št* 22.
PpStnfoa
4 V Uubtlani, dne 2. 'mmm 1921.
Letom.
Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Sio^eniio
n
IV Izhaja celoletno . . . . poluletno . ... 'i Posamezna številka .	vsak četptek. "f| Naročnina: •	• • • • • »,-s,». J • K 50*— •	• • • m » • • » * • « J) 25"—	Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče nr državi uravnavaj si sam!	Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase • ...•«•••«•<>••• uradne razglase ...<».«.. • • • • .	. K 1-- . » 1*50 .
Uredništvo in ispravništvo lista ie v liu&tjani na kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).				
¥elik govor narodnega, poslanca Josipa Brofesiika.
statirati, da naše ženske ne> zahtevajo volilne pravice.;
Za obstoj našega kmeta.
V ustavotvorni skupščini je imel poslanec Drofenik velik govor, ki vsled svoje važnosti zasluži, da ga prinesemo v celoti. Drofenikov govor je bil uničujoča obsodba naših klerikalcev in čisto gotovo je, da ga bodo naši klerikalci potvarjali in lažnivo zavijali, da bi mogli kovati potem politični kapital iz njega. Zato je dvakrat potrebno,-da prinašamo govor po stenografičnem zapisniku. Težišče Drofenikovega govora je bil njegov neustrašen boj za «kancelparagraf», ki ga jo izvel tako sijajno, da jo pod v tiskom tega govora «kancelparagraf* zagotovljen. Ker je poslanec Drofenik potrebo «kancel-paragrafa* naravnost vzorno utemeljil, zato se čutimo še prav posebno dolžne prinesti njegov pomemben govor.
Govor se je glasil:
Visoka zbornica! Dovolite besedo tudi slovenskemu kmetu, ki bo morebiti rabil v svojem govoru bolj navadne besede nego učeni ljubljanski doktorji. (Pred Drofenikom je namreč govoril dr. Gosar. Op. ured.)
Visoka zbornica! Prihajam iz tistih krajev, kjer smo bili narodno najbolj tlačeni, kjer smo šii preko velikega ' narodnega trpljenja. Z odprtimi očmi smo spremljali srNske boje. Veliko navdušenje je vladalo pri nas, ko smo slišali o srbskih zmagah. Srbska zmaga je bila istočasno tudi naša zmaga. (Odobravanje in ploskanje.)
Gospodje! Dovolite mi, da, pridem sedaj k stvari, zaradi katere sem prišel na to mesto. Govorim v imenu slovenskega kmetskega kluba, v imenu tistih kmetov, ki so pod najtežjimi razmerami pripravili do zmago voljo naroda, da nočejo klerikalizma in da nočejo frakarstva. (Ploskanje.)
Ker nimamo ustave.
Prijatelji! Gospod predgovornik je rekel, da nam to, kar stoji v § 4. ustavnega načrta našega ustavnega odbora, no garantira enakosti. Res je! Sedaj pri nas ni enakosti. Toda kdo je temu kriv? Temu je krivo to, ker nimamo ustave. Ako je gospodom toliko na tem, da bcnno imeli enake pravice, potem naj pomagajo graditi našo državo. (Ploskanje.)
Iz pravic slede dolžnosti,
Toda, gospodje, mi nimamo samo pravic. Pravice nam nalagajo tudi dolžnosti. (Ploskanje.) Pravo enakost bomo imeli takrat, kadar bo prodrla zavest, da so pravice združene tudi z dolžnostmi.
Ženska volilna pravica. Čislani gospod predgovornik jo rekel, da delamo ženskam krivico, ker ne damo volilne pravice ženskemu delu našega naroda. Gospodje, reči moram, da to ni res. Ženske do sedaj niso zahtevale volilne pravice. (Burni ugovori pri poslancih «Jugoslovanskega kluba*.) Gospodje, poslušajte me! Vi niste videli zbore, na katerih je bilo zbranega na tisočo kmetskega naroda in na katerih so kmetje in pošten« kmetske ženo rekle: «Ni treba ženske volilne pravice. Nam je treba dobrega državnega gospodarstva.® Na več krajih so mi rekle ženske: «Za žensko volilno pravico prideta tudi razporoka in prepir v družino.» (Ugovori pri poslancih «Jugoslovanskega kluba*. Medklici in velik nemir.) Ženska volilna pravica je v zvezi a razveljavljenjem zakona Prosim Vas, gospodje, Vi veste, kako delajo razne stranke, kako ščuvajo moža proti ženi. Največ edinstva je treba baš nam kmetom, med kmetskim možem in kmetsko ženo. (Medklici: «Vi se bojite žensko volilno pravice!*) Mi sa ženske volilno pravico ne bojimc (Ugovori pri poslancih Jugoslovanskega kluba*.) Jaz so čudim, da se naši katoliški «popi» toliko brigajo za žensko volilno pravico, ko so vendar r signirali na ženske, ker so prisegli celibat. Srbske ženske, hrvatske ženske in slovenske ženske so našo ženske, ne pa katoliških duhovnikov. (Veliko ogorčenje pri poslancih Jugoslovanskega kluba®. Klici: «Mi nismo popi! Nikar ne žalite! Gospod predsednik, pokličite govornika zaradi neparlamen-tarnih izrazov k redu!* Predsednik dr. Ivan Ribar [zvoni]: «Molim gospode poslance, da se umirijo. Gospodine govor-niče, molim Vas, da upotrebljavate take izraze, da ne izzivate!*) Jaz nisem nikogar žalil. Beseda <rpop* se tukaj j splošno rabi. Jaz sem hotel samo kon-
Dovolite mi, gospodje, da preidem preko tega in pričnem govoriti o drugih naših zahtevah. Mi kmetje zahtevamo eksistenčno pravo za našega kmeta, ki ga danes še nimamo. Zelo moram obžalovati, da tega ni v ustavi. Kmetu je treba zaščititi fijegovo zasebno last in mu zajamčiti, da se finančno ne more ugonobiti. Rad priznam, da je p.i sedanji vladi mnogo dobre volje. Toda jaz bi želel, da bi se to videlo tudi y ustavi.
Kaka naj bo prava kazen.
Gospodje! Ustaviti se hočem še pri 9. točki, kjer se govori o kazni. Gospod predgovornik je rekel, naj se smrtna kazen ukini. Jaz pa pravim drugače. Izruvati hočem plevelj iz človeške družbe. Ako jo človek izgubil svoje človečanstvo ter mori, ropa in počenja stvari, ki niso vredne človeka, tudi ni vreden, da živi. (Medklic: «On čita govor. Gospod predsednik, opozorite govornika, da je branje govorov prepovedano.* Predsednik dr. Ivan Ribar: «Jaz konstatiram, da govornik ne čita*,) Zahtevamo še nekaj drugega namreč, da bodi kazen za hudodelstva za ubojstvo in za druge težke zločine trdo delo. S tem, če zapremo hudodelca za 20 let ali za vse življenje, še nismo storili človeški družbi ničesar dobrega. Gospoda moja! Hudodelcu so dado za tovariše v ječo še drugi ljudje, da tudi te okuži. Justična uprava bi bolje storila, če bi iz hudodelca napravila boljšega človeka, če bi ga navadila na boljše življenje, če bi ga navadila na delo, Za koiikor bi se hudodelec poboljšal, za toliko naj bi se mu kazen zmanjšala. Naše geslo naj bo korektura, ue pa uničevanje.
«Kancdparagrafo.
Gospodje! Sedaj moram preiti k od stavku, o katerem je govoril tudi moj spoštovani gospod predgovornik. Prosim vse gospode, da me poslušajo taka mirno, kakor sem poslušal jaz nje. Zadovoljen bom, če bo med mojim govorom samo toliko medklicev, kolikor
jih' je bilo med govorom mojega pred-govornika. Najprej konstatiram, da je
«kancelparagraf» državi potreben.
(Velikansko ogorčenje in medklici pri poslancih Jugoslovanskega kluba*. Ploskanje v središču.) «Kancelpara-graf » je potreben državi v- zaščito pred katoliškimi duhovniki. (Velik nemir m ugovori.) Povedal vam bom takoj, zakaj je «kancelparagraf» državna potreba. Zato, ker zlorablja pri nas kleri-kalizem cerkev za hujskanje proti državni avtoriteti, ker izrablja klerikali-zem sveto cerkev za politično agitacijo in kot politično tribuno. (Ugovori na desnici. Ploskanje v središču.) Naj navedem samo nekatere konkretne primere. (Nemir se nadaljuje, da ni mogoče slišati govornika. Medklici in ugovori poslanca drja. Simraka, kateremu ugovarja poslanec Grujič. Splošen nemir in prepir med posameznimi poslanci desnice in središča. Predsednik dr. Ivan Ribar [zvoni]: «Gospod poslanec Grujič, če se ne umirite, bom stavil predlog, da se kaznujete. Gospodin poslanec Šimrak, prosim Vas, da se umirite. Drugače bom prisiljen staviti predlog, da se Vas kaznuje*.)
Dokazi.	»
Dovolite, gospodje, da navedem iz velike množico samo nekaj konkretnih primerov. Pred par tedpi sem bil na shodu v sentjernejski župniji v konjiškem okraju. Moja navada je, da obiščem vsako nedeljo sveto cerkev. (Poslanec Blaško Rajič: cživio!*) Obiskal sem jo tudi to nedeljo. Poslušajte, kaj se mi je dogodilo y tem kraju!
Naše pristaše zasmehujejo s prižnice.
Na predvečer, ko sem t.ja prišel, sem bil gost pri nekem somišljeniku kmetu, kjer se je zvečer opravljala večerna molitev. In ta kmet je bil javno imenovan s prižnice, ker je član «Samostojne kmetijske^ stranke*. Bil je javno zasmehovan. (Nemir in medklici. Prepir med desnico in središčem« Predsednik dr. Ivan Ribar zvoni.)'
«Kancelparagraf» zahteva ljudstvo,
Naši kmetje so me prosili, naj storimo tu v Beogradu nekaj, da se ne bo cerkev izpreminjala v roparsko jamo. kakor se to godi v omenjeni župniji
Tako' me je prosil kmet, pri katerem sem prenočeval. Jaz sem mu odgovoril, da to ni mogoče, da bi bil njih gospod župnik tako rjovel in da bi bil rabil take izraze na prižnici, kakršne mi je navedel moj gostitelj. Toda na mojo žalost sem se moral drug daa prepričati, da so bile pritožbe Čez gospoda župnika popolnoma upravičene,
Kako hujskajo.
Dočim je pet minut lepo govoril cerkven govor, je krenil kmalu na politično pot in dejal med drugim to-le: «Dr. Vošnjak je nastavil katoliški cer-i kvi nož na srce. ko je govoril v skup-,, ščini.* Nadalje je rekel: .Podpredsednik konstituante, poslanec Urek, je lazi nivec.* Prosim Vas, podpredsednika te visoke zbornice je javno imenoval lažnivca. (Medklici: «Pa na j tožiM Tožba so je že vložila. Dalio je rekel: poslanci .Sam oetojne' kmetijske stranke' so lopovi in lažnivci^ ter niatt vredni drugega, nego da jih spodite.* (Klic: «Kdo je bil to?*) Tq je bil župnik Peter Pavlič.; (Klici: <Sram ga bilo!*)
Gospodje! Tako naKujskano- maso pripeljal potem župnik na moj shod in' hotel, da bi bili kmetje rabiti silo. Tch da kmetje so videli pred seboj kmeta, in so rekli: «Nočemo rabiti sile.* Imel sem lepo zborovanje«
Klerikalci so srbofobi.
Ta župnik je rekel v omenjeni eter« kveni propovedi tudi to-le: «Vi mor.atel
biti za ,Slovensko ljudsko stranko.'' ta« to, ker mi hočemo stran od Srbov., .Samostojna kmetijska stranka' Vas, hoče spraviti pod srbski klobuk.* "(Ve* iiko ogorčenje v središča. Ugovori nai desnici. Klici: «Koliko je delal dff. Ko« rošec med vojsko za narodno edin« stvo!* Poslanec Skulj: «Vi ste hiK ta* krat nemškutar in remegat.*) Gospodje, jaz nisem imenoval g. drja. Korošca, marveč onega, ki je to zagrešil.
Daljo je rekel dotični žujpnik med; pridigo: «V torek so občinsike volitve,? Zato glejte, koga boste volili! Ali bost??: volili ,Samostojno kmetijsko stranko', ki Vas hoče spraviti pod srbsko kapo, ali pa hočete voliti ,Slovensko ljudsko: stranko', ki Hoče avtonomijo.* (Ogorčenje y središču.) Sedaj veste, go-
Jugoslovanskemu kmeta.
(Napisal cand, ing. agr. Ciril Jeglič.)
n,
Končni cilj slednjemu gospodarstvu je dobiček, a tej svrhi služi proizvodnja. Temeljna naloga kmetijskega gospodarja je proizvodnja kulturnih rastlin, ki so neposredno porabne za človeško hrano in razne potrebe ali ki se s pomočjo živinoreje, gospodarskih obrti in industrije pretvarjajo ,v dragocenejšo produkte.;
Vsak proizvajalec — kmet ^ mora Svoj posel temeljito poznati, ako hoče ohraniti ali celo stopnjevati njegovo dobičkanosnost (rentabiliteto). In dokler se naš kmet vsaj v glavnem ne pouči o vseh naravnih silah in čini-teljili, ki so bistvo poljedelske proizvodnje, dotlej je njegov napredek nemogoč. Kako naj gospodari kmet pn-rodi, ki je ne pozna? Kako naj izterja visoko procente — obresti — za svoj kapital in trud, vložen v zemljo, ki ga lahko nepričakovano ukani?
Rastlino vrše v prirodi nalogo, ki je važna in pomembna za obstanek vesoljnega življenja na zemlji. One pre tvarjajo s pomočjo solnčnih žarkov anorganske (mrtve) sestavine tal in zraka v organski spoj, prikladen za življenje žive rastline, ter vežejo vanj energijo, moč šolnčne svetlobe. Skozi
nešteta koreninska vlakenca vsesavajo rastlino iz zemljo rudno vodo, skozi mrežo razpok na listu sprejemajo vase ogljikov dvokis. Voda in ogljikov dvo-kis se sestaneta v celicah zelenega lista. In slednja teh celic predstavlja tisto čudovito delavnico, kjer pod vplivom solnčne svetlobe prvina magnezij razbija ogljikov dvokis na sestavne elemente; tako odcepljeni del ogljika se spaja z elementi vode v sladkor in škrob (asimilacija), a škrob se potem presnavlja in veže s še drugimi prvinami v preraznolike spoje, ki sestavljajo telo rastline.
Rekel boš: pa kaj me briga vse to? Ali to briga vsakega, kdor hoče, da mu polje čim več rodi. V Belgiji rodi polje povprečno 13 stotov pšenice po oralu, pri nas samo 6 stotov« Nemci dobivajo z 1 orala še enkrat večjo žetev, nego so jo dobivali pred 20 leti; a pri nas se napredek komaj opaža. Skrbeti torej moramo, da tudi mi povišamo proizvodnjo. V to svrho treba zemljo bolje obdelovati, porabljati dobro in čisto semenje, bolje gnojiti itd. Naloga vsakega gospodarja je, da s čim manjšimi stroški doseže čim največji pridelek. In pri nas se bo najbolj očividno zvišala produkcija — množina pridelkov — in njen dobiček, kakor hitro začne naš kmet dosledno in razumno gnojiti«
Videli smo, da rastlino ravno tako kakor človek in žival potrebujejo hrano. Kjer te rastlinsko hrane primanjkuje, tam jo moramo z gnojem dova-žati. In ti, razumni gospodar, moraš točno vedeti: katero so najvažnejše vrste rastlinske hrane, koliko hranilnih snovi je v različnih gnojilih, katere hranilne snovi so neobhodno potrebne; vedeti moraš dalje, da vsrkavajo rastline od posameznih vrst hrane razne množine, da se različne rastline i različno hranijo, da neke vrste rastlin zahtevajo pridodavanje fosforne, druge kalijeve, tretjo vapnene hrane itd. Žito n. pr. potrebuje največ fosforne kisline, okopavine (repa, krompir) več kalija, detelje zopet so najhvaležnejše za vap-no. Posamezne vrste rastlinsko hrane pokažejo tudi svoje posebno delovanje; dušik deluje na bujen razvoj listov in celotne rastline, fosfor deluje posebno na razvoj semena itd. Vedeti moraš tudi, zakaj in kdaj moramo poleg hlevskega gnoja pridodavati zemlji umetna gnojila; poznati moraš njih postotno vrednost, topljivost gnojil, njih ceno in dobičkanosnost. Znati moraš, katera vrsta hrano zemlji primanjkuje, koliko hrane si izvozil iz zemlje in , koliko je tiu zopet vračaš.
Naj navedem nekoliko primerov:
Poljski pridelki, Id se z njimi hranijo ljudje in živali, ostavljajo del rudne
hrane v, telesu človeka in živali. Umevno, da se že s tem slabi plodo-vitost zemlje, in to v še večji meri, ker so goveda, svinje, živalski produkti itd« v- ycliki meri izvažajo v inozemstvo«
Pred kratkim smo brali poročilo o izvozu iz naše države v letu 1920. Poleg izvoza gozdnih produktov (30 odstotkov vrednosti celokupnega izvoza) zavzema največjo vrednost izvoz poljedelskih produktov. Izvozili smo iz Jugoslavijo n. pr. žita (ne vštevši koruzo) okoli 500 tisoč stotov (= 5000 vagonov). Kaj znači to? Da smo na vsako tono pšenice izvozili 5-2 kg kalija in 8 kg fosfora. Da smo torej v tem žitu izvozili čez 50 vagonov dragocenega kalija in fosfora, izsrkanega iz naše" domače jugoslovansko zemlje.
Vzemimo še en primer: Sladkorna pesa izvleče iz onega orala tla 40 kg dušika, 75 kg kalija in 15 kg fosforne kisline, a vso te hranilne snovi se vračajo nazaj v domačo zemljo. Izvaža se iz gospodarstva samo sladkor, ki ga je proizvedlo listno zelenilo sladkorne pese iz ogljikovega dvokisa v zraku in vode. —1 Slično opažamo tudi pri fabrikaciji špirita, škroba itd. in baš v tem leži velika korist gospodarske industrije. Zato tudi napredne države tako rade izvažajo v tuje dežele sladkor in špirit: s temi pridelki se ne iz-
važajo hranilne snovi in gnojna moč domače zemlje, kakor se to godi pri izvozu žita, mesa in mlečnih proizvodov. Nočem v tem spisu obširneje razlagati še mnogih reči, ki jili mora vedeti napreden kmet-poljedelec« Le eno bi rad poudaril: Jugo-i slovanski kmet, odpri oči! Tvoja njiva, tvoje polje naj ti leži pri srcu in ti naj bo drago kakor tvoja žena, mati tvojih otrok! V tvoji domači grudi je zakopana sreča, ki često zanjo ne veš: išči jo, kopiji do nje, daj ji hrano in solnca, da ti skoro vznikne! Ojačaj s strokovno izobrazbo svojo delovno voljo in sposobnost, ki ti naj oplodita zemljo, da ne boš nikoli več vzdihoval! Kadar boš poznal zemljo, ki jo obdeluješ in ki ni mrtva, nego polna nevidljivili živih bitij, nasičena z bogastvom skritih sil in zakladov, kadar boš vedel in znal gledati, kako so hranijo, rastejo in dišejo rastline na tvojem polju, tedaj boš vse drui gačo vzljubil, negoval in krepil to svojo domačo grudo. In zemlja ti bo vse bolj radodarno in hvaležno odplačevala tvojo skrb, ki jo vlagaš vanjo: dajala ti bo zadovoljstvo, dala ti bo bogastvo. Ti pa boš vedno'% bolj na svoji zemlji svoj gospod.
pgKmetijski list*4 maj ne manjka v prav nobeni kmetiškl hiši
Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena fn narodnosti, združim© se!
spodje srbski in Hrvaški poslanci, kaj pomeni avtonomija. (Ugovori, [Velik, pemir.)
Nočem se dolgo zadrževati pri tem primeru, ker imam še več drugih primerov na razpolago. Hočem Vam najesti še kako tri primere, kako postopa pri nas duhovščina. Bodite tako ljubeznivi in me poslušajte!
Bilo je eno ali dve nedelji poprej. Bil fcem v visokih gorah: v Št. Rupertu in v St. Lenartu nad Laškim. Videli boste, b kakimi sredstvi delajo ti visoko-častiti gospodje, ki pravijo, da so vse jugoslovanstvo t veliko žlico pojedli. ,Tam je prišel k meni moj zaupnik, predsednik naše krajevno organizacije, in mi rekel: «Gospod tovariš poslanec, za Te imam pripravljeno mesto v svoji hiši; spal bos pri nas na slami, jutri zjutraj pa greva zgodaj tia.»
Njih" «krščaraska usmiljenost«,
Šel sem namenoma prej, da sem prisostvoval tudi sveti maši. Iz previdnosti sem pa reksel syojemu gostitelju: «Brat, pojdi tja .vprašat onega kmeta,! ali smemo v njegovi hiši zborovati.* Odšel je tja in dobil ženo dotičnega posestnika, kajti mož je bil na smrtni postelji. Sedaj pa pazno poslušajte, gospodje! Mož te žene je bil, kakor rečeno, na smrtni postelji. Žena ga je šla vprašat, ali sme v hiši zborovati :«Samostojna, kmetijska stranka®. Vrnila se je s tem-le odgovorom: «Moj mož je na smrt, bolan. Župnik je bil tako ljubezniv in je poslal v Celje po patra kapucma. Pater kapucin je prišel. dLa, podeli bolniku zadnjo tolažbo. Tem« patru je moral moj mož na smrtni postelji obljubiti, da ne bo dal svoje hiše na razpolago za zborovanje .Samostojne kmetijske stranke.« (Klici: »Sramota!*) Srce mi krvavi, gospodje, da Vam moram pripovedovati take stvari. Toda potrebno je, da vidite, kako res potrebno je zaščititi našo sveto vero. (Ugovori in: medklici Ploskanje v središču.)'
Ker nismo mogli zborovati v omenjeni hiši, smo zborovali pod milim ne-jbom pred cerkvijo. To selo je naše, ker bo kmetje volili z dvetretjinsko večino našo stranko. Kmetje so zahtevali, da 6e mora zborovanje vršiti in rekli: ječemu smo pa smeli voliti kmetske po-Blance, zakaj bi jih sedaj ne smeli poslušati?* Pa jo prišel g. župnik in de-|jal, da tu ni mesto za zborovanje in da moramo oditi. Jaz bi bil Sel, pa mi jfcega niso dovolili kmetje* Zato, smo OstaE in zborovali,
In' kaj je storil g. župnik? Ko je jvidel, da se me ne otrese, je šel v zvodnik in zvonil pol ure. Mi nismo vedeli, Saakaj se zvoni. Rabil je zvon, ki kliče ik molitvi, ki toži za rajnimi, ki spremlja človeka iz tega sveta, rabil je ta lepi zvon za politične strankarske na-fuene.
Drug primer! Nočem Vas 'dolgočasiti, gospodje, toda smatram za po-itrebn.o, Vas opozoriti še na nekatere podobne dogodke. Dogodek, ki ga Vam hočem sedaj povedati, se je pripetil v moji lepi vasi Št. Juriju ob južni železnici, v lepem narodnem selu, kjer 60 se vršili tudi narodni boji. V teli bojih' sem bil jaz vedno v vrstah narodnih borilcev. Nikdo ne more reči, Ida je res tisto, kar mi je očital poprej oni-le «pop*. To je laž. (Poslanec Karel Bkulj: <Jaz nisem pop, jaz sem duhovnik!* Velik nemir. Ugovori in medklici. Predsednik dr. Ivan Ribar; »Gospod poslanec, ne izzivajte! Že prej sem Vas poklical zaradi tega izraza k redu!*) Prosim, jaz sem upravičen rabiti ta izraz, ker je tukaj popularen, splošno v navadi in vsakemu razumljiv. Ta izraz tukaj sploh ni žaljiv. Rabil ga je že marsikdo brez ukora. Toda, gospod predsednik, poslanec Škulj je meni poprej zaklical, da sem jaz nem-škutar in renegat. Jaz se čutim užaljenega in prosim gospoda predsednika, da pokara tudi gospoda Škulja, kajti jaz sem bil naroden od prve zavesti do danes in bil sem vedno v boju za narodno edinstvo,
Cerkvene pogrebe odrekajo.
Gospodje! Ne dajmo se motiti! Hočem Vam povedati samo še dva primera. Prvi primer je iz mojega sela. Meni ije umrlo prvorojeno dete. Vi veste, kaka bolest je to za tistega, kdor živi K srečnem zakonu.
Prosil sem, da bi mi duhovnik otroka pokopal, da bi ga spremil na pokopališče, Naš častiti gospod župnik je to dovolil. Imeli smo pa v naši vasi mladega, svojega poklica nevrednega duhovnika. Ta gospod duhovnik je, čeprav je imel od svojega častitega gospoda župnika nalog, iti in pokopati mojega otroka, šel raje v gostilno, se postavil pred sveti križ in rekel: «Bog mi je priča, jaz ne pokopljem Drofeni-kovega otroka!« (Ogorčeni vzkliki v središču. Ugovori in velik nemir. Pred-Fednilc zvoni: «Molim Vas, gospodo, da so umirite!*) Co se dogajajo take stvari, ali morete potem še trditi, da akancelparagraf* ni potreben?
Zloraba prižnice.
Malo pred občinskimi volitvami jo prišel v našo župnijo neki kapucin iz Celja. Ta gospod kapucin —< tu imenujete redovnike «kaludjere», da boste gospodje Srbi vedeli, kaj jo kapucin — je rekel med pridigo z visokim poudarkom: «Srce mo boli, da Vam moram iz poročiti slabo vest*. In nadaljeval je z visokim glasom: «Izobčiti moram ?z cerkvene družbe tretjega reda tega in tega». Nočem izgubljati mnogo besedi. Vprašam samo: ali je tako postopanje v prid državi in katoliški cerkvi? To je proti državi in proti od nas ljubljeni katoliški cerkvi.
Da zaščitimo gotovost in trdnost, fla zaščitimo dobro državno vzgojo v naši državi, da zaščitimo svetost svete cerkve, zato hočemo glasovati za «kancel-paragraf«. (Velik nemir in medklici. Predsednik zvoni.)
Višji so vsega krivi.
Gospodje! Jasno je kot beli dan, da zlorabljajo gotovi duhovniki sveto cerkev v' politične namene. Delal bi duhovščini veliko krivico, če bi trdil, da delajo vsi tako. Po veliki večini zlorabljajo cerkev v politične namene, ker je tak diktat od zgoraj. To hočem dokazati z malim primerom, ki se je pripetil ob volitvah v konstituanto. Prišel sem v Šmarje, kjer je bil vrlo spoštovani gospod kaplan, brat poslanca drja. Hohnjeca. Ta gospod kaplan ni hotel govoriti v cerkvi o politiki. Toda prišel je pritisk in je moral. (Ugovori.) Le počakajte, Vam bom to takoj dokazal. Kmetje so ga imeli zelo radi. Kajti če je prišel kmet v cerkev, je slišal tam sveto pismo in se je v svoji duši pomiril. A naenkrat je začel omenjeni gospod kaplan na prižnici politizirati. Kmetje so ga obkolili in mu rekli: «Gospod kaplan, doslej ste bili tako miroljubni in tako dobri, da je bil res užitek biti pri Vaši pridigi. Sedaj ste pa začeli delati drugače.® Duhovnik se je zjokal in rekel; «Jaz moram, na višji pritisk!«
Zloraba spovedi.
Gospodje! Zgodilo se je še nekaj, kar Vam moram povedati. Soproga mojega vrlo spoštovanega druga in podpredsednika te visoke zbornice, gosp. Ureka, je šla k spovedi, in sicer k menihu v Brežice. Ta menih ji je rekel: «Ti ne smeš imeti ,Kmetijskega lista' in moraš prisiliti svojega moža, da bo pustil kmetijsko stranko.* To je rekel, ker ni vedel, s kom ima opraviti. Če bi bil vedel, da ima pred seboj ženo narodnega poslanca, ženo narodnega borca, bi bil pač zelo v zadregi,
Zloraba sv. obhajila.
Gospodje, povedati Vam moram Se en primer, ki se je dogodil v Št. Petru v Savinski dolini. Tam je župnik g. dr. Jančič. Bilo je pri obhajanju v cerkvi. Hči našega vrlega somišljenika, zelo spoštovanega kmeta, je bila pri spovedi, kjer je dobila sveto odvezo. Drugi, dan zarana je šla k obhajilni mizi. Pri obhajanju pa je omenjeni g. župnik to devojko ostentativno preskočil in jo tako osramotil pred vsem ljudstvom. Prosim, ali ni to javno sramotenje, ali ni to zloraba svetega zakramenta v politične namene? (Velikanski nemir. Medklici. Prepir med poslanci središča in desnice.) Gospodje, zdi se mi, da o tej stvari ni treba izgubljati besed. Jaz prepuščam samo Vaši modri sodbi, ali je to za državo in cerkev dobro ali ne. Meni se zdi, da ni dobro ne za državo in ne za cerkev.
Gospodje! Mislim, da je cerkev hiša božja in kot taka last naroda ter da je duhovnik služabnik naroda in cerkve. Ni pa cerkev last duhovnikova ter ne sme biti in tudi ne bo. Toda dandanes hočejo narediti gotovi krogi cerkev za deklo politikujoče duhovščine.
Gospodje! Prehajam sedaj k 13. točki ustavnega načrta, ki govori
o svobodi tiska.
Tudi ta svoboda mora imeti svoje meje. če svoboda ni omejena, je anarhija. Toda mi anarhije nočemo. Ne samo svoboda tiska, ampak vsaka državljanska svoboda mora biti omejena, da se bo gibala v človeških mejah. Ne pojmujem svobode tako kakor Radič, ki pravi, da negira vse državne institucija in ki misli, da bodo komu pečeni go-lobje leteli v grlo. Svoboda nalaga dolžnosti in teh dolžnosti se moramo tudi zavedati. (Ploskanje.)
K temu paragrafu moram pripomniti še nekaj. Po mojem mnenju je zelo slabo ter diskreditira parlamentarizem, in najvišje pravo, ki ga ima poslanec, namreč imunitetno pravo, ako dajejo poslanci svoje ime za to, da se pod zaščito njih imunitete potem tiska poštenim ljudem čast krade. Zato bi jaz zahteval, naj se določi, da poslanci ne morejo biti odgovorni uredniki. Gospodje, da bi Vi videli slovenski tisk! Tisk bi moral stati na visoki moralni stopnji, moral bi narod moralno vzgajati Toda ko berete naše liste, Vam mora srce pokati, če vidite, kako je naš
narod moralno upropaščen' po tej-le stranki. (Pokaže na poslance »Jugoslo-vanskega kluba*.) Prosim Vas, čitajte njih stvari in se zanje zanimajte! Kajti z ozirom na to, kakor oni delajo, je čisto prav, da se take stvari zabranijo. Pod poslanskim ponosom in dostojanstvom je, če se zlorablja največja pravica, pravo imunitete, v to, da se kra-deta potom tiska ugled in spoštovanje poštenim ljudem.-
Gospodje! Hvaležni moramo, biti, da je y ustavi določeno, da je pouk brezplačen.
To je dobro. Tega do sedaj nismo imeli. Smatram za svojo dolžnost, da izrazim zbornici zahvalo za to, ker mi nočemo imeti neumnih ljudi, ampak izobražene. Morebiti so stranke med nami, Id se boje izobraženega naroda. (Živahni ugovori pri poslancih' »Jugoslovanskega kluba*. Oglasili so se! Op. ured.) Toda mi nočemo analfabe-tov, ki se žalibog dandanes še nahajajo med nami.
Moj spoštovani gospod predgovornik je poprej točil solze zaradi privatnih šol. Jaz sem prepričan, da država ne bo nikdar preprečevala šol, ki bodo v dobrobit države. Njena dolžnost pa je prepovedati šole, v katerih bi se gojil protidržavni duh. (Ploskanje y središču. Klici na desnici: «To se v naših privatnih šolah še ni nikdar dogajalo.-«)
Gospodje! Naj izpregovorim še nekaj besedi
o šolali za narodne manjšine!
Imamo resnične narodne manjšine, imamo pa tudi takozvane namišljene narodne manjšine. Zlasti mi Slovehci smo v tem oziru na žalostnem. (Klici: »I u Banatu je tako!*) Nočem govoriti o Banatu, povedati hočem samo, kako jo pri nas. Mi imamo ljudi, ki pravijo, da so Nemci, toda njih matere niso znale niti besedice nemško. To niso narodne manjšine, marveč odtujenci. Vzgoja je bila kriva, da so se nam odtujili. Naša država naj poda takim ljudem roko, da jih bo vodila v narodnem oziru. Rojenemu Nemcu vsa čast! Takemu le dajte manjšinsko šolo! Ravno tako vsa čast tistemu, ki je rojen Madžar, ki je rojen Bolgar! Tudi tema dvema dajte manjšinsko šolo! Kdor pa je renegat, tistemu je no dajte! (Odobravanje.)
Gospodje! .Člen 19'. govori o državni upravi
Jaz imam samo to željo, da bi bila naša državna uprava zdrava. Zdrava pa bo takrat, kadar bo vsak uradnik
na svojem mestu In kvalificiran po svoji uporabnosti in ne po strankarski pripadnosti. Gospodje! Mi smo z veliko žalostjo opazovali prakso, ki se je je posluževal pri nas v dobi neomejene vlade dr. Brejc, tisti dr. Brejc, ki se je tako krasno obnašal v Narodnem Veču glede vprašanja našega silnega junaka Aleksandra. O tem nočem govoriti podrobneje, saj sami veste, kako je bilo. Mi smo si takrat dobro zapomnili, kako so se mesta oddajala in kako so se uradniki prestavljali. Gledalo se ni na kvalifikacijo in sposobnost, ampak samo na strankarsko pripadnost. To ne sme biti, ker je v škodo naši ožji domovini in vsej naši lepi prostrani državi. (Odobravanje.)
Za ustavo.
Gospodje!' Iz vseh' teh' razlogov in ker vidimo, da je ta ustavni načrt V resnici zmožen ustvarili tisto, za čimer je stremilo naše srce že desetletja, da se namreč ustanovi edinstvena in močna jugoslovanska država, hočemo glasovati za predloženi ustavni načrt. Prosil bom Boga, da bodo prišli tisti lepi časi, ko bomo rekli: jaz sem Slovenec, jaz sem Srb, jaz sem Hrvat, jaz sem brat Srbu, jaz sem brat Hrvatu, a obadva in vsi trije smo sinovi ene majke. (Odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
„Iaace!paragraf" in kleri-kalna podivjanost.
V Beogradu,
3ne 26. maja 1921.
Sinoči jo ustavotvorna skupščina sprejela z ogromno, nad dvetretjinsko večino, takozvani »kancelpara-graf«, ki ni dragega, kakor postavno določilo, da se vera ne sme zlorabljati v strankarske svrhe. To je nekaj tako poštenega, samoobsebi umljive-ga in baš za katoliško cerkev naravnost koristnega, da se mora vsak človek vprašati, zakaj se naši klerikalci te ustavne določbe tako zelo boje, ko je vendar v interesu cerkve, da se je ne vlači v strankarske borbe. In zopet: če je res, kar so izjavljali vsi klerikalni govorniki, da katoliška duhovščina nikdar ne zlorablja cerkve v strankarske namene, čemu potem tak strah pred »kancel-paragrafom?« Kar v tla so se ozira-
li klerikalni govorniki, ko jih je ra-dikalec Žarko Miladinovič v svojem govoru vprašal, zakaj se »kancelpa-ragrafa« tako zelo boje, če nikdar tozadevno ne greše. Rekel je: »Peta božja zapoved so glasi: Ne ubijaj! Ali jaz se nisem še nikdar vznemirjal, da je prepovedano ubijati, ker sploh ne mislim ubijati. So pa ljudje, za katere je ta zapoved potrebna, in zategadelj je prav, da obstoji. Prav isto je s ,kancelparagrafom'. Pobožnemu, vernemu duhovniku, ki živi ie svojemu poklicu in služi samo Bogu, tako določilo ne more biti v. iz-podtiko. Kdor pa bo grešil, tega naj le kaznuje zakon.«
Seveda so na take m enaEe argumente klerikalci molčali. Njih govorniki so doživljali velike blamaže in pomilovalne posmehe. V boj pa so poslali malega Gostinčarčka, ki ne sme na govornico, ker bi se v tem primeru ne videlo niti njegove pleši-ce. In da stvar blamirajo do kosti, je govoril župnik Klekl, kateri je čital v latinščini neka rimska navodila, čital v pevajočem tonu, in držal pri tem roke v predpisanih kretnjah, prav tako kakor pri maši. Poslanci so niso mogli dovolj nasmejati in večina je pričela klicati: Amen! — Klerikalcem se je morala ta latinščina v Beogradu zdeti vrlo učena in zanimiva in čutili so celo potrebo izzivanja. Prvi je pričel dični Šimrak, ta znana klerikalna vijolica iz Zumberka. Pri ministru tovarišu Puclju jo je pošteno skupil. Spozabil pa se je celo dr. Korošec, kateri skuša biti sicer osebno dostojen. Hotel je osmešiti tovariša Kušarja in mu je zategadelj zaklical: »No, gospod poslanec Kušar, ali kaj razumete?« Prijatelj Jaka pa se je urno okrenil in odgovoril: »Jaz ne in mi kot. kmetu tudi ni potreba, saj je dovolj, da razume Brodar, ki sedi poleg Vas.« Po zbornici je nastal splošen smeh in celo Korošec se je očividno sramoval svojega neumestnega napada. Nesrečne mu prizadevanju v govorniški nesposobnosti se je škodoželjno smejal celo dr. Gosar, vsi ostali klerikalci pa so med govori svojih klerikalnih tovarišev čitali novine, odnosno nekateri starejši dremali.
Proti »Kancelparagrafu« Je glasoval dr. Koran, vsi dragi socialni demokrati pa so jo odkurili iz dvorane. To si je treba zapomniti«
Ker naši klerikalci ne uživajo nobenega ugleda več in ker so ob vso moč in ves kredit, zato pa se njih tintomazi v potu svojega obraza trudijo, to popraviti z lažmi, romančki ter krvavimi storijami. »Slovenec«, »Straža«, .»Slovenski gospodar«, »Domoljub« i. dr. pišejo namreč o silnih, uspehih klerikalcev, o duhovitih lastnostih svojih poslancev, o čudodelnih zmožnostih svojih politikov, v dejanju pa se drže kakor kup nesrečo in ne vedo, kako bi si pomagali iz grozne zagate, y katero so zašli. Eno pa je gotovo: Z blatenjem SKS. in naših poslancev ter z izmiš-ljavanjem pripovedk: ne bodo rešili ugleda, katerega so s svojo nesrečno taktiko zaigrali. Zato naj le nadaljujejo: Ela, hop! in bedasti Avgust, le na plan!
člen zakona o ustrojstvu vojske, ki govori o oprostitvi vojaške dolžnosti sinov edincev in hraniteljev, se razlag?, po naziranju podpisanega krivično. Zmisel te zakonske določbe je, da se oprošča vojaške službe vojaške obve-. zance, ki so kmetiški sinovi edinci iu hranitelji onih seljakov, ki ne plaču-. jejo preko 20 dinarjev zemljarine. Po razlagi člena v tem zmislu naj bi bili oproščeni vojaške službe sinovi, ki so hranitelji malih in srednjih seljakov, V Sloveniji se pa razlaga ta zakonska določba na ta način, da se pri določitvi davka ne vpošteva samo zemlja-rina, temveč se vpoštevajo tudi doho-darina, pridobnina, rentnina in druge davščine.
Ker se predpisuje po sedaj veljavnih določilih vsakemu najmanjšemu po-, sestniku zemlje dohodarina, so te kmetom namenjene ugodnosti deležni skoro samo neseljaki, dočim morajo sinovi edinci, hranitelji seljakov, služiti proti zmislu zakona v vojski.
Zaradi tega si dovoljujem vprašati g. min|stja za vojno in mornarnico:
1.)	Ali mu je to postopanje znano?
2.)	Če mu je, ali je pripravljen temu takoj odpomoči s tem, da izda naredbo, po kateri naj velja glede oprostitve vojaško dolžnosti edinole višina zemljarine brez ozira na druge davščine?
Prosim za pismen odgovor,
V B e o g r a d u, dne 20. maja 1921, Josip Drofenik s. r., narodni poslanec^ predsednik »Kluba Samostalnih Seljaka*,
Za naše vojake.
Naš poslanec tovariš J,- Droftf-n i k je stavil na g, ministra za vojno in mornarnico to-lo vprašanje {
Kmetovalci trpe vsled velikega pomanjkanja delovnih' moči, osobito sedaj, ko se bližajo košnja, žetev in mla-tev. To so sama težka opravila, ki jih morejo opravljati samo zdravi moški. Po vaseh je veliko pomanjkanje kme-tiških delavcev, ker beži vse v industrijska podjetja in ker služijo najboljši kmetiški sinovi v vojski
Dovoljujem si zato zaprositi g. ministra za vojno in mornarnico, da blagovoli dovoliti kmetiškim sinovom enomesečni dopust, da se izvrše nujna in težka kmetiška dela, ter ga vprašati:
1.)	Ali je voljan izdati tako naredbo?
2.)	Na kak način bo dovolil tozadevne dopuste?
Prosim za pismen odgovorn i
V B e o g r a d u, dne 20. maja 1921. Josip Drofenik & r., narodni poslanec, predsednik
»Kluba Samostalnih Seljaka** : *
Isti poslanec je stavil 'dalje' na g. ministra za vojno in mornarnico. še nastopno važno vprašanje;
Poziv vsem pristašem SKS. na Štajerskem.
Podpisani poslanci smo si razdelili delokrog svojega poslanskega det la tako-le:
Za gorenjo 'dravsko 'dolino, za vse* lčar pripada pod mariborski sodni okraj, dalje za vse Slovenske gorice med Muro in Dravo opravlja vse poslanske posle tovariš Ivan Mrmolja.
Tovariš Kirbiš zastopa ptujskij slovenjebistriški in konjiški okraj.
Tovariš Drofenik jo poslanec zafi celjskij yransk* in gornjegrajskj okraj.
Tovariš Urelc pa je poslanec; za brežiški^ kozjanski, sevniški in laški okraj.
Kjer poslujejo nase organizacija
(naša tajništva) redno, tam naj se pošiljajo vsi dopisi potem tajništev, Id presodijo, kaj se lahko reši doma in kaj je treba poslati v Beograd.
Tako v. gospodarskih kakor tudi političnih zadevah se more vsakdo obrniti za pomoč na poslanca svojega okraja, kakor de. tO določeno zgoraj.
lV Beogradu s! bomo pomagali poslanci medsebojno, odgovoren pa bo; poslanec, iz čegar okraja je vloga,
Na poslanca Vošnjaka pa se sme« jo obračati posamezniki iz ;vse Sta-
N a f « 3 n ? p O B I tt« te I; Drofenik, Kirbiš, Mrmolja, Urek, Vošnjak.
Poziv!
Pozivi jem vse naše pristaše In organizacije, da se ravnajo po slede-* čih vrsticah;
Kjer le količkaj upliva' umazana pisava »Slovenskega gospodarja« ali »Straže«,- tam pripravite shod, na katerega povabite tudi kmete, ki so-še pristaši »Kmetske zveze.<
Na teh shodih bom pojasnil vsebino svojega govora v zbornici ter dokazal, da je naše stališče pravilno. Dokazal bom pa tudi hujskarijo kle-i rikalcev, ki jc grda in za kmeta po-* gubonosna«
Besni napa® »SlovensEega gospodarja« z dne 12. maja so posledica mojih' shodov. y Gornji Radgoni in pri Sv. Trojici, kjer so bili klerikalci uničujoče poraženi.
Če bi imeli ti ljudje količkaj 'dostojnosti in poštenja v sebi, bi prinesli moj govor v celoti, ne pa, da bi ga samo zlobno in nepošteno zavijali, kakor so to storili,
Ivan Mrmolja s. r.3
narodni poslanec.
Pomagajte!
Dne 21'. maja med 5. in 7,- uro popoldne je divjala v vodiški župniji huda nevihta s točo, ki je provzročila velikansko škodo*
Ne pozabite, da se meri moč stranke po številu naročnikov na stanovsko glasilo S
Delujmo z vsemi močmi za procvlt in razširjanje „ Kmetijskega Usta"!
3
Vasi Povodje, Vojsko, Vesca, Golo, Selo, Sinkov turn in Koseze so tako prizadete, da ne bodo imele ne fižola, ne turščice in ne krme za živino.
Vasi Skaručna, Polje, Utik in Bukovca so le deloma prizadete.
Škode še ni bilo mogoče natančno dognati, znaša pa gotovo najmanj milijon kron.
Pomoč je nujna, ker drugače bodo posamezniki primorani prodati v svo-}o največjo škodo polovico svoje živine. Manjši posestniki, kajžarji in delavci v prizadetih vaseh pa bodo morali prodati sploh vso živino in s tem sebe gospodarsko čisto uničiti.
Pozivljemo zato vlado, da priskoči težko prizadetim posestnikom takoj na pomoč. Pošlje naj jim krmo in živila in izposluje naj zanje pri osrednji vladi tudi denarno pomoč.
Prosimo tudi naše poslance, da se zavzemo za nesrečno župnijo in ji pribore državno podporo.
Vse kmetovalce pa prosimo, da pod-pro svoje težko prizadete tovariše z darovi in jim na ta način pomagajo v veliki nesreči.
Pomagajte tedaj, ker pomoč je res nujno potrebna!
Na delo samostojneži!
(Napisal Ivan Ažman.)
Volitve v konstituanto in občinske zastope so za nami. Slovenski kmet stopa prvič na plan in z zanosom zre v bodočnost. Delo, ki ga je vršil ob gradnji svoje hiše, bo skoraj končano, nato pa metlo v roke in počistiti bo treba vse, kar kvari lepoto hiše.
Naša stranka je postala zato, da pribori najbolj zaničevanemu delavnemu ljudstvu veljavo in pravico. V glavnem je to že doseženo, ker zastopana je tako v osrednji kakor v pokrajinski vladi.
Kar pomni naš kmet, ni imel mi nistra iz svoje srede. V stari Avstriji nisi nikdar mogel niti govoriti z ministrom, sedaj prideš lahko k njemu, kadar hočeš. Prav isto je s poslanci, poverjeniki in podpredsedni kom pokrajinske vlade. Vsi ti funk eionarji so odgovorni nam, ker prisegli so na naš program in izvršiti morajo to, kar jim ljudstvo nalaga. l?o reku našega regenta Aleksandra, da on kraljuje in da ljudstvo vlada, je uravnano tudi delo v naši SKS.
Nič več ne poznamo stare krivice, češ Ti, kmet, moli, plačuj in molči, mi, gospoda, bomo pa ukazovali. Sedaj ima tudi slovenski kmet pravico nekaj ukazati.
Zato i opozarjam vse krajevne in okrajne odbore, da skličejo sestanke, na katerih se naj pogovore, kaj jim manjka, kdo ovira njih napredek in kaj je treba popraviti, ker vse to se more dandanes storiti.
Posebno opozarjam na to radovljiški okraj, da se zedini v naših zahtevah. Odstopi se naj temu okraju nekaj planin in lesa! Planine, ki naj iih oskrbujejo in nadzorujejo planinski nadzorniki, se naj urede, ker le tako bodo donašale zadovoljivo korist! Ce ne dobi gorenjski kmet zadosti planin, tedaj pride vse njegovo gospodarstvo na boben. Živinoreja, mlekarstvo, sirarstvo in les bodo v bodoče naši glavni dohodki, ki bodo pa odvisni od planin. Z žitom nas bo zalagal Banat, in sicer s cenejšim kakor ga bomo mogli mi sami pridelati. Da vse to dosežemo, pa je treba združitve.
In še na nekaj naj opozorim. V našem okraju se nahaja deželna elektrarna, ki je bila zgrajena v korist kmetu, obrtniku in delavcu in ki ni nobeno korito. Razmere pri tej elektrarni pa so nezdrave. Cene toku se stalno zvišujejo, ne da bi se vprašalo glede njih kaj tistega, čigar last je elektrarna. Centrala je deželna, dežela pa smo mi. V našem ljubljanskem tajništvu delajo gospodične od 8 do 6, tu pa od 8 do 2, dočim mora naše ljudstvo trdo delati do pozne noči. Z ljudstvom so dalje nekateri neprijazni. Vse to se mora izpremeniti! Zahtevamo dalje, naj se nastavljajo pri elektrarni le naši državljani, da ne bodo prisiljeni iskati si kruha v tujini. Našega poverjenika za javna dela opozarjamo na vse to in pričakujemo od njega, da napravi red in da pouči ravnatelja, kako se dela za ljudske koristi. Nastopi naj odločno! Lani so švigali po Gorenjski deželni avtomobili celo z ženskami, za ljudstvo pa ni bilo storjenega! ničesar.
Da dosežemo tisto, kar nam je potrebno, se moramo lotiti skupnega dela z vso vnemo. Zato kličemo vsem zaupnikom in pristašem: Na delo! Sedaj je čas žetve! Ne spite zategadelj, in ne zamudite trenutka! Treba nam je resnega prijateljstva in sloge. Ce bomo tako delali, potem bo rasla naša moč in skoraj bo postala naša država Jugoslavija tako močna, da bo vse z zavistjo gledalo na njo. In da se tb zgodi čim prej, v to nam pomozita Bog in sreča junaška!
»Domoljub" laže.
Da «Domoljub», glasilo «Kmetske zveze*, nesramno laže in potvarja resnico, je že obče znano. Ker mu zaradi tega že nihče ni hotel več verjeti, je pričel v svoji zadnji številki lagati s številkami, misleč, da so njegovi kimovci še vedno tako neumni, da se jih more prevariti s številkami. Ravno z omenjenimi številkami pa je «Domoljub» najbolj dokazal, da res laže. Vsaka laž ima kratke noge, tako tudi «Domoljubova». Evo dokazov za to:
1.)	«Domoljub» pravi, da smo mi utajili 1000 klerikalnih odbornikov. Resnica pa je, da smo izrecno poudarili, da še nimamo vseh podatkov in smo zato »utajili*, da govorimo z «Domoijubom», i klerikalne i svoje odbornike.
2.)	Prav tako je z drugo lažjo «Do-moljubovo*, češ da smo utajili 1167 vseh odbornikov. Pribijemo še enkrat, da smo pisali dobesedno: «Ko-likor je nam pač znano po dosedanjih poročilih, znaša število odbornikov ...»
3.)	Iz obojega je torej jasno, da je tisti, ki je utajil, «Domoljub» sam, ker je vedoma zamolčal, da naši podatki še ne obsezajo vseh rezultatov občinskih volitev.
4.)	«Domoljub» pa je dalje utajil tudi, da je najmanj polovico komunistov in socialnih demokratov volilo klerikalce, ne da bi le-ti postali klerikalci.
Kakor je že pri lažnivcih navada, da očitajo vedno drugim tisto, kar sami delajo, očita tudi »Domoljub* nam, da smo zatajili število klerikalnih odbornikov, da ne bi bilo tako zelo vidno, kako potvarja resnico on. Da bi »Domoljubova* laž držala tem bolj, pa je pogruntal še iznajdbo o «neopredeljenih». Pravi namreč, da je od vseh izvoljenih odbornikov 375 neopredeljenih, takih, ki ne pripadajo nobeni stranki.
Oglejmo si torej «Domoljubove» ptevilke in njegovo iznajdbo! Vsled pomanjkanja prostora pa se moramo omejiti le na nekatere primere.
V ljubljanski okolici smo dobili mi 215 odbornikov. «Slovenec» nam jih prizna milostno 203, «Domoljub» pa že samo 177. Da ne bo laž preočitna, pa pravi »Domoljub*, da je bilo izvoljenih 177 naših in 38 »neopredeljenih*.
Drug primer: V logaškem okraju smo dobili mi 38 odbornikov. «Domoljub* nam jih prizna celih devet, zato pa daje še »neopredeljenim* celih 33 odbornikov. Kakor se vidi, moramo v resnici popraviti svojo številko, ker 9 in 33 je 42 in ne 38, kakor smo mislili.
Tako-le torej lažeta «Domoljub» in «Slovenec*. V vsakem okrajnem glavarstvu nam utajita najmanj 40 odbornikov, kar da v vseh osemnajstih glavarstvih 720 odbornikov, in na koncu pa še pogruntata 375 »neopredeljenih®, da dobimo skupno število 1095 odbornikov, katere bi nam rada utajila klerikalna «poštenjako-viča».
Odveč bi bilo, ko bi k «Domolju-bovim* lažem dosti pripominjali. Naj zadostuje samo to-le:
1.)	Ko bodo vsi izidi volitev ugotovljeni, bomo prinesli obširnejše in podrobnejše poročilo in tedaj se bomo dalje pogovorili.
2.)	Zopet je dokazano, da si je zaslužil »Domoljub* pridevek: «Laže kakor «Domoljub».
občinskih volitvah. Prav lepo je tam pisano! Ako bi človek samo to bral, bi morebiti dejal: So pač poštenjaki, da jim ljudje tako zaupajo. Bolj natančen opazovalec pa pride do čisto drugega zaključka, da ima namreč SLS. znaten napredek samo v prevari in podlosti.
Prva naloga teh ljudi obstoji v tem, da vzamejo čast in ugled svojemu političnemu nasprotniku. V tej stroki so tako dobro izvežbani, da jim ni para., Za kovanje takih receptov imajo vsak dan po 24 ur časa. Zato se jim je ponekod na tak način tudi posrečilo doseči »znaten napredek«. V Polhovem gradcu je n. pr. Golmajer s svojim generalnim štabom eden najzaslužnejših individi-jev te vrste. Poštenega in uglednega moža, g. Grašiča, napada že več kakor leto dni, samo da bi ga politično ubil. Pa to še ni najhujše! Po hribih je strašil s to-le gorostasnostjo: »Ako greste volit Grašičevo listo, vas bodo gospod škof, ko pridejo v četrtek birmovat, iz sv. cerkve izobčili.« Verni hribovci so se seveda tega ustrašili in SLS. je bila rešena.
Tudi drugače še razumejo, kako se dosezajo »uspehi.« Čeprav je v volilnem redu natančno rečeno, da se morajo člani komisije vzdržati vsakega vpliva na volilce, se je vendar predstavnik liste SLS. postavil tako, da bi mogel vplivati na vsakega volilca. Da bi to bolje držalo, pa je še sugestivno vsakemu dejal »Tu gre za avtonomijo«. Ker so gospod tako rekli, so si ljudje seveda mislili, da gre za nebesa, in če bi de jal gospod predstavnik liste, da gre za anarhijo ali pa za »malarijo«, bi prav tako, misleč, da mora biti to za nas zelo koristno, pridno metali svoje kroglice v tisto skrinjico.
S takimi in enakimi volilnimi manevri so res dosegli, da so tudi poštene, takih sleparij nevajene ljudi proti lastni volji pridobili zase in dobili na ta način 11 odborniških mest. V znak veselja so seveda streljali, da so švigale krogle okrog kakor ob 15. ofenzivi na isoški fronti.
Vseeno pa si je priborila SKS. pet odbornikov in sme biti zato na nje ponosna. Vsa čast našim bojevnikom, saj so si priborili odbornike pošte nim potem!
Pograjci se pa zgražajo in se ne morejo dovolj načuditi, da uganjajo ljudje, ki bi morali druge učiti ljubezni in oliko, take reči. Star Po-grajc mi je rekel: »Meni ni ne za enega in ne za drugega. Toliko pa rečem, da SLS. poštenih mož ne mara imeti v občinskem odboru, ker se jih boji. Voliti sem pa vseeno moral njeno listo.«
Gospod Golmajer! Kristus je dal postavo: »Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegove pravice!« Vi pa dasi njegov namestnik," iščete najprej posvetno kraljestvo in posvetne pravice ter se ravnate šele potem po Kristusovem izreku. Nič Vam ne pomaga. Prišli ste zato v mojo »pov-hovko«. Tudi s pomočjo vseh Vaših 11 kimovcev in vsega Vašega generalnega štaba se mi ne izvijete iz nje dokler Vas vsa javnost^ popolnoma ne spozna. Zategadelj sem Vas pa v »polhovko« dal, »pam — pomal ven jemal!«
»Velik napredek SLS."
(Iz Polhovega gradca.)
V 101. številki »Slovenca« se opisuje pod gorenjim naslovom, kako znatno so napredovali klerikalci pri
»Murski straži."
Pod tem naslovom smo priobčili v svoji 18. letošnji številki med «Pokra jinskimi vestmi* notico, na katero nam je poslal g. Roman Bende nastopni odgovor, ki smo ga skrajšali le v njegovih nebistvenih delih. Odgovor se glasi:
V notici «Murski straži* sem opisan tako natančno, da odpade vsak dvom, da bi mogel misliti dopisnik na koga drugega kakor na mene. Zato imenujem dopisnika, če ni bil mistificiran, lažnivca in obrekoval ca ter zahtevam kot zadoščenje, da plača v korist «Jugoslovenske Ma tiče* sto dinarjev. Pripomnim le še, da sem izročil vso zadevo svojemu pravnemu zastopniku.
Anonimni g. dopisnik! V svojem dopisu govorite o nekem «Bendetu», ki ga opisujete tako, da vsakdo, ki me pozna, nehote misli na mene. Pri tem me obdolžujete neverjetno groznih stvari, kakor tatvine itd. S tem lažete vedoma o meni!
1.) Dokažite mi, da sem sploh kdaj imel opravka z denarjem in vojaškim materialom, bodisi posredno ali neposredno! Izjavljam, da nikdar, ne pod Avstrijo, ne pod Jugoslavijo,
kjer sem služil do pred kratkim. Vsled tega tudi nisem mogel biti tat. Tudi nisem še nikdar bil zaradi tatvine v sodni preiskavi, še manj pa zaradi tatvine obsojen, kakor trdite Vi, da, celo v dveletno ječo. Ponovna preiskava, katero sem pred enim letom zahteval iz lastne iniciative, je uradno dokazala vso mojo nekrivdo v aferi poročnika Halačke, za katerega dejanja nisem mogel biti odgovoren. Vse to morate vedeti tudi Vil Nadalje morate tudi vedeti za motiv moje sodne preiskave. Dokazi! Da sem bil oproščen, izpričuje Sud opštine Peči, v katerem ne sedi noben avstrijski vojak, ampak sede samo domačini, Srbi. O tem ve vojaško oblastvo, od katerega sem bil za svoje trpljenje predložen v odlikovanje. Če bi bil obsojen, kakor trdite, celo na dveletno ječo, bi to moralo biti zabeleženo v mojem matičnem listu, in sicer še prav posebno, ker je kader mojega polka ostal v Jugoslaviji in je vojaško oblastvo, kakor rečeno izvedlo (na mojo zahtevo!), ponovno preiskavo.
2.)	Obdolžujete me tatvine, toda ne s toliko pravico kakor jaz Vas, ker ste mi javno kradli mojo do sedaj še hvala Bogu neomadeževano čast. Afera avstrijskega poročnika Halačke Vam je dala povod za tako perfidno natolcevanje. Omenjeni je sam izjavil, da jaz nisem imel z njegovim službenim' poslom nič skupnega, kar ga je celo obremenilo. V prvi vrsti sem bil obdolžen, da sem provzročil smrt polkovnika Lobla, ki se je zaradi mojih razkritij — zastrupil. Takratni oficirski zbor je dobro vedel prikriti umazano oficirsko afero poročnika Halačke, javnost je ugibala, in najbrž ste bili tudi Vi del te javnosti ter ste govorili tjavendan in bili celo prepričani, da je tako. — Potem sem bil obdolžen, da sem precejšnje število Srbov spustil iz zapora in jih pre-očividno protežiral, Arnavte pa pustil v policijskem zaporu. — Ko je avstrijsko vojaško oblastvo razpisalo veliko nagrado na glavo generala Vešoviča, se je javil pri meni neki Radoslav Jaksimovič, ki je dobro vedel, da mi je znano skrivališče g. generala. Ponudil se mi je, da ga greva skupaj iskat in da podeliva nagrado. To ponudbo sem s krepko zaušnico in odločno brco odbil, nakar se je začela s strani tega neštetokrat predkaznovanega človeka gonja proti meni ter sestram Mileni, Jelki in Jeleni Marseničevi, kjer sem stanoval. Moje razmere do črnogorskih komitov za domovino Vas pa ne bodo interesirale! V teku razprave sem odkril korupcijsko prakso avstrijskih vojaških sodnikov, ki so, kakor dokazano, zapeljali Mileno Marseničevo, da jim je za odkup nedolžno aretiranih žrtev nosila denar. Na ta način je bilo mnogo srbskih sinov ohranjenih domovini.Vsled preiskave v novi državi je dobila Milena Marseničeva odlično državno službo, istotako obe njeni sestri, jaz pa sem od vojaške strani predlagan v odlikovanje.
3.)	Kot osnovo za to svojo izjavo se sklicujem na sledeče priče: Sud opštine pečke; Spasoje Popovič, proto, Peč; Jevren Cukič, pravnik, Berane; Mladen Gerič, stud. iur., Ziirich; Stana Čukič, guvernanta črnogorskega dvora; Radosava Vuli-čeva, profesorica na Cetinju; Rajko V. Pantevič, poštni uradnik v Bito-lju; Miro Protič, učitelj v Rožaju; Milena Marseničeva, učiteljica na Andrijevici; Jelka Marseničeva, učiteljica v Danilovgradu; Jelena Marseničeva, učiteljica v Mikšiču itd. itd., ki še vse žive. Nikakor pa se ne sklicujem na madžarskega poročnika Halačko in na njegova dva agenta frankovca, Gjuro in Mato Lu-kiča, ki sta pod težo dokazov priznala svoja dejanja, o katerih jaz niti pojma nimam.
Tako gospod anonimni dopisnik, sedaj imate tu mojo izjavo in moje ime in sedaj imate Vi besedo! Ako ste bili mistificirani. Vam lahko odpustim; ako ste pa vedoma napisali grdo obdolžitev, ki ropa Vašemu vojnemu tovarišu dobro ime in čast
—	kakšno ime zaslužite? Jaz nimam imena za Vas, ker v slovenskem jeziku so imena za take vrste ljudi
—	tudi najstrašnejša — premila! Za zunanje zadostilo velja moja gorenja zahteva, ker vem, da hudobnih ljudi nisem imel. Pričakujem Vašega odgovora!
V Gornji Radgoni, na bin-koštno nedeljo leta 1921.
Rom. Fr. Bende s. r., urednik «Murske straže*.
Pokrajinske vesti.
(Minister za poljedelstvo na potovanju.) Tovariš Pucelj se je odpeljal v soboto dne 21. maja na inšpekcijsko potovanje v družbi svojega kabinet-
nega šefa Miloša Štiblerja in načelnika pravnega odelenja drja. Mojsilovida v Niš in Skoplje, odkoder se je vrnil v sredo dne 25. maja zopet v Beograd. Obiskal je povsod vse svoje urade, ogledal si vse naprave, kmetijske šole, drevesnice, trtnice, premovanje živine in konjske dirke, poleg tega pa je v obeh mestih obiskal tudi naše slovenske fante po vojašnicah ter se živo zanimal za njih usodo. Skopljanski dnevniki prinašajo daljše članke o ministrovem posetu ter našega tovariša toplo pozdravljajo. Posebno jim je ugajalo to, da je posetil več seljačkih koč in se zanimal za vsako najmanjšo stvar v življenju macedonskega kmeta, da je hotel videti vsako njih delo, da jih je obiskal pri oranju in košnji in da si je dal pokazati vse ono primitivno orodje, s katerim je primoran macedonski siromak še dandanes obdelovati plodno in bogato svojo zemljo.
(Pokrajinska vlada v Ljubljani) je vendar enkrat izpopolnjena. V ponedeljek dne 30. maja je bila prva seja vlade, ki so se je udeležili tudi vsi naši zastopniki, in sicer podpredsednik vlade tovariš Štefan D o b n i k, poverjenik za kmetijstvo tovariš Franc Demšar in poverjenik za javna dela tovariš A. J a m n i k.
(Iz seje deželne vlade.) Na zadnji seji deželne vlade je bilo sklenjeno na inicijativo naših zastopnikov za podeželje več važnih sklepov, izmed katerih naj omenimo nekatere: Za podeželje se izdela nov .policijski red, ki bo podaljšal policijsko uro. — Znani gerent v Prekmurju, g. Sever, je odstavljen. — Vpostavijo se zopet davčne komisije, s čimer bo silno poma-gano vsemu prebivalstvu. Za prihodnjo sejo so pripravljeni novi in važni nasveti.
(Podrobno poročilo o praškem izletu) prinesemo prihodnjič, ker nam v tej številki nedostaja prostor. Enako pride na vrsto tudi vse ostalo gradivo, ki smo ga morali danes odložiti. — Uredništvo.
(Klerikalne hujskarije se po deželi nadaljujejo.) Tovariši, pristaši, nastopite vselej in odločno proti tem grobo-kopom naše države! Na krepkih temeljih sloni ta in izpuhtela bo vsa klerikalna sila, če bi poizkušala še dalje boj z njo.
(Narodni socialisti) agitirajo v zadnjem času po deželi na način, ki bi delal čast klerikalcem. Naše pristaše begajo, češ, kako boš samostojen, ko pa nisi gospodarsko samostojen. Eer gospodje narodni socialisti očividno niso dovolj podkovani v politiki, naj jim povemo enkrat za vselej, kako je z našo samostojnostjo. Kdor misli samostojno, kdor sodi le s svojim razumom, ta je že v bistvu naš pristaš, kajti samostojnost razumemo v prvi vrsti le v političnem oziru in šele pozneje, ko bo to mogoče, tudi v gospodarskem. Klerikalci so nesamostojni, ker gledajo vse skozi črna očala. Nesamostojni pa so tudi socialisti vseh barv, ker uamesto da bi branili in zastopali svoje interese, sodijo vse le po potrebah fabričnega delavca, za katerega edino je stvorjen socializem. Iz naše politične samostojnosti izhaja torej naše ime in ne iz gospodarske. Zapomnite si to, vi učeni socialisti!
(Moje prisrčne čestitke) onemu razredu — neznane mi šolfe — v Mariboru, ki poseduje kot svojega skoinika <ako dragocen zaklad v podobi »o t e-sanega« profesorja gospoda Vt-se-njaka! (Iz Vesenjakove lastne duševne produkcije. Glej »Slovenskega gospodarja* z dne 19.maja 1921.) — Ivan Urek s. r., narodni poslanec.
(Izjava.) Podpisani preklicujemo, du smo pristaši SLS. Tozadevni naši podpisi so nam bili zvijačno izvabljeni. — Janez Dolar s. r., I. svetovalec; Franc Erdani s. r.; Anton Pavlič s. r. — V Palovčah (okraj Kamnik), dne 18. maja 1921.
(Komarje lovi, kamele pa izpušča.) Bivši poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan je tožil ženo posestnika, pristaša SKS., ker mu je upravičeno ali neupravičeno. rekla lažnik. Četudi bivši večletni župan in sodnik poravnalnega urada pri županstvu, je tožil ženo vendar kar po odvetniku, samo da bi ji napravil čim več stroškov. Poizkusu« poravnalne razprave, na katero je bil vabljen, se ni niti udeležil. Ker mu jo rekla priprosta ženska lažnik, zato se je čutil bivši poverjenik hudo razžaljenega. Ko se mu je očitalo, da je vsled svoje nesposobnosti «zafural» pri modri galici 10 milijonov kron, pa je molčal in ni ničesar ukrenil. Obetal je samo, da bo tistega, ki trosi take laži, prav po gorjansko preklofutal. Toda tudi iz te grožnje se ni porodilo ničesar. Na one hudomušne lepake, ki so kazali 10 milijonov, ga je bil pri volitvah delegatov podružnice «Kmetijske družbe* v Gorjah opozoril neki samostojnež s pozivom, naj ga toži, ker je on dotične lepake razširjal. Jau pa je dejal, da se proti temu ne da ničesar storiti, ker je to «tiskarniška tajnost*. Ampak ta «tiskarniška tajnost* ni nič drugega
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetlške politične samostojnosti I
4
Kdor dela za ljudsko Izobrazbo, dela za osvoboditev Uudstva iz duševne In politične sužnosti
kakor prazen izgovor in pri tem še prav neumen izgovor. Gospod Jan bi pač takoj tožil, če bi imel le malo upanja, da bi imela njegova tožba kak uspeh. Nad ubogo žensko se je hitro znosil in pokazal, da se razume na tožbarenje. Toda, gospod Jan, očitek zaradi «zafuranih« 10 milijonov je pač stokrat važnejši, kakor tisto, kar je rekla kaka žena. Zategadelj pustite muhe in lovite raje kamele, kar se veliko bolj izplača!
(Stanovnikov atek) pa razumejo ljudske koristi, to se jim more priznati. Da bi odprli v Beogradu usta za kmetske koristi, o tem še ni nihče ničesar slišal, pač pa farbajo na vse pretege po Horjulju, tako da so uboge mamice, ki jim še verjamejo, že čisto zmešane. Toda čisto brez uspeha vendar ni at-kovo delo. Novo kočijo imajo in mi upamo, da dobe skoraj tudi novega konjiča, ki bo bolj ravnih nog, kakor je dosedanji. Pa še nekaj znajo, kar jih je naučil njih fantek: tožiti naš list. V tem oziru so prišli atek celo do par uspehov, in sicer zelo poceni. Ampak atek in tudi njih fantek naj si zapom-.nita, da bomo mi še znali poplačati njun »krščanski® trud. Ne raste konoplja do neba in tudi poslanske slave atkove bo kmalu konec. Do tedaj pa naj farbata atek in fantek le še na-,prej, bo vsaj obračun sijajnejši!
(Občina Žiri) ,se je priklopila logaškemu sodnemu okraju.
(Devica Marija v Polju.) »Novi čas« se huduje nad SKS., ker je dobila pri nas župana. Naj nam vendar pojasni »Novi čas«, kako večino je dobila SLS., da bi morala ona imeti župana. Naša stranka je dobila devet odbornikov, to je ravno toliko kakor nasprotna. Potemtakem tudi SLS. ni imela prav nobene večine. Odločil je žreb in dejali bi lahko,- da je bila božja volja, ker je župan iz naših vrst. Ce ste bili tako nepremagljivi, zakaj ste pa prvi dan volitve ovrgli. Ako imate še kaj gradiva, tedaj kar na dan z njim! Morda tudi izporočite, za koliko ste napredovali od državnozborskih volitev, ko že tako kričite o svojem napredovanju. Na vsake otročarije pa ne bomo odgovarjali. To si zapomnite! — SKS. pri Devici Mariji v Polju.
(Z Blok.) Na dan volitve občinskega odbora, to je dne 8. maja 1921., okrog desetih zvečer je bila v kaplaniji seja, na kateri se je razpravljalo o velikem porazu SLS. v naši občini ter o tem, na kak način naj bi prišli do moči zopet oni možje, ki so v precej bližnjem sorodstvu s šusteršičem in ki tvorijo temelj SLS. Navzočni so bili kaplan, prejšnji župan in poslanec ter kuharica. Vsebina pogovora je približno ta-le: Delati se mora na to, da se izvrši mobilizacija. Ker so v novoizvoljenem občinskem odboru večinoma mlajši, vojaščini podvrženi možje (nam nasprotni), ki bi morali v primeru mobilizacije k vojakom, zato bi prišla občina potem zopet v naše roke. Nekdanji poslanec je seveda vsemu pritrdil in rekel: »Ko sem bil jaz vodja SLS,, je bilo na Blokah kakih pet liberalcev, a sedaj sta jih dve tretjini občinarjev.* Po mnenju teh osrečevalcev ljudstva ni bilo dovolj žrtev, temveč bi radi imeli samo, da bi bili zopet mogočni kot so bili nekdaj. Toda ljudstvo je že izpregledalo njih zahrbtne namene in temeljito obračunalo z njimi. Da se je sukal pogovor v tem zmislu, lahko potrdijo štiri priče.
(Z Blok.) Dne 8. maja smo imeli pri nas volitev občinskega odbora. Volit-Ve se je udeležilo 383 volilcev, od katerih jih je glasovalo za združeno kandidatsko listo SKS. in J SDS. 225, za kandidatno listo SLS. pa samo 128. Dobili smo mi tako 16, klerikalci pa 8 odbornikov. Poraz klerikalcev je to-.rej grozovit. Da smo dosegli tolik uspeh, se moramo zahvaliti v prvi vrsti agitaciji in hujskanju našega časti-tega gospoda Šviglja, kateri se je celih 14 dni pred volitvijo vozil od vasi do vasi in hodil od hiše do hiše, razširjajoč povsod svojo staro in že davno obrabljena prerokovanja, kakor: da je vera v nevarnosti, če zmagajo »samostojneži«, da bo uveden civilni zakon, to je nekaka kupčija z ženskami, podobna kupčiji s kravami, da. bo vržen križ iz šole itd. In da bi vse to bolj držalo, je oznanjal prav isto tudi s prižnice ter dostavljal še nove cvetke, kakor n. pr., da je en sam župnik več vreden kakor sto županov. Ako je to res, da je en sam župnik več vreden kakor sto drugih ljudi, potem pa, gospod Viktor, res ne vemo, kako je z vero, kajti naš gospod Jezus Kristus ni tega nikoli učil, ampak on je dal vsakemu človeku neumrjočo dušo, o katere vrednosti bo nekoč — tako namreč vsaj mi »samostojneži« verujemo — sodil sam. Kako razburjen je bil naš gospod župnik vsled predstoječe volitve, se razvidi iz tega, ker je šel dne 4. maja kar brez masnega plašča maševat, kar je opazil šele pred oltarjem. Le tako naprej gospod župnik in prihranili nam boste veliko truda in dosti potov, ker
sčasoma bodo tudi še ostali Vaši pristaši izpregledali.
(Iz Kamne gorice.) V naši »strogo klerikalni« občini se je zgodil velik čudež. Pri občinski volitvi je bila vložena samo ena kandidatna lista, seveda SLS., ki je bila čisto naravno tudi izvoljena. Iz »samih pristašev SLS.« pase je izlegel kot župan odličen naš pristaš in navdušen Sokol. Kako se je zgodil ta čudež, si lahko misli vsakdo, ki bere slavospeve o klerikalnih zmagah in jih prav razume. Bog živi novega župana!
(Begunje na Gorenjskem.) V nedeljo dne 8. t. m. je bila pri nas volitev župana. Občinske volitve ni bilo, ker sta župnik Miha in župan Puc sestavila enotno kandidatno listo, v katero sta sprejela tudi nekaj naših manj zavednih pristašev. Nam drugim pa tega iz strahu, da. izgubita svojo komando, niti povedala nista. Ker smo se zanašali na to, da je v odbora tudi nekaj naših mož, se nismo pritožili. Pri volitvi župana pa ni hotelo par naših pristašev, dasi sposobnih, iz strahu pred župniščem niti kandidirati za župana. Zakaj ste vendar sprejeli izvolitev v občinski odbor, če mislite samo kimati? Ni moško razkladati svojo »korajžo« samo po gostilnah, Če Vam pa pade tedaj, ko je treba nastopiti, srce v hlače. Tako je bil zopet izvoljen za župana znani klerikalni cerkveni ključar in prejšnji župan Puc. Kako bo deloval ta človek v prid občine, se vidi že iz njegovega prvega «dela», da je zahteval za sebe trikratno povišanje plače. Ampak povem Ti, da si zadnjikrat zajahal županski stolček, ker prihodnjič bomo nastopili drugačj in krepko pometli z vsemi kimovci, pa čeprav pravijo, da so naši pristaši. — Samostojen kmet.
(Z Ribnega.) Županska volitev je bila pri nas dne 20. maja. Za župana je bil izvoljen naš pristaš, tovariš P r i -može k. Kljub najhujšemu terorju dveh župnikov, posebno Drolca z Bele, bo gospodaril odslej v eni najklerikal-nejših občin samostojnež. Dve občini, Bled in Ribno, prej trdnjavi klerikalcev, sta padli. Zato pa kar kričite še naprej o svojih zmagah! Čast županu in zavednim volilcem!
(S Krke.) Volitev občinskega odbora je za nami. V nedeljo dne 22. maja smo izvolili župana, ki je odločen pristaš SKS. Tudi dva svetovalca sta naša. Hudo so si prizadevali klerikalci, da bi dobili v roke pbčino, kar pa ni šlo. Vse blatenje po »Lažiljubu« in po njih okrožnici ni nič pomagalo. Klerikalci so spravili vse svoje pristaše na volišče, naših pristašev pa je ostalo okoli 80 doma, čemur so bile krive osebnosti. Prihodnjič se ne sme kaj takega zgoditi, ker pri volitvah gre za stranko in na osebnosti je treba ob takih prilikah pozabiti. Kaj menite, da je šlo pri volitvi klerikalcem za gospodarsko korist občine? Kaj še! Samo «vera je bila v nevarnosti!« Vera pa ni v nevarnosti zaradi pristašev SKS., ampak zaradi klerikalcev samih. Samo nekaj primerov! Najbolj širokousten jo bil Gros, vulgo Martinove. Kakor sam pravi, je odločen klerikalec. Zdaj si ga pa malo oglejmo z bližine! On je sicer velik posestnik, toda delo mu smrdi. Seveda zaupništvo pri vnovčevalnici bolj nese. Krčani, ki še z njim vlečete, ali še niste pozabili, koliko škode Vam je napravil ta človek lansko leto, ko je prodajal plemenske prašiče vnovčeval-nice. Vsi so poginili za kugo in dobili niste nič odškodnine. In tega je bil on kriv, ker Vas je «farbal», da boste dobili vso škodo povrnjeno. Prosil je tudi za dovoljenje, da bi smel na svojo roko trgovati z živino, kar pa mu je občina odklonila. Gros vedno govori, koliko masla imamo mi na-glavi, toda reči moramo, da vsi skupaj ne toliko kakor on sam. In če ne bo miren, mu bomo ob priliki povedali še kaj več. Drug hud klerikalec je deželni cestar. Pred volitvami je letal vedno okoli in agitiral, za blato na cesti pa se seveda ni brigal. Sedaj, ko so ga prosili, da bi preslikal za Sv. Rešnje Telo v kapeli svetnike, nima časa za to. 01) volitvah je bila vera v nevarnosti, sedaj pa ni več. G. župniku rečemo, naj dene tako vero v svoj konsum, ker potem ne bo več v nevarnosti. Za nas, pristaše SKS., pa je bila ta volitev dobra. šola. Poživimo svoj krajevni odbor, delajmo in zavedajmo se, da^smo kmetje! Ce bomo trdno skupaj držali, bodo spredaj opisani škodljivci kmeta kmalu ob vso veljavo, ki je že itak nimajo dosti.
(Iz Čateža pod Zaplazom) smo prejeli oster dopis proti ponašanju tamos-njih »Marijinih devic«. Gospod župnik, napravite vendar red! Nikakor ne hi smelo biti, da onečaščajo nevredne dekline Marijino ime. Pa tudi javna zavednost je proti temu. Ženska, ki pije, je sramota za vso vas. Napravite torej red, če ne, bomo jasnejši!
(«Uspeh» klerikalcev na Osilnici.) Vsa klerikalna agitacija je zalegla le toliko, da smo dobili pri občinski volitvi enako število odbornikov kakor
klerikalci. Od 209 oddanih glasov so prejeli klerikalci 110, mi pa 99 glasov, oziroma na vsako stranko je odpadlo torej 8 odbornikov. G. Omahne je agitiral tako grozno, da si je vse čevlje strgal. Pa še pomagače si je najel, da bi šlo kričanje čez naše poslauce bolj od rok. Naravnost sramota je, kako so lagali čez naše poslance. Zategadelj vprašamo prav resno, zakaj ne zavijete «Domoljubu» vrata in zakaj že ne zlomite klerikalizma. Pošljite že vendar enkrat «kancelparagraf», da ga pribi-jemo na občinsko desko in da bomo že rešeni te more, ki se ji pravi cerkev izrabljajoča duhovščina. Bog ne daj, da bi zavladal zopet črni klerikalizem! Zato na delo in v boj proti njemu!
(Prevorje pri Pilštanju.) Pri nas je pri volitvi občinskega odbora SKS. tako popolnoma zmagala, da so vsi odborniki, 16 po številu, njeni odločni pristaši. Ob volitvi občinskega predstojnika se je nabralo za tiskovni sklad SKS. 60 kron. — Živeli naši zavedni tovariši!
(Zavodnje.) Vsled naliva je stopil potok Velenje črez bregove. Potok je tako naraštel, da je kot mogočen hudournik podiral žage in odnesel več mostov in stanovanj. Vse polje je uničeno, cesta porušena, mostovi in jezi pa odneseni. Toda s tem še ni konca nesreče. Močno narastla voda je odnesla namreč tudi ves les, ki je bil zložen v dolini. Škoda znaša več milijonov kron. Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo take povodnji. Državna pomoč je nujno potrebna, ker ljudstvo je v največji bedi. Obrnili smo se že na p o-slanca Drofenika, da uposlu-je prizadetim državno podporo.
(Loka pri Žusmu.) Pri tukajšnji volitvi občinskega odboa-a je dobila SLS. devet, naša SKS. pa kljub najhujši agitaciji klerikalcev sedem odbornikov. Ker sta pa takoj po volitvi prestopila dva klerikalna odbornika k nam, je bilo skoraj gotovo, da dobimo župana mi. Da se to ni zgodilo, sta zakrivila dva izdajalca, ki so ju premamile klerikalne obljube in nagrado ter klerikalna darila, da sta pristopila h klerikalcem. Ta dva moža sta posestnik Josip Robič in gozdni čuvaj Ivan Her-naus. Tema dvema izdajalcema, drugače jih pač ne moremo imenovati, se mora občina zahvaliti, da je bil izvoljen za župana klerikalec, in sicer trgovec, mesar in gostilničar Florijan Gajšek. Naj bosta zato imena obeh izdajalcev javno pribita!
(Velika Nedelja.) Na nesramne in lažnive napade v «Straži», «Slovencu» in « Jugoslaviji« (pač čudna družba!) odgovarjam z nastopnim: Omenjeni časopisi sojne napadli, da sem štajerci-janec, zvest pristaš ormoškega Delpina in ptujskega Orniga. Grda laž! Nikdar nisem bil naročnik «Štajerca» in nikdar njegov somišljenik. «Slovenec» me hoče prekrstiti celo v socialnega demokrata. — Na vse te laži izjavljam torej to-le: Bil sem nekdaj Plojev pristaš. Nato, ko se je umaknil Ploj iz politike, pa sem bil vos čas nestrankarski. Pri volitvah v konstituanto sem pristopil k »Samostojni«, v prid katere sem in bom tudi v naprej deloval. N) me sram javno izpovedati, da pripadam SKS., ker edino ta stranka v resnici ščiti in zagovarja kmeta. Da bo vedela torej velikonedeljska klerikalna trdnjava, kdo in kaj je Heržič Ivan (nikdar Hans) sem napisal ta dopis.
(Sv. Juri ob Ščavnici.) Pri nas se zanima gospod župnik strašno za samo-stojneže, katerim očita vedno vse njih slabosti, tudi vse namišljene. Svoje ljubljence »Orle« in ljubljenke »Orlice« pa seveda ne vidi. In vendar ne bi bilo to težko, saj se ponašajo tako, da se zgraža nad tem že vsa vas. 0 Binkoštih se je zbrala na Žeriku čedna družba »Orlov« in «Orlic», da proslavi prihod sv. Duha. Ker pa je bila molitev predolgočasna, je vzela družba havmon-ke v roke. Pri godbi pa niso mogli niti «Orli» niti «Orlice» mirno sedeti, ampak pričeli so se vrteti naokrog. »Samostojneži« pravimo temu ples. Ko so se pri tem svojem početju ogreli, so pričeli prilivati alkoholnega duha. Proti polnoči je bila vsa hiša polna pitja in podivjanosti, tako zelo jih je blagoslovil vinski duh. Zjutraj ob d veli so se nato prekucevali domov. Gorje kakemu «samostojnežu«, če bi se zgodilo kaj takega pri njem! Takoj bi bil ogenj v strehi. Tako pa je vse v redu, ker za «Orle» in »Orlice« ni greha. Pa se bo še kdo čudil, če vera peša.
(Biš pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah.) Gospod urednik! Iz našega kraja Vam sicer malo poročamo, toda zato tem marljiveje delamo. Brez hrupa smo dokazali vsem, da je v Bišu doma samostojen kmet. Pri občinski volitvi smo dobili za župana samostoj-neža, ki že deset let vzorno načeljuje občini. Ta župan je naš zvesti pristaš, tovariš Jožef Micko, veleposestnik v Bišu. Cisto pa so pogoreli pri volitvi klerikalci, na čelu jim učeni Ignac Kurbos -in Franc Krajnc, katerima je spodrsnil županski stolček. Živeli samostojni kmetje!
Da bomo narod poštenjakov!
Narodne svobode nismo vsi Slovenci dosegli, pač pa trpimo vsi na posledicah vojne. Ne le pomilovanja vredni invalidi nosijo na sebi posledice krvave morije, ampak ves svet je po vojni tudi duševno invaliden. Treznost, nravnost, dostojnost in druge kreposti so vsled vojne strašno trpele.
Poleg skrbi za narodno svobodo mora biti sedaj ena naših prvih skrbi, da naš narod nravno dvignemo. Ponosni smo, da smo Slovenci in Jugoslovani, toda samo ime nam ne sme biti dovolj. Pijanost, razuzdanost in sirovost delajo našemu imenu nečast. Le takrat bomo lahko nase ponosni, če bomo dobri, krepostni ljudje, če bomo narod poštenjakov.
Na shodu «Svete vojske« proti siro-vosti, nenravnosti in pijančevanju, ki je bil dne 10. aprila 1.1. v ljubljanskem «Unionu», se je sestavil iz pripadnikov raznih strank v okrilju «Svete vojske« poseben odbor za nravni preporod naroda. Naloga -temu odboru bo, izvesti misli, nasvete in predloge, ki so se na shodu sprožili, tudi dejansko.
Odbor je imel doslej pet sej. Obrnil se je s primernimi vlogami do teli-le oblastev:
1.)	Do višjega šolskega sveta z raznimi prošnjami, ki se tičejo šolske mladine, kakor glede pouka o alkoholizmu, glede kajenja, igranja, kina, knjižnic, roditeljskih večerov, sirovosti in medsebojne sovražnosti pri mladini. Med drugim pravi ta vloga: Naše šole so preveč učilnice, a premalo vzgojil-nice. Višji šolski svet naj skrbi za sistematično vzgojo mladine po šolah; ■ naš odbor mu je vedno na razpolago.
2.)	Do deželne vlade za Slovenijo v zadevah javne nravnosti, nravstvene policije, plesov, kina, knjižnic, revizije gostiln, izseljevanja, kupčije z dekleti, konkubinata..
3.)	Do železniških ravnateljstev s prošnjami, naj dovolijo po vseh železniških vozovih nabiti lepake proti sirovemu govorjenju, naj bodo vlaki zvečer razsvetljeni, naj se v zmislu določb opravilnega reda pijani ljudje ne puščajo v vlak, naj ima vsak vlak posebne kupeje za ženske in nekadilce.
4.)	Do višjega deželnega sodišča s prošnjo, naj se mladoletnim osebam zabrani vstop k porotnim obravnavam, pri katerih se uče vseh mogočih hudodelstev, in naj se mlada dekleta ne zapirajo skupno s starimi grešnicami.
Iz teh vlog se razvidijo nekoliko smeri in cilji spredaj omenjenega odbora. Odbor želi razširiti svoje delo na vso Slovenijo ter je stopil v zvezo že tudi s takimi organizacijami v naši državi, ki imajo iste cilje. Vse sedanje delo je pa šele priprava za velik shod, ki bo v letošnji jeseni in po katerem so bo začelo delo v polnem obsegu.
Upamo, da bodo vsi pošteni rodoljubi z veseljem pozdravili naše stremljenje Prosimo in pozivljemo pa tudi vso slovensko javnost: oblastva, šole, društva in posameznike, naj naše delo krepko podpirajo. Želeti bi bilo, da se v posameznih krajih ustanove tozadevni pododbori; en tak pododbor se jc že ustanovil. Odbor bo hvaležen za vsak dobrohoten migljaj. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi na naslov: «Sveta vojska® v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10.
Politične vesti.
(Ustavotvorna. skupščina.) V jadr-nem tempu razpravlja skupščina o ustavnem načrtu, da bo tekom meseca ustava sprejeta. V debati je že tretji del ustave.
(Klerikalna dvoličnost.) Klerikale. dr. Gosar zahteva pred delavskimi vo-lilci osemurni delavnik, poslanec Roškar pa nastopa v skupščini proti osemurnemu delavniku. Tako sleparijo klerikalci ljudstvo. Na to, kaj bodo dejali ubogi komunisti in socialisti, ki so volili klerikalce, smo res radovedni!
(Poslanec Roškar) je imel v zbornici dne 28. maja večji govor. Kakor je imel prav, ko je zahteval, da se mora več in bolje delati, tako pa je imel smolo v vseh drugih točkah. Odločno je nastopil proti agrarni reformi in se končno izrekel še proti policijskemu režimu. Sicer gotovo nihče ne odobrava policijskega režima, toda malo smešno je, če nastopa proti njemu pristaš tiste stranke, ki je pod Brejčevo diktaturo dala kar streljati na komuniste in ki je proti nam izdala še vse drugačno «Obznano», kakor pa je Draškovičeva. Zato pa je dobil tudi poslanec Roškar tak odgovor od vse zbornice, da se bo prihodnjič pač premislil govoriti o diktaturah. Višek smešnosti pa je dosegel poslanec Roškar, ko je hotel podajati našega tovariša Puclja. Le-ta ga je med gromkim smehom vse zbornice vprašal, kako je rešil kmetijstvo minister Roškar? Končno si je za ocvirek smešnosti dovolil poslanec Roškar še
izpad proti davkom, pa mu je bil jezik takoj temeljito zavezan, ko mu je vsa zbornica dokazala, da so vsi ti davki podpisani od klerikalcev in celo od Roškarja samega! Da, gospod minister, farbarija je dovoljena samo pred kimovci, v Beogradu pa je njena posledica samo temeljita blamaža. In na blamaži Vam prav srčno čestitamo!
(Državno posojilo) v znesku 500 milijonov dinarjev je zagotovljeno. Denar bodo posodile domače banke, in sicer proti temu, da porabi denar država edinole v investicijske namene. Zaradi tega se bo porabil denar za izpopolnitev proge Beograd-Sisak, tako da bo postala naša najvažnejša železnica Ljubljana-Beograd prvovrstna. Dalje se bodo gradile iz tega denarja stanovanske hiše za železničarje, in sicer v Ljubljani in v Zagrebu. Slovenija pa dobi najbrže tudi progo Ormož-Ljutomer-Murska Sobota in železniške delavnice v Ljubljani.
(Nov kompromisen predlog vlade zaradi ustave.) Da bi bila sprejeta ustava s čim večjo večino, je vlada pripravljena popustiti glede velikosti samoupravnih edinic. Hrvaška bi se razdelila tako le na tri županije, in sicer zagrebško, osješko in susaško. Ta tri središča bi tudi popolnoma odgovarjala gospodarskim potrebam te pokrajine.	si - ;t«s
(Prva seja za trgovinska pogajanja z Italijo) je bila v Beogradu dne 28ega maja. Seje so se udeležili vsi delegati. Italijani so predložili tri konvencije, ki pa jih mi celotno ne moremo sprejeti.
(Koroška.) Vsled gorenješiezijskih dogodkov in vsled vedno močnejšega gibanja v Avstriji za njeno priključitev k Nemčiji, je stopilo koroško vprašanje v nov Stadij. Koroška je pod Avstrijo na podlagi senžermenske pogodVie, ki pa dalje določuje, da se Avstrija ne sme' na noben način priklopiti. Nemčiji. Jasno je torej, da bi nastal čisto nov položaj, če bi izvedla Avstrija plebiscite za priključitev k Nemčiji. Z veseljem morema konstatirati, da se tega tudi odločno zaveda naša vlada, ki jo že ukrenila vse potrebno, da bodo varovane naše narodne koristi.
(Pogajanja med Madžarsko in Ru-munijo.) Madžari hočejo imeti na vsak način kralja. Ker ne smejo imeti K ori-čka, hočejo sedaj dobiti romunskega kralja. In kakor zatrjujejo, se zaradi tega že vrše pogajanja, po katerih bi bil romunski kralj obenem madžarski kralj. Mislimo pa, da je vse skupaj 1« bolj pobožna želja.
(Stavke na Češkem.) V k<wiu»ki stroki so pričeli delavci s stavko. Vseh stavkujočih je okoli 50.000. Stavkati so pričeli tudi delavci v steklarnah. Industrija Češke pa počiva, ker vsled visokih mezd ne more konkurirati s tujo industrijo.
(Na Norveškem) je izbruhnila splošna stavka. Vse železnice in vsi tramvaji počivajo. Izmed časopisov izhajajo samo socialistični. Sicer pa vlada v deželi mir.
(Volilni boji na Irskem.) Med angleškimi četami in upornimi Irci so se vršile zadnje tedne cele bitke. Razdejane so železniške proge, mostovi in ceste. Več hiš je bilo požganih, v nekaterih mestih pa so pogoreli kar celi deli.
(Zavezniška konferenca) se sestane dne 7. junija v Bulon. sir mer.
(Konferenca nasledstvenih držav) bo dne 15. junija v Portorose.
(Naš bivši ministrski predsednik) in dosedanji pariški poslanik naše države, dr. Milenko V e s'n i č, je umrl v Parizu dne 29. maja, Bil je odličen pravnik, ki je kot tak slovel tudi izvun meja naše države.
IV. ŠKARJA:	2
Draginja.
Kapital.
Če poleg zemlje omenjamo kapital kot produkcijski faktor, razumemo pod tem pojmom stvarna dobra, ki se uporabljajo za produkcijo (proizvajanje) in so premakljiva ali po človeški volji postala nepremakljiva n. pr. sirovine, orodje, stroji, tovarne, prometna sredstva, prometne naprave, melioracijske naprave, delovna živina. Produktivni kapital tvorijo producirana stvarna dobra, ki se uporabljajo v ta namen, da se zviša donos narodne produkcije. Produkcija brez kapitala je enostano nabiranje darov, ki jih nudi narava brez sodelovanja človeka. Taka produkcija nikakor ne bi mogla kriti potreb družbe na današnji kulturni in gospodarstveni stopnji. Čim večje je pomanjkanje produktivnega kapitala in čim dražji je ta kapital,, toliko višja je cena stvarnih dober, katerih proizvajanje je od njega odvisno. To načelo bi veljalo absolutno za izolirano državo kot narodnogospodarsko enoto. Uveljavlja pa se to načelo tudi v državi, ki ima prometne zveze s sosedami, posebno dandanes, ko so skoro vse evropske države v podobnem položaju kakor naša država.
Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad „KmetUskega lista11!
Vsak kmet In vsaka kmetica Kotil ud naše pttlltlčhe organfzaclle^
.....■
Ozrimo bs torej nekoliko vsaj na glavne vrsta produktivnega kapitala, 4a poskusimo ugotoviti njih' vpliv, na paraščanje draginje!
1.) Prometne naprave.
Kakor že omenjeno, je prištevati k produktivnemu kapitalu z narodnogospodarskega stališča tudi prometne naprave in prometna sredstva, torej železnice, pristanišča, ceste, vozovni park, ladijski park. Železnice naše države dandanes ne morejo zadoščati prometnim potrebam* Pred vsem je njih pkupna dolžina z ozirom na velikost države premajhna. Razen tega niso Ograjene po enotnem sistemu z ozirom pa današnje prometne smeri in potrebe, kajti prevzeli smo jih od več držav, ki so imele različne železniške sisteme, katere bomo morali z današnjimi prometnimi smermi in potrebami šele y £klad spraviti. Lokomotive in železniški vozovi so vsled obrabe v izredno plahem stanju in njih velik odstotek inora biti stalno v reparaturi, oziroma mesece in mesece stoje neizrabljeni, ker primanjkuje tovaren in delavnic fca reparaturo. Na eni strani močno Jiaraščajo stvarne potrebščine železnic, na drugi strani pa stalno pada njih zmogljivost; transportni čas postaja jtorej daljši; posledica temu je, da so Jnorale železniške uprave zvišati tarife, jkar je podražilo cene vsemu blagu.Vrhu tega se je izkazalo, da sedanja organizacija carinske službe zadržuje že itak femanjšano železniškotehnično obratno fcmožnost ter provzroča interesentom neverjetno visoke stroške na ležarinah, oziroma stojninah, in izgubo obresti. [Tudi te včasih ogromne pristojbine plača konsument v višjih cenah blaga. iVsled opisanih razmer so transportni etroški, lci so bili pred vojno minimalni, Jp primeri z vrednostjo blaga izredno narasli, tako da so dandanes bistven vzrok draginje. Da so transportni stroški .na železnici že prekoračili dopustno mejo, ram dovoljno osvetljuje dejstvo, da v Sloveniji, kjer so ceste razmeroma v povoljnem stanju, avtomobil in celo konj lahko konkurirata z železnico. 'Ako interesenti glede hitrosti transporta, varnosti transportiranega blaga in transportnih stroškov dajejo na krat-kih progah prednost pred železnico celo špediterjem s konjsko uprego, dokazuje to dovoljno, da železnice no morejo več zadovoljivo vršiti tisto narodnogospodarske funkcijes ki jim je namenjena,
Stanje cest koč soprovzročevatelj j3raginjc utegne priti v poštev samo v južnem delu naše državo, Železnic tam skoro ni, tako da se prevaža blago po cestah, oziroma prenaša po potih; ceste to popolnoma izrabljene in jih doslej ae hi bilo mogoče spraviti v, tako stanje, fla bi se promet po njih mogel vršiti K lahkoto. Transporti so spojeni tam & večjo izgubo časa in večjo obrabo .voznega materiala in živine, vsled če-fcar so prevozni stroški višji in zaradi tega tudi blagovne .cene višje.
Vodni transporti, ki so najcenejši, po mogoči sedaj pri nas šele v skromni Začetni meri. Manjka namreč ladijskega parka za morsko in rečno plovbo. Nov impulz utegne dobiti ta panoga prevozništva, ko bo definitivno rešeno Vprašanje razdelitve bivšega avstro-Vgrskega trgovinskega brodovja,- Prirediti in razširiti pa bo treba v ta namen pristaniške naprave za izkrce-jvanje, oziroma vkrcevanje, blaga tako, da bodo stroji stopili na mesto zamud nejšega in dražjega ročnega težaškega dela.
3.) Delovna živina.
Omenjeno je že bilo na drugem mestu, da je vojna pobrala mnogo delovne živine. Pa tudi po vojni so se pridružili novi pojavi, ki preprečujejo, da bi se dežela opomogla v tem oziru. Pred vsem vabijo visoke cene v sosednjih državah k povečanju eksporta, toda tudi domače prebivalstvo konsumira več mesa kakor pred vojno, deloma ker ima več denarnih sredstev in si torej more privoščiti mesno hrano, deloma ker se je ogromna množina mobiliziranega vojaštva bila navadila na mesno hrano, pri kateri je ostala tudi po vojni, kolikor ji dopuščajo sredstva. To hrano daje v znatnem obsegu delovna živina, ker pitano živino za zakol —i izvzemši prašiče komaj poznamo.
Številčno znižano stanje delovne živine provzroča visoko ceno za njeno delo; ta visoka cena pa provzroča, da imajo .vsi obrati, ki morajo uporabljati živino za delo, višje produkcijske stroške, vsled česar so tudi njih produkti dražji. Seveda imamo tukaj pred očmi primer, da rasto samo cene za delo živine, drugi pogoji produkcije pa ostajajo neizpremenjeni; če pa se izpreminjajo, kar se navadno dogaja, istočasno tudi drugi produkcijski pogoji, potem se efekt zvišuje, oziroma zmanjšuje v tisti smeri, v kateri pač učinkujejo izpremembe drugih produk-pogojev,;
£.)' Sirovine,
Ako se dvigajo cene sirovinam, je naravno, da se vzpenjajo tudi cene polfabrikatom, napravljenim iz sirovin. N. pr.: Istočasno z naraščanjem cen živini so se zviševale tudi cene sirovim kožam in posredno tudi cene ustro jenim kožam in vsem izdelkom iz usnja. Cene sirovinam pa so odvisne od .visokosti produkcijskih stroškov in od razmerja med ponudbami za nje in povpraševanjem po njih* V sploš nem utegne producirati naša država dovoljno sirovin —* izvzete bi bile nekatere kovine in bombaž — dočim ima premalo naprav za njih predelovanje, tako da so ponudbe za sirovine vobče zadostne; iz tega sklepam dalje, da sirovine nimajo pri nas odločilnega vpliva na naraščanje draginje*
2.) Tovarne, stroji, orodje.
Naša država ima nesporno poljedelski značaj. Pretežna večina njenega /prebivalstva živi od donosa zemlje, manjši del pa od obdelovanja ali pre tfelovanja snovi, od obrti in industrije. (V teh strokah ozemlje, ki tvori dandanes kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, tudi pred vojno ni dosti produciralo za domačo potrebo. To razmerje se je po vojni le še poslabšalo. lV zasedeni Srbiji je sovražnik očividno šravnal po dobro premišljenem načrtu, jda je uničil še tiste male nastavke industrije in obrti, ki jih je našel v deželi. To nam dokazujejo njegova dejanja; uničeval in odnašal je orodje in stroje, ki niso služili vojnim ciljem. Tako je prišlo, da moremo predelati dandanes navzlic novim napravam le peznaten del sirovin, ki jih producira država, in da smo y, velikem obsegu navezani na uvoz tujih fabrikatov. Dobavljanje iz tujine pa podražuje cene vsled večjih prevoznih stroškov in [visoke uvozno carine* Razen tega spričo mednarodnih prometnih' težkoč tudi ni mogoče uvažanje v toliki meri, jda bi uvoz zadostoval povpraševanju; dejstvo, da povpraševanje po takem blagu preseza ponudbe, ima tudi za posledico, da se vzpenjajo cene*
Pomanjkanje strojev, in dobrega poljedelskega orodja je še vedno zelo ob-Kutno, vsled česar pridelovanje in predelovanje v deželi še dalj časa ne bo moglo doseči tiste višine, ki bi jo bilo Želeti*
(Nova uredba o devizah in valutah.)
Glavna pridobitev to novo uredbe, ki je bila pretečeni teden izdana, je, da se sme načeloma izvažati domače proizvode brez zavarovanja valute. Pri izvozu žita in mesa, kož in sadja pa še obstoji naredba o zavarovanju valute* Le pri izvozu blaga, ki ne preseza vrednosti 1000 dinarjev, odpade obveznost zavarovanja valute. Nova uredba jo torej polovičarska, upamo pa, da se to popravi. Uvoz tujih valut je dovoljen v neomejenem obsegu. Prepovedan pa je izvoz srebra, zlata, dolarjev in naših bankovcev* Potniki smejo vzeti s seboj 8000 kron in de-vizo v vrednosti do 2000 francoskih frankov (okoli 20.000 naših kron). Za devize do višine 10.000 frankov daje dovoljenja delegat finančnega ministra v Ljubljani, za višje devize pa generalni inšpektorat finančnega ministrstva v Beogradu. Izvoz drugih valut (razen dolarjev, in: naših bankovcev) je popolnoma svoboden* Devize in čeki se prodajajo potem bank. Kdor kupi devizo, se mora zavezati, da bo uvozil v šestih mesecih toliko blaga, kolikor znaša vrednost devize* V nasprotnem primeru plača državi globo, in sicer 25 odstotkov od kupljene devize* V splošnem pomeni nova uredba o valutah velik napredek in z njo je dosežena svobodna trgovina s tujim denarjem*
(Zamenjava pokvarjenih in raztrganih bankovcev.) Pri generalnem inšpektorata ministrstva za finance se je ustanovil poseben emisijski oddelek, ki mu je naloga, kontrolirati promet bankovcev v državi' in zamenjati vse stare in obrabljene bankovce za nove.
(Naša valuta se je izboljšala.) Tečaj naie krone se je zvišal v Ztlrichu od 4-17 na 4-50 torej za 0-33 centimov*
(Promet naših bankovcev) jo znašal dne 8. maja 3.718,417.505 dinarjev in se je torej zmanjšal za 4,065.845 dinarjev*
(Dohodki naše monopolne uprave)
znašajo za prvo tri mesece letošnjega leta 247,098.112 dinarjev*
(Na luksusne avtomobile) se bo uvedel nov davek* Višina davka bo odvisna od števila sedežev, ki jih bo imel avtomobil*
(Dohodki državne trošarine) so največji na Hrvatskem* V mesecu aprilu so znašali dohodki državne trošarine: V Hrvatski in Slavoniji 9,472.820-81, v Vojvodini 3,075.328-87, v Sloveniji 3,075.328, v Srbiji s Črno goro vred 2,441.367, v Bosni 672.685 in v Dalmaciji 3,405.646 dinarjev*
(Deželna banka za Kranjsko) so likvidira in se ustanovi namesto nje hipotekama banka, na katero bodo prešla ysa aktiva in pasiva deželne banke.
(Krošnjarenje) je v, Vojvodini prepovedano. Ne bilo bi napačno, če bi se to zgodilo tudi pri nas, ker prodajajo krošnjarji ali slabše blago za višjo ceno kakor trgovec, ali pa razpe-čavajo utihotapljeno blago. V enem kot drugem primeru no prinaša krošnjarenje koristi celoti, vsled česar naj se ukini.	, y
(Prodaja nemške živine.) Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se prične s prodajo živine, ki jo dobimo kot vojno odškodnino od Nemčije, z dnem 1* junija. Kraji, ,v katerih se bo živina prodajala, se bodo šo objavili*
(Boj za «Gospodarsko društvo® v Zagrebu.) Nekako isto, kar je pri nas »Kmetijska družba», je na Hrvatskem ♦Gospodarsko društvo*. ;To društvo, ki šteje 170 podružnic in izdaja svoje glasilo «Gospodarski list* v ,70.000 iztisih, si hočejo na vsak način osvojiti Radičevci. Ker so se pa proti tej nameri dvignile vse druge stranke, zato se; yrše za občni zbor velike priprave*
(Luksusni davek) na zabavališča je uvedla zagrebška občina. Vsi gosti barov, orfejev in večjih kavaren, kjer svira godba, morajo plačati 10 odstotkov od svojega plačila. Davek jo zelo umesten in priporočamo, da se ga uvede tudi pri nas*
(Obvezno zavarovanje proti toči) je uvedeno v zagrebški županiji* Slično zavarovanje bi mogli uvesti tudi pri nas.	'
(Nova podjetja.)' Tvornica kap, klobukov in perila se je osnovala v Sarajevu* Tvornica, ki se imenuje « Vesta*, je že pričela z delom v velikem obsegu* s— Tvornico stekla ustanove v Fojnici* Pripravljalna dela so že izvršena. Lastniki tvornice so inostranski podjetniki. •— Iz vojaščnice —* tvornica. Občina Djakovo je prodala staro vo-jaščnico »Gospodarski in sadjarski zadrugi*, ld bo uredila y njej veliko tvornico za sadne konzerve* !—i Prva jugoslovanska tvornica kovčkov in zabo j e v, se je osnovala y Zagrebu* Osnovna glavnica znaša 600.000 kron. ■— Voliko papirnico so osnovali v Zagrebu* Delniška glavnica znaša 48 milijonov kron* —! V Borovcu pri Vukovarju gradi znana českonemška tvrdka Schicht veliko tvornico za ni i 1 o. —t V Karlovcu se je osnovala delniška družba za gradnjo štedilnikov z osnovnim kapitalom enega milijona kron* -—t Hrvatski veterinarji pripravljajo ustanovitev tvornice in zavoda z a a n i'm a 1-ni serum, ker je sedanja družba »Jugoslovanski serum* v tujih1 rokah. —> Kakor se vidi iz teh poročil, se razširja po vsej državi živahno industrijsko gibanje in naša emancipacija od tujo industrijo napreduje.; Upajmo, da bo naša industrija tudi kvalitativno in glede cene nadomestilo za tujo industrijo.
(Za čiščenje vagonov) se bo plačevalo odslej 25 namesto dosedanjih 10 dinarjev* To takso so dolžni plačati potniki, ki onesnažijo vagone ali ki se pregreše proti določilom roda v vagonih. Kazen so bo pobirala takoj na licu mesta. Ker je čistost predpogoj zdravja, pozdravljamo novo določbo, (Padanje žitnih cen v Vojvodini.) Sedaj stane v Zenti pšenica 800 do 880, koruza 340 do 360, oves 260 do 280, rž 750 do 800 in fižol 280 kron za 100 kilogramov* Ker kaže tudi letošnja letina zelo dobro, smemo pričakovati nadaljnje padanje cen žitu. Cene žitu so pri nas že tako visoke, da ne moremo z žitom nikjer v inozemstvu konkurirati*	!!
(Vinska letina na Štajerskem) obeta biti zelo dobra. Trta se krasno razvija. Dež in gorkota sta na njo zelo blagodejno vplivala*
(Na Francoskem) je velika kriza v vinski trgovini. Ceno padajo neprestano. Padle so že od 100 na 40 frankov, (Rožnega olja) bo pridelala Bolgarska letos približno 1000 kg. Za en kilogram olja se potrebuje okoli D200 kg rož (vrtnic)*
(Amerikauski izvoz) jo padel za po lovico* Vzrok: visoka valuta dolarja.
pod' Tivolijem na travniku' med Gospo-svetsko ;cesto in Koslerjevim yrtom.
Kdo se more udeležiti semnja kot rai-stavljalee?
Semnja' se' more udeležiti Kot razstav-ljalec vsak industrijec, obrtnik in trgo-vec-grosist, katerega podjetje se nahaja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev* Istotako' se morejo udeležiti semnja jugoslovenska industrijska, obrtniška' in trgovska udruženja. ' Udeležba je dovoljena tudi inozemskim interesentom, prednost pa imajo oni, ki so zastopani po domačih tvrd-kah. Vendar se inozemcem zabranjuje razstavitev predmetov, ki se izdelujejo X naši državi.
Sejmski urad! ^Ljubljanskega velikega semnja* gi pridržuje y vsakem primeru pravico, prijave k udeležbi , odkloniti brez navedbo, vzrokov,
, | i if Razdelitev panog.
iV splošnem, se bo delil semenj y tri dele, in sicer: 1.) y industrijski in obrtniški oddelek, 2.) y trgovski oddelek in S.) v oddelek za inozemske udeležnike. V vsakem teh oddelkov se bodo določili še pododseki, razvrščeni po strokah.
Razstaviti se bodo smeli y industrijskem in obrtniškem oddelku samo predmeti jugoslovenskega porekla, ki se izdelujejo v lastnih tvornicah ali delavnicah, v, trgovskem oddelku vsake vrste izdelki, tudi inozemskega izvora, y, oddelku za inozemce pa izključno le predmeti inozemcev.
Prijave,
iVsei do sedaj na katerikoli naslov doposlane prijave k udeležbi na semnju kot razstavljalec so bile za sejmski urad le informativnega značaja, Prijava k udeležbi kot razstavljalec postane šele definitivna iti za prijavljenca obvezna, kadar izpolni iri dopožlje »Prijavnico za razstavljalce*. Prijavnica se mora izpolniti prav natanko po predpisu in razločno čitljivo. Za posledice, ki bi nastale vsled netočno ali nerazločno izpolnjene prijavnice ne prevzame urad »Ljubljanskega velikega semnja* nikake. odgovornosti. Ze vposlana prijavnica se ne more več preklicati. Obenem s prijavnico je doposlati tudi naplačilo 100 K, ki se pozneje odračuni od zneska za najemnino prostora. Kdor bi se po obvezni prijavi, dostavljeni uradu »Ljubljanskega velikega semnja*, premislil in se semnja ne bi hotel udeležiti z razstavitvijo svojih predmetov, mora plačati vso najemnino' za prostor, ki se je zanj obvezal v svoji prijavi; sejmski urad pa sme s tem prostorom izza dne 8. avgusta t. 1. prosto razpolagati. (Glej tretji odstavek pod naslovom »Dovoz in odvoz razstavnih predmetov*!) S podpisom prijavnice se vsakdo podvržo vsem predpisom sejmskega reda.
Do kdaj je prijavnice doposlati?
Prijavnici je 'doposlati 'do dne 10. junija 1.1. na naslov: Urad »Ljubljanskega velikega semnja* y Ljubljani, Turjaški trg št. 6/n. Istočasno s prijavnico je doposlati na isti naslov tudi naplačilo 100 kron. Prijave brez naplačila so ne vpoštevajo. Prijavnice, ki bi dospele šele po določenem roku, se bodo' vpošte-vale samo še po možnosti, razen tega se zvišajo za take prijave vso ceno za 50 odstotkov.
tvrdki dodeljeni prostor, ni plačati 8o? višine 2 m nikake posebno odškodnine.' čo bi pa katera tvrdka rabila samo: stenski prostor,, torej brez talnega, po-j tem se zaračurti stenski kvadratni mivJ ter po istih centih kot talni.	- (
Po možnosti se bo vsakemu' prijažv-Ijencu dodelil taiko velik prostor, kakor1' ga želi, .vendar sejmski urad pridržuje pravico v primeru potrebe prostor tu-I di zmanjšati. O tom, koliko prostora sei je končno ■ določil^ ,. se vsaka stranka-iob-vesti. "■■'.•'• ■ ■ ■ • i i	f \
Najemnino za: prostore je plačati 'da; dneva otvoritve' p-emnja pri sejuKske® uradu.	> ' ;	i
Zgradba lastnih paviljonov.
Kdor si nameravfcai zgraditi svoj pav i J ljon, mora; poslati najkesneje do dne> 10. junija 1.1. natančen načrt sejmskemni uradu. Iz načrta mara biti pred vsemi natančno: razvidna fasada. Z zgradboj smo stranka pričeti ilele takrat, ko se jij vrne od sejmskega urada potrjeni načrtj Prostor, kjer naj bi stal paviljon, se do-' loči sporazumno s stranko. Vi vsakem; primeru pa mora stranka, ki postavi; svoj paviljon, skleniti glede njegove postavitve, uporabe in odstranitve s sejnw skim uradom pismeno pogodbo.
Sejmski red ^Ljubljanskega velikega semnja".
Čas in kra? semnja.
»Ljubljanski veliki semenj* se prične v soboto dne 13. avgusta t. 1. ob osmih in se konča v sredo dne 24. avgusta t. 1. ob osemnajstih. Semenj se vrši v posebnih y ta namen postavljenih zgradbah
Prostori Iri cene.
Prostori se bodo 'delili yi
1.)	prostore v pokritih iri zaprtih zgradbah v najmanjši izmeri 8 kvadratnih metrov; stranke, ki bi zahtevale manj kot 8 kvadratnih' metrov prostora, morejo prostovoljno z drugimi najeti eno tako celico ali jih pa more združiti tudi sejmski urad; v vseh primerih pa so zaračuni v najemnino celokupna talna ploskev posamezni stranki ali več strankam dodeljene! celice, ki bo obdana na! treh straneh Z lesenimi stenami;
2.)	pokrite prostore ob zunanjih stenah zgradb; tudi ti prostori bodo oddeljeni tako kakor oni pod točko 1.), razloček bo le ta, da ne bodo y zaprti zgradbi;
3.)	prostore na prostem, pokrite s pro-vizorno streho;
'4.) prostore na; prostem", nepokrite;
5.) prostore v paviljonih', ki jih postavijo privatna podjetja sama.
Cene so določene za; kvadratni meter, iri sicer za prostore, navedene: pod l.)na 500 K, pod 2.) na 300 K, pod 3.) na 250 K in pod 4.) na 100 K.
jCene prostorom, navedenim' pod točko 5.), se določijo sorazmerno z ostalimi cenami od primera do primera.
Pri najemu pod točkama 1.) in" 2.) navedenih prostorov, y izmeri več kot 40 kvadratnih metroy so jdovoli primeren popust	<:.• ■
Najemne cene' prostorom za' inozemce se posebe določijo.
Cene se razumejo V kvadratnih metrih, računanih' na tleh. Vsak pričeti kvadratni meter šteje za celega. Kot najemni prostor se šteje, z izjemo pod točkama 1.) in 2.) navedenih', kjer je plačati stranki za vso dodeljeno celico, ves oni prostor, ki ga bo posamezna tvrdka fak-tično zasedla, torej ne samo oni prostor, ki ga bodo zavzemali edinolo razstavni predmeti. Za uporabo sten, ki omejujejo
S strankami, k! bodo prodajale na senr< nju okrepcila,
se ' sklene posebna' najemna' pogodba. > Delitev iti menjave prostorov.
Zapovrstni red prostorov določi pri-' javljencem sejmski uradi. Nobena s tram' ka nima pravice dodeljenega prostora) svojevoljno zamenjati z! drugim prostorom. Prav tako no sme dajati nihče! svojih prostorov proti odškodnini, aH brezplačno y najem ali jpodnajem.
Priredba strankam odkazsinih prostorov*
Posameznim strankam odkazani pro« stori se bodo oddali y najem popolno-" ma prazni. Eventualno potrebno opremo, kakor mize, stole, klopi, omare, police itd., na katerih se namerava razložiti predmete, si mora preslfcrbeti stranka; sama ali pa jih na njene stroške na željo preskrbi sejmski urad. Oprema mo:a| biti primerno okusno izdelana. Splch) mora vsaka stranka y lastnem interesu; skrbeti, da, priredi svoj prostor kar naj-j okusneje. V splošnem pa je glede piH redbe pnsioicv vezan vsakdo r.a navo-j dila, ki iih bodo dajali pooblaščenci! sejmskega usada.
Posam-JSiiita strankam Odkazane pro-i store oskrbi sejmski urad s tekočimi1 številkami. Razeri tega' preskrbi urad za-i radi enotnosti za vsako stranko tuoC tvrdkinof nadpisno tablo. Te iz močnega! kartona izdelane table se bodo .poračun nile strankam po lastni ceni.
čiščenje in poškodbe prostorov.
Prostori kakor tudi razstavljeni pr&rt3 meti morajo biti ves čas semnja čisti 5rt snažni, za kar mora skrbeti vsak raz-, stavljalee sam. Prostori se smejo sna-žiti samo pred osmo uro ter po os/sn-i najsti uri. Snažen je prostorov med se juiski-; mi urami ni dovoljeno. Kdor bo uporabljal za snaženje svojo osebje, bo imeli prost vstop v sejmsko prostore le, če( se bo pri sejmskem uradu primerno, le-! gitimiraL Med sejmskimi urami takjemuj osebju vstop no bo dovoljen.
Za vsako; škodo,, ki .bi jo- napraafifjraz-j stavljalee ' ali • njegovo _osebje~ nai^ejm-j skih zgradbah, predmetih in prostorih sploh", ki so last »Ljubljanskega velikega semnja*, ostane odgovoren raratav-ljalee osebno' in s svojimi razstavljenimi predmeti. Napravljena škoda se. boj! precenila po strokovnjakih' ter jo bo po-' vrniti vpetih dneh po zatvoritvi semnja,' torej do dne 29. avgusta t. L Dokler škoda ne bo povrnjena, bo pridržal sejmski urad na strankino odgovornost iri stroške* vse njene razstavljeno predmete*
Napeljava vodovoda iri električne sile.
Kdor zdi y svoj oddelek napeljavo vodovoda ali električne sile za razsvetljavo ali za pogon, mu izvrši to delo po možnosti sejmski uiad na njegove stroška*
Dovoz in odvoz "razstavnih predmetov.
Dovoz in odvoz kakor tudi izmotanje in! vmotanje razstavnih predmetov gre na stroške razstavljalca in mora to oskrbeti razstavljaleo sam ali pa mu more oskrbeti to na Zeljo in na njegove stroške tudi sejmski urad.
Vse razstavne predmete je treba dostaviti na sejmski prostor do dne 8. avgusta t, L na naslov sejmskega urada, do dne 10. avgusta; t L pa mora vsaka stranka svojo prostore popolnoma urediti. Prazna ambalaža (zaboji itd.) se ne sme hraniti y sejmskih prostorih, ampak bo za njo na razpolago proti majhni odškodnini poseben; prostor pri sejmskem uradu.
Če bi katera stranka, nie doposlala' svojih razstavnih predmetov pravočasno, torej do dne 8. avgusta, izgubi pravico na dodeljeni ji prostor brez vsaka odškodnine, mora pa plačati vso najemnino. S prostorom razpolaga sejmski urad po svoji preudarnosti.
Vi petih dneh po zaključitvi semnja morajo" yse stranke svoje razstavne
Obrtniki, naša moč in do&mfošt sta samo v trdni organizacij! vsesra obrtniškega stanu.' «
8
■mim
Vsak zaveden Jugosknmn mora biti ud »Jugoslovanska Matice"!
'predmete odstraniti iz sejmskega prostora. Odvoz predmetov pa se sme izvršiti šele potem, ko jo fiejmsM urad dal .vsaki stranki pismeno dovoljenje v to, kar se zgodi brez ovii;e, če je stranka poravnala vse eventualn/3 dolžne zneske.
Nobena tvrdka ne s me predmetov, ki jih je razstavila in jih prodala v teku semnja, odstraniti iz sejmskih prostorov. ,To' pa seveda ne vel ja za one, ki razstavijo okrepčila, vendar samo s pogojem, da odprodano, blago ysak dan zopet dopolnijo.
Zastražen je, zavarovanje iti jamstvo za razstavljene predmete.
;Vsi sejmski prostori bodo nepretrgoma po posebnih organih sejmskega urada kakor tudi po javnih organih zastraženi. iVendar ne prevzame sejmski urad v nobenem pogledu nilsko odgovornosti za katerokoli nastalo Škodo. Priporočljivo ■jc, da razstavljale e svojo predmete da zavarovati kakor proti požaru tako tudi proti tatvini. Na željo preskrbi to' zavarovanje na stroške stranke tudi sejm-
ski urad. Istotako ne prevzame' sejmski urad nikake odgovornosti za škodo, ki jo provzročijo nepričakovani dogodki.
Zastopstvo tvrdke in notranji red.
Vsaka tvrdka, ki se semnja udeleži z razstavnimi predmeti, naj ima po možnosti ves čas semnja v svojem oddelku lastnega zastopnika. Če ji tega ni mogoče, more svoje zastopstvo poveriti tudi kaki drugi tvrdki, ki se udeleži semnja, vendar ji mora izdati v to pismeno pooblastilo.
Vsa navodila, tičoča se notranjega reda, bodo dajali sejmski urad in njegovi pooblaščenci. Tem navodilom se morajo stranke brezpogojno pokoriti. Če je bila katera stranka mnenja, da so ji je zgodila krivica, razsodi razsodišče, ki se sestavi iz enega zastopnika sejmskega urada, enega zastopnika prizadete stranke, kot predsednika pa določi tretjo osebo trgovska in obrtniška zbornica. Proti izreku tega razsodišča ni nikake pritožbe in se mora stranka na vsak način ukloniti. Kdor bi tega ne storil, ga
sme sejmski urad t njegovimi predmeti vred brez vsake odškodnine ali vrnitve najemnine na njegove lastne stroške odstraniti iz sejmskega prostora.
Reklama.
Vsaka) stranka naj se v najizdatnojši meri poslužuje reklame po lepakih, letakih itd. Glasno priporočevanje svoje robe v sejmskih prostorih je prepovedano. V svrho reklame sme vsaka stranica porabiti samo stene njej dodeljenega oddelka. Nikakor pa nimajo stranice pravice delati reklamo za tuja podjetja ali pa nalepljati ali sploh pritrjevati svoje reklamne lepake pO drugih sejmskih prostorih ali stenah sejmskih1 zgradb. To pravico ima samo sejmski urad, ki pritrdi lepake na željena mesta proti odškodnini. Izdal se bo posebni sejmski katalog, ki se bo v veliko tisoč iztisih oddajal obiskovalcem semnja, Kazstav-ljalcem se v njihovem interesu priporoča, da se poslužijo inseriranja v tem katalogu. Prijave sprejema sejmski urad. Jugoslovenske tvrdke, katere se sicer
semnja kot razstavljalci ne udeleže, pa se hočejo posluževati reklame, morejo to; izvršiti preko sejmskega urada.
Fotografiranje aH slikanje sejmskih prostorov sploh.
Vsako fotografiranje, risanje ali slikanje sejmskih zgradb, prostorov ali oddelkov posameznih tvrdk je brez dovoljenja sejmskega urada prepovedano.
Zaščita izumov.
Razstavljeni predmeti, ki bi bili še nezaščiteni izumi razstavljalca, so 'zaščiteni po tozadevnih predpisih.
Oficialno glasilo semnja.
" Kot oficialno glasilot »Ljubljanskega velikega semnja* velja cTrgovski list* v Ljubljani. Ta list bo prinašal vsa nadaljnja potrebna navodila in publikacijo prireditve.
Dopisovanje.
Vse semenj zadevajoče dopisovanje je naslavljati izključno na: Urad <Ljubljan-
skega velikega semnja> v, Ljubljani, Turjaški trg št. 6/TI.
Ugodnosti.
Ukrenili so se koraki, da so dosežejo' za obiskovalce in razstavljalce za 5<j odstotkov znižane vožnje po vseh železnicah naše države. O uspehu se. bo te poročalo.
Naročba stanovanj.
Na ljubljanskem glavnem kolodvora bo za eaea semnja posloval odsek za nakazavanje stanovanj ali prenočišč V privatnih hišah. Stanovanje se more naročiti tudi vnaprej pri sejmskem uradi}, ki ga po možnosti preskrbi, navesti pa je natančno, za koliko noči in v katerih dneh se bo rabilo stanovanje. Za hotelska stanovanja je skrbeti posestniku samemu.
Zahtevki.
Katerekoli Zahteve, ki bi jih imeli razstavljale! napram uradu »Ljubljanskega velikega semnja*, je prijaviti sejm-skemu uradu do dne 15. septembra 1921., ker se bodo sicer smatrale za zastarele.
Književnost.
Za poletno sezono naročite takoj novo nam došlo knjigo: Jirasek: „Filozo-flolsa hlstorija", ki jo izšla kot prva hrvatska jubilejna izdaja! Po povzetju 30 K jo pošilja J. Herejk, središnjioa Ceško-Jugoslovonske knjižare, Zagreb, Hatzova ulica 15.
Najboljši historični roman češkoslovaškega naroda.
Žepne, stenske, Elftalne, kuhinjske ure, bndlljke, zlatnino ln srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
E-srjaaa v Ljubljani, Star! trg St. 20.
:nninimni
Ex>javeo &
„prl zlati lopati"
b UBItlHI, Mmwm tri št. 7
nasproti križansko cerkve (prej Ilammer-
schmidt- Miihleisen).
Zaloga cementa in karbida.
ii t7dpfftrno
jMBtiU&ml
sušite ga na hladnem prostoru na prepihu in kolikor mogoče brez pecljev. „Herba", zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč v Zagrebu, Palmotičsva ulica st. 10, kupuje vsako množino in plačuje
najvišje cene.

Koneesionirana potovalna pisarna IVAM KRAKER v Ljubljani se je preselila is Gosposvetsko ceste št. 13 (Kolizej) v
Kolodvorsko ulico št. 41
blizu glavnega kolodvora.
Najkrajše linije Eavre, Cherbourg in Antwerpen v Ameriko.


II
Y
Kristalna soda. iSlauberjeva sol kale. Is krist. Grenka sol, prosta. 1'ralni prašek. Natrijev in kalijev soliter. Zelena in saodra galica. J. "Super fosfat. B'alijeva sol. P rstene barve. £L uticMor. Ci iromkali. Zv eplena kislina, So lna kislina. Sollitrova kislina. Visita vrieh vrst in barv. Št'<ampiljlska barva brez olja. Gcuimi arabicum. „N^osan", terpentinova kre- H
H 4-J B
H
vseh vrst, spodnje in zgornje, kože, od navadnih jjf @ H do najfinejših, kakor tudi vse druge čevljarske p »g« R potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah | _ |
. o g ANTON MARKON, | s |
3 Sli I Lfubliana, Kolodvorska ulica 41. g 3
3BE
3EE
Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na .... raznovrstne ostanka po zelo znižanih cenah. - - - -

!
veletrgovina z mannfaktnrntm blagom
v Ljubljani, Mestni ti»g št. XO. J
________i, 'M
a „1MPEX" !
LJUBLJANA, Krekov trg št 10
kupuje vsakovrstno klavno živino ln prašiče po najvišji ceni.
Tehnično-elekfroinštalacijsko podjeije
oia sa čevlje. Hofirifca esenca. Črnilo m žisnje.

Dospele so staroznane, naravnosive
Kmetovalci, pozor!
1
inštalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega električnega materijala
(petnajstarce)
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druga vsakovrstna železnina. Trgovcem se dovoljuje poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka
Zal ta Sl 25iXio, trgovina železnina v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta št. 10.
a
Prvovrstna
\m
i SM
pred?oj&o
kvalitetno
i LJUBLJANA

m
b Gosposvetska cesta 14. m | i'^
n	« I	w*
alnica
ie banke
Telefon int. št. 3
jubljana
Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek
▼ Dospela je velika posiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega
blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na dela©!© iia *asb Za obilen obisk se priporoča tvrdka
Josip
tovarniška zalega šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip it. 7. Urednik: Jakob Knšar.
Velika zaloga gumijevih frake? m ceplfeip trt. =
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
v	»»»ajslsa. cesta.
£St. SO, telefon št. 47O.
3E»o«Sjt»*»ŽKiio& IVI&x»ito©x»u, Jurčičeva ulica št. 9. Za trgovc© possb©n popust.