the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. AME VENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V t>ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) natstaretži in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. (No.) 202. CHICAGO, ILL., PETEK, 17. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 17, 1930. LETNIK XXXIX. RUŠTVO NAJSV. IMENA IZKAZALO ČAST PRESV. EV-HARISTIJI. — OGROMNO ŠTEVILO LJUDSTVA SE UDELEŽILO PROSLAVE. — VELIČASTEN VEČERNI PRIZOR NA FORBES FIELD. ^Pittsburgh, pa. — Ne samo a oličanom, marveč vsemu tu-■ »njemu prebivalstvu bo o- tob'd Pretekla nedelja, 12. ok-v vednem spominu. Ta-jJ^omnih množic ljudstva, s( 7" ga je bilo ta dan, to me-dal®e ni videlo. Od blizu in IO se je sipalo ljudstvo na ne ulice skozi celi dan. — VllO ce' da računano, se lahko re- i1t - Je njih število doseglo U5-000. In %o Ve^no' skoraj celotno ve-^ udeležencev so tvorili mo-jj' je namreč to dan dru-Prir Naj sv. Imena, ki je jw,6"^0 to manifestacijo v |Evharistiji. žVev1Se^ proslave se je vršil SeiiCer v Forbes Field. Nepopi-V vJe kil pogled na ta prostor tarecei'nem mraku. Okrog ol-2 ' zgrajenega provizorično n a dan, je bila zbrana šte-gr duhovščina, celi ostali o-kt) ^ Pr°stor pa je bil podo-tiSo.Njenemu morju. Do 70 telo Vernih mož se je naha- v njem, sv6( M vsak z gorečo 0 v rokah. In ko je nato iz tetl 70 tisočerih grl zado-Sp,; anaeriška himna "Star »ela "H >ed toi P vala Priz Banner" in za njo večnemu Bogu," je bil or tak, da si ga more ^ Javljati le tisti, ki ga je videl. ,resv. Evharistijo so pripe-\ p prostor iz katedrale V v P°sebnem avtomobil ga daroval v ta na-°dtfčni katoličan, Frank Utej v katerem se po- tilj8e ni nihče vozil. Avto. je lic0 ^remenjen v malo kape-% vZil ga je Mr. Lanahan h j'eCas^no osebno spremstvo siti ^revzel tukajšnji policij-Cfe|nik, P. p. Walsh. — Ia je avto četa polici-Ce]a motornih kolesih. \0a nedeljska proslava je (■^.Pokazala, da katoliški ''olj duh v Ameriki čimdalje V.^dobiva na življenju in, \ fe bolj razveseljivo, zla- ed nioškimi. 126,000 STAVKUJO-ČIH V_BERL1NU V protest proti nameravanemu znižanju plač so kovinski delavci solidarno stopili v stavko.— Stavka ogroža politični in gospodarski položaj Nemčije. —o— Berlin, Nemčija. — Že do zdaj skrajno napeti in negotovi politični in gospodarski položaj v Nemčiji se še znatno bolj poostruje s stavko, ki je izbruhnila v sredo zjutraj in pri kateri je udeleženih 126 tisoč berlinskih kovinskih delavcev. Stavka je bila od unije sklenjena v protest, ker so delodajalci z dovoljenjem vlade odločili, da znižajo delavcem plače za osem odstotkov. Stavka se je izvedla v najpopolnejši solidarnosti in je faktično vse delavstvo zapustilo delo. Po dovoljenju unije smejo ostati pri delu samo vojni invalidi in pa moški preko 60 let stari. Kake bodo posledice te stavke, se niti zdaleč ne more napovedati, kajti kovinska industrija ima velik vpliv na potek obrata tudi v drugih panogah industrije. Tudi v političnem oziru bodo posledice znatne, kajti kovinski delavci so do zdaj tvorili najbolj močno o-poro republiki. V vseh tvornicah, ki so prizadete po stavki, so postavljene močne oborožene policijske straže, da preprečijo morebitne nemire. SKUŠAJO NAPRAVITI DEŽ Iz Jugoslavije. MANIRE LAŠKEGA SENATORJA NA JUGOSLOVANSKIH TLEH. — STRAŠNA TOČA NA SORŠKEM POLJU. — TETANUS V PREKMURJU. — SMRTNA KOSA. — POŽARI, NESREČE IN DRUGE NOVICE. Moderna znanost je iznašla mnogo čudovitih stvari, o katerih se nam pred desetletji niti sanjalo ni. Tako se ji bodo morebiti posrečili tudi najnovejši poizkusi, namreč, kako bi se dal napravUi umeten dež. Enega mnogih poizkusov nam kaže gornja slika, ki se je izvrši! blizu Washingtona. Ideja je bila, da bi z močnimi dinamitn>mi eksplozijami pretresli ozračje in bi se ta način zgostili vodni hlapi. % , --o- c >N ŠEST MILIJONOV ^ IZGINILO k ^ Y°rk, N. Y. — Tukaj-lh 4 J^talist in prekupčeva-t ^ednostnimi papirji, Ch. H z ' je prejšnji teden polegel t '"^»Planom v Chicago. %Hijn°tka Pa, ko je letalo ^li^a.nekem tamkajšnjem 0 nagj ^ Popolnoma izginil. ' dni1 bi se bil moral vr" No. V že v petek, in ko 1 obi0nedeljka še ni bilo, sq 5 vs ,Stl pričele iskati, a ! p°sta fa UsPeha. Zadeva 6 3e ,Jala sumljiva in zato ČASOPISI SE BODO IZRAZILI O PROHIBICIJI Washington, D. C. — Novoustanovljeni informacijski odsek prohibicijskega urada je razposlal vsem listom v deželi vprašalne pole, na katerih naj izrazijo listi svoje stališče glede prohibicije. Na polah so tri vprašanja, namreč 1) Ali ste naklonjeni 18. amendmentu in Volsteadovemu zakonu? 2) Ali ste. mu nasprotni? 3) Ali ste nevtralni? — Te vprašalne pole so razposlane okrog 3000 raznim listom. Pričakuje se, da bodo odgovori naznanjeni javnosti. RAKET1RSTV0 V UNIJAH Strahovalci v unijah nalagajo poseben asesment za svoj žep. Chicago, 111. — Oblasti so na delu, da zberejo še nadaljnje dokaze o strahovladi, ki jo vodijo nekatere osebe v delavskih unijah. Pri pregledovanju knjig Circular Distributors' Union so prišli na sled, da so trije poslovni agenti, J. Roo-ney, R. Witcher in J. Cook na svojo roko in za svoj žep zahtevali od članov posebni asesment. Tako so morali možje, ki so zaslužili na dan po $2.75, odšteti njim vsak dan po 25c, tistim pa, ki so zaslužili več, so bili naloženi še večji "ases-menti". Kdor ni spadal v unijo, jim je moral odšteti na dan po 50 centov, da so ga pustili pri miru. iii nvejji l vem Preiskava tudi v t>jn0 Uradu- Odprli so - T~ a 80 j« našli — j0>ih vTflnil° Je iz nJ'e vred" °v ^aPirjev za šest mili- V0!^ev, ki 80 bili last and Mining C^nik' kTatere > bil Bob VVlistom Lov za pobeglim nadll1. be s podvojeno 'Juje. ZA LICENCIRANJE AVTO-MOBILISTOV Chicago, 111. — Ker se vedno bolj množe avtomobilske nesreče in ker je dognano, da te nesreče v največ slučajih povzročijo vozniki, ki iz tega ali drugega vzroka niso sposobni, da bi vozili avto, zveza illinoiških avtomobilistov že dalje časa deluje na to, da se naj uvede zakon, po katerem mora imeti vsak voznik avtomobila državno licenco. Tudi državni tajnik Stratton je naklonjen tej ideji. AVTO ZAVOZIL V HISO SLOVENCA So. Chicago, 111. — Neprijeten obisk je dobila v sredo zjutraj družina Josepha Sebo-har, 9553 Ewing Ave. Okrog ostrega ovinka je namreč pridrvel neki avto in se zaletel naravnost v hišo in sprednji porč skoraj popolnoma porušil. Pretres je bil tako silen, da je vrgel iz postelje dve domači hčeri, Anno in Rose, ki ste pa pri padcu zadobile le malo prask. V avtomobilu sta se vozila dva mlada fanta, ki sta ostala popolnoma nepoškodovana. KRIŽEM SVETA — Boston, Mass. — Tukajšnja konvencija Ameriške de-jlavske federacije je v sredo 'pooblastila svojega predsedni-jka Greena, naj osebno vloži pri predsedniku Hooverju protest proti nameravanemu znižanja plač v vojni mornarici Zed. držav. — Washington, D. C. — Zvezna vlada je sklenila pogodbo, po kateri je kupila zemljišče za zgradbo novega poštnega poslopja v Chicagi. Zemljišče stane 5 milijonov, celo poslopje pa bo stalo 15 milijonov in bo največje v Ze-dinjenih državah. — Montevideo, Uruguaj. — Kak je položaj zdaj v Braziliji, ni mogoče z gotovostjo u-gotoviti, ker si poročila vlade in poročila upornikov nasprotujejo. Oboji namreč poročajo o svojih zmagah. — London, Anglija. — Eden naj bolj mogočnih vladarjev v Indiji, sultan iz Lahore, se je poročil z neko Škotinjo, s katero se je seznanil že pred leti. On je star 57 let, žena pa 40 let. — Helsingfors, Finska. — Na tajinstven način je izginil bivši predsednik tukajšnje republike, Dr. K. J. Stahlberg, in njegova žena. Boje se, da so ga ugrabili njegovi politični nasprotniki. -o-- PO POSKUŠENEM SAMO-UMORU SE VRNIL DOMOV Chicago, 111. — Ker ni zaslužil dovolj, da bi lahko pokrival tekoče stroške, in pa iz obupa, ker je pri nekem podjetju izgubil $4000, se je Th. McManus, 1219 Granville Ave., odpeljal v torek zvečer v bližnji gozd ter si s kroglo hotel končati življenje. Oddal je nase dva strela, a ker je še ostal pri življenju, se je odločil, da se vrne domov in se poslovi od svoje žene, in je nato v resnici v takem stanju prevozil še pet milj do doma. Zdaj se nahaja v bolnici v kritičnem položaju. -o-- REGISTRACIJA BREZPOSELNIH Snuje se pomoč za brezposelne v Chicagi- Chicago, III. — Na konferenci, katero je sklical v tem mestu governer Emmerson v odpomoč brezposelnosti v državi Illinois, predvsem pa v mestu Chicago, in na kateri so udeležene odlične osebnosti iz industrijskega in trgovskega sveta, kakor tudi zastopniki delavstva, se deluje na to, da se odredi takojšnja pomoč najbolj potrebnim, ki se nagajajo brez dela. Gre predvsem za chicaške brezposelne. Da bi pa tega ne izrabili razni potepuhi, ki bi prišli v Chicago po to podporo, se bo uvedla registracija brezposelnih in sicer na ta način, da bodo poslale razne delavnice in tovarne na urad imena tistih oseb, ki so bile zadnji čas odpuščene od dela. ITALIJANSKO MUNICIJSKO SKLAD IŠSE ZGORELO Beograd, Jugoslavija. — Pretekli teden je na način, ki do zdaj še ni pojasnjen, nastal ogenj v italijanskem municij-skem skladišču blizu Postojne in ga popolnoma uničil. Škoda se računa na okrog 60,000 dolarjev. Kakor je bilo pričakovati, so fašistične oblasti zvrnile krivdo za ta požar na Slovence in jih tudi že okrog 300 zaprle, dočim ljudstvo trdi, da so po neprevidnosti zanetili vojaki sami, ko so vsled hladnega vremena delali ogenj v svojih bivališčih. ZA PRIZADETE PO SUŠI Washington, D. C. — V svr-ho, da se farmarjem v tistih pokrajinah, ki so bile letos pri-jčen za to, znaša 125 milijonov zadete po suši, pripomore do j dolarjev. zaslužka, je federalna vlada odobrila, da se lahko takoj u-porabi kredit, ki je določen za leto 1932 za odpomoč proti suši, na ta način, da se prično graditi javne ceste v prizadetih krajih. Znesek, ki je dolo- Oblastnost italijanskega senatorja V petek, 26. septembra, se je dogodil v Splitu pri obali slučaj, ki je tamošnje prebivalstvo zelo razburil. Dr. Anton Taconia, ki je rojen Splitčan, pa je sedaj italijanski državljan in celo senator v Rimu, je srečal na ulici znanca iz nekdanjih dni in vnetega dalmatinskega Jugoslovana, 771etne-ga Mile Muljačiča. Ko ga je Muljačič vprašal, če je res on govoril v Zadru nad grobom nekega Gibljanoviča, kakor so poročali časopisi, to je v duhu narodnih odpadnikov, in da se bo Dalmacija gotovo pridružila Italiji, je senator Taconia to potrdil. Pri tem se je nad starčkom spozabil, da ga je začel kot Jugoslovana zmerjati in nad njim kričati, nazadnje pa še pretepati ter ga je celo vrgel na tla. Taconija je morala policija ščititi pred razjarjeno množico, dokler se ni odpeljal v Italijo s parni-kom. Vse to se je zgodilo na jugoslovanskem ozemlju . . . -o- Zadnji pridelki ubogega kmeta uničeni Sora, 27. sept. — Med silnim viharjem in treskom, ki je privihral od Škofje Loke, se je nad sorško faro usula strašna toča, ki je z vso močjo klestila cele četrt ure. Uničila je prav vse poljske pridelke in stolkla vse sadeže z drevja. — Najhuje so prizadete vse vasi sorške fare. Toča je padala tako gosto, tako močno in tako debela, da so bili vrtovi in vsa polja, kolikor daleč sega oko, zasuti s točo celo ped na debelo. V Spodnji Senici so jo zmerili, da jo je bilo za 12 cm na debelo. To polje je po strašni nevihti letos že tretjič uničeno. Prvič je bila junija meseca uničena rž in pšenica, drugič 18. julija oves in proso, sedaj pa še zadnji up kmeta — ajda, ki je bila ravno v najlepšem cvetu. -o--- Nevarna bolezen okoli' Kri-ževcev Nedavno si je neka ženska v vasi Dubovca pri Križev-cih zadrla trn v peto. K zdravniku ni šla zaradi tega. Po dveh dneh je pa vsa otekla in otrpla. Zdravnik ji je dal injekcijo proti tetanusu, pa ji ni več pomagala. Neki kmet iz Marinovca si je tudi zabodel leseno trščico v roko. Ko mu je roka otekla, ,je šel k zdravniku. Tudi on je dobil injekcijo proti tetanusu, toda njegovo stanje je resno. -o- Smrtna kosa V Št. Janžu na Dolenjskem je umrl Ignac Knez, posestnik v Koluderiji. — V Mariboru v bolnici je umrla Alojzija Fritz, soproga kolarja drž. železnic, stara 56 let. — V Celju je umrla Antonija Majcen, gospodinja, stara 52 let. — V Logatcu je na poškodbah u-mrl posestnik Lukan z Rovt. -o- Število katolikov v Bosni raste Po neki novi statistiki, ki so jo priredile cerkvene oblasti, je v Bosni in Hercegovini 560 tisoč prebivalcev katoliške vere, dočim jih je bilo po zadnjem ljudskem štetju le 440 tisoč. -o- Požar Kmetu Mihaelu Vogrinčiču v Topolovcih, Slov. Krajina, se je na nepojasnjen način vžgalo gospodarsko poslopje in hiša. Ker je bilo vse lesano in s slamo krito, ga ni bilo mogoče rešiti. Zgorela je mrva, slama in več gospodarskih strojev. --o- Zlomil si je nogo Jonaš Stepan, posestnik v Predanovcih, si je zlomil nogo, ko je ponoči na 24. sept. šel na dvorišče. Požar pri Novem mestu Dne 29. sept. okoli 1 ure po noči je začelo goreti v kozolcu Antona Štiha v Gotni vasi pri Novem mestu. Komolec je popolnoma pogorel. Zgorela je vsa mrva in slama, ki je bila tam, Gasilci so komaj obvarovali, da se ni požar razširil na druga poslopju. Škof j a Loka Iz Škofje Loke poročajo, da se je v tamošrji okolici zare-dilo toliko veveric, da so že začele delati škodo. Ljudje jih vidijo po šest in več skupaj. -o- Požar Pogorelo je poslopje, stanovanjska hiša, posestniku Turek pd. Zilavec v Domojinci. Prišli so gasit tudi gasilci iz nemške Radgone. -o- Maša zadušnica za narodne heroje V tihi, globoki in nemi bolesti je škofjeloško meščanstvo darovalo svojo molitev za one ki so dali največ — svoje življenje — na oltar za neodre-šeno domovino. Tiho sv. mašo je daroval mestni župnik. -o- Šest žensk utonilo Seljaki iz Uljana pri Zadru so se vračali z druge strani kanala, kjer so obirali grozdje. Sredi kanala je pa potegnil nenadoma močan veter, prevrnil ladjo, v kateri je bilo 20 oseb in 80 hI mošta. Možje, ki so znali plavati, so se rešili, šest žensk je pa utonilo. -o- Kdo je močnejši? V Staničevi ulici v Ljubljani sta se dva dijaka metala, da se prepričata, kdo je močnejši. V tej rokoborbi je podlegel Viljem Ravbar, ki ga je nasprotnik podrl na tla, ter si je zlomil nogo. AMERIKANSKI SDOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto_________ Za pol leta______ Za četrt leta___________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta_________1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ---------------------- For half a year------ .....$5.00 _ 2.50 ___1.50 For three months ----------------— Chicago, Canada and Europe: For one year________________$6.00 For half a year-----------------3.00 For three months ...................1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ J. M. Trunk: Clarence Darrow izgledalo tudi za Ameriko malo predebelo. Ampak vsaj dr. Clarence Darrow mora biti o tem prepričan, ker drugače bi se ne postavil iz golega človekoljubja za take "preganjance". Vse pa le kaže, da mora biti Mr. Darrow v precejšnji zmoti. Kaka krivica se more komu zgoditi, to se razume, ampak v tem slučaju je butlegarstvo le preveč očitno, ker trpi industrija in trpijo delavske unije, katere se le zlorabijo, da polnijo taki elementi svoje žepe z milijoni. Vse kaže, da je Mr. Clarence Darrow postal star, in v starosti je marsikdo prav — otročji. Ako se prav spominjam, sem nekaj čital, da bi bil Mr. Clarence Darrow menda češkega pokolenja. Za to ne gre. V amerikanski javnosti je Mr. Darrow precej znan, odvetnik, advokat je, zagovarjal je večkrat znane kriminalce, ponaša se rad s svojim človekoljubjem, postavlja se za pravico, kakor jo on vidi, in zoperstavlja se proti krivici, enako pač, kakor jo on pojmuje; dalje je agnostik in se rad prereka v verskih in moralnih vprašanjih, in kot modernist je ves za evolucijo, kakršno ponujajo zdaj amerikanski javnosti. Bolj točno bi lahko rekli, da to je bil Mr. Darrow, ker nedavno od tega je izjavil, da se ne bo več udejstvoval v javnosti, ker je že precej v letih, treba mu pa tudi ni, saj je bil advokat. Zopet pa se je Mr. Darrow pojavil v javnosti. Chicago postaja metropola tudi v zadevah, katere mu niso ravno v slavo. Težko je razločiti, kje se v Chicagi pravica jenja in začenja krivica, in nasprotno. Zločini so na dnevnem redu, pa včasih izgleda, kakor bi delali nered tisti, katerim je skrb za javni red izročena, in bi se godila krivica takim, ki so ob-dolženi, da delajo zločine. Pravi moderni Babilon. Butlegarska roba stopi mestoma v ozadje. Pojavila se je neka butlegarija v delavskih unijah nasproti nekim obrtim. Ako je tako, kakor se na zunaj kaže, trpita obe stranki, delavska unija in obrt. Baje so se vrinili v unije neki elementi, ki pritiskajo na industrije potom nekih črnih list, da jih prisilijo do nekih dajatev, ki pa izginejo v žepih teh butlegarjev. Oblasti smatrajo to za zločin, in zločin je, ako je tako. Delavska unija ima pravico in v mnogih slučajih tudi moč, da prisili industrije do pravičnega razmerja, ampak vsaka unija si sama koplje grob, ako nastopa potom izsiljevalnega butle-^na društva, garstva, da obrtim preti, da zahteva neopravičene dajatve, da polaga pred industrije in zavode bombe in jih na ta način "omehčuje". To so nasilstva, ako se tako dogaja. Če je javnim oblastim za dobrobit v javnosti, ne morejo kaj takega trpeti. Industrija in delavske unije trpijo. Te oblasti so proglasile take elemente za "javne sovražnike", in njih prizadevanje gre za tem, da oblasti te elemente splavijo iz javnosti, jim onemogočijo njih kriminalno butlegarstvo. In tu se začne zgodba z Mr. Darrowom. Mož je stopil iz "pokoja" zopet v javnost, kakor pravi sam, ne ravno, da zopet prične s svojim advokatskim poslom, temveč le, da pomaga nekim, katerim se baje dogaja krivica od strani javnih oblasti. Tu nastaja pravcata dilema. Stvar toraj izgleda, kakor bi bili neki elementi, ki uprizarjajo takozvane "labor rackets" na pravem, in bi delale jim krivico oblasti, katere jih preganjajo, in jih mora Mr. Clarence Darrow pred to krivico ščititi, zagovarjati, ter je le iz tega naziranja stopil zopet v javnost. Nepristranski opazovalec res ne ve, pri čem da je. Prav gorostasno bi bilo tudi pri znanih amerikanskih razmerah, kjer je pač vse mogoče, da bi delale oblasti namenoma krivično, preganjale nedolžne, proglašale za "javne sovražnike" take, ki bi ne bili, delale za red po krivičnem neredu. To bi V NEDELJO SE BOMO ŽENILI Cleveland-Collinwood, O. Kaj pa nam morejo, če smo veseli. Nič, prav nič nam ne morejo, pa če se vsi kapitalisti zarotijo proti nam in niso na noben način pri volji dati nam dela. Slovenec je vedno rad vesel, ne glede na to, ali so dobri ali slabi časi. Slovenec je tudi varčen in prevdaren, zna prav gospodariti v dobrih časih in to mu je v pomoč v hudih časih. Veliko bi se lahko naučili od nas takozvani sto-procentni Amerikanci, od katerih jih je mnogo takoj drugi dan po odpustu iz tovarne na "dilci". Marsikateri naš rojak lažje prenaša gorje brezdelja kot Amerikanci. O tem bi se dalo mnogo pisati, a ne velja, ker tudi tukaj velja znani slovenski rek: Stara navada, železna srajca. Razume se, da slabe delavske razmere prevladujejo tudi med našim narodom, vendar slabi časi nas popolnoma nič ne zadržujejo, da ne bi prirejali veselic in zabav. Iz poročil in dopisov v našem časopisju je sklepati, da so številne prireditve, katere prireja naš narod širom Unije, vedno dobro obiskane. To je nam dokaz, da slovenski rod hoče živeti ne samotariti, ako-ravno daleč proč od svoje domovine. Mnogobrojna podpor-I ilrt ni^uvcv, posebno pa kulturna društva, si prizadevajo, da prirejajo v zimskem času zabave take, katere so narodu všeč, kot igre, petje in godba. Dokler bo narod znal ceniti delo in trud kulturnih društev, bo živel; kakor hitro bo narod pozabil na to svojo dolžnost, bo šel v propast. Zavedajmo se, da je naša sveta dolžnost podpirati društva, katera v resnici širijo kulturo in izobrazbo. Kajti od takih društev se lahko mnogo naučimo dobrega, poštenega in treznega življenja. Ne dopustimo, da bi bile hrupne veselice in plesi številnejše obiskane kot pa po-učljive predstave. Od poučne poštene igre imamo vsikdar več užitka, kot pa od prireditve, katere so nam v škodo in v mnogih slučajih za nas katoličane neprimerne. Poskusimo prirejati več poučnih iger me- sto modernega plesa, bomo videli, kakšen bo odmev. V naši collinwoodski naselbini smo se zavzeli, da bomo to sezono posvetili dramatiki več časa kot pa druga leta. — Dramatično društvo "Adrija". katero je zelo priljubljeno v naši naselbini radi finih pred-s.tav, katere je društvo priredilo tekom svojega obstanka, je sklenilo, da bo letošnjo sezono uprizorilo šest predstav. V ta namen je društvo tudi najelo dvorano za nedelje, katere se je videlo, da so najbolj primerne za "Adrijo". Prva predstava bo prirejena od strani "Adrije" takoj v nedeljo, 19. oktobra, in sicer igra, katera je še malo znana v Ameriki. Ime igre je "Zeni-tev", je tridejanka, bila je v domovini igrana samo še v ljubljanskem gledališču, ki si je nabavilo prevod iz ruskega originala. Ta krasna šaloigra bo v drugič vprizorjena v A-meriki. Z velikanskim uspehom je elevelandski svetovid-ski "Orel" vprizoril to igro pred par leti. Številni igrovo-dje in drugi so se zelo laskavo izjavili o tej igri: škoda, da nimamo več takih iger kot je "Ženitev". Da bo igra "Ženi-tev" uprizorjena, kot vsebina igre zahteva, nam jamčijo za to naš spoštovani in čislani Rev. Slaje, pod katerega vodstvom bo igra uprizorjena. — Malo je med nami tako vnetih in požrtvovalnih igrovodij kot je Rev. Slaje« Enako kot igro-vodja, so pa tudi igralci Adrije vsi izkušeni, celo neprekos-Ijivi in zato poznani v naši naselbini. Brez skrbi in dvoma lahko trdimo, da bo igra "Ženitev" imenitno uprizorjena. "Adrija" je dosedaj vedno prirejala vse igre in zabave le v korist cerkve. Adrija namerava to plemenito delo vršiti tudi v bodoče. Ker gre pa vodstvo Slov. doma nam vedno na roko in ker bo Adrija prva uprizorila igro, odkar je popravljen oder in prebarvane kulise, nove luči in druga popravila, je bilo na priporočilo Rev. Slajeta enoglasno odobreno, da se ves čisti dobiček od prve prireditve Adrije podari Slov. domu za stroške, katere je imel Dom s popravo odra. S popravljanjem odra so bili veliki stroški. Slov. dom ne zmore vsega. Zatoraj je lepo od nas, ako tudi mi nekoliko pomagamo nositi to finančno breme. Saj bomo tudi mi imeli nekaj koristi od tega, ker bo tako lepo preurejen 'oder. Čim boljši je oder, tem lažje je prirejati igre. V veliko pomoč nam bo, ker bo vse tako na novo preurejeno, odgovarjalo bo za sedanje čase in pa tudi mnogo let za v bodoče. Samo še ena zapreka je sedaj, plačati dolgove, ki so nastali s popravljanjem odra. Temu pa lahko odpomoremo s tem, da se udeležimo v nedeljo, 19. oktobra, igre "Ženitev". Začetek bo točno ob 8. uri, tak je bil sklep zadnje seje. Udeležimo se v obilnem številu in pokažimo, da se zanimamo za dramatiko in za napredek cele naselbine. Frank Kovačič. SLOVENCI V FRANCIJI Audun le Tiche. Nepričakovane množice so se zbrale k slovesni blagoslovitvi nove zastave našega Slovenskega delavskega pevskega društva v Audun le Tiche, malem francoskem mestecu tik luksemburške meje dne 28. septembra tega leta. Proslave, ki je izpadla nad vse slovesno in dostojanstveno, se je udeležilo 19 društev, od njih 12 z zastavami. Izmed od-ličnjakov moramo omeniti gospoda komisarja Poljaka, ki se je udeležil proslave kot zastopnik zadržanega gospoda poslanika in ministra Spalaj-koviča, gospoda krajevnega mera z gospo, gospoda tajnika Terress Rouges, mestnega župnika in gospoda slovenskega župnika in blagoslovitelja Ka-stelica iz Aumetza. Sredi dolge deževne dobe, ko je deževalo še v soboto in lije danes, je dalo nebo prekrasen solnčen dan, kar je slavnost še bolj povzdignilo. Nepregledni slavnostni spre vod, v katerem je vihralo 12 zastav slovenskih, poljskih, ruskih, francoskih in italijanskih društev,katerega sta poživljali dve godbi in ki je nosil s seboj še v vence zavito zastavo, je krenil potem ko je obhodil vse mesto, v cerkev in jo popolnoma napolnil, tako da velike množice niso našle v njej več prostora. Ko so intonirali pevci pred altar jem štiriglasne slovenske litanije Matere božje, na koru pa je znani aumeški mešani zbor dovršeno zapel za odgovore domače pesnice, smo videli, kako so zaigrale solze v očeh premnogih naših rudarjev. Domača božja služba, ki bi jo služil v sredi tujine nabito polni cerkvi domač duhovnik, resnično ni kaj vsakdanjega. Ko so vtihnile orgle in je od-molil gospod župnik predpisane slovenske molitve — kaj je res treba priti v tujino da vidi človek, kako neizrečeno so lepe — so za blagoslov slovesno zadonele fanfare .bratskega poljskega društva, na kar je povdaril gospod župnik Kaste-lic v svojem govoru edinost Slovencev, ki jih predstavlja ena zastava in čast zastave da more biti pri vseh izprevodih uvrščena za križem, kar pomeni, da se križu klanja, ga spoštuje in ljubi tudi članstvo društva, ki je dalo blagosloviti svojo zastavo. Blagoslovljeno zastavo je predal gospod komisar Poljak po zastavinem kurau društvenem predsedniku Majeriču in ta društvenemu zastavonoši, ob kateri priliki so bila voščena kratka, pa jedrnata gesla. Dostojanstvena je bila po-klonitev pred spomenikom padlih vojakov, kjer je zapel domači možki zbor pod vodstvom gospoda pevovodje Kra-nerja Hej Slovani, gospod predsednik pa je položil pred spomenik lep venec. Posebno smo bili veseli u-spelega pevskega koncerta, ki je sledil tu običajnemu častnemu vinu, ki ga je serviralo članstvo odličnjakom, in ki sta vensko društvo. Tako kulturno udejstvova-nje naših izseljencev nas resnično veseli. Dokler bodo hodili po teh potih, se nam zanje ni bati. gospoda Biščaka in domači pod vodstvom gospoda Kra-nerja. Koncert je dosegel svoj višek ob Laharnarjevi Naši pesmi, ob katere zatrdilu, da "koder zlato solnce hodi, pesmi pojejo povsodi, mesto belo, trg in vas gane zvočne pesmi glas; a lepše kot je naša pesem, nikjer, nikjer še .slišal nisem" se navdušenje kar ni hotelo poleči in jo je bilo treba seveda ponoviti. Z enakim navdušenjem so bili sprejeti govori gospoda komisarja in obeh predsednikov naših podpornih društev sv. Barbare in Filipa Šribarja iz L'Hopital in Mlekuža iz Merlebacha. Drugo jutro je sklical gospod komisar Poljak v bližnji Aumetz sestanek društvenih, selbini. IZ URADA POLITIČNEGA KLUBA V JOLIETU Joliet, 111. Tem potom vabim vse člane našega političnega kluba na sejo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 19. oktobra. Pričetek ob 3. uri pop. v Slovenia dvorani. ' Nedeljska seja ima važen pomen iz več vzrokov. Razmo-trivali bomo o malih "referendum balotih", na katere bomo volili pri prihodnjih volitvah. Pogovori in razprave o raznih kandidatih in druge stvari, ki pridejo v poštev na dan volitev 4. novembra. iJi;' Cenjenim volilcem v W" okraju tem potom naznanja«1' da volilci, kateri so se prese-lili iz enega volilnega okraja (precinct) v drugega, in °n!' kateri bodo sedaj vprvič volih, da se morajo registrirati, Pie* den morejo voliti. Dan za i ivi oi,a '(0 registriranje je bil 14-pevska' drugi in zadnji pa bo spet dne W- - • - - avno i * ^fl istem prostoru, kjer se voli- slučaj, da ako se v nekateri takih uradih ne najde uradn' ka notri, visi tam svinčnik knjiga, kamor se vsak lah sam podpiše. Torej vse ta* bod ga priredila oba naša ^»»m; -----~ - -■ . a zbora, Aumšeki pod vodstvom 28- oktobra, v torek, ravno razprave in informacije na dnevnem redu v nedelj0 seji. Slovenski politični klub kraju Will izvrstno napre' di'Je' Svoj sedež ima v Jolietu. * noje dobil že od več strani i (jO- hvalo, ker se zavzema za r bre stvari v korist državlj*®0^ Pridite torej v nedeljo na in pripeljite seboj nove c. da bodo slišali naše poro predsednikov, po katerem si je ogledala vsa družba vzorno knjižnico (1.100 zvezkov) in čitalnico tamkajšnjega našega društva. Oboje se sicer šele u-rejuje, bo pa otvorjeno tekom (štirinajst dni. Ta svojevrstna ustanova, ki bo sprejela pod svojo streho tudi slovensko brezalkoholno kavarno, je vse naravnost navdušila. Nad vse okusno opremljena čitalna dvoranica gostuje v najlepši Aumeški hiši, kjer je našim na razpolago prikupljiv park, v katerem bo urejenih na spomlad dvoje kegljišč in dvoje balinišč, poleg številnih klopi in domače utice. Še danes so se odpeljali gospod komisar Poljak, gospod župnik društva v Aumetzu Franc Hren po ostalih naših bližnjih kolonijah. Kolikor vemo bodo obiskali Boulange, Crusnes, Manceulles., Tacque-gnicux in Marine, v katerih zadnjih dveh se snuje novo slo- seJ° čil«0 dosedanjem uspehu in Pa> ^ da se da še- napraviti za ^ prej za slovenski narod v John L. Živetz Jr., taj«lk' FRANCIJA — PRADOM0V1' NA ESKIMOV Ar Kanadski paleontolog a A. Ami, ki je podrobno Pr ^ čeval podzemske jame ob ie. Dordogni, je došel do zakw ih J niki današnjih kanadskih mov .Med najdbami dr. ^ je mnogo orožja in orod)&> je vse izdelano na isti kakor ga izdelujejo še nji kanadski Eskimi. Uce domneva, da so po spre01®. Jg. podnebnih prilik zveri in " v li, ki so preje prebival Franciji, odšle proti sever dospele notri v Kanado. ^ vek, ki se je hranil z ^ oVj-teh živali, se oblačil z ka, da so v teh francoskih ^ mah v pradavnim živeli P ^ mi kožami in si delal orodJ njih kosti, jim je moral s'e da si ohrani življenje. ŠIRITE AMER. d«1' Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov , (Dalje.) "Ne maram ga več. Nič, nič ne ugovarjajte in se ne čudite, le poslušajte, kaj vam povem! V društvu se pripravljajo za igro. Tudi jaz bi morala igrati. Tratarjev Ivan bo igral glavno vlogo — Domna, Kovačeva Anka bo njegovo dekle, jaz pa naj bi bila stara Meta, njegova mati. Uprla sem se, pa so se mi smejali in se norčevali iz mene. Ivan tudi. 'Pa dobite drugo,' sem rekla in odšla. Ali mislite, da so se kaj zmenili? Nič! In Ivan je ostal in bo igral. O, naj le igra in si prebira, ne bom se mu ponujala, ne, in jokala ne bom za njim, pa tudi v društvo me ne spravijo več, če bi me na kolenih prosili! Saj vem, kakor bi udaril na zvon, bo šlo zdaj po vasi: Tratarjev ne mara več za Budinovo! Kakor bi ga kdaj iskala! Rajnik oče je to hotel in delala sem se zadovoljno in molčala, ker se nisem upala ugovarjati mu . . . Vidite, tako je, in zdaj se zanesite na Tratarjeve in njihovo pomoč, če se morete! — nič, nič ne cincajte in kar odločite se in dajte gospodu Sandriniju v najem!" "Prenaglila si se, Nina, prenaglila, a to se Se vse popravi!" jo je hotela mati pomiriti. "Nikoli!" je bila Nina užaljeno, jezno kratka in še udarila v svoji ihti z nogo ob tla. "Poslušaj hčer, Budinka!" je silil Jozelj. "Trecento lire, .signora," se je oglasil Sandrini. "To je dosti, veliko!" je dodal še slovenski in vzel iz žepa listnico, jo postavil na mizo pred se in igral s prsti po njej. "Mati, take priložnosti ne bomo imeli več, sprejmite ponudbo! Za kuhinjo bova pa midve skrbeli. Boste videli, kako bomo dobro izhajali, čeprav nam ne bodo Tra-tarjevi pomagali. Pokažemo jim, da si znamo tudi sami. Če ne daste v najem in bi hodili Tratarjevi še k nam •— ne vzdržim doma. Služit pojdem!" "Nina, kaj vendar misliš?" je Budinka vzkliknila vsa iz sebe. "Nikdar te ne pustim izpred oči, dokler bom še dihala!" "Pa pojdem, kakor sem rekla!" je bila hči trdovratna. "Da bi me pustila samo?" je bolj zavzdihnila ko rekla mati in obraz ji je preletela neznanska žalost. "Ker poslušate rajši druge kakor mene. Tratarjevi so vam več ko lastna hči!" je bruhnila užaljeno. Mati je pomolčala. Nina se je obrnila proti oknu in mencala v svoji ihti rob predpasnika, Jozelj in Sandrini sta pa čakala, kaj bo. Vedela sta, da je Nina s svojo besedo napravila več, kakor bi mogla sama še s takim dokazovanjem in pregovarjanjem doseči. "Dobro," je spregovorila čez trenutek Budinka, "oddam vam prostore, gospod Sandrini!" Sandrini se ji je poklonil in je dejal s sladkobnim smehljajem in kakor bi pel: "Bravo, signora! Questo mi piace!" "To je beseda, Budinka!" je bil Jozelj vesel, kakor bi bila Budinkina odločitev njegovo delo. Zgrabil je za njeno roko in jo dal v Sandrinijevo ter udaril s svojo po obeh in bil zmagoslavno slovesen: "Tako, zdaj drži! Ne boš se kesala!" "Da bi se le ne!" mu je odgovorila, a'ni bila vesela. Nina se je nasmehnila in bila srečna. Dobro se ji je zdelo, da je premagala Tratarjev vpliv na mater. Sandrini je vzel iz aktovke beležnico in povedal^da napiše pogodbo. Nina mu je hotela prinesti črnilo in pero, pa je bil ves sladek in se zahvaljeval, kazaje polnilno pero, ki ga je že uravnaval: "Mille gra-'zie, signorina, mille grazie per la genti-, lezza, io ho la stenografica!" "Za eno leto napišite," je dejala Budinka. "Če bi se medtem vrnil France, bi tako ne mogli . . ." "Eno leto? Pojdi no! Ne splača se. Tri leta, gospod Sandrini, kaj ne?" je bolj u-kazoval ko vprašal Jozelj, zakaj iz glasne besede, s katero je zavračal Budinko, ni našel prehoda. "Tri leta, si, signora!" je pritrdil Sandrini in še menil, da ga bo veselilo, če, bi pozneje pogodbo podaljšali. "Saj res, mati, pomislite, preden vse u-redi! Komaj bi začel, pa bi že moral iskati drugod!" je prigovarjala Nina in bila! za tri leta. Mati se je vdala in Sandrini je pogodbo, ki jo je nato prebral. J°z > Nina sta jo tolmačila in potem so J^ ^ zakaj Nina stregla z domačo okusno salamo in s ^v pisali in so obsedeli, hom, pa še s črno kavo. Jozelj je ^ ljal Sandriniju, kako mu bosta trgo^pi gostilna uspevali, ker v domači "0g[Uj!i pri Hrastovih, točijo pijačo, ki "e ^ d9p00000000000<><>00<><>0<>000<>0<)0<^ OOOOOOOOOOOOOOCK Družba Woooooooooooooo XXKXXXXXXXXXXXXX sv. Družine >ooooooooooooooo< CTHE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ■aSS^S? Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za m* GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Jolitt, III I- Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111 Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku »67,634.00. 1 Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-^ se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do ; leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. jjK^ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINEI ^^^ooooooooooooooooooooo-ooooooooooooooooooooooooooo ZAPISNIK °SME REDNE KONVENCIJE DRUŽBE SV. DRUŽINE Vrseče se meseca septembra, 1930, La Salle, Illinois. prečita se zapisnik včerajšnje (Dalje.) fir. Popoldanske (druge) seje. John Russ predlaga, da se aPisnik sprejme kot čitan. °dPirano in sprejeto. Geo. Miketich, predsed-konvenčnega finančnega Gbora poroča, da so vse knji-111 Poslovanje našli v lepem .'to. Br. J. L. Drašler poroča j Sestra Bahor poroča, da 6 bilo vse natančno. ^ Jos. Gersich predlaga, v." Lass podpira, da se poro-° konvenčnega finančnega bora sprejme. Storjeno, ca Gospodarski odbor poro-, Predsednik tega odbora Pe- r Malek sledeče: j Anton Seme, član dr. št. st'e -iet' In" Je z^ubil tri Pr" ^ prosi za podporo. Gospo-v lski odbor priporoča darilo Znesku $35.00. r- Jakob Štrukel prosi, da f] Vsako prošnjo prečita. -Br. ^jnik da: poroča, da dotični 8 ,v ima samo zdravniško q n{eval0. Br. Fr. gkedel, član j^Podarskega odbora ome-w jsto. Br. Anton Štrukel L ga> da se bratu Anto.i VSe daruJ'e svota $35.00. iet ans^° Podpirano in spre- Br lja • Predsednik prosi redite-c] ' a naj spusti v dvorano vse ^pice) DSD., ki želijo priklati konvenciji. C** sestre Mary Lilek, ^ Ce dr. št. 1, Joliet, 111. dot.?v- Skur svetuje, da če je in .ena sestra bila operirana ^Pravilih ni deležna ope-tti0 ,s e Podpore, naj se ozirajo l]di na to Prošnjo, kajti, enem, moramo boj. ru&im. Gospodarski od-Hic. prePusti to zadevo zbor- Ai ^edic predlaga, sestra nji Podpira, da se tej proš- &Qtn0?°di in daruje $35-00 v ^Prejeto. °db0^Sednik Gospodarskega ^ p Prečita prošnjo sobra-l4, p.,1 T«rkovich, člana dr. št. >lc ^ j/^urgh, Pa. in omenja i fenJegOv slučaj zelo kriti-V p,?.r Se nahaja v Sanitori- dar v znesku 81. J; se ^'.Predsednik CMei z;1 ta prošnja usliši. Br. >k0vi,fedla&a, da se bra^u CSt^8knarUje SV°ta $35-00' bejet0 podpfrano in svetuje, ^alek, predsednik 8keea odbora poro- ča, da se je ta odbor zjedinil glede plač prihodnjega glavnega odbora in priporoča, kakor sledi: Glavni predsednik letno $150.00; glavni tajnik letno $750.00; gl. blagajnik l?tno $85.00; nadzorniki po $15 00; predsednik porotnega odbora $15.00 letno, ostala dva porotnika vsak po $7.00 letno. Dnevnice glavnim uradnikom po starem, $6.00. Br. Slapničar svetuje in predlaga, da začnemo s pravili, plače se pa določijo pozneje, ko pride točka na dnevni red. Sprejeto. Br. Slapničar, predsednik odbora za pravila poroča, da je bil ta odbor včeraj popoldne na delu. Priporočal bo spremembe raznih točk, na zbornici je pa ležeče, da iste odobri ali pa zavrže. Br. Joseph Klepec, tajnik tega odbora najprvo v imenu tega odbora priporoča, da zbornica odobri splošno centralizacijo. Pričnejo se razgovori o centralizaciji. Br. gl. predsednik priporoča, da bi te važne točke dobro razmotrivali, da pridemo do najboljših zaključkov. Duh. vodja, Rev. Škur, vprašajo, kako visok bi bil ases-ment v ta sklad. Br. Klepec pojasni, da bi vzeli gotovo lestvico, kakor imajo druge slovenske organizacije. Duh. vodja, Rev. Škur vprašajo, kako bi bilo s bolniško podporo za prve tri mesece. Br. Klepec pojasni, da bi naj društva sama plačevala bolniško podporo za prve tri mesece. Brata gl. predsednik in gl. tajnik poročata, koliko približno bolnikov ima društvo št. 1. oziroma, koliko znaša bolniška podpora za leto tega društva. Br. Slapničar tudi poroča, da je društvo št. 1. dalo na prosto roko svojim delegatom o tej zadevi. Br. Simon Šetina je mnenja, da bi vsak član plačal $2.50 pristopnine, nakar bi se takoj pričela plačevati bolniška podpora. Br. Horvat se strinja z Rev Škurjem in svetuje, da bi se tako uredilo, da bi se takoj začela plačevati podpora. Rev. Anzelm Murn rečejo, če bi začeli plačevati bolniški asesment z mesecem oktobrom, bi se lahko pričela plačevati bolniška podpora z mesecem januarjem, 1931. Sestra Anzelc misli, da bi bilo treba takoj plačati $2.50 pristopnine. Nadalje pravi, da pri drugi organizaciji še ni plačalo nobene posebne doklade v centralni bolniški sklad. Br. Glavach, predsednik nadzornega odbora se strinja z Rev. Murnom. Br. Lavrich svetuje, da bi se sposodilo $1000.00 iz Mladinskega oddelka. Br. Gerchar priporoča en razred in ne tri. Br. Anton Štrukel tudi predlaga samo en razred in sicer 75c na mesec prispevkov in priporoča sprejem centralizacije. Br. Jakob Štrukel pojasni svoj namen, da bi se pričelo s plačevanjem bolniške podpore z dnem 1. januarjem 1931. Vsako društvo naj plača po $1.00 za vsakega člana ali članico pristopnine iz svoje blagajne in naj se prične vsaj z dvema razredoma. Br. Gottlieb je mnenja, da moramo najprvo razmotrivati samo za in proti, še le potem, ako bo slučajno sprejeta splošna centralizacija, bomo naredili pogoje. Br. Terselich poroča, da so člani njegovega društva proti vsakemu povišanju asesmenta. Zato moramo imeti več razredov, da bo vsem ustreženo. Mr. Drašler poroča, da je njegovo društvo zoper centralizacijo in je mnenja, da bodo nastale težkoče, ako se ne bo plačevalo tako visokih podpor, kakor plačuje sedaj društvo. Br. Balkovec predlaga, da gre na glasovanje vprašanje lestvice. Br. Kastigar tudi priporoča centralizacijo. Pravi, da je njegovo društvo malo, pa ima največje blagajne. Br. Terselich pravi, da če mi sprejmemo centralizacijo, jo bomo začeli na boljši podlagi. Br. Glavach je mnenja, da se ni treba biti v skrbeh, da bi se ne moglo plačevati društvenih uradnikov v slučaju, da bo sprejeta centralizacija. Njegovo društvo je sicer nasprotno centralizaciji, toda ta bo v korist organizaciji. Rev. Anzelm Murn predlaga, da gre za volitev za in proti centralizaciji in sicer naj bo volitev tajna. Br. Drašler vpraša ako smo gotovi, da ne bo treba posebnih asesmentov. Br. Stefanich je mnenja da bo centralizacija v dobrobit naši organizaciji. Brat Gerchar pojasni, zakaj se nekatera društva branijo centralizacije, kajti društva, ki nimajo velike blagajne, ne morejo zakladat asesmenta za svoje člane. Brat Medic pravi, da le potem bo prava enakopravnost, ko bomo imeli centralizacijo. Brat Malek je mnenja, da bi se napravilo samo dva razreda mesto treh, kot priporoča odbor za pravila. Preberejo se brzojavne in pismene čestitke, kakor sledi: Društvo št. 50, KSKJ., Pittsburgh, Pa., Math Pavlakovich, tajnik; Podružnica št. 24, S. Ž. Z., La Salle, 111., Mary Gergo-vich, predsednica; John N. Pasdertz in soproga iz Jolieta; Društvo št. 13, DSD., Chicago, Steve Foys, tajnik; Društvo št. 5, DSD., Ottawa, 111., John Lubschiner, predsednik; Anton Nemanich st., Joliet, 111. Zbornica jim je zaklicala trikrat Živijo! Sledi 15 minut odmora. Po odmoru se nadaljuje debata glede centralizacije. Brat Horvat priporoča, da kdor se še ni oglasil v debati glede centralizacije, da to stori. Brat Jakob Štrukel priporoča, da predsednik vpraša vsakega gl. odbornika kakor tudi delegata, da vsak pove svoje misli. Brat Wedic pravi, da kjer nimamo Valuation Report-a, zato ni umestno, da bi se izposodil denar iz mladinskega od- Kalifornijsko grozdje NOVO SKLADIŠČE SOČNEGA GROZDJA WABASH ZELEZNICA 25th & Canal Streets VSE VRSTE— NAJBOLJŠA KAKOVOST— NAJNIŽJE CENE — ODPRTO VSAK DAN Direktne vozne cene bodo veljale za kraje preko Chicage 1 delka za centralni oddelek. Brat Slapničar pravi, da smo že slišali dovolj različnih nasvetov, zato predlaga, da se debata o tem zaključi in naj gre na glasovanje. Brat Stonich priporoča, da porabimo še nadalnjih deset minut, da bo vsa zbornica zadovoljna. Brat Wolf se izrazi, da je za centralizacijo. Rev. Murn predlagajo, da se vendar enkrat debata o tem zaključi in gre na tajno glasovanje. Vsestransko podp. in sprejeto. Brat Wolf predlaga, Gottlieb podpira, da gl. predsednik imenuje odbor za razdelitev in štetje glasovnic. Sprejeto. V ta odbor so imenovani sledeči: J. L. Drašler, Rudolph Škul, John Terselich in sestra Kalčič. Preds. pojasni, da kdor je za centralizacijo naj voli z "da", kdor je pa proti pa naj zapiše "ne". Izid glasovanja je sledeči: Za centralizacijo je bilo oddanih 29, proti pa devet glasov. Bolniška centralizacija je torej sprejeta. Br. gl. predsednik čestita zbornici, da je napravila ta pomemben korak, ki bi gotovo v velik napredek naši organizaciji. Tajnik odbora za pravila brat Klepec predloži zbornici sledečo resolucijo: RESOLUCIJA Bodi sklenjeno, da redna osma konvencija Družbe Sv. Družine sprejme splošno centralizacijo bolniške podpore in sicer za vse odraslo članstvo D. S. D. in za vsa podrejena društva. V centralni bolniški oddelek se s tem sklepom sprejmejo vsa društva D. S. D. in vse odraslo članstvo istih brez zdravniške preiskave. Nadalje bodi sklenjeno, da se prične z poslovanjem tega oddelka z dnem prvim januarjem 1931. Sklenjeno dalje, na ima ta razred skupen sklad in sledeče oddelke: Za $3.50 tedenske podpore se plačuje na mesec....35c Za $5.00 tedenske podpore se plačuje na mesec....50c Za $7.00 tedenske podpore se plačuje na mesec.. .75c Sklenjeno dalje, da vsako društvo mora sporočiti gl. tajniku najpozneje do 20. decembra 1930, v kateri oddelek hoče spadati vsak posamezen član(ica), da se v smislu istega poročila sestavi prvi tozadevni mesečni asesment, katerega bo moralo vsako društvo plačati skupaj z rednim asesmentom za mesec januar 1931 in nadalje vsak mesec z ozirom na število članstva. Sklenjeno dalje, da se prične s plačevanjem bolniške podpore dne 1. januarja 1931. Predloženo po odboru za pravila na redni osmi konvenciji D. S. D. na tretji seji dne 3. septembra 1930. Joseph Slapničar, 1. r. preds Joseph Klepec, 1. r. tajnik odbora. Rev. Anselm Murn, OFM., 1. r. Math Balkovec, 1. r. Katherine Bayuk, 1. r. Brat Terselich predlaga, brat Balkovec podpira, da se resolucija sprejme Soglasno podpirano in sprejeto. Brat Jakob Štrukel predlaga, da društva plačajo iz svoje blagajne po eden dolar pristopnine za vsakega člana .ico). Brat Terselich podpira. Sprejeto. Brat Klepec priporoča in svetuje, da se čita pravila, katera je provizorično pripravil tozadevni odbor. Citalo se je provizorična pravila centralnega bolniškega oddelka, ter se je debatiralo o vsaki posamezni točki, kakor sledi: Brat Anton Štrukel predi., da ako je bolni član dobil že 18. mesečno podporo in druga bolezen izhaja iz prve, naj bi se mu plačalo bolniške podpore še za dobo enega leta. Br. Klepec svetuje, da naj bo za začetek, kakor rečeno, 18 mesecev in ne več. Br. John Terselich svetuje, da naj ostane tako kot priporoča odbor za pravila. Na dnevni red pride vprašanje glede kartic o naznanilu bolezni vrhovnemu zdravniku. Br. Balkovec, Terselich in drugi priporočajo, da naj zadostuje datum poslan od društvenih uradnikov, kajti s karticami bi bilo veliko dela in ne-prilik. Istega mnenja je sobrat Anton Štrukel. Rev. Škur svetujejo, da naj gl. tajnik, vrhovni zdravnik in drugi gl. odbornik skupno uredijo zadevo kartic, ako so neobhodno potrebne. Br. Klepec še nadalje svetuje kartice. Br. Slapničar svetuje, da bi vrh. zdravnik pregledoval listine le v dvomljivih slučajih. Za navadne slučaje naj zadosti zdravniško spričevalo. Br. gl. predsednik priporoča hiter sistem tako, da bi se točno poslovalo. Br. Terselich priporoča, da naj vrhovni tajnik pregleda vsa zdravniška spričevala. Sestra Bayuk svetuje, da bi za ženske članice morale biti drugačna pravila, namreč, da če ženska opravlja lahka dela, ni opravičena do bolniške podpore. Brat Slapničar pravi, da vsako društvo mora strogo nadzorovati svoje bolnike. Brata Klepec in Terselich podpirata predlog Rev. Škur-ja, da se naj gl. odbor posvetuje z vrhovnim zdravnikom, če so kartice potrebne ali ne. Popolna protekcija zagotovljena Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja ko^-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo mo. VLADA SE NE BO VMEŠAVALA. Zdaj je najboljši čas, da kupite sočno grozdje. Vprašajte svojega trgovca s svežim sadjemali kupite naravnost z le-deničnih vozov na bližnjih železničnih progah. ŽELEZNIŠKIH PROGAH. KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board, Ltd. San Francisco California 85% of the entire California grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd. These agencies are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUN GROWER-SHIPPER ASSOCIATION Sprejeto. Slapničar predi., da zadostuje en zdravnikov obisk na mesec, v slučaju, da je bolnik v kakem sanatoriju. Sprejeto. Preberejo se sledeče pismene in brzojavne čestitke: Anton Costello, La Salle, 111.; Amerikanski Slovenec, Chicago, 111.; Mil. g. škof iz Peoria, 111., J. H. Schlarman je ZDAJ JE ČAS, DA SI KUPITE GROZDJE Kakor so izjavili uradniki California Grape Control Board, niso bile cene grozdju nič zvišane, pač pa se poskuša, da se s skrbnim nadzorovanjem odpošiljanja grozdjajz Californije izločijo vsi špeku-latorji in nezakoniti kupovalci na vzhodu. Ponovno se je dalo letos zagotovilo, da se ne bo trpelo ni-kako vmešavanje federalnih zastopnikov pri kupovanju grozdja in pri izdelovanju sadnega soka samo za domačo u-porabo, in pričakuje se, da federalni agenti bodo razumeli svojo dolžnost in ne bodo nikogar nadlegovali. Da so to dosegle, pač zaslužijo organizacije kalifornijskih vinogradnikov, da se jim čestita, in pričakovati je, da se bo vsakdo poslužil sedanje prilike in bo pod popolnim varstvom, ki mu je zasigurano, nakupil si grozdja, da ga upo-J rabi kot pijačo za izključno domačo uporabo. Sezona grozdja je kratka in najboljše kakovosti grozdja so že na trgu, kakor obvešča Mr. L. R. Moriarty, zastopnik za vzhod Control Boarda. Zato ne odlašajte svojega nakupa, dokler ne izgine boljša kvaliteta. poslal brzojav želeč božjega blagoslova za vsa dela in u-krepe. Seja se zaključi ob dvanajstih opoldne. Č. g. duh'. Vodja moli. Geo. Stonich, gl. predsednik. Paul J. Laurich, zapisnikar. John Gottlieb, pomož. zapis. (Dalje na 4. str.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: $ 5.00 ... .....? 6.15 200 Din .. ....$ 4.45 10.00 ... ..... 11.25 500 Din .. 9.80 15.00 ... ..... 16.35 1000 Din .. .... 18.90 20.00 ... 21.45 1500 Din .. 28.00 25.00 ... ..... 26.55 2000 Din .. .... 37.00 35.00 ... ..... 36.70 3000 Din .. .... 55.40 50.00 ... ..... 51.90 4000 Din .. .... 73.50 75.00 ... ..... 77,50 5000 Din .. .... 91.60 100.00 ... ..... 103.00 10000 Din .. .... 182.00 200.00 ... ..... 204.00 15000 Din .. .... 273.00 300.00 ... ..... 306.00 20000 Din .. .... 363.00 400.00 ... ..... 407.50 30000 Din .. .... 543.00 500.00 ... ..... 509.00 40000 Din .. .... 724.00 600.00 ... ..... 610.50 50000 Din .. .... 902.00 700.00 ... ..... 712.00 60000 Din .. .... 1082.00 800.00 ... ..... 813.00 70000 Din .. .... 1260.00 900.00 ... ..... 914.00 80000 Din .. .... 1441.00 1000.00 ... ..... 1015.00 90000 Din .. .... 1620.00 Za dinarje: Za pošiljke po pošti se sprejema eamo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popol&ne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 ZAPISNIK OSME KONVENCIJE D. S. D. (Nadaljevanje z 3. str.) Četrta seja. V sredo pop. 3. sept. 1930. Gl. predsednik otvori sejo ob eni uri popoldne. Č. g. Mura opravi običajno molitev. Nadaljuje se s čitanjem pravil centralnega bolniškega oddelka. Po vsestranskem razmotri vanju so se odobrila sledeča pravila: pravila Centralnega Bolniškega Oddelka D. S. D. 1. Osma redna konvencija DSD. je sprejela za vsa svoja podrejena društva in za vse svoje odraslo članstvo, skupni centralni bolniški podporni oddelek. Ta oddelek prične poslovati dne 1. januarja 1931. Ta oddelek prične deliti bolniško podporo z dnem 1. januarja 1931. 2. Ta oddelek se deli na sledeče razrede, ki imajo skupen sklad in sicer: $3.50 tedensko podpore, za kar se plačuje mesečnina po $5.00 tedenske podpore, za kar se plačuje mesečnina pc 50c. $7.00 tedenske podpore, za kar se plačuje mesečnina po 75c. 3. Po prvem januarju 1931, ko se prične plačevati bolniška podpora iz tega oddelka, ne sme nobeno društvo dsd. plačevati redno bolniško podporo. 4. Novi člani (ice) in stari člani (ice) se lahko do 20. decembra 1930, zavarujejo v kateremkoli razredu izmed gori omenjenih, toda člani (ice), ki so cb sprejemu po prvem januarju 1931 prestopili 50 leto, se ne morejo zavarovati za več kot $5.00 tedenske podpore. 5. Vsi po prvem januarju 1931 pristopli člani (ice) so deležni do bolniške podpore pc preteku 90 dni. Član(ica), ki želi biti deležen (na) bolniške podpore takoj po pristopu, mora plačati tri mesečne ases-mente za nazaj. 6. Celotna bolniška podpora se plačuje za dobo šest mesecev, ene in iste bolezni. V slučaju, da je bolnik(ica) še naprej bolan (a) se mu plača polovična podpora za dobo enega leta. Če se ista bolezen še nadaljuje, se ne plača nobene nadaljne podpore za isto bolezen. Ako trpi član, istočasno na dveh ali več bolezni se to smatra kot ena bolezen. Istota-ko se smatra za eno in isto bolezen, ako druga bolezen izhaja od prve bolezni. 7. Ako po 18. mesecih prve bolezni, zboli član(ica), ki je že dobil vso podporo, in če bolezen ne izvira iz prejšne bolezni, je član (ica) deležen (a) do zopetne podpore kot v prvi bolezni. 8. Če bolezen ne traja dalj kot sedem dni, se podpora nc plača; ako pa bolezen traja dalj kot sedem dni, se mu plača podpora od dne, ko se je bolnik javil društvenemu tajniku ustmeno ali pismeno. Poštni pečat se upošteva pri pismenem naznanilu. 9. Podpora se izplača do dne okrevanja, ki ga omeni zdravnik na spričevalu, toda za zadnji dan se podpora ne plača. 10. Podpore so deležni le oni člani(ice), ki se strogo ravnajo po zdravniškem nasvetu in predpisih, ki so za vsako delo nezmožni in katere bolniški obiskovalci potrdijo vrednim bolniške podpore. 11. Kdor je dolžan na ases-mentih ali drugih doneskih, ne dobi podpore. 12. Podpora se ne plača za spolne bolezni, ali za bolezni, ki nastanejo zaradi lastne krivde bolnika bodisi v pijanosti, tepežu, ali v stavkarakih nemirih ali za bolezen, ki jo je pri pristopu zatajil. Članice ne dobe podpore za bolezni ki izvirajo iz navadne mesečne bolezni ali nosečnosti. 13. Članica dobi podporo po preteku 30 dni po porodu, ako je nezmožna za delo; ako pa članica zboli po porodu na kaki drugi bolezni, ki ni v zvezi s porodom, dobi podporo že po štirinajstih dneh po porodu. 14. Članici se izplača $15.00 za porodno podporo. 15. Ako član (ica) zboli, so mora takoj javiti zdravniku in društvenemu tajniku ustmeno ali pismeno ali po drugi osebi. Isti dan se mora poslati dopisnica vrhovnemu zdravniku, ako so iste v veljavi. Istotako se mora takoj javiti društvenemu tajniku in zdravniku, isti dan, ko okreva. 16. Bolni član(ica) mora vsaj enkrat na teden obiskati zdravnika, ali pa zdravnik čla-na(ico); društvo pa mora poslati vsak teden vsaj dva obiskovalca (ke). Ako pa bolnik biva predaleč, da ga društveni obiskovalci ne morejo posetiti, ali če je v bolnišnici, tedaj ga društveni obiskovalci ne pose-čajo. V takem slučaju mora imeti bolnik vsaj eden zdravniški obisk vsak teden. V slučaju neozdravljive bolezni ni potreba obiskovalcev; bolnik pa mora imeti eden zdrav, obisk vsak mesec. Vrhovni zdrav-nih sme v vseh slučajih bolniška obiskovanja pomnožiti ali pa zmanjšati. Le dobri zdravniki (m. D.) se upoštevajo. 17. Oddaljeni člani (ice), katerih društveni obiskovalci ne morejo posečati, morajo i-meti bolniški list, ki ga dobijo od društva, potrjen od javnega notarja ali mirovnega sodnika. Od društvenih članov(ic) obiskovani člani(ice) ne rabijo notarskih potrdil. 18. Ako se član ali članica preseli v druge mesto, kjer se nahaja društvo DSD., mora v teku 30. dni prestopiti k dotič-nemu društvu, drugače ni deležen (na) podpore v slučaju bolezni. 19. Člani(ice) potujoči ali bivajoči izven Združenih Držav ali Kanade, niso deležni (ne) bolniške podpore in ne plačujejo v ta sklad. 20. Obiskovalci morajo vršiti svoj posel točno, ako jim je pa nemogoče to izvršavati, se morajo opravičiti pri društvenem tajniku, da on pošlje drugega (e) obiskovalca (ke). V slučaju, da se član (ica) zoper-stavlja obiskavati bolnika (ice), ga mora njegovo društvo po svojih pravilih kaznovati. 21. V slučaju, da društvo dvomi nad zdravnikom, si sme izbrati drugega zdravnika. 22. Rabiti se sme le zdravniške listine DSD., ki so veljavne za dobo 30. dni po prejetju iz urada, ki se po seji društva pošljejo Vrhovnemu zdravniku, kateri jih pregleda in s pripombo pošlje gl. tajniku. Ako je podpora upravičena in odobrena, gl. tajnik izdela Check in ga predloži v podpis gl. predsedniku in blagajniku, nakar ga pošlje društvenemu tajniku. da ga ta izroči bolniku. 23. Bolnik zgubi pravice do podpore, ako opravlja kakrš-njekoli delo doma ali izven doma. 24. Ako bolnik med boleznijo posetuje javne lokale brez zdravniškega dovoljenja, izgubi vse pravice do podpore. "25. Ako se članu (ici) dokaže, da zahteva bolniško podporo na neopravičen način, se ga izloči iz tega razreda za vselej. 26. Ako se društvu dokaže, da podpira neopravičene zahteve, mora društvo vrniti DSD. vse povzročene škode ali se ga postavi pred glavni porotni odbor za kaznevanje. 27. Član (ica), ki želi vstopiti v višji bolniški razred se mora podvreči zdravniški preiskavi. 28. V slučaju, da radi števil nih izplačil nastane v bolni- škem skladu primanjklaj, mora gl. izvrševalni odbor razpisati tozadevni posebni ases-ment, da se primanjklaj nadomesti in blagajna opomore. 29. Novi član(ica), ki plača v bolniški sklad toliko, kot znašajo trimesečni prispevki njegovega oddelka, je deležen (na) bolniške podpore takoj po pristopu, drugače pa šele po 90. dneh po pristopu. Br. Wedic predlaga, da se izreče pravilnemu odboru zaupnico in naj se naprej debatira o točkah ustave in pravil, katere ima za priporočiti omenjeni odbor. Brat Klepec predlaga, da bi se šlo od točke do točke, katere je ta odbor pripravil, kakor tudi vse druge točke katere želi zbornica izpremeniti. Sprejete so bila sledeče spremembe ; priporočano po odboru za pravila: Čl en 1, Točka 4, stran 27, se dostavi — in angleški. Nova točka 5. Delokrog D. S. D. je v Združenih Državah Severne Amerike in Kanade. Predlagano po sobr. Gersich, podpirano po Rev. Škurju in enoglasno sprejeto. Člen 4, Točka, 3, stran 29, mesto prvi torek v septembru se spremeni na — "tretji ponedeljek v avgustu." Predlagano po sosestri Kalčič, podpirano po sestri Bayuk in enoglasno sprejeto. Točka 6 istega člena na strani 29, se popravi v toliko, da je vsako društvo, ki šteje 75 ali manj članov, deležno do enega delegata(inje) in za vsakih dodatnih 75 članov(ic) ali del tega, po enega delegata(inje) več. Člen 8, Točka 8, stran 37, se doda med besedi "kakor" in "zahtevajo" besedo, "predpisujejo pravila", in —. Sprejeto. Člen 10, Točka 1, stran 39 se doda sledeče: Glavni odbor sme tolmačiti nejasne točke in pomanjklivosti v pravilih, toda ne sme ničesar izprenyinjati, dostavljati ali črtati. Izpopolnjevati pravila sme le konvencija, ali pa članstvo potom splošnega glasovanja. Brat Terselich predlaga da se sprejme. Podpirano in sprejeto. Točka 3 iz tega Člena se za besedo "zavarovalnina" doda še — "kakor tudi poškodnino in podporo. Smejo poplačati tudi vse druga navadna ali redna izplačila, glavni odbor pa nima pravice dajati kakih daril komurkoli; tudi ne sme delati izrednih obveznosti; izredne zadeve se lahko dajo na splošno glasovanje ali pa morajo počakati konvencije. Predlagano po sobratu Horvat, podpirano po sestri Bahor in enoglasno sprejeto. Točka 8 istega Člena na str. 41 se za označbo DSD. doda sledeče: "in sicer na munici-palne, okrajne, šolske, katoli-ško-škofijske, državne ter zvezne vlade obveznice, toda ne sme se investirati na ene in iste vrste obveznice ali posojilo večje svote kot eno desetino celokupnega premoženja družbe. Dalje smejo posoditi denar na prvo vknjižbo (first mortgage) ter na taka ' zemljišča, ki so opremljena z dobro ohranjenimi poslopji, toda vrednost mora biti najmanj dvakrat tolika kot znaša posojilo. Vknjž-ba se mora glasiti na ime: Treasurer of the Holy Family Society, Trustee. Člani (ice) imajo prednost za posojila. O vseh investacijah mora glavni odbor sporočiti v Glasilu tekom 90 dni po izvršitvi in sicer le legalni spis zemljišča, ter svoto posojila, obrestne mere in termin. Brat Šetina pi*edla-ga, vsestransko podpirano in sprejeto. Čl en 13, Točka 1 se doda za besedo v "pravilih" doda "ter izrednih zadevah." člen 12, Točka 2 se za besedo "nagrade" pridene "za u-stanovitev novega društva". Člen 15, Ženstvo; se izpre-meni sledeče: "Ženske članice DSD. vežejo pri Družbi iste dolžnosti ter imajo iste pravice, kakor moški člani". Premembe Pravil. Člen 2, Točka 1, stran 47, se za besedo "narodnosti" doda sledeče: "ki je praktičen Katoličan ali Unij at združen z Rimom". Točka 6 istega Člena,\ stran 48, se črta sledeče: "in mora takoj plačati pristopnino" doda se sledeče: "Tajnik vpraša kandidata, če je on praktičen katoličan in h kateri župniji spada. Tajnik se mora o tem takoj prepričati, če je odgovor resničen. Brat Klepec predlaga, da bi se takoj po seji slikali in sicer pred cerkvijo. Sprejeto. Reditelj Terdin poroča, da bo fotograf navzoč pred cerkvijo ob petih popoldne in da je povabil č. g. župnika Father Šalo-ven-a. Preberejo se čestitke društva št. 11, Pittsburgh, Pa. Zbornica je zaklicala trikrat Živijo. Sledi 15 minut odmora. Glede najemnine prostorov glavnega urada se odobri $50.00 kot dodatno najemnino za leta 1929-1930. Brat Wolf predlaga, brat Russ podpira da se v prihodnje plača kot najemnina prostorov za glavni urad $10.00 mesečno. Sprejeto. Poročilo Glasila. Brat gl. predsednik prečita pismo Uprave lista Amerikan-ski Slovenec, v kateri se pojasnjuje, da bi bili izvanredni stroški ako bi se objave priob-čevale tudi v angleščini. U-prava priporoča tudi, da bi se izvolilo tri člane, ki bi imeli polno pravico zavreči vsak dopis, o katerem bi smatrali da bi bil v škodo organizaciji; nadalje se priporoča, da bi imeli četrtkovo mesto petkovo številko A. S. Brat Klepec predlaga, da se sprejme vse drugo samo o izvanrednih stroškov angleškega dela naj uredi glavni odbor po svoji previdnosti. Vsestransko podpirano in sprejeto. Brat Klepec predlaga, da glavni odbor podpiše s Tiskovno Družbo Edinost kontrat za bodoča tri leta, pod ponudeni-mi pogoji, izvzemši izvanrednih stroškov. Sprejeto. Brat Slapničar predlaga, da naj ima glavni predsednik, tajnik in blagajnik pravico ovreči sumljive dopise. Sprejeto. Prečita se čestitka podružnice št. 24, Slov. Ženske Zveze, La Salle, 111. Zbornica jim je zaklicala trikrat Živijo. Brat gl. predsednik zaključi četrto sejo ob peti uri zvečer. Č. g. Murn opravi običajno molitev. Geo. Stonich, gl. predsednik. Paul J. Laurich, zapisnikar. John Gottlieb, pomož. zapis. (Dalje prih.) fOOOOOOOOOOOOOOO'XKXHKKKW------^ Our Young DSD ^oooooooooooooooooooooooo^ BITS-A-BOUT D.5.D. BOWLERS Joliet, 111. I hope I hear from some of my readers and let me know if you enjoy reading this column, if so, then from henceforth it will be known by the above name and I'll endeavor to do my best and supply you with plenty of good reading. Every day in every way we're getting better and better, and so we are just glancing every week at our scores and see if you won't agree with us. It seems that this week I'll have to award the loving cup to Nettie Wedic, she made the highest score; of course, you can't beat Ann Mutz, it's no use; we're all wishing she'd get a cramp in her big thumb, soy,. that we could have it over her. But, it's no use, it's just like trying to reach for the moon. But, it's all right Ann, we'll all love you when the tournament comes along. Say, I wonder, if Joe will ever know what he does to a certain party, when he looks at her with his angelic expression. It's no u?e now, I know why Edith can't make high scores with the big boy friend on the other side of the score board; best remedy for that is putting up a screen. Do you know that Eddie thinks, Bertha looks like Colleen Moore? Ann Perush, I wonder what you were thinking about while sitting on the window sill? Won't somebody please page Sherlock Holmes and find out who the dark haired man in gray was? You know I wonder if Helen ever misses the "Klever Kid" on Thursday nights? Didn't Agnes look like a Russian peasant in her blouse? We wonder what Jen got the cramp in her knee from? Rose "must have oiled her shoes this time. Do you know that we have some good top spinners in our midst? You should have seen them in Wedic's basement. Louie has a smile for everyone. I wonder if Red Stonich is selfconscious about his hair? Now that Joe Zelko is treasurer we will have to keep an eye on him, especially the nickles he collects from the girl teams. * * * To (Faber) : Tony is a lad, who isn't quite so bad, Yet he makes all the girls so sad With his latest La Salle fad. To (???): I looked to my left, I,looked to my right, But didn't see a darn new thing in sight. What disappointment when I found what he meant, A brand new shave and a sweet new scent. Well, cheerio, see you next Thursday. A Cecelian. NOTE:—A surprise for next Friday. -o—- OUR YOUNG D. S. D. Joliet, 111. Hello folks, here I am again, just can't resist from writing, thing about it, especially you1' THE BOWLING OF OUR D.S.D. MEMBERS Joliet, 111. Well, you know, DSD. members and friends were bowling every Thursday night starting at seven o'clock; why not come down and see us all, you certainly will get a kick out of it or perhaps a good hearty laugh; it don't cost you anything to look on but perhaps iyou could root for us and it jwill give us more pep to get a better score; you know it is like baseball, the more rooters the better they play. How about it? What is the matter with our team, why not hear from you, and what about the basket ball DSD. team. I'm sure, you could tell us some- have been reading the Amer. Slovenec every week as well practicing going strong n0 doubt, so that means a lot of as many more and certainly 'amusements this winter. Mem-enjoy it, but what is wrong jbers and friends, well here is with our out of town members hoping to hear from you. of DSD.? I am positive they should at least send a few lines in to let us know how things are coming along, how about it? Come on now and get started, I know you can send in BITS OF NEWS AND NOTES Joliet, Hi- Were sorry F. Skedel couldn't attend the last DSD. baseball some interesting news and wejteam party, but just the same will be glad to hear from you. he didn't forget the big treat D.S.D. Booster. -o- What we want is to make it a family correspondence between the DSD. members, and I know, we will get better acquainted; so now we're goin^f to wait patiently to hear from you, perhaps you'll say, Oh, I can't write. There is no word as that, you should say, I'LL try, so don't forget it. A. W. C. for the boys, and they thank him very much for it. Rose, don't give up courage about bowling, cheer up, you'll do better the next time. Jennie, we do hope youf knee will be in better condition next Thursday night, so you can make a good score. I wonder what happened to (Continued on page 5.) Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. Zaloga__yse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke CHICAGO, ILL. 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 8138 GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri, nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! PEČI takozvsne "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ld imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-Klejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizko cene. Poslužite se te prilike. Sedaj poseo-na cena: $54.50 SEDAJ • je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote ra-bifi. Prodajamo jih po kakovosti od $9,95 NAPREJ. VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste kuhinjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. .Petek, 17. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC smr stran 5 POUK 0 TEM IN ONEM. LAŽI-ZDRAVNIKI NA RADIU ^ Zdravstvena oblast države New York je objavila svarilo Proti zdravstvenim šarlatanom (radio quacks), ki držijo predavanja o zdravju na radiu. "Radio", izjavil je Dr. Wyn-j|e>_ "je žalibog dvorežen nož, kajti nudi priliko tudi šarlata-®om in trgovcem zdravil, ne pa le Pravim zdravnikom. Izborni travniki imajo radio-preda-VatlJa pod pokroviteljstvom Nravstvenih oblasti, katera Predavanja služijo zai-es ob-Clnstvu. ali na drugi strani tu- mnogi šarlatani so se popri- di Je,i modernega načina oglaše-Vanja potem radia. Tako se pobijajo mnogi laži-zdravniki 111 Prodajalci čudnih zdravil in Pravilnih priprav v manjših radio-postajah, kjer ni tako str°gega nadzorstva nad go-v°rniki. ^ Našli smo, da mnogi ljudje, so se potom radia predstav-^ občinstvu kot zdravniki in 0 dajali nasvete o zdravstve-c!h stvareh, niso niti bili licenčni zdravniki. Nasvetovala |. 3e ljudem raba raznih pa-'lih lekov za vse mogoče . ®zni. Krogljice, "zdravilne 1 • Patentni leki in razne , Prave so se oglaševale kot čajih. Šarlatan pa obeta vse in jamči za vse. Šarlatan predpisuje zdravilo kar na podlagi tega, kar bolnik pove, ne da bi pregledal bolnika, kakor treba. Saj njemu ni za zdravje bolnika, marveč za njegov denar. "Ako je kdo v dvomu o zanesljivosti kakega zdravstvenega nasveta danega v radio-predavanju, naj se obrne na zdravstveno oblast. HALLOWE'EN V tem mesecu vidimo v raznih štacunah razstavljenih vsakovrstnih papirnatih priprav v svetlo-oranžni barvi, na primer namizne prte s črnimi zagrbančenimi mačkami na rabu, papirne krožnike, deko-rirane s coprnicami, jahajoči-mi na metli, ali pa z okostji in lobanjami. Povsod vidimo papirnate buče, majhne in velike, preluknjene kot kaka lobanja in s sveče znotraj. TO IN ONO. SVILA IZ ŠOTE Kakor poroča "Prager Pres-se", se je dvema Pražanoma posrečilo po večletnih poskusih, da sta napravila iz šote celulozno raztopino, iz katere se da izdelovati papir, umetna svila in drugo umetno blago. Pri svojih poskusih s šoto, je izuajditelj ugotovil, da se dobi iz njegove celulozne mase, ki je narejena iz šote, po raznih procesih čiščenja 30 do 35 odstotkov čiste "A"-celuloze. Iz te celuloze se je posrečilo ple-sti niti, ki so porabne za izdelovanje vseh vrst umetnih svil. Nova iznajdba bo industrijo u-metne svile zelo predrugačila. -o-- STRAŠNA SMRT Pred kakim poldrugim mesecem je železniškega delavca Ivana Mavroviča obgrizel stekel pes, ko se je vračal z dela domov. Ugriznil ga je v prst. OUR YOUNG D-S.D. J The high team for Oct. 9 is it out some time, but I am (Continued from page 4.) j number three with a total of'afraid, I would make a hole in "Nič ni potrebno truditi se | Marty and Anna. Has the i 2028. The team is captained the floor. "Kdor spi, temu se ne bo trn j zabodel v nogo." za bogastvo, kajti kdor živi, je že s tem dovolj bogat. Delati, earth swallowed you? We j by Frank Wedic. The high J Poor M. J. Oh, how do they haven't seen you at the Alamo ladies team is numbered one 'kid him, because he is so tall; da bi človek obogatel, je ne- cn Thursday night yet. umnost, ker ostane človek po- j A. Perush joined our bowl-tem sam. Bogatin nima pri j a- ing team last Thursday night teljev." "Če pa že res ne gre druga- and certainly enjoys it. We want to introduce če, kakor da moraš delati, se publicity man for our bowling nikar ne preganjaj, ampak po- team, who should be none misli: Kdor prehitro teče, ne other than Edward Stonich. vidi kamenja, ki leži na njego with a total of 1325 pins. It is captained by Ann Mutz. The League will bowl again Thursday evening, Oct. 16, at our 7 o'clock on the Alamo alleys. -o- vi poti. KAKO NAGLO FRČI KOPJE? V Stockholmu so igrali nedavno izbirne tekme za prihodnjo olimpijado. V tekmi za metanje kopja z desnico je Fi- We also want to introduce our treasurer of the bowling team. Who should it be, but Joseph Zelko. We wei-e certainly glad to see Mrs. Ralph Wedic, and also Mrs. Joseph Wedic at the bowling game Thursday night. Come again, you know, both husbands belong to the DSD. j nec Jarvinen prekosil rekord, ki ga je bil postavil Šved Ingve team of bowling also. Hockner z daljavo 71.01 metra. Finec je namreč zagnal Anna Mutz certainly has some time with the girls when kopje 72.038 metra daleč 'it comes to marking score, but saying Kopje je preletelo to razdaljo, I don't give up hopes Ann, we kakor so z največjo natanč-.will learn soon JUST A BIT OF NEWS Joliet, 111. Well, the baseball season is passed and now it's bowling and basket ball time. But did you know that St. Cecelia's Society has 2 bowling teams? Well, it's a fact, and, oh, what a score they had Thursday. Just too bad for sore eyes. — Well, some day you won't be able to beat these girls. More power to them. Come down to the Alamo some Thursday night and watch the girls. Not anything about the vec ni iskal zdravniške pomoči. Pred dnevi je pa delavec Vse to služi za proslavljanje I začutil v roki strašne bolečine, »aje kiii znanstveni pridelki, izde-Pod vodstvom velikih 'avnikov. 'tVr v °ni v smo v sploh, da vsi šarlatani, ki se dandanes ne ^ Več oglaševati v časopi-. ' so našli v manjših radio- kot sv°Je zavetje. ^ Mihovo sedaj onemogoče-^ njihove sedaj onemogoče-°glaševanje potom časopi-t-■ NJih način je tako zvija-^ ' da človek dostikrat se niti Zaveda komercijalne svrhe , ovih govorov. Seveda nji-I a Predavanja so na videz v Realna svrha podučevanja Se pe o zdravju, ali kmalu i "r^ ^am Pes taco moli. Jqv ,°stikrat leki, ki se pripo-tljs,aj0 s strani teh šarlatanov, 1;0° n_e dobri ni slabi, niti ne ^ lstiJo, niti ne škodujejo. r]a Jj'ejo pa vendarle v tem, „jecloVek jih rabi, ko bi za lelf°V° zdrayje potreboval v drugega. Tako bolni, živi V T nadi' da Se zdravi' med V Pravzaprav zanemarja „J° bolezen. bte ste bolni, pojdite k dodate Zc*ravniku- ^e naprav-Hjtj6 ^i sami svojo diagnozo, l>ta,7ne Pustite da Vam je na-„ * kak šarlatan. Drj' e dajte se premotiti po t Poročilih, ki hvalijo uspeh -ali enega izmed najbolj popularnih svečanosti v Ameriki, Hol-lowe'en, dne 31. oktobra. ki so bile vedno hujše, dokler ni delavec zbesnel. V sredo so ga pripeljali v Zagreb v bolni- Hallowe'en je le poljudna j co, kjer je v najstrašnejših mu-kratica za All Hallows' Eve,! kali umrl. kar pomenja predvečer Vseh! -o--- Svetnikov. j TRIJE NIGRI PRIZNALI Dasi ta praznik je starega: UMOR keltiškega izvira, je postal v St. Genevieve, Mo. — Obla- Ameriki popularen med vsemi Ker rana ni bila velika, dela-jnostjo ugotovili, v 4 in eni de- setinki sekunde. Na podlagi teh podatkov so izračunali, da ustreza ta hitrost brzini 63.55 kilometrov na uro. S to brzino bi preletelo 800 gramov težko kopje pot okoli sveta v 26 dneh. Če pa računamo še s krivuljo, ki jo je napravilo kopje v zraku, je kopje preletelo 85 metrov, kar ustreza hitrosti 75 kilometrov na uro. S to hitrostjo bi kopje preletelo pot okoli zemlje v 22 dneh. sti so morale na skrivaj spra- brez razlike, od koder izvira- viti iz tukajšnje ječe v ječo v t jo. Pravzaprav je postal bolj. Hillsboro tri nigre, dva moška popularen v Ameriki,/kot je bil in eno žensko, ki so priznali, iata ---------- tiajl m°re prav zlahka za de-^ifc 0Mti ne sto marveč tisoč ^čilnih pisem, da prepri- l^nstvo o dobroti svojega M* . K, 81 ljudje pišejo taka v do-je prav . kroničnega 1 Muri - mu J'e lek POmaSal le?6' imaJ° staro kronično Hvf11' S0 Jako lahkoverni in fin/0 dajejo prepričati, da »ivT"«a pisma tudi ^eri' kajti šarlatanu Prepričati kedaj v Evropi. Tam se ima zahvaliti za svoj početek starim Druidom, duhovnikom poganskih Keltov, ki so bili prvotni naseljenci britanskih otokov. Ob tem dnevu so Druidi uga-sili ogenj v prisotnosti občinstva, da s tem označujejo konec žetve in uspešnega leta. Kakor se je to zgodilo s marsikaterimi starodavnimi proslavami, se je prvotni namen proslave izgubil v zmes legend in vraž. Nastala je tradicija, da tega dne vile zapuščajo svoja skrivališča in plešejo s coprnicami v gozdnih livadah. Zli duhovi tega dne uganjalo svoje kvante v zapuščenih starih cerkvah in samostanih in podrti-nah. Tako je vsaj veroval pri-prosti neuk narod. Marsikateri kmet je bil tako prepričan o tem, da je po noči z bakljo v roki hodil po svoji farmi, da s tem preganja zle duhove, in pel je pri tem zaklinjajoče pesni. Seveda to je bila noč kaj pripravna za vedeževanje in prorokovanje. Med temi je zlasti prorokovanje o bodočem možu igralo veliko ulogo pri dekletih. Dandanes je še ostalo mnogo tega pri proslavi Hallowe'-ena, se\^da v šali. Sicer Hallowe'en ni nikak zakonit praznik, ali zvečer se mladina kaj rado pošali, se maskira in se zabava s šaljivim prorokova-n jem. da so izvršili roparski napad nad dvema moškima, od katerih so enega ubili in njegovo truplo vrgli v reko, drugega pa težko ranili. Pred ječo se je namreč pričela zbirati vedno večja množica ljudstva, in obstojala je nevarnost, da bodo obtožence iztrgali in linčali. -o-- SLAVA LENOBE Zamorci navadno niso posebno vneti za delo, ampak rajše leže na stflncu. Tu leže toliko, rajše, čim manj se jim je treba potiti. Veliki umetniki v lenuharjenju so zlasti zamorci iz Konga, kar se da sklepati že iz njihovih pregovorov. Pregovora "rana ura — zlata ura" ne poznajo. Neki francoski misijonar je zbral več takih pregovorov, ki so prav zanimivi: "Še nihče ni umrl od tega, če je preveč spal, preveč dela pa zdravju rado škoduje." ARZENIK V BOMBONIH V londonskem predmestju Stoke-on-Trent je prošli teden obolelo nenavadno mnogo o-trok na zastrupljenju z arze-nikom. Število obolele dece je zrastlo že blizu sto, ko se je posrečilo dognati, da so zastrupljen ju vzrok bonboni, ki jih je izdelovala tovarna slaščic v Tunstallu. Policija je v tovarni našla velik zaboj arzenika, ki bi zadostoval, da se usmrti par Trpel 8 mesecev . stotisoč ljudi. Ni še ugotovljeno, dali gre za pomoto ali nameravano zastrupi j en je. Oblast je zaplenila vse bonbone, javnost pa opozorila na nevarnost. Helen's Mother mended her shirt, so all is well now, and no collection necessary. Enuff Sed. THE D.S.D. BOWLING LEAGUE Joliet, 111. The DSD. Bowling League bowled its second set of games on Oct. 9, at the Alamo alleys. The highest individual average for that night goes to E. Stukel, whose average was 181. The next highest man is E. Plisich with an average of 177.1. The third highest man is F. Wedic with 153.1. E. Stukel was also the only man to bowl a two-hundred game. Among the ladies Ann Mutz has the highest individual average with 125, Bertha Perush takes second with 101.1, and Nettie Wedic takes a close third with 97. let that worry you, so much the better, for when you're downtown looking at a parade, you don't have to stand on your toes, and another thing you don't have a sore neck the next day. I wonder, why A. Z. and J. P. didn't come to the last party — we sure did miss you boys. O, how I miss them parties. I hope we have another one soon, we all had such a wonderful time at the parties, and, oh, the lunches sure were good. A. W. always ready with a big birthday cake, when one of the ball players have a birthday; how about making me one? A. N. with her poems she sure did write some good ones. Did you read the one about St. Cecelia's dance? Well, if you haven't, here it is: Come one! Come all To the Slovenia Hall, j To a Hallowe'en dance men, they have 4 teams, and, Oh, are they some bowlers. I'll say they are. Did you know that besides playing ball and playing on a squeeze box, L. G. sure can bake wonderful rye bread, well, it's a-fact. where witches will prance. How about some sample loaves > At the hour 0f nine; be you lad L.? We all like rye bread. J or ]asg! Did I hear J. N. talking about (For fifty cents you may pass going horseback riding? I sure Into the den of wjtches and feel sorry for the poor horse. F. K. always looking around trying to find something for the paper, and she gets the news, believe me. And, oh, how the bunch likes that swing. I would like to try Na konjskih dirkah. — Danes imam pa res smolo. Stavil sem na žrebca, pa je zmagala kobila. — Nikar se ne čudi, saj je docela razumljivo. Žrebec je galanten, pa je dal kobili prednost. Pomaga. Šarlatani zna-dobro vporabljati to «£sko slabost. ^Pomnite si, da pošten in ^k travnik ne bo nikoli ^'e, ž,lra| sigurno ozdravi j e-_ ' asti ne v kroničnih slu- IZ KALIFORNIJE Los Angeles, Calif. 25 let sem na-VJu«bisk v staro domovino, .viio. Na tem mestu se I^U prijateljem v Se- li Nikak nadomestek Višek v kakovosti te: Zn0S(. V Suhoru za njih pri- bclokranjsko