Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 1 K 60 v. za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v ce se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati „Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Cerkvena bremena. Minolo soboto je bila v deželnem zboru kranjskem velika razprava o cerkvenih bremenih. Povod tej debati je dal nasvet, naj se občini Velike Poljane pri Ribnici dovoli pobirati 182 odstotkov do-klade na vse davke, in sicer v svrho, da se sezida v tej vasi cerkev. Vsa dežela je strmela, ko je čula o tej velikanski, nečuveni prikladi, katere dež. zbor ni dovolil, in vsa dežela je poslancu dr. Tavčarju lahko hvaležna, da je pri ti priliki izpregovoril času in razmeram primerno besedo. Posl. dr. Tavčar je rekel, da slučaj, za kateri se gre, je sam na sebi tak, da je primerno izpregovoriti nekaj besed o bremenih za cerkvene namene. Jaz ne stojim, je rekel govornik, na stališču, da naj ljudstvo plača, ako hoče. V deželi se nahajajo faktorji, ki so poklicani varovati ljudstvo tudi takrat, če se hoče samo ugonobiti, in čuvati, da ne izkrvavi do zadnje kaplje. Toliko je gotovo, da, če bi so predlagalo 182% za kako šolo, bi nastal tak vihar, kakor ga še nismo doživeli. Razmere so take, da gotovi faktorji naše Verno in slepo ljudstvo lahko zapeljejo, da jim izroči zadnje krajcarje. Vernost — proti kateri nimam nič, ker sem sam veren se zlorablja, in čas je, da se to jeden-krat pove. Verska gorečnost ljudstva se zlorablja tako, da se znižuje gmotno stanje ljudstva. Pri tem mi no hodi na misel romanje v Rim, o katerem se zdaj toliko govori. Kakor sem se svoj čas oglasil proti temu, da so so nekatero šole zidalo preveč luksurijozno, tako moram tudi ugovarjati proti temu, kako se grade cerkvo. Nekateri duhovniki imajo strast, da naj njihova cerkov postane katedrala. To voIja ogromno stroške in ljudstvo trpi. Kadar pride v kako faro nov župnik, ima strast, da hoče vso prezidati in popraviti, v cerkvi in farovžu. Ravno v petek jo prinesel »Slovenec« iz Strug dopis, v katedru bo jo slavil neki župnik, ki je z Ogromnimi stroški prenovil župno cerkev ln župnišČe. Pri tem popravljanju in prenavljanju pa so župnikom posebno na potu konkurenčne obravnavo. Prišli smo tako ^aleč, da se izvršujejo cerkvene zgradbe v naši deželi večinoma broz konkurenčne °°ravnavo. V tem oziru tudi vlada ni ^roz krivdo in dopušča, da se zidajo balonski stolpi, no da bi se bila vršila konkurenčna obravnava. Tako se v Šmart-nem pri Litiji gradi cela katedrala. Vsakdo ^ Mislil, da se zgradba brez konkurenčne pb^avnave no bo dovolila. A dovolila se J■* V seji dne 19. aprila se je mlekarski zadrugi v Trnovem preložil rok za povračilo dež. posojila 1000 K za dve leti, za napravo mostu čez Ljubljanico pri Fužinah se je dovolilo 25% prispevka, za napravo kanala ob dež. cesti ob Železnikih GOO K. Sklenilo se je cesto pri Srajbarskem Turnu uvrstiti med dež. ceste in dovoliti krškemu cestnemu odboru 1000 K podpore. Bolnici usmiljenih bratov v Kandiji so je dovolilo 2000 K izredne podpore, krški bolnici pa se je dala pravica javnosti. # V seji dne 21. aprila se je po temeljitem poročilu posl. Božiča naročilo dež. odboru, da v prihodnjem zasedanju predloži načrt za napravo žirovske ceste, ki bo vodila v Logatec in na Vrhniko. Ravno tako se je sklenilo, da naj dež. odbor predloži načrt za preskrbljenje Suhe krajine z vodo. Občini Preserje se je dovolilo 500 K za napravo železniškega postajališča, za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami pa se je dovolilo 300 K. Važen jo sklep, da se ustanovi poseben zaklad za javna dela. Ko se to zgodi, bo dežela lahko v kratkem času izvršila mnogo važnih naprav. Pri razpravi o deželni kulturi je posl. Lenarčič grajal, da se pri posojilnicah nič ne skrbi za rezervne zaklade, Božič je govoril o uravnavi Sore in Ra-čeve, Modic pa o cerkniškem vodovodu. V seji 24. aprila se je posl. Lenk zavzel za uravnavo Krke. Pri razpravi o davkih, ki so se pobirali, jo bilo povedano, da je vlada lani odpisala od davkov 15000 gld. in to vsled ujm. Razni poslanci so prijemali davčno oblast radi njenega postopanja z davkoplačevalci. Poslanec Božič je ostro grajal postonjskega glavarja, ki je kriv, da se na Vipavskem ni nič odpisalo, dasi je toča naredila velikansko škodo. V isti seji se je tudi odobril proračun kmetijske šole na Grmu. V seji dne 26. aprila se je kmetijski družbi zvišala njena podpora na 4000 K na leto in se jej je dalo 1000 K za snovanje živinorejskih zadrug, cestnemu odboru v Radečah pa se je dalo 3000 K za preložitev ceste Radeče-Dvor. Glede naprave vodnjakov v občini Ustje se je po poročilu posl. Božiča sklenilo, zagotoviti prispevka 25%, in se je po poročilu posl. Višnikarja odobril novi pokojninski zakon za učitelje in njih vdove in otroke. V seji dne 28. aprila je poslanec Langer utemeljeval svoj predlog, naj se v vinorodnih krajih zajec izloči iz vrste one divjačine, ki se ne sme ob vsakem času streljati, Posl. Lenarčič je poročal o pre-membi postave glede reje goveje živine. Ta važni zakon je bil sprejet. Posl. Jelovšek je poročal o predlogu, naj se dovoli občini Vel. Poljane, da za zgradbo cerkve sme pobirati 182 odstotkov priklade na vse davke. Po daljši razpravi, v katero je posegel posebno ostro dr. Tavčar, čigar govor prijavljamo na drugem mestu, se je pooblastil dež. odbor, da sme dovoliti k večjemu 100 odstotno priklado. V seji dne 1. maja je prišla na raz-pravo prošnja, naj se konsum. društvu v Dobrepoljah dovoli podpora in posojilo. Poslanec dr. Tavčar je pri ti priliki brezobzirno ožigosal nesramno počenjanje tega konsuma in dokazal, da je društvo že danes bankerotno ter bi moralo prenehati. Prošnja se je odstopila dež. odboru, ki jo bo vrgel v koš. V isti seji je posl. Božič poročal o vinski klavzuli. Pojasnil je temeljito celo zadevo, na kar je bil sprejet njegov predlog, naj se vinska klavzula ne sprejme več v trgovsko pogodbo z Italijo, in naj se določi na laška vina carina 30 K. O prošnjah za podporo raznih notranjskih občin, kjer je žled provzročil škodo, je poročal dr. Modic. Prošnje so se odstopile dež. odboru, in sprejel se je predlog posl. M urnik a, naj se dež. odbor pooblasti porabiti 8000 kron, da kupi poškodovancem drevesa. O zadnjih treh sejah dež. zbora, ki so bile v četrtek, v petek in danes bomo prihodnjič poročali. Vprašanja naše kmetije! u. Ta proces življenja naše kmetije po letu 1848. je treba obširnejše razviti. Razvoj naše slovenske kmetije v novejšem času, katerega smo v največjih potezah v prvem spisu nacrtali, danes ne kaže po-voljnega stanja. Naše kmetije so po večjem zadolžene, fundus kmetij ni zadosten in naš mož nima sredstev, da bi zemljišča zboljšal, bodi, da mu manjka večje gospodarske, kmetijske izobraženosti, bodi, da mu manjka gmotnih sredstev za upeljavo tega in onega, kar bi mu delo zlajšalo, zmanjšalo in posebno večjih trgov za spe-čavanje pridelkov. Gospodarsko vodilo je: z malimi stroški, malo dela, dosti učiniti, veliko pridobiti. Kmet je postal leta 1848. prost tlake, desetine. Prej je le morda kakih 400 ple-mičev in nekaj škofov, samostanov in dosti farovžev najlepše kose naše zemlje imelo v lasti; kar je je kmet imel, bila je vezana na lastino grajščin ter cerkve. Za to, da je smel kmet na njej v borni koči bivati in iste nekaj za se obdelavati, dajati, storiti je moral grajski, farovški gospodi veliko. Smo povedali v prvem spisu koliko. Enkrat napišemo ta dela in dajatve posebej. Svoje hčere, fante postaviti je moral v prejšnjih časih vsako leto jeseni na ogled grajski, cerkveni gospodi, ki si je iz njih izbrala najlepše, najčvr-stejše za njeno službo. V hudih Časih je grajščina sicer dala kmetu semena, živila, ali drugače bi ta Btvarca poginila. Kmetije se tako res niso zadolžile, ker se niso mogle, ker za kmetske dolgove ni bilo tedaj zemljiščnih knjig, ampak iste so le služile in »o osnovale v svrho zapisov kmetskih dajatev in del v prilog grajske. Ali bože, živelo so je po pasje. Grajski lovski psi so se boljšo držali. Pa zdaj kmetuje naš kmet žo 50 let na prosti lastini in ne godi se mu dobro. Torej jo prosta lastina kmetova zakrivila zadolženje naših zdajšnjih kmetij! — Kar je moja last, s tem lahko delam, kar hočem. Kot pameten gospodar, ki iz zemlje svojo življenje dobivam, bom lopo obhodil ž njo, bom svoje zemljišče dobro obdeloval in ga varoval pred dolgovi, če ne vem, da jih zamorom v kratkem času poplačati. Po letu 1848. jo naš kmet na svojih zemljiščih precej pridelkov pridelal. Grajščine se dlje časa niso mogle uravnati v novem dolu z najetimi delavci, kmet pa je svoje delo kmalu našel. Vrednost zemljišč je za 20—30% zrasla. Naš kmet jo nešolan prišel iz farovške šole, mislil je, da si sme kaj privoščiti. Dosti je moral tudi nakupiti, delal je nekaj dolgov. Meščani so nekaj denarja imeli in mej kmeti bo že iz prejšnjih časov živeli krčmarji, ki to si denar delali. Dobil gaje. V mislih, da ima precej premoženja, jo v teh Časih začel pri izročitvih zemljišč precejšnje dote izgovarjati otrokom. Rimsko pravo, ki je bilo naravnost nasprotno prejšnjemu vezanemu gospodarstvu, ki je urejalo prosto lastino in ki je zdaj tudi voljalo za kmot-sko gospodarstvo, in ki vse otroke z jed-nakimi deleži po smrti kmetovi preskrbi, se je pri nas tako razvilo, da je jeden otrok dobil •#l.> posestvo proti plačilu dot drugim otrokom. Jemali so tedanji Hodniki vrednost zemljišč, kakor je bila v trgovini za podlago razdelitve kake kmetske zapuščine. Te dote go bile tako precejšnje. In oče je hotel dekleta spraviti v dobrei kmetije, naložil je velike dote prevzema-telju. Fant, ki je kmetijo prevzel, je imel že težavno izhajanje. Ko so ga brati, sestre za plačilo pritisnile, je iskal in dobil pri kaki hranilnici, pri nas pa težko, ker jih tedaj ni bilo dosti, ali drugod denar. Dolgovi so nastali. Obresti so se morale plačevati in gledati na to, da se dolg zmanjša. Plačati državne davke, plačati odveznine, plačati stroške, ki jih kmetija pri rednem obdelovanju v spremstvu ima, plačevati obresti in kak del dolga, to je bilo precej. Ta in oni si je v drugem pomagal, ali dolga ni bilo moč spraviti iz zemlj. knjig. Pa to le redko kdo in le tisti, ki je imel kaj prida hoste ali vinograda. Drugi so delali in delati morali zopet dolgove. Ti so se intabulirali na drugo stopnjo. To so bili sitni dolgovi. Večje obresti so upniki od njih zahtevali, ker že niso bili varni. Torej zopet več plačil. In zopet izročilno pismo z velikimi dotami in zdaj je bilo dosti. Zdaj so oderuhi prišli, ki so denar le dajali z mislijo, da kmetu zadrgnejo vrat, mu zemljišče prodajo ter ga kupijo in razprodajo, ali kmeta kot svojega sužnja na njem za-se delati pustijo. Politični pregled. Državni zbor jo sklican na dan 8. maja, ob enem pa sta sklicani delegaciji in sicer na dan 12. maja v Budimpešto. Zborovanje državnega zbora bo velikega pomena za nadalnji razvoj naših političnih razmer, čehi so vladi napovedali vojno. Čehi so pač računali, da jih bo desnica podpirala, a zanaš'ali se na to niso. Res se je pokazalo, da je vlada vse dosedanje zaveznike cehov vjela v svojo zanke. Prve seveda Slovence, tako da so zdaj Cehi povsem osamljeni. Cehi pa so tega še veseli, saj so bili Slovenci, Poljaki in nemški klerikalci samo ovira zanje ter so jih vedno zadrževali, da niso rosno in brezobzirno začeli vojno za narodno ravnopravnost in deželno avtonomijo. Cesar v Berolinu. Včerajšnji in današnji dan sta velikega politiškega pomena. To ve in uvideva ves svet, dasi no ve" nihče povedati, kje in na kateri način se najproj pokaže uspeh toga d nova. V petek je prišel naš cesar v spremstvu ministra zunanjih del, grofa Goluchowskega v Borolin k nemškemu cesarju, kamor sta prišla tudi brat ruskega carja, ki igra na Ruskem prvo politično vlogo, in pa italijanski prestolonaslednik. To je col kongres in da mora to imeti kak poseben pomen, o tem pač nihče no dvomi. Vojna v južni Afriki. Zadnje dni so se končno začeli Angleži zopet gibati. Kar se jo v zadnjih tednih poročalo z južnoafriškega bojišča, to je bilo vso broz vsacega večjega pomena. Zgodile so se pač samo več ali manj krvavo praske, ki pa na občni položaj niso nič vplivalo. Do tega tedna so Buri oblegali mosto Wo-ponor, a niso ničesar opravili in bo se morali umakniti. Angleži so zdaj s celo svojo armado kronili proti Durom. Obe armadi si stojita pri mostu Wynburg nasproti in jo pričakovati že tekom prihodnjih dni veliko bitko. Če zmagajo Duri, bi to imolo za Angleže, ki so oddaljeni blizu 300 milj od poglavitnega svojega mesta v južni Afriki, uprav usodnega pomena, Če pa zmagajo Angleži je za Bure izgubljena vsaj burska republika Oranje. Sicer pa se širijo po listih vesti, da se začno že v kratkem mirovna pogajanja. Domače in razne novice. Najnovejši napad na kmetijsko družbo. Naša kmetijska družba je klerikalcem trn v peti. Odkar se je klerikalcem izjalovil njih naklep, polastiti se kmetijske družbe, odkar so bili klerikalci na lanskem občnem zboru pobiti tako, da so izgubili vsako upanje, dobiti kmetijsko družbo in z njenim premoženjem podpreti klerikalne konzule, od tedaj preže samo na to, kako bi kmetijsko družbo ugonobili. Kmetijska družba je sicer najkoristnejša vseh naprav, kar jih imamo v deželi, njeno delovanje je v resnici blagoslovljeno, ali klerikalcem ni nič za to. četudi bi bil propad kmetijske družbe za kmetovalca prava nesreča, hočejo družbo vendar ugonobiti. Kaj je tudi klerikalcu za blaginjo kranjskega kmetovalca in sploh kmetijstva? Še toliko ne, kakor za lanski sneg. Kmetijska družba se mora ubiti — tako so prisegli klerikalci in to prisego hočejo izpolniti. In našli so vrlega pomagača. Ta pomagač je vlada. Politični uradniki stoje od nekdaj na stališču, da se kmetu ne sme pomagati, če je kmet reven in neumen, je lahko ž njim pometati. Naravno je torej, daje bila vlada z veseljem pripravljena, združiti se s klerikalci in ugonobiti kmetijsko družbo. Predložila je dež. zboru načrt zakona, po katerem naj se ustanovi deželni kulturni svet, ki naj kot strokovni zastopnik kranjskih kmetovalcev prevzame vsa dotična opravila kmetijske družbe, slednja pa naj ostane brez vse veljave in naj so potisne na stališče kake klerikalne zakotne zadruge. Vlada je to toliko rajo storila, ker je s tem podkupila tiste dvomljive svetnike, ki se jim pravi klerikalni poslanci. O tem vladnem načrtu so je danos razpravljalo v deželnem zboru. Izid to obravnave nam še ni znan, vendar upamo, da se bo posrečilo, odvrniti od kmetijske družbo pretečo pogubo. Romanje v Rim. Ljubljanski škof ima svojo muho. Človek bi jim žo ne ugovarjal, ko bi stroške plačeval škof, ki je vendar najbogatejši mož v celi dožoli. Toda škof hočo, naj ljudstvo tudi to muhe plačuje, dasi ima za cerkvone namene že zdaj velikanska bremena. Katoliška cerkev jo že sama na sebi strašno draga, k tomu pa pridejo šo drugi cerkveni davki in pa razno dajatve. Prod kratkim je škof vlekel več sto ljudi v Rim, kakor da bi bil v Rimu drug Bog, kakor jo pri nas. Pridobil je za to potovanje prav najrovnojše ljudi. Ti so nesli svojo krvavo zaslužene krajcarje v Rim, dasi doma le revno Životarijo, in povrh so nesli šo darila papežu, ki se kar potaplja v miljonih. Tako počenjanje je skrajno brezvestno in m čuda, če se čuje, da bo duhovščina naše ljudstvo še na boraško palico spravila. Bogoskrnnstvo. Prod kratkim se jo v Ljubljani zgodilo grdo bogoskrunstvo. Dva ničvredna človoka sta polomila neko križe in pod Rožnikom postavljeno lurško inutor božjo poškodovala in onesnažila. 1>0" liciji bo je posrečilo, da jo ta dva lump* zasačila. Eden se piše Ignacij Kvas in j0 pomočnik pri znanom klerikalnem knj>* govezu Broskvarju, drugi se piše Fr*n Škrl in je pomočnik v katoliški knjigoveznici, oba sta znana krščanska socialista. Mi se temu prav nič ne čudimo, ker poznamo naše klerikalce, vprašanje je samo, ali sta ta dva fanta opisano bo-goskrunstvo storila iz lastnega nagiba, ali sta bila od klerikalcev najeta. To pokaže sodna obravnava. Pripomnimo samo, da sta bila Kvas in Škrl prav pridna in Poštena fanta, dokler nista prišla v službo h klerikalcem. Za Vencajzem Povše. Ni še dolgo tega, kar smo poročali, da se je katoliškemu vinogradniškemu društvu v Ljubljani dokazalo, da se je bavilo s tihotapstvom in da je njega predsednik Vencajz Za to tihotapstvo vedel ter se ga še sam Udeležil v toliko, da je dobival vino v Manjših množinah, kakor po 56 litrov. O tej stvari teče sedaj preiskava pri finančni oblasti. Te lavorike, ki si jih je pridobil Poslanec Vencajz kot načelnik tihotapskega društva, ne puste spati poslanca Povšeta. Menda iz same jeze je oni dan na ljubljanski trg postavil vse polno postrvi, ki niso imele postavne mere. Povše je v deželnem odboru poročevalec o ribiških zadevah in se vedno hvali, da je strokovnjak, bil je vodja kmetijske šole in je Pomagal sestaviti sedaj veljavni ribiški zakon, sam se pa tega zakona no drži, nego lovi in prodaja postrvi pod postavno niero. Ljubljanski magistrat pa tacih špa-Sov ne razume, tudi če jih dela kak Povše. Magistrat je rekel, kar velja za vsacega kmetica, to velja tudi za poslanca Povzeta in je postrvi konlisciral, četudi je Povše vpil, da je vse skupaj letelo. Pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski. O pogozditvi kranjskega Krasa Prejeli smo sledeče poročilo: Dne 21. snšca t. 1. pričela je pogozdovalna komi-Slja na 9. krajih svoje delovanje. Ti kraji v političnem okraju postojinskem, in sicer v davčnih občinah Senožeče, Gabrče, kritof, Famlje, Trnje, Palčje, Parje, llodo-bova vas, Norin, Postojina, Kal, Sevce, lavina, Stara sušica, Trnovo, Vrhpolje in tipava, in obsegajo 138 ha popolnoma °Postošenega kraškega sveta ter 138 ha 6 obstoječih nasadb iz prejšnjih let, ka- lero so vsi0d poškodeb povzročenih po Očesih in suše popravila potrebne. Skupno 8e bodo za to delo potrebovalo 21/« mili-Jona raznovrstnih goznih sadik. Pogozdo-Valna dela izvršujejo so pod nadvodstvom C" kr. gozdnega nadsvotnika in doželno-Sozdnega nadzornika W. Golla. Nadzorno posameznih de'avnih krajev izročeno ^ C' ^r. gozdarjem in čuvajem kraških ^aaov. Število delavcev obstoji iz poprečno 1800 oseb iz sosednih vasi, ter na vsakem delavnem kraju 150 do ^ koških, ženskih, mladeničev in de-^ pri dolu.' Dnina delavcev znaša od ^, vin. do 2 K. Vsled neugodnih vremen-ln razmer so bo v letošnji spomladi t Kozdovalna dela zelo zavlekla. Navzlic ^ zaprek se je nadejati, da bodo namerna dola do 15. maja t. 1. končana. Po naVJ"Š°nom letošnjem pogozdovanju bode % nJ*kem Krasu vsega skup 1590 ha ^slo$enoga sveta pogozdenega in umne-^gozdnemu gospodarstvu izročenega. 25 jSt ln gospodarski napredek v 15 do , 8tarih nasadbah priznavajo že se-^ob Prebivalci, ker pri čiščenju istih pJ2f Nabiralce las opozarjam s T tem uljudno na mojo firmo. *SQ «««< • «e e a es 0 • 0 -c 0 • •o S * -2, -c 'Z « °- o ._T ■So f<> > 2 ° o-o -g — co -Q N 2 "5* O. > 0 t t H 9 Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za pr o varanje računaj oČih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukuanejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztoBem učinkom v stotisoC družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljSi nadomestek. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljublj^1'