovom Ponovno Adamič - pisatelj, da ali ne? pa nam Petr.čeva predstavlja A d a t S T o t človeTa ki se je udejFstvoval na mnogih področjih, a nobenega ni razvil do kraia Avtorica meni. da pri Adamiču sicer ne moremo govoriti o vrhunski lite­ raturi da p J brezdvoma lahko poudarimo njegov humanizem. Z dvema prispevkoma vazbornđikuPsodeluje Janja žitnik. V prvem govori o ^ ^ ^ ^ ^ ^ S ^ vpnske obiave Adamičevega dela Orel in korenine, v drugem pa predstavlja pesniKa V i n k a ž i t n i k a ki se ie po zadnji voini izselil v Argentino. Pesnika Berta Pribaca. J e S o č S a v daljni Avstraliji, nam predstavlja Barbara SuSa. P n b a c je namreč leta ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 173 1962 izdal pesniško zbirko Bronasti tolkač, ki je prva slovenska knjiga, tiskana v Avstraliji. Literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Kanadi prikazuje Mirko Ju- rak na primerih dveh ustvarjalcev. Ivana Dolenca in Johna Križanca. Ingrid Slavec se loteva etnološkega preučevanja etnične identitete slovenskih iz­ seljencev in nas seznanja z vrsto ugotovitev, ki so se pokazale v delu seminarja za proučevanje izseljenstva na Oddelku za etnologijo FF. S posebnim sociološkim pri­ stopom se je Peter Klinar lotil svojega prispevka Zamisli o sodelovanju med Slovenci in njihovimi potomci v matici in tujini. Izhajal je iz teoretičnih izhodišč za razisko­ vanje mednarodnih migracij in. iz ideje o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Osrednje mesto je namenil analizi empiričnih podatkov o vidikih sodelovanja med domovino in tujino. Studija Jurija Zalokarja Imigracija in psihiatrija govori o jugo­ slovanskih izseljencih v Virginiji (Avstralija), predvsem o duševnih posledicah imi­ gracije. Avtor ugotavlja, da so razne nevrotične reakcije med izseljenci res izrazitejše posebno zaradi jezikovnih težav, drugih navad itd., vendar pa na podlagi lastnih raz­ iskav naglasa, da so podatki o velikem številu shizofrenije zgrešeni. Slovensko kulturno društvo »Simon Gregorčič« iz Toronta nam ob njegovi 30-let- nici predstavlja Milica Trebše-Štolfa. Društvo so ustanovili Primorski Slovenci, ki so v Kanadi iskali predvsem boljše ekonomske pogoje. V zborniku nam Andrej Vovko predstavi tudi eno pomembnih ustanov za proučevanje izseljeniških vprašanj, Raz­ iskovalni center za zgodovino priseljevanja Univerze Minnesota v St. Paulu, ki med drugim hrani tudi slovensko-ameriško zbirko virov. Iz te zbirke je povzet seznam rokopisnih virov društev, župnij, časopisov in posameznikov. Za konec pa nam še R. L. Lëncek predstavlja pred kratkim umrlega rojaka, profesorja metalurgije na Poli­ tehničnem inštitutu v New Yorku Johna Nielsena (Janeza Seska). V rubriki Ocene posreduje Majda Kodrič svoj pogled na publikacijo Fotoalbum izseljencev iz Benečije, ki je izšel v Trstu 1986, A. Vovko pa ocenjuje delo L. Antica, Naše iseljeništvo u Južnoj Americi i stvaranje jugoslavenske države, ki je izšlo v Za­ grebu 1987. Zborniku je dodana izbrana bibliografija delavcev Instituta s področja preučevanja slovenskega izseljenstva. Vsekakor je izid prvega zvezka zbornika Dve domovini opravičil svoj obstoj, tako lahko z zanimanjem pričakujemo naslednji zve­ zek, ki je menda že v pripravi. O l g a J a n š a - Z o r n OBVESTILA OBVESTILA O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1 Kvantitativni podatki o izhajanju Zgodovinskega časopisa v letu 1990 v vsa­ kem pogledu vzbujajo zadovoljstvo. 680 izdanih strani je v 44 letih izhajanja revije manj le od rekordnega letnika 40/1987 s 780 stranmi (Kosov zbornik, dvojni letnik 6-7/1952-53 je sicer imel 828 strani z nekaj prilogami). Izdali smo dva ponatisa (8/1954 in 10-11/1956-57) ter dve publikaciji v Knjižnici ZC (M. Verginella in R. Bratož). Prvič v štirih desetletjih in pol izhajanja ZC se je zgodilo, da je tudi četrti redni zvezek let­ nika izšel še pred koncem koledarskega leta. , v . , j • Letnik smo tudi v finančnem pogledu zaključili uspešno, kar kažejo naslednje številke: Letnik 1989 Letnik 1990 Dohodki din % din % Dotaciia Rep. sekr. za raziskovalno dejavnost in tehnologijo 148.618,60 63,1 711.325,80 65,7 Dotacija Rep. sekr. za kulturo 22.600,00 9,6 148.762,00 13,8 Dotacija Rep. sekr. za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo 3.557,40 1,5 17.780,00 1,6 Dotacije drugih sofinancerjev 2.240,00 0,9 99.663,00 9,2 Naročnina 3.857,00 1,6 67.897,00 6,3 Prodaja tekočih številk ter starejših letnikov ZC 928,00 0,4 8.028,00 0,7 Prodaja knjig Zbirke ZC 441,40 0,2 17.195,00 1,6 Obresti in oglasi 53.430,55 22,7 11.565,00 1,1 S k u p a j ~ 235.672,95 100,0 1,082.215,80 100,0 174 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 • 1 Izdatki Letnik 1989 Letnik 1990 din % din % Tiskarski stroški rednih številk 110.167,85 56,8 398.019,70 39,8 Tiskarski stroški ponatisov 24.490,60 12,6 197.900,00 19̂ 8 Tiskarski stroški Zbirke ZC 4.158,00 2,2 47.865,00 4,8 Avtorski honorarji 37.542,20 19,4 248.579^00 24̂ 9 Uredniški honorarji 4.096,10 2,1 29.466,00 2,9 Stroški uredništva in uprave 13.383,20 6,9 77.431,40 7,8 Skupaj 193.837,95 100,0 999.261,10 100,0 Razlika +41.835,00 +82.954,70 Zaradi stabilnega dinarja v letu 1990 so zneski dohodkov in izdatkov, posebej pa se odstotna razmerja teh zneskov, bolj »-normalni« kot v letu 1989, ko so obresti pri­ nesle kar 22,7 odstotkov vseh dohodkov. Skupni delež dotacij in deleži naročnine ter prodaje so spet bolj podobni odstotkom, doseženim v letu 1988. Med izdatki so se re­ lativno zmanjšali le tiskarski stroški za redne številke; posebej so se povečali stroški ponatisov in Zbirke ZC. Delež za avtorske honorarje še ni dosegel deleža iz letnika 1988 (28,8 % ) , čeprav so decembra znašali kar 4000 dinarjev brutto na avtorsko polo; tedaj je to zneslo -rekordnih« 571 DEM. V februarju 1991 smo izplačevali akontacije honorarjev v višini 4500 din, kar bi po devalvaciji dinarja in oživitvi »črnega« deviz­ nega trga zneslo le še kakih 380 DEM. Se vedno pa ostajamo z izplačili honorarjev v okvirih sporazuma med založbami in avtorji. Ko je bilo ob izidu decembrske številke ZC in ob izplačilu zadnjih obrokov do­ tacij jasno, da bomo finančno leto zaključili pozitivno, smo vplačali ponatis ZC 12-13/ 1958-59 (tudi zato je dvig stroškov ponatisov tako opazen). Ostali presežek dohodkov še ni realiziran v prikazani višini, saj precej naročnikov še dolguje naročnino za pre­ teklo leto. Prosimo, da svojo obveznost do društva in revije poravnajo čimprej. 2. Zahvaljujemo se tistim članom-naročnikom, ki so že pohiteli s plačilom letoš­ nje naročnine na ZC (ki seveda vključuje tudi članarino za krajevno zgodovinsko dru­ štvo in za zvezo). Iz impresuma ste lahko razbrali, da smo za letnik 45/1991 določili naslednje cene: člani zgodovinskih in muzejskih društev 160 din, člani upokojenci 120 din, študentje in dijaki 80 din ter nečlani in domače ustanove 240 din. 3. V uredništvu smo si za izid letošnjih štirih številk zastavili naslednje roke- 31 marec, 10. junij, 10. september in 25. november. Da bi pravočasno izšli z drugo letoš­ njo številko, so v tiskarni že postavljeni naslednji prispevki: B. Marušič — Cesare Balbo v Ljubljani, J. Perovšek — Simpozij o življenju in delu dr. Antona Korošca, F. Kresal — Koncentracija delavstva v revirjih in industrijskih centrih v Sloveniji med obema vojnama, H. Wolfram — Problemi stare Karantanije, A. Studen — Stanovanj­ ske razmere v Ljubljani leta 1910 idr. Avtorjem, ki že dlje časa čakajo na objavo, se lahko opravičimo le z opozorilom na omejen obseg letnika ZČ in priporočimo nekaj potrpežljivosti. 4. 21. februarja smo zgodovinarji in arhivarji v Ljubljani s prisrčno slovesnostjo in tovariškim srečanjem obeležili sedemdesetletnico našega glavnega in odgovornega urednika prof. dr. Vasilija Melika; jubilantu posvečamo tudi začetek te številke naše revije. Letos pa obhajata svojo 75-letnico še dva nekdanja glavna in odgovorna ured­ nika ZC: akad. prof. dr. Bogo Grafenauer 16. marca in akad. prof. dr. Ferdo Gestrin 8. oktobra. Prvi je še vedno član našega uredniškega odbora, oba še vedno plodna in ce­ njena avtorja v ZC. Ker smo o obeh več pisali pred nepolnimi petimi leti, ju tokrat ne bomo predstavljali v rubriki »Jubileji«. Priložnosti, da jima nazdravimo, seveda ne bomo hoteli zamuditi. V imenu ostalih članov uredništva in bralcev Zgodovinskega časopisa vsem trem z najboljšimi željami kličemo Ad multos annos! J a n e z S t e r g a r S 2 M ~ o a 0 e * o CS HAS i •з O o S o 9 » « S o o libisi o > Ai S co a» « S e r a g s gas«-»S e s - c'Sg« Ч ** a) w ei + 3 « теко Д S TJ o. M s a i s i s >cj И * Ј .. o) C > > a д ?! a a a m o У C ca 3 s S N.5 s _ S e S o g , n « s c o „ t 5 Ä OXS a K« >« ,»o s« " j •a2 CS 3 D Sx i f ? 3 « v а ? as 1 1 ?! CS > . ^ i es w C 1 3 M a £ CS ce a o e o a N ; C M fi (Л » i • * * -ì <& n\ &1Ì G * I ' *0 -̂ lïfltâ!! ћ&1 « A»l iš>«sN«g^3g s c S g c Ä fl»oo S o n S ( S D " » C d) > rt «tSUS 3 *î > r - * а tn>CJ CJ o> 35 Зљ*з » > > > : ? « > S > « O 2 A : ; ? ; ? £ > § s stiert ö «н laiil. 5> ' S « r< es Ä * ft IS a S •ja T! 8 c l J _ > • * s 3 e TJ* 5Î »-. s? au as „- §1 | 55 ^ B> « _ д л о б > 5 ssS3 s e s <Ì«1°32 A M n m U CS S i ! T . « c a g 3 a« u« _ S 'S M M «j S sa DDxe o CS a > §5 •e e (3 NAS ? •=MÌ2hS CS O ^ ^ D fi c= 5 .- ? Q 3 « S 1 ' a S c ftS-g _ .. u « атз.-з̂ Го > ^ Ü o a « « 3 < ce CD * ^ 5 "3 •a ^ AS I l 1 AS •JÌ u o > g 4 »g O 4) !° " e s >g 41 s Es e g O | ? 3 SD S UZ cS ^ I M • 8 * 1 « es h * 1 SS «S Os. S of « s- ï? — a A! m » g a e -g 3 bc »à > o §6 а а « J 5 S с 2 &° «•g CS « o S o al «s S a ca 3 . •säe - OStc C C и « И to ce o r o c S w c ^ g r U I Ï Ï O -—ai C â "Д> (ÖOQ ° » e « ° S - . • о о з а о а а » • » o c o f f » л o • гг З з З » = £а<ига n < oi M » - a » o-Sagega"-* O O - 3 (D H. 3 w o.™ s H, а о з ч C H 9 U 2.и 3 re SfSg »"as (TJ *- O „ О ђ Ч 2 § 3 * I" 6 " и re S oifff Л ° u JU rb 2 S e iN 3 3 ~ as e CT 2 M o O o « S Nt S P S t* to «-•.ai C O s? ej 3 3 0 4 м а З З г 3 . 0 5 = p 2 » 0 . . . . ss o m „ M 3 5 O c * (Ђ 3 » m o S4re S t*re £ ' 5 и Н о S ^ ^ o S S „.re » S » ч - и o a « s » M r e 3 3 2 o ffl < !&5*g~a H > J a » 5 5 З в » а в о п re w 2 S3 Q i â ff Ш ** tT> ?». ** ^ m s, » Î 5 - B 8 I 2 | I aiiaSill g g | 8 i ? g § £ •4 2 S ^ »i n> _ > 3 л ?2.>?i? "a * ' , „ 3 8 o o 2 S »»„Saga n 3 re < 3 g STO «- . 1 o 1 o,re re to i-S. &I "s §° SE? er G Z | N II < O O Зет s? •5 S e t " 1 e - S o S. n A d ~ » are S a s a a O n o a S c -^ м Ä re 4 3 E » S N 3 *ПСЧ • o -I И S a D **E 3 < 4 < 2. S S — 3 .. w C C. a Ï !Sïw ft||ss|3egeSgsg SMSc^SaregoogSg^gS j ta S * t* • ™ö m s ? « з ; » X а Ч -s S и с s s Su •I \ la * S " & ч ™ r e - o o H S o S S ^ S n i r e „ g » _ g « > 4 > * 4 - o M > S ' * r e B c O" a d o ä S i * 4 Q " " ~ " " ' " o > o i ! > 3 ^ga«?fSoä0§s | 3<2 1 i -^ i . , ' reo>aK:S»rei ï iS ,9 Z o re k f m ca S* §a -v S'è S S s n re w ад ^ " to C " i * » CU 3 1 1 ±2 OJ 13 IH t i w s ce C Sc "S fto as © _^ CUÜ > л ? 1 ° •8 S r •*«<"»§« >r; « c S з e g ш m 5> D-.X n ft e ft tu f e s s a s -'S 2 CS"* O м £ z l £ с u& to . » a S s МД о £ н « tom iti 2 - S и rt GO I A Ï ; co 2 " 3 g? > O • o o i O < I 4> I • I ' X SM»S5SS g S f t g e m c a c S ч « S n'a 3 " g e o) t; aogfs+s>>c ° * 3 3 U 4> S W]W)C « 5 e g « ï SS 2i :? | |s "-ss «i 51 a 3 м •3 e & i 5 &lia°"i:ls - S S o S S Ä"" « S r ^ M « CO ft Cđ *-' +a -*-* G -, cd cd д Т 3 . 5 O 0. s C s CU X itti "Öl s < S S « CD Ì I X en сл B . V t i a vi 09 S «" O 3 C ce c H N 3 CB S Ki 3 m to s A o f t > o gs C 0) : a S и c o « • J = S f t f t S£c - >-Eo ce eu -, 17 «a » s 2 «-• e 3__ cd cu Л Ë M M cu « . x ) 3 e«o.g tu e « " 3?!» X) 3 s Cd w p l -S u ~ » ÏBg u 3ft OT3 > 0) 11 1 I to^~ «S W f t SÄ Č U J s» o •a e * * x n o p c > 5 > S tU > o N C J O ^ C S ni - 4 > > N и cd O f t u = s&Scd • ° C > N > O O O ax a M * J cd lisi S - « ^ m O C ^ O — S ч * > e d n « j u g e cd O C8Ä C " M S O efl tì-* " . O r ä o &•" G> c > »CO t u C N S « S - c o p FÇoS IgSs § 5 g S 5 ID « » « 8 » ,» sf-R~<»o Ë l i f i r S c a S - g g S ^ S B S § | o 3 | g SSf fe fuBu s а в 01 3 s а> 0) 3 M 3 •a N •a« T* ig. OD SE зј? HS fSe Ol 13 •/ ö" » ? 1 o o в S h 6 H S ï 2Qm SS S - » S § S B Š £»aSaš»ig" rt i i a ~ • 3 i oP p" I 1 » 9 S » I 85 * % è 1 .- I •S r S" s Si K i t SO §< < » Q,(D 0 3 S S f f 3 - r o a = - ^ 5 to з »i ^ (Л H y 2 N t ) 04 • o *& 1 -«s » в (Л cop? 3 Ж o » лГо ИЦЗ o« i * ft a » < s re W ° n S 5 3 o S - SA, o 3 З м o o. : 3 s s i •an- MO ' o B o g i : o S ^ Q f t „ s o s w ш o 3 Ш a o a S « = •o •»m e S « * r S S S-S O O m S O и 4 ï ffiis*?SsS?8° I s 5f R » S i * I M? 5 ff S t t ? 2 t » ö | S e 3 ' б « 9 Н з ? 8 з SCO • » rea itosltto i M co S < re 3 3 •e e a «fi 3™ Г н e a &ÏÏ •?<= oc „CO ћ X a a co M s e £• « 1 » S US' 013010.3 ,0 )^ Ol o 2 з-о » J 3 » £ ? ÏÏ 3 2-< а . Ј з » n " S a Suffira,, - S Ô £•»25 » i M î с * ч S M P C 1 ^ 3 S S 2 » > 3 s 5~oocSftS» e SeSS^S Š585 »2- w ^„iSac«-äSo £ 8 £ » г £ 2 » »Elsifass III I O S ? i ira g-lsfl' S' o i l з 1 « Л » « T g jj » 3 S Ë S 5 c s S o S e » K A 3 1 » » Core S a Palss < £ § S Me§iia o » 4 ! î ï » o o > з ° в S SffSS m s ^ И 3 01 3 M 3 w xi N • o « • o S a T? 1"* t » ^ CA o *̂. "£ î o и»в 2 ë I s? n e n S*3 > PÊs 0 2 . 5 l ç l So"* O.M.H sis B» S a o » 2 OS 3 *̂ ». s i si " l a s - * â v U ђ o 5 т а И f*S«l3f If las "J Ђ З б д . > 2 * 2§Ч5«!а> S 5 3 oSSl S, ^ M c o.™ •£ ca= tfiSSSl r s n CS Is e « l § e a US « o š § rt «M «D feC>l •S3 S" 0 3 * £ OS 3, s M) *-t SS rt. •a . x eu % > N 3 S S > < a es £ c ><£ O « -.£•§ « д ? c 9 § as ** es C " s 1 c 5 93 1бл> рЗ.2 l2sS 9§SS (б N _ C •fSc| • S o o . f i ^•ч ce c t? ^ и > o 3 ć < a n i S o 2 = o — e S - o •o 3 *» 7 'S - s •H N - f w a» > 0 C CS M S-4 .•S« Ss SB §E? t U <» . аз H N g « S S"? « D u;* i» 0 33 > «1 s es S v es џ. s 9 be л а o o CU ш 09 va „ w s IO C ce 3 )-) t» 0 C e H 3 c* 0 Q V w 0 N W 53ä-3**e»OS) iS § > S e e 2 « S o - 5 o > ed CS o e < "S*C u ' 0 ' ooey ca** > д P O ee-<-.N e > O.CS33 O o S S S - C « £ 4 5 37 ey Q ce cg јз ^ 8S^«ISSS e O C( £ _ S S И ?i3ii&:ï 3 5 ï ^ 2â-S?gS3* — ?* *j m ^ •= « â Q >ÏJ s. a"S^Ä<2o 5 3 C CS _ ü w . S u - a£ в к - f 2 S - . S o ö O C --. сз ^ 3 T- N а с с S з N e 3 S Sì ^ 8 ^ 1 Из;зд:1!§ i csxs2;3s,-"ÖNo« S MS>S«?°3e?'P 2 r* & £ » i_(. <-« л ^ r a w ai § M S 2 '§*&§ M > E t f f tffff 3 s ™ g" 2* o S 0 o Ml 2. m j ! o 5.3 Ç S'È? , e 9» s 0 o < B a O" >< 9 0 И >S sr?i B > S M «.S ß " rt> > 2 2. B I •M » ! a -" > *. S en « 2 8 o 8k * » en SB. 1° » f i >I sv 4 5 O » O - S3 *-o rare? 2 » o S c » Ô a iw.rt-SSr&B&»oo«3 S S r e c S r e - < O з- О , оава.д»»3»3 *-? « -. и ** м С л « <+a в и < co ?<: §§.! " ETC* " (5 ï s» O S " c 3 C H S 1 » g » o f f ™ 3 B I IsP| i ï l«P 2 N •a« • e s» ? o o - s« 9 CJ. i-t» 0 te V) o s o s sr Z s- o g s 4 < c 0 s o •< "d ""m >n ? 4 »S 5.'' « 0 n 1 (5"* si W * • S? os Î5 II »S B » . o 1 1 Si 0 « ч в л B s ïïe »suo a »og«3- g g » § S S 3 | S o EL ,S swa« i tu pi S 3 3 - « C o S o 3 a a S ö > « » o ' S S . ^ B g S ' TOS-gSM»3 O j » 1 » C o o 3.ff"3 «g Si? .Jagg" и и N »J 2 > з Д S O B ™ „ о З ^ ^ а о P 3 S* Г+ Q H- ! «wir0»0"? - STO ^ j q i D • o »1 a 1 ä e» 3 ž* Sls? o o » » o » S ï (̂ - K I U H i c t n n O N ' o 3 3 91 O O g?! » r ан gs -"§ tra.** 0> B 1 1 r> fia **i и o o * KÎQ. > cl» B ci» a =•? n ° o B gl? ss l o C T I o " Bï 3 | UNO- £ 9*0 NN s e н , н -j Ç E . • p* f£ S Ç E ia» Ht<- w g S N 0 5 Ô < te s- s g o ^ .t? S S gs a a 2? 3-? - " - â o e g g o B * S : 3 & s g ^ 2 l ? o Ûï Q à- » S ß S » Q. ff4"1-. » erg S 3 ' i £ n K ï : f ^ Ç. B s* 2 F o.- a r*- to ч s •* « era n -. ^ Н ^ З П Е " a î ? o 3 » 5 - s и ч 3 ч B o «a n> g^la^^B-o 3 Л л C O.g. " f f 3*43 $ n a g ГГ » A ** " " o g § » £ a o o » O f f i f f c a C C B 3" I DJ № I t I ^ (ђ g iT o B B S o a a> S » o t-t ZGODOVINSKI ČASOPIS (ZC) — osrednja slovenska historična revija glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, int. 210, lahko dobite naslednje zvezke »Zgodo­ vinskega časopisa« (ZČ) : 1/1947 (ponatis 1977) — 53 din 2-3/1948-49 (ponatis 1988) — 73 din 4/1950 (1987) — 68 din 5/1951 (1987) — 96 din 6-7/1952-53 (1986) — 140 din 8/1954 (1990) — 160 din 9/1955 (1989) — 73 din 10-11/1956-57 (1990) — 160 din 12-13/1958-59 (1991) — 340 din 14/1960 — razprodan 15/1961 (1989) — 56 din 16/1962 — pred ponatisom 17/1963 (1978) — 73 din 18/1964 (1980) — 68 din 19-20/1965-66 (1985) — 84 din 21/1967 — pred ponatisom 22/1968, št. 1-2 (1983) — 40 din 22/1968, št. 3-4 — razprodan 23/1969, št. 1-2 23/1969, št. 3-4 24/1970, št. 1-2 24/1970, št. 3-4 25/1971, št, 1-2 25/1971, š t 3-4 26/1972, št. 1-2 26/1972, št. 3-4 27/1973, št. 1-2 27/1973, š t 3-4 (1989) (1989) (1981) (1988) (1985) (1986) (1980) (1984) (1989) (1988) 44 din 36 din 40 din 44 din 44 din 44 din 53 din 48 din 44 din 48 din 48 din 28/1974, št. 1-2 (1988) 28/1974, št. 3-4 — razprodan 29/1975, št. 1-2 — razprodan 29/1975, št. 3-4 — 76 din (kmalu razprodan) 30/1976, št. 1-2 — 48 din 30/1976, št. 3-4 — 44 din 31/1977, št. 1-2 — 76 din 31/1977, št. 3 — 64 din (kmalu razprodan) 31/1977, št 4 — 36 din 32/1978, št. 1-2 — 48 din 32/1978, št 3 — 36 din 32/1978, št. 4 — 40 din 33/1979, 33/1979, 33/1979, 33/1979, 34/1980, 34/1980, 34/1980, 35/1981, 35/1981, 35/1981, 36/1982, 36/1982, 36/1982, 37/1983, 37/1983, 37/1983, 38/1984, 38/1984, 38/1984, 39/1985, 39/1985, 39/1985, 40/1986, 40/1986, 40/1986, 41/1987, 41/1987, 41/1987, 41/1987, 42/1988, 42/1988, 42/1988, 42/1988, 43/1989, 43/1989, 43/1989, 43/1989, 44/1990, 44/1990, 44/1990, 44/1990, 45/1991, š t l — št. 2 — št.3 — št. 4 — št. 1-2 št.3 — š t 4 — št. 1-2 št.3 — št. 4 — š t 1-2 št.3 — št. 4 - št. 1-2 št.3 — št. 4 — št. 1-2 št.3 - št. 4 - št. 1-2 št.3 - š t 4 - št. 1-2 št.3 — št. 4 — š t l — št. 2 — št.3 — št. 4 — š t l — š t 2 — št.3 — št. 4 — š t l — št. 2 — št.3 — št. 4 — š t l — št. 2 — št.3 — št. 4 — š t l — 48 din 44 din 40 din 33 din — 56 din 32 din 33 din — 48 din 33 din 28 din — 44 din 32 din 38 din — 40 din 38 din 32 din — 40 din 28 din 33 din — 44 din 36 din 32 din — 48 din • 36 din • 44 din • 48 din • 44 din 44 din 44 din 40 din 40 din 44 din 36 din 40 din 40 din 40 din 44 din 40 din 48 din 52 din 60 din 80 din Člani zgodovinskih in muzejskih društev s poravnanimi tekočimi društve­ nimi obveznostmi imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kompleta ZČ odobravamo poseben po­ pust. Za naročila, večja od 300 dinarjev, je možno brezobrestno obročno odplačevanje. Ob takojšnjem plačilu pri nakupih v vrednosti nad 500 din dajemo dodatni 10-odstotni popust. Za naročila iz tujine zaračunamo 60- odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Pri poštnini nad 8 dinarjev za­ računamo dejanske poštne stroške. Ponatise vseh zvezkov ZC, ki so že razprodani, lahko naročite v pred­ naročilu po posebni nižji prednaročniški ceni. Bibliografsko kazalo za prvih petindvajset letnikov ZC stane 32 din. Pu­ blikacije lahko naročite in prejmete osebno na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, prav tako pa tudi po pošti. INiTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp jr ZGODOVINSKI ôas.n 1991 941/949 120030126,1 COBIss ZČ, Ljubljana, 45, 1991, številka 1, strani 1-174 in I-VI