Poštarina plačana ROMrnecna Štev. i«— Štev. 13. : V LHiblianl, dne 25. marca 1926. k@t© IX. * Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Preiernova ulica 54 Uredništvo ..Domovino", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 tUrointna ta tmcaitro: četrtleta* 7-ft Me, pcikfcc IS Dir, celoletie 30 Dia; za luozemstro: tetrtlct« 13 &(g, »cHtfec M IH«, celoleto« 4« Din. — Riinc poitne hrailUlee, j«£roii»ke v LJsMJmS it 10.711. Naglavni greh klerikalne stranke Marsikdo je danes pristaš SLS le še zaradi tega, ker je v dobri veri. da ta stranka dobro dela in da pametno zastopa koristi slovenskega ljudstva. Tistih, ki si od politikujočih duhovnikov dado natvesti, da je vera v nevarnosti in da bi bila vera brez SLS izgubljena, tistih tu ne uvažujemo, kajti to so duševni siromaki, ki bi jim taki duhovniki ravno tako lahko na-tvezli, da bo pojutrišnjem konec sveta. Duhovnik, ki meša vero v strankarstvo, je bogokletnik, kdor pa mu verjame, da je n. pr. greh brati «Domovino» ali voliti SDS, ta je teliček, ki mu ni pomoči. So pa tudi ljudje, ki vedo, da SLS vero samo zlorablja, a mislijo, da so kulturne in gospodarske koristi Slovencev dobro varovane od SLS. Zakaj? Ker je SLS proti Srbom in ker je za avtonomijo. Jaz pa pravim, da sta ravno ti dve stališči krivi vse naše nesreče in slabega gospodarskega položaja. V času, ko se celijo naše vojne rane in ko je vsa Evropa v gospodarskih stiskah, bi poslanci morali paziti edinole na gospodarske koristi ljudstva. Kaj pa je delala in dela SLS že sedem let? Potem ko je bila tri leta v Beogradu in v Ljubljani sama na vladi in je odpravila deželno avtonomijo na Kranjskem, razpustila okrajne zastope na Štajerskem, potem ko je izdala skupaj z drugimi strankami, največ z radikali, vse one zakone (n. pr. o zvišanju taks itd.), proti katerim zdaj tudi ona kriči, je ista SLS od leta 1921. začela novo gonjo proti Srbom v »Domoljubu«, »Slovenskem Gospodarju«, s prižnice in še bolj v agitaciji med ljudstvom, obenem pa izdala geslo: Avtonomijo ali smrt! Avtonomijo, to se pravi škofovska vlada v Sloveniji. SLS se je obesila za frak Stepanu Radiču, hvalila ga je do neba, in ko je šel v Moskvo med boljševike, je bil v «Slovencu» slikan kot najpametnejši politik in mučenik obenem. Leta 1923. je SLS preprečila volitve v oblastne in okrajne skupščine ter sta malo premišljajoča gg. Smodej in dr. Brejc v imenu S v Zagrebu podpisala protokol, ki je ob--•M. podporo- sameradikaiski centralistični vladi. Ta vlada se-je s pomočjo SLS dr/ala vse leto 1923. in so io šele PribičevČč m tro-vgrjši.zrušili, marca meseca 1924., potem ko V. v finančnem zakonu že uvedla silna nova bremena in povišala zemljiški davek. SLS je bila tista stranka, ki ie veš ta čas držala pokoncu centralistično vlado, v kateri ni bilo nobenega Slovenca! To je zgodovinska resnica. Leta 1924. je podprla Radiča, ki je v inozemstvu razdiral državo. Šele SDS je razbila to zvezo Radiča z dr. Korošcem na jesen leta 1924. z razpisom volitev. Po zmagi Narodnega bloka je kmalu nastopila današnja vlada radikalcev in radičevcev. Kdaj je torej mogla SDS svoj program izposlovati? Med tem se je položaj SLS v Beogradu zaradi vednih hujskanj proti Srbiji in cirilici tako poslabšal, da je 20 njenih poslancev izgubilo vsak ugled. Naglavni greh SLS je, da je ona. ko je bila do leta 1921. na vladi, sama glasovala za vse ono, kar zdaj preklinja, od tedaj pa na tako nespameten način s svojo avtonomijo in hujskanjem razbija okrog sebe, da se ji vse smeje, zlo te nespametnosti pa občutijo slovenski kmet, trgovec, delavec in obrtnik. Jaz sem že mnogokrat rekei in pri tem ostanem, da je položaj Slovencev le zato tako slab, ker so Slovenci od volitev 1.1920. naprej ves čas kazali klerikalno kopito proti Beogradu. Kdo se ga boji? Kdo se hoče nanj ljubeznivo ozreti, ko gre od njega samo sovraštvo? Klerikalizem je bii komaj še dober za Avstrijo, v Jugoslaviji pa je za^ ljudstvo, ki se ga oklene, prava gospodarska propast. Ako bodo Slovenci res hoteli sodelovati pri državnih odločitvah, kakor se spodobi in kakor jim gre v državi, ki je ravno" tako njihova, kakor je srbska ali hrvatska, bodo morali SLS poslati tja, kamor spada: med neljube spomine na žalostno preteklost, v starinarski muzej. Narodni .poslanec ar. Gregor Žerjav. -r^li Iz pisma starejšega župnika Poštena duhovščina obsoja zlorabo vere hi cerkve. u- ..in., v politične namene. .stfisv^tnii / - '-i m nif Na naš poziv, naj se izjavi poštena duhovščina, ki vkfPšvojo glavno nalogo v-vestnem izvrševanjftLŠvOjega-pdklicaSihine v dnevni politiki, ali odobrava nedostojni nastop ljubljanskega škofa proti «Domovini», smo prejeli daljše pismo od uglednega, starejšega župnika na deželi. Iz tega pisma navajamo par glavnih značilnih odstavkov, ki dokazujejo, da trezno misleča slovenska duhovščina nikakor ne odobrava, da se postavlja ljubljanski škof kot zastopnik katoliške cerkve očitno v obrambo pogrešene politike klerikalne stranke in da z zlorabo svojega cerkvenega dostojanstva nastopa kot agitator proti listom SDS, zlasti proti «Domovini», ker škoduje s tem ne samo'svojemu škofovskemu ugledu, ampak tudi ugledu katoliške cerkve same, ki jo zastopa. Omenjeni župnik, čigar imena žal na njegovo željo ne smemo navesti, da bi ne bil izpostavljen neljubemu škofovemu preganjanju, nam piše med drugim: «Reči moram odkritosrčno, da me je škofovo pismo v «Domoljubu» proti Vašemu listu zelo presenetilo. O tej stvari sem se raz-govarjal z nekaterimi svojimi duhovnimi tovariši in bili smo vsi mnenja, da g. škof ni ravnal- prav, ker se je javno spustil v politični boj kot zastopnik cerkve proti gotovi politični.'stranki. Mi dušni pastiril namreč vemo, da niso dobri katoličani in verniki naše katoliške., cerkve satjio pristaši SLS, ampak tudi pristaši drugih strank in seveda tudi Samostojne demokratske stranke. Zato obsojamo, vsaj kar nas je trezno mislečih, da se pristaši gotove stranke ali celo stranka sama orotrlašaio za brezverce, ker se na ta način samo odbijajo od katoliške certve. Ni mogoče, da bi bili vsi katoličani enega političnega naziranja, saj gre v politiki večinoma le za posvetne stvari. Lahko pa smo vsi dobri verniki. Še bolj škodljivo je, če se pristaši kake stranke kljub temu, da žive pošteno in verno življenje, proglašajo za brezverce, in če potem ti ljudje vidijo, da mnogi pristaši nasprotne stranke, ki ni proglašena za brez-versko in ki hoče biti zaščitnica cerkve, ne žive preveč zglednega in v resnici krščanskega življenja. _ Vidite, to so stvari, zaradi katerih jaz, ki imam vsak dan opraviti z dejanskim dušnim pastirstvom, ne morem odobravat? zadnjega škofovega nastopa proti SDS ki njenemu tisku. .....iHna ttiarai Seveda sem jaz in mnogi moji sobrati mnenja, da škof tega ni storil iz lastnega nagiba, pač pa na nasvet one ljubljanske duhovščine, ki ji je politiziranje ljubše kakor dHŠpo pastirstvo in ki nimajo prave ljubezni napram svojemu poklicu. Ne rečem, da je tai^' duhovščina samo v Ljubljani, tudi na deželi jo : je," žal, mnogo, toda v Ljubljani odločuje v vodstvu in tajništvu SLS v vseh njenih .(Političnih, posvetnih, socijalnih in gosioodarskih organizacijah. Ker pa se zaradi svojeg;a sodelovanja v politiki čuti prizadeta, m. soodgovorna pri političnih neusp^ptti SLS, skuša uporabiti vsa sredstva, da bi preprečila nazadovanje SLS, pri čemer se posMfljr tudi g. škofa, ki ga o vseli dogodkih sanrt enostransko informira. Nič čudnega ni, ce.g skot v dobri veri (?) nasede tem ljudem, ki.p« mojem mnenju dostikrat niso vredni, da nosim duhovniško suknjo.' ker sejejo samo ne* potrebno sovraštvo. Hudo je nam vsem. ki res Uubtnx vero naših očetov in svoj narod. Nič čudnega ni, ako zaradi teh ljudi tudi OStatt itaboviiikl trpimo na ugledu, ker je javnost pač navajena, da po par slabih zgledih tudi ostak) družbo slabo sodi. Vem. da ne delajo prav, vendar pa bi želel, da bi se zaradi Ogleda duhovniškega stanu ne razpravljalo preveč na dolgo o teh stvareh po listih, ker trpimo potem tudi nedolžni, a tudi ugled Cerkve same. (Nam je resnica nad vsel Ako M m greh molčali, bi greh podpirali in bi se razmere nikoli ne zboljšale. Tako uči tudi katoflika cerkev sama. — Op. uredništva.) Jaz ne rečem, da mi vse ugaja, kar •Domovina* piše. Marsikaj bi raje videl, da bi ne povedala. (Zakaj? — Op. uredn.) Kljub temu pa moram priznati, da prinaša marsikaj peo&aeca In tudi lepega, kar moram pohvaliti pO Svoji vesti tudi kot duhovnik. Ce primerku ta Ust z marsikaterim drugim, moram reči, da se trudi pisati dostojno. Doslej tudi Se,nisem zasledil, da bi napadala •Domovina« vero aH sramotila verske resnice, kar se niti Skof nI upal trditi, četudi to »Domoljub« z zlobnim namenom podtika. Prav zato pa se ml neumestno zdi, ako škof v obrambi politike SLS prepoveduje kot cerkveni nadpastir čitanje »Domovine«. Vem namreč dobro., da <0 »Domovina« mnogo čita na deželi, zaradi Česar Me lahko sami »previdlio, kal1 le res al ne. Saj se je po mojem mnenju ravno zaradi tega tako razširila,, ker so videli, da ni VSe resnica, kar nasprotni listi trdijo. In če ljudje spoznajo, da tudi nI res. kar Skof trdi. potem Je seveda to za »Domovino« sicer dobro, žalostno pa je za našo katoliško cerkev, zakaj kaj takega je po mojem mnenju očitno pohujšanje. (Ml smo se ravno zaradi tega vedno borili proti zlorabi vere v politične. namene. — Opomba uredništva.) Gotovo vprašujete, zakaj na vse to molčimo duhovniki, ki na tihem ne odobravamo postopanja našega g. škofa v obrambi SLS In njene zgrešene politike ter postopanja onih ki so napravili iz cerkve božje politično tamŠJsko hišo. Glejte, mi smo duhovniki in nas vežejo mnogo bolj ostre cerkvene po- |. stave kakor pa druge vernike. Kako naj se j duhovnik upre svojemu škofu? To je zelo i tehten vzrok, pa kljub temu sem dostikrat i mislil nastopiti javno proti tem izrastkom v verskem in cerkvenem življenju. Glejte, vedno sem se zbal, da bi bilo vse zaman in da hi pohujšanje postalo še večje, ako bi se duhovniki javno napadali med seboj. Zbal sem se. da bi bile moje moči preslabe, da bi v tem j izbruhniti , boju omagal napram premoči, d oči in bi ; Cerkvi in narodu ne mogel koristiti; kakor želim. Zato sem molčal in se vdal v voljo Politični pregled • Vsa javnost vi, da sedanja vlada radikalov in radičevcev že dolgo hira na svoji notranji razkrojenosti in da mora siej ali prej priti do poloma. Dogodki se v zadnjih dneh vrstijo s tako nagfico, da utegne prav nenadoma kriza vlade. ki lahko rodi dalekosežne posledice. Naha- božjo. Zagotavljam Vas pa. da mnogo molim.! f1150 56 Pred "klj^im gla^vanjem v dr- enim oči In trdovrat- žavnetn Proračunu, ki naj bi s L aprilom stopil naj bi Bog odpri zaslepljenim ni in zakrknjena srca. Mogoče me bo Bog uslišal v svojo večjo čast in slavo ter dal spoznati vsem svojim služabnikom, ki se imenujejo njegovi namestniki na zemlji, da Cerkev, ne sme biti politična stranka, ampak ljubeča mati napram vsem svojim sinovom.« Tako se glasi pismo našega župnika z dežele. Nimamo mnogo pristaviti; poudariti pa moramo z ozlrom na konec njegovega pisma, da Bog ni samo rekel »Molil«, ampak «MoII in delaj!* To se pravi, da je vsakdo sokrlv. kdor pusti, da se vera tn cerkev vlačita v blato s tem, da se na farizejski način zlorabljata za politične strankarske namene. Kljub temu smo g. župniku Iz srca hvaležni za njegove* pismo., ker nam v marsičem potrjuje, da smo imeli prav. kadar smo v našem, listu pisali proti vmešavanju vere v politiko. To pismo nam dokazuje, da smo- na pravem pota in da so med slovenske duhovščino še ljudje, k! pravijo; da klerikalna stranka tri katoliška cerkev in ki ne odobravajo postopanja one politikujoče duhovščine, kateri so vera. politika, cerkev in bera vse skupaj ena sama godlja v enem samem loncu. Našim čitateijem priporočamo, naj gornje pismo župnika z dežele natančno prečitajo. potem pa presodijo, ali je klerikalna gonja proti »Domovini« upravičena. v veljavo. V Narodni skupščini se nadaljuje razprava o postavkah posameznih ministrstev: in v naslednjih dneh naj bi podala Naroda« skupščini podrobno poročilo še važna dva vladna moža: zunanji minister dr. Ninčič ks finančni minister dr. Stojadinovič. Vsak bi torej pričakoval, da bo vlada, ki je sedanji proračun sestavila, vztrajala vsaj. tako dolgo* da ga tudi spravi pod streho. Pa ne T Ravno zdaj*' ko so dnevi do končnega glasovanja, že štetij stopa kriza ostro na dan in najnovejše vesti' ne izključujejo možnosti, da vlada pade iM pred sprejetjem proračuna. Kakšni so glavni razlogi za tako naglo majanje vlade?" Ohilo jih je; m vsak je tehten. Pred vsem je ljudstvo povsod nezadovoljna nad nesposobnostjo in nazadnjaštvom sedanje vlade; Kaj; je sedanja vlada, izpolnila, dobrega od vsega onega, kar je: lani tako mogočno obe* tala? Nič drugega ne. kakor da davkoplačevalcu z velikanskim proračunom tovori neznosna bremena na hrbet, uradnišfrvo pa šikanira in prestavlja križem kražem kakor igračko. Nič čudnega, da; je nezadovoljstva našla-odmev tudi že v obeh vladnih skupinah in da je posebno v radikalskem klubu bilo doslej že obilo vretja. Najvidnejši povod za otvoritev krize pa daje borba med Pa&lčem in, Ljubo Jovanevičeafe. Prišli bodo do spoznanja, da smo na pravi poti, in tudi db prepričanja, da bo zmagala ki sta starai nasprotnika, čeprav v eni. stranki. resnica, ki jo je »Domovina« vedno gojila kot Zgodilo se je. namreč, da. je lovanovičev zet resnično hčerko božjo ne glede na razna kle- \ zadnje čase po vrsti razkril vsenelepe kupčij-rikalna obrekovanja in preklinjevanja. i ske zadeve Pašičevega sina. A ta je odgovor Ivan Albreht: Zlato srce KoJe Oozdnikc Povest. (Dalje.) XX. Hiša vsaka duri mu zapira, -kriva se ko zver po lesu plaha. (Pr. Levstik.) tisti večer Foltan uvidel, da ga je ©v Janez zalotil v trenotku, ko je pahnil Mojco v Dravo, je začutil, da je zaigral vse. Kakor besen je planil med olšje in bežal, kar 9o ga nesle noge. Izprva Je nameraval kreniti proti domu, ko pa si je nekoliko opomogel in premagal prvi naval strahu, si je premisliL Zaskrbelo ga je, kaj bo, ko se vrne Janez domov in pove, kar je videl. Med nizkim olŠJem skrit je premišljeval na vse strani, ne da bi mogel najti rešilno misel. iTedaj Se Je spomnil Lole, ki jo je bil poslal k Lendauerjevim. Ako se ji ni pripetila kaka nesreča. mora biti ženska zdaj že doma. Njena pot pa Je bila tako važna, da mora na vsak inačin govoriti z njo. Ako Je prav razumela pn dovolj spretno izvršila svojo nalogo* se je porda vrnila 5 tako veselimi novicami, da bo pe vse dobro. t Ko Je Foltan tako premišljeval, se je vzbujalo v nJem novo upanje. Sklenil je, da se bo previdno Splazil k Lolini bajti in vsaj pogle-pal. da U se je že vrnila. ' Kakor je potepuh glede marsičesa imel 4mpn<2 ta kosmato vest. je bil vendar do 1 tega večera vsaj enega greha prost: moril še ni nikoli. Sedaj.pa,—» Bog ve.kaj-je z Mojco? Ali jo je v mrzli Dravi, zalotila smrt, preden je priskočil Janez na pomoč?... Plaho se je oziral Foltan na vse strani in vsak najmanjši , šum ga je navdal z novim strahom. ZaJire-) ščal je sneg, dračje je zahrustaJo, veja se je ! kje podrgnila ob vejo — Foltan pa je že bil prepričan, da so mu za petami ljudje, ki se hočejo maščevati. Kakor mačka se je potuhnil, prisluhnil in se jel spet polagoma plaziti dalje. Toda groza, ki ga je mučila, mu je priklicala vsak trenutek kaj novega pred oči, vedno hujše in hujše, dokler ni nenadoma zagledal pred seboj Mojce. Planil je kvišku, hotel zarjuti, bežati, toda noge so mu odpovedale pokorščino. Kakor klada je omahnil na tla in čakal, kaj se bo zgodilo. Korak, dva, še eden... in še... Prikazen ga je prijela za ramo: •Foltan!« Tedaj je šele po glasu spoznal, da ne stoji Mojca pred nJim, ampak — Lola. Ne da bi bil vedel, se je priplazil na vas in čisto blizu bajte ravno v času, ko se je Lola vračala. Pri Gozdnikovih je bila spotoma oddala Maksovo pismo in je že vedela, kaj se je zgodilo z Mojco. «Kaj si pa naredil?* mu je siknila, pote-1 puh pa jo-je samo gledal. «Ti, Lola, ali si res ti?» se je naposled opogumil in se dvignil. «Jaz! Pa kaj si naredil, pravim, a?« je hitela ženska. »Mojco si pahnil v Dravo. Ali »veš, da te bodo prijeli in zaprfi?« •Jaz — Mojco?« je zategnil Foltan. Po-tepuška narava je zmagala. «Ali se ti blede?«' se je delal nevednega. •Meni ne, ampak tebi se bo, ko te, bodo gnali vklenjenega ko razbojnika iz Pobrežja,* se je škodoželjno zasmejala Lola. Foltan, ki se je zdel sedaj sam sebi že dokaj na površju, je zavil- oči in vprašal: «Mene?» Potem naglo: »Ali si bila pri Lendauerjevih? > «Sem.» •In —?» Lola je na kratko povedala, kar je vedela novega. Foltan se je zavzel: •Ni mogoče. Kaj, umrl da je stari?« *2e podpira zemljo z nosom.« je hladno potrdila Lola. •In Maks?« «No, tako.« •Kaj se to pravi: tako?U Lola jc skomignila z rameni. •Kaj se pravi?! Ne vem. Videla sem. dar* mu ni prav nič več na tem, no, na teh neumni nostlh — aH kako bi že dejala?!* Foltanu nI bilo Lolino govorjenje prav nKSl všeč. •Pojdiva hitro v bajto, da se malo pogre^ jem. Potlej ml boš povedala bolj natanko,* silil potepuh in hotel dalje, Lola'pa ga Je za.-« vrnila: •V mojo bajto? Ne boš, prijatelj, dokteft imaš tak madež na sebi! Da bi žafldarji str*] kali pri meni in me mogoče celo odgnali. —* Brrr, mi ne pride na misel! Saj sem ti pove- ji tako, da jc * spopad vpletel tudi Ljubo Jovanoviča. češ, da on povzroča vse obtožbe. S tem Je cela zadeva na mah dobila politični značaj, ker je povsem jasno, da se početje Pašičevega sina mora razjasniti v radikal-skeni klubu in da bo ob tej priliki prišlo do spora med starim Pašičem in Ljubo Jovano-v>6em. Najvažnejše je, da se je Pašič zadnje dni »m že parkrat izrazil napram svojim ministrom, naj bodo prlpravgmd na konec sedanje vlada. To je imelo za posledico, da se ie par dni v ministrstvih nič ne dela. a tudi v Narodni ritupščini pojema zanimanje za proračunsko razpravo. Govori se. da utegne novo vlado sestaviti dr. Ninčič, ki se je v torek popoldne vrnil iz Pariza, kjer je sklepal prijateljsko zvezo s Francijo kakor prej v Rimu z Italijo. Nam je prav vseeno, če je on določen za bodoCega ministrskega predsednika ali kdo drugi, ker samostojni demokrati so pač toliko samozavestni, da se ne bodo ponujali nikomur. Pač pa želijo, da naj bi dr. Ninčič raje prej podal v Narodni skupščini poročilo o našem zunanjepolitičnem položaju ki o novih prijateljskih zvezah, ki jih je zadnje čase sklepal. Potem, če jugoslovensko javnost prepriča, da je ukrepal prav in v korist naše države, pa le naj poskuša svojo srečo pri sestavljanju nove vlade. Klerikalce bo imel takoj pred nosom, saj mu je dr. Korošec že zadnjič pokadil v »Domoljubu« in ga pohvalil kot izbornega državnika... V posebno usodno zagato pa s krizo vlade lezejo slovenski radičevci. G. Pucelj in njegovi tovariši so doslej v Narodni skupščini nad vse laskavo zagovarjali 13milijardnl proračun in gJasovali za vse postavke. A zdaj, ko vlada sama uvidela, da bo morala radi notranjega razkroja in radi velikanskega nezadovoljstva pobrati šila in kopita, s čimer bodo tudi slovenski radičevci odfrčali. kakor so dolgi In Uroki, jih bo r domovini zadelo zasluženo plačilo: j splošni prezir in zgražanje nad njihovim do-, sedanjim hlapčevstvom, ki ni prineslo sloven- j skemu davkoplačevalca niti trohice koristi, pač pa neprestana poniževanja in nova bre-I mena. Spričo napetega položaja, o katerem bomo ! prihodnjič morda lahko prinesli že podrobnejše nove vesti, stopa pri nas zanimanje za do-' godke v zunanjem političnem svetu zopet po- ] lagoma v ozadje. Sicer pa ni beležiti kakih} posebno značilnih dogodkov. Po neuspehu izrednega zasedanja Zveze narodov v Ženevi se zdaj vršijo v parlamentih zainteresiranih držav (predvsem Nemčije hi AittttJe) obsežne razprave. ki naj pojasnijo ženevski polom. Naravno, niti ena niti druga država noče biti kriva in tako so usten j a zopet velika. Zrna pa med plevami ni najti. BARJE. Na praznik sv. Jožeta popoldne iu 21. t. m. popoldne je priredila Šolska mladina barjanske osnovne šole mladinsko Igro »Desetnik in sirotica». Ta ii naroda vzeta igra s petjem in rajanjem vsebuje lepe in v duSo segajoče priiore. Igralci, sami Šolski otroci, »o izvajati svoje vloge dobro, posebno desetnik kraljevič (Tltko) in kraljičina (Sna) sta »e odlikovala. Majhne napake naj ae Se popravijo. Prav lepo bo pele gorske rile vgpavanko nad desetnikom. Posebno pa so ugajali e svojim odločnim nastopom in ubranim petjem Skrateljčki-palčki t dolgimi bradami ter njihov vodja (Marko). Mačeha jo bila malo premima pri nastopu, zato pa njena mlajša hčerka toliko bolj živahna. Dobra je bila tudi igra gorskega moža (K&rlo). Prav ugajalo je narodno kolo, ki ga je rajalo in pelo mlado občinstvo pred mašo in po njej. Veliko smeha in zabave je provzročil občinski sluga, ki je po maži na trgu oznanjal beg gorskega moža s Triglavskega pogorja na italijanske Apenine. Ob raznih prizorih si videl marsikatero oko dobrih barjanskih mamic rosno. Ce- prav ni bilo v teh dneh vabljivo vrenje, je obakrat napolnila soba i rataovra stvom, ki so med posameznimi dejanji dajali < zadovoljnosti s ploskanjem. Tčiteljstru, ki Je ; na tej prireditvi mnogo truda, gre dostojna ! mladim igralcem pa pohvala. — M 1 a dtaol JMh. JKŽIČA. Ta mesec je imel Sokol dM dL t m. svoje šesto predavanje. Številnim niirmftm Jo predaval g. Fr. Zupančič o boju evc za odrešenje človeštva. S svojim zs ljitim govorom je vnel poslušalce, da t slušali t največjim zanimanjem in Kakor je g. predavatelj obljubil, pride ie k M o priliki. — V Sokolskem domu p* so S&tl gostovali pevci in igralci pevskega v Ljubljani. Spevoigra < Kovačev Študent* ; z zadovoljstvom sprejeta, eoodejanka mlaj$i» pa je zbudila viharje smeha. VM 60 s največjo rutino izvedli svoje vlof* da 9e Je pokažejo na naSem odru, ko be opremljen kakor sedaj. Obisk je M Številen, uspeh je zato gnoten in mnfim. ST. VID PRI STIČNI. Dovolite, da *• tadf Jaa oglasim v »Domovini*, ker so tako redki dofU I naše dolenjske strani. Ljudje, kakor vidim, samo čakajo, kaj se bo skuhalo. To pa ni pnv. Sam Kristus je rekel: »Trkajte in se vam bo odpriot* Kmetje, obrtniki in delavci, stopimo na boge li odprimo oči! Vsi ta enega, eden ta m. Ptftjja-čimo se oni stranki, ki jc pokazala, da ima in razumevanje ta nas, & nas ne farba t bedastimi obljubami. Stranka, ki je ta rtas vse, Je 8D& To lahko mirno zagovarjam in ne dam ničesar as zlebaa podtikavanja klerikalnih nestrpasiev. Klerikalci imajo vso moč v rokah, a uiso dosegli ničesar ta omiljen je davkov. Vsem načina priporočam, da se naročijo na pošteni in ljubni list »Domovino*. GORA PRI SODRA2ICI. Pred neka) lett pri nas z največjo požrtvovalnostjo in ustanovili gasilno društvo. Nabavili sm novo brizgalno, ki je stala nad 20.000 Društvo je pokazalo skraja živahno odkar pa je priSlo načetetvo v roke načelnika, je prenehalo vsako delovanj* galna stoji pod kapom ali eelo na cesti, da Jo fe vsa zarjavela. Eden ali drogi izmed Ataotvi Je zahteval, da se spravi brizgalna v red hf PS sita* dala. Ti pa glej, kakor veš in znaš! Sam si skuhat, sam pojej!« V Foltanu je zavrela jeza, vendar si ni tipal vzrojiti. »Kaj si res taka?« je skušal z mehkobo. »Sem, kakor sem. Po ječah se nihče rad se potika,* je menila Lola. »Pa vendar,* je navidez preslišal Foltan, cali ti ni Maks nič naročil? Ali imaš kakšno pisanje?« »Imela sem pismo,« je potrdila Lola, »pa sem ga oddala Gozdnlkovim. Tako veselje je hBo pri hiši, ko je Gozdnica prebrala pisanje, da ti ne morem povedati!« Foltan se je stresel. »Zdaj je konec za vselej,» ga je obšlo. S silnim naporom se je premagal, da ni zarjul in lopnil po ženski. »Zakaj pa nisi meni prinesla pisma?« Je očital Loli, »zakaj ga nisi dala meni?« »Tebi?« se je čudila Lola. »No, ta bi bila iepal Maks ml čisto natanko naroči, komu naj dam pismo, pa še plača me za to, jaz pa naj dajem tebi, ko vem, da ni tebi namenjeno!« Iz njenega glasu je zvenela zlobnost ženske, ki je bila vedno vajena živeti tako, da so Jo poniževali in teptali drugi, ki pa se ji je sedaj naenkrat ponudila prilika za poniževanje in teptanje drugih. «Hoho, veš, Foltan, kar je prav, je prav!» se je zarežala in pomolila potepuhu figo pod BOS. «Midva sva že opravila,« se je jela odmi-kati od njega, ko je spoznala, kako je docela uničen in strt. »Hodi. kamor veš in znaš. 1-ahko noč! Kakor osemnajstletna mladenka je hušk-nlla od nJega in kmalu je v vratih njene bajte zahreščal zapah. Ko je Foltan uvidel, da ga je zapustilo celo to izgubljeno bitje, je zaškripal t zobmi in odhltel nazaj proti Dravi. «Ako ne pojde drugače, poličem sebi mesto tam, kjer sem ga bil hotel Oozdnikovi,« si je ponavljal v navalu črnega obupa. Ko pa je spet zaslišal šumeti Dravo, ga je zazeblo do kosti, pa si je premislil. Brez misli je taval po olšju in iskal zavetja vso dolgo, mrzlo zimsko noč... XXI. Odpiraj, dekle, kamrieo, saj veš mojo navadieo... (Nar. pesem.) Tisti čas, ko se je bil Janez odpravil s Koroškega na Kranjsko, se je podal na pot tudi Bohinjčev Francelj. Oba sta krenila isto pot: čez Ljubelj. Janez je premišljeval: »Naj reče, kar hoče! ako je pameten in res kaj vreden fant, bo moral uvideti, kako po neumnem in po krivem je dolžil Mojco, čim mu pokažem Maksovo pismo. In če ga še pismo ne prepriča, ga bo prepričalo Mojcino govorjenje v vročici...» Francelj je premišljeval: »Ako me je res imela rada, mi bo verjela, ko ji pokažem Maksovo pismo. Ce ne bo v jela meni, bo lahko vprašala ljudi. Vsak otrok ji bo lahko povedal, kaj sem pretrpel ta čas ... Če ji vse to ne bo dovolj, potem —» Dalje ni hotel misliti. Hitel je ko jelen in uiti čutil ni strmine, tako se mu je mudilo. Šele na Ljubelju, tam zadaj pri *Deutschpetru«* se je ustavil in zavil malo v hišo, da se (da ča. Cim pa je stopil v mračno sobo, se Je vzelt s* »Ti?« Skoro ni mogel verjeti lastnim očem. »Ja, kaj si res ti tukaj, Janez?* Oozdnikov, ki je bil rnalce pred čevim prišel do gostilnice, ni bil nič manj tj-nenaden. »Glej, glej,« je. dejal, »koliko časa se ie nisva videla!« Segla sta si v roke. Vsakemu Je htt» PO svoje malo nerodno, vendar je ta neimdnoat hi nepričakovanost svidenja obema dokaj pomagala preko prve in najhujše zadrege. »Hm,« je dejal nato Francelj, «tebe ae pa res nisem nadejal tukaj.« «1, veš,« je povedal Janez, in . Tudi na prižnici je zopet pričel grmeti. Nekaj Časa je miroval, bli je z nekim domačinom v pogodbi, da ne sme eno leto nič ikilitfairati v cerkvi, ako hoče, da dobi podporo za nove zvonove. In res, mož je držal besedo, a komaj je potekel čas, že je zazvenela s prižnice stara pesem. No, končno pa to tudi nič ne škoduje, kajti na njegove politične besede se ne oziramo mnogo in nas le zabavajo. SLATNA PRI BEGUNJAH. V naši ljubki vasici moremo v zadnjem času zaznamovati prav lepe uspehe na gospodarskem polju. V kratkem začnemo graditi vodovod, ki je zelo potreben, ker do sedaj nimamo primerne vode za domačo porabo, niti zadosti za primer ognja. Pobudo za ta vodovod je dal g. Mežek, ki se je obrnil na našega vrlega poslanca g. dr. Žerjava za nasvete in pomoč. G. dr. Ž e r j a v pa ni samo obljubil pomoči, kakor imajo navado gg. od SLS. ampak je to obljubo tudi izpolnil, in sicer v toliki meri, da smo samo z njegovo pomočjo prejeli brezplačno vse potrebne cevi, preko 700 m, in visoko državno podporo. Mi se dobro zavedamo te velike zasluge g. poslanca in smo mu iz srca hvaležni za ves njegov trud. Z malo dobre volje in trudom bomo imeli vodovod. Zal. da ni bilo mogoče že sedaj priključiti k našemu vodovodu še sosednjih vasi. Srednja Vas dobi to leto še gasilni dem za v%e ^Ssi. Briz-galno že imamo. Tudi za to se je naj ve? trudil gori imenovani g. Mežek, ki ga-je znani gospod iz Be-guhj imenoval »krivega preroka«. Mi seveda ni- «Prav si povedal,» je dejal Francelj In jel pripovedovati, kako je nekoč dal Foltanu pismo ž naročilom, naj ga nese Mojci. V tistem pismu ji je sporočil, da pride v kratkem ponjo. Potem je res prišel, neko nedeljo je bilo, pa je izvedel, da ga je Mojca pozabila in da se meni s tistim nemškim Maksom. .Nato mu je Janez pokazal pismo, ki ga je •bila prinesla od Maksa Lola. "^•««Kako satanski so ljudje!« se je razsrdil Francelj. «In ne veš, kaj in koliko sem vse pretrpel zavoljo tega ta -čas!* Nikjer nisem imel več obstanka, nobena reč ine ni veselila «m celo dom sem hotel zapustiti in se podati '4>ioi uS «Potem se pa le podvizajva!« je hitel Francelj in pospešil svoj korak. Hodila sta naglo; kajti pot je bila šč dolga. Vas za vasico sta ostavljala za seboj, toda noga le ni čutila nobene utrujenosti. O vseh podrobnostih sta se pomenkovala, o vseh takih malih dogodivščinah, ki se jih človek spominja samo v izrednih trenotkih. Ko sta naposled proti večeru prispela v Gozdnikovo hišo, se je Francelj komaj zadrževal, da ni ukal in jokal od radosti. Čim ga je Mojca zagledala pred seboj, je vzplulo v njej: »Francelj, Francelj!« Potem so jo oblile solze, tiste sladke solze radosti, za kakršno ni izraza. Francelj ji je segel v roko: ; se čita le v nekaterih hišah, in prav to hiše so v verskih zadevah tako lepo poučene, da si jih lahko vzame za zgled marsikateri farcvž. Takšni često skrajno sirovi napadi bodo število eitateljev «Domovine> le pomnožili. ■ ROVTE NAD LOGATCEM. V nedeljo 7. t. m. se je vršila na vrhu pri-Sv. treh kraljih orlovska akademija, katere čisti dobiček so'namenili za zgradbo Orlovskega doma v Rovtah. No, pa klerikalci nimajo sreče, ker jim je vreme nagajalo, tako da z dobičkom ne bo posebna. Za ta dom bo kupček denarja le bolj počasi rasel, ker tukajšnji občani nismo pri volji prispevati za stvar, ki nima pri nas nikakega pomena. Če že hočejo imeti svoje strankarske zbirališče, pa naj prispevata gg. župnik in župan. G. župan bo že dal, saj je v takih zadevah zelo zgovoren. GORNJI LOGATEC Kakor povsod po deželi je Golarjeva »Vdova Rošlinka» minulo nedeljo tudi na našem odru imela hvaležno občinstvo, ki kar ni moglo priti iz smeha. Igralo se je zadosti : dobro, če se vpošteva bolj dobra volja kot pa iz-vežbanost igralcev. Gost iz Hotedršice jo seveda briljiral, imel pa je v Rošlinki izvrstno partnerico. Zapuščali smo Šokofski dom prav veseli, pozabivši na vse tegobe vsakdanjosti. — Naš g. župnik mora imeti silno malo zaupanja v svoje pastirske zmožnosti, ker je že vdrugič povabil misijonarje na pomoč. — Vprašanje pa je, ali se i ogabnim hujskanjem tpr«ti...sokolstv*,, in naprednim časopisom poglablja versko življenje in preobračajo «never-niki*. Nazaj h Kristusu in ven s politiko s prižnice in iz spovednice', — Zveza kulturnih društev bo priredila v nedeljo 28. t. m. ob treh popoldne v Sokolskem domu predavanje o sadjereji. Predava strokovnjak g. Josip Štrekelj. Ker je ravno sadje-reja pri nas precej zanemarjena, je želeti čim večje udeležbe. SELNICA OB DRAVI. Cenjeni gospod urednik, ker skoro ni več hiše, v katero ne bi prihajala naša priljubljena «Domovina», zato nam blagovolite odstopiti malo prostorčka. Naši klerikalci ne vedo, kako bi izlili svoj srd na «Do-movinarje>. Pa se za to malo zmenimo. Sedaj so začeli prirejati veselice in zabave, kjer se raja in pleše po cele noči. Toda, ker so klerikalci, jim tega seveda nihče no sme zameriti. Celo godce so si najeli, in sicer iz Avstrije, ker jim menda slovenski niso po godu. Tako se nosi naš denar v tujo državo. Ko bi se kaj sličnega godilo po naših hišah, bi nas imeli za brezverce. Da bo klerikalce kdaj srečala pamet, moramo vsi na delo! «Domovina» mora v vsako hišo! — Fant iz Slemena. SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Naša SDS lepo napreduje. Ob ustanovitvi maja meseca 1925. leta je naša organizacija štela 27 članov, letos smo pa prišli že na lepo število 60 organiziranih članov. 24 januarja t. 1. se je vršil v prostorih g. Senekoviča občni zbor, ki se ga je udeležilo 51 pristašev in ki sta ga posetila tudi g. Kejžar iz Maribora in g. Polič iz Sv. Lenarta. Vsi navzoči so pazljivo sledili izvajanjem govornikov. Pri tej priliki se je izrekla želja, da bi se ustanovila knjižnica, kar kaže, da čuti članstvo potrebo do dobre knjige. Krajevna organizacija je na želio svoiih članov priredila dne 21. febru- arja strokovno predavanje o sadjarstvu. Predaval jo tukajšnji, g. upravitelj Braioš. Poslijšjal^i, ki jih je bila posojilniška soba natlačeno pojma, so pazljivo sledili govorniku in so z živahno udeležbo v debati dokazali vclilfo. zanimanje in ume vanje za predmet »Izrekli so željo, da bi se laka predavanja, k- so zp napredek: kmetijstva velike važnosti, večkrat vrSiia. Obljubilo se nam je, da x^as v kratkem ppseti strokovnjak, ki bo predaval o živinoreji. Prepričani smo, da bo takrat udeležba Se večja. Posebno razveseljivo je dejstvo« da se šo vedpo priglašajo k organizaciji novi člani brez, vsakršne agitacije od naše strani in kljub pritisku tukajšnjega' g.,župnika, vki uporablja razne prilike, da bi odvračal ljudstvo od naše stranke. Ob priliki razdeljevanja spovednih listov se je g. župnije izrazil, da pristopa, k naši organizaciji in naroča list «Domovino» toliko novih članov zato, ker jih stranka podkupuje. Pripravljeni smo dati g. župniku v vpogled našo blagajniško knjigo, iz kaiere se bo prepričal, da je že večina članov vplačala celoletno članarino. Zelo-boli g. župnika, da se «Domovina» pri nas tako razširja. Dober list si pač sam dela reklamo. «Domovino», celo naši zagrizeni nasprotniki prav radi čitajo. HRASTNIK. Zdaj, ko so se objavile kandidatne liste za občinske volitve v Trbovljah, vidimo, da se mnoge stranke svojega pravega imena sramujejo, kajti skrile so se pod razne lepo doneče naslove gospodarskih in delavskih in ne vem še kakšnih list. Gospoda, zakaj to? Ali veste, da so se vas ljudje pod starim naslovom naveličali, ker so vas spoznali? Mi demo-kratje pa stopamo v boj ponosno s svojo pravo barvo: vemo, da smo se trudili za koristi občanov, in vemo, da našemu imenu ljudstvo zaupa. Uverjeni smo, da bo zato glasovalo za demokratsko listo prav lepo število .volilcev in da naše 5. (pete) skrinjice ne bo treba biti sram pred drugimi.— Volilec. ,* ,.j(1 SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Ker se nakane našega župana in blagajnika glede naknadnega povišanja proračuna za 100.000 Din na občinski seji dne 11. t m., kakor smo čitali v zadnji številki «Domovine», niso posrečile, je sklical župan po nalogu blagajnika ponovno sejo za prihodnjo nedeljo 28. t. m. Občani, zavedajmo se! Znano je, da nam boj, ;sedanja . ppgubpnqspa vlada Pašič-Radičeva naložila ogromne davke. Lanski državni proračun je znašal v -skupnepi' okrog 10 milijard, a letos ga nam v ntjšei.bjreme,'hočejo povišati na 13 in pol milijarde dinarjev. Že iz tega raz-vidimo, da bomo plačali mnogo več državnega davka kakor lani. Našim občinam bo tudi znano, da je naš občinski odbor na inicijativo Bantana in Napreta povišal občinski proračun za tekoče leto od 80 na 161 %. Ako bi bil proračun že rešen, bi morali plačati letos še enkrat toliko davka kakor lani. Vse to še ne zadostuje gg. blagajniku in županu, ker hočeta še naknadno povišati proračun za 100.000 Din, kar znači zopet 34 %, torej bi se v skupnem povišal proračun od lanskih 80 na 195 %. Vsak posestnik, ki trezno misli, mora biti v skrbeh, odkod naj dobi denar za kritje teh ogromnih davkov. V nedeljo bo odločilen dan. Pridite vsi, ki si ne želite previsokih davkov, ker seja je javna. Tu se boste osebno prepričali, kateri odborniki ščitijo koristi davkoplačevalcev in kateri so tisti, ki navijajo davčni vijak, kateri ni prav nič slabši za kmeta kakor oni v Beogradu. Ker bodo najbrže letos občinske volitve v vsej državi, je potrebno, da spoznamo naše dosedanje občinske zastopnike in vidimo ali zaslužijo, da jih še v bodoče volimo v občinski odbor. Pridite vsi in pokažimo, da smo proti previsokim davkom. — Prizadeti davkoplačevalci. HRASTNIK. Volilci, somišljeniki, ki ne veste, ali ste v volilnem imeniku ali ne, zglasite se v petek ali v soboto pri Dolinšku, da pogledate v volilni imeniki BRASLOVČE. V soboto 13. t. m. je nenadoma preminul v 64. letu starosti, zadet od kapi, gosp. Jurij Žohar, znani gostilničar v Spodnjih Gor-čah. Imel ie navado, da ie ziirtrai. ko ie že vstal in opravil razna dela, šel pozneje še malo spat. Tako je napravil tudi usodnega dne, a se ni več zbudit Pokojnik je biljjriljubljea med farani. Njegova gostilna ie eigj^s snažnosti. Bodi dobremu možu ohjajij^njj^lgg-spomin! STRTENICA PRI ZlBIKIinJfcfnaši okolici imamo nekega zagrizenega klerikalca, za katerega se pulita dve ženski; tjaeaimolje oženjen. Mož bi že bil lalikobolj pnj{j&m©ti. ŠMARJE PRI nepovabljeni gosti: so'bili v nedel'jorl4l-t7mVpri n&s slovenski radičevci. SkMeali so škofij katerega se je udeležilo največ do 20' ljudi, in šei®*tftiti večinoma pristaši drugih strankv Kol gffvorflilc je nastopil Eme-rik Stoklas, ki nas je preih s&^iaformiral, odkod je in s čim se bavi, kar naš ŠmarSftne popolnoma nič ne zanima. Ker je ižfc"Vilf da n"c trobi v tog gg. Radiča, Puclja in drogiji voditelje v,'-na s je res zanimalo, kaj bo povtdaljJProti J»ncn Jgovora pa je seveda že začel hvalMulfcjdi&elif njegovo «ne umorno» delovanje v vladi-H-'-4k&iri£t» kmečkemu narodu. Trdil je, da je Raflit fcnižanje iav kov v tekočem letu in potfobno. To bi g. Stoklais lahko doma povedal k&ftšijfišta?? žčniči. Ta bi mu verjela, nas pa ven dir ne'ifo Hffcgril,' da so davki manjši. Večji so sedaj fesr ggBaJfcAfiičefe vlada kot kdaj'prej: Kje neki ho dobrote" Radidevega vlsr danja? Ne čutimo jih no. Gftvdrflik^e opozoril prisotne, naj vsi pristopijffi JR&didevo stranko, čeii, le potem bo kmet dosegfclf da s£'bodo njegove zahteve izpolnile. Dejal TjroM -zadnjemu proračunu. Zaradi tega poviška,- bdrno plačevali še bridke davke. — UstEtn0vife°8c-:|ff'lftdr organizacija za Šmarje, katere pišdg&lnik je g. Janez Taborne iz Stratij, ki je svojei&sho ddpoVedal pokorščino g. ' PucljU in prirfttjifiP UTlMSfbdfiemu bloku, Tudi on hitro skače čez politično plote. Vse kaže, da uspeha šmarski radičevci ne bodo imeli in bomo lahko komaj ustanof^e&J> tfrgžHfi&iciJi kmalu za peli nagrobnico. - - SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU.; Dne 15- t. m. smo položili k večnemu pofifeu g. Matevža Cvirna, upokojenega financarja ;in posestnika v Št Janžu. V svojem življenju se. jffmnogo pehal za SLS. Naj počiva v miru!~' 1 ~ LOČE PRI POLJČANAH. Inuii smo sv. mišljen. Vsa čast gg. misijonarjem, kar so storili v čast božjo in ljudem v prid, samo da bi se ne bil eden izmed njih tako izpozaBil ter udrihal po naprednem časopisju, seveda tiuli po «Domo-vini:?. Rekel jo namreč, da za t Jutrom in «Domo-vino> imajo ljudje denarje.u za cDomo- ljuba» in za čast božjo pa nič. Najbolj se je osmešil, ko je povedal, da za «Domovino--> in «Jutro» jemljejo ogromne tisočake v Beogradu, medtem ko poslanci SLS ničesar ne dobijo, kar je seveda laž. Čudno je le, da bi 20 klerikalnih poslancev imelo težji dostop do tisočakov, kakor pa dva demokratska. Za takšno politiko in takšne nauke Kristusove se Vam lepo zahvalimo, kajti cerkev naj bo za čast božjo in ne* za zlato tele, za čast nekaterih političnih nestrpnezev". Seveda, za ubogo kmetsko ljudstvo je "vse dobro, če mu še talio debele otrobe navežejo.. Bogatejši in inteligentni jih pa poslušat ne gredo. To mojem mnenju jc naša vera takšna, da, fiic.ru družiti vse poštene ljudi. Tudi mi j<5 nerazumljivo, da bi se za ubogo ljudstvo začela nebesa' šele na onem svetu, medtem ko jih bogatili imajo že na tem svetu. ->.."' BOČNA OB DRETI. Dobili; snjp vzroke «Kmet-ski list* št. 7. Kar čudili smo "se^dgpisu od nas, ko smo ga brali V tam dopisu nas neznanec imenuje, da smo sami in drvarji, kar nas je v Bočni tal okottd, kar pa ni resnica. Mnogo nas je, ki motamo doma prav pridno opravljati kmetijsko delo, da d s luljavimi rokami priborimo tvoj vsakdanji kruh. Imamo pa potem tudi obrtnike, kakor krojite, Čevljarje, šivilje, koiarje in druge. Dopisnik pravi nadalje, kako pijemo. Vprašamo ga, aH je kaj prispeval k temu, kar smo mi , a fantje ravno tako. On vabi g. urednika, naj pride gledat naše veselice, na katerih so bo o vsem zapisanem lahko sam prtpriiaL Omenil je dalje, da imamo kmetijsko bralno društvo, katero vodi kmečka deklica Josipina Pevec, in da knjižnica nudi 3000 knjig. V resnici je pa knjig samo 230. Sedaj si lahko mislita, koliko jo v tem dopisu resnice. Nof pa vseeno nas Jo pohvalil, da imamo po hišah red in snago, ki jo prijateljica ljubemu zdravju. Kaj zadostuje IS enkrat # SLOVmJCttADBG Bliža se Velika noč in ljudje se pripravljajo, da bi dostojno in lepo praznovali praznik vstajenja. Sedaj v postnem času gremo tadi k sporedi, da se izpovemo in očistimo svojih grobov. To je naša stara navada. Ce pa mislimo aasaj na prejšnje čase in jih primerjamo s sedanjimi, najdemo zelo veliko razliko. Prej smo hodili v cerkve z veseljem, ker smo se Um radovali lepih naukov in vzvišenih besed o ljubesni do bližnjega, ki tvori jedro naše krščanske vero. Sedaj pa je vse drugače. V Starem trgu pri Hovenjgradcu so nam pridigovali in »o nas spoffedovali neki misijonarji. Bili so dobri govorniki, aH na žalost so medsebojni krščanski ljubezni posvetili premalo časa. Dobil sem vselej, kadar sem bil v cerkvi, utis, da sem aa kakšnem poHtitesm shodu. Gromoviti govorniki so napadali cJutroi In «Domovino». Tudi pri spovedih je bil glavni greh, če kdo čita aU cDomovino*. Čuditi se moramo, da se v cerkvi — v liifii božji — skoro že ukazuje, koga *, ti prihajaš že tudi k nam. Doslej je bil tveri nevaren> pri nas k nam in je namah ogenj v strehi zabitih duševnih revčkov. cGori, gori, pomagajte gasitit Vse gori, vera gori, papež gori, Rim gori, farovž gori^ vpijejo hinavsko, ko slišijo o cDomovini* v Jarenini. Neka jesenska devica je prenapihnjena prihitela k sosedu, češ: «Kaj p« mislite za božjo voljo? Nikar brezverske ,Domovine'I Kaj pa bodo rekli gospod!) Toda, •li je ie kdaj le za pičico črhnila proti veri? Nel Zakaj pa jo slepo preganjajo? Zato, ker hočejo imeti vse v zasužnjenem spremstvu (Slovenskega Gospodarja). Čeprav ta ob-rekuje, blati, žali, bruha sovraštvo do nebes zoper sobrata, ga imenujejo vendarle krščanski list Kdaj ate pa čuli, da bi bil Bog poln sovraštva, zavisti in nestrpnosti, kakor to gotovi ljudje, ki pa še hočejo biti Bogu najbližji. JAKENINA. Neka tukajšnja stara upokojenka fc prav brez vsakega povoda zaganja v »Domovino*. Mislimo pač, da smo sami dovolj pametni in prav gotovo nje ne bomo hodili spraševat za nasvet Zanjo bi bilo pametnejše, da bi so v svojih letih pečala s čim drugim, ne pa s stvarmi, na katere se razume prav toliko kakor ovca v hlevu. Ko je te dni ta ženska zagledala v neki hiši »Domovino*, se je zrepenčila liki puran na gnoju. Ona se lahko naroči, če hoče, tudi na list za duševno zaostale, nas pa naj pusti na miru. DRAMLJE. (Smrtna kosa.) V nedeljo 21. t. m. se je pomikal od Lavbičeve hiše žalosten sprevod, ki jo spremil k zadnjemu počitku ngledno mladenko gdč. Francko Lavbičevo. Po dolgi in mučni bolezni je v cvetu mladosti, stara komaj 26 let, morala zapustiti svoje starše, brate in sestre ter oditi tja, . Pridite vsil TRBOVLJE. Pri redukciji delavstva in pod-uradništva imamo različne pomisleke. Pri zunanjem obratu g. K. je bilo reduciranih mnogo pod-uradnikov. A čuden primer je, da so bili to skoro sami Sokoli, oziroma Orjunaši. Na mesto predsednika Orjune Purkarta je prišel nekdanji zastavonoša Orla, ki je mlajši. Nehote se nam vsiljuje misel, da se to dela po gotovem načrtu, izgotovljenem za kulisami v Društvenem domu. Zakaj se ne reducira gostilničar v Društvenem domu, ki je obenem posestnik? Treba bo paziti! Rudar. APAČE. Iz Apač se pač menda še nikoli ni kdo oglasil. Da pa svet ne bo mislil, d- sme Slovenci tu med Nemci na severni meji že '»umrli, se hočemo tudi mi tu in tam oglasiti v nam ie zelo priljubljeni < Domovini), kadar bo kaj novic. «Domovine*, ker pa so jo v cerkvi tako strašne 1 Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Na pokopališču so ji cerkveni pevci zapeli gan- j Rad bi Vam pridobil še kaj naročnikov, pa žal Ijivo žalostinko. Počivaj mirno v hladnem grobu je tu največ Slovencev le državnih nastavljencev napadali, sem gi jo naročil. SV. LENARI! V, SLOVENSKIH ©ORICAH. Kot zavedno kmečke dekle sem pridobila več arročnikov za. Bet -tDomoviao>. To p& našemu g. iekanu ni všeč. Poklical je že enega teh naročnikov ter zahteval, naj pošlje takoj list nazaj, Ser&vno ga je plačal že za pol leta. Reksl je tudi, da -pesna jobro tega ptiča, ki širi ta «brezverski> list- Ho, pa mu lahko povem, da to ni ptič, ampak Je rcl&da ptička. ni prav nič nevarna, «:akor sama vidim. Kot naročnica še nisfem - njej zapazila nlSesar zlega. Povem javno, da sem in še bom širila cDomovino in jo kot naitrcljši list svetovala vsakomur. — Naročnic s PEST iK!A. Smrtna kosa je kar trikrat zaporedoma j:-£-1» v našo občino. Posestnik g. Eoro-i'ec ti> GaSnika je že cd vojne bolehal, zdaj pa je --- *3dno zaspal. — Tašča posestnika g. Friderika Zaufe-rfa je odšla v večnost v visoki starosti; loiaači so ji blažili dolgotrajno bolezen z naj-•> rsteejgo postrežbo. — V nedeljo zjutraj pa je ■■spal večno spanje g. Pintarič, bivši gostilničar i ■ frgovec v JelenCah. Zjutraj mu je postalo i >0; zaželel si je še čašo vina, izpil in odšel. So?f daj dobro, kakor je bil on, vsem dober! - Blag jim spomin. Preostalim naše iskreno sožalje. SLOVENSKE GORICE. Megla nag ovija v «voje nezdravo krilo že skoro 450 do 455 Din za 100 kg. ŽIVINA. Cene pokazujejo na vseh naših sejmih v zadnjem Času skoro nespremenjeno stanje. Za kilogram žive teže eo se na zadnjem mariborskem sejmu prodajali: voli, debeli 8 do 9-50 Din, poldebeli 7 50 do 850 Din, plemenski 675 do 7 Din, biki 575 do 0 Din, krave, klavne, debele 6 do 7-50 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobase 3 do 4 Din, molzne in breje 5 do 5 50 Din, vr-l--*" živina 5 do 9"50 Din. Kratke vesti = Vrednost denarja Na zagrebški borzi se je .-»--".I ...............■!.. III I II I [BELEŽKE V—|» ---wwn«i— m............ Že opozorilo na?e kmetovalce tudi v tem listu SETEV TRAVE MED IAJCERNO. To vprašanje je danes sa dnevnem redu in velja za posetev trave škripaj e lucerno, pa tudi m poznejšo setev trave meč starejšo lucerno, ko postane že redka in je treba hboljSaii njene -k o3-nje. Brez dvoma je vprašanje skupni setve hreerne ta 227-75 do 228^5 Din, 1 doiar za 5667 do 56-97 Din, 100 Češkoslovaških kron za 168*50 do 169-50 Din, =r. N«va kmečka pesejiki-se, V nedeljo dne ! 14, t m, se je vršil v Nego v i pri Ljutomeru ustanovni sestanek neve Kmečke hranilnice in pose- i jilnice. Ravnatelj Zadružne zveze g. Janko LeHni- čar je navzočim kmetovalcem, ki so bili zbrani Ujr. t>i r* UVUlUrt » jliooaujc LJV-» v/ J M VJ- JTi JLSnvt.VVSiU » OV in trave važno, o čemer nam pričajo tudi pogosta, iz negovske in tudi iz sosednjih far, pojasnil po- ---j 1—n opj, ! m€n jn nai0ge Kmečke posojilnice, na kar se je | ' soglasne sklenila ustanovitev posojilnice in je j vprašanja praktičnih kmetovalcev. 0 stvari velja sledeče povedati. Tam. kjer nam lucerna sama zase dobro uspeva bilo tudi takoj izvoljeno nafelstvo ter nadzorstvo. ^ In da}e bogate košnje, tam kaže lucerno tudi za- Na čelu nove posojilnice je ugledni posestnik in j naprej samo zass sejati, tedaj terez trave. V takih • gostilničar g. Janko Beijak. Tudi ostali člani j primerih imamo lahko od lucern* najlepše košnje 1 načelstva so sami odlični kmečki po?ertniki in in najboljšo krmo. Treba le, da vzdržujemo košnje 1 15---^ •z rednim in pravilni-n gnojenjem in obdelovanjem v dobri moči. Z zgodnjim pomladanskim brana-njem je skrbeti, da iztrebimo plevel, ki se je vgnjezdii med lw«rno. Zemlja med lucerno mora biti čista in rahla., Kjer nam ps» vsa lega in zemlja ne obetata po dosedanjih izkušnjah polnega U6peha, tam kaže sejati med lueerao pripravno travo, ki mora biti tudi večletna kakor je lucerna Ta trava bi se morala vjemati z lucerno tudi glede številnejših ko-šenj, ki jih imamo od lucerne. 2al pa, da take trave nimamo, ki bi se v tem pogledu lahko merila z lucerno. Po dosedanjih izkušnjah se za skupno setev še najbolj priporoča pasja trava, ki je vzamemo za mernik posetve % kg poleg 2V2 kg lucerne, ali pa na 1 ha 7 kg pasjo trave in 25 kg lucerne. Taka mešanica daje prva leta bogate košnje, pozneje se pa lucerna rada umika travi, kakor je lucerna sploh bolj občutljiva napram travam. Pri skupni setvi jemljemo sploh več Temena, ker je znano, la se poleg vsako deteljne rastline lahko stisne So ena trava. Ce bi pa bilo pomanjkljivemu uspevanju lucerne krivo pomanjkanje potrebnih bakterij v zemlji, kar je treba s poskusi dognati, potem je treba zemljo najprej cepiti z bakteriji, ki jih dodajamo v azoformu, azotogenu ali nitraginu. Slednjič lahko sejemo travo tudi med starejšo hreerno, če je postala redka. V tem primeru pa Vzamemo laško 1 j u I i k o, ki nam Se najprej in najlaže pomaga do boijše koSnje za 2 ali 3 leta. V ta namen je treba deteljišče spomladi krepko prebraaati, da se resni ja pri vrhu zrahlja in očisti, nato pa posejati 3 potrebno količino laške ljulike. Za taenuk posetve je treba najmanj V/2 kg, za Iha pa najmanj 12 kg. Njivo je potem znova prevleči, 3a se seme zameša z zemljo, in nazadnje z vadjaijto dobro povaljati, da nam laška ljulika voije in hitreje tekali. obrtniki. Prepričani smo, da bo nove Kmečka posojilnica v Nego vi lepo nspredovnle. = Poziv živinorejcem radovljižksgs okraja. ' Okrajna živinorejska odi&ra za cctSaa okraja Ea- j dovljico in Kranjsko goro prevzemata 5e nadalje i po tri rio štiri mesece stare bikce, ako izhajajo j od prav dobrih molznic in od lepih, licenciranit i bikov. Komur skoti krava lepega bikca, naj to j takoj sporoči z dopisnico okrajnemu ekonomu v | Radovljici. Ako je dotični posestnik pripravljen, j rediti lastnega bikca za pleme do starosti treh ! let in pol, mu izplača odbor pri prevzemu bikca j polovico vsote, katero je bikec po krajevni tržni j ceni za teleta vreden ter doda' zraven še do ' 50 odstotkov poviška za pravilno vzrejo. V:-: a? poviška v odstotkih je J pravilnosti. odstavljanja in krmljenja teleta. Ako doseže tak j bik pozneje pri licenciranju vsaj 24 točk ocene, j izplača odbor rejcu naknadno še 10 odstotkov ! celotne nakupne cene v odgovarjajoči vElutni vrednosti dinarja Nadalje izplača odbor rejcu, kadar bo bik star dve leti in pel in ako bo takrat zadovoljivih životnih oblik ter v dobri plemenski rejnosti, še naknadno nagrado v iznosu 20 odstotkov od svoječasnega celotnega nakupnega zneska na podlagi odgovarjajoče valutne vrednosti dinarja. Za posestnike, ki bi hoteli take odbrane in pod nadzorstvom odbora vzre-jene bikce prevzeti od drugega posestnika, veljajo popolnoma enake ugednosti. Interaseatje se vabijo, da sporočijo svoje naslove okrajnemu ekonomu v Radovljici, ki jim d.'i vsa še morda zaželena pojasnila. -f Vprašanje narodnih poslancev dr. Pivka ia dr. Žerjav* na ministra ?er zaradi politične Agitacije šk»ia dr. Jegliča. Znano je čitateljem, da je ljubljanski škof dr. Jeglič objavil v eni zadnjih številk uvodnik, v katerem je skušal razložiti, da je veri nevarna. G. škot se je, kakor smo že pisali, postavil s tem člankom kot višji cerkveni pastir v službo politične stranke ter tako izigral vero v politično svrho. Dokazali smo le, da jc je gosp. škof b svojim člankom strašno polomil. Dokazali smo mu netočnost njegovih trditev, da je -Domo-vifaa» proti veri, zaradi česar je" cjegcvc pustno postopanja tem vsč-jega obsojanja vreos.». Zaradi takSoe rlorabe škofovske časti st« 00-i alasca dr. Pivko in dr. Žerjav stavila :ia ' gnin^tn ver vprašanje: 1.) ali je minister Jital, I kaj je pical v ^Domoljubu} škof Jeglič, in 2.) kaj misli poavzeti, da 30 ta škaf privede v meje svojih pravih dolin Poslanca dr. Pivko ia dr. Žerjav želita na to vprašanje pismen odgovor 4- Starejša duhovščin g« je ii arla klerikalcem. Že lani so se vršili razgovori bivših pristašev dr. šusteršixa z radikali glede združitve te struje z. radikalno stranko. Te dni je končno poslala beograjska centrala radikalske stranke svoje zastopnika ministra narodnega zdravja Milctioa ter poslanca dr. Perica in Leovca v Ljubljano, tla se dogovorijo e šusteršičijanci glede sdruiitve. Zadevna posvetovanj« iad»K.al-skih zastopnikov z bivšimi pristaši dr. Šusier-šiča so se vršila predzadnji ponedeljek ia še aa-slednjega dne. Sestanka so se udete&h oti bivša šusteršič:jancev dr. Vladislav Pepan, veieirgovee Peterca, iesni trgovec Škrbec, kar.oaik Šiška, dekiia Kobiar (Kranj), dekan Lavrič jCerknica), župnik Str&jhar (Borovnica), župnik Piber (Šenčur), župnik Oblak (Velika Loka), župnik Bre-šar (Velesovo), župnik v pokoju Šinkovec (Kamnik) in drugi. V načelu se je sklenilo, da se ta stroja adruži z radikalsko stranico. Zanimivo ja, da eo na teb sestankih duhovniki ostro obsojali politične nastope Ijsbljanskega škofa v ptileg SLS ic ea slasti znani IkoSo* članek v jDomo-ijiihu» obsodili kot ffkodljir uglduhovščine in cerkve. Ves ta dogodek je za czs znaimiv. predvsem zaradi tega, ker pokazujes ča sc-zmiselni politiki ST^S pričenjajo odločno upirati tudi duhovniki. 4- Radičevci is gledališča. Siepan FaiiO, vodj Uspeh. V nekem časopisu čttamo naslednjo kritiko: Naša nova gledališka igralka je tako izvrstno odigrala umiranje, da je ravnatelja zavarovalne družbe, pri kateri se je igralka pred nekaj dnevi zavarovala za 100.000 Din zadela _________ iS „ €sel,jakovj, j® te dni šel v Beograd« v g1-^-daliSčo ?n imel ca odru govor, v ksk^sa j* sk-vil igralce in gledališče. L-javil je, da so igralci najpemeiaejži ljudje, da je igrali,ki stao a»jbolj ■mžea in da država vse premalo podpira gledališč«. On obeta, da bo podporo aa beograjska gledaližče, ki danes znaša isamo> 20 itilijonov dinarjev, povišal. Nasadnje je poljuba nekegi igralcu in ko je občinstvo v velikanskem smehu ploskalo, je ostal na odru in se priklanjal kakoi ■igralec aastor pa se je petkrat spustil in dvigali. Duševai ia pravi vodja «seljaške» straake je • tem aastopom hudo udaril po zobeh svoje agiUJ torje, ki povsod govore o štednji in prot:, gled? liscem. V resnici je stvar ta, da čBeljaška? 8ti-.v<> ka po svojem vodji razmetava denar za beograjsko in zagrebško gledališče, in to mili «ou9 dmarjev, doma pa laže, da to delt j- [■<>& pristati na predlog SDS, da 3© fledHra v zakup, pri čemer bi država prihranila vt5 'k kor znaša ves zemljiški in prideš.-.': fc us '■ Slovenije. 4- «Domovin&rji> in «Domcljaiasji». : nam- V naši tari smo . Grdo smo se gledali med sabo. Jaz sea bil 20 let naročen na «Domoljuba?, te :e pravi, g. župnik ga je zame naroči!, jat sem pa plačal Ves čas so nam pripovedovali. Ja so piše pravilno in pošteno Stopil sem k sosedu, ki sva bila zaradi politike v prisiljenem sovraštvu. Sosed me je začuden gledal, ko sem mu rekel, naj me naroči na «Domovino». Dala sva si roki. Dokler bo ^Domovina* pisala resnično in pošteno, bo imela vedno več prijateljev. — Bivši «Domoljubar». i' v « -f Zapravljanje državnega denarja, iz kmečkega žepa. Minister prosvete Stepan Kadie.je iz državnih sredstev kupil nov luksusni avtomobil, najdražjo amerišKo marko, in sicer za 850.QOO dinarjev. Istotako si je nabavil nov avto radl-čevski minister Nikič. Ministrstvo za agrarno reformo je imelo tri avtomobile; pa to še ni bilo dovolj ministru Pavlu Radiču, zato je kupil Se enega za 250 000 Din. Ves ta denar, ki se tako brez potrebe zapravlja za udobnosti «sel jaških* ministrov, pride iz žepov nas davkoplačevalcev. -f- Čemu plačujemo davke. V Narodni skupščini je 13. t. m. poslanec Vujič vprašal vlado, zakaj se je «kmečki> minister Pavel Radič peljal preko Madžarske v Češkoslovaško s salonskim vagonom in s tem oškodoval našo državo za veliko vsoto. Minister ima pravico potovati v tu-semstvu s salonskim vozom, v inozemstvu pa mora država račun plačati. Radiču vozni listek prvega razreda ni bil dovolj, on je proti predpisom vzel salonski voz. Zdaj je od madžarskih državnih železnic prišel račun za 80 voznih listkov prvega razreda, to je okoli 30.000 dinarjev, ki jih bo naša država v obračunu seveda plačala Drugače bi stala vožnja le kakih 5000 Din. Ali ni to strašno razsipanje državnega denarja? Kakšna kmetska stranka je to, ki tako zapravlja denar I Ali bodo 25.000 Din gg. radičevci državi vrnili? Sramota I -f Hinavščina. Po ognju in žveplu, ki ga je zadnje tedne bruhalo klerikalno časopisje na «Domovino», je podlo in lažnivo do brezmejnosti, kajti že nekaj tednov sem je t Domovina* samo odgovarjala na klerikalne zbesnelosti. «Domovina» ni začela gonje, pač pa jo je začelo klerikalno časopisje zaradi tega, ker se jo «Domovina:> po novem letu silno razširila med kmetskim prebivalstvom. Da so gonjo začeli klerikalci, to se lahko dokaže, ako primerjamo vse številke «Domovine» in «Domoljuba», ki so izšle po novem letu. Enako se je ljubljanski škof prav brez potrebe spravil nad «Domovino». Jasno je, da mu ne bomo molčali, čeprav je škof. Krivice ne bomo mirno požrli. S posebnim užitkom navajata «Slovenec» in «Domoljub», kaj sta o tej gonji pisala ^Delavska politika* in pa glasilo dr. Rav-niharja. Gospodje okrog teh dveh listov so v svojem fanatičnem slepem sovraštvu skušali prav lepo ustreči klerikalcem. Na ogaben pamflet, ki je bil objavljen v glasilu skupine okrog dr. Rav-niharja, sploh ne odgovarjamo, ker nas je sram, da je mogočo med Slovenci spraviti v tisk in javnost takšno pokvarjenost. Pisec v ^Delavski politiko pa je očividno bral samo klerikalno časopisje, kajti sicer bi ne pisal takih nezmisel-nosti. Še nekaj se mora priznati klerikalcem. Kadar se na koga spravijo, že dobijo ljudi, da pišejo zanje celo v tako zvane svobodomiselne liste. In ti ljudje očividno lažejo ter zavijajo za klerikalce. Vse to je samo znamenje, da se nas klerikalci resno boje. Že jim gre za kožo. Njihova stavba, zgrajena na hinavščini in svetohlin-stvu, se ruši. * Ponovno opozorilo dopisnikom. V zadnjem času dobivamo zopet številne dopise z vsebino, ki je novi tiskovni zakon ne dopušča. Zaradi tega moramo mnogo črtati, nekatere dopise pa sploh zavreči. Opozarjamo, da se prestopki . novega tiskovnega 2akona kaznujejo zelo ostro, ne samo z denarnimi globami, nego tudi z zapornimi k a. Prijatelji «Domovine>, zlasti mladi možje in žene, ki bi se hoteli posebno potrudili z nabiranjem naročnikov na cDomovinoj, naj se javijo gosp. dr. Gregorju Žerjavu, narodnemu poslancu v Ljubljani, pismeno. Dobro je, da jih priporoči bližnja krajevna organizacija SDS ali kakšen nam znani zaupnik. Nato bodo dobili odgovor, kako naj nabirajo, kako novi naročniki odpravijo denar naravnost upravi «Domovine> in kakšno nagrado jim bomo priznali. Le v delu je zmaga! * Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Sporočamo vsem članskim društvom, da je uspelo pridobiti nekaj novih predavateljev z zanimivimi (in poučnimi gospodarskimi vsebinami, in sicer ,so to: g. Zelenik: 1.) o vplivu carine na naše gospodarstvo, 2.) o zgodovini trgovine, 3.) gospodarske krize; g. A. Por t o t: 1.) o menicah, hipotekah in bančnih posojilih, 2.) navodila za občevanje našega trgovca in kmeta z denarnimi zavodi; g. A. Peteri in: 1.) o izoblikovanju značaja, 2.) sile dela nekdaj in sedaj; g. Josip Štrekelj: 1.) o vinarstvu, 2.) o sadjarstvu, o travništvu, 4.) gojenje plemenitega kostanja. Opozarjamo vsa naša društva na gornja preda va-( nja ter jih pozivamo, naj nam nemudoma sporoče: želje glede istih ter navedejo dan, uro in kraj (lokal) predavanja. Istočasno prosimo še vsa ona društva, ki še niso imela nikakih predavanj, pa Zamenjava. Neka starejša gospodična grdega obraza je prepričavala svojo družbo, da je kot otrok bila jzredno lepa, samo so jo potem pri nekem vlomu eamenjali cigani. | si jih žele, da nam to čimprej sporoče, ker bo predavalne sezone prav kmalu konec ter je treba s prireditvami predavanj hiteti. J 1 * Volilci trboveljske občine! Sedaj je prilika, da lahko pokažete našim izkoriščevalcem pre-ziranje s tem, da pač nihče ne vrže kroglice v prvo skrinjico. Prej, ko še ni bilo klerikalcev v upravnem svetu TPD, smo še vsaj za silo živeli delavci pri tej družbi. Danes pa sami vidite, kako je z nami. Ako pa dobijo šo v občini absolutno moč, potem ne bo več mogoče shajati v tej črni dolini. Nebesa so nam obljubljali, če jih volimo, sv. Rešnje telo so pred leti izpostavljali za svoje kandidate, ki so nekateri res dosegli nebesa: pri upravnem svetu TPD, ubogi delavci pa redukcijo in revščino, kakor je že dolgo ni bilo v občini. Tudi kmetom je TPD zelo naklonjena: Navadno pošlje kakega klerikalnega upravnega svetnika, kadar gre za odkup zemljišča. Ta svetnik obljubi vselej tako malo, da je kmetovalec prisiljen, iskati pomoči pri sodišču. Zato, kmetje in delavci, naša skrinjica je peta (5.). — Delavec. * «Domorina» stopa s prihodnjo številko v 2 četrtletje. Za Veliko noč bo izšla ^Domovina* v večjem obsegu in z zelo zanimivo vsebino. Naročnina do konca leta znaša samo 22 50 Din (— 90 kron). Kdor danes in jutri pošlje naročnino, bo že dobil zanimivo velikonočno številko «Domovine». Naroči se «Domovina> na primer takole: Greš na pošto in prosiš, da Ti za 25 par dado splošno položnico za pošiljanje denarja na obstoječe čekovne račune. V ček vpišeš našo številko 10.711, sicer pa položnico izpolniš z natančnim naslovom in denarnim zneskom, ki pn pošiljaš. Dobro je, da na vrhu vpišeš besedo «n,ovj>, da se vknjižba izvrši brez iskanja. Enostavneje,' dasi malo dražje, pa* naročiš «Domo-vino>, če na dopisnici (za 50 par) napišeš: Atlprava ,Domovine' v. Ljubici. .Naročam Vaš list in prosim, pošljite mi položnico, da mozgih ž njo vplačati naročnina? .Spodaj^natančen naslov. ' ' .'■ * ' ■,y'f * Gibanje SDS v mariborski oblasti. V K 6z-j e m se je vršil dne 10. fcjp. obČQ.i zbor tajnošnje krajevno organizacije. Izvolil te jsp.Hpv odbor, ki nam jamči, da bo organ:zacija tudi v- bodočem poslovnem letu lejio .napredovala', — V Mozirju je bil občni zbor v_SQt>pt9.,13,'t ml, v Bočni v nedeljo 14. t., m. popoldne. Na obeh poslednjih občnih zborih je ..zastopal oblastno organizacijo okrožni tajnik g. Zabkar iz Celja.. — V nedeljo '14 t m, s& je vršil'občni gbor kjr^ gvne organizacije v Kačah' oli lepi udeležbi. Za predsednika je bil izvoljen posestnik g. Alojz Faleš. — V soboto 20. t. m. zvečer se je .vršil sestanek somišljenikov1 V S v fc č i h i/Wl&'tcrem 'jfe bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo tekom meseca dni izvršiti ustanovitev krajevne organizacije. — V Sv. Juriju 08 Pesniti je bil v nedeljo 21. t. m; dobro obiskan občni ' zbor tamDŠnje krajevne organizacije. Soglasno je bil izvoljen dosedanji odbor z ekonomom | g. Stankom Terčeljem kot predsednikom. Na sestanku v Svečini in ha občnem zboru v Sv. Juriju je v imenu oblastnega • odbora-«pof očal tajnik , g. Spindler. — Nova krajevna organizacija se pripravlja tudi v Z g o r n j, u ng.pt i in bo ustanovitev izvršena istočajpo! /^let^oMfe'j > organizacije v Svečini. Žebotova fronta,, v -Slovenskih goricah se krha. j * Vsak <:Domovihar> naj za Veliko noč pri-| dobi norega naročnika.i Prijatelja c Domovino : nam pise: «Zdaj, ko našo ljubo ^Domovino* tako j grdo m krivično preganjajo, bi bil na to gonjo i najboljši odgovor, da. bi za Veliko noč vsakdo flas starih naroČnikovr-tDompvihes pridobil vsaj enega novega naročnika, oziroma naročnico. Do kraja leta, to' je od 1. aprila dO 31. decembra 1926. stane cDontovina> le še 22 Din 50 par (= .90 kron). Prosim, da priložije velikonočni ^Domovini,* naročilne. dppignice^biPozivir zve-istega prijatelja. odgovarjanji tej: želji bomo ugodili. Pripravite se torej, čitatelji «Ppmoyine», da nam boste z dopisnico, ki jo Vam bpiap priložili za Veliko noč, javili vsaj enega novogft «Domo-viitarja>.) * Ustavitev delovanja Delavske zborniee v Ljubljani. Ministrstvo socijalne politike je te dni razveljavilo vse sklepe prve skupščine Delavske zbornico v Ljubljani ter ustavdo: delovanje zbornice. Kaj je temu vzrok, ni znano; Najbrže so tu vzadaj politične spletke radičevceV in mogoče tudi klerikalcev. dokr * Prometni križi in težave p«M Pohorjem. Pišejo nam: Čim pogosteje se vodici s konjiškim vlakom, tem več zanimivosti dožlfrAi na tej progi. Pogosto so vozički natrpano poliil, a gorje ti, če si drzneš v I. razred. Izžene te sprevodnik z vso odločnostjo iz kupeja, zlasti če si tujec. Na odhod vlaka je treba včasih tudi sumljivo dolgo čakati. V Ločah je vstopil prekupčevalec s svinjami malo vinjen. Sprevodnik mu je pokazal preprost voz, češ, tam zadaj je za svinje. Ni mu zameril do-tičnik, a nam poslušalcem so te besede zvenele vseeno malo preveč nevljudno. — Se zanimivejše je poštno poslovanje v krajih med Slovensko Bistrico in Konjicami. Pismo oddaš v sredo popoldne in dospe srečno ali nesrečno v ponedeljek, v najugodnejšem primeru v nedeljo do na-slovljenca. Zaključek: Železnica in pošta za Pohorce, Pohorci za železnico in pošto. Zimsko spanje bo kmalu pri koncu. Zbudite se brez drsanja, sai ie Vam v korist * Občinske selitve % Trbovljah. Iz Hrastnika nam pišejo: V trboveljski občini se bodo vršile v nedeljo občinske volitve. Demokratska stranka je postavila svojo posebno listo, katere nosilec je njen star boree g. Goropevšek. Od Hrastničanov so na listi znani možje, ki so že mnogokrat pokazali, da vedo ob pravem času pobrigati se za koristi domačinov. Cajemo, da se je mnogo delavcev odločilo glasovati sedaj za demokratsko listo, ker so uvideli, da jim je edino ta stranka največja in nesebična prijateljica. Naša skrinjica je peta. .. r aMfci'' v "*>ay »'se * Novi češkoslovaški koniul v Ljubljani dr. Frane Red je te dni nastopil svoje mesto. V soboto 27. t m. se bo pripeljal v Maribor, da obišče predstavnike naiih oblaste v, Jugosloven-sko-češkoslovaike lige in Češki klub. * Dragiajska doklada sa duhovnike. Ministrski svet je podpisal odlok o izpremembi uredbe o draginjski dokladi sa duhovnike, s katerim se minister ver pooblašča, da more izjemoma odobriti draginjsko doklado tudi duhovnikom onih župnij, ki imajo manj kot 200 hiš. * Obrtniiki praznik v Sloveniji. Na Jožeiovo slavi naSe obrtništvo vsako leto svoj praznik. Na letošnje Jožeiovo so bile po raznih večjih krajih Slovenije lepo obrtniSke prireditve, na katerih so se obravnavala vprašanja, ki zadevajo obrtniški stan. Med Številnimi težavami, ki tišče obrtniški stan, pa Je gotove davčna preobremenitev največja. Obrtniški praznik je dan, na katerega obrtniki manifestirajo za svoje pravice ter osre-dočujejo obrtniško samozavest in solidarnost. Večje prireditve so bile letos v Ljubljani, Mariboru, Celju, Brežicah, Hrastniku, Trbovljah, Sevnici in Šoštanju. * Udelešeneem VL Ljubljanskega velesejma (26. junija do & julija t I.) je dovoljen 50odstotni popust od normalnih voznih cen na vseh progah državnih železnie za vse brze, osebne in mešane vlake razen hiksusnega vlaka S. 0. E. za potovanje v Ljubljano od 20. junija do 5. julija in za povratek od 26. junija do 10. julija i 1. Tudi za prevoz razstavnega blaga velja 50odstotni popust. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejmske legitimacije, ki se bo prodajala v vseh večjih denarnih zavodih m trgovskih korporacijah po 30 Din. * Kaj Je sramota*. Iz Recklinghausen Stida (Nemčija; nam pišejo. «Naš Zvoni je nedavno prinesel zopet nekaj prav debelih laži, kar mu pa ne zamerim, ker že vem, od katere strani veter piha. Obrekevan je bil naš zaščitnik, minister g. dr. Žerjav 'in kakor po navadi tudi naš predsednik Zvem jugoslovanskih delavskih in podpornih društev. Prvemu se iz zlobe očita, da je premalo storil v ministrstvu za nas, dasi je storil, kar mu Je bilo mogoče. Tukaj samo eno vprašanje: «Koliko dobrega nam je storil doktor Korošec?* Gospodu Bolhi se očita, da je napravil med nami stranke in prepir. Dostikrat sem že slišal govoriti g. Bolho, pa nisem nikdar slišal, da bi bil mi rekel: cNe občujte s tem ali onim Slovencem!* — Slovenskega duhovnika g. Kalana sem čul samo enkrat govoriti, pa je že med drugim dejal: «Ne občujte s temi ljudmi, so slabega duha. Izogibajte se jih 1» — Kdo je torej kriv, da rojaki gledajo drug drugega postrani? Žalostno je, če katoliški duhovnik, ki bi moral učiti ljubezen do bližnjega, seje prepir. Mi smo mu jih že mnogo povedali. Zakaj je prišel med nas mirne 8kyvenoe v Nemčiji delat razdor? Bolje bi bilo, če bi ga bil uporabil g. ljubljanski škol kje drugje, mogoče na svojem velikem posestvu, kajti tukaj bo imel prav malo uspeha. G. Bolha ima Čiste roke in ljubi resnico ter je mož, ki nekaj velja. Jaz se popolnoma pridružujem splošnemu tukajšnjemu mnenju, da g. Kalan kot živčno boln mod ne spada sem. Tistemu g. Antonu Koncilji bi bilo tudi dobro svetovati kak prašek, ker menda tudi ni .prav pri zdravju. Toliko za danes. — Eden, ki ljubi resnico. * Smrtna kesa. V Ljubljani je umrl inž. Mohor P i r n a t, dvorni svetnik in predstojnik Osrednjega urada montanističnih uradov v pokoju. — V SiHd Je umrla gospa Margareta Grašlčeva. —r V Zagorju na Pivki je umrl g. Matija F a tur, trgovec in gostilničar. — V nedeljo je preminul v Železnikih g. Gabrijel Thaler. Pokojnik je bil znan po vsej Selški dolini kot vzoren gospodar in trgovec in priljubljen pri vseh, ki so ga bližje poznali. Z lastno pridnostjo si je ustanovil procvitajočo vinsko trgovino in vodil svojo gostilno v Železnikih kot eno najboljših in najpripravnejših v vsej SelSki dolini. Pokojnik je bil znan narodnjak. — V ljubljanski mestni uboinici je umrla gospa Milica Hribarjeva, ločena žena g. Ivana Hribarja, bivšega ljubljanskega župana in poslanika v Pragi. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl magistratni pisarniški ravnatelj g. Janko K e s s -ler. Šele pred dvema mesecema je stopil v pokoj in legel potem kmalu na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana oseba in se je udejstvoval tudi na pisateljskem polju. Pokojnikovo truplo so prepeljali v njegov rojstni kraj v Št Jernej na Dolenjskem k večnemu počitku. — V Ljubljani je po kratki bolezni preminul v starosti 51 let administrativni poročnik v pokoju g. Janko K u m p. — V Laškem je umrl v 33. letu starosti zasebnik g. Franc P e r d i n. — V Ljubljani je umrl gosp. Jakob Munda, deželnosodni svetnik v pokoju. — V Velikih Laščah je preminul g. Josip H a r t -man, trgovec in posestnik. Dosegel je starost 80 let. — V Ljubljani je umrl g. Jurij P f e i f e r, inšpektor linančne kontrole v pokoju. — Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno soialje! * Starosta češkoslovaških Sokolov dr.Sehrei-ner je te dni dospel v Beograd. Poslanik dr. Šeba je priredil njemu na čast banket, na katerega je bilo povabljenih večje število uglednih osebnosti. * Smrt v Blejskem jezero. Blizu graščinskega kopališča so potegnili iz Blejskega jezera truplo 601etnega Zorka iz Vidma pri Krškem, ki je bival v zadnjem času v Celju. Mož si je pred usodnim skokom v jezero zvezal roke in noge, da se ne bi mogel rešiti. Kaj je nesrečneža gnalo v smrt, ni znano. * Potres v Slavoniji. Dne 19. t. m. so občutili v Sladojevcih v Slavoniji tri potresne sunke. Prvi je bil ob a zjutraj, drugi ob 3. uri 38 minut in tretji ob 5. uri 15 minut popoldne. Izmed vseh treh je bil najmočnejši tretji sunek. * Italijanski finančni stražniki na našem onemlju težko ranili dva naSa državljana. Te dni popoldne so se pojavili štirje oboroženi italijanski finančni stražniki na našem ozemlju v gostilni , ki je mojster v pso-vanju in laganju — to mu moramo priznati — piše, da je zadnja «Domovina» sramotila frančiškane. Kje pa in kako? Zavijanje sirovemu «Domoljubu» še ne zadostuje, temveč si mora še naravnost izmišljevati stvari, ki jih nismo pisali. * V zadnjem hipu rešen. Pišejo nam: Sedemletni deček železničarja Rubina v Kicarju pri Ptuju je padel po neprevidnosti v veliko preko dva metra globoko mlako. Na klic njegovega mlajšega bratca je z dela prišedši tovarniški kovač Jakob Zamuda potegnil že na dnu se na-hajajočega dečka iz vode m ga z umetnim dihanjem spet spravil k življenju. Starši, pazite na otroke in ogradite si razne mlake l 4 Pogrešana. Terezija Vdovičeva, ki je bila zaposlena pri posestniku Francetu Škrbanji v Cebeku v Vačah pri Litiji, je dne 28. februarja t 1. neznanokam izginila. Najbrže je šla iz nesrečne ljubezni v smrt. Njena mati Marija Vdovičeva v Vačah prijazno prosi za obvestilo, ako je komu kaj znano, kje bi se Terezija nahajala. * Smrtna nesreča. Pišejo nam: Dne 16. t m. je hlapec župana g. Maksa Časa v Javneku pri Marenbergu pil v gostilni ter pustil konje stati na cesti. Preden je zopet odpeljal naprej, se je približal konju od zadaj in snel odejo. V tem trenutku pa je konj poskočil in udaril hlapca tako močno, da mu je zdrobil prsni koš. Nesrečnik je v nekaj minutah izdihnil. * Katastrofalen potres v daljavi. Te dni so zaznamovali pot reso meri pod Triglavom katastrofalen potres v daljavi 2000 km v smeri proti vzhodu. * Nesnaa utopljene«. Pri Mrtvicah pri Krškem so potegnili iz Save truplo utopljenca moškega spola, starega 30 do 40 let Utopljenec je bil 165 cm visok, kostanjevih las, obrite brade, dobrih zob in oblečen v črnkaste hlače, obut v visoke škornje. Ker pa na njem ni bilo opaziti nikakih znakov nasilja, se domneva, da je šel neznanec v smrt prostovoljno ali pa se je ponesrečil. * Nevaren ptič pod ključem. Rajhenburško orožništvo je s pomočjo orožnikov iz Krškega prijelo glasovitega razbojnika Ivana Jeketa iz Rake na Dolenjskem. Jeke ima na vesti celo vrsio zločinov. Dokazali so mu tri rope in 16 vlomov. * Morilea Čič in Žlahtič obešena. V Mariboru sta bila 20. t m. zjutraj na prostornem jetniškem dvorišču okrožnega sodišča obešena večkratna morilca 421etni Ivan ZlabtiČ, mizar na Bregu pri Ptuju, ter 301etni Franc CiČ, mizarski pomočnik iz Studencev pri Mariboru. Oba sta bila najbolj znana po roparskem umoru tročlanske Miklove rodbine v Studencih pri Mariboru. CiČ je zadnje dni priznal še več umorov, Katere sta izvršila skupno z Zlahtičem. Dva dni pred usmrtitvijo je izpovedal, da sta njuni žrtvi tudi žena posestnika Visenjaka in njena mati v Polenšaku pri Ptuju. Obe sta bili umorjeni leta 1923. Zločinec Cič se usmrtitve ni bal ter je sam izjavil, da jo zasluži, Zlahtič pa je bil zelo potrt Usmrtitvi, ki je bila izvršena še pred sedmo uro zjutraj, je prisostvovalo kakih 350 ljudi. * Velik vlom. Te dni ponoči sta se splazila dva svedrovca v spalno sobo gostilničarke An-dje Modičeve v Kolodvorski ulici v Ljubljani in odnesla ročno blagajno, v kateri je bilo okrog 60 dolarjev, 3 turške lire, par zlatih uhanov, poročni prstan z menogramom A. J., 40 italijanskih lir in nekaj bolgarskih levov. Dalje sta pobrala velike množine različnega perila, tako da znaša škoda okrog IOiOOO Din. * Podtaknjen pošar. Te dni zvečer je nastal pri posestniku Francetu Sršenu v Depali vasi požar, ki mu je vpepelil hišo z vsem gospodarskim poslopjem; pogorelo mu je tudi vse poljsko orodje in živež. Le sreči in požrtvovalnim gasilcem iz Trzina, Stoba, Domžal in Vira, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, se je zahvaliti, da ni ogenj uničil tudi sosednjih hiš. Kakor so ugotovili, je bil požar namenoma podtaknjen. Orožništvo je aretiralo kot osumljence tri domače fante. Aretirani Ivan Prelovšek iz Depale vasi je upal, da bo dobil, odnosno podedoval, Sršenovo posestvo. Ker se to ni zgodilo, je Sršenu opetovano grozil, da ga bo spravil na beraško palico, kar je sedaj s požigom tudi storil. * Prijet tat. Celjska policija je aretirala Jurija Nekiča, ki je zasledovan zaradi hudodelstva tatvine. Dobila ga je v hotelu Resnične eo bile njegove besede. Do danes smo še vedno dosegli, kar smo podveeli, najsi bo pri ljudeh sli pri oblastvih, čeravno nas je mislil v žlici vode potopiti. Naši naprednjaki zaupajo svojim voditeljem, ker vidijo, da je stvar resna in poštena. Naša društva ia Zveza se za naše socialne in narodne potrebe res brigajo. Mnogo se imamo zahvaliti našemu predsedniku Bolhi, ožjim odbornikom in vsem drugim predsednikom, i Slovenci od povsod, združimo se v eno fronto ia pomagajmo drug drugemu in bodimo si prijatelji! Moram malo opisati tudi razvoj naših društev. Društvo v Oladbeeku pod predsednikom g. Jožefom Koširjem je komaj leto dni staro, pa ima že okoli 80 članov. Vsi so dobri Slani Ravno tako je v Dorstfeldu pri Dortmundu pod predsednikom Privškom. Tam se naše društvo tudi prav dobro rasvija, akoravno hodi tudi semkaj oni možak trkat na naša srca. Pa ne more ničesar napraviti, ker mu takoj kakšao čisto domačo povemo in imamo potem zopet »a nekaj časa mir. V Her-verst Dorsten, kjer je predsednik g. Florjan Tepež, je zadaje tedne prikorakal prav počasi tisti Večni popotnik ter nas nagovarjal, da bi skupaj vozili ter ustanovili Barbarsko društvo. Dobil je samo nekega vinjenega moža ia neko ionsko, da sta mu šla na Um. O. Kalan, opustite tista prazna pota do nas. Le tako naprej; Her-ver?*Dorstčanit PISMO G0BENJBKB6A TONETA. Drenov g r i 5, 21. marca. Gospod urednik, odločil sem se, da se bom vsak teden oglasil v ljubljeni « Domovini*. Kajne, da mi boste dovolili toliko prostora, da bom lahko malo pokramljal s svojimi prijatelji, vrlimi Domovinarji? ; čeprav imajo nas, ki beremo in cJutro>. V jezi je mož sačel tolči po prižnici kakor kovač s kladivom jpo železu. Ko je stresel vso jezo nad «brezverci>, smo zvedeli nekaj čisto novega. Povedal jo, da se bo letos zopet vršilo romanje v Italijo, to popotovanje bo trajalo od 30. aprila do 8. septembra, i' Ilomanje bo čisto orlovskega značaja, pa vendar se bodo v družbi Orlov udeležili tega romanja lahko tudi drugi klerikalni veljaki; izvzeti seveda tudi niso liberalci. Ob tej agitaciji našega g. župnika sem si mislil: Tako bodo torej pristaši SLS zopet šli v Slovencem nasprotno Italijo. Naši klerikalci pa imajo v resnici trdo kožo. Med temi romarji bo gotovo tudi dosti takih, ki so jih mučili Italijani Ipred leti v vojnem ujetništvu. Žalostna nam tnajka! Naši ljudje bodo s svojim denariem pod- pustili kaj denarja-pri naa. Pa se to ne bo menda nikdar zgodilo. Srečno pet na tem romanj«, Mi vsem skupaj Gorenjski Tone. Kjer boste videli tudi grobov« ubogih slovenskih ujebukov, samo ■ rodihnite: Odpustite nam, vi drag* tovariši, kajti m* smo in o« ta aorto HHlfflSKI GLASOVI? Jesenioe, ma«*. N« Joželevo se je vršil občni zbor kraj.org«. nizacije SDS, na katerem so bili častno zastopani vsi stanovi. O. dr. Rape* glavni tajnik le Ljubljane, nam je podal obširno poročilo o političnem položaju, is katerega smo razvideii, kako pogubna je za nas- Slovence politika, kakršno vodijo v Narodni skupščini slovenski klerikalci. Uvideli smo na podlagi gotovih dejstev; da le pošteno, odkrito in odločno demokratsko zastopstvo v Narodni skupščini nore prinesti vsem stanovom Slovenije boljše Čase. Kaj nam pomaga, da imamo 20 poslancev klerikalcev v Narodni skupščini, ko so pa ti s svojo neumestno politiko xavozili ugled vseh Slovencev! Kaj je mar tem gospodom trud za našega kmeta, kaj jih briga naše izmozgano delavstvo in kaj naši obrtniki. Na posledicah te vratolomne politike trpimo brez razlike vsi Slovenci. Is poročila tajnika g. Pibrovca je razvidno, da j« imel odbor krajevne organizacije v preteklem letu šest odborovih sej in en sestanek vsega Članstva. Pod njenim okriljem se je usta-novilo tudi napredno izobraževalno društvo cEdinosU, ki nad vse pričakovanje dobro uspeva. Ustanovila se je socialno-politična šola, kjer se vršijo predavanja vsak četrtek ob osmih zvečer pri Humru. Ta prekoristna šola naj v prvi vrsti pouči naše delavstvo in obrtnike o njihovih pravicah in o razni zakonodaji. Podrobni program je bil že objavljen v cDomovini>. & V novi odbor naše organizacije so bili izvoljeni naslednji gospodje: predsednik dr. Frančišek Kogoj, I. podpredsednik Matija Sušnik, II. podpredsednik dr. Maks Obersnel, III. podpredsednik Ig. Leskovšek, IV. podpredsednik Ignac Hrovat, tajnik Leo Pibrovec, blagajnik Anton Kerštanj; odborniki: Peter Sitar, Fran Rabič, Ignac Kone, Rudolf Osvald, Janko Ravnik, Jože Ravnik, Ivan Potrato, Franc Baloh, Jožo Tomažič, Ivan Paberaj, Jože Javorski, Franc Kerštanj, Alojz Kršnik, Alojs Jug; namestniki: Ivan Senveter, Janko Gorup, Jernej Urbar, Avgust Ravhekar, Matevž Puc; preglednika računov: Ivan Stegu in Ivan Potrato; zaupnika: za Sv. Križ Ivan Dernič ml, za Dobravo Gabri-jelčič. Občni zbor je pozdravil pismeno voditelja SDS našega dragega nam dr. Žerjava ter mu izrekel popolno zaupanje. G. Spicarju, vztrajnemu in marljivemu delavcu na naših gorenjskih odrih, pa se je čestitalo ob priliki 201etnega dela. Nepotrebne skrbi ima naš upokojeni g. Kos. Pri velikonočni spovedi je vprašal deklico meščanske šole, ali morda ona že tudi kaj čita. Ko je deklica vprašanje potrdila in omenila, da jo čitala tudi «Jutro, tedaj se je g. Kos strašno razjezil: Deklica je krepko ugovarjala, da cJutro> ni bilo prav nič umazano, nego čisto in lepo tiskano. Mi smo že poudarjali, da ne išečmo prepirov, vendar sramotenja ne moremo vtakniti mirno v žep. Ali g. Kos ne ve, da pride na Jesenice dnevno preko 400 izvodov «Jutra> in tedensko preko 100 izvodov «Domovine>? Vse to naj bi bilo seveda umazano. Ej, Jeseničani bodo pač sami presodili, kaj je umazano. -—Jeseničan. 'i* Pa tttjdf':! Se kar boudi um- je-'! stoupu rv tijstu uštarif« ! nutr stuopu, su ti < začeli guvuriti u Vai tau 'no *> Ts tujd jla Kar ku » a vttbaaii, pa čvekaji «'n % PISMO GR0BINEK0VEGA J0KLNA. Šmarje pri Jelšah, marca. Po šmarji s'n hodu, s'n ribe loviu; s'n žakelj nastavu, s'n dikle dobiu. Tou ji 'n tal pejsmi, kero s'n slišao v jini i muuski uštariii. Narlajše je paiv tiisti, ku ii ibe? kar vajdeu, do su fejst fftfB Ouvturili su sama toke šttklce, ku m tttJ*artM>*ri«aK< ko s'« bhi strašnu flrbičn. Pa mislite, ljubi braMt db-«*bli- pjani ku su pejlifO ne, jidn je piu-sSMtfliBe, drugi špricar, vsi drugi pa ttc al k«J«t> JI tajd- mine kei-naroa vprošala, če čejm pit knla al ttc. Mejni su se, de bt M« daafcr, ku bi pavraki fulk bul vina>' fiaHM% ku tuda remrieo pijše. Ku s'n slišau ud Inttb fl^ng, a'n kar veidov, keri su. Se tujdi jia pimlM, naj pavre pa tujd drugi «Domovinu» birefst dpftttja svejdt ca lum-parije klerikoloo strotth*. 8» taai aonu lotejo, pa nas vbouge pavre taffraja Ce še bum vičkrat «a|tJfcM. io pa prausim, g. urednik tutih eajtog, da bttte doli plač v jih. GRDO OBSBKOVAIIB UVAUDOV. Celja« 22. marca. Tebi, naša , posvečala vete* «aa pecornoet Nekateri ljudje po kar ne meroja dovolj natogottti nad nami siromašnimi Invalidi Te dni sem prišel po opravkih v Celje. Opoldne se zaprejo trgovina, tako da sem imel dve uri časa do zopetne otrmitra. Med tem časom sem se podal v neko gmtflT1. da se nekoliko odpočijem in okrepčam. Ko sem sedel nekaj časa, sta prišla dva vojna invalida, eden slep, ter sedla v gostilni. Pri sosednji misi je mM prileten mot, ki je takoj pokazal svojo omika in dobrosrčnost napram obema vojnima Mmm « besedami: Lep moiak je to. Na—Is bil vesel in zadovoljen, da je sa časa aajai1 -eedel doma, ie pa zmerja nas siroai^a in vadibuje po oni Avstriji, ki nas je gm^ln sn pnwen nič v vojno kakor klavno živino.- M, ki ««a izgubili na bojnih poljanah «drav|a» pa* finda n» zaslutimo takih besed od stupi mifnft »V ki se jim ni bilo treba tresti sa svobo dni*.'— Vojni invalid. sem r leta* ŽENSKI VESTNIK ZGODNJB VKSHCB. Vrtnica ali roža si pilUKIIa^edaljo več prijateljev in ljubiteljev. 2M»al da si umetni vrtnarji prizadevajo UgUjM aadPo več novih rožnih vrst Pomnožnjem* »fttisa » cepljenjem na divjo rožo, ki ji pravim« tndi Bpek, najuspešnejša meseca avgusta na spečo ako. Pomladi že težko piHatniji H! rožnih cvetov. Zgodnje cvetje se tudi *a®» prodaja ter nam obenem nudi skupiček. Prt minlh grmih pospešimo cvetenje lahko umstaa Pri obrezovanju pustimo več dolgih pogariWr, ki j* razprostremo in privežemo nizko pri MinifL Okrog postavimo is desk sbit štirioglat obod; vrhu oboda pa položimo okno s šipami kakor m lople- gredo. Podnevi pustimo, da obseva rastlino solnce skozi šipe, ponoči pa, ako preti mraz, položimo vrhu šip še slamo in deska Zaradi boljšega raagre vanja in varovanja prod mfasom je dobro, ako krog oboda od zunaj udofimo svežega konjskega gnoja. V par tednih se cvetje mvije, medtem ko nezavarovane druge rože-sestriee še dremajo f zimskem spanju. k Jvrfp St r ek el j. «tfOMOVINA» it. 13 stran H =1 ZA SMEH M KRATEK ČAS PmMm večerja. Prijatelj se jo bahal, da bo imel za večerjo svinjsko pečenko a kfojnpirjem. I>rugi prijatelj: vo*, Nasproti se je pripeljal njegov graščak v cetvesopreŽni kočiji, a kmet se ni hotel izogniti. Oraščak ,g» je zaradi toga jezno nahnilil: < Ali poznaš?> Kmet: cPoznamta . Graščak: < K do cen torej?; ' Kmet: <&kik.> l Grašžak: <&gM|k# ta >«3?» ' Kmet: i Drugega dae so priBlpo kmeta biriči ter ga gnali v grad. Veg akasaa je prišel kmet tlačar. pred graščaka, ki ga je vprašal: Kmet je-UtlsUl, il b hinavski nagovor pomeni, da bo dobil bMtoft, jnto je odgovoril: iPo-&aam vas, moj mitaeUjM gospodar!) Graščak: cA čegav* je ta vas?> Kmet: c Danes je vaša, milostljivi gospod, toda m i m j Ju Ml« Iiii min bil pijan !> GraSčaku je bil odgovor tako po volji, da Je kmeta odpustil brea kazni. Ljabeiea.M psSMft predsodkov. Ko je slaveči Amriian dr. Jkthason snubil gospodično Pptteijavo^ fi je odkrito povedal, da jje nizkega stanu tar brez premoženja is da je eden njegovih jtriofV bil celo obešen. Gospodična ga jop—Itriln, da do sedaj sicer še nihče njeaih »onMktv ni bil obešen, toda med njimi JU j SSpHSiij 20 takih, ki eo že davno zaslužili vi Priprav« -msakoneki stan. Župnik v Kurji vasi je govoril ženinu in ne-vosti: < Važen je-kemk, ki ga bosta sedaj napravila. Ali sta se tudi pripravila zanj?» Ženin: berač. Nekega stavnega pesnika je na testi naprosil berač za milodar, a pesnik je bil slučajno sub, zato se je hotel izaramitt z vprašanjem: i Lahko, gospod^ je veselo odgovoril berač. < Srečen človek^ je pristavil pesnik, -?a jaz nimam niti dinar Na neko župnijo ja prišel bolehen duhovnik, ki je prav tiho govoril, zato pa je tem živahnejše spremljal svoje pridige % gibanjem rok. Ob priliki birme je škof zaupno vprašal vaškega župana, kako 80 kaj zadovoljni z župnikom. i /..j, H\a:iii Župan: O, prav dobro se razumemo. Gospod pridigujejo z rokami, mi ga pa poslušamo z očmi.v italijjat i* slovenščina. Italijan Džovani Kvintakvanti je živel dalje lasa med Slovenci. Halo se je že naučil našega lezika, toda slovansko brati mu ni šlo. Nekoč se !je v družbi hudoval: dh ga Je to gerda šlovenški ježik. Kakšen ošel So ga bo naučiti po šlovenško kratili .orikfrc-i «: Eden od družbe ga je zavrnil: Marjanka: - ' Ii otroških ut»t. * Učitelj je vprašal v šoli malo Nežko: t Ali ves ti za kakšnega sesalca brez zob.> Nežica: Ožbovt: <0, mlada gospoda, sedaj sem baš v sredi med volom in oslom.. .> Mkdi gospod Zvezdoslav se je zaljubil v ponosno gospodično Hrabroslavo. Toda ta mu ljubezni ni vračala. Zato se je odločil nekega dne, da gre v smrt, in sieer na poseben način. Kupil je škatlo mazila za čevlje in ga pojedel. Prišel je zdravnik in ga vprašal: cNesrečnik, kaj ste 6torili?> Zvezdoslav : c Zastrupil sem se.> Zdravnik: Zvezdoslav: «Kaj pa mislite, gospod zdravnik, potem bi vendar umrl.3 Nedeljski lovec. Gospod Hrabroslav bi na vsak način rad pokazal svoji ženi, da je dober lovec. No, in neke nedelje se je podal z bridko puškieo nad zajce ter prinesel proti večeru prav le{>o zajčje bitje domov. Žena je ogledovala plen ter pripomnila: ■jČudno, da tudi divjačina pozna naše postave, ker ima zajček na nogi listek s prodajno ceno.. .> Zajčkov a oporoka. Gašper, ki je bil nedeljski lovec, je na polju z bridko puško v roki baš srečal Ožbovta, ko je skočil izza grma zajec. Da pokaže svojo umetnost Ožbovta, nameri na zajca in reče: «Zajček, zdaj pa le hitro napravi oporoko!> Gašper je sprožil, toda zajček je tekel naprej. Ožbovt: rVidifi ga, vidiš, kako se mu mudi k notarju.. .> Sv. Peter v Savinjski dolini. Znake morate naročiti naravnost na naslov ZSV, Miklošičeva cesta 7 a, Ljubljana. Apače. Le oglasite se še. Mogoče nam poročate lahko dofhače dogodke tudi iz sosednih občin. Grobelno-Viršt&bj. Vaše stvari so nam jako dobro došle. Prosimo pa, da so sestavki mnogo-' krajši, pa zato pogostejši. Imamo vedno borbo s prostorom in se prizadevamo, da iz čim v! To že-skozi 27 tet priljubljeno domače sredstvo 9 svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odznnaj kot nblažitelj bolečini Umikanje tn drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas amažce kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki "ifcso hoteli verovati In jih privedel, da iz hvaležnosti Že ;laije priporočajo Fellerjev . Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus G dvojnatih ali 2 veliki specljalni steklenici EHn ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih sit 4 velike specijaine steklenice m 90 Din. pri lekarnarju : Eugenu V. FeBerjn v Stabiei Etoaji, Kh«»rg 860, Hrvatska. Listnica uredništva Laško. Dopis, ki se ttče .Jutra-, pošljite c Jutru*.! Sv. Jurij ob ščavnici. Dopis je jako oster. Priobčiti ga moremo samo s podpisom. Prosim, da nam odgovorite, kako mislite. Cerklje ob Krki. Oglašajte se večkrat! Prosimo, da nam poročate tudi o drugih domačih dogodkih. Želeli bi kratka poročila, toda zato pogosteje. Dolenji Boštanj ob Savi. Za smrtni oglas se mora plačati. Tudi ni nihče podpisan, tako da ne vemo, odkod je oglas poslan. Uredništvo mora za pošiljalca vedeti. Talčji Yrh. Baš kratki dopisi so nam najbolj dobro došli. Kratki in pogosti, da imamo lahko v eni številki čim več dopisov in iz čim več krajev! Sv. Dah nad Krškim, Oselica nad škofjo Loko, Veržej in drugi dopisi se pridejo na vrsto. Reeklinghuusen-Siid. Glede Vaše prošnje smo vse potrebno sporočili narodnemu poslancu gosp. dr. Žerjavu, ki bo zadevo spravil naprej. Upajmo, da bodo merodajni činitelji uvaževali njegovo posredovanje. Iz litijskega okraja. Stvar je zelo osebna in jo moremo priobčiti samo s podpisom. Prosimo, da nas obvestite. Gonji Logatec. Pošljite! Kedaj bodo na vrsto prišle, Vam ne moremo povedati. Mi namreč kar po vrstnem redu objavljamo dospel? prispevke, ki so godni za tisk. Ako so prav dobre stvari, bodo prišle kmalu na vrsto. MALI OGLAS'I ] Prvovrstno naravno vino lastnega pridelka,: pa tudi sortirana graščinska vina iz ptujskega okraja se dobe pri g. Stojusclieggu v Rogaški Slatint pod jako ugodnimi pogoji. 3T Prodam smrekov gozd 41 z zemljo v izmeri treh iohov po ugodni ceni. — Pojasnila daje Anton Želiš, posestnik v OornH Rečici, pošta Laško. I Za Veliko noč nov klobuk £ j, <8 * £ f» moram imeti 1 Kje naj ga kupim? Najceneje ga kupiš v dobro znani trgovini klobukov JO S. POK nas L A. J A M N 1K v fcJoMjmrf, Statrl trg Sfc 1*. Velika zaloga najnovejših novosti klobukov In čepic. Modne homppirc in ševijot« v veliki izberi po ugodni ceni dobite v obče znani, nad 50 let obstoječi | inantuaktumi trgovini i R. MIKLAUC | «Pri Škofu« v Ljubljani. L Zunanjim naročnikom k po.tilja tudi po pošti. je od nekega časa postal redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje firimorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporab'jamo pri utrujenosti, onemoglosti, nervozi in vsled tega provzročenem nespanju Fel- lerjev blagodišeči »Elsafluid», ki osvežuje, krepi | natih ali 12 velikih specijahuh steklenic sa 250 in, mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iz-! že obenem z zabojem in poStoino razpošilja po nova potrjujejo, Fellerjev Elsafluid tudi pri močnih revmatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 86 dvojr povzetju ali proti vnaprej podanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Blsa-fhdda se dobe ▼ lekarnah in sorodnih trgovinah ob «*>*anfli cenah no 9 Din. Lep semenski oves prodaja I. K N E Z. Ljubljana Gosposvetska cesta 3. j Pa prav nikjer ne morete kupiti boljših oblek in obenem tako poceni kakor v Ljubljani v trgovini z moškimi oblekami Fran Derenda GradiSče St. 4. [inrs 1i xx anmnu rnxxij jxix Velite denarja izgubite ako pred Veliko nočjo kupite čevlje drugod, kakor v detajlni prodajalni tvrdke D irl Pollak d. d., Ljubljana Dunajska cesta št. 23, na dvorišču. Pozorl Pozorl Kdor namerava zidati in potrebuje r nosilke, cement, štukador, betonsko in drugo železo, okovje, štedilnike, peči, mreže za ograjo in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno in v veliki izberi pri Schneider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in drobno Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16 To in a p o s trežba! Zmernecenel Lepe povesti po znižanih cenah oddaja Yl$h@eiii zadruga v Ljubljani s Stare Jos., Lisjakova hči. Povest Broširana 6 Din, vezana 16 Din, poštnina 1 Din 25 p. Stritar Josip. Sodnikovi. Povest. Broš. 10 Din, v platno vez. 20 Din, pošt. 1 Din 25 p. Kaš Igo. Dalmatinske povesti. Broš. 6 Din, vez. 13 Din, pošt. IDin 25 par. Hinko Dolenc. Izbrani spisi. (Spomini o Cerkniškem jezeru, O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. Črtice o burji.) Broš. 10 Din, vez. 16 Din, pošt. 1 Din 25 par. Milčinski, Tolovaj Matajin druge pravljice. Broš. 16 Din, vez. 26 Din, pošt. 1 Din 50 par. Milčinski. Zgodbe kraljeviča Marka. Vez. 16 Din, pošt. 1. Din 50 par. Filip Dom, Kako so se vragi ženil!. Broš. 24 Din, vez. 30 Din, pošt. 1 Din 50 par. Milčinski, Drobiž. Broš. 14 Din, vez. 20 Din, pošt. 1 Din 75 par. Feigel. Tik za fronto. Broš. 14 Din, vez. 20 Din, pošt. 2 Din. Knjige naročite in denar pošljite na Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 denar m Veliko noč! s H ^ ^ Našim odjemalcem pripravljamo za ^ Veliko noč veliko presenečenje. « P Čitajte pazljivo časopis v prihodnjih p 3 14 dneh in shranite ta oglas! ^ B Izrežite ga! * jj imm nimiro Naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni gospod Blat Tominc šolski upravitelj v p., soustanovitelj in neumorni delavec tukajšnje Hranilnice in posojilnice v 63. letu starosti dne 15. t. m. ob 7. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Slava njegovemu spominu in lahka mu zemijica! Njegovi rodbini naše najgloblje sožalje! 01 o bok o, dne 15. marca 1926. Načelstvo in nadzorstvo Hranilnice in posojilnice v Globokem. Naznanjam, da sem zopet otroril mizarsko obrt ter se cenj. znancem in prijateljem Domovine priporočam. Postrežba točna. Delo dobre. Josip Strahovaik, Lip je 54 St Janž na VlaaU gori, p. Velenje Cenik' franko J. STJEPUSiN 3* S »K priporoča boijše tamborke, strme, par-titure, tole is ostale potrebščine za vsa gtauiia Odlikovan na parliki izložbi Janez Joška vpraša: «Kam pa ereš?* «Janez, ali ne veš? &rgm ii Kroteljna na KlartlMVS cests kupovat, ker ima veliko izbero t s 9 a s in dosti drugega različnega blaga, katerega Ti on najceneje da.* ■ caavsasa -s««® i >«aaaaaa Pozor ženini La neveste! ar imrm >- ce matrace, posteljno mreže, železne postelje (zložljive), otomane. divane in tapetniške Izdelke nad najceneje RUDOLF ®MOmu tapctalc Krekov trg Št. 7 (poleg Mestnega doma). Ne pomaga nič! — Prepričajte se! J e wc*mm> J Je 13*» le m^m&im m ženske >vini pri LJubljana, Lingarjeva ulica Največja izbira svilnatih rut iz. šerp- Gospodinja, šivilje, obrtniki! Do sedaj neprekostiivl šivalni stroji KOHLER* * 10 letnim Jamstvom s@ dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdkl Iv. Auerhammer Ljubljane, Kolodvorska ulica 3. — Prodala se tudi na obroke. Izdaja za konzorcij »Domovine. Adolf Rtbnikar. Ure fn i* Fllln Omladir Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek