Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja \Jo% v .^esto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Ji 38 (341) Leto VIL Novo mesto, 20* septembra 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave:. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-».aložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Nobenih odstopanj in več odgovornosti pri izpolnjevanju okrajnega družbenega plana za leto 1956 Družbeni plan okraja Novo mesto temelji na načelu: aniževanje materialnih izdatkov v proizvodnji in dvig storilnosti. Prizadevanje v tej smeri pri izpolnjevanju planskih obveznosti in nalog je bilo in je temeljna naloga vseh gospodarskih čiiniteljev. Pregled izpolnjevanja družbenega plana v Prvi polovici leta pa kaže, da teh osnovnih nalog nismo vzeli resno, zaradi česar obstoja bojazen, da plan ne bo izpolnjen, 6e bo šlo tako naprej tudi v drugi polovici leta. Po količini 39, dobiček po le 34 odstotkov V prvem polletju je bil plan Izpolnjen P o količini z 39 odstotki, plan dobička pa ie s 34 odstotki. Res obstajajo nekateri objektivni razlogi, zaradi katerih je količinski plan zaostali za 11 c<"~;Lotkov (med nje spada p0-tptso '.vsnje električnega toka v prvih mesecih letošnjega leta, sezonski značaj znatnega števila poojetij m pod.), vendar pa hi moral biti dobiček vsaj tak, kot je dosežena proizvodnja. Pregled nam pove, da delovna sterilnost v podjetjih prej pada kot Taste. Z isti.m številom delovne sile količinski plan m bil uresničen, namesto da bi bil dosežen ob zniževanju delevne sile, kot je bilo predvideno v družbenem planu. V podjetjih vlada prizadevnost le do take viišiine, da dosežejo plače, potem pa M ne brigajo več. Z drugimi 'besedami: ne skrbi jih, če bo družba dobila sredstva za skupne potrebe ali ne. Značilno je, da je porabljeni odstotek za plače in druge dajatve pri večini podjetitj znatno višji kot je proizvodnja. Prav tako presegajo materialni stroški raven proizvodnje- V posameznih panogah državnega sektorja so bili v prvem polletju doseženi tile rezultati: industrija: plan po količini 37 NA MNOGU. LETA v zasluženem pokoju 25. avgusta je minilo 55 let, ko se je v skromni železničar-ski družini rodil Avgust Jaz-binšek. Kdo na Dolenjskem ne pozna Gizstelna — starega železničarja in borca za pravice delovnega ljudstva še izza mračnih dni črnožolte Avstrije in izkoriščevalske pred-cprilske Jugoslavije? Komaj 15 let star je med prvo svetovno vojno v začetku leta 1919 vstopil v železniško službo. Kot progovni delavec in pozneje kretnik je služboval na raznih postajah in se je takoj vključil v borbene vrste naprednih, železničarjev. Ob vdoru okupatorja je bil tovariš Jazbinšek med prvimi borci OF. Kdo bi mogel našteti vsa njegova pogumna de- janja, vse njegovo delo, v katerem mu je bila edina vodilna misel — -n.e!£prosna borba proti fašistom pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Po kapitulaciji Italije je bil nato vse do osvobojenja sekretar Okrajnega odbora OF Toplice in Novo mesto. Po osvobojenju se je zopet vključil v železničarske vrste ter je opravljal dolžnosti personalnega referenta postaje Novo mesto, več let pa pri Podjetju za vzdrževanje prog Novo mesto, kjer je tudi dočakal svoj pokoj. Naš neumorni delavec pa ne bo počival. Kot član Zveznega zbora proizvajalcev in kot funkcionar mnogih organizacij in društev bo tovariš Jazbinšek še nadalje delal v dobrobit skupnosti. Prav na njegov rojstni dan se je 25. VIII. 1956 kolektiv železničarjev vozlišča Novo mesto poslovil od svojega zvestega in najstarejšega uslužbenca. Izrečenih je bilo obilo toplih, zahvalnih besed za njegovo nesebično delo. Tovarišu Avgustu Jazbin-Sku-Iku želimo, da bi v miru in zdravju užival zasluženi pokoj in mu kličemo: »Še na mnoga, mnoga leta!« Novomeški železničarji odstotkov, plače 41 odstotkov, dobiček 31 odstotkov. Gozdarstvo: količinski plan 58 odstotkov, plače 38 odstotkov, dobiček 158 odstotkov. Gradbeništvo: količinski plan 36 odstotkov, plače 40 odstotkov, dobiček 22 odstotkov. Promet: količinski plan 35, plače 42, dobiček 10 odstotkov. Trgovina: količinski plan 39, plače 47 in dobiček 9 odstotkov. Gostinstvo: plan po količini 30, plače 29 in dobiček 10 odstotkov. Najbolj sorazmerno je izvrševalo plan v prvem polletju obrtništvo družbenega sektorja: po količini 48, plače 49 in dobiček 47 odstotkov. Kmetijske zadruge so izpolnile plan v prvem polletju: pf količini 98, plače 72 in dobiček 158 odstotkov. Zadružni sektor v celoti: količinsko 84, pjače 64 te dobiček 136 odstotkov. Pri tem je treba poudarili, da je bil tak uspeh dosežen v zadrugah predvsem zaradi nizkega planiranja, vendar pa je sorazmerje med količino, plačami in dobičkom pohvalno. Potreben je temeljitejši družbeni nadzor Na okrajnem ljudskem odboru je bil pred kratkim posvet predsednikov občinskih ljudskih odborov in načelnika za gospodarstvo, ki so podirebno razpravljali o izpolnjevanju družbenega plana v vseh panogah gospodarstva. Sklenili so, da bodo v prihodnjih dneh poiskali vzroke, čemu nekatere postavke, plana v posameznih gospodarskih organizacijah niso izpolnjene. Očito je, da v mnogih podjetjih nimajo čuta odgovornosti do izpolnjevanja družbenih obveznosti in se jim skušajo izogniti na razne načine. Je pa nekaj podjetij, ki vestno in v redu cdvajaijo družbene dajatve ter si prizadevajo, da izpolnjujejo vse postavke družbenega plana kolikor mogoče točno. Na posvetu so obravnavali tu- di druge vire družbenih dohodkov, ki so bili predvideni v planu, kot n. pr. davke in druge dohodke. Od treh razpisanih akontacij davka od kmetijstva je bilo plačano do prdčetika septembra 'le 65 odstotkov, od davka od obrti 46 odstotkov in ostalih poklicev okoli 50 odstotkov. To pomerii,, da dolgujejo davčni zavezanci 80 milijonov din na zapadlih davkih. Se slabše je v okrajnem merilu s plačevanjem taks, čeprav so te v nekaterih občinah v večini poravnane, v drugih pa ze-Lo slabo. Pri tem posebno tisti, ki taks niso plačali, vztrajno širijo govorice, da bodo takse odpravljene. S tem delajo nezadovoljstvo pri tistih, ki so svoje dolžnosti poravnali. .Seveda so trditve o odpravi taks brez vsake osnove in bodo tisti, ki jih niso plačali ali so utajili taflcsi podvržene predmete plačali še 50 odstotkov več. Nova gospodarsko politika terja trdno disciplino in izdatnejše napore Okrajni družbeni plan je zakon za vse, zato ga je treba tudi izvajati v vseh podrobnostih. So tu in tam objektivne težave, ki jih je treba upoštevati, v celoti pa moramo družbeni plan ne samo izpolniti, temveč tudi preseči. Qe bi šlo še v drugem polletju tako kot v prvem, bi družbeni plan okraja izpolnili le z 85 ods-toUki. To pomeni, da bi prišli z gospodarstvom v težaven položaj, iz katerega se ne bi lahko izkopali, saj je n. pr. znano, da se izdatki za družbene potrebe nso zmanjšali. Občinski ljudski oabori so s svojimi organ; (kot tudd okrajni ljudski odbor) skupno z množičnimi organizacijami vse preveč prepuščali izvrševanje plansk.h nalog samim podjetjem. S to brezbrižnostjo pa je treba takoj prenehati, kajti od uresničitve družbenega plana je v pr- vi vrsti odvisna naša življenjska raven, prav tako pa tudi nadaljnja gospodarska rast Dolenjske. In še: vsi smo bili načelno za novo gospodarsko politiko in njene zaostrene ukrepe v proizvodnji, varčevanju, večji delovni storilnosti in pod. Dokazati pa je treba v praksi, da smo tudi v dejanjih resnično enotni v borbi za zboljšanje življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi. Zal nam podatki o uresničevanju družbenega plana v okra'ju za prvo polletje povedo, da naša podjetja — razen izjem — niso uresničila pričakovanj. S pospešeno delovno vnemo je treba zato v sledečih mesecih dohiteti zamujeno. Padlim v spomin, živim v vzpodbudo pri uresničevanju svetlih ciljev naše revolucije — ta misel je vodila krajevno organizacijo Zveze borcev na Grabrovcu pri postavljanju spomenika NOB. Gospodarska poslovna zveza nova zadružna u: Vseh 40 kmetijskih zadrug in vinarska zadruga Kostanjevica je ustanovilo svojo gospodarsko poslovno zvez« s sedežem iv Novem mestu. 2e na letni lobčni zbor okrajne zadružne zveze Novo mesto 26. junija letos so prišli delegati s pooblastilom, da zastopajo uadruge pri ustanavljanju gospodarske poslovne i;veze. Ta dan je bil tudi ustanovni občni abor, ma katerem so izvolili 13-članski odbor. Ker pa je zakon o poslovnih zvezah (izšel (pozneje, je bil občni zbor 11. septembra letos v Novem mestu nadaljevanje usta riovnega občnega zbora. Na njem so obravnavali poročilo začasnega upravnega odbora, izvolili so nov upravni odbor, pretehtali delovni načrt gospodarske poslovne zveze ter sprejeli pravila. Sedaj je za ves okraj ena gospodarska poslovna zveza. Če bo pokazala potreba, jih bo v bodoče lahko tudi več. Hkrati pa teko priprave za ustanovitev proizvodnih po3l»vnih zvez. Teh bo v okraju več, v prvem obdobju verjetno štiri. Prva bo, kot kaže, ustanovljena proizvodna poslovna zveza v Beli krajini. Priprave za ustanovitev so končane. Bela krajina ie glede proizvodnje dokaj enotna in za- to za sedaj zadostuje ena proizvodna poslovna zveza. Nadalje predvidevajo eno proizvodno poslovno zvezo za kestanjevi-škc-žentjernejsko področje ,eno za območje bivšega okraja Trebnje in eno za področje Suhe krajine. V gospodarsko poslovno zvezo (tako ime so ji določili na občnem zboru) so se vključila zadružna podjetja: zadružno "trgovsko podjetje, bife, mesarija C ste račune v zdravstveno zaščito! Deset milijonov primanjkljaja v polletnem obračunu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje — Razmetavanju družbenega denarja in trošenju naših skupnih sredstev brez čuta odgovornosti je treba takoj narediti konec! — Več javne kontrole nad porabo sredstev za zdravstveno zaščito zavarovancev, sicer stanje ne bo boljše 1 Stosedem in osemdeset milijonov dinarjev je letos določenih v proračunu okrajnega zavoda socialnega zavarovanja Novo mesto za zdravstveno varstvo zavarovancev in njihovih svojcev. Teh 187 milijonov predstavlja 12 odstotkov vsega plačne-ga sklada v okraju. Razlika od 12 do 40 odstotkov, kolikor povprečno znaša prispevek za socialno zavarovanje, gre za pokojnine in druge dajatve socialnega zavarovanja. Ljudska tehnika razstavlja 0d 23. do 30. septembra — okrajni teden Ljudske tehnike 1 V olkvinu proslave 10-letnice Ljudske tehnike in njenega dela ter stoletnice rojstva Nikole Tesle bo priredil okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu od 23. do 30. septembra več razstav, nastopov dn zborovanj, na katerih bomo lahko spoznali delo te prekoristne in pomembne organiizaoije. Medtem ko so drugi okraji!.take pro-alave že imeli, bo organizacija LT našega okraja pod pokrov1-teljstvom predsednika OLO Franca Firkoviča priredila v prihodnjem tednu naslednje: 23. septembra: ob 8. uri dopoldne bo v sejmi dvorani ObLO Novo mesto slavnostna seja o-krajnega odbora Ljudske tehniko. Ob 10. uni bo po mestu parada obveznikov prcdvojaSke vzgoje, ob 11.30 pa bodo v prostorih sindikalnega doma odprte kar tri razstave: prva fotoama-tersika razstava Dolenjske, na kateri bomo poleg 150 dolenjskih motivov videli tudi prlbl. 150 fotografij z mednarodne fotograf sike razstave; radio-ama- VREME za Ca s od 2i. no 3«. SEPTEMBRA Bred! prihod njega tedna (okoli 26. septembru) manjSe poslaub-ftltnje vremena oziroma kratkotrajne padavin* z ohladitvijo. SIcer Ipdo In čer dan toolo vre- terska razstava bo pokazala s sodelovanjem podjetja »Telekomunikacije« delovni proces ob nasitajanju radijskega sprejemnika, prvič pa bomo videli v Novem mestu tudij, televizijske naprave. Razstava Šolskih ročnih del bo pokazala, kako po-trebne so šolske delavnice za ročna dela, kakšna naj bo njihova oprema in kaj vse na"se Šole že nudijo mladini na tem področju. Razstave bodo odprta teden dni vsak dan ob 8. do 19. ure, 28. septembra bo v Novem mestu posvet ravnateljev in upraviteljev šol ter predsednikov ObLO in predsednikov svetov za Šolstvo vseh občin o tehnični! vzgoji mladine in ročnem delu. 27. septembra se bodo zbrali v Novem mestu mladi tehniki našega okraja, 28. 9. pa bo na Grmu sbor dolenjskih traktoristov. 29. 9. bodo v Novem mestu Propagandne vožnje motoristov, 30. 9, pa bo zaključek razstav lin podelitev nagrad za najboljša fotoamaterska dela. V tem tednu bodo v kinu Doma JLA predvajali strokovne in poučne filmp s področja tehnike, kmetijstva, modelarstva 'in ostalih panog. Verjetno bodo pripravi^ posebno razstavo tudi Se modelarji iln lettalci. Okrajni odbor Ljudske tehniko vabi društva in klube LT, da sodelujejo pri pripravah in nastopiih v tem tednu.prav posebno pa se obrača na vodstva Sol v okraju, da organizirajo od 23. do 30. septembra izlete z ogledom razstav v Novem mestu. K obidku razstav in k prireditvam v prihodnjem tednu pa vabi organizacija Ljudske tehnike vse prebivalce Novega mesta in okolice! Polletni obračun okrajnega zavoda za socialno zavarovanje kaže skoraj deset milijonov dinarjev primanjkljaja. Dohodki ne krijejo izdatkov- Pregled uporabe sredstev za zdravstveno zaščito v posameznih zdravstvenih območjih pa kaže, da gre primanjkljaj na rovaš do-kajšnjega razmetavanja denarja in prekomernega trošenja brez čuta odgovornosti do družbenih skladov. V dokaz navajamo nekaj primerov, ki so jih obravnavali na konferenci šefov vseh ambulant v okraju s predstavniki socialnega zavarovanja v Novem mestu 8. septembra. Poleg zavarovancev, za katere plačuje zdravstvene storitve socialno zavarovanje, prihajajo po zdravstveno pomoč v splošne ambulante tudi samoplačniki. Razen Novega mesta je v ostalih krajih upravičencev socialnega zavarovanja velik# manj kot neupravičencev. Navzlic temu plačuje zdravstveni kader v zdravstvenih domovih in postajah skoraj izključno socialno zavarovanje. Zakaj? Zato, ker plačila nezavarovancev v večin primerih niso prikazana kot dohodek, pač pa se nekontrolirano izgube kot postranski zaslužek zdravstvenega kadra. Povsod res ni tako, je pa v večih primerih. Zraven tega pa je tudi dokaj očitega razmetavanja denarja Iz sklada za zdravstveno zaščito. Zeleanlčarska kolonija v Cegelnioi prt Novem mestu — sad pridnih rok in požrtvovalnega dela 2262 prevoženih kilometrov v 6 mesecih za obiske na domovih samo v eni občini Nedolgo tega je prišel na socialno zavarovanje,v Novo mesto predsednik občine Mokronog in se v imenu zavarovancev pritožil, da tamošnji zdravnik ne nudi zavarovancem dovolj zdravstvene zaščite. Kontrola pa je pokazala, da temu ni tako, pač pa je, sodeč po obračunih za zdravstvene storitve zadeva prav obratna! Na območju zdravstvene postaje Mokronog je 629 zavarovancev in upokojencev s svojci vred. Samo za obiske, na domovih je zdravnik v prvem polletju 1956 prevozil 2.282 km t Kilometrino po 40 din podnevi in 50 din ponoči mora plačati socialno zavarovanje, kot tudi pregled, bolnika. Nočni obiski so dražji kot tudi kilometrina, poročilo postaje pa izkazuje več nočnih obiskov in voženj kot podnevi. K temu je poučna primerjava zdravniških voženj in zdravstvenih storitev zdravstvenih postaj Šentjernej, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Na območju teh treh postaj je okoli 3000 upravičencev do zdravstvene zaščite na račun socialnega zavarovanja. In vendar niso zdravniki teh treh postaj imeli v istem času več obiskov kot v Mokronogu za 629 upravičencev! Se bolj značilna je primerjava prevoženih kilometrov. V Mokronogu 2.282, v teh treh občinah pa le 1.201 km! En zavarovanec stane socialno zavarovanje .v mokronoški občini še enkrat toliko kot v drugih občinah! Alj so zahteve zavarovancev v mokronoški občini pretirane? Morda niso v skladu z razpolož-jivimi sredstvi ali pa ni zaračunavanje postaje v redu. Kontrola je ugotovila (pa ne samo (Nadaljevanje na 2, strani) irf klavnica, podjetje LES da mlekarna. V upravni odbor GPZ volijo kmetijske zadruge dve tretjini članov, podjetja, odnosno obrati pa eno tretjino. Medsebojno poslovanje kmetij, skih zadrug in gospodarske P0"» slovne zveze bo urejeno s po-« godbo, i Na občnem zboru 11. septembra so potrdili poročilo začasnega upravnega odbora, ki je pri* pravil vse potrebno za ustanovitev GPZ. Obravnavali so tudi nekatera vprašanja, ki bodo ovirala uspešno delovanje p>* slovne zveze, na primer po* manjkanje primernih skladišč^ embalaže, primernih prevozni a sredstev in drugo. Občni ebor* je pooblastil upravni odbor, da sme najeti 19 milijonov investicijskega kredita za nakup 4 vozil, za nujna popravila obstoječih skladišč ter za pripravo nekaterih na.črtov. Prav tako sme upravni odbor ustanoviti nov zadružni obrat, če so dani pogoji, sklep o ustanovitvi pa bo moral predložiti v potrditev občnemu zboru. Upravni odbor lahko najame obratni kredit da 110 milijonov din. Na občnem zboru so tudi sprejeli sklep, da se gospodarska poslovna zveza vključi' v republiško izvozno poslovno zvezo in republiško poslovno" zvezo za preskrbo h. umetnimi gnojili in drugimi pripomočki za kmetijstvo. V vsako teh republiških poslovnih zvez j* •občni zbor izvolil po tri dele«' gate. Gradnja v Beltu Z investicijskim kreditom, ki ga je letos dobijo podjetje BELT grade centralno kurjavo V tovarniških prostorih. Brez gretja je delo pozimi nemogoče, posebno ker imajo opravka predvsem z železom. Prav tako kot grelna naprave pa so BELTU potrebni stroji, brez katerih podjetje ne bo moglo izpolnjevati proizvodnih nalog. Skrajšana pot Sinji vrh—Črnomelj S cesto Vrh gora — Dalnje nji* ve, ki jo pravkar trasirajo in pripravljajo zanjo načrte, za gradnjo, se bo razdalja med Sinjim vrhom in Črnomljem znatno skrajšala. Ta cesta, dolga 9 kilometrov in 300 metrov, bo zgrajena zaradi izkoriščanja lesa v predelu, kjer bukovina propada, služila pa bo koristno tudi prebivalcem Sinjega vrha in okolice za zelo ugodno bližnjico do Črnomlja in ždezniske postaje. Tako bo nova cesta, ki jo io*k>, kot zatrjujejo, pričeli gradit takoj, imela velik gospodarski in prometni pomen za te kraje. Partizanov zlet v Ribnici preložen Zaradi podvzetih zdravstvenih ukrepov za omejevanje otroške ohromelosti, ' je okrajna zveza Partizan Kočevje preložila predvideni okrajni zlet partizanskih društev v Ribnici v prihodnje leto. 50-detnico obstoja telesne vzgoje v Ribniški dolini bo tamkajšnje matično društvo proslavilo letos v novembru. Stran 1 »DOLENJSKI LIST« St. 38 (341) 200 TOM sd'utvUmft $eau G OS ADO VEG A skladišča v Bršljinu res ni težko najti. Prvič je t« velika dvonadstropna lesena stavba, drugič jo pa izda nešteto vonjav. Saj ni čudno: 150 vrst raznega listja, koreninic, cvetja in rastlin ima tu ebirališče, preden odpotuje da- kiiLogram, ima brezovo listje, cene ostalih zelišč pa so med tema dvema. In kje so najboljši organizatorji nabiranja? Predvsem tam, kjer so bili tudi prejšnja leta: KZ Stopiče, Hinje, Brusnice, Crešnjevec, Vsekakor Pa se je se je pričela bolj zanimati, zato nabiranje kar lepo napreduje. Seveda pa še malo ni na višini. Mnogo zelišč, ki pridnemu nabiralcu nudijo lep zaslužek, še. propada po poljanskih gmajnah :n košenicah. Podobno kot v Poljanah Je bilo v črnomaljski občini. Leta 1954 so zadruge odkupile komaj 993 kg zelišč. Letos je do 15. avgusta uslužbenec podjetja Ne-manič odposlal iz območja Vinice, črnomalja in Podzemlja že 26.000 kgl Osemkrat več kot pred Štirimi leti Leta 1952 je GOSAD odkupil vse leto v okraju Novo mesto in Črnomelj le 26 ton, letos do konca avgusta že 200 ton. Sedaj bodo pričeli z odkupom plodov — sipek, glog itd. Računajo, da bo znašal- promet do konca leta okoli 30 milijonov din. To pomeni 300 din narodnega dohodka na vsakega prebivalca v okraju za pobrani plevel in dru- go rastlinje, ki bi sicer šlo v nič. Koprive, slak, gladeževe korenine, cvetje rese, listje lapuha in desetine drugih plodov, ki Jih odkupuje GOSAD, so res take rastline, katerih odstranitev Je samo koristna- Se so velike možnosti za razširitev nabiranja zelišč. Zlasti v nekaterih krajih, kot je na primer občna Kostanjevica in s? ponekod, organizacija nabiranja ni dobra. Lepe vsot© denarja, ki bi ga ljudje s tem zaslužili, v te kraje ne pridejo. Mnogo vrst zelišč bi bilo vredno gojiti na dobrih njivah, ker bi dale veliko večji dohodek kot najbolj žlahtna kultura. Gojena zelišča vsebujejo navadno še boljše snovi kot divje rastoča. Nabiralcem in drugim, ki pridejo v Bršlrjin svetujemo, da si ogledajo nasade raizn h zelišč okoli GOSADOVEGA skladišča. Videli bodo, ka mesnicah, frizerskih salonih in pri »žur-fiksu« v kavarni, rastejo govorice in laži. k> begajo nepoučene ljudi. Kaj pravite, ali ne zaslužno take čveke in njihovi »duhovni starši« najstrožjo obsodbo javnosti? -ek Gospodarsko sodelovanje z Madžarsko V Beogradu so se 13. septembra začela pogajanja med delegacijama Jugoslavije in Madžarske o medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Avtomobili za težke invalide V našo državo je prišel prvi del pošiljke 44 avtomobilov znamke »Isetta«. Celotno pošiljko bomo dobili še septembra. Te avtomobile bodo s sodelovanjem glavnih odborov Zveze VVI razdelile republiške invalidske uprave invalidom I. skupine, ki imajo onesposobljene noge in uporabljajo invalidske vozičke. * tis le račune v zdravstveno zaščito (Nadaljevanje s 1. strani) v Mokronogu), da zdravniki opravijo ob isti vožnji več obiskov na domu, zaračunajo pa za vsak obisk posebno Vožnjo. Izjema je Zdravstveni dom Metlika Zdravstvene postaje in domovi so pri sestavi proračunov dohodkov predvidevali glavni dohodek in zdravstvenih storitev zavarovancem, čeprav je teh v sorazmerju z nezavarovanci zelo malo, vsaj na podeželju. Zaradi tega so storitve v domovih in postajah dražje tam, kjer je manj zavarovancev. Tako so na primer v Kostanjevici predvideli, da bo vse leto iskalo zdravstveno pomoč le 200 samoplačnikov. Sodeč po receptih v lekarni v Kostanjevici pa'jih je bilo v prvi polovici leta že 930. (Zdravnik je trdil, da je to to število daleč pretirano, ker da v lekarn: vodijo evidenco po številu zdravil, na enem receptu pa je po navadi več zdravil). Nikjer pa ni rečeno, da niso samoplačniki, ki so dobili recept v Kostanjevici, kupili zdravila budi kje drugje, V Mokronogu so predvideli 400 pregledov samoplačnikov, pa jih je bi/lo po evidenci lekarne v prvem polletju že 1.187. In vendar je občinski ljudsk; odbor v Kostanjevici sprejel sklep o podražitvi pregledov v ambulanti na 272 din, ker »posluje sicer zdravstveni dom z izgubo.« Bela vrana pri obračunavanju dohodkov od samoplačnikov je zdravstveni dom Metlika. Tam so imeli v prvem polletju 5.352 pregledov. Na zavarovance in njihove svojce odpade Ie 1.259 pregledov, vse ostalo pa na druge. Zato je zdravstveni dom v Metliki tudi pri 150 dinarjih za pregled pri polletnem obračunu pokaral pri bi tek. 16 obiskov je naredila, zaračunala pa 60... Grdo izkoriščajo šibko kontrolo tudi nekatere babice. Te imajo določeno, kolikokrat morajo obiskati porodnico. Če je rodila doma, in kolikokrat, če je rodila v bolnišnici. Tega določenega števila obiskov pa se drže samo pri predlaganju računov. Tako je babica iz Brš-ljina obiskala 9 porodnic samo 27-krat, zaračunala pa je kar 56 obiskov! Spet druga je napravila dejansko le 16 obiskov, račun pa napravila za 60 obiskov. Ugotovljen je primer, da je babica poslala na obisk porodnice svojega moža! Ker ni nobene prave kontrole, delajo kot se Jim zljubi, plačo pa le zahtevajo. So tudi med njimi izjeme, babice, ki vestno opravljajo svojjo odgovorno skižbo, toda o teh bomo pisali ob drugi priložnosti. Poimensko pa bomo razpravljali o takih, ki ne opravljajo službe, kot to zahteva predpis in za kar so tudi plačane. Namišljeni bolniki naj plačajo vse stroške Tudi teh je precej in tudi ti neupravičeno izkoriščajo ugodnosti zdravstvene zaščite in obremenjujejo zdravstveni kader. Ni malo primerov, ko nekdo kliče zdravnika na dom za prazen nič. celo v nočnih urah. Bil je primer, da je zdravnik prihitel na nujni poziv daleč v hrib k »bolniku«, pa ga je dobil pri kidanju gnoja! Na splošno ambulanto novomeškega zdravstvenega doma je tudi letošnje leto izreden naval, kot ga ni nihče pričakoval. " In ugotovitve zdravnikov, ki ne vidijo več iz dela? Skoraj polovica »bolnikov« je takih, ki jim ni nič! Pridejo v ambulanto, ker imajo v žepu zdravstveno knjižico, ker se hočejo izogniti delu adi pa si res domišljajo, da so bolni. Sem ih tja se še kateremu posreči izvleči kak dan dopusta in za to izkoriščajo naval bolnikov, ko se zdravnik ne more dovolj posvetiti vsakemu posebej. Ni malo primerpv, ko - se tak »bolnik« spomnj, da je bolan prav za cerkveni praznik ali za nujno delo doma ter gre zato v ambulanto na pregled, v glavnem pa po svojih potih. Zeln umesten je sklep, ki «o ga predlagali na konferenci, da bo vsak naročnik, ki pokliče zdravnika na dom neupravičeno, sam nosil vse stroške. Ta sklep je bil že sprejet, vendar kaže, da ga vsi zdravniki ne izvajajo. Sedaj so ta sklep dopolnili, da se nanaša tudi na obiske v ambulantah. Vsak, za katerega bo zdravnik ugotovil, da je prišel na pregled brez razloga, bo plačal pregled sam. Tak ukrep proti namišljenim bolnikom je potreben, ker taki bfe?.vestneži obremenjujejo zdravnike in jih odtegujejo res bolnim osebam, hkrati pa neupravičeno črpajo sredstva za zdravstveno zaščito. Tudi Pri zdravilih je veliko razmetava-vanja, kar je prav tako treba preprečiti. , Zdravstvena zakonodaja je pri nas zelo široka. Velika sredstva žrtvujemo za zdravje delovnih ljudi. Ta srodstva so družbena, zato mora biti tudj družbena kontrola nad njihovim trošenjem. Ce si delovni ljudje odtrgajo od ust tolikšna sredstva, upravičeno zahtevajo, da se z njimi koristijo samo tisti, ki so jim namenjena. Izločiti je treba vse namišljene bolnike, omejiti neosnovane zahteve zavarovancev v nekaterih področjih, ki niso v skladu z današnjimi možnostmi, zajeti v proračune ambulant dohodke od samoplačnikov ter odpraviti vsako drugo neupravičeno trošenje sredstev za zdravstveno zaščito, pa ne bo treba razmišljati, kako bomo krili primanjkljaj, ki je pri takem razmetavanju neizogiben! PRITISK TRAJA DALJE Pritisk na Egipt traja dalje, hkrati pa jvaraSča po sveta tudi odpor proti početju zahodnih velesil. Treinutno se taktika zahodnih velesil opira predvsem na ustanovitev ffrko imenovanega Združenja uporabnikov Sueškega prekopa, v jta namen so tri zahodne velesile sklicale tudi konferenco, ki se je začela včeraj v Londonu. Združenje naj bi imelo svoje pdldie, ki naj bi vodili ladje skozi Sueški prekop, Egiptu pa bi potem, plačali »določeno« odškodnino. Egipt se je, razumljivo, postavil po robu takšnemu očitnemu kršenju suverenih pravic in odločno izjavil Po svojem predsedniku Naserju, da ne bo dovolil ladjam ^ega »Združenja« prehoda skozi prekop. Egiptovski predstavnik" Je ameriškemu zunanjemu ministru sporočil, da bi pomenilo uveljavljenje zamisli o Združenju — vojno. Spričo tako odločnega odpora je na Zahodu — še predeni so to Združenje sploh dodobra ustanovili — že slišati glasove in vesti, da bodo ubrali daljšo pot — okrog rta Dobre nadc da bodo ZDA finansirale prodajo svojega petroleja zahodnoevropskim državam, ki ne bi mogle priti do srednjevzhodnega. petroleja, da bodo deln0 krile stroške »bojkota« Sueškega prekopa, se pravi, da bodo plačale drage vožnje okrog cele Afrike, ki podaljšujejo plovbo za nekaj dni itd. Medtem ko je večina izmed petnajstih povabljenih dežel na londonsko konferenco sprejela povabilo zelo obotavljivo in z mnogimi pridržki, pa na drugj strani čedalje bolj zori zanjisel o čim širšj konferenci vseh držav, ki so zainteresirane na svobodni plovbi skozi prekop. Medtem ko so na londonsko-konferenco povabili samo tiste države, ki so na prejšnji konferenci v Londonu podprle Dullesov načrt o mednarodni upravi nad Suezom, pa imajo na konferenco, ki jo je predlagal Egipt, dostop vse države. Okrog dvajset se jih je že prijavilo, med njimi tudi Jugoslavija.' Zanimivo je pri tem na primer stališče skandinavskih dežel, Norveške, Švedske in Danske ter po drugi strani Pakistana in Irana. Te dežele so izjavile, da bodo prišle na londonsko konferenco, toda ne zato, da bi Egiptu vsilili takšno* ali drugačno rešitev ali ga celo napadli, marveč zato, da bi proučili možnosti za mirno poravnavo spora. Potemtakem o zahodni enotnosti glede na Suez ni mogov« govoriti. To kaže že bežen pregled stališč držav, ki so članic« zahodnih vojaških paktov: Francija in Velika Britanija stojita/ na stališču — vse ali nič, Naser mora kapitulirati, pa čeprav bi ga k temu prisilili z orožjem; ZDA, ki niso toliko zainteresirane na srednjevzhodnem petroleju, hkrati pa si žele pridobiti naklonjenost azijskih in afriških dežel, hočejo ubrati srednjo pot, vendarle v bistvu le predvsem podpirajo obe ostali zahodni velesili; Grčija, čeprav članica Atlantskega pakta, je na strani Egipta, a proti Veliki Britaniji in Franciji, skandinavske dežele niso za nasilno ureditev, ampak za mirno poravnavo spora. So bi lahko naštevali razlike, ki so posledica nasprotij v zahodnem 8vetu — križanja interesov, starih neporavnanih računov, različnega odnosa do kolonializma. Sueški spor ali kriza, kakor pač imenujemo ta boj, ki so bfje v zadnjem času na diplomatskem, gospodarskem in drugih področjih, pa je hkrati pokazala, da je ogromna večina človeštva na strani Egipta zato, ker ta dežela branj svojo neodvisnost in ker je ogromna večina človeštva proti nasilju kolonializma. Na strani Egipta so arabske države, dalje dežele, ki so se šele pred leti znebile kolonialnih verig, ter vse tiste države — med njimi Jugoslavija — ki smatrajo kolonializem za nezdružljiv % načeli svobode, neodvisnosti narodov in miru na svetu. Da kolonializem streže na vse kriplje po neodvisnosti, je sueški spor najzgovornejši (a ne edini!) primer. Da kolonializem ogroža mir, pričajo križarke s topovi, naperjenimi na Egipt, pričajo bombniki, padalci itd. * • Ob obisku indonezijskega vala v Zahodno Nemčijo ln ta-i predsednika Sukarna v naši de žel; sta Indonezija in Jugosia vija podpisali izjavo, v kateri se zavzemata: za uveljavljenje aktivne in miroljubne koeksi-stence; za uresničenje načel ko vrnila obisk t zahodnonem-škim poslancem, ki so bili lani maja v naši državi. C V Beograd Je prispela delegacija norveške delavske stranke. S predstavniki SZDLJ Bandunške konference azijskih se razgovarja o raznih perečih vprašanjih, ki zanimajo .obe organizaciji. O Na VIII. kongresa KP Kitajske je bilo med drugim gre* ceno, da se je v tej deželi in afriških dežel; za enakoprav no sodelovanje velikih in malih držav; za gospodarsko in tehnično pomoč nerazvitim deželam; za spoštovanje suverenih -----, —~ *-----'---v- ---. —------ w, j - ------ pravic vseh dežel; za mirno po- vključilo v zadruge 110 milijo- ravnavo sueškega spora na pod lagi spoštovanja egiptovske s>u verenosti; za osamosvojitev še odvisnih narodov; za sprejem vseh dežel v OZN, ki imajo pogoje za to, predvsem LR Kitaj nov ali 91,7% vseh kmečkih gospodarstev, od tega v zadruga socialističnega tipa 75 milijonov gospodarstev. Industrijska proizvodnja se bo v prihodnji petletki povečala za 90,3° o, ske; za zmanjšanje oborožitve zgradili bodo 4000 km železnic, in prepoved poskusov z atom- 10.000 km glavnih cest itd. skim orožjem; obe deželi pa bo- 9 Z Reke je odpotovala v sta tudi razširili medsebojno so- Kairo druga skupina šestih ju-deiovanje na raznih področjih, govlovanskih kapitanov dolga Ob koncu izjave je rečeno, da plovbe, ki so se prijavili za pije predsednik republike Tito lotažo na Sueškem prekopu-sprejel povabilo, naj obišče In- O Prvi sekretar CK KP Sov-donezijo. jetske zveze Nikita Hruščev je • Naša parlamentarna dele- prispel 19. t. m. v Jugoslavijo na gaciJa bo 25. septembra odpoto- nekajdnevni zasebni obisk. Gostinski promet Letošnji promet gostinstva v Sloveniji, do 31. julija, je znašal 5 milijard 318 milijonov din, kar je 101 °/o od prometa v istem razdobju lani. Čeprav se je promet po vrednosti povečal, se je pa znatno znižal obisk gostov, oziroma število prenočitev. Vseh gostov je bilo 214.100, od tega inozemcev 36.100. Letino industrijskih rastlin Kmetijski strokovnjaki pravi .jo, da bo povprečni letošnji pridelek vseh industrijskih, rastlin .nekoliko manjši kot lani. To velja zlasti za sladkorno peso. ker so zaradi hudih spomladanskih padavin in poplav zasadili manj površin. Sončnic je bilo letos posejanih okrog 25.000 ha manj kot lani. Ta teden nabiramo Cvet jesenske rese (100 din), rdeče deteljice (100 din), črne-domače-kranske detelje (100 din). List volčje česnje-beladone (150 din), melise (150), ozko-listnega trpotca (80 din), pekoče koprive (40 din). Korenine volčje česnje-beladone (120 din), trobentice (150 din), malega divjega janeža (300 din), velikega divjega janeža (220 din), giadeža (65 din), bodeče neže-kompava (100 din), baldrijana (260 din), habata-srdljivi bezeg (35 din). Plodovi! jerebike (100 din), gloga (40 din), šipka celega (50 din), sipek luščine brez semena (220 din), punčkovna lepe rdeče barve, brez zelenih prežganih in zdrobljenih jagod (1000 din). Opozorilo. Nabirajte samo tu navedena zelišča, ker ostalih ne odkupujemo več. Cvet rese nabirajte samo toliko časR. doklor ne bo porjavel. Pohitite z nabiranjem. Kako smo uničili volčje leglo Tudi letos smo lovci Uprave lovišč »Rog« z vso vztrajnostjo uničevali največje škodljivce naših lovišč — volkove ln njihov naraščaj, toda nešteto mrzlih deževnih noči, ki smo Jih prebili v lovišču maja in Junija letos Je bilo zastonj. Sredi junija smo pričel} načrtno iskati volčje skote na terenu od Rajhenava, Kleca .Starega loga in Rdečega kamna do Podstenic in roških grebenov. Na tem področju so bila skoraj vsako leto volčja legla, zato smo sodili, da bodo tudi letos. Tone ln Cveto sta letos prva zaslišala tuljenje starih volkov ko s'a 27. Junija ponoči prisluškovala na Novem bregu. Dež ;u je spodil jz zasilnega skriv.n-1 šča na črešnji. Zle la sta na tla in zakurila ogenj ter spekla polha, ki sta ga malo prej ujela. Veselo novico, da sta zasli-^la volkove, sta povedala osta-1 m na dogovorjenem mestu dru. £i dan. Menila sta, da Je bilo tuljenje med Starim logom in Klečem. Napravili smo nov podroben načrt in odšli naslednjo noč spet na oponašanje. Se veliko napornih in neprespanih noči je minilo, preden smo ugotovili, kje približno bi moralo biti volčje leglo. Tudi na oponašanja so se stari redko oglašali. Minulo je tudi po osem dni, da se volkovi niso oglasili, vendar nismo odnehali. V noči od 28. na 29. junij sta Viktor in Cveto zaslišala dvakrat volčje Jože neae volčiča i* brloga tuljenje. Preiskavali smo zlasti teren »trikota«, >to je področja med cesto Kočevje—Novo mesto, kolovozne poti Kleč. vasi Ceste in poti Cesta Stari log. Zasedli smo vse prehode in čakali noč za nočjo. Volčjega tuljenja ni bilo. pač pa smo odkrili sledi iz smeri Suhe krajine in Malega loga, kamor je ta zveu-jad hodila na roparske pohode. Sele 7. Julij a smo odkrili novejše sledove prT Krakarjevem studencu. Z Janezom sva popoldne pričela preiskovat} Južni del tega območja. Volčji skot smo odkrili v neki jazbini, za katero sem vedel že poprej, seveda pa ne, da je prav notri volkulja spravila svoj zarod, ki ga je skotila na drugem kraju. Ko smo odkril; leglo, sem poizkušal r. oponašanjem priklicati mladiče na prosto. Na moje tuljenje je nekaj zaropotalo v jami. Janez .ln Jože sta bila že pri jami in v trenutku, ko Je mladi vofčič pokazal glavo iz jame, ga Je pokončal strel iz Jo-žetove puške. Sklenili smo. da nadzorujemo jazbino 1n hkrati skušamo dobiti stara dva. Menili smo, da v jazbini nj bil samo en mladič. Na pomoč smo poklicali ?e" Ivana in naslednje noči «pet čakali stara dva 1n nadzorovali lazblno, da nam mladiči ne bi ušli. Pred jazbino smo čakali tudi podnevi. Ponoči smo zasect- li položaje, izhod iz jazbine pa še zavarovali z pastjo. Komaj se je zmračilo, sta se oglasila 6tara dva. Proti jutru je stara prišla k brlogu. Jože, ki je čakal pred jazbino, je posvetil z lučjo, vendar je lahko videl samo rep volkulje, ko je skočila za .skale. Na čistino sploh ni prišla in tako je odnesla kožo. Pri nadzorovanju jazbine smo ugotovili, da so mladiči še notri, zato smo tretji dan minirali skale, da pridemo do njih. Cez dan smo razstreljevali skale, ponoči pa stražili. Selc četrti dan po dvanajsti mini nam je uspelo, da smo prišli do dna brloga. To noč se je ujel na past en volčič. Ugotovili smo, da ta ni zadnji. Zleze! sem v jamo in z baterijo odkril mladiča, ki se Je hitro oddaljil v stranski rov. Za mano je prišel v rov Jože, ki Je vzel s seboj past, iz druge strani pa je Ivan drezala palico. Kmalu je skočil na past en mladič. Z veseljem ga Je Jože privlekel iz brloga. Sedaj smo torej ujeli že tri. Naslednjo noč se je ujel še eden. Jaz sem trdil, da med njimi ni ti ' . i. ki sem ga videl v jami, ker tu nI nihl'e tako temno siv. kot je bil tisti. Žive mladiče smo ogradili na prostem, hntaloc^ da bomo privabili stara, ki sta sc rtnlno oglašala vsako noč. V mi. slecln i i noči se je ujel Še on mla-Hč, tod* temnoslvega še v«dji,> jw bilo med njimi. Cika- li smo Se več noči, toda brez uspeha. Po osem dnevnem čakanju je tovariš Lado ponoči v daljavi zagledal .senco, ki se mu je bližala po cesti. Bil je stari volk. Z naglim skokom se je ie-šil Ladotove krogle. Po tem sta se oba stara z mladičem oddaljila' in tudi prenehala tuliti. Volkulja je polegla šest mladičev nekako sredi maja v »tri-kotu« pod leskovim grmom v starem prašičjem ležišču. Ker so tod prihajali nabiralci krhlike. je stara prenesl i mlade v drug brlog pri Krakarjevem studencu, od tod pa nekaj dni predno smo jih odkrili, v jaz-hln«, kjer so bili dobro zavarovani. Ko smo Jih dobili ,so bilj stari 8 do 8 tednov. Vseh pet ujetih mladičev so bili sami samci. V želodcih so imeli kose me?a v velikositl dveh debelih jabolk In do deset dkg težke. Take kose mesa niso mogli jrami trgati, kar smo preizkusili, ko ,Fmo jih hranili, to, jim je morala »deliti« stara. Volčiči «o tolkali od 4 do 8 kg. Dolge prečute noči v-dežju In drugih vremenskih neprill-kah 'v gozdu, na drevesih In drugih č:ik:i!i"Mh, kJtkT smo pre-ž;ili za to škodljivo divjad le niso bile zastonj. Poleg unicV-nla petih mladih rnpirlev smo S| lovcj nabrali še več Izkušenj za lov na te «evarn*» Ciril Jasen« Pt.88<»4t) »DOLENJSKI LIST« " Stran S Kako je pri nas z otroško prehrano Ne, samo pri nas, tudi v drrj-državah, kjer mislimo »da se ; mileko in med«, so strokovnjaki ugotovili pomanjkljivo prehrano. Ne vplivajo samo življenjska raven ali !epe plaće na prehrano prebivalcev, ampak predvsem navade in obićaj v družinah in celih pokrajinah. Samo prisluhnimo otrokom, k: pridejo prvo leto v dijaški dom ali šolsko kuhi:h odkriva naša zdravstvena služba in jih zdravniki pogosto nakazujejo, so bile vidne že pred vojno in so še danes. Slabokrvno**)! je podivrženo pri nas 45 odstotkov otrok, le 2,7 odstotka otrok ima natjbolijši krvni sestav, 35 odstotkov pa zadovoljiv (iz referata dr. Lunačkove). Slabo razvite, mlahave mulce pri otrocih so kakor slabokrvnost, vzrok pomanjkanja mleka in živalskih beljakovin v hrani. Gnitje zob je silno razširjeno. V orvem razredu osnovne šole trna že skoraj vsak otrok nagnito šestico (prvi stalni zob, ki zraste otroku.) Vzroki segajo daleč nazaj. Noseče žene 'premalo pazijo na svojo hrano. Mleka, jajc, "sveže zelenjave in sadja jim navadno primanjkuje, zato se otroci že ro-de s slabimi osnovanu1 za zobe. Potrebno je seveda, da dobiva otrok do 14. leta, dokler traja glavna rast zobovja, primerno hrano. Neodpornost « proti nalezljivim bo! ezninii prehladom in manjša zmogljivost naših otrok v šo'!j sta tudi običa>mi posledici comanika-nia gradbenih (živilske beljakovine) in zaščitnih snovi (vitamini in rudninske soli) v hrani. Koristne nasvete za zdravo sodobno prehrano vam nudi knjižica: »Preprosta kosila« ter »MaTce in še kaj«, ki jo dobile v Okrajnem gospodinjskem centru in v knjigarnah. Č. M. Nov gospodinjski tečaj za zaposlene žene in dekleta Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu je priredil v zadnjem času več tečajev za konzerviranje sadja in zelenjave. 2ene in dekleta so spoznale sodobne in praktične načine kon-zervir. i|a, povedale pa so tudi, da si :c.t o še takih in tudi daljših gospodinjskih tečajev, kjer bi se naučile pravilno sestavljati jedilnike in okusno pripravljati jedi. Zato namerava Zavod za pospeševanje gospodinjstva začeti v Novem mestu trimesečni gospodinjski tečaj. Pouk bo v popoldanskih urah, da se ga bodo lahko ude'eži'le tudi delavke in uslužbenke Tečaj se bo začel 1. oktobra. Vse, ki si želijo poglobiti gospodinjsko znanje, vabimo, da se prijavijo. Vpisovanje je vsak dan dopoldne v pisarni Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Sindikalnem domu. Vodstvo zavoda Gospodinjski pomenkl Da hrana pozimi ne bo enolična naj si vsaka družina pripravi dovolj sadnih in zelenjad-nih shrankov, najmanj pa: 15 kg suhega sadja, ki dma veliko železa; 30 i sadnih sokov zaradi vitaminov in rudninskih snovi, zlasti čimveč zdravilnega bez-govega sirupa; 20 1 paradižnika; 10 I stročjega fižola; 15 1 kumar; 10 litrov paprike; 30 litrov mešane solate (srbske), ki nam ob pravilnem konzerviranju nudi dobro solato ali omako za zimo; 20 1 raznega sadja v obliki kompotov, ki so brez salici-la ln alkohola zdravo, osvežujoče okrepčilo; 10 1 marmelade, pripravljene na hiter, sodoben način za razne slaščice; 50 kg svežih jabolk najmanj na člana družine; 15 kg rdečega korenja; 10 kg rdeče pese; 15 kg črne redkve; 20 kg rumene kolerabe; 30 svežih zeljnatih in ohrovtovih glav, ln primerno kad, čeber ozr. škaf kislega zelja.. V zabojčku na svetlem, primerno toplem prostoru, mora vso rimo rasti peteršilj, ki ga potrosimo na vsako že kuhano juho, ker ima veliko vitamina A ,in C. Do januarja mora vsaka družina z vrtom imeti v zelenjad-ni zaslpnici dovolj endivijein radiča. V marcu in aprilu pa zimi v kleti. Njene bele sočne' liste uporabljamo za solato kot endivijo. Za vse mestne prebivalce, ki vrtov nimajo, pa morajo to zelenjavo preskrbovati zelenjadn« trgovine ln vrtnarije.. Življenje zahteva danes ođ človeka večjih naporov in spo* sobnosti kot nekdaj. Znanost odkriva tudi v prebrani nova pota za ohranitev zdravja in Iz Kostanjevice na Krki 23. september — krajevni praznik Otočca V Otočcu ob Krki bodo letos Že četrtič praznovali krajevni praznik. 14. leto že poteka, odkar so bili 23. 9. 1942 izdani najboljši aktivisti novomeškega okraja v Dogodek na cesti Ko sem vozil z motornim kolesom po cesti med vasjo Drago in Kronovem, sem opazil v pre-ce;šnji oddaljenosti za seboj luči avtomobila. Ker nisem videl niti slišal nobenega znaka za prehitevanje, sem vozii z normalno hitrostjo naprej. Pred večjim o-vinkom sem zmanjšal hitrost in zaslišal znak za prehitevanje. Umaknil sem se na skrajni desnt rob ceste. Avto me je orehiteval v ovinku, kar ie ©roti vsem prometnim predpisom. Ko me še ni prehitel z vso dolžino avtomobila, je začel zavijati na desno in na$!o ustavljati. Tudi jaz sem z vso silo ustavljal motor. Toda bila sva že skupaj. Iz avtomobila je izstopil direktor Moto-montaže, skočil proM meni ter me začel tolči s pestmi in zmeriati. Ker ni bilo konca, sem spustii motor in se mu umak- . |jL Presenečen nad tem dogodkom se sprašujem: ali nismo motoristi enakovredni vozniki cest? Mar naj pred avtomobili ustavimo motor in se umaknemo v jarek? Ali je morda obvezno, da motor ustavim, ga počakam in se mu od" krijem? Po prometnih predpisih pa imamo vsi vozniki motornih vozil enake pravice in dolžnosti. Andrej Peric Beceletovi jami v Zagradu. Kdo ne pozna prelepe Beceletove domačije? Sredi grmičevja, skoraj tik hiše, stoji velika skala, v katero je vzidana spominska plošča padlim tovarišem. Med njimi fe ime narodnega heroja Vinka Pa-deršiča - Batreje, ki počiva na otoškem pokopališču in ki je bil med ljudmi po Dolenjskem tako priljubljen in znan po borbenosti in požtrvovalnosti. Septembra 1942 je divjala po osvobojenem ozemlju italijanska ofenziva. Vinko Pa.deršič se je prebil skozi njo, nad Otoccem pa je izdajalec odkril bivališče aktivistov in jih izdal Italijanom. Vinko je junaško streljal v okupatorje, zadnji strel pa je prihranil zase. Prav takoso junaško žrtvovali življenja za svobodo tovariši Vinko Kos, Lojze Gregorčič, Beceletova Meri in Vi ran tova Fami. Letos bo začetek krajevnega praznika 22. septembra zvečer s predvajanjem slovenskega filma »Vesna«. 23. septembra zjutrai bodo kolesarske dirke v Otočcu, nato slavnostna seja, sprejem gostov, govor in počastitev padlih. Popoldne bo pester kulturni spored, vse prireditve pa bodo v obnovljeni dvorani Partizana, ki jo bodo ta dan odprli. K prireditvam vabita krajevni odbor Zveze borcev in Krajevni odbor vse domačine in goste! Anton Lapanje Naročajte in berite DOLENJSKI LIST! dioioioioioioi ljudsko izobraŽevanje se je začelo Prosvetno društvo Lojze Ko-šak je izdelalo na podlagi vsestranskega pretresa na sestankih množičnih organizacij m društev načrt za ljudsko Izobraževanje v sezoni 1009/87. Upoštevalo je najrazličnejše predloge in napotke, k; pa jih je moralo prilagoditi razmeram. V Kostanjevici bo v zimskih meserh tečaj za vse tiste, kii v času vojne niso mogli dobiti potrebne osnovne izobrazbe. Prav tako bo v ta tečaj vključilo vse tiste, ki iz kakršnikoli razlogov niso dobili osnovnega znanja. Tečaj, ki bo imel nalogo učiti branja, pisanja in tehnike št i— žrešne roparice, ki so se že zelo razpasle. Pod vodstvom starega kostanjeviškega ribiča Medve-na so tri dni lovili okoli otoka in nalovili okrog tri sto kilogramov rib. Po dolgem dolgem času je nekdanja ribiška 'Kostanjevica dobila na trg spet nekaj ribjega prlboljška. Da smo se tudi okoli rib usekali, ni treba še posebej poudarjati, ker v Kostanjevici tako in tako ne gre brez tega. ČEVLJARSTVO — NOVO PODJETJE V Kostanjevici je začelo delovati novo podjetje Čevljarstvo, ki bo izdelovalo čevlje, pa tudi stare popravljalo. Mars!- Pogled na del sejmišča z razstavljale! goveda na občinski živinorejski razstavi v Kostanjevici, katero je predzadnjo nedeljo obiskalo nad 500 ljudi šola je pretesna Šolski odbor v Tribučah pri Črnomlju je že večkrat razpravljal o tem, kje bi dobili prostor za pouk otrok. Tamošnja šola ima namreč samo en prostor za učenja. Tu se dren j a ćeli dan okoli 70 otrok. Prostor je tako majhen, da nimajo niti kje sedeti. V istem prostoru učitelj: hkrati poučujejo štiri oddelke dopoldan, učiteljica pa popoldan prav tako. Ker je pritlični del gole ure- jen za stanovanje, meitni šolski odbor, da bi se dalo stanovanje urediti na podstrešju, spodnji del pa preurediti za razred. To bi bil najcenejši način, kajti, da bi gradili novo šolo v do-glednem času, ni misliti. Re-šlitev bi bila tudi v tem, da bi za učiteljstvo dobili stanovanje izven šole. Otrok je iz leta v leto več in nekaj bo treba ukreniti, ker je pouk v sedanjem prostoru že skoraj nemogoč. rih'osnovnih računskih operacij, bo trajal predvidoma štiri mesece. Poleg tega bo redno delovala Ljudska univerza., ki bo imela predavanja vsako nedeljo. Gospodinje bodo imele dva tečaja. Prvi bo nadaljeval lanskega, to je gospodinjski tečaj, ki ga vodi gosp. učiteljica Raj-ka Počkar. drugi pa bo seznanil gospodinje s tehniko konzerviranja sadja in povrtnin. Na koncu naj omenimo še debatne večere po premierah gledaliških iger, ki bodo redno kot lani. Ti večer; ćmajo prav tako izobraževalno nalogo, saj se na njih brusijo mnenja in čistijo pogledi. KOSTANJEVTfiKI ribici SO SE POSTAVILI Pred nedavnim so kostanje viški ribiči poizkusili srečo. Zbra>-li so se na lov, da bi zatrli po- kod se namreč branijo popravljati staro, tako da je človek prisiljen zavreči, kar bi se še dalo porabiti. Novo podjetje je Kaj je možno in kaj ne V Novem mestu je možno: zgraditi vodovod, tlakovati cesto, urediti kanalizacijo, obnoviti vrsto stavb, zgraditi nekaj desetin novih stanovanj, postaviti nova mostova, popraviti ali na novo sezidati stotine metrov opornih zidov, postaviti več spomenikov, urediti več športnih objektov, kupiti a^lomobile in motorna kolesa, urediti oarke in poti za peke itd., itd., itd. . . . V Novem mestu pa ni mogoče postaviti neka i prometnih znakov im preprečiti kolesarjenje čez lesena mostova in po drugih poteh, ki so namenjena samo pešcem. „Ne, tega pa nismo zmožni. SPORT IN mtSNAVZGOOA Republiška odbojkarska liga Poraz, ki je pokopal upe Partizan na leskovih vejah Tudi na Črnem vrhu, kier smo se do sitega najedli borovnic, malin in brusnic, Je bii! o zolo lepo. Pred odhodom «no izvedi ža'irio slovesnost na grobu .sedemintridesetih, leta \ Potem je na vrsti učitelj, tisti postavke za nabavo inventarja, 1« pečat. Če je osebnost, osebnost takole: Niaše revije in ilustrirani državljan, ki je po svoji službeni ipd.Take odločitve so povsem ne- v etičnem pomenu besede, če mu Jj^j prinašajo dostikrat lepe re- funkciji dolžan, da skrbi za vzgo- mogoče in bi jih oblast morala "i žal sil za rast in napredek za- produkcije znamenitih del, ki bt jo. Vsi ti trije činitelji:^ obla«, krepko popraviti v koris* šole. \oda, če se je pripravljen odre- jih lahko za ma.lo denarja dali na starši in učitelj, pa največkrat.n* Človeka spreletj, ko vidi milijon- & tudi raznoterim osebnim ugod- $tene v okras šole in za izobraz- store dovolj, da bi bila hiša mla- ske investicije v kavarnah, bife- nosrim zato, da kar največ nudi bo mladega rodu. dossi dom kulbure, dom lepote \n jih, prodajalnah, bazenih ihd., v šoli, tedaj smo lahko prepričani, prav tako j« z opremo po na- svetiobe, čeprav bi se dostikrat marsikaleri Šoli pa so klopi iz ča- da bo šolo dobro vodi!, da bo Jih Lj.|ah. Marsikje so imeli zad- dalo marsikaj storki. sov Marije Terezije, ki jih je že tudi s skromnimi pripomoć- nja leta novo, pa ni dosti dru- 2e v prvem poglavju članka v«ta pokolenj po^'sem onemo>o- ki in sredstvi Šolo tako urediti, da gacna ^ taste, ki sem jo zgoraj bo resnično dom kulture. Odpra- navedel v polemičnem smislu s vil bo sivino in vse kar nanjo proračunom. Šolski »vemaf jc del splošnega ljudskega premoženja in bi «e moral čuvati z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Moral bi se očuvati za vrsto rodov, ker bomo Lihko le na ta način dvignili efektivno vrednost proračunskih sredstev. šok naj bo v cvetju, kot je v cvetni mladost naših otrok! ZadniiČ me je obiskala ugledna Zag.rebC.mfca. Ko pa je videla cvetje na šolskih oknih, je rekla: »O najdražji doti« sem mimogre- cua z» normalno deflo, de nakazal, da nase šole z mate- Vem, prav dobro vem, da gre-povedal. O hkii mladosti, tisti IZ rialno V™U?K° in dotokom sred- do in so šli za prosveto težki miši, ki je prva priča naših plahih s,ev if. družbenega fonda ne m o- l.jon, toda ob primerov, zgoraj korakov v življenje, ki je priča »£ biu Proračunska navedenega W«*r«Mi lokaiov, človekovih prvih skrbi in prvega s'redst? *>. P****+ postavke ki niso tako življenjsko pomemb-zaduvoljstva nad doseženim. .r*rem*,° ,J™kc' kiir vse 'e dostl" a. kot 'e, -s?,a'„razmeram pra-Kakor piščanci okrog ^.posledica nerazumevanja »n v, no, zaka; šola je najvažnejša nezainteresiranost). Nc morem si žila na slehernem narodnem tele-misliti srednjeevropskega proraču- su in bi jo tako morali upoštevana brez postavke za učila in knji- ti. ge, posebno še, ker vsi dobro ve- Marsikje so pri obnovi in grad-mo, kaj vse je storila zadnja voj- nji pomagali starši in učenci s na. Prav tako nc morem in no- prosrovoljnim delom, kar je pač Kakšna bi morala b-tt naša so- iem ,rajuinetj) da ^ investicijska poledica zavesti posameznika, kdaj kasneje nekaj besed, dane« »To je pa sia.rokopit.no« la? Predvsem bi morala imeU srCldjtva v Jo^ih proračunih sko- Stanši v tem pogledu radi ipoma- lahko povem samo le, da je šola »To ni starokopitno, marveč tehtnosti njenega pojava primerno faj pow^B črtana, ko dobro ve- gajo, prav tako kot radi povedo, navadno znotraj prav taka kot slovensko!« Tako sem ji odgovo-zgradbo. Morala bi imeti velike ^ ^ SQ skofA) ^ vsc]1 -o!an ^ je ^ neko^. ^aia ^ka in ta- spominja izkoreninil fo bo kot ril in rako rudi je. tn svetle učilnice, lepo oprenv;e- ^ krcpite VOinc^A viharja, ka. So ostri kritiki in ne vselej nekaj slabega v preteklosti. V šo- Da je slanje na nekaterih ione in dobro preskrbljene z osnov- stroški vzdrževanja se skoraj vsa- pravični, kar je povsem razum- H bo prižgal luč novih »poznanj lah takšno, pa je več razlogov, miru pripomočki, kakor so table ko Jeto pWVj^tlj0| to £ re% ];;.m Ko pripovedujejo, da je bil jn vrednotenj, oplojen z najdraž- Eden izmed najtehtnejših j« ta, itd. Morala bi biti primerno za- pri ,prejemanju in pbravnavi pro- šolski vrt nekoč krasno urejen, jšmi pridobitvami naše narodne da je ucitc!;srvo preobremenjeno io/.ena z učili, predvsem pa tako racuna fcažcjo ljudski odbori na da je bilo po šoli vse lepo prr- ter občeČloveške etike in zgodo- g najrazličnejšim delom. V bistvu urejena, da bi imela resnčni videz v^ino starcj,a> to pa je prav tako pleskano, povsod polno nagaČenih vine. je učitelj 'kulturni delavec in bi doma kulture. V šolskih učiJm- rej £