Za mir in za narodne za delo in voli Kom demokracijo, pravice Slovencev, kruh ooisličoo nartiin DELO GLASILO OS V O BO DILNK 1'KOiTE SLO.YKNSKKGA NAHODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto 1. štev. 26. TRST. SOBOTA, 11. JUNIJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din POD GESLOM: « LJUDSTVO NA OBČINO, OBČINO LJUDSTVU» Strnjeni o iremo na voli krog Romunističi išče. da izvoiuiemo zm ie partije iaao liudstva Zaključno volivno zborovanje - Govora Marine - Marije Bernetič in Vittorija Vidalija Volivke in VoliVci Trsta! Jutri poj dete na volišče. Volivna kampanja vam je dala možnost spoznati stranke, skupine in kandidate. Imeli ste tudi možnost u gotoviti pristranost Vojaške u-Prave, ki je dapala prednost onim strankam in onim možem, ki so do včeraj spravljali občino v nered in ki so se pokazali ubo-Sljive sluge tujemu gospodarju. Tekom volivne kampanje so šovinistične skupine obeh narodnost i, združene v prizadevanju obrekovati in oblatiti Komunistično gibanje, pokrenile vse, da bi razbile Slovansko-italijansko bratstvo. Italijanski nacionalisti, -slovenski belci in Titovi trockisti 50 Vam skušali prikazati svojo brigo za obrambo vaših interesov ln rešitev vaših težih problemov, imeli so pa en edini namen : razbiti sijajno kompaktnost delavskega razreda. Sovraštvo, obrekovanja izzivanja: to je bilo bistvo ust-mene in pismene propagande n asih nasprotnikov. Meščani ! Demokrati Trsta, ki se ne strinjate v voditelji onih strank, ki so se prostituirale tujcu in ki hočejo razdvojitev narodov in v°jno, glasujte za Komunistično partijo: Republikanci in socialisti, ki ste dobre volje in gledate z lezo v srcu svoje slavne tradicije postavljene v službo klerikalne klike; glasujte za Komunistično partijo! Neovisniki, ki obsojate svoje voditelje, prodane vladam Beograda, Londona in Washing tona. glasujte za Komunistično Partijo! Rokodelci in delavci, vsi vi. ki ste našli v naši stranki enotnost proletariata, glasujte za Komunistično partijo! Žene in možje Trsta ! Italijanski in slovanski demokrati! Vaš glas bo merilo Vaše politične zrelosti l Glasujte za Komunistično partijo! Povejte imperialistom in nacionalistom lasno in odkrito, da hoče Trst sVobodo, blagostanje in mir! Komunistična partija STO Slovansko-itaiijanska antifašistična unija Osvobodilna fronta STO Potek zborovanja olivna kampanja za tržaško obči. , se je sinoči zaključila. Medtem j ° so »e zbirali na Velikem trgu ita-.^an*ki nacionalisti in medtem ko j. Prihajali in Gorice, Tržiča in «tih ni,e kamioni in kamioni zve-1 pristašev nacionalističnih ank, da bi opogumili svoje od 5e sile poparjene tržaške pajdaše, le na trgu Garibaldi zbrala rovina množica ljudi, ki je prišla ^ v°Hvno zborovanje Komunistič-Partije, da izpove svojo zaupanje stle demokracije in miru in da hnJ°t0Vi sv°jl partiji vero v zmago jutršnjih volitvah. Manifestacija demokratov na re' [baldijevem trgu je bila v n Sn’ci nekaj silnega, preko katere. ici ne morejo iti naši nasprotniki, «te/? V tci volivni kampanji ne-na ° :rat dokazali, da se boje naše. .l^aščajočega ugleda med vsemi tsp1 *r^a®kega prebivalstva a pred. n n Pa med delavci in kmeti, ki Verjamejo obljubam strank, ki so bile do sedaj na občini in se niso nikoli spomnile, da bi usmerile svoje delovanje v dobro ljudstvu. Ze pred deveto uro je bil Gari baldijev trg prenapolnjen tako, da so se morali ljudje zateči v stranske ulice. V resnici so demokrati Trsta odgovorili s srnjo manifestacijo na manifestacijo iz bližnjih italijanskih mest importiranih ljudi. Na Bari-baldijevem trgu je manifestiralo pravo tržaško ljudstvo v znamenju slovansko.italijanskega bratstva, ki je nerazrušljiva trdnjava tržaške demokracije. Vsi Tržačani, slovenske in italijanske narodnosti smo lahko ponosni na pot, ki smo jo prehodili v tej volivni kampanji. Nasprotniki nas niso šteli, prepričani so bilii da smo «živi mrliči», da se jim ni treba bati našega nastopa, da si bodo zmagoslavno in plebiscitarno ohranili stolčke, na katere jih ni postavilo ljudstvo. Polagoma pa so začeli debelo gledati. Polagoma so uvideli, da predstavljamo veliko moč. Na Velikem trgu pa so videli koliko nas je bilo in so se zavedeli, da so se zmotili v svojih računih brez krčmarja. In danes ni več časa, da bi ukre. nili, kaj takega, ki nas bi omejilo. Kljub vsem sleparijam, ki so jih zakrivili, kljub temu da jim je šla vojaška oblast vsestranko na roko, kljub temu da bodo glasovali za njih že davno umrli ljudje, norci, veliko iz Italije prihajajočih nun in patrov, kljub temu da so «pomotoma» izločili iz votivnih ime-nikov mnogo naših ljudi, kljub temu bodo morali računati na naš velik uspeh, ki jim bo razbil vse račune. Tako torej stopamo k vplivnim žaram: z zavestjo da smo močni, da nas je mnogo, da bomo izvoje-vali lep volivni uspeh, da bomo s svojimi glasovi gljubovali vsem sleparijam reakcije in imperializma, da bomo svetu dokazali, kaj je tržaško ljudstvo: trdnjava miril; demokracije in bratstva med narodi. To je bilo tudi bistvo velike ljud. ske manifestacije na .Garibaldijevem trgu, kjer sta govorila tovarišica Marija Bernetič - Marina in Vittorio Vida li. Zborovanje je otvoril tov. Gasparini: «Toliko so govorili o «vpadih» in danes vidimo, kjer je ta «vpad». Da bi dvignili moralo svojim pri. stašem so priskočili na pomoč tržaškim italijanskim šovinistom šovinisti iz Gorice. Tržiča itd. Tu na Garibadljevem trgu pa se je zbralo resnično ljudstvo». Takoj potem je podal besedo tovarišici Marini, ki je bila sprejeta ob svojem nastopu z veliko manifestacijo simpatije. Govornica je poudarila, da je v o. livna kampanja pokazala silno povezanost med slovenskimi in ita-lianskimi delovnimi množicami in je utrdila slovansko-italijansko brat. stvo. Vse te množice pa so se str. nile okoli Komunistične partije, ker so videli v njej resnično braniteljico interesov vsega delovnega ljudstva. Nato je prikazala v glavnih obrisih protidemokratične organizacije sedanjih volitev, s katere so si hotele reakcionarne stranke zagoto-viti zmago. Povedala je primere pristranosti vojaških oblasti, poudarila sramotno protipartizansko in protidemokratično gonjo in očitno podporo šovinističnim strankam. Danes se v Trstu zatira Slovence, se jim krati narodnostne pravice kakor da bj bili v najhujših časih fašizma. Da bomo dosegli spoštovanje enakopravnosti med tu živečimi narodi, bomo glasovali za KP. Izvolili bomo zato tiste, kj bodo razumeli naše probleme, ki so sinovi ljudstva in ki bodo na občini zastopali ljudske težnje. Orisala je položaj vseh političnih strank in skupin, ki so vse povezane med seboj, ko nastane vprašanje, kako naj se škoduje ljudstvu in de. mokratičnemu pokretu. Vse stranke, italijanske in slovenske, so prežete s šovinizmom in branijo in. terese svojih gospodarjev. Ožigosala je stališče Demokratske zveze, ki se skriva pod plaščem nekega domnevnega «slovenstva», da bi lažje premamila Slovence in da bi jih tako povlekla v p.rotiljudski tabor. Babičeva skupina pa je v tej voli. vni kampanji dokazala, da je njena od ameriškega agenta Tito postavljena naloga škodovati demokratič. nemu pokretu in Komunistični partiji. Kljub vsem tem nasprotnikom, kljub vsem zaprekam in sleparijam pa je Komunistična partija pokazala svoje pravo lice in se je predstavila ljudstvu s svojim progra-mom in s svojimi težnjami. Zato pa bodo Vsi pošteni ljudje, Slovenci in Italijani glasovali za Predstavniki SIAU in KP nastopajo v radiu: RADIO TRST II 13. junija ob 20: KP 16. junija ob 20: SIAU II. junija ob 20.40: SIAU; ob 21.10: KP. RADIO TRST I 13. junija ob 13,20: KP 17. junija ob 13.20: SIAU 10. junija ob 20u20: SIAU; ob 21,20: KP. Komunistično partijo, ki je njihova resnična partija. Poudarila je solidarnost vseh demokratičnih mpožic in prečilala pismo intema-cionalistoy Sloverìije. «Pod zastavo naše KP, zvesti mednarodnemu demokratičnemu gibanju in Sovjetski zvezi bomo šli na volišče in oddali v znamenju miru, demokracije in bratstva svoj glas Komunistični partiji», *tako je tov. Marina zaključila svoj govor. Viharno odobravanje in ploskanje je sprejelo tov. Vidalija, ki je v ozračju velikega navdušenja začel svoj govor. Najprej je tov. Vidali povedal, zakaj ni prišel y Trst tov. Togliatti, ker so vsi mislili, da se bo to zgodilo, ker je prišel Degasperi. «Togliatti ne teče za Degdsperijem, marveč nasprotno, Degasperi teče za Togliattijem», Zato ni prišel Togliatti. Prišel Pa bo, ko bo to zahtevalo tržaško ljudstvo in ne v času ko bj bil njegov prihod v pobožnih željah oblasti in šovinistov. Potem pa se je vprašal, kako je našel Degasperi nekaj prostega časa y sedanjem položaju v Italiji. Ko je prišel Terracini so trobili, da ji prišel «dvigati» moralo komunistom, To pa ne more odgovarjati resnici, če pomislimo, da bi z množico, ki je zbrana na tem trgu, ponovno napolnili do zadnjega kotička Veliki trg. Pomeni torej, da je Degasperi s svojim bedastim hlapcem Saragatom prišel v Trst, da bi dvignil moralo poparjenim italijanskim šovinistom. V tej zvezi je citiral nek odstavek demokrist j anske revije «Europeo», ki ie priznavala, da je Komunistična partija ena izmed najmočnejših strank v Trstu* «O čem pa govori Degasperi na Velikem trgu?» se je vprašal tov. Vidali. Morda o brezposelnih v Italiji, ali pa o stodstotnem povišanju cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam in javnim uslugam? Morda o izgubi kolonij ali pa o vprašanju Trsta? Kako pa bo postavil vprašanje Trsta? S tem, da se bo zopet spustil v demagoško fra-zarjenje o predlogu 20. marca ali pa da bo potrdil besede «starega bgdaka» Sferze, ki je dejal,'"‘fia si želi nadaljnjo anglo-ameriško okupacijo? Najbrž bo tako postavil vprašanje. Morda pa bo govoril q italijan-stvu Trsta in se ne bo spomnil, ko je bil v avstrijskem parlamentu in ko je krčevito branil interese Franca Josipa in ko ni dvignil niti be- sedice v ogrambo Cesare Battistija. Ali pa bo mogoče govoril 0 protikomunizmu in o pojavi komunizma, ki straši mnogokaterega. Dovolj jasen primer je norca For-restala. Govoril bo o prótikomuniz. rito,' pod krinko katerega se dogajajo vse največje grdobije. Tov. Vidali jg dejal, da smo v volivni kampanji videli prihajati V Trst dve Italiji: Italijo reakcije in imperializma, ki jo zastopajo Degasperi, njegov klečeplazn; hlapec Saragat, Italijo italijanskega bloka, ki še vedno misli na slavno začete in slabo končane «pohode» na Nico, Korziko, Dalmacijo itd. Videli pa smo resnično Italijo, tisto, ki ječi pod peto ameriških hlapcev: Italijo delavcev in kme- Zakasnitev izida današnje številke „DELA“ so povzročile nepremostljive tehnične ovire, za kar prosimo naše 'čitatelje oproščenja. tov, Italijo delovnega ljudstva in demokracije, ki so jo predstavljali komunistični župani Terracini in Pajetta. Ta Italija nam je poslala svojo solidarnost v pismih, brzojavkah in govorih, ta Italija nam je povedala, da je z nami in da spoštuje mednarodne obveznosti. Nato je orisal vzdušje te kampanje. Volivna kampanja se je vršila v sklopu borbe med demokracijo in antidemokracijo, med imperializmom in socializmom. Vršila se je v času, ko se je dogodilo več zelo važnih in odločujočih mednarodnih dogodkov: pariška konferenca, ki so jo s svojo dosled- no politiko miru vsilili narodi Sovjetske zveze in ki bo morala priti do konkretnega zaključka. Bila je osvoboditev Sangaja, ki so jo vsi svobodoljubni narodi sveta z navdušenjem pozdravili. Bil je kongres Komunistične partije CSR, ki predstavlja velikanski udarec za imperialiste. Tov. Vidali je potem orisal naš položaj, položaj vseh šovinističnih strank in ožigosal njihovo proti-ljudsko delovanje. Predvsem pa se je tudi dotaknil Babičeve slčupine, ki je degenerirala v tolpo brez načel, v tolpo ' steklih psov in gnezdo sjrup brutyyoàih kač. Ta tolpa se v pomanjkanju argumentov in ker jo zapuščajo vsi zavedeni elementi poslužuje najpodlejših metod, da bi škodovala demokratičnemu gibanju. To pa ji np uspe, kakor ne uspe vsem drugim reakcionarnim strankam, ki jih podpira imperializem. Vprašal je, kaj so napravile stranke na oblasti v štirih letih svojega upravljanja. Naj povedo, kaj so napravile za brezposelne, za ljudi brez stanovanja, za upokojence, za delavce, da bi ustavile uničenje naše industrije. V zaključku svojega govora je tov. Vidali dejal, da bo na teh volitvah naše ljudstvo dokazalo, da se zna samo upravljal in da mu ni treba angelov varuhov kakršnekoli vrste. Povedal je vsebino našega upravnega programa in je poudaril, da bodo te volitve nov dokaz brastva med Slovenci in Italijani, ki ga ne morejo in ga ne bodo razrušili naši nasprotniki. «Zato strnjeno pojdimo jutri na volišče in glasujmo za Komunistično partijo! Ljudstvo na občino, občino ljudstvu»! , Njegove zadnje besede so bile sprejete z viharnim ploskanjem s strani ogromne množice, ki jg bila prenapolnila Garibaldijev trg. Ob petju «Internacionale» m potem ko je pokazala, koliko bije ura nekaterim fašističnim provokatorjem se je množica razšla. Ce dolgo po končanem zborovanju se je dolga vrsta ljudi vlekla po vseh Stranskih cestah domov. Vsi, ki so odhajali, so bili prepričani, da bo jutršnjl dan, dan naše zmage. Se nekaj želimo... Torej gospodje okoli «Primorske^ ga dnevnika» so takoj pohiteli z odgovorom na naš poziv, ki smo ga objavili v svoji sredni številki. Ta odgovor je zelo zanimiv in bi bilo zelo dobro, da bi ga naši bratci prečita l i. V tem odgovoru so ljudje okoli «Primorskega dnevnika» potrdili naše pisanje; izkazali so se kot ljudje brez časti in morale, ker so takoj demantirali to, kar so napisali v svojih prejšnjih štet vilkah. Kljub temu je njihova propaganda vse te drti izrabljala šla-ger o besedah tovariša Fabianija, župana iz Firenze. To so torej njihovi «argumenti». Vzamejo stavek «Voce Ubere» in se z njim bahajo. Pozneje pa demantirajo, a njihova trobila nadaljujejo po isti poti. Lepo, prav lepo. Se neko vprašanje, gospodom a-koli «Primorskega» in prav posebno gospodu R., ki je napisal tak klavrn odgovor. Kako boste opravičili besede vašega novega «aduta» Franceta Bevka, ki postavlja svoj govor na temelje revizionizma mirovne pogodbe? Kaj boste povedali o besedah, ki jih je izrekel Degasperi na Velikem trgu» Po možnosti, prosimo, odgovor. Naj ga napiše človek, ki je brihtne jši od gospoda R. Vzhičeni bi bili, če bi odgovor napisal gospod LDH, ki je tako, brihten, ko postavlja svoje «marksistične» teze o narodnostnem vprašanju. PISMA, KI SO NAM NAJBOLJ PRI SRCU Internacionalisli Slovenije nas pozdravljajo Brzojavka Jugoslovanov v Poljski in v CSR - Številno pisma italijanskih demokratov - Solidarnost tovarišev iz cone B Objavljamo pozdrav, ki so ga poslali Intemacionalisti Slovenije želja: Slovenski komunisti, ki živimo pod terorjem Titove zločinske klike in ki smo ostali zvesti interna-cionalizmu, pošiljamo vam, svojemu srcu najblifijim tovarišem in bratom ki ste tako pogumno in odločno izključili iz svojih vrst vse izdajalce Enotne socialistične fronte in vse od imperializma navdahnjene protisovjetske klevetnike, svoj bratski in internacionalistiini pozdrav. Pud krinko “slovenstva,, skrivajo svoje bistvo imperialističnih agentov ^znanje Agnelettu in Veselu,, - Teroristične trojke - Tajni odbor SDZ n!?? 'em naslovom skuša «Demo- *enClJa» od 8. t. m. prikriti porast^ Vt!s' k* 50 Ra na redke pri-pr. e. Slovenske narodne liste na-^kritja o resnični vlogi o resnični 0 j njenom tajnem vodstvu ter Je°rističnih četah. Zp bi;Q °5i vsega nastanka SDZ je (Ja *r^®Škim demokratom znano, l,j v njenih vrstah zbirajo četni-Z10{lr?^aši, belogardisti in drugi 6r'h - elementi, ki so po vojni so' iz Jugoslavije v Trst. Tu sit- A °i obnovili svoje protiljud-^.^lovanje, to pot seveda pod v korist zapadnih impe-iz tega vzroka se triàì?\ov; Prav _______ ... bt,...5' slovenci, tudi če so bili še drujrt^aoionalisti, niso hoteli pri-Orriart t)roPallcam, ki so si v NOB 'astiloŽCVali svoie roke » krvjo d0l ga naroda. Celo voditelji si «Voj,? '•asa niso upali na dan s •«arn 'men*> ker so se očividno avali te «čedne» druščine. y s‘M®r ni bila tajnost, da je' SDZ zbi zapadnega imperializma. Njeno glasilo «Demokracija» je vedno kazala in še kaže svoje brezmejne simpatije za atomske demokracije, ki se po svojih rasnih predsodkih prav nič ne loči od nacizma. Odobravala je brez omejitve Marshallov plan, ki pomeni razrušenje tržaške industrije. A-tlantski vojni pakt je sprejela s posebno vidnim navdušenjem. Skratka svojo vlogo imperialističnega hlapca je izvrševala brezhibno. Zato nas vest o tajnem političnem vodstvu ni prav nič presenetila. Nasprotno to ni bila nobena tajnost. Zanimiva so le imena. Poleg dr. Josipa in dr. Branka Agne-letta, dr. Vesela in Klemba sa so v njem še voditelj jugofašistične mladine v Ljubljani inž. Sancin, belogardist dr. Drnovšek ter znani orjunaš prof. Rudolf. Nj torej čuda, da je SDZ v najhujši brozgi šovinizma in protiljudske politike. Da je imelo to vodstvo najbolje zyezg s predstavniki imperializma, ki so jim dajali direktive je samo Po sebj razumljivo. Na takih tajnih sestankih se je razpravljalo predvsem o načinih borbe proti demokratičnemu pokretu. Sklenjeno je bilo, da se osnuje četa belogardistične tajne policije (nekaka slovenska Gesta po) z nalogo obveščati tajno vodstvo SDZ in širiti tujo vohunsko službo) ter likvidirati voditelje Komunistične partije in demokratičnih organizacij. Ze leta 1947 sta bili postavljeni prvi dve trojki. Po besedah njenega poveljnika dr. Branka Agneletta naj bi važnejše funkcionarje KR ugrabili ter jih kot talce imeli v neki vili v Trstu, kjer bi iz njih izsiljevali priznanja o delu Komunistične partije. To teroristično četo, ki naj bi bila organizirana predvsem iz preizkušenih četniških, ustaških in belogardističnih vojnih zločincev, bi vzdrževali imperialisti. • Zelo značilno pa je, da «Demokracija» vseh teh vesti ni niti poskušala demantirati, temyeč da v svoji brezmejni nesramnosti skuša kovati iz tega celo svoj političen kapital. Dobesedno piše: «SDZ in verjetno tudi dr. Vesel in Agne-le». Svoje pristaše celo poziva naj dajo tema dvema prednostni glas. Večjega cinizma si pač ni mogoče misliti. Najteže je zadela ta vest njihove zveste zayeznike klerikalce. Izdali so poseben letak, v katerem zatrjujejo na vso sapo, da nimajo nič skutinega s tajnim vodstvom letto niso pričakovali take pohva-SDZ s tajno policijsko ,četo, s špi-jonažo in niti z vodstvom SDZ. Vprašamo jih Ie, s kom so se potem domenili glede skupne liste, drugem letaku pa pozivajo naj volijo le za klerikalne kandidate, češ saj jih itak nihče ne vidi. Takšna je torej morala obeh zaveznikov na Narodni listi. Zato ni čudno da sc je ta lista ob prvi burji razcepila na dva tabora. Zanima nas res, kateri slovenski volivec bo imel še tako slab želodec, da bj volil to brozgo. Pošiljamo vam pozdrav; pošiljamo ga vsemu slovenskemu'in ita-Ijianskemu prebivalstvu Trsta; izražamo vam svojo vročo željo, da bi izšli iz teh volitev, zmagoviti ker hočemo, da bodo vsi vedeli, da je večina slovenskih komunistov in demokratov ostala zvesta Sovjetski zvezi in Enotni socialistični fronti ter da se borimo z vsemi svojimi silami proti morilcem naših narodov., proti rabljem naših najboljših sinov in bratov, proti imperialističnim agentom, ki danes vladajo v Jugoslaviji. Pošiljamo vam ta pozdrav, ker vemo, da lahko računamo na vas ln na vašo pomoč' ker smo prepričani, da si želite čimprejšen povratek Jugoslavije K bratsko vzajemnost ljudskih demokracij in Sovjetske zveze: ker vemo, da zaupate v nas in v našo nezrušljivo zvestobo do mednarodnega demokratičnega pokreta. Tovariši! Glasujte tudi za nas! Glasujte za svoje brate in sestre, trpinčene od imperialističnih agentovi Glasujte za nas vi, ki. ste se otresli dolge Titove roke, katero ste sami okusili in torej poznate Rankovičeve metode; vi ki dobro veste, kaj se dogaja pri nas; glasujte za nas vi, ki vas skuša imperializem ugonobiti, a ste se Kljub temu utrdili in korakate krepko po poti zmage. Volite, tovariši, Komunistično partijo in SIAU, ker samo tako boste utrdili mednarodno demokratično fronto; samo tako boste prispevali k zmagi demokracije in miru v svetu; samo tako boste dokazali, da je Trst trdnjava interna-cionalizma in bratstva med narodi. Vonte, tovariši, Komunistično partijo in SIAU! Volite tudi za nas, volite v našem imenu volite ju v imenu našega ti borbi proti Titovi kliki padlega fiero to Jovanoviča; volite ju v imenu tisočev in tisočev poštenih Jugoslovanov, ki so v Titovih ječah; volite ju v imenu tovarišev, ki Sq izvršili samomor, da jih ne bi več trpinčili Benkovičevi rablji; volite ju tl imenu tovarišev, ubitih na Bijelom Polju, v imenu resnične socialistične Jugoslavije, v imenu bodoče naše svobodne domovinel Volite ju, ker nam boste s svojim glasom pomagali v borb i proti Titovi kliki. Vsak vaš glas je udarec imperializmu in njegovemu hlapcu Titu; vsak vaš glas pomeni za nas novo upanje v skorajšnjo osvoboditev naše domovine; vsak vaš glas pomeni za nas maščevanje naših padlih tovarišev; vsak vaš glas bo omajal pozicije rabljev trpečih, teroriziranih in krvavečih jugoslovanskih narodov. Tako boste opravili svojo dolžnost napram demokratičnemu pokretu in napram svojim zasužnjenim bratom v Jugoslaviji. Zagotavljamo vas pa tovariši, ki nas z zaupanjem gledate in zasleduje pozicije rušijo pod našimi udarči da je začel zajemati naše rablje teror pred skorajšnjim koncem. Bodite prepričani, da se s hitrimi koraki bliža dan našega dokonč- nega osvobojenja. Obljubljamo vam, da bo Jugoslavija v kratkem osvobojena in da bo svobodno zadihala u veliki skupnosti mednarodne demokratične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze. Znaki našega osvobojeiija so postali že vidni in nam vlivajo pogum za nadaljevanje in poostritev protititove borbe. Kmalu vam bomo tudi mi pomagali, kakor nam pomagate vi v svoji težki a zmagoviti borbi proti imperializmu in tržaškim agentom Titovp klike. Zato bodite neizprosni do vseh svojih in naših sovražnikov, Udarite s svojim glasom anglo-ameri-ške imperialiste in njihove hlapce! Ponovno vas pozivamo: volite Komunistično partijo in SIAU, volite tudi u našem imenih! Intemacionalisti Slovenije Tudi od jugoslovanskih politemi- Volivna obrekovanja utopi)encev Izjava o nesramnosti Titovih pajdašev v Trstu Podpisani člani Izvršilnega odbora Zveze enotnih sindikatov smo dozna-II za obrekljivi in sramotilni spis, objavljen od Babičeve tolpe proti tovarišem Ernestu Hadichu, Francu Gombaču in Antonu Juragi, članom tega Izvršilnega odbora: to dejanje smatrajo za nadaljen dokaz nizkotnega značaja vsega delovanja skupinice obupancev, plačanih od beograjske klike, kakor tudi za poskus razdora v sindikalni organizaciji potem, ko so odpovedala vsa ostala poskušena sredstva — od strahovanja do časopisne kampanje, od obrekovanja do podtalnega delovanja — vpričo trdnosti tržaškega delavskega razreda, združenega v razrednem sindikatu. Povdarjajoč, da so Imenovani tovariši po povratku iz kontlnaclje in iz zapora takoj nadaljevali svoje delovanje kot antifašisti, kakor so delovali že prej In da so koncem vojne isti današnji obrekovalci postavili prizadete na zaupna ln vodilna mesta v sindikalnem gibanju; obsojajo podpisani najodločneje ta volivni manever, vreden onih, ki »o ga izvršili; izjavljajo prizadetim tovarišem svoje popolno zaupanje ter pozivajo delavce, da odgovore na to zlonamerno dejanje, Izvršeno v protldelavskem duhu s tem, da člmprej ojačijo razredne In Internacionallstlčne sindikalne organizacije. Enako resolucijo bodo podpisani predložili tudi Osrednjemu Zvezinemu odboru na njegovem prihodnjem zasedanju. Podpisani : Apollonio Adalgisa, Bubnlch Josip, Levi Jakob, Lovrlha Dušan. Poggiollnl Roman, Semiili Emil, Slavec Ado, Wells Ernest partiji Tržaškega grantov v Poljski smo prejeli pozdrave: Komunistični ozemlja! Jugoslovanski komunisti, ki žive v Poljski pošiljajo komunistom in naprednim demokratom STO, ki se junaško borijo za svobodo in demokracijo proti vedno bolj naraščajočemu anglo-ameriškemu impe. rializmu proti Degaspcrijevim fa. šistom in Titovim trockistom borbene in bratske pozdrave. Naj bosta -Z. in 19. junija dan zmage demokracije in slovansko-italijanskega bratstva. Tovariši, glasujte za Komunistično partijo STO in za Slovansko italijansko antifašistično unijo v mestu in na deželi. Za skupino jugoslovanskih komu. nistov NIKOLA SANDULOVIC Za združenje jugoslovanskih študentov v Poljski ŽIVKO SUBOVIC Poleg teh pozdravov smo prejeli na stotine pisem, brzojavk in voščil od italijanskih demokratov. Vsi so nas pozdravili: delavci, kmetje, izobraženci, uradniki. S tem so nam pokazali, da je italijanska demokracija z nami, kakor so z nami vsi jugoslovanski narodi, kj ječe pod Titovim terorjem. Dobili smo pozdrave tudi iz cone B. Zaradi pomanjkanja prostora jih ne moremo objaviti. Omenili bomo samo, da so ti pozdravi prispeli iz Kopra. Izole, Marezig, Šmarij, Pirana, Portorož, Umaga, Br-tonigle, Novega grada, Poropatov, Marušičev ln Buj. Ti pozdravi so nam najdražji, ker dokazujejo, da se bo tudi v Jugoslaviji in coni B stanje spremenilo in da bomo lahko v kratkem objeli svoje brate onstran meje. Svoje pozdrave nam je poslala tudj jugoslovanska delavska in štu. dentska mladina, ki je v Češkoslovaški republiki. Za vso solidarnost smo hvaležni. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo častno opravilo svojo nalogo na volišču. «OHRANITE MIRNO KRI!» Tržaški belčki so splašeni kot zajci. V tvojem glasilu, ki vsakokrat btu-ha rut vseh svoj ih «tirih straneh protikomunističen strup, so objavili poziv svojim nepravovernim pristašem v upanju, da bi omejili preplah. Ta preplah je nastal, ker se je izkazalo, da so nekateri izmed najvidnejših predstavnikov «»loven. ske» demokratske zveze zaplavali v zelo blatne Vode, ki nam dokazujejo «poštenost», «slovenstvo» in «demokracijo» teh z napuhom in odvetniškim polnim trebuhom oboroženih ljudi. Zalo pa so morali z velikimi črkami napisati; «Ohranite ntirno kri». Navadno se takih gesel poslužujejo ljudje, ki stojijo nd kro. iu potapljajoče »e barke, ali pa tik pred popolnim razsulom vojske. Zato ttiora biti zadevščina precej težavna za naše odvetnike s «chic» poletno obleko in s kravato kavarniških potepuhov. Najboljše bi bilp, da bi potegnili alarma Vrvico in da bi zakričali: «Rešite se, začet té jt vesoljni potopi» 2ULJI S TREBUHOM? — To vprašamo gospoda, ki je nekaj takega napisal v slovenskem prevodu italijanskega lista «La Prora», Ali jè mogoče zd delavna tujec drugi delavec? Ali je mogoče za kmeta tu. jec drugi kmet? Ali je mogoče slovenski delavec tujec sosednemu slo. venskemu delavcu? To vprašamo tisto «Brihtno» gtdvo, ki je kar naen. krat z velikim hrupom odkrila, da na svitu ni razredovi Kako je mogoče, da se bo slovenski delavec strinjal s svojim gospodarjem, ki ga o-dira, kakor mesar ubito tele, na) bo to slovenski ali italijanski kapitalist? Ali je mogoče kaj boljši s loven. ski kapitalist od italijanskeega V odnosis do Slovenskega delavca? Ali mogoče dr. Agneietto na kahteva plačila od slovenskega kmeta, ki ima neka pravdo? Alt pa mu deta (prezzo di fàvórè» ker je StoVeheč? To vpra-lartlo tega «brihtnega» uredniškega kvdsača. Zalo Je, vidite, prišlo to «ogabne in neiskrene» jratelan. te, kakor jo Vi imenujete, iato je tudi prišlo do «ogabne in neiSkre-hèi fratelance med narodi Vsega SVčta, kar ne morete pojmovati ne t'i ne vaši gospodarji. Te fratelance ié vi bojite, kot netopir dnevne liiči, kéj* Veste, da je ta «ogibna frateldnčnd spaka» znak vašega skorajšnjega konca in odrešitve tudi od vaših nacionalističnih čvekanj zavedenih ljudi. Ali ne slišite, kako Vejè vzhodnO-kitajski veter? To je veter tiste «fratelance», ki je ne morete požreti, ker pomeni neka) teto lepega za delavce in kmete in itekaj zelo grdega za vas, politične špekulante: to pomeni, da boste nehali slepariti s svojimi odvetniškimi in veletrgovskimi praksami našega kmeta in delavca. To bo dan resničnega vstajenja, ko se boste morali tudi vi podrediti volji žu-IjéVega kmeta in delavca. In to vam bo povzročilo neozdravljivo baleten: od žuljev kmeta in delavca napihnjen trebuh vam bo počil. Poleg tega vam bo počila tudi srčna žila. Ta pa od besa in tegobe. ,.. Vemo tudi, kakšno s fra t Blanco» si želite. Vas hudlmano dobro poznamo. Vi si želite «fratelanco», ki Združuje izkoriščevalca z iško. riščevalcem, da bi mogli krepkeje stisniti naše delovne ljudi, ki naj bi postali raja brez načel, ki bi jo vodili politični prevaranti in špekulanti. Take «fratelance» pa je nemogoče doseči. Dosežete jo lahko t »tiojinii italijanskimi somišljeniki m ne z našim ljudstvom, ki se ne mara vračati v vaše «zlate» čase. MEDSEBOJNA KONKURENCA. *— Prejeli smo vest, da se liberalci in klerikalci v «Slovenski narodni tisti» pišano gledajo, Praviji celo, da si skušajo izpodnesti domnevane Občinske stolčke. Klerikalci izdajajo s boje letake in pozivajo slovenske volivce, naj glasujejo za « katoliške» kandidate, liberalci (Agne-lettovci) pa se na vse kriplje tru. dlje, da bi prepričali svoje pristaše o nujnosti izvolitve «liberalnih» kandidatov. Ribajo pa se tako, da Je začel nèk viden predstavnik liberalne struje rohneti proti vsem tvojim klerikalnim «nasprotnikom». Ali vidite, kaj pomeni občinski stolček? Celo med prijatelji sb Začeli konkuritati in si nastavljati pasti. Predstavljati Si moremo, kaj bi se zgodilo, če bi ti ljudje imeti občino v svojih rokah. Kradli bi vse vprek. Paziti bi samo nato, da ne bi «prijatelj» kradel več. Filistri. — Babičevci so začeti s strahbm pričakovati vsako številko našega lista ali pa lista «Il Lavoratore», ker so prepričani, da jim bo zaplesala pred očmi nova izjava bivšega sopotnika. Vsakikrat ko se to dogodi, zaprejo oči in napišejo običajno kleveto. Tako jih je tudi pogrela izjava Bidovec Vlade • Morane, tako Jih bo pogrela tudi izjava Vitriha Andreja . Petra. Kaj pa bodo dejali njihovi od klevet zavedeni pristaši? Ali pa bodo začele izjave, kar deževati? Najbrž bo tako. Saj je nemogoče drugače. Vsekakor pa bodo vso stvar opravičili s stavkom: «Klonili so». Toda pred kom so kihnili» Izven njihovih vrst ne bodo gotovo dobivali 45 ali celo 80 tisoč lir plače. Pred bogom — denarjem Babiča so klonili samo nekateri moralni pokvarjenci, ki bodo samo iz oportunizma sprevi-dii. Takrat pa bo prepozno. SFORZI PRAVIJO «VECCHIO SCEMO». KAJ PA JE TA? . Iz radovednosti smo poslušali tistega revnega starčka, ki je prišel iz Ljubljane v Koper oznanjat «resnico». Tako lepo je govoril, da nam j, ‘v resnici dokazal ... da imamo prav Vidite, takih starčkov ne bi smoli pošiljati po svetu. Veste, kaj se zgodi? Marsikdaj vas presenetijo S »vejo otroško naivnostjo in vam Jih nakadijo take, da se jih bog usmili. Ali ne bi bilo boljše, de tri šel v zavetišče in tam premišljeval o poti, ki jo je prehodil in o podlosti, ki jo je zagrešil, ko se je postavil na stališče rablja RankdViča, napuha polnega Tita, vražjega zeta D filosa itd.? Ali ne bi bilo boljše, da op ust čvekanje o «skupini» okoli «Il Lavoratore», ker se mu Se race smejejo? Izleda, da mu je udarilo v glavo ministrsko mesto. Kaj pa bo dejal, ko bo moral čitati prav O «Primorskem dnevniku» ali v «Corriere di Trieste» rezultate volitev? Takrat ga bo grozno zabolela glava in bo tekel v lekarno na Kongresnem trgu v Ljubljani po «Veramon». GLIHA VKUP STRIHA. — «U-pravičeno smo mnenja, da je ves togliattijéVski indipendentizèm sa. mo spretno pripravljena prevara tržaških delavcev, kajti njegov center je v Italiji, od koder tudi dobiva navodila in neomejena sredstva za votivno propagando in go. tovo je, da . . . e bi dajala toliko milijonov Vidalijevcem v Trstu, ako ne bi pri tem imela posebnega namena, da ti provocirajo nekega dne priključitev Trsta k Italiji» ... To stvarco je napisni nek slovenski list. Mi vemo, n. pr. da so Babičevci zelo močni in brihtni v takih stvareh. Ljudje okoli «Primorskega dnevniki» skupno s staro propniico IVinoili Regentovi pohtačejo vsak kot svojega listi in tvoje propagande Z gesli, da «Vidali prbdija Trst Italiji». Toda tokrat so se jim pridružili ter priskočili na pomoč tržaški tielčki, ki so napisali objavljene besede. Na prvi pogičrt bi vsak rekel, da je to Babičeva moka. Kakšno razočaranje! Toda ni nič čudnega, če «gliha vkup štriha». So pač bralci In se včasih tudi po bratovsko ujedijo. ito nastane vprašanje, kako bi škodovati demokratičnemu gibanju so na eni in isti liniji. Ene in iste klevete, ene M iste propagandne šablone. Sedaj Vidimo, koliko vetja tiabičeva propaganda, da «Vidali prodaja Trst Italiji». Nič več in nič manj kot eno «Demokracijo» plus en «Primorski dnevnik». MEI* ZGODOVINSKI DNEVI Včeraj se je zaključila votivna kampanja za tržaško občino Zborovanja v Skednju, Rižarni, predmestju in okoliških vaseh - Tov. Renzo Laconi V Miljah - Dvignite volivna potrdila - Urad posluje tudi jutri (nedelja) - Izdajanje zdravniških spričeval Včeraj ob polnoči se je zaključila volivna kampanja za tržaško občino. V zadnjih dneh so se vse Giuntine stranke trudile, da bi med prebivalstvom in svojimi pripadniki vzbudile' ono navdušenje, ki prevladuje na vseh naših zborovanjih. Tdda zaman so bile vse njihove volivne injekcije. Na njihovih zborovanjih je bilo vedno manj ljudi. Večinoma iste skupine zvestih pristašev, ki so betall od enega zborovanja do drugega. Tudi obiski ražnlh vidnih predstavnikov GHihtl-nlh strank niso (tesegli dhesa uspeha, ki sO Si ga italljahški šovIhIStičrtl krogi pričakovali. Zavedajoč se svojega postopnega propadanja je Democrazia Cristiana poklicala na pomoč celo De Gasperlja, socialisti pa Sdraiata, to naj bi jim služilo kot bodrilo i. ozirom na politični poraz, ki so ga doživeli ob naši veličastni in disciplinirani manifestaciji na Velikem trgu. Nasprotno pa so potekala zadnja volivna zborovanja KP, bodisi v mèsta kakor tudi v okolici, ob splošnem navdušenju tisočih In tisočih demokratov. Na prenapolnjenem trgti v Skedtiju sta govorila v sredo zvečer tov. Vidali, generalni segretar KP STO ih tajnik Glavnega oflbóta SÌAU tov. Malalan. obema govoroma Je števiirta hmo. Babičeva skupina tožena /aruiti obrekovanja Razkroj Titove podružnice v Trstu je razbesnel njene voditelje, ki so začeli uporabljati najpodlejše metode, da b; škodovali demokratičnemu pekretu in da bi vsaj delno odvrnili pozornost od njihovega volivnega razstila. Zato so začeli razširjati med našimi Ijtidml brošuro, iti je bila tiskana v Jugoslavij; in kjer objavljajo nekatere dokumente, ki naj bi imeli namen očerHiti štiri kandidate Komunistične partije za tržaško občino. Jasno je, da bo Romu-hističha partija primerno odgovorila temu podlemu in Goebbelso-vih metod vrednemu obtekovame-mu manevru. Prejeli smo vest, da je tov. Vidali, generalni sekretar ‘KP STO vložil proti sestavljalcem te brošure tožbo. Čeprav pravi «Primorski» da je to brošuro dobil p» pošti, vemo, da so to obrekovalno brošuro sestavili voditelji tržaške podružnice Titove klike. Poleg tega pa moramo pripomniti naslednje: po osvoboditvi Trsta se je tedanji sàmopostavljeni sekretar KP, sedanji zloglasni in teroristični notranji minister Slovenije. Boris Krajghcr ki imi roke namočene V krv, slovenskih komunistov, polastil arhiva kvesture. Takoj potem se je ustanovila izredna komisija, sestavljena iz Krajgherja, Babiča, Uršiča in Regenta, ki je imela nalogo preučiti vse take zadeve. Tovariš} Radich, Juraga, Gombač in Malalan so bili klicani pred to komisijo in jim je bila priznahaepra-vica do vstopa v Komunistično partijo. 2e takrat so torej sedanji Titovi opričniki ve-torej sedanji Titovi opMčniki vedeli Vse in sb vse štiri tovariše sprejeli v partijo, ne da bi ospo-ravali njihov vstop. To nam dofca-zU je njihovo podlost, ker so namerno napravili t°, da bi v dnevu, ko bi bilo razkrinkano njihoVo podlo izdajstvo proti ZSSR in mednèrodni demokratični fronti, držali v svojih rokah te toVgriše. Sedaj velno tudi zakaj je nekaj ljtidj v Babičevi skupini, o katerih smo si vedno mislili, da so bili pošteni. Sedaj vemo, kako so ujeli nekatere elemente. Se jasneje nam postaja to dejstvo če pomislimo da so bili agenti UDB pr, tov. Malalanu in Gombaču, da bi ju z izsiljevanjem spre* pričali» preiti na stran izdajalcev. Zaradi poštenosti teh tovarišev sd to ht zgodilo. Prav tako SO skušali posredno izsiljevati tov.. Radiche in Jurago. Jasno jp, da so to metode bande, ki je izgubila všako tipanje na rešitev in ki uporablja teror, izsiljevanje, gestapovske metode, uboje in ugrabljanje, da «ptepHč-a» ijitdi. k; hočejo inieti z njimi ničesar seuptiega. žica sledila z velikim zanimanjem. Tudi v Rižarni pri Sv. Soboti se je v sredo popoldne zbrala številna množica bivših političnih preganjancev In demokratov. Govorili so tov. Postofha, Gaspahhi In tov.ca Sosič. Tov. Boldrlnl, organizator partizanske borbe v Italiji, ki je bil najavljen, pa ni prispel pravočasno v Trst vsied obmejnih zadržkov. Zbrana tnnožica se je na mučenlškem prostoru poklonila spominu tisočerih antifašističnih žrtev Ljudstvo se je razšlo z odločno voljo, da bo z Vsemi svojimi silami zabra-nllo pondvitev novih vojhih grozot in človeških žrtev. V tem duhu se bo tudi uedeležilo jutrajšnjih volitev. Isti dan je govoril v Miljah tov. Renzo Laconi, ki je podtbbnd Obrazložil Vzroke vollvpčga poraza, ki so ga doživeli demokristjani pri zadnjih volitvah v Sardiniji. V Imenu slovenskega prebivalstva je pozdravil dobrodošlega gosta tov. Peter ViOla. Tudi V četrtek beležimo dobro obiskana volivna zborovanja ha Skoljetu, V LOtijerju, ori Mitnici (Dazio), flà KdlonkoVcu. konkorieiu, v Sv. Križu, Bazovici, efobadi, Trebčah In Sv. Barbari pri Miljah. Po radiu so govorili v sredo opoldne tov. Gombač Franc, v četrtek tov. Štolfa Ada. včeraj pa tov. Stane Bidovec. * * * Dvignite volivna potrdila! Upravičeni Volivci, ki še fllso prejeli volivnega potrdila, nal ga takoj I dvignejo na Vdlivnehi občinskem uradu (ul. Diaz Št. 25-7.1), ki posluje danes in jutri (v nedeljo) neprekinjeno od t do 21. ure. * * * Zn raZne popravke na volivnlh potrdilih naj »e zaihtertsiranl Obrnejo na Isti urad (pritličje), ki posluje od 18.36 do 19.36 «re. * * * Volivci, ki (liso VpIlaHI v votivnem »ežnamti, pač pa so prejčll Volitilo oravico na podla«! réiltVe vlbžeoe pritožbe, bodo morali voliti na sedežu til. Prdeiireria st. 1. (Občinska palača). * * * izdajanje zdravniških spričeval Za izdajanje zdraviiiskifi spričeval v vollviie svrhe bo posloval danei zdravstveni In Higienski urad (ul. Cavana št. 11) od 16 do 13 in od 16.30 do 17.36 Ure. Jutri (V nedeljo) 12. t.m. bo odprt nepretrgoma od 6. ure dalje. Kje je bil takrat gospod dr. Dekleva? Torej, gospod Dr. Dekle Va Jože je na svojem zaključnem votivnem zborovanju rta Proseku med drugim dejal, da «orti niso nikakršni izdajalci, ker so bili s Sovjetsko zvezo v najtežjih časih.... in se z njeno Rdečo armado borili proti istemu Program votivnih zborovanj v podeželskih občinah NEDÈLJA 12. V JVlavhihjah ob 16.30 goVOri Slavec Ado. v Vižovljah ob 16.30 govori Mokole Ludvik; v Stivanti ob 18 govorita Markovič Alojz (Zvonko) in Legiša Zorka. PÓnÈDELJÉK 13. v Sempo-laju ob 20 govorita Gombač Franc in Markovič Alojz; v Trnovci ob 20 govorita Pertot Franc in Abram Rudi; v Nabrežini (Postaja) ob 20 govorita Calabria Arturo in Košuta Justo. v Zgoniku ob 19. Abram in Gčrlanc. TOREK 14. v Prečniku ob 20 gdvdrita Mdkdlg Ludvik ih Rdšuta Justo; v Nabrežini (Kamnolom) ob 20 govorita Markovič Alojz (Zvonko) in Spangér Leopold. v Devinu ob 20. govorijo : Caddi Giuseppe, tajnik KP pokrajine Padova, Slavec A-do in Legiša Zorka, v Dragi ob 20. govori Lovri-v Devinu ob 19 govorijo : ha Dušan; v Dolini ob 20. govorita Rija. V ec Mira in ipdgdšsi Giuseppe sovražniku hrabro in dosledno že takrat, ko niso Vidalijtvi pobalini delali drugega kot vsesavali od fašističnih učiteljev fašistično vzgb-joe, Ge bi te besede izgovoril kdo drugi, in )e morda zd časa fašizma etti za časa osvobodilne borbe bil res na strani delavskega antifašističnega pokreta, bi se nani ne zdelo tako čudno; da pa je take besede izrekel človek, ki ni takrat storil ničesar, se v reshici čudimo, kakor se prdb gotovo čudijo mnogi onih, ki so ga poslušali. Le kako je mogoče, da človek tako pozabi na svojo preteklost? Dobro je znano marsikateremu staremu tržaškemu levičarju, da jd Dr. Dekleva, ko je še živel v Trstu, bil prepričan antikomunist. Kot takega se je baje izkazal tudi pozneje ti Ljubljani, Ko se je nekoč pogovarjat s svojim znane Bin K. (bilo je na hodniku socialističnega krožka v ulici delle Zttdeč-eftej, je Dekleta izjavil, da JE KOMUNIZEM UTOPIJA. Tore) takrčgt ni iihela Rdeča armada, ki jo dn- Ponoven dokaz postopnega rftzkfòja Rabi neve skupine Se eden jim je ušel Izjava Vitri ha Andreja - Petra Vitrih Andrej — Peter nam je poslal naslednjo izjavo. V svojem piSinu na* prosi, naj jo objavlmi. lijava. je naSltdhje vsebine: Podpisani Vitrih Andrej - Peter izjavljam: Po objavi resolucije Informacijskega urada sém fltiržel stališč* obrambe Vodstva KPJ, ker se ml je zdelo nemogoče, da bi bilo na poti izdajstva. Danes sem prišel, po preučitvi referata Moše Pija.de, ki le odkrito protisovjetski, ter po naslednjih sejah CK Babičeve Skupine, do zaključka, da je bilo moje stališče objektivna podpora politiki Izdajstva mednarodni demokratični fronti pod vodstvom ZSSR. Zato nameravam s to Izjavo pošteno In Jasno odkloniti od danes naprej vsako odgovornost za delovanje Babiče Skupine, katero je neposredna pomoč politiki Vodstva KPJ. Zavedujoč se, da pomagam s tem svojim dejanjem mednarodni de* mokratični fronti pod vodstvotn Sovjetske zveze, pozivam vse tovariše, ki šč sledijo v dobri veri politiki vodstva KPJ, naj sledijo mojemu vzglèdu. Moja izjava se tiče tudi kandidatne liste SILF, iz katere mislim odstopiti. Trst, dne 8. junija 1949. VITRIH ANDREJ - PETER Nihče ne more več trditi, da so odstopanja iz Babičeve protisovjetske skupine, osamljen pojav. Objavljena izjava nam je v dokaZ, da sc je tempo razkroja med Titovimi pristaši v Trstu pospešil in da bomo imeli še mnogo prilik objavljati izjave in pisma ljudi, ki jim je postala jasna proimperialistična linija izdajalcev mednarodnega delavskega pokreta. Sedaj je tembolj potrebno, da pomislijo zavedeni elementi te teroristične ih obtekovalne skupine na posledice vztrajanja na tein stališču. Na jasnem st morajo biti, da je nemogoče podpirati kliko, ki nima več nič Skupnega s sOclaliz- LJUDSKI ODER • TRST Maksim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predstava V P L A V J A ti na prostem sobota 11. junija ob 20.30 o V ZGONIKU na pfrofttettt četrtek* 16. junija ob 20.30 V DOLINI na proste Ih petek, 17. jtiuijà ob 20.30 NA KONKONELU na prostem sobota, 18. jutiija db 20.30 Povsod veljajo ljudske cene: Sedež . . . . 100 lir Stojišče . - • Ó0 -Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir 13. 6. idil je bil rojen veliki rušiti revolucionar-demokrat V. G. BelinsKI. Umrl je leta 1684. là. 6. il?* Začetek berlinskega kongresa, na katerem je bila Avtrij* pooblaščena, da zasede Bosno in Hér cCgovIno. 14. *. 1**1 je Umrl slavni ruski dramaturg A. N. Ostrovski. Rbjen je »' leta 1823. H. 6. 114* Je v borbi ob prehodu a Sočo utonil Jož* Srebrnič, sin delovnega ljudstva ter borec za njcž°" ve pravice. 11. 6. 1871 se je rodil v Trebarjevd na Hrvatskem Ante Radič, j* “ hrvatski tribun, politik, lJUbljW kmetskih mas. živel je nekaj f»’ v Moskvi ter st boril za priznati) SBSR V Jugoslaviji, za kar ga 1 kfaij Aleksander preganjal. tl. ». 1937 J* umrla sestta In s0'** lavka V. I. Uljanovz. ( li A 1> I O RADIO tKST it SOBOTA : 18.30 Oddaja za nsP' lajš*: PfšVijlča - «Modri Pajčdiš^ 21.10 Sobotni večer. 22 Večerit* n* lodije; 22.30 Glasba za harmoniko. NEDELJA: 9.30 Kmetijska odda)*' 13 Glasba po željah; 16 Sprehodi P našem podeželju; 17 To, kar Vš* rad posluša; 21 Radijski oder: P°n vitev Gangiove drame «Sin». PONEDELJEK: 13.12 Pesmi ir. pj* ražnlh hatodoV; 18.43 Pianist Cor 20.40 Športna kronika 2l: Verdi: «Tr baduf», opera v 3 dej. TOREK: 13.40 Srednjeevropska s1^ vanska glasba; Pasto* diu: 20.30 19 Angleščina P° , ., Z domače knjižne pó"c pomena.... Tako se je tdhko boriti, bota) ob Bdč advokatska praksa... cerkve. plesi: 22.30 Večerne melodij*. VOLIVNE PRIPRAVE BREZ LJUDSKE KONTROLE Nepravilnosti ali sleparije? » ..... ..tu1- mom in demokracijo; » kliko, ki deluje pod zastavo fašističnega terorja. Naj Zato sledijo Vzgledu nekaterih ljudi, ki sO «videli, dtt je resnica in pravica nd strani Sovjetske zveze in tov. Stalina. IZ DEVINA Gostovanje Ljudskega odra Prav prijetno presenečenje in lahko bi rekli za Devin ceto dogodek je bilo gostovanje «Ljudskega odra» iz Trsta, ki je v Soboto 4. t. m. gostoval z Gorkijevo dramo v 5. dejanjih «Mati». Prpdstva je bila na kmečkem dvorišču kjer sb gostje postavili okusen oder ter napeljali elektriko, kar je vse skupaj t zelo dobro m zanimivo igro vzbudilo pfi Dcvinčatiih Veliko navdlt-Šertje. Domačini so poklonil} gostom cvetje z željo na čimprejšnje svidenje, kar So gostje tudi obljubili. Obisk je bil hàa vge pričakovanje zadovoljiv. Ko je VU izdala prve odloke 0 razpisu volitev in odredbe Volivnega postopka, go vse demokratične organizacije povsem upravičeno protestirale. Volivni zakoni, izdani od VU, se odlikujejo po svoji nedemokratičnosti. To pomeni, da so se odgovorne oblasti, kakor tud: VÌ8 htWJSnje reakcionarne stranke, ptav doblto zavedale premeči demokratičnih sil tega ozemlja. Da bi lažje in nemoteno hiafievrirHli V iZi*cno korist feaktiioftat-hih krogov, so že od vsega poèélka voliv-riih priprav izključili iz Vseh votivnih komisij predstavnike demokratičnih organizacij. Prve posledice teh protiljUdskih manevrov smO videti že pri sestavljanju Vo-livriih imenikov. V teh dneh, ko so pričeli razdeljevati VOiiVha potrdila, so S* vse te podtalne ih zahrbtne intrige v škodo delovnemu ljudstvu pokozale V pravi luči. Nešteti so primel-i vidnih progre-škov pr| Izstavljanju VOlIVhlh potrdil. Pogreški pri prepisovanju bodisi lastnih ali rodbinskih Imen, očetovstva, itd. Da vlada v občinskih uradnih popoln nered, Pa ngln pričajo številni primeri Izstavljanja volivnih potrdil osebam, ki so že davno umrle. Naj navedemo le nekaj takih primerov: Cliinich Alojzija, ul. delle Mura 2, umrla pred 11 leti, Polli Marcello, ul. dei Porta 5, Si-rotich Josip, volivni sedež 196, Ba-buder Josip, ul. Conti 11, umrl leta 1942, Wandel Lazar, Campo S. Giacomo ll. usmrčen V Rižarni, Soni-tnariva Karel in Amalija, uì. Barbarla 2, oba umrla v taborišču v Nemčiji, Pisler Emil, ul. Barbari-ga 2, umrl 3.5. 1949, Pilich Ivanka, ul. Barbariga 2, Prodan Valerija, vol. sedež 145, jstotako že pred časom umrla. Vecchiet Livio, ul. Guardia 31, umrl v partizanih, Mezgec Viktor, umrj leta 1941, Vi-sintin Mario, isto, Visintin Dalmatico, isto, Zett Jakob, Ul. detla Guardi SO, mrtév; Verani Anita, isto, Marsich Aldo, umrl v partizanih, Giordano Guglielmo, Umri leta 1946, Goica Ciril in Luciano, isto, Brescia Carlo, umrl pred dvema mesecema (ul. della Guardia 17), Jamnik Egidio, ul. d’Iselti 18) mrtèV Marsich Bruno, isto, Morgan Pavel, ul. Giuliani 13, mrtev Micheli Anton ul. S. Giacomo, mrtev, Sorto-luzzi Pierina por, Fràngihi, til. Tiepolo 8. ‘mrtva. Eri tem màidmaì-nem poslovanju občinskega Volivnega urada so prizadeti pr.edvsem Slovenci. Qcividno z določenim namehom, da preprečijo slovenskemu ljudstvu glasovati za svoje predstavnike. Evo nekaj primerov: Vesna Pregare iz Ricmanj, biva v Trstu od leta 1935. Ni prejela volivnega potrdila, ker sploh ni bila vpisana v občinski seznam stalnega prebivalstva. Isto velja za njeno sestro Viktorijo Pregaro. Amtitos vd. Macarol, rojena in stalho bivajoča v Trstu, tudi ni vpisana V občinskem Seznamu. Nadalje — lz Volivnih imenikov so bili — brez navedb vzroka črtani: Mikol-Vatovec Kristina, ul. Catullo 22; Poropat pot. Božič Rozalija, Ul. Ricci 4; Verša Marija por. D’Agnelo, ul. Broletto 50, Solat roj. Brusaferro Marija, ul. Toti 12.; Beavo Ivan, rojen v Vižnja-nu, Cotogna Mde Flasconp 205; Drobne Ana, ul. S. Nicolò 8. Semole por. Easqualini Marijo iz ul. Revoltellu 7, so brisali, ker je bila leta 1932 obsojeria na pogojno kazen brez vpisa v kazenski list, Se zanimivejši je primer Grion Leone iz ul. Sennino 65. Navedenemu je bila odzeta volivna pravica ker je bil v... Rostocku (Nemčija) leta 1943 obsojen ha denarno kazen 100 RMvsled nrekršitve zakona o racionalizaciji živil, Žnideršič Margariti por. Babič, roj. v Lokvi, bivajoči v ul. Campanelle 391 pa ni bila priznana volivna pravica, ker je smatrana za jugoslovansko državljanko, kljub temu, da se je 1947, poročila v Trstu i italijanskim državljanom» Nekemu De Piero Michele so i-stotako brez vzroka odvzel} vol tono pravico, vérjètho, ker je izjavit, da je vpisan v ES. Bencetti Alberto je bil brisan Vslčd 24 Urne žaporfte kaZhi iž leta,,. 1912. .mi iili« n. ■■j...... Zato pa dostavljajo volivna P,, dila osebam, ki so že več let od nt. Zakonca Magnifico, pl. Mirti sta odsotna od leta 1945; Giacomi Evgenija, Ul. P. Veneziani 14 h* že 14 let v Egiptu; Wandel Roži' Campo S. Giacomo li, biva V A11' r.iki; bel Puehte Josip, ul. Zoven2 tli 1, je V Egiptti od leta 1942Ì tali Mario, ul. Zovenzoni 1 V Turinu od leta 1948; Somei'111 Robert, ul. Barbariga 2 jp odP°L val V. Ameriko pred 2. leti; pot' Ivanka, ul. Bnlnner 9 se 1947; preselila v Jugoslavijo; .. kar Alojz, živi že 13 Jet v Arne*1 J BratOs Silvio; Campi Elisi je več let v Parizu. Pri volivnih potrdilih, izstavi) . h ih ha slovenska imena, pa se Po- služujejo noVih manevrov. Na P0', dilu je beleženo ime v slovenske^ pravopisu, dočim je osebna niča izdana v italijanskem. Na livnem Uradu nočejo popraviti ^ livnega potrdila, marveč zahtev«*) da Sé prizadetim popravi oseb^ IzkažrtiCa, ■z Ta postopek pa je k8f TrrrtTtn uiHnmmii’Vimrtm’jì:;: ............ E8- Tako bomo jutri glasovali v tržaški občini (D 1) Jutri, nedelja, 12. I. in. bodo v Trstu volitve. Volitve sè bodo pričeto ob 6. In končale ob 21. ufi. Pojdi volit tekom dopoldneva, da ne bo preveč drenja proti koncu volivnega dneva. Na katerem volišču boš glasoval, je označeno na tvojem votivnem potrdilu. 2) Za glasovanje Je neobhodno potrebno Votivno potrdilo, na katerem se morajo podatki točno ujemati s podatki osebne izkaznice. J) Glasovati mora vsakdo osebno. Le v primeru telesne nezmožnosti (slepota, paralitičnost itd.) more z dovoljenjem predsednika volivne komisije oddati volivec svoj glas potom zaupnega volivca, mora pa pri tem biti sam. prisoten. Ce je v potrdilo nezmožnosti potrebno zdravniško Izpričevalo, ga volivec prejme brezplačno pri občinskem sanitetnem uradu. Na volišču 4) Vstopi v sedež volišča, predstavi se predsedniku urada s osebno izkaznico ali s kakim drugim dokumentom s fotografijo, ki je bil izdati Od JàVho-upravnega urada, ha pr.: pokojninska knjižica Zavoda za javno skrbstvo, postna izkaznica, potni list, železniška izkaznica, o-rožni list, izkaznica za vožnjo avta, za strojovodje Itd. Najpriporočiji-vejé pa je predložiti osebno Izkaznico, ki je ponajvečkrat najnovejši dokument. Ce Je še nimaš, imaš Sé vedno čas, da si Jo nabaviš pri zadevnem uradu v ul. Ss. Martiri 3. Nato Izroči predsedniku sedeža svoje votivno potrdilo. 3) Predsednik odreže kontrolni odrezek od volivnega potrdila in tl nato Izroči preganjeno glasovnico in kopirni svinčnik. Preglej glasovnico GLASOVNICA MORA IMETI : pečat volivnega sedeža, podpis enega skrutinatorja in odrezek, označen z zaporedno številko. Ne sme biti niti zamazana, niti kakorkoli označena. Kakršenkoli znak uniči glasovnico. 6) Vstopi v kabino za glasovanje. Dobro preglej ali je glasovnica pravilna; pazi, da je ne zamažeš, označiš ali natržeš. (zenske naj posebno pazijo na rdečilo za ustnice; najmalenkostnejši znak uniči glasovnico). Ce sl prejel zamazano, natrgano ali označeno glasovnico ali si jo sam nehote pokvaril (zadostuje najmanjše znamenje!), jo zopet pregani, ne da bi jo zalepil, stopi k predsedniku in SI DAJ IZROČITI UHUUO GLASOVNICO. Kako boš glasoval KO Sl SE UVEfllL, DA JE GLASOVNICA V POPOLNEM REDU, POlSCI SBP IN KLADIVO NA HELEBARDI (drugi levi zrtak) In ZAČRTAJ PREKO NJEGA ZNA- MENJE KRIZA, kakor je razvidno na sliki. znamenje kriza ne sme SEGATI PREKO PRAVOKTONIKA V KATEREM JE VOLIVNI ZNAK. ce si Popolnoma gotov, DA NE BOS POGREŠIL, LAHKO NAPIŠEŠ NA STIRI ČRTE, OZNAČENE NA GLASOVNICI, STIHI UHLUNUtm (PREKLHENCE) za Komunistične kandidate s tem, IMENA ali pa tudi samo ZAPOREDNO ŠTEVILKO, s katero so dotični kandidati označeni na naši kandidatni listi. NE DELAJ NIKAKEOA DRUGEGA ZNAKA, MRAKIH GUB ALI PISANJA, KER BI S TEM UNIČIL GLASOVNICO. 7) Ko si začrtal znamenje križa preko SRPA N KLADIVA ter napisal morebitne preterente, pregani glasovnico po označenih črtah, ovlaži z Ieplvom namazane robove in jo zalepi. Vrnitev glasovnice 8) Stopi iz kabine in Izroči predsedniku zaprto glasovnico ter svinčnik. Predsednik bo odtrgal z ZAPOREDNO ŠTEVILKO OZNAČENI ODREZEK in »pustil V TVOJI PRISOTNOSTI glasovnico v žaro, medtem ko bo eden od skrntina-torjev potrdil s podpisom v vo-livnem imeniku, da sl glasoval. Ko si vse izvršil, sl opravil svojo dolžnost in se torej odstraniš z volišča. ___ _ večdnevnim čakanjem, . pomen; onemogočenje glasovati)3. Zaradi navedenih pogreškov, 0 katerih smo omenil! le nežna'1 število konkretnih prime1'0J rov, lahko vidimo vsak dan Pr.e občinskim uradom dolge vrste 10 pravic in dolžnosti. , uaj Gen. Airey, k} je te dni »bi« e občinski volivni urad je pa k*) temu «ugotovil», da je vse... v P polnem redu. Vojaška uprava opozarja 'as javnih lokalov, da je na dan v - j pa zakonu prepovedano prod»)1 , alkoholne bljače, ki imajo nad odstot. alkohola. Sporočite okrajnim komil*10^ Komunistične partije število bo'n^ kav invalidov, oz. volivcev, k* V zaradi fizičnih onemoglosti nez«1? ni, da bi šli peš na volišče. Partija bo za slednje posKrl>e prevoz z avtomobilom. -----------—-t -#xVO---- Tov. Kocjan Jakob (Canclanl °U corno) iz Bazovice št. 69 je lz6llC svojo osebno izkaznico, počP® -knjižico In 4000 lir. Imenovani Pr y poštenega najditelja, da odda vS* uredništvu našega lista ali pa pr detemu osebno. * Odgovorni urednik DUŠAN KODRI® Tiska Tržaški tiskarski z3V0® ul. Montecchl 6 Dovoljenje A.I.S. iMIffl Usta im tnartsem Udarnem h Mm MM o w» m 15■ maja t. I. je tržaški škof Br.y. Paniko pismo, fci j? - bilo 0n° v vseh c^rkt>ah Ut objav* J Z,6 u nekaterih krajevnih listih. sabina pisma se glasi: zvezi e bližajočimi se upravni, ‘.volitvami, ki se bodo vržile v 1 . lnak cone A naše škofije, b; desk svo)i vesti, če bi vam kot > ne i2rckel svoje besede. Nosi Vnest; politike v naše cerkve, j anka> strankarska borba, zavisti Politične ambicije morajo ostati ven svetega templa. v tenui nioranf pripomniti, da hi m ^?Ce kristjana in tiržaVlja-?.• k' lina določeno dolžnost pia-ntga poteka javhih zadev. V o-'v6 so sredstvo, s katerim sodeluje . *sV1WH V dobrobit skupnosti, ka. j® is Član. Udeležba Pii volitvah y'*Sl dolžnost vsakega krištjaha. ,yi ižvrševanju te svoje dolžnosti 118 i®n ne mote zaupati uprave . jjj? občine onim, ki so drugod ■mili eerkve m samostane, ki so , ,***1 katoliški cerkvi hien obstoj da so žapfli, uničili in ubili sta« škofet duhovnike m pri-onu lz kolega sovraštva do Veh1; , ki prepovedujejo učiti ottoke va V.dadino izpod osemnajstih let rn t i” fésnlti m ki so označili ve- 0 sot opij ga narod; onim ki eago-.a,jHjo razpot-oko, ukinitev svo6o= '»a m verskega pouka v soli; b 11 ki s sovražnim ih posvetnim cgramoiu izganjajo tìnga iz jav-lit!8 *ivlleiija. Me udeležiti se vo-«H glasovati za ohe pomeni lì"Mi guga In cerkev. ,J”?kdb naj pristopi k žaram ne pitjh oči, temveč po točnem pre; 1 leku o programih, možeh Ih PiiOcipih v luei Boga IH lastne k h , vesti, kajti Bogu bo moral , J,'ii odgovor tudi ea to važno de-VV0Jego življenja. Č.T1’ sem jk°hjanoi tore moral povedati svojim m. in to je vera, spada ... ] v na§ pastirski misterij. Vse Lalb nas ne zanima. "«S Blagoslovi vse. T% IS. maja 1949. h 4 ANTON, škbf.- (, >le maja t. t. je nič tis. Sàii-a naslovil Viktorija Vidaliju po *krhn shodu Punto- t; Miljah naslednje Gospod Vidali, du ?,ilJavaln• c*a s*c včeraj na sho ki se izr*a riioč-sem vajen, poslednjega ško- sk * Biljah izjavil, da je šicof, huj à^sili-SlV.ankar, ki y . za|Jivo. Napadov j ' ’ °d papeža do posiennjcga suo-In’ so b‘h počaščeni z istimi nasloVl. .... nf*o6 je bil sam iffcžus KlistUs 2 fvijeh obtožbam političnega , ucaja. Kakor vidite, je torej igra e s'ara. ^eka oseba mi je S simpatijo go-^ “la o Vas in to ini daje nado, tl. ste dostopen za resnico Zato *Ul dokaze za Vase trditve, tovh t ‘ 11,1 ^ov°li Vaša ljllbez- hn '!!*’ 2896beti odgovor; fie ig streli stale ‘,lvn‘ln od&ftvtlroln tkdiir sliSh° pos‘ll9a napade po komuni-en^^bt časopisju, se mu ni bali še žil 8a)- temveč zato, ker bi ne sim ni.BSl,iblfom pravega iskanja res- ki se mu mora podvreči vsak rastenja), Tf$ti ai. maja 1949. ob 11, uri, + ANTON 8AMT1N, škof. Kp^ol32- *• m‘ J* flietmt »čkreter STO odgovoril toltole:. slnvii se'n VMfdjihjeiii pismu, na $eh Uenem meni, se pritožujete, da Skaea • 8 nzriae‘l kol škofa — n ih meščanov, ki ne samo podpira jo, ampak tudi formalno pripadajo onim strankam in političnim orga* nizaeijam, ki bi jih vi hotel v Va. šem pastirskem pismu Obsoditi; svojo pripadnost kažejo odkrito, mirne vesti in gotovi, da ne bodo zanemarjali svojih verskih dolžnosti, kakor javno govore in pišejo kljub pritiskom, izvajanim proti njim po raznih služabnikih cerkve ki niso kot graje vrednega smatrali neomajnega prijateljstva do Mussolinija triti ga smal nes do Franca. Ohi; Itaknr tudi jaz in ni komunisti obžalujemo, da se vnaša politika V cerkve, da se — zaradi «začasnih skUšhjaV» — špekulira z versko svobodo meščanov v zaščito «negotovih raeredhih privilegijev». Vedo, da jlll nobena verska dolž- tiajo da- htij. izrnV4 ,ln slra|lltarja ter da se žaljivo nat>aa ’ Ugotavljate, da ste stalno tisi«. ■11 ®° komunističnem časo- g. ’ spominjate me, da so mit tuni i ZVizel,.‘ papeži počaščeni z isti-Že .b^lovi; povdarjate, da je «igra i- * ara” in zahtevate dokaze za to, *1 <*m trdil. litič! 'tvf? Napadi? Ne: Samo po-nim ’a °nrl:ia lited dvema politič-gv j® 'nožema, med eksponentima «strank»! Odgovoril sem samo. bile gotovo mnogo jih ' v‘eune graje, kakor one, ki ,,,, J,tntl ham uporablja Vam dra. g0T«as0pisje reči j b' mogel z obžalovanjem sem’ h ^ iara na žalost res stara; žaijf -V c*obl‘i družbi, ne bi hotel ha, * ško^a’ Pač pa ga opozoriti, kak °e <! °ogovorii sem . političnemu nasprotniku, ia ,, izJave so - ,dni vredne s0 kar b“i Primorani bah "v- Sem rekel na shodu v Mi-stiaii ker "Problem naprednih kri-tržašvi n* noV ln dartes ni samo teinvol a‘' italijanski ali francoški, - 6 je problem vseh dežel in čilimi a milijone in milijone pobož- nost ne sili podrediti se dolnčertihi strankam in da morejo — «zaradi točnih ih določehih smotrov» ln razlikujoč «Obzirnosti verskega znh. čaja od OHlh političnega ih sodai-nega značaja — sodelovati tudi s komunisti, kakor So sodelovali pod rasizmom in tekom partizanske vojne, kakor so sodelovali pod tristransko vlado v, Italiji ih kakor dartes sodelujejo v sindikalnih zvezah ter drugod v tolikih deželah, tl) tembolj; ker poznajo izrek sV. Pavla: «kdor ne dela naj ne je!», izrek sv. Marka; «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe», poz. najo dalje kletev, izrečeno boaa- tifiom bo evangeliju; Hocejb biti kristjani po besedah Leona XIII, ki pravi: «Vtčči cerkev v kako stlahko m hoteti, naj Olia kunČftn pomaga premagati politične nasprotnike. pomeni zlorabljati vero». Vi fite ziorablj vero, kar dokazil jg Vaše pastirsko pismo o uprav, bili volitvah. kO hoče «povleči cer-kev V neko stranko» in hoče «naj ona pomaga» nebi določeni stranki «premagati politične nasprotnike». Pastirsko pismo ni nič drugega kot poziv na volitve, poziv na glasovanje za določeno stranito — za Democrazie) Cristiano; «političnih nasprotnikov» pismo sicer ne označuje točno, zato je pa namig na šolsko svobodo, na «sovražen in po. sveten program» dovolj jasen in skuša osramotiti komuniste, socia, liste, republikance, liberalce in ostale. Cc se nek škof postavi na tak" pristransko stališče, n a stališče propagatola eh e strartke. kateri daje na ta način zhačaj verske stranke tak škof neha biti škof in se ne sme čuditi, če se znajde v bordi «strank» Toliko bolj hujskaško je njegovo delovanje, v kolikor ne nastopa kot pblitičar, ampak posveča svojo besedo Volivcem kot škof in zakriit-kdje svojo politično propagando predpostavljajoč, da noče vleči po. litike V cerkve in grozeč z verskimi sankcijami; saj Si vernik ne more drugače razlagati besed; «odgovarjati bos moral Sogli# za oddam glas in eelo trditev, da pomeni neudeležba pri volitvah «zanika-lije Kristusa in cerkve». Pokrito torej s kopreno vero se hoče oči-Vldrto napraviti neko stransko nedotakljivo, kajti kdor nasprotuje tej stranki, nasprotuje cerkvi. feko stališče označujejo Venu katoličani v svojih govorih m spn s ih kot — duhovni terorizem. Dokaze, ki jih Vi, ekscelenca, zahtevate nd mene, najdete v spl« sih vernih katoličanov, ki Se morejo vprflšati, ali ne bodo morali služabniki cerkve nekega dne odgovarjati flogu, ker so kompromitirali cerkev s tem, da so zasužnjili prostost votivne pravice; s tem, da sd pomagal; zaostriti vzdušje sovra. Siva, v katerem žal živi svet in s tem, da pospešujejo krvave politične borbe, pospešujoč podrejanje ljudstva interesom onih, ki skrivajo pod verskim ščitom interese «brezbožnega kapitalizma». Poštenemu iskanju resnice ih pra. vilnemu poznavanju med verniki bi dobro služila tudi misel, vznikla iz rtotrahje bridkosti irt iz zrelega razmišljanja onih vernih katoličanov, ki so in bodo — ne glede na duhovni terorizem — ostali naši dobri zavezniki in tovariši v borbi, ki skuša dati mir in spokojnost ljudem, ki so dobre volje in tudi ostalim. Vemo, da se naše namere raje obtožuje, namesto da bi se vzele obzir možnosti sodelovanja, že tolikokrat predlaganega od komuni-tov, ki niso protiklerikalni iz principa in ki so tudi pripravljeni — kakor so dokazali — nuditi veri mnogo več kot le golo formelno spoštljivost. "'""Ilillllll|llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllil . Kaj ogroža velo v sedanjih upravnih volitvah? Nastop služabnikov Cerkve V sedanji Vbllvni kampanji E ravnokar ocenjenimi načlhl pn« meni vmešavanje v korist nekih. vse prej Žaključ a0‘ Sabof2 ‘aUjedelnice pri Budim pešti na Madžarskem. V plamenih Dovzrrtfvi ' p‘ačani °d kapitalističnih in izkoriščevalskih razredov, Cl“ ta požar. Tako sliko smo Videli tudi pri nas na STO za časa velikih bombardiranj tekom vojne. kot duhovnih interesov, ucujCm upoštevajoč možnost objave Vašega pisma in tega moje. ga odgovora istočasno v našem tisku in v dnevnikih po Vaši volji. S spoštovanjem. V. VIDALI 52. maja je odgovorit moli*, santi«; Trst, 22. maja 1949. Gospod Vidali, s svojim pismom od 21. maja t. 1. sem Vas prosil dokazov, da sy» — ko sem pisal pismo, ki je bilo aitano v cerkvah — deloval kot hujskač in strankar. Odgovoril ste mi z dolgim pismom, v katerem sem zamaH iskal željene dtikaze. Vsa Vaša fažmišljahja in Vaši Citati slone na argumentih, o katerih lahku š« razgovarjanm (in tedaj hrt prišla dri vei.|aV6 H.llhova Vrednost), toda to pot bi mi bil mrtval dokazati, da sem s pisanjem pisma VCl'Hikoth gbVOfli kot hujskač ih nb kod škof. Kajti to je bistvena obtožba. v pismu vet-nikum, ki ga mbl-ete precitati, je torej izrecno povedano, da nle vse, kar ni vera, ne zanilha. Kato Vas vabim, da navedete ehb samo dejstvo, ki bi bilo v nasprotju — ne s programom neke politič. ne stranke, teinVCČ e fresrtlcti zvestobe in s principi katoliške cerkve. Razumljivo je, da se kot katoliški škof niš« iti mogel Obrniti fib katoliških vernikov, ne da bi jih opom. nii, da ne sinejo s svojini glasom ako hočejo biti zvčšti Vetnlkl — sodelovati pri izvolitvi onih, ki so se pokazali kot SOvfažrtiki chi-, kvè. Je pač zadCVa škladtitistl. H6-kel sem, da je potrebno iti volit. To je dolžnost. Cerkev uči. da moramo izvrševati svoje dolžnosti na kateremkoli polju življenju. Torej tudi na tem. V tem nauku ni torej nikake strartkafske politike. Dejstvo'je, da šo bile drugod zaprle cbikvè ih samostani; tia šo bili zaprti in umorjeni duhovniki iz so. vraštvg do vere; da je v neki državi prepovedano učiti verouk pred 18 leti itd. Tem dejstvom oporekajte, če je mogoče: In — ali je škof, ki poziva svoje vernike, naj zabra-nijo. da se ista dejstva ne ponove tudi pri nas, — ali je tak škof stranka!? Ce se kdo čuti prizadetega pometli, da se čuti krivega. Nisem obsojal hainenov, pokazal sem le dejstva, s katerimi se je bavlle časopisje po vsem svetu in ki smo jih spoznali tudi v nasi bližini. Enako tudi glede fazporoke irt verskega pouka lahko misli vsakdo kar se mu poljubi; Vsekakof pa hi mogoče govoriti o zvestih kaloliča. nih, če se brani P ivo irt hoče od« praviti drugo. To je teologija, je resnica vere, je tradicionalen nauk eerkve, ne pa politika, ih končno; niso postajale Hiti DemOcfazia Giti stiana, niti druge stranke, ko ie cerkev potrjevala svobodo v šoli, da je š tem branila pravice staršev. Danes je V borb i v Trstu dvanajst list in tialee sem od Hlinil, da podpirajo vse liste razen ene edino one sisteme in principe, na balere sem moral opozoriti vernike. Kot škof bi bil celo zelo srečen, če bi notie« na lista ne imela V programu po» bijanja cerkve m njenih učiteljev, Ce pa take liste postojajb, bi ver» niki zatajili Kristusa ih cerkev, ako bi oddali sVbj glas Zanje. Je to politika? Dopuščati to poltieht smatrali Judeža kot dobrega apostola, vrednega, da le nadalje ostati e v krogu apostolov. Toda svet sodi o lem drugače že skozi dvajset sto» leti). Možno je biti sovražnik cerkve, ni pa mogoče zahtevati od iste cer» kve pomoči v borbi, naperjeni Pro» ti njej, To se upira vsaki logiki. samo to sep; rekel. Ničem se ba» vil niti s kapitalizmom, niti z ize» načevartjj, Hiti S SOClalhlltit, 6k0» nomsktrtu ali upravnimi problemi, temveč samo z véro, Kakor Hiora nastopati škof. Vi pa ste s tem, da me označujete kot hujskača in strankarja, izrekel neresnico. To je vse. Vaš list objavlja sliko: škofa, ki blagoslavlja palačo za javna dela. Državno palačo, ki so jo dvorili, Zakaj bi je ne bil smel blagosloviti? Nočem opomniti na vse fašiste, ki so danes komunisti in Stalina ter Molotova, ki sta bila v prijetnih razgovorih z nacističnimi hierarhi, Nočem soditi nikogar. Toda, mar se vam ta sredstva zde poštena? Komunisti in katoličani se lahko srečujemo; toda samo na poti resnice Ut poštenja. Za Vas in za Vaše idejno somišljenike se obračam k Gospodu s ponižno prošnjo, da Vam podari svojo luč in svoj mir. Naj bi oni, ki delujejo za osvoboditev ljudstva od vsakdanjih skrbi, bili poplačani za njihov trud. Strinjam sé š tem, da Se objavi la izmenjava pisem seveda v celoti. Želim, da se tudi V *11 Lavoratore» objaVi razen treh izmenjanih pisem še moje «pismo vernikom», da ga vaši čitatelji poznajo v celoti in torej morejo nepristransko presoditi. želim tudi, da se v izvodu, v katerem bodo objavljena ta Pisma, ne objavlja rtihakega komentarja in da se objava pisem tia. slovi z «Izmenjava pisem med tovarišem Vidalljem m škofom». Tako si bo mogel vsakdo ustvariti lastno sodbo. Jaz se bom držal v tem primeru istih pogojev, s spoštovanjem + ANTON SANT1N. škof. Sledilo je Vidalijevo pismo dne 3. junija. Ekscelenca, žal mi je, da zaradi daljše odsotnosti in neodložljivih poslov — nisem mogel pfej odgovoriti. V tem pismu bom krajši. Ostajam pri tem, da ste vnesel politiko v cerkev, ker se vmešavate v yolivno kampanjo, ki je eminentno politična zadeva, s katero nimajo cerkev in njeni učitelji hiti najmanjšega posla; da ste strankar, ker napadate v?e posvetne stranke navajajoč pretveze, ne da bi se oziral n d okoliščine, nd Pr. jhisel, da «drugod» «podpirajo . ., Odpravo svobode v šoti in verski pouk v šoli», ne omenjate pa zaključka, da se mora voliti za krščansko demokracijo. «Pismo vernikom» določa in sku. ša določiti ne glede na «strankarske borbe», s katerimi nimajo — ponavljam — cerkev in njeni učitelji nikakega posla torej da «stranke» ne ostanejo izven «Svetega templa» a konzervativni in reakcionarni sloji se ojačajo z novimi oporami. Fraze, kakor «ostato nas ne zanima», «samo to sem tekel», s svojo ledeno brezbrižnostjo za posledice gotovih besed, še bolj pa gotovih opustitev skrivnih rrtišli, iti Si jih vsakdo po ltiili volji zamišlja, zamolčanja, ki so zgovornejša od Vsake besede — povcčdjejh Važnost tako ncddlŽno prikazanega dejstva. Ne mobčte ločiti odgbVhdsti za «pismo vernikom», o katerem trdite, da ste ga pisal kot škof, od UdgoVbt--nosti za nastale posledice: tA posledice, ndstdle iž političnih, HC pa Iz Verskih naglbdv, Ne Uidite 'točiti tega dejanja od ostalih Vaših dCjartj, zaradi katerih stc tik Chi attimi imel ptivliegij biti upoštevan škof za časa fašizma in Mtišsoiinija v iiašpfotju z nékim drilglm škofom, napadanim baš od onih, k; so Varti odobravali; na drugi siiàhi ste V; iiiičt žalostite očitke od s lian i Vašega lastnega duhovništva. N| moj namen soditi, če so mugli oni duhovniki, ki sd Vam očitali, «HaVCSti ehb samo dejanje, ki bi bilo v nastrotju z resnico vere itd». Sem politični- in se borim samo pt-0t( po. Ptičarju, proti duhdvhChiu Vikiji «Lege nazionale», mešanice katoličanov in masonov, kriminalnih in odkritih rasistov. In — «kdor se čuti prlZadètéga, je kriv». Za časa italijanskega RiSot-gimeh-tà st», živela neki oče Bresciani IH nfck; Gioberti; za časa Vaše najsijajnejše dobe sta bila oče Eusebio in Don Marzari. Noben škof ne more zahtevati od vernikov, da vse šiiti imenovane enako spoštujejo in ča- stijo. Vem, da bodo napravili komunisti ha odgorhHi mestih vse, dn po-polhnma zadoste zahtevam cerkve; strgal; pa bodoartgelskiplašč žVolka ki bj zahteval biti nedotakljiv, zlorabljal pa verb v obrambo privilegija. Toda dovolj o tem! Tudi Vi priznavate možnost sodelovanja; saj pišete, da «komunist; in kristjani se. lahko srečajo». Morejo in morajo se srečati povsod, kjer se pokaže potreba lajšati revščino ali popravljati kakšno krivico, to tem pogosteje, kolikor se pogosteje srečuje ha cesti praktičnega spoznanja, da pdstojajo institucije in socialni odnošaji. Tem sfeupnitn nameram je možno zadostiti vsem zahtevam in Vsem težnjam v popolnem postenju. Na tej dentivi so se komunisti in katoličani skupno borili proti najbolj zverinskemu sovražniku človeštva, ki pa je Zgtidtiviha kdajkoli v preteklosti poznala, proti naeifa-šižmtt m kotično zapečatili to skupnost z žrtvovanjem svojih življenj -a skupno stvar, kar je Hajvetjl dokaz postenja m odkritosrčnosti njihovih mišljenj. Btetittam in tisočem dubtiVKlkOV moramo priznati čast, ker so se z.a časa naeitasiziba junaško zadržali; med teme Don Minzoni, ki ga ljudstvo postavlja v vrsto Malleoitija, oramseua, Amendnle, Hosselijev m drugih mučenikov. V vseh deželah imamo tudi danes neštete razveseljive primere takega bratskega sodelovanja; v deželah ljudske demokracije žrtvujejo množice odkritosrčnih katoličanov skupno s svojimi duhovniki združeni s kdihUhisti, da ustvarijo nov, bolj človečanski svet. Dartes strto lahko povezani v borbi za irt Ir pl za neodvisnost ljudstev, ogroženih po egoističnih skupinah, ki sanjajo o gOS,BbdarštVti nad svetom in ki pripravljajo novo vojno. s spoštovanjem V. viDAli B.S. — 7, t.tn. bom dal objaviti v «Il Lavoratore» ta pisma v celoti skupno s «pastirskim pismom» pod naslovom, ki ste ga označil m brez vsakega komentarja. Dne 4. junija je mons. Santin odgovoril. Gospod Vidali, ob nenadnem povratku s škofovske konference zaradi smrti svojega Ora. ta. rtajderti Vaše plslho od 3. junija. Nočem nadaljevati te razprave. Zaupam ražUrtinosti ih zvestobi ljudstva ki še bo seznanilo t mojim» pastirskim pismon tudi po Vašem dnevniku, da st bo thtiglo ustvariti sodbo ter uvideti vrednost Vaše nove nepotrjene «pomoči». Omenil sem, da se lahko srečamo, toda samo na poti resnice in poštenja. Resnica pa je, da škof ni politiziral niti pod fašizmom, niti pod Nemci, niti pod Jugoslovani, niti pod zavezniki, temveč je vedno ostal na strani pravice, na »tratti slabotnih ih zatiranih, na strani potrebnih. Pod fellžtttotti je branil BloVane -- liaS Siovahe — itokor doslej še nihče komuniste, bas knmumste iz skupine obsojencev po Posebnem sodišču (Tribunale speetalel; m éiàe. Mesto m Istra veste, da je škof napravil vse, kar je bilo v človeški meči To je resnico. Toda VI ne nameravate kreniti na to pat, Vidite Vi govorite o. «tesnem bratskem sodelovanju# med odkritosrčnimi katoličani z njihovimi duhovniki m komunisti v deželah ljudske demokratom, svet na fmetis samo neusmiljena preganjan ja, katerim jg izpostavljena cerkev, oziroma katoličani è njihovimi santi m duhovniki. in ne bas dame od nas. v svoji tastm skeftii prisostvujem dan *a dnem lent pregamanjem, Komu HftJ verjamem? Onemu, kar pravite Vi ali dejstvom, ki jih sam vidim? Delavci, tu so me pod nacističnim režimom slišali govoriti pri sv. Mar. ku jastto ut glasno, vedi! da sc nisem jzpremmjai. Bern otrok delavcev, kateremu «e kakor stalna in odkritosrčna težnja »menja ideai njihovega moralnega in materialnega dviga. ta ideal, ki bo prav gotovo dosežen. m mir v svetu ter «kladhošt ijuhnv so predmeti rndje molitve a Bogu, kateremu zgubam tudi Vas. da Vam podeli vse dobro. Prosu sem «Giornale di Trieste» da objavi ta naša pisma v torek, ko jih bo v celoti objavil, kakor pravite, tudi «Lavoratore. S spoštovanjem + ANTON SANTIN, škof. Trst, 4. junija 1949, proti nationalbu v KPJ TltOVa klika se trudi, da bi Jugoslavijo pretvorila v ognjišče političnih irt Vojnih provokacij proti ljudskim demokracijam in proti Sovjetski zvezi. Vedno pogostje, bolj premišljeno in bolj sistematično organizira obmejne incidente proti sosednim ljudskim demokracijam, Z ra-spihovanjem šovinizma v domovini noče zatreti bratske odnošaje s SZ ih ljudskimi demokracijami. Z zločinskim zaslepljenjem se je vrgla na razbijanje delavskega pokreta v sosednih ih dalnjlh deželah. Istočasno »e vedno bolj utrjujejo rame gospodarske m poiitičlie zveze z anglo-a-metiškiihi imperialisti. Med imperialističnim tiskom m Djiiasovim prh pagandomi aparatom je ustvarjeno tesno sodelovanje. Ta nam naglo, stroko m temeljito razkrinkuje Titovo kliko, kar pa hajprepričeValrteje razkriva njeno izdajalsko duio iC njeno šovinistično m proti sovjetsko delovanje, Prijateljstvo tn pomoč Sovjetske sveže sta glavni m odtegujoči oporišči razveja ljudskih demokracij m uspešnega i-asvoja njihove-ea sHeifiilštičrtega ttslrnja. Zaradi tega se Titova klika ne hram nik«ki!t umasanarij ih provokacij, d» očrni m kompromitira sovjetsko sveto, iti ln n,' ume pred milim ljudstvom II tudi p veri deželnim lluri. škili demokracij. Ka to jim kot o-šttovHo ideološko sredstvo služi btit-žoasha Titova klika se po prehodu ha nacionalistično stališče krčevito trudi, da bi izkoristila reakcionarne skupine m zaostale sloje ljudskih demokracij ter preko njih vHCzla V Vrste de-ibvnega pokreta nat-innalisem m ga z njim okužila. Mosa Piiade se postavlja po robu leninistični poiitikt vseh komunistov m delavskih partij ljudskih demokracij, ker one vodijo dosledno imito omejevanja m likvidacije izkori-«eevalskeia rasreda. Titova klika nastopa proti tej pravilni liniji m trdi, da so gesla proti kulakom le frazarije in šablone. Torej — zapostavljat] notranji razvoj socializma v deželah ljudske demokracije z otopevanjem in udu- Tri slike kažejo tri razdobja Budimpešte. Dva meseca So nacisti tn hjihuVi hlapci kljukasti križi branili Budimpešto, ki So jo lipreme-nili v trdnjavo. V pouličnih borbah je bilo razdejanih več kot dve tretjini hiš. Madžarsko ljudstvo pa je po osvoboditvi zbralo vse svoje sile ih pod vodstvom delavskega razreda in njegove Komunistične partije začelo obnovo Svoje domovine. Tri slike kažejo tri razdobja v žiVljehju madžarskega naroda. Prva slika kaže ulico v Budimpešti v trenutku najtežjih borb. Iz hišnih oken bruhajo plameni požarov, ki uničujejo bogastvo mesta. Druga slika kaže isto ulico in iste hiše nekaj dni po osvoboditvi. Zapuščeni konji in ruševine so na sliki in tak jč .bil izgled skoraj vsega mesta. Tretja sl Uta kaže isto ulico obnovljeno. Danes sta že obnovljeni dve tretjini tistega, kar je bilo o pustošeno Trt slike — troje razdobij v življenju dežele, ki napreduje. Kako pa gre obnova na Svobodnem tržaškem ozemlju? Pri naš obnavlja tisti, ki ima denar. Na STO obnavljajo kapitalisti. Obnavljaj! svoje žepe. Blagor ljudstva ln njegova žlvljenska ravan jim nista mar. Dosedanji Občinski Upravniki so bili verni hlapci tujih in tukajšnjih izkoriščevalcev, zato nišo do danCs naredili skoraj ničesar, da bi pospešili obftnve v korist ljudstva. Ruševine iz časa vojne so vidne še poVsod: v Trstu in po vaseh. V dosedanji občinski upravi so sedeli demnkrščatil na Vodilnih mestih, a njim ob strani liberalci, socialisti (Sai-agatoVeD itd. V okoliških občinah je sedala na občinskih stolčkih Slovenska demokratska sveža, ki ravnotako ni naredila ničesar V korist ljudstva, nego je skrbela le, da se zrine h koritu, ob bok tu jih izkoriščevalcev. Tri slike, troje razdobij. Slike madžarske obnove kažejo družbo, ki napreduje. Kakšna pa je slika v obnovi Jugoslavije? Tito sam je v govoru, ki ga je imel na «kongresu» KP Hi-vaške povedal v pogledu stanovanjskih prilik v Jugoslaviji, da morajo delavci marsikje ležati na slami, v barakah brez luči in brez tekoče vode. Kardelj pa je povedal ha kongresu KP Slovenije, kakšno je stanje V prehrani. Kulaki (vaški bogataši) imajo v rokah glavne tržne viške: kruh, mast in meso, vse tisto, kar manjka delovnim množicam. Babičeva klika, verni hlapec beograjskih izkoriščevalcev obljublja zlata nebesa onemu, ku bo volil zanjo. Tržaško ljudstvo predobro pozna pekel, ki so ga uvedli s svojim izdajstvom beograjski zločinci v Jugoslaviji. Njihovim votivnim obljubam ni mogoče verjeti. Kato bodo Slovenci glasovati za Komunistično partijo, oziroma SIAU. Sevanjem razredne borb«! Umakniti izpod udarca in očuvati izkoriščevalske razrede — t« je «linija*, ki nujno sledi jz nacionalistične in an-timarksistične ideologije titovcev. Nacionalizem v ljudskih demokracijah odbija ost, ki je naperjena pro. ti izkoriščevalskim razredom in pospešuje ustvarjanje «harmoničnega» sodelovanja med nasprotnimi razredi. Baje zaradi tega, ker so izkbri-ščevalski razredi «prerazViti», da vstopajo tudi oni «iz dobre Vdijes v neko titovsko «socialistično» obnovo, nastopa Titova klika t buharističfio iinijrt zahikanja razredne borbe, o-tmmit razredne borbe, in pridigu-Je — v resnici samo ha novo pogt-é-va — gnila desničarsko — oportunistična gibanja. Potom širjenja nacionalističnega sti-tiba se fittivi klika trudi izvleči katehikdli ljudsko detti tikracijo i* »oeiallsllčttl /tonte, Žato Izstopa Titova klika Odkrito kot zagrizen sovt-alfti* sovjetske zveze. Naeiiifiaiižent je ideološke šredstfd v tofcah imperialistov za zaustavljanje m razbijanje gradnje sneialtzttta v ljudskih deitiHikraetjah. Titova kitka se t tudi, da td napravi. Čemu tb? Glavna ovita iZpreihlHjdHjg Jugoslavije v bazo vojnih tn pdtitioiih provokacij v korist antenskih imperialistov je globoko antifaSističnu razpoloženje vseh jugosluvanikiH narodov. Uspehi ljudskih demokracij, njihovo bratsko sodelovanje, nesebična ih vsestranska pomoč, ki jilti jo Hudi BdVjetska zveza — vse to jastio prikazuje Vso škodo, ki jo je TitoVa klika težko prizadela Jugoslaviji, izpostavljajoč jo ekOtiOmskemu ih potitičrtemu pritisku irt rrstieinu ogrožanju neufviSndsll od stram imperialistov s tem, da ju je odcepila od SoVjetske zveže ih SOčia lističtib fronte, izredno nagli m zmagoviti razlitij ljudskih tietndkrdeij pa jasno razkrinkujeta izdajstvo Titove tolpe in strašni položaj v katerega je ta vrgla Jugoslavijo. Zato trepeče Titova klika pred na-daljnimi uspehi ljudskih demokracij jn podpovzema vse, da ošibi fronto socializma. Ne čudimo se torej, da je stopila na osnovah buržoaznega nacionalizma stoječa Titova klika tako naglo tla odkrito trockistično stališče. Poskusi razbijanja socialistične fronte, poskusi dUšehja ugleda avtoritete Sovjetske zveze in namera, da se izroči krempljem angio-amer iškega imperializma — jo je današnje delovahje trockistične bande Tita, Ran-koviča, Kardelja in Djilasa. Postopoma se danes javno očrtujV jugoslovanskim narodom vsa globina izdajstva Titove klike in njena popolna nemoč. Pokazalo se d» je ta banda zaman računala na pdVampi-rjenje buržoaznega nacionalizma v ostalih komunističnih in delavskih partijah. Pravilna usmeritev teh partij je razkrinkala «šplošnanarod-ne», vsem razredom sk-adne «perspektive» buržoaznega nacionalizma in razbila nosilce demooportunistič-nega, nacionalističnega gibanjg. Borba proti buržoaznemu naciona» lizinu id dosledni razvoj proletarskega internacionalama bosta očvrsti-la fronto miru v svetu in obvarovala izgradnjo socializma v ijudskitt demokracijah. Po tej poti pojde tudi zmagovita Nova Kitajska. Skupno i Sovjetsko zvezo, pod vodstvom Komunističnih in delovnih partij na čelu i Vsezvezno Komunistično Partijo (boljševikov), bodo ljudske demokracije in Nova Kitajska neutrudljivo ojačevale stališče frónte mirti z nadaljnim ojačevanjem in razvojem svoje gospodarske m vojašk# obrambne sile. Bod praporom Socia, lističnega patriotizma sta Sovjetskd zvezo obkolila neporušljlva zvez» in prijateljstvo mnogih narodov jn držav. Jugoslovanski komunisti jn vsi pošteni patrioti nudijo vedno odločnejši odpor proti buržoaznemu nacionalizmu m trockizmu Titove klike. Zaradi težavnega notranjega položaja pričakuje Titova klika zamah rešitev v nekem čudežu in se poglablja v blatu in zmotnih laži ter krvavih provokacij. Titova klika je obsojena na propast irl njena propast je brezpogojno neizbežna. Jugoslovanski komunisti bodo podvzeli vse, da se čim bolj pospeši in čim hitreje izvrši čiščenje trockistov V Komunistični partiji Jugoslavije. lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllillllllllllllllllN £e§*t§ nuli u d tunu vi uti Slišal sem b tistem času govor debelega gospoda. Dolg govor ji bil meni pa se je zdelo, da slišim eno samo besedo.1 «Domovina, domovina, domooida....» «Lepa naša domovina... čast in blagor naše domovine... vse ea dopino... kri do zadnje kaplje za domovino... na boj ia domovino...» Ko je nehal in je bil truden, sem vprašal soseda: «Kdo je ta spoštljivi in debeli go. Spod?» Sosed se je zasmejal in je odgovoril: «Troje hiš img v mestu in tudi zunaj mesta lep kos domovinej sinovi pa so mu preskrbljeni tako vare no, da ne bodo marširali!» «Pa je tekel: vse za domovino!» — «Sdj ni mislil svojega bogastva !» «Pa je rekel: kri za domovino!» — «Sij ni mislil svoje krvi !» POjdem in povprašam tiste, ki so marširali skozi blato; tiste, ki so nosili tornislre, ter njih spremljevalce: «Kje je vaša domovina?» fa bodo odgovorili po brsti: «Lani je nemška zemlja pila mojo kri, tir ja la moj davek: letos pije fa tir jz»