Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertb (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina . plačana v gotovini NOVI UST Povečana izdaja 80 lir NAROČNINA: četrtletna lil' 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 592 TRST, ČETRTEK 7. APRILA 1966, GORICA LET. XV. <>* -tčvv ,., t iJkvA Ji ir:?-'lu- • / .•* w -v ; * ^idk-$T rsJpi -j #Pomlad v Istri« fto Mario Magajna II NOVI LIST ii vošči vesele relikt tnočne praznike vsem svojim naročnikom, bravcem, sodelavcem in vsem Slovencem \Js tajska (nvsc-t’ £dvawd Jfoc6eA Ko se je skoraj pred dva tisoč leti Jezus na judovski sveti gori nenadoma spremenil pred svojimi učenci, jim je rekel, naj nikomur ne povedo, kar so bili videli, dokler »od mrtvih ne vstane«. Napoved vstajenja je bila takrat tako tuja in grozljiva, da so se učenci upravičeno »vpraševali, kaj bi to bilo, od mrtvih vstati« (Mr, 9, 10). Ko pa se je uresničila in je Jezus po svoji smrti na križu tretji dan dejansko vstal iz groba, je to nezaslišano dejstvo postalo temelj novega verovanja. Kdor je začel živeti iz vere in ljubezni, je tudi začel upati, da bo po smrti vstal k novemu življenju in s c združil s Kristusom. Apostol Pavel je vstajensko misel poglobil: ko bo smrt »pokončana kot zadnji sovražmik«, se bo vesolje preobrazilo, nastala bo polnost vseh stvari in z njimi nova bit. Tako je zgodovinsko dejstvo zadobilo v Pavlovih pismih nadnaraven in kozmičen po. men. Spremenjenje na gori in vstajenje od mrtvih sta dokazala, da je snov zemlje in človeka sposobna nedoumne preobrazljivosti. Poslej je duh krščanstva prebujal v človeštvu čut za odprtost in napredovanje, za tveganje in svobodo, za ekstazo in ustvarjanje. Začela se je zgodovina, z njo pa se je odprla neznanska dimenzija prihodnosti. Vstajenska misel ni oznanjala krščanstva kot nazor ali religijo, ampak kot novo resničnost. Koprnenje po novem je utemeljilo kulturo in tehniko, večvrednost in absolutnost, junaštvo in svetost. Vse kaže, da v tem smislu prihaja tudi danes ura krščanstva: krepi se pomen zemeljskosti, izraža se nova dimenzija smrti, človeštvo teži po integralni prihodnosti. Krščanski misleci odkrivajo samostojnejši in polnejši smisel zemeljskosti. Snov ni več amorfna in inertna masa, ki je med seboj le vzročno povezana, ampak je dramatično polje silnic, ki težijo v zgoščevanje, zbranost in zavest. Vse, kar je, je razvojna smer naprej in navzgor, vedno bolj sestavljena snov in vedno bolj zavestna zgodovina. S sunkom v duhovnost se je snov najvišje zjedrila v človeku, kjer ustvarja sintezo biti in dejanja. Človek postaja nosilec nenehne geneze in brezpogojnega odločanja, središče razvojne konvergence in radikalne ljubezni. Bog se mu vedno bolj približuje v bližnjiku, večnost postaja navzočnost v sedanjosti. Snovni činitelji se odkrivajo tesno povezani s sistemom notranjosti. Nihče se ne more vključiti v prihodnost, če se ne poenoti z ve- Izjava Slovenske skupnosti RADIO • NEDELJA, 10. aprila, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Giovanni Croce: Cantate Domino; Pier Luigi da Palestrina: O bone Jesu; Jacobus Gallus: Haec dies; Wolfgang Amadeus Mozart: Maža št. 14 v c duru, K 317, za soliste, zbor in orkester (imenovana Maša kronanja); 11.15 Oddaja za najmlajše: »Klic po očetu«, mladinska radijska igra (Zora Piščanc); 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 15.00 Pomladne pesmi; 15.30 »Trop brez zvoncev« (Janez Jalen). Igrajo člani RO; 17.45 Zabavni orkestri in ansambli Radia Trst; 18.30 Stanko Janežič: »Romarska pot« - Novela; 18.45 Orkestralne suite; 19.15 Nedeljski vestnik; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: V starih časih (»Na uozem«); 22.10 Pevci in glasbila. • PONEDELJEK, 11. aprila, ob: 9.30 Franz Schubert: Missa solemnis (D. 678) v as duru za soliste, zbor in orkester; 10.15 Harmonija zvokov in glasov; 10.50 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v c duru, op. 15; 11.30 »Pesmi in črtice za Veliko noč«, izbral Martin Jev-nikar; 15.30 Koncert mladinskega zbora iz Trnovega pri Ljubljani; 16.00 »Janko in Metka«. Otroška spevoigra (Saša Škufca). Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 18.30 Simfonične skladbe ruske Petorice; 19.15 »Pisanice in pirhi« (Franc Orožen); 19.30 Zabavali vas bodo: orkester Berta Kampferta, Miranda Martino in pianist Stanley Black; 21.55 Gaetano Donizetti: »Roberto Devc-reux«, lirska tragedija v treh dejanjih. • TOREK, 12. aprila, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: V starih časih: »Na uozem«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja (Danilo Lovrečič); 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčax; 23.05 Nova glasba. • SREDA, 13. aprila, ob: 11.35 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s po-slušavkami: 17.25 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Klavirska' glasba; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi: 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.50 Knjižne novosti: »Mimi Malenšek in niena' knjiga „Minuta molka’’« — ocena Martina Jevnikarja. • ČETRTEK. 14. aprila, ob: 12.15 Znanost in tehnika; 17.20 Italijanščina no radiu; 18.30 Klasiki modeme glasbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlaiše: 21.00 »Saboterji«, radijska drama (Aleksander Merodič). Igrajo člani RO.; 22.30 Slovenski solisti. Sopranistka Ilcana Bratuž-Kacian. pri klaviriu Silva Hrašovec. • PETEK. 15. aprila, ob: 11.35 Radio za šole (za drugo stopnio osnovnih šol): 12.15 Pomenek s po-slušavci: 17 25 Radio za šole (za drugo stopnio osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem, radijska poljudna enciklopedija; 18.30 Znani dirigenti in skladatelii v Trstu; 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze - Marjan Bajc: »Predstavnik francoskega prosvetljenstva enciklopedist J. B. d’Alembert«; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Benedetto Croce in idealizem v Italiji - Nor-bcrto Bobbio: »Politične in kulturne razmere v dobi idealizma«. c SOBOTA, 16. aprila, ob: 12.00 Kulturni odmevi; 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste; 17.20 Skala in ladia. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Martin Kranner); 18.30 Panorama jazza; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Vokalni kvintet, vodi Humbcrt Ma-molo; 21.00 Za zmeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 10. aprila, nedelja: Velika noč, Marico 11. aprila, ponedeljek: Vel. poned., Filip 12. aprila, torek: Lazar, Savica 13. aprila, sreda: Ida, Jarmila 14. aprila, četrtek: Valerija, Justin 15. aprila, petek: Helena 16. aprila, sobota: Boža. Benedikt Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Svet Slovenske skupnosti je na seji dne 4. 4. 1966 razpravljal o predlogu za državni zakon o kazenskih določilih za zaščito narodnih manjšin, ki ga je vložil deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Skerk ter odobrila deželna zbornica. Svet Slovenske skupnosti izreka priznanje predlagatelju dr, Skerku, deželni vladi, ki je njegov predlog osvojila, in deželni zbornici, ki ga je odobrila z veliko večino 53 glasov. Hkrati izreka željo, da bi vlada ta zakonski predlog čimprej predložila rimskemu parlamentu v dokončno odobritev. Dežeini' predlog za državni zakon o kazenskih določilih za zaščito narodnih manjšin je doslej največji politični uspeh, ki smo ga dosegli Slovenci. Če ga bo sprejela rimska vlada, bo v bodoče kaznovan tudi tisti, ki bo sramotil Slovence ne samo kot posameznike, ampak tudi kot pripadnike slovenske narodne manjšine. Svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da je deželna zbornica med razpravo in zlasti z izglasovanjem zakonskega predloga priznala, da smo Slovenci narodna manjšina, katero je treba zaščititi na osnovi temeljnih ustavnih določil in naravnega prava. To priznanje je posebno važno, ker bo služilo kot osnova vsem nadaljnjim borbam za dosego naših narodnih pravic v deželnem in državnem merilu. Svet Slovenske skupnosti želi ob tej priliki opozoriti širšo slovensko javnost na nekatere ugotovitve, ki so prišle na dan med razpravo v deželni zbornici, in na stališča, ki so jih zavzele razne stranke do Slovencev. Za zakonski predlog so glasovale vse stranke razen liberalcev in misovcev. Liberalci in misovci so Slovencem v Italiji odrekali značaj narodne manjšine. Da smo Slovenci v Italiji narodna manjšina in da nam gredo ustrezne pravice, so utemeljeno dokazovali zlasti krščanskodemokratski svetovalci Ginal-di, Ramani in Stopper. Prvi je obdelal to vprašanje s pravne strani, ostala dva pa zlasti s stališča naravnega prava in krščanskega; socialnega nauka. Vsi so priznali, da imamo Slovenci kot narodna manjšina pravico do obstoja in ohranitve, do razvoja in občevanja z drugimi narodi. Poudarili so, da mora država od nas zahtevati lojalnost, mora nam pa tudi priznati in dati vse pravice, ki nam gredo kot narodni manjšini. Ta načela pomenijo zmago programskega stališča Slovenske skupnosti, ki je naslednje: Slovenci v Italiji smo narodna manjšina. Naši manišini ie treba priznati, da ie subiekt in ne obiekt tudi v političnem življenju. Biti subjekt se pravi, sam odločati o lastni usodi. Če drugi odločajo o n'ej, smo njihov objekt ali predmet. Če sami odločamo o njej, moramo imeti organ, preko katerega izpričamo kot- subjekt svoio samobitnost. Ta organ je slovensko politično predstavništvo, sestavljeno iz slovenskih političnih skupin z lastnim vodstvom. Iz tega nujno sledi, da moramo Slovenci v ltali'1 imeti lastne politične orga-nizaciie. ako se nočemo odpovedati bistveni lastnosti narodne samobitnosti, to je lastnemu političnemu predstavništvu, ki je edino učinkovito politično sredstvo v boju za naš narodni obstoj. To so temeljne točke slovenske politike, ki i!h je v svoiem govoru obrazložil svetovalec Slovenske skupnosti Skerk med razpravo v deželni zbornici in dodal, da Slovenci zaradi tega ne silimo v nikakšno izolacijo, ampak smo za odprt dialog in sodelovanje z italijansko večino preko političnih predstavništev. Slovenska skupnost je torej med razpravo v deželni zbornici dosegla več kot odobritev zakonskega predloga o kazenskih določilih za zaščito narodnih manjšin. Dosegla je, da Krščanska demokracija (Ramani) odklanja misel na tiho asimilacijo Slovencev ter nam priznava pravico do lastnega političnega predstavništva prav zato, ker smo narodna manjšina. In ta uspeh bi utegnil pomeniti važen mejnik ter velik korak naprej v boju za do-j sego naših pravic in trajnega miroljubnega | sožitja med tu živečima narodoma, —0— Vstaj enaka misel (Nadaljevanje s 1. strani) soljeni in zgodovino in če ne pridobiva hkra ti na zavestni notranjosti. Zato sodobni teologi razodevajo, da človek ne bo premagal smrti z biološko zmago nad njo, pač pa prav s procesi ponotranjenja. kajti smrt ni nič drugega kakor totalno ponotranjenje. »Kdor se hoče najti, se mora zgubiti.« Izguba individualnega telesa ne pomeni izgube razmerja do snovi, ki se je Bog z njo počlovečil, človekovo vstajenje se namreč dogodi neposredno po smrti in takrat stopi umrli v višje in svobodnejše razmerje do vse snovi, razširi se na vse vesolje Kakor se svet s porabo spreminja v človeka in kakor se človek s porabo spreminja v notranjo osebo, tako se notranje zbrano bitje s smrtjo spremeni v večnega sonosilca absolutnega. Nobena energetična poraba se ne izgubi v nič, temveč se preobrazi v višjo kvaliteto stvarstva. Smrt in vstajenje sta torej tesno povezani. Kdor umre, vstane k novi, sublimiranej-ši resničnosti, kajti smrt in vstajenje sta enotno dejanje preobrazbe in napredovanja v absolutno prihodnost. S smrtjo stopi človek na višjo stopnjo svoje biti, ločitev od telesa je pogoj absolutnega napredka snovi in duha. Vsaka smrt je nov stvariteljski delež k višje organizirani resničnosti, novo osredotočevanje odrešenjskega procesa .Bistvo vstajenja od smrti je torej v nastajanju sintez, ki se z njimi človeška resničnost vzdiguje h Kristusu, viru vseh sintez. Vsta-jenska vera krščanstva je vera v absolutno prihodnost, ki je po svojem značaju že navzoča resničnost vse povzemajoča večnost. Sodobna krščanska teologija odkriva tako svojo prvotno kozmološko podobo: Kristus, prvorojenec, ne gleda nazaj, ampak naprej, povzema vse stvarstvo vase in ga dinamizira v odrešenjski proces, nazadnje pa bo vse odrešene ljudi združil v enem samem telesu s seboj in se izročil svojemu Očetu. Velikonočni praznik ni le spomin na Jezusovo osebno zmago nad smrtjo, ampak je praznik vesoljnega preobražanja stvarstva, praznik rastoče bližine med zemljo in nebom, snovjo in duhom ter med človekom in Bogom. Spominjajmo se torej, da vstajenje telesa pomeni poveličevanje snovi in poboževanje naše biti, kajti Bog »ni Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi živijo« (Lk, 20, 38J. Merilo v politiki je svoboda Na 23. kongresu sovjetske komunistične partije se dogajajo čudne reči. Ena izmed njih je ta, da skušajo dokazati voditelji Sovjetske zveze in partije pravilnost svoje politike z učinkovitostjo sovjetskih vesoljskih poletov in sovjetskega orožja. Tako so prav za kongres pognali v vesoljski prostor »Luno 10«, da kroži okrog Lune. Sovjetski obrambni minister pa se je na kongresu pobahal z učinkovitostjo sovjetskih atomskih podmornic, ki so v skupini obplule zemeljsko oblo, ves čas pod vodo. VEDNO SO DRUGI KRIVI Istočasno so morali predstavniki sovjetske vlade in partije v svojih poročilih na kongresu priznati, da sovjetski petletni načrti ne funkcionirajo, kakor bi morali, in da je občutiti velike pomanjkljivosti zlasti v poljedelstvu. Sedanjih pomanjkljivosti v tem najšibkejšem sektorju sovjetskega gospodarstva je kriv seveda Hruščov. On je dolžil za pomanjkljivosti, ki so se takrat kazale, Stalina in njegove načrtovavce. Tisti, ki bodo še prišli, bodo dolžili sedanje oblastnike. Dejstvo pa je, da pravilnosti, poštenosti ali nepoštenosti kake politike ni mogoče dokazati z učinkovitostjo vesoljskih raket in atomskih podmornic, ampak s stopnjo svobode in zadovoljstva ljudstva in s stopnjo gospodarske blaginje • in učinkovitosti. OPRANE PODMORNICE IN NEOPRANA SRAMOTA Ruski umetni sateliti ne bodo spravili s sveta deistva, da sta bila dva pisatelja sramotno obsojena, ker sta si upala kritizirati razmere v sovjetski državi, in da je več drugih tudi v ječi ali pa podvrženih pritisku in preganjanju, ker njihovo mišljenje ni všeč državni oblasti. Te sramote tudi atomske podmornice ne bodo sprale s sovjetske oblasti, pa naj še tolikokrat pod vodo obplujejo svet. Sovictski partijski veljaki bi napravili veliko boljši vtis na lastne narode in na ves svet, če bi na partijskem kongresu končno naznanili, da so izpustili in rehabilitirali Si-njavskega in Daniela, izpustili iz ječe Brod-skega in druge, dovolili več kulturne in politične svobode in končno ozdravili sovjetsko noliedelstvo. To bi svetu in sovjetskemu ljudstvu gotovo mnogo bolj imponiralo kakor zavrti jaji »Lune 10« okrog zemeljskega satelita in navzočnost kar devetih kozmonavtov na kongresu. Ta kult kozmonav-stva v službi politične propagande že presega meje dobrega okusa in pameti. »MIRNI AMERIČANI« V VIETNAMU v drugi strani pa postavljajo tudi Združene države zaupanje zahodnega sveta na Irdo preizkušnjo, ki nima ravno pozitivnih rezultatov zanje. Demokratični svet na primer ne more razumeti, zakaj tako trdovratno podpiraio v Južnem Vietnamu protiljud-sko generalsko diktaturo in se ne zmenijo za upravičene težnje vietnamskih množic Po večji svobodi političnega življenja in po demokratično izbrani vladi. Sedanja južno-yietnamska generalska vlada očitno dokazuje svoj barbarski značaj, med drugim s tem, da odreja mučenja ujetih vietkonških gverilcev in uprizarja javne usmrtitve v središču Saigona. Pred kratkim so na živilskem trgu v Saigonu javno ustrelili kitaj- skega trgovca, ki je bil obdolžen črnobor-zijanstva, vpričo njegove žene in osmih majhnih otrok. Pri tem pa obstoja sum, da so se generali samo polakomnili njegovega denarja in da jim ni bil všeč kot Kitajec. Američani vse to mirno gledajo in — odobravajo. »RUBY« SE IMA PREDOBRO Ameriška demokracija se tudi vse predolgo obotavlja, da enkrat za vselej reši svoje »črnsko vprašanje« in da črncem nt le teoretično prizna polne državljanske pravice, ampak da pokaže tudi resnično voljo, da jih uveljavi. Sprejemanje zakonov, ki jih nihče ne vzame resno, niti državna oblast, pa je čista demagogija, ki se ji lahko reče tudi izigravanje ali nepoštenost. Ta pa je v formalno demokratični državi še grša kot v diktaturi. Prav tako izigravajo Združene države tudi pravico do samoodločbe narodov v svetu in jo podrejajo samo svojim državnim interesom ali interesom mogočnih ameriških finančnih skupin. Svet tudi še vedno ne ve, kako je bilo pravzaprav z umorom predsednika Kenne-dya, kdo ga je umoril in zakaj. Te dvome potrjuje dejstvo, da se ima Oswaldov morilec »Ruby« kar predobro in da je bila njegova smrtna obsodba gola burka. Očitno je dobro opravil svojo nalogo, in tisti, ki so mu dali naročilo in postavili Oswalda zvezanega predenj, ga niso pustili na cedilu, ker drugače bi drugič težko našli koga, da ni opravil zanje kako težko nalogo. Svet vsekakor ni tako slep in omejen, kot si predstavljajo gangsterji ameriške politike in finance. STRAŠEN SUM Najhuje pa je prizadela vse tiste, ki vidijo v Združenih državah vodilno demokracijo sveta, novica, da so zahtevali advokati, ki so svoj čas branili enega izmed ob- sojencev v procesu Rosenberg, da bi si smeli ogledati original risbe z načrtom atomske bombe, ki je bila baje izdana Sovjetom. Sumijo namreč, da je risba falzifikat in da sta bila Rosenbergova tako po krivici obsojena in usmrčena, eden od soobtožencev pa obsojen na 30 let ječe. Na novo hočejo pregledati tudi zapisnike o obtežil-nih izjavah Davida Greenglasa, nakar bodo zahtevali revizijo procesa. To potrjuje sum, da je bil proces proti Rosenbergovima uprizorjen iz nepoštenih razlogov, ki so ostali skriti. Toda poštena demokracija se ne bi smela posluževati takih sredstev. Noben, tudi najboljši namen, jih ne posveti. PREVELIKO KOPIČENJE OBLASTI IN DENARJA Oba primera, sovjetski in ameriški, pa dokazujeta, da prihaja v takih ogromnih državnih kolosih, kot sta Sovjetska zveza in Združene države, do velikanskega kopičenja politične in finančne moči v rokah majhnega števila ljudi, ki so bodisi sami formalni predstavniki oblasti, kot v Sovjetski zvezi, ali pa so to anonimni ljudje, kot v Združenih državah, ki za kulisami potegujejo vrvice in izvajajo pritisk na predstavnike države in sodstva. V takih ogromnih državah bi morali biti na vodstvu samo geniji in svetniki, da bi bili kos svojim nalogam. V resnici pa so na vrhu, kot povsod, le navadni povprečni ljudje, ki največkrat niti ne pridejo do vrha po zaslugi lastnih sposobnosti in demokratične selekcije, ampak jih dvigne kvišku pritisk skritih interesov. Spričo tega predstavljajo srednje in majhne demokracije samo nujno protiutež v svetu tem kolosom v oblasti skritih sil, ki se boje demokratične kontrole, in zato je vloga takih demokracij vedno aktualna tudi v našem času. Se nekaj podatkov o prebivavstvu v Sloveniji 2. letošnja številka »Mesečnega statističnega pregleda SR Slovenije« prinaša izpopolnjene podatke o naravnem prirastu pre-bivavstva v Sloveniji v lanskem letu. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo stanje lani celo boljše, kakor je bilo prvotno javljeno in kakor smo tudi mi navedli v uvodniku ene prejšnjih številk N. 1.: »Zdravje slovenskega naroda«. Po teh podatkih je znašala lani rodnost v Sloveniji celo čistih 19 živorojenih otrok na vsakih tisoč prebivavcev in ne samo 18,8, kakor je bilo javljeno v 1. letošnji številki omenjenega »Pregleda«. Upoštevajoč vse smrtne primere je znašal naravni prirast lani v Sloveniji 9,2 na tisoč prebi-vavcev. Porok je bilo 9,3 na tisoč prebivav-cev, (ločitev pa 119,4 na vsakih 1000 porok). Iz drugih republik Jugoslavije se je priselilo lani v Slovenijo 10.348 ljudi, tja pa se je odselilo iz Slovenije 4796 ljudi (v glavnem najbrž delavci z juga, ki so se vrnili nazaj domov). Prebitek priseljenih v Slovenijo z juga je znašal torej lani 5552 ljudi. število priseljenih iz južnih republik v Slovenijo se vsako leto nekoliko poveča. Računajo, da se je v 20 letih priselilo v Slovenijo z juga od 60.000 do 70.000 ljudi. Računajoč pa tudi tiste, ki so se rodili pri- seljenim družinam v Sloveniji, se lahko računa, da znaša danes število »južnjakov« v Sloveniji okrog 100.000. Natančnega števila ni mogoče ugotoviti, ker se v Sloveniji ne episuje več podatek o narodnosti novorojenčka. Te številke so važne v toliko, ker kažejo, da število prebivavstva Slovenije še ne pomeni, da je v Sloveniji toliko Slovencev. Upoštevajoč tudi narodne manjšine živi morda danes v Sloveniji 1,530.000 do 1,540.000 Slovencev, celotno število prebivavstva pa znaša 1,660.092. Da se je rodnost v Sloveniji v zadnjih treh letih zvišala od 17,6 v 1. 1960 na 19,0 v 1. 1965 je nedvomno precej pripomoglo tudi prizadevanje slovenske duhovščine in posebno škofov, ki vedno spet opozarjajo ljudi na svetost človeškega, tudi še nerojenega življenja. Pa tudi zdravstvene oblasti in tisk so začeli opozarjati ženske na škodljivost splavov. Kot kažejo statistični podatki, to prizadevanje vendarle ni bilo zaman. V Sloveniji se začenjajo spet množiti družine z več otroki, četudi še vse prepočasi. Da ima Slovenija še dovolj kruha zanje, dokazuje ravno priseljevanje ljudi z juga, ki si iščejo v Sloveniji boljši kruh. •m* V spomin plemenite slovenske m si ter c Te dni je umrla v tržaški bolnišnici u-gledna slovenska mati in žena, gospa Zora Bajc roj. Terčon, od Sv. Magdalene. Doživela je komaj 61 let. Bila je poznana in priljubljena ne le v svoji okolici pri Magdaleni, kjer je živela s svojo družino, ampak tudi v drugih slovenskih katoliških krogih v Trstu, ki so jo cenili zaradi njene požr-tvovavnosti, dobrote in zavednosti. Tudi v pogledu narodne zavednosti je bila svetel vzgled Slovenke, kar je dokazala zlasti s tem, da je vzgojila vseh svojih pet otrok v resnično dobre in zavedne Slovence, ki se ne boje tudi v javnosti nastopati za slovenske ideale. Niti fašizem ji ni mogel vliti strahu in je tako prezirala fašistično nasilje, da se v njeni družini ni niti v najhujših letih spregovorila italijanska beseda, tako da so se njeni otroci naučili italijansko samo zunaj, v nasprotju z mnogimi o-portunisti, ki so iz strahu celo doma z otroki govorili italijansko. Rojena je bila v Gorjanskem na Krasu pri Komnu, kjer je bil rojen tudi narodo-pisec Štrekelj. Še kot mlado dekle je prišla v Trst in se poročila 1. 1935. Imela je z možem Karlom, ki je delal v tovarni strojev CRDA, pet otrok in jih vse vzgojila v dobre ljudi in zavedne Slovence. Vsem je tudi omogočila študij, kar jo je stalo dovolj žrtev. Kljub temu, da je morala skrbeti za dom in številno družino ter ji ni doma nikoli zmanjkalo dela, pa je vendarle našla tudi še čas za druge in je rada po- magala, kjerkoli je bilo treba, za dobro stvar. Posebne zasluge si je pridobila za mladino, ki ji je bila posebno pri srcu, s tem, da je hodila pomagat kot kuharica vsako poletje v kolonije Slovenske dijaške zveze v Ukve, Žabmce ali na Tinji log. Tako so jo poznali mnogi iz mlade slovenske generacije. Osebno je bila izredno plemenita žena in je imela odprto srce za vse potrebne, če je prišel revež na njena vrata, ga je prijazno sprejela in mu postregla z enako skrbjo in prijaznostjo, kakor vsakemu drugemu gostu. Ta njena prijaznost in ponižnost sta bili značilni lastnosti njene osebnosti in sta bili pri njej tembolj očitni, ker ju najdemo pri tako maloštevilnih ljudeh. Njena smrt je bridko prizadela vse, ki so jo poznali in cenili, v njeni družini pa je pustila nenadomestljivo vrzel. Toda spomin na plemenito mater bo, upamo, njenim trem sinovom in dvema hčerkama v tolažbo in spodbudo v vsem njihovem življenju. Na zadnji poti 22. marca na tržaško pokopališče pri Sv. Ani jo je pospremilo veliko ljudi, tisti, ki so jo osebno poznali, pa tudi mnogi drugi, ki so jo poznali le po 1 slovesu njenih del in njene krščanske in I slovenske požrtvovalnosti. Možu in sinovom Dragotu, Marjanu in Pavlu in hčerkama Petriči in Anici, ki so si že pridobili ugled v tukajšnji slovenski javnosti, vsak na svojem delovnem področju, izražamo naše globoko sožalje. V SPOMIN Prijatelji g. Marjana Bajca so /brali v spomin I na njegovo pokojno mamo znesek 10.000 lir, v dober namen. Znesek so poklonili za odplačilo dolga ] za dom Slovenskega kulturnega kluba v ulici Do-I nizelti 3. Proti novim razlastitvam v Dolini številni lastniki zemljišč iz Doline, katerih zemljišča spadajo v tako imenovani IH. seznam, so te dni dobili pismene vloge, iz katerih izhaja, da hočeta EPIT in SIOT razlastiti tudi omenjena zemljišča. In to kljub temu, da sta se obvezali, da bosta omenjena zemljišča pustili pri miru. Ker smatra, da gre v tem primeru za važno načelno vprašanje, je svetovavska skupina Slovenske skupnosti v občini Dolina poslala županu pismo, v katerem zahteva izredno sejo občinskega sveta, da protestira proti nameravanim razlastitvam. Predlagana protestna resolucija pravi med drugim, da »ta zemljišča niso potrebna za gradnjo naftovoda in da tudi ne obstojajo načrti za kaka javno koristna dela na teh površinah. Občinski svet tudi ugotavlja, da gre za j zemljišča v neposredni bližini vasi, ki so j postala življenjsko pomembna za domače ' prebivalstvo, zlasti spričo razlastitve že obširnih površin. Taka skrčenja površin, ki jih je utrpela dolinska občina zlasti zaradi lanskih razlastitev, nikakor ne opravičujejo cen, ki jih zdaj ponujajo razlastitelji. —e— LEP USPEH LISTE »ADRIA« V ponedeljek, 4. t. m., so se na tržaški univerzi zaključile volitve novega študentovskega sveta. Tudi na letošnjih volitvah je med drugimi nastopila lista slovenskih akademikov Adria, za katero je bilo oddanih 77 glasov, s čimer je prejela 1 predstavnika v študentovskem svetu. Za to listo je bilo oddanih 24 glasov več kot lani, kar pomeni, da je njen program življenjski in da se z njim strinja lepo število slovenskih akademikov. Zastopnik liste Adria v študentovskem svetu bo akademik Mezgec. PREDAVANJE O MANJŠINAH Deželni svetovavec odvetnik Alcaldo Gi-naldi, ki pripada krščanskodemokratski stranki, je imel v četrtek, 31. marca, v študijskem krožku »Rizzatti« v Gorici predavanje o temi: »Pomen pobude deželnega sveta v korist narodnih manjšin«. Gre za znani predlog državnega zakona, ki ga je predložil predstavnik Slov. skupnosti dr. Škerk in ga je deželni svet odobril z veliko večino. Dr. Ginaldi je temeljito razčlenil pravno plat vprašanja in se hkrati dotaknil tudi splošno manjšinske problematike, pri čemer je zlasti poudarjal, da je treba narodnim manjšmam zagotoviti enake pravice, kot jih uživa večina. Izjavil pa se je proti temu, da bi narodne manjšine uživale posebne pravice, imele nekakšen priviligi-ran položaj. Po predavanju se je razvila zanimiva razprava, pri kateri so sodelovali dr. Sfiligoj, duhovnik Komjanc, prof. Rubino in dr. Sancin. Zanimiva so bila predvsem izvajanja prof. Rubina, ki se je zavzemal za uvedbo dvojezičnost', zlasti pa za to, da bi krajevne uprave, zlasti občine, imele na razpolago uradnike in funkcionarje, s katerimi bi slovenske stranke mogle govoriti v materinem jeziku. Duhovnik Komjanc pa je opozoril predavatelja na razmere v Beneški Sloveniji, kjer ni nobene slovenske šole in kjer tudi na dušnopastirskem polju ni tako urejeno, kot bi zahtevalo naravno in cerkveno pravo. čeprav se z določenimi izvajanji dr. Gi-naldija ne moremo povsem strinjati, moramo vendar priznati, da se je skušal poglobiti v manjšinsko problematiko in zlasti pokazal dobro voljo in razumevanje za pravično reševanje teh nmblcmov. želeli bi ?,e več takih predavanj. Nabrežina: OBČNI ZBOR POSOJILNICE V nedeljo, 3. t. m., je bil v Nabrežini redni letni občni zbor Kmečke in obrtne posojilnice. O delovanju domačega denarnega zavoda, ki šteje okrog 300 članov, je obširno poročal predsednik g. Josip Terčon. Iz njegovega poročila izhaja, da so se kljub omejitvam, ki jih je zaradi splošnega gospodarskega stanja v državi odredila Banca dTtalia, tako vloge kot posojila lani povečala, zaradi česar upravičeno trdimo, da je bilo poslovanje posojMnice zadovoljivo. Predsednik je med drugim omenil, da je konec lanskega leta odstopil tajnik tvan Milič, ki je opravljal tajniške posle več kot 40 let. V znak priznanja mu je upravni odbor podelil zlato kolajno, na njegovo mesto pa je imenoval prof. Antoninija. Občni zbor jc poročili upravnega in nadzornega odbora odobril soglasno. Na zahtevo višje oblasti jc občni zbor tetko spremenil statut, da bo odslej poslovanje posojilnice omejeno le na področje de-vinsko-nabrežinske občine, le v izjemnih primerih pa bo upravni odbor smei svoje delovanje razširiti na kraje izven občine, če bo to odobrila Banca dTtalia. Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora so bili izvoljeni povečini dosedanji člani. Zborovavce je na koncu pozdravil župan Legiša, ki je občnemu zboru prisostvoval kot gost. Čestital je vodstvu posojilnice za njeno koristno delovanje in novemu upravnemu ter nadzornemu odboru želel mnogo uspehov pri njunem delu v korist zavoda in vsega prebivalstva. GLEDALIŠKO GOSTOVANJE Prejšnjo nedeljo je gostovalo v prosvetni dvorani v Verdijevi ulici gledališče iz Nove Gorice. Na sporedu je imelo Linhartovo ša-loigro »Županovo Micko« in Smoletovega »Var ha«. Čeprav so gostje diletanti, so pokazali dokajšnjo igralsko rutino. Občinstvo, ki je kljub lepemu popoldnevu popolnoma napolnilo dvorano, ni štedilo s ploskanjem. Gledališki ravnatelj Jelačin se je zahvalil za prisrčen sprejem in je obljubil, da bodo novogoriški igralci še nastopali pri nas. Posrečena je bila tudi izbera programa, ki je ustrezala okusu občinstva. Res je, da mora gledališče vzgajati in voditi umetniško dojemanje gledavcev. Nikakor pa ne sme nastopati na ljudskih odrih z deli, katerih občinstvo malo ali nič ne dojame. š te ver jan: OBČINSKE IN KULTURNE ZADEVE Občina si za marsikaj prizadeva, pri nadrejenih upravnih organih pa ni hitrega odmeva. Tako je na primer glede priklopilve vodovodne mreže k posameznim hišam. Z zadevo ima opraviti tudi deželna uprava. Ta pa se izgovarja, da nima dovolj uradništva, ki bi pregledali papirje. Na prihodnji občinski seji bo to vprašanje spel na dnevnem redu. Cesta z Bukovja navzgor čaka še vedno, da se na njej začnejo dela kot je že določeno in večkrat potrjeno. Nekoliko je oviralo tudi slabo vreme. Upanje je, da se bodo tudi te ceste lotili v spomladnih dneh Katoliško prosvetno društvo ima po kratkem premoru zopet nove pobude. Dne 24. aprila bo gostoval:) z »Divjim lovcem« v Ži-tari vasi na Koroškem. Za prihodnji teden pa pripravlja kulturni večer v spomin veli-* kega slovenskega buditelja Janeza Ev. Kre-I ka. Tržič: LADJEDELNICA — MLADINSKI DOM Po delni lanski krizi so tržiške ladjcdel-l nice začele z bolj živahnim delovanjem. V \ soboto je bila splovljena velika motocister-na »Fort St. Catherine« za neko angleško I paroplovno družbo. Ladja je ena največjih, 1 kar jih je doslej zgradila tržiška ladjedel-! nica. Njena nosilnost znaša 80.000 ton. Ta-j koj po splovitvi so postavili na gredelj že drugo podobno ladjo, ki bo imela 78.000 ton. Predsednik CRDE je v svojem pozdravu na zbrane goste omenil, da je ladjedelnica zgradila v zadnjih dvajsetih letih 132 ladij, naročenih od 22-ih držav. Združene jadranske ladjedelnice so se opremile z investicijo 15 milijard tako, da so v stanu graditi ladje tudi z 200.000 tonami. Niso pa še urejene v ladjedelnici delav- cMmu>iii{ kateri izmed trakov končno le prinesel koga odikod. Toda to se ni zgodilo. Ko je tako stal tam in strmel v mimodrveče trakove, se mu je zazdelo, da so začeli teči še hitreje, kakor da se hoče nekdo nevidni, ki uravnava njihov tek, ponorčevati iz njega. Vendar še vedno ni podvomil, da morajo biti v stavbi ljudje. Toda kje so? PRAZNI NOSILNI TRAKOVI Čakal je in podaljševal minute svojega čakanja, a nihče se ni prikazal. Morda pa je danes kak praznik, je pomislil, ki sem ga prezrl in pozabil nanj med vožnjo po vesoljskem prostoru ... Skušal se je spomniti, kak praznik bi padel na ta dan, pa se ni mogel. Bil je 17. oktober, če se mu štetje v vesoljski ladji ni zmedlo, kar pa je bilo ne-rnogoče, saj je reguliral uro in koledarsko štev-nico atomski mehanizem, ki je bil neke vrste računski stroj in praktično nezmotljiv. A tudi če bi se mu bilo merjenje časa kljub temu zmedlo in hi bil zgrešil kak dan, je vedel, da precej dni Pred 17. oktobrom in precej dni za njim ni bilo nikakega praznika, pa tudi nedelja ni bila1. Bila je sreda. Toda tudi ob praznikih in nedeljah bi moralo vseeno veliko ljudi delati v zgradbi poveljstva, kot je bilo to vedno, ker je moralo ostati Pristajališčc vedno pripravljeno za pristanke. Obstal je v prvem nadstropju in kot brez misli strmel v nosilne trakove, ki so tekli mimo nje- ga. V resnici pa se mu je porajalo tisoč misli. Pretehtaval je eno možnost za drugo, eno verjetnost za drugo, in jih vse takoj spet zavrgel kot logično nevzdržne. Ni si mogel tajiti, da je v vsem lem nekaj nerazumljivega, neka skrivnost, ki je ni mogel razrešiti s svojimi možgani. In ko je tako stal tam in strmel v velikanski, a premišljeni in geometrijsko pretehtani vrvež nosilnih trakov, ki so v ogromni steklem palači v vseh mogočh naklonskih kotih drseli sem in tja, se križali, se gubali v stopnice in se spet vzrav-navali in nategovali, skoraj neslišno, a z neko pošastno neutrudno, enakomerno vnemo in celo v jasno zaznavnem ritmu, pogojenem od popolne skladnosti vseh premikov, ga je nenadno prevzel grozljivi občutek, da v resnici nosilni trakovi ne tečejo prazni sem in tja, ampak da nosijo mimo njega nevidne ljudi, prikazni, ki se vse radovedno in celo začudeno ali posmehljivo ozirajo vanj, češ kaj pa ti delaš tukaj, vidni med nami nevidnirrfl, edini, ki nisi vključen v naše gibanje, v naše ho-ricontalno, diagonalno, vertikalno in krožno drsenje? Stresel se je od neprijetnega občutka, ko sc mu je vsilila predsitava, da se ga nevidne prikazni drseč mimo njega dotikajo, in nehote je stopil korak nazaj. Potem se je nasmehnil lastni pretirani fantaziji in svojim prenapetim živcem ter odločno stopil na nosilni trak, ki ga je odnesel v četrto nadstropje, kjer je bilo njegovo poveljstvo. Pred vrati pisarne generala Sternberga je stopil s traku. To boljša? O tem ni hotel razmišljati. Pomirjen je vstal in se vrnil na pristajališče vesoljskih raket. Vzel bo eno izmed raketnih letal, ki stoje na pristajališču, in bo obletel vse celine, vsa otočja, ter bo iskal, iskal, dokler ne bo našel drugega živega človeka ali človeške skupine. Kako vseeno je kakšne rase bodo. To zdaj sploh ni več važno. Glavno, da bodo ljudje. Se prej pa bo pokopal Holma, svojega tovariša. Vzel je enega izmed avtomobilov, ki so stali pred zunanjim vhodom zgradbe, in odpeljal Holmovo truplo, zaprto v plastično vrečo, iz mesta ter ga pokopal pod visokim drevesom nad obalo oceana. Potem se je vrnil na pristajališče in znosil svojo opremo iz vesoljske rakete v letalo. Sklenil je odleteti še tisto noč. A preden je odletel, se je vrnil v vesoljsko raketo in oddal preko njene močne kratkovalovne radijske postaje prve klice v atmosfero: Halo! Halo!... Iščem človeka! IjSčem človeka! Iščem človeka! „ KONEC Slovenski katoličani pred mikrofonom Kot znano je prvotni načrt za preureditev Trga revolucije v Ljubljani med drugim, predvideval tudi to, da se današnja Nunska cerkev podre. Naneslo pa je, da je pred kratkim prav v Nunski cerkvi prišlo do mogoče najganljivejšega prikaza preroje nega slovenskega krščanstva v povojni dobi. To ne toliko zaradi zunanje manifestativnosti kolikoi zaradi edinstvene duhovne kvalitete samega do godka. V treh zaporednih dneh, 28., 29. in 30. marca, so bili v večernih urah shodi za slovenske kato liške izobražence, na katerih je bila najprej skupna slovenska maša, po maši pa je študent pred mikrofonom najavljal nastope pripadnikov posameznih poklicev. Ti naj bi občinstvu spregovorili o vlogi vere v našem času, še posebej v zvezi s posameznimi poklici. Tako so se v treh dneh zvrstili pred mikrofonom zdravniki, tehniki, akademiki, aka-demičarke in mladi bogoslovci. Kako je ta zamisel, o kakršni, nismo še ničesar slišali, v Evropi, pritegnila slovensko izobraženstvo, dokazuje samo dejstvo, da je bila Nunska cerkev že drugi dan nabito polna. Kar je posebej presenečalo, je bila ne samo visoka intelektualna raven nastopov, ampak predvsem njihova nova evangelijska prisotnost. Cerkev je pose bej prisluhnila, kadar se je pred mikrofonom po javil akademik, pripadnik povojne generacije. Do izraza je prihajala nova in pogumna, pristna vernost, zaverovana v graditev »novega krščanskega sveta«. Prvi dan je nastopil pred mikrofonom sam podrektor Slovenske akademije znanosti in umei nosti, prof. dr. Anton Kuhelj, znani strokovnjak v gradnji letal, ki je naslednji dan o tej temi tudi predaval Tržačanom v Slovenskem klubu v ulici Geppa 9. Na koncu je treba poudariti, da je bil ves nastop vzorno pripravljen in tudi opremljen z učinkovitim) glasbenimi vložki, ki jih je v ta namen skompo riiral priznani slovenski mlajši skladatelj prof. Pri mož Ramovš. Tržaški znanec, ki se je slučajno znašel med poslušalci v Nunski cerkvi, je izjavil, da ga je ljub ljansko doživetje bolj prevzelo kakor samo prisostvovanje koncilskemu zasedanju v rimski baziliki Svetega Petra. Prizor iz »Škofjeloškega pasijona« Razgovor z režiserjem Mirkom Mahničem da si je ne moremo ohraniti s še tako opojnimi mamili tv moji igri je to vino, odtod naslov) in iluzijami. Treba se je spoprijaeniti s trpljenjem, * stiskami vsakdanjega dne, pogumno in stvarno se je treba soočevati z njimi, nositi križ, ki ti je namenjen, poskušati modro in zrelo premagovati strah in obup. Slovenska ljudska modrost zna po najpreprostejši poti prodreti v najtanjše skrivnosti človekovega obstajanja in nam še danes, ko večkrat nasedamo praznim penam preračunljivega in blefer-•skega modroslovja, lahko tehtno in hkrati intimno odgovori na osnovna vprašanja človeške usode. Tenkemu poslušalcu bo naša igra marsikaj od tega povedala. Razen tega pa hoče biti igra tudi vdana podoba duha in usode našega naroda, naše bridkosti, naše silne žalosti in neusahljive žeje po osvobojenem veselju. Je delo sestavljeno samo iz odlomkov ljudskih lesmi? Tokrat samo. Nalašč sem preštel, koliko verzov je novih: osem. Katere pesmi ste uporabili? Mnogo pesmi iz III. dela Štrekljeve zbirke slovenskih ljudskih pesmi — iz razdelka Pesmi pivske in v veseli družbi iz Pesmi pobožne. Pesmi so iz najrazličnejših krajev — tiste, ki govore o vinu, ponajveč iz Haloz in Slovenskih goric. Kakšnih kriterijev ste se držali pri režiranju? Najprej listo, kar me vodi pri vsaki režiji: izčrpati vsebino in idejo dela do zadnjega vlakenca; pregledno, privlačno in izvirno delo posredovali >bčinstvu; z vsemi svojimi moralnimi, duhovnimi, umskimi in strokovnimi silami vznemiriti igravca in sodelacca in plodno sodelovati z njimi in jim pomagati pri njihovem ustvarjalnem dejanju; ustvariti ne samo dramatično optiko, ampak tudi konccrt slovenske besede. Končno: ustvariti predstavo, ki bo moderna, a vendar izrazita slovenska po duhu in izvedbi. Razen tega sem preizkusil spet nekaj novih izraznih možnosti, predvsem govorne polifonije. Ste zadovoljni z izvedbo? Zelo zadovoljen. Še posebno pa sem vesel tržaških gledaliških umetnikov, ki so spet pokazali najvišjo disciplino in delavoljnosl in izredne ustvarjalne sposobnosti. Zdaj prehajajo obveznosti tudi na gledavce predstave, ki jih bo Slovensko gledališče dajala skoz ves veliki teden. Je kakšna razlika med lansko in letošnjo uprizoritvijo »Škofjeloškega pasijona?« Ne, »škofjeloški pasijon« je natanko tak kot lani. Mislim, da je prav, da ostane vsaj v dveh sezonah na programu Slovenskega gledališča, čeprav sem mislil tudi na uprizoritev Drabosnjako-vega Pasijona in na pasijon, ki bi ga napisal po Ijjdskih pesmih, o Kristusovem trpljenju. In »Vinska žalostna«? »Vinska žalostna z Alelujo« ni spektakel, ampak bridka dramska meditacija v koncertno simfonični izvedbi in je v tej obliki prav gotovo novost v slovenskem literarnem in odrskem oblikovanju in izražanju. Igra govori d tem, da je ČLOVEŠKA RADOST 'pr:čo neprestanega propadanja in minevanja vsega živega in zavestnega motena in nestalna — in Prizor iz »Škofjeloškega pasijona« VeliKonočni spomin Tk-tk-tk — kakor smrt-smrt-smrt, ropoče vlak mimo Padove, Firenc in Bolonje. V kupeju smeh stražarjev in žalostni molk šestorice. Velikonočno jutro je vstalo iz smaragdnega morja tam pod Ancono, kjer so se izkrcavali davni romarji namenjeni na božjo pot k sveti hišici v Loreto. Civitavecchia March! Opoldne nam je dovoljeno kosilo v mestni restavraciji. Velikonočno kosilo na poti v pregnanstvo. Kje, V petek pred oljčnico je završalo po Gorici in deželi. Temna misel se je vsem vsesala v mozeg. Ni nas varala. Vojna se je bližala. Nekje sem staknil pet jajc, da jih ponesem domov za kosilo. Tisti petek pa ni bilo cvrtja pod napo, solze so tekle v ponev. Bilo pa je tako. Na začetku Katari-nijevcga trga, tam kjer raste smreka v spomin na pevca Simona, je za mano počasi j privozil velik avto. Nisem se še dobro ozrl . ... po tistih dveh cipresah pred uršulinskim do kdaj ? Poslanec izpregovori pri mizi ne-portalom že me je zgrabilo četvero želez- ; kaj tolažljivih besed, o že daljnem domu. nih rok in tresk v avto. štirje mrki poli-j Na ulici se dvigne krik »Dol z banditi!« cisti so sedeli v njem. Najdebelejši je pri- Stražniki skočijo s samokresi v rokah pred pomnil ■ »Tega že 'imamo, še po tistega od- vrata. Nekaj nahujskanih mladičev vpije vetnika z brado ki se je drl v parlamentu!« : proti nam. Mi smo pa s sklonjenimi glava- Pomanem si oči in se stežka zavem. »Are- 1 mi šli proti postaji. V sebi smo brali: »Kaj tacija! še druge iščejo!« — Stražarje semjsmo ti storili, nevedno ljudstvo?« zaprosil, da bi obrnili avto; saj smo le krat- j —___ kih dvesto metrov od doma. Res zasučejo , avto do doma. Ženi ponujam ves bled in prepaden, zavoj s petimi jajci in jecljam v slovo. Žena stisne najmlajšega k sebi. Nič ne pomagajo solze. »Pozdravite se in pojdimo!« se zadere debeli. Komaj mi žena utegne stisniti robec in kos kruha v žep. Stopali smo preko dvorišča v gosji vrsti. »Kot za pogrebom,« se je opotekala žena z najmlajšim. Za slovo je bilo že prekasno. S polnim plinom se zažene avto vzdolž samostanskega zida. Še eno bridko srečanje. Otroci se vračajo iz šole. »Taatič!« za-vrešči droben glasek. S silo skušam planiti iz vozila. Štiri roke me zadržijo. Od daleč še vidim, kako je moj fantek padel sredi ceste. Bratec mu briše kri. Zatulil sem od bolečine. »Pomirite se. vojna je napovedana!«, se spet oglasi debeli. Glava se mi povesi na prsi, svet naokoli je kot pogreznjen v temo. Kolesa zopet ropočejo preko žitnih planjav, vedno na jug, na jug. Razum se je že odtrgal od doma, le srce še bije po taktu koles. Na zadnji postaji nas stlačijo varuhi pravice v star avtobus. Zdaj šele približ- ! no zvemo, kje bo naše bivališče. Z bornimi culami v rokah, do dna izmučeni prestopimo portal starodavne opatije »Delle fiastre«. V renesansi je samostan z gradom in košatim parkom doživljal sijajne čase. V zadnji vojni pa je bil spremenjen v ječo svobodnih ljudi z vseh celin, predvsem za Slovence. Ljubeznivo nas sprejmejo tovariši v nesreči, univerzitetni profesor iz Bombay<. kmet iz Gaberij, viceminister z Dunaja, delavec iz škedenjskih plavžev, brkati nadučitelj s Trnovega, idrijski knap in svetovljan iz Kaira, višji rabin in bančni ravnatelj iz Trsta. Vsi, ki so verovali v svobodo in trpljenje velikega petka in v zmago velike nedelje. Med nami je bil tudi sloviti igralec iz berlinskega »Hoftheatra«. V urah obupa nam je zabičaval: »Ne klonite! Skrbite, da boste šli iz tega doma smrti nezlomljeni v duhu in na telesu, drugo bo samo prišlo.« Res, znani neznanec, ki se nisva več srečala, močna vera nas je držala po koncu in je meso ter odrešenje postala. Zato pa ti velikonočni spomini niso več mračni, marveč svetli kot nedeljsko jutro. r. b. V celici št. 16. Dva koraka počez, pet po-dolgem. Še vedno elegantni odvetnik Peter stoji pod zamreženim oknom in si ogleduje nohte; v drugem kotu sedi poslanec s košato brado in gleda v tla; blizu smrdljivca se naslanja na zid župan iz goriške okolice in si veže hlače. Naramnice in vezalke so nam pobrali. Kje neki je staknil vrvico? »Ježeš, ježeš, kaj bo z nami,« vzdihuje. »Pripravite se! Zdravniški pregled,« zarenči paznik skozi lino. Pri kapucinih zvonijo zvonovi. Ah, saj je vstajenje, se vsem štirim hkratu utrne svetla misel. Pogled na gole stene jo prežene. Vrata zaškrtajo. Paznik vrže na posteljo nekaj v papir zavitega. Družina je poslala poslancu nekaj velikonočka. Vsem štirim bratovsko deli in prigovarja: »Spomnimo se, da je velika noč in vstajenje.« Grižljaj pa ne gre in ne gre po grlu. Kako je doma? Z ženo, otroki? Ah, ta naša Kalvarija? Spet zaropoče veriga na vratih. »Vsi ven in v vrsto!« zadoni povelje. Kam, se sprašujemo. Nihče ne odgovori. Po vseh goriških cerkvah zvoni na čast Vstalemu. V diru nas peljejo na postajo. Tu nas čaka še zadnji prebridki pozdrav. Žene in družine so prišle po slovo. Mladi planinec Hanko se še nekam smehlja. Grčava starina s Črnega vrha pa modruje: »Bo, kar bo!« In je res bilo. Zvonovi pa pojo pesem o vstajenju... Zgodovinskost Jezusovega življenja bivanje, glede na napredek arheološke vede v zadnjem času in na dejstvo, da je palestinski teden izredno suh in tako dokaze zelo dobro ohrani, kot so dokazali rokopisi od Mrtvega morja, V nadaljevanju je Rebula obširno govoril o evangelijih in o psiholoških in drugih dokazih za Jezusovo resnično življenje. Na koncu je opozoril na zagato, v kateri se redno znajdejo nekrščanski razlagaci — tako pripadniki liberalne, mitološke in eshatološke šole —, kadar si morajo »razložiti« Kristusovo vstajenje. V živahni in zanimivi debati, ki je sledila, se je govorilo med drugim o rokopisih od Mrtvega morja, o katerih so si ateisti prvotno obetali, da bodo služili kot dokaz proti krščanstvu, pa se to ni zgodilo; poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno sprejemati Jezusovo razodetje s ponižnostjo in da mnoge ateiste prav Jezusova ponižnost odvrača od Pred kratkim je predaval pisatelj Alojz Rebula Slovenskem kulturnem klubu v ulici Donizetti o zgodovinskosti Jezusa Kristusa, to je o zgodovinskih dokazih, da je zares živel. Kot klasičen filolog z velikim poznanjem antičnih avtorjev kot človek globoke kulture in kot pisatelj s tenkim čutom za človekovo psihologijo je pripravil številnim poslušavcem izreden užitek, ko je nanizal pred njimi niz presenetljivo trdnih dokazov za resnično Jezusovo bivanje. Najprej je prikazal razna nekr-ščanska gledanja o Kristusovi osebi, kakor so jih v zadnjih stoletjih zastopali Reimarus, Paulus, Strauss, Renan, Narnack, Couchoud, pri čemer se je tudi dotaknil Italijana Doninija, katerega »Zgodovina verstev« je nedavno izšla v slovenskem prevodu. Potem je prof. Rebula zlasti opozoril na znanstveno nedoslednost tistih ateističnih avtorjev in ideologov, ki hočejo tajiti resničnost Jezusovega življenja, zato se v svojih spisih sploh ne oziraio na poročila starih avtorjev, ki omenjajo Jezusa, ali pa jih tolmačijo v prid svojih tez, četudi nasilno. V Tacitu n.pr. res najdemo samo kratko opombo o kristjanih, »pristaših nekega Kristusa, ki je bi! križan pod Pilatom« katere je Neron obdolžil, da so zažgali Rim. Toda pomisliti je treba, da je Tacil zapisal to v času ki je bil še v živem stiku z jezusovo dobo, in vendar iz njegove opombe sledi, da ni imel nikakega dvoma o tem, da je tisti »Jud« zares živel. Poleg tega pa se je treba zavedati, da že tista majhna opomba o Jezusu pri Tacitu veliko pomeni, kajti za Tacita, ki je živel v središču takratnega kulturnega sveta, v Rimu, je pomenil Jezus kot voditelj neke judovske sekte tako daljno in maiopomembno osebo, kot jo pomeni za kakšnega Nobelovega nagrajenca v Londonu ali Parizu voditelj kake sekte v kakšni malopomembni indijski vasi ali mestecu, eden izmed tolikih. Dokazov za jezusovo zgodovinskost! je toliko, da se krščanstvu nikakor ni treba loviti za njimi in je lahko kritično do vseh tistih omemb v delih antičnih atvorjev, ki niso dokazano pristne, ampak morda pozneje vrinjene, kakor npr. tista v spisih judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Predavatelj je naglasil, da vlada o Flavijevi omembi Kristusa sicer različno mnen|e v zgodovinskih krogih, vendar se tudi del krščanskih zgodovinarjev nagiblje k mnenju, da je opomba v sedanji obliki »popravljena« po kristjanih v poznejšem času. Vendar pa kaže, da je Flavij res pisal o Jezusu, četudi kot Jud in farizej morda ne v tako »simpatičnem« smislu in s takim spoštovanjem, kot bi dokazovalo sedanje besedilo Predavatelj je tudi opozoril, na arheološke najdbe, ki potrjujejo resničnost evangeljskih navedb O Jezusu, in izrazil prepričanje, da se bodo gotovo našli še važni novi arheološki dokazi za Jezusovo mn:wniak.*»*t»-3 vre w mo *crrw vnk\ to-nvj. *m» Vuv-vv. T**- -A -n* ..TV Rokopis enega izmed psalmov stare den pri Mrtvem morju zaveze na;- tega, da bi verjeli v njegovo božjo naravo, češ če je bil Bog, zakaj pa ni tega bolj pokazal. Verjetno bi hoteli, da bi bil delal čudeže na tekočem traku, da bi bil vse zaprepastil z njimi, tako da bi ne moglo biti več dvoma o njegovi božji naravi, in da bi to delal »s hruščem in truščem«, kot se je nekdo izrazil, v smislu moderne propagande. Ne upoštevajo njegove človeške ponižnosti, zaradi katere ni razmetaval s čudeži okrog sebe in se s tem »uveljavljal«, ampak le z močjo svojega nauka. Izredno zanimivo predavanje, iz katerega smo tu nanizali le nekaj misli, je pritegnilo okrog 90 ljudi, v glavnem di|aška mladine. Vzbudilo je željo, da bi bilo kje objavljeno, ali celo, da bi nam Rebula napisal knjigo o Jezusovem življenju. SENOOMIRSKI SAMOSTAN FRANZ GRILLPARZER Prevedel in priredil F. J. I či je vstal in sam odšel v stolp, kjer je ostal do zore. Naslednji dan se je Helga kazala užaljena, in razdražena. Zvedela je, da je bil grof sam. v stolpu, in čutila se je zanemarjena. Staršen-ski je prekinil njene pritožbe in jo vprašal, j če želi spet živeti v Varšavi, ker je spoznal, že pri starem stolpu onkraj parka Grof sam ' kako je življenje tam mnogo bolj zabavno, in stari upravi;elj, ki je bil o tem obveščen kakor na tem samotnem podeželju Sam pa že z grofovimi pismi, da je lahko vse pri- bo ostal na gradu, ker mora skrbeti za svoje pravil, sta vzdignila iz nje zagrnjeno posta- premoženje, ki je zašlo v hud nered. Toda vo, od katere ni bilo besede, kakor da ima Helga je odločno odklonila, da bi sama žive- zamašena usta, in jo odnesla v stolp ter jo la v Varšavi brez njega, in se ostro izrazila zaklenila vanj. Nato se je Staršenski vrnil o svojih bratih, ki so spravili njenega moža, na svoj grad, kjer mu je prišla Helga vsa za- v težave. Staršenski je v razgovoru mimogre- mladega moškega v poljski plemiški noši. j dcvoljna napro'i, držeč .hčerkico za roko. To- de omenil, da je srečal tudi tistega njunega Kar zazeblo ga je, ko je opazil, da ima pla- : da Staršenski ;e ostal hladen do nje in ni prijatelja, ki je bil z njima v pregnanstvu, ve lase in črne oči, prav kakor njegova hčer- hotel večerjati, češ da se čuti preveč truden. 1 kako se že piše? Helga se je skušala spom- kica. Gledal je deklico in spet sliko. Zdelo j Umaknil se je v svojo sobo in se zaklenil ' niti. Kljub temu je vstopil in našel hčerkico, ki je sedela na tleh in se igrala s HelginiL mi dragulji. Potegnila je bila predal, v katerem so bili shranjeni, iz bližnje toaletne mizice. Staršenski jo je ljubeznivo okregal in začel pob:rati dragulje, ter jih spravljati nazaj v škatlo. Pri tem pa je odkril, da ima škatla dvojno dno in da je vmes skrita slika se mu je, da pozna od nekod poteze človeka vgnjo. To pa je bil samo izgovor, kajti pono-na sliki, in končno se je spomnil, da je to Helgin oddaljeni bratranec Oginski, ki ga je ona tako prezirala. Grof je skril sliko pod obleko in odšel iz sobe. Naslednji dan je odpotoval, ne da bi bil komu povedal, kam. Potoval pa je v Varšavo, kjer je začel poizvedovati o Helgini preteklosti. Enega od njenih bratov je z denarjem pripravil do tega, da mu je vse povedal. Helga in Oginski sta skupaj rastla v starostovem gradu, ker Oginski ni imel staršev, in se že prav mlada ljubila. Toda ker je bil Oginski reven in ni imel pred seboj nobene bodočnosti, so ga poslali proč. Ko se je vrnil s Helginima bratoma iz pregnanstva, je spet zaprosil Helgo za roko, toda stari Lašček ni ho'el slišati o tem in je z lepa in z grda prisilil hčerko, da ga je pustila in poročila Star-šenskega. Oginskemu pa je kot plačilo za to, da se ni očitno uprl poroki, zapustil v svoji oporoki tisto vsoto denarja. Helgin brat je tudi razodel Staršenskemu, kje se Oginski. zadržuje Na gradu Staršenskega sta vladala med tem nemir in zaskrbljenost med osebjem. Dozdevno še najbolj mirna se je kazala Helga. In res se je grof lepega dne nenadno vrnil. S seboj je pripeljal dobro zagrnjeno in zaklenjeno kočijo, ki pa jo je dal ustaviti (Dalje ] VIRGILU SCEKU V SPOMIN Na sv. Jožefa dan so pridrdrali na Vipavsko avtomobili. V njih so sedeli advokat Pi-senti iz Vidma, Peternelli in Bandelli in kakih 30 drugih snoparjev. Čakalo jih je dobro kosilo, ki so ga preveselo zaužili pod milim nebom. Vipavci so gledali tujo družbo pri pečenki in izbranih vinih in se izpraševali: »Kdo bo plačal?« Pa so jo pogruntali, da vse to plača kmet z dvanajstimi davki. 199. Dr. E. BESEDNJAK Ko so se oni najedli, so se dvignili v avtomobile. Deset avtov je bilo pripravljenih za domačine. A prišlo je le pet ljudi. Snoparji sc se nekaj jezili in so jo popihali v Vipavo. Tu se je vršil shod. Govoril je Pisenti. Grozil je in hotel ostrašiti slovenske ljudi, ti pa so si mislili: »Nas vipavske Slovence so že drugačni ljudje strašili, kot nas straši ta videmski odvetnik. Mi smo že barona Hei-na videli, grozil nam je, pa je „on" šel, mi smo pa ostali I« „3f£ije s trnjem kronan bit 99 V velikem tednu in o veliki noči se veren človek spominja zadnjih zemeljskih ur našega Gospoda: zadnje večerje, krvavega pota na Oljski gori, Judeževega izdajstva, bičanja in kronanja, Pilatove obsodbe in križanja. Poleg spominov se v mnogih cerkvah častijo tudi delci predmetov, svetih ostankov, ki so kakorkoli v zvezi z Gospodovi hi pozem-skim življenjem. Razen ostankov svetega križa, hranijo zakladnice nekaterih svetišč tudi ostanke trnjeve krone. Kot vemo, Cerkev pripušča tako češčenje, čeprav ni vedno natančno dokazana pristnost zgodovinskih ostankov in tudi ne njih prvotna podoba. Tako je tudi pri trnjevem vencu, kakor ga po navadi slikajo umetniki. V resnici pa to ni bil venec z navzven obrnjenimi trnji, marveč nekako pokrivalo, ki je odevalo celotno teme Odrešenikove glave, s trnji obrnjenimi navznoter. Stari pisatelji ne pišejo »corona«, kar bi bilo venec, marveč »pi-leus«, kar pomeni v latinščini pokrivalo, če-pica. Ne le besede, marveč tudi ostanki trnjeve krone potrjujejo obliko Kristusove trnjeve krone kot pokrivalo. I V pariški stolnici Notre-Dame hranijo še danes ostanke te dragocene relikvije. Po zgodovinskih pirčevanjih jih je dobil že leta 1239 francoski kralj Ludvik IX. od bizantinskega vladarja Balduina II. Na veliki petek izpostavijo krono, zaprto v kristalni posodi, obdani z zlatimi lilijami in z biserno krono na vrhu. Častilci z začudenjem opazijo, da nima krona skoro nič trnjev. Svete trne je namreč začel poklanjati drugim cerkvam v dar že kralj sveti Ludvik. Navada se je nadaljevala, dokler ni ostal spodnji obroč brez njih. Zato se tudi vidi, da je bila krona spletena iz dveh de-| lov. Okrog senc in čela se je vil obroč iz I bička ali ločka (Juneus balticus), ki raste tud’ po vsem Sredozemlju in pri nas kot beka. V obroč so vojaki pritrdili križem kražem preko Gospodove glave vse polno trnjevih vej, ki se latinsko imenuje zizy-phus vulgaris ali ludi zizyphus spina Chri-sti. Pri nas ji je podoben trnjev grm, ponekod ga poznajo kot Kriščev trnek. BURNO ZBOROVANJE V AJDOVŠČINI Prišli so iz vseh vasi od Ceste do Vipave. Iz Gorice se je pripeljal s poštnim avtom oddelek fašistov, s posebnimi avti so prišli voditelji goriških fašistov: kapitan Venezia, dr. Verzignassi, Dorfles. Drug poštni avto je pripeljal iz Vipave 'četo fašistov, iz Lokavca je prikorakala godba. Na dvorišču g. Bratine je stalo okrog tisoč slovenskih mož. V imenu Slovenskega volilnega odbora je notar Jurca otvoril shod in dal besedo dr. Gabrščeku. Pred ogromno množico je v tričetrturnem govoru razvil naš narodni program, utemeljil boj za slovensko šolo, za svobodo slovenske kulture in dokazal, kako globoko je zasidrana ta preprosta pravica v zavesti kulturne Evrope. Jasni in živahni govor so naši možje navdušeno odobravali, fašistovski prišleci pa so žvižgali. Ko je na koncu govornik slovenske može pozval, naj izpolnijo v nedeljo svojo narodno dolžnost, se je dvignil vihar odobravanja. Predsednik je nato podal besedo dr. Fornazariču, a tu se je oglasil kapetan Venezia in izjavil, da bo zdaj on govoril. Predsednik je ugodil, le da bi njegovi spremljevavci ne sitnarili. Venezia je začel govor z mislijo, da nima namena govoriti slovenskim volilcem, ampak SLOVENSKA SKUPNOST želi svojim volivcem, somišljenikom in podpornikom vesele velikonočne praznike. le dr. Gabrščeku. Obrnil se je proti našemu govorniku in mu povedal tole: »Vaš govor bi bil prav lep, če bi ga bili spregovorili pred štirimi leti. Mi ne verujemo v vaše spre-obrnenje. Kajti v vsej zgodovini človeštva 'poznamo le en slučaj čudežne spreobrnitve: | to ;e bilo takrat, ko se je v Damasku Savel i izpreobrnil v Pavla. Dr. VVilfan pa ne pride v nebesa. I Dr. Gabršček je smehljaje poslušal to govorjenje, fašisti so ploskali, slovenske stotine so ohranile ledeno tišino^ (Dalje) Š JP O ]u X IN I! I B M JK O L JtC JD> Italijansko nogometno prvenstvo Čeprav s tesnim 2:1, je Inter v nedeljo porazil ekipo Milana, in s tem obdržal prednost petih točk pred enajstorico Napolija. Herrerova ekipa ni nikdar bila' tako močna in prepričljiva, kot zdaj. Do konca prvenstva manjka še sedem tekem in zato je skoraj nemogoče, da bi črnoplavi iz Milana izgubili častni naslov državnega prvaka. Inter mora nastopiti na domačem igrišču z naslednjimi ekipami: Spal, Sampdoria, Juventus in Lazio; kot gost pa proti Fiorentini, Bologni in Napoliju. Strokovnjaki menijo, da bo Inter v teh tekmah skupno nabrala najmanj deset točk. Na-poli, ki je v nedeljo premagal Foggio s pičlim 1-0, mora igrati doma z naslednjimi ekipami: Fioren-tina, Lazio in Inter, kot gost na proti Vicenzi, Vareseju, Cagliariju in Samporiji. Opazocacci menijo, da bo Nanoli skupno nanizal največ enajst točk. Četudi bi Napoli zmagal v vseh sedmih tekmah, bi Interju ostala še ena ločka prednosti in s tem tudi končna zmaga. Bologna ima šest- točk zaostanka in mora igrati doma z naslednjimi moštvi: Atalanta, Torino, Inter in Vicema. Rdeife-plavi se bodo še spopri jeli z nasledn jimi- ekipami: Milan, Brescia in Juventus in bodo zato le s težavo skupno zbrali deset točk. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da bodo Maz-zola, Corso, Facehetti in ostali obdržali vodilno mesto do konca. Napoli in Bologna pa se bosta SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V KULTURNEM DOMU V TRSTU DVA PASIJONA »VINSKA ŽALOSTNA Z AT.ELUJO« »ŠKOFJELOŠKI PASIJON« Napisal — priredil MIRKO MAHNIČ Seena: VIKTOR MOKA - Kostumi: ALENKA BAR-TI.OVA - Glasba: MARJAN VODOPIVEC - Režija: MTRKO MAJINIC Razpored predstav: v petek, 8. aprila ob 17. uri ('nvalidski abonma); v soboto, 9. aprila on 21. uri (okoliški abonma); v nedeljo, 10. aprila ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski); v ponedeljek, 11. aprila ob 16.30 zadnja predstava. —•— Prodam vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter en') uro pred prčetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. borili za častno drugo mesto. Juventus, Milan, Fiorentina ter Roma se bodo potegovali za četrto mesto. V zadnjem delu lestvice pa je tudi že skoraj vse rešeno. Varese je že dolgo časa olsojen na izpad; ista usoda čaka Sampdorio in Catanio. Ta mora igrati doma z naslednjimi ekipami: Varese, Atalanta in Torino, kot gost pa proti Cagliariju, Laziju, Spalu in Milanu ter zelo težko bo jsvojila deset točk. Foggia pa bo igrala proti Fiorentini, Vicenzi, Romi in Atalanti ter proti ekipam Spi.1, Varese in Cagliari; Južnjaki bodo gotovo osvojili najmanj deset točk in se tako rešili. Katere ekipe iz B lige bodo prihodnje leto igrale v »A« ligi? Oster boj se odvija med ekipami Lecco, Venezia, Mantova, Genoa in Catanzaro. Do konca prvenstva v »B« ligi je še precej tekem (11) j m težko je zdaj predvidevati zmngovavce. Stro-j kovnjaki meniio, da bosta Lecco in Venezia z lah-| ksto prišli v B ligo, kdo pa bo tretji, je še težko | reči: Mantova ali Genoa, če bodo Catanzaro. Reg , gina, Messina, Verona in Palermo to dovolili. V nedeljo so se mend seboj spoprijele naj- j boljše ekipe. Lecco je igral v Benetkah neodloče I no (0-0). Mantova pa je v zadnjem h‘pu porazila , Genovo (1-0). n. t. SLOVENSKI ŠPORT Slovenski telovadec, bivši svetovni prvak Miro Cerar, je zmagal te dni na' mednarodnem turnirju v orodni telovadbi v dvorani Wembley v Londonu. —•— Smučarska skakalca Ludvik Zajc in Marjan Pečar sta odšla po »poletih« v Planici na tekmovanje v JahanngeOrgenstadtu v Vzhodni Nemčiji, kjer je tudi nastopala svetovna elita. Na dveh lek-mah na 70-metrski skakalnici je bil enkrat četrti Zajc, enkrat na Pečar. Pred Zajcem so bili Neuen-dorf (VzN), Grmi (Nor) in Raška (ČS). Pred Pečarjem pa so bili Neuendorf, Raška in Selbek i (Nor). Prvak Finske, Leivo, se ie uvrstil v tej drugi tekmi na 7. mesto, kar tudi ilustrira Ietoš-njo kvaliteto slovenskih skakalcev. Tekmoval je 'udi komaj 19-letni Jurman in se častno uvrstil. —•— j Ljubljani je bila zaupana organizacija I. festi-i vala evropske košarke. Sikhi so končno dobili lastno državo Indijska vlada jc te dni naznanila svoj sklep o ustanovitvi avtonomne države na roda Sikhov. Dosedanja država Pendžab (Panjab) v severnovzhodnem delu Indije bo tako razdeljena na dve državi — na državo Sikhov in na državo Hariana. Državi se bosta v glavnem krili z območjem jezikov Pendžabi, ki ga govore Sikhi, in hindu. Ime hindujske države Hariana je v zvezi z besedo Arijci. Kot znano, so znanstveniki ugotvili, da je bila nekje tam zibelka arijskega, to je belega evropskega plemena. Država Sikhov bo imela okrog 12 milijonov prebivavcev z močno hinujsko manjšino. Mejila bo na Pakistan. Sikhi so tudi rasno sorodni Pakistancem. Hindujska Hariana pa bo imela okrog sedem milijonov Prebivavcev. Del penžabskega ozemlja pod Himalajo pa bo priključen avtonomni oblasti Himačal Pradeš. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja Sikhov, ki so se ves čas od ustanovitve indijske države borili za lastno avtonomno državo. Ob ustanovitvi zvezne Indije so jih vključili v večjo državo, v kateri so imeli Hindujci večino. Toda ponosni Sikhi, ki so narod kmetov in vojakov (njihovi vojaški oddelki uživajo že od nekdaj velik sloves), s>e niso vdali v to in so prirejali demonstracije in povzročali nemire. A tudi Hindujci so skušali še zadnji čas z nemiri preprečiti odcepitev Sikhov od »svoje« države. Hindujci so, kot znano, vodilno indijsko pleme ni so pri ustanovitvi indijske države poskrbeli, da so 'si zagotovili hegemonijo v n.ki- Nehru in šastri sta bila gluha za zahteve Sikhov, v upanju, da se bodo s časom po-nvrili in se vdali v usodo podjarmljenega naroda, določenega za »asimilacijo« ali »integracijo«. Nova indijska ministrska predsednica pa je modro spoznala, da lahko temelji indijska zvezna država samo na pravičnosti in enakopravnosti ter svobodi za vse njene narode, ki kažejo voljo po lastni državi, in je s tem nedvomno utrdila Indijo tudi na znotraj. Sikhi slove po svoji telesni lepoti in mo-či- Tudi kot vojaki nosijo brade in svoje značilne turbane. •--- NAŠE SOŽALJE V Ljubljani je umrl 30. t. m. 73-letni bivši lesni trgovec g. Franjo Kržič. Pokopali so ga v petek 1. aprila na pokopališču v Dravljah. Bil- je izredno dober, človek velikega' formata. Vedno je rad pomagal drugim in kljub težkim življenjskim udarcem, ki so zadeli njega samega, je skrbel, da je drugim olajšal težave, kolikor je le mogel. Bil je vel'k Slovenec in demokrat in je kazal do zadnjih dni največje zanimanje za usodo našega naroda. Hudo prizadeti družini, posebno naši sodelavki, njegovi hčerki dr. Mariji, naše iskreno sožalje. Novice po s vetu KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE V torek se je začel v Ljubljani 6. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Navzočih je bilo okrog 1000 odposlancev in gostov, med temi tudi predstavniki iz Gorice, Trsta in Celovca. Predsednica SZDL Vida Tomšičeva je v uvodnem govoru razpravljala med drugim tudi o razvoju družbenega samoupravljanja. Poudarila je, da morajo imeti neposredni proizvajalci glavno pravico do odločitve, kako naj se uporabljajo na novo ustvarjena sredstva, ki so v glavnem plod njihovega dela. Zbor je delo nadaljeval v osmih komisijah, od katerih se je ena bavila z mednarodnimi odnosi in narodnimi manjšinami. V razpravi so delegati izražali prepričanje, da je treba skrbeti za narodne manjšine, ki morajo povezovati obmejne narode. Zato je treba v prvi vrsti imeti skrb za slovensko narodno skupnost v Italiji in v Avstriji. ODLOČNA ZMAGA LABURISTOV Na državnozborskih volitvah, ki so bile 31. mp-ca v Angliji, je zmagala, kot je bilo pričakovati, laburistična stranka. V spodj nji (poslanski) zbornici bo imela 364 poslancev. Konservativna stranka bo imela 252 poslancev, liberalna pa 10. Za dosedanjo vlado je bilo značilno, da jc v parlamentu razpolagala s pičlo večino, zaradi česar je bil vsak njen predlog v nevarnosti, da pri glasovanju propade. Laburistična stranka je s svojo sedanjo zmage korenito izboljšala položaj, tako da bo lahko odslej z gotovostjo uveljavljala svoj politični in gospodarski program do poteka svojega mandata. OBČUDOVANJA VREDNI »STARI MOŽ« Josip Vidmar se je v »Delu« spet zapletel v polemiko z nekimi »kulturniki« z juga o pravici slovenskega naroda do avtonomnega narodnega življenja in o potrebi čistih gospodarskih računov med narodi Jugoslavije, da si ne bi več medsebojno očitali izkoriščanja. Po drugi strani pa sc je lotil tudi eksistencializma in drugih modnih struj v literaturi, za katere je — alergičen. Občudovanja vredni sta njegova odkritost in polemična bojevitost. Mož namreč ni več tako mlad. Že pred časom je obhajal sedemdesetletnico. Po angažiranosti in bojevitosti pa presega marsikaterega mladega. CARMEN NENNI V Rimu je prejšnji teden umrla 73-letna Carmen Nenni, žena podpredsednika vlade in predsednika socialistične stranke Pietra Nennija. —■— KAJ JE SVOBODA? Dvanajstletna Šolarka Monika Unbefugt v Zahodnem Berlinu je dobila posebno nagrado za svojo definicijo svobode. V vseh berlinskih šolah so namreč objavili razpis, ki je zahteval od šolarjev, naj samo v desetih besedah izazijo pojem svobode. Dijaki zadnjih razredov na gimnazijah so oddali politično-filozofske definicije svobode in najboljše so tudi dobile normalne razpisane nagrade. A tudi mala Monika si je izmislila deset besed, s katerimi je dobro povedala, kaj pomeni zanjo svoboda: »Iti s psičkom iz Dueppela v Klein Machnovv k teti«. Iz zaselka Dueppel, kjer prebiva Monika, do Klein Machnmva, kjer živi njena teta, je samo en ki lom rt poti. Toda vmes je zid, ki deli Zahodni in Vzhodni Berlin. Vsekakor je Monika dokazala, da ima o svobodi bolj konkretne predstave kot državniki. Vesele velikonočne praznike želijo: TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO li 'V' V TRST - Trg S. Giovanni, 1 - Tel. 35-019 Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik za vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, itd. Električni, likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike Prodaja tudi na obroko URARNA IN ZLATARNA mlin Ji TRST - Čampo S. Giacomo, 3 - Tel. 95-881 Bogata izbira švicarskih ur 'm lično izdelane zlatine POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « A U R O R A » TRST - Ul. Cicerone, 4 Telefon 29-243 KROJAČNICA LADO PREMRU TRST . Ul. Ginnastica, 35/1 - Tel. 45-447 želi vsem klientom vesele praznike! MLEKARNA MARTELANC VIDA TRST - Ul. Miramare, 50 - Tel. 29-345 vošči vsem cenj odjemavcem vesele praznike GOSTILNA TRST - Ul. S. Nicolo 1 - Tel. 37-918 tiskarna trst, ulica sv. frančiška 20 telefon 29-477 MIRAM KURET ZALOGA VINA, LIKERJEV - UVOZ - IZVOV TRST - Ul. Valdirivo, 3 - Tel. 28-926 želi svojim odjemavcem vesele velikonočne praznike GOSTILNA NINI TRST - Ul. Valdirivo, 32 - Tel. 38-915 Vošči cenjenim gostom vesele velikonočne praznike TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV Q£Q ROJAN Trg Tra i Rivi, 2 - Tel. 31-198 vošči vesele praznike! Trgovina kmetijskih strojev in orodja Marinac Vladislav Trst - Str. Vecchia delTIstria, 64 - T. 810-211 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine vošči vsem odjemavcem vesele praznike TRGOVINA JESTVIN rffofS JeblllC Trst - Str. Vecchia delPIstria, 64 - T. 810-210 vsem svojim odjemavcem in prijateljem želi vesele velikonočne praznike I SLAŠČIČARNA in PEKARNA M. FLAIBAN TRST . Ul. Carducci, 15 - Tel. 35-166 vošči vsem vesele praznike FOTO STUDIO EGON Trst, Ul. Oriani, 2/1 - Tel. 93-295 (Barriera) NAJLEPŠE CVETLICE DOBITE PRI « I V A N K I » TRST - Ul. DelTIstria 19 - Tel. 95-052 BIFE' „<3>i 99 irio TRST - UL. GHEGA, 3 - TEL. 24-780 vošči vsem vesele praznike VSE ZA KMETOVALCE čidu&bd 'Juiilani TRST. Ul. Milano, 18 - Tel. 35-169 Krma za živino - Žita - Umetna gnojila -Žveplo . Modra galica - Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena Zastopnik za Trst in Gorico svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice AGRIA ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE Milan Ambrožič TRST - Ul. Miramare, 29 - Tel. 29-322 Popolna oprema za električne kuhinie, lestenci in vse vrste elektičnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila TRGOVINA Z JESTVINAMI MILAN BEVK TRST - Ul. D'Annunzio, 9 - Telefon 41-572 TRGOVINA Z JESTVINAMI ANDREJ OBERSNEL TRST - Ul. Maiolica, 1 - Tel. 93-070 ZOBOZDRAVNIK Dr. PAVEL PAVLICA TRST - Ul. Gh?ga, 9 - Tel. 31-813 ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI E U R O T E X (MARIO FERFOLJA) TRST . Ul. Mazzini, 46 - Tel. 94-550 želi svojim cenjenim odjemavcem tu in onstran meje vesele praznike! VI5TA TRST - Ul. Carducci, 15 - Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala CVETLIČARNA « S A V 1 N A » TRST, Ul. Istria, 10 - Tel. 55-590 RIBARNICA PERTOT MARČELA Trst - Barkovlje, Ul. Perarolo, 2 - Tel. 28-415 želi vsem vesele praznike TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR OPČINE, Narodna ulica, 42 Tel. 22-1026 se vljudno priporoča svojim odjemavcem tu in onkraj meje GOSTILNA EMILIA SOSIČ - VREMEC OPČINE - Narodna ulica, 65 Vesele velikonočne praznike ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL, itd. Terčon __________________ Josip NABREŽINA 124 - Tel. 20-122 TRGOViNA JESTVIN Gruden DEVIN, 50 - Tel. 20-839 vošči vsem odjemavcem vesele velikonočne praznike TERČON IZIDOR ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL itd. SESLJAN, 27 Tel. 20-220 GOSTILNA »PRI LOVCU« VIŽOVLJE št. 1 . Tel. 20-152 Dobra kuhinja in pristna vina Katoliška knjigama GORICA - TRAVNIK Piazza Vittoria PAPIRNICA KNIJIGARNA DEVOCIANALIJE Na drobno in debelo - Bogata izbira KROJAČNICA PODGORNIK LEOPOLD TRST, Ul. Carducci, 32 - Telefon 41-605 GOSTILNA KOBOL (Jadran) TRST - Via delTIndustria, 16 (Sv. Jakob) Tel. 44-505 želi veselo veliko noč Želite dobro hrano in pijačo? GOSTILNA «AL GAMBERO« ( Pri Raku ) TRST - Ul. Udine, 27 . Tel. 24-938 Vam bo gotovo ustregla MIRODILNICA C E K E T TRST - Ul. Sclitario - Tel. 95-442 želi odjemavcem vesele praznike! ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA DANEU ALOJZIJ OPČINE - Proseška ul., 13 - Tel. 221-044 URARNA IN ZLATARNA ANTON MALALAN OPČINE - Proseška, 18 - Telefon 221-465 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV Miro Frančeškin NABREŽINA CENTER - Tel. 20-238 TRGOVINA JESTVIN DEVIN BRAVIN Tel. 20-844 vošči vsem odjemavcem vesele velikonočne praznike VINOAGRARIA VSE ZA NJIVO, TRTO, TRAVNIK, ZA HRAM, HLEV IN POLJE Gorica - Piazza Vittoria - Travnik 4 Telefon 53-95 ZALOGA DRV IN PREMOGA ANTON FLORIDAN TRST - Ulica Ricci, 4 - Tel. 95-714 AVGUST ŠČUKA TRGOVINA JESTVIN TRST - Ul. Commerciale, 94 - Tel. 35-030 Vesele praznike GOSTILNA DOLENC PROSEK - Devinščina, 3 - Tel. 225-214 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH z. z o. p. OPČINE, Alpinska ulica, 85 Telefon 221-054 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA CELESTINA DANEU - DANIELI OPČINE - Narodna ulica, 77 - Telefon 221-034 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE GOSTILNA (Zora PresI) BAZOVICA, št. 95 Telefon 226-125 GOSTILNA Križman VELIKI REPEN - Tel. 227-115 vošči svojim gostom in prijateljem vesele velikonočne praznika GOSTILNA IN MESNICA 73" BORŠT 60 . Tel. 97-651 želi srečno veliko noč RESTAVRACIJA ALL'UNIVERSITA' (Pri Univerzi) GORICA Piazza Vittoria, 3 ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN NA DEBELO Vetrili Ivan UVOZ - IZVOZ GORICA Ul. Lantieri, 5 Tel. 25-27 PODJETJE Č^Uk GORICA Trg Cavour, 9 Tel. 36-36 Corso Verdi, 54 Tel 21-60 r v. Zf n io rise Miki Mosier j i 3 fo ti ti w | *— D *-t -i i » r 1.2! 3 S ^ - 2 ~ 3 3 ? I ^ OJ S. O | Sr-S " 0< S i y C — 3 C/l 0) C Q , a n. ijq — . p n, ! O — ° 2. 3 i ,—■ I O O tfl • c/i 1 < ■o o °»»2U ? N< - i. Jr- <—*• <•* m *- i ° o n • <-■ ri^g*« re I? g- £ g- > ? &*fB. to a ci. 3 nj • n> oj p o {-* to čl. *“ nj W cr er a *-• —13 *“ £.TO 3 TO O St 3 i cr o *- •, - n< ts: *i S g- S- g 0 'a s 3« g.®- •—• pM Tj El p c/k 3 y O y w< 0 ^ n . gf oi p J*L O 3 C/3ir-t ^5-p 3 « aq '°3 S<2 o y ^ a O- r—> ft- 3 3, a ni • cp g.« 3 S-g S 3 g. 3 « N< ^ CL _S. o S g. - ■ !L 5 c u » “o“oo g pl ^ S" S 9?f rt cp* O TO. T3 c/i t it 5 ‘3 3 „ C CP t C/>< C/l ‘ £>< CP C cp (J) <- 3 a ti 5 s. p 1/1 “L sr( rj r-^ 3 03 S 3 c/i <- I 2. F 5 C c/> H cp 3 Ef m 2. a* ET 2! o N < < X‘oc P C c- < Z \L c CL vj NJ OJ CP *—‘ " ^ “ 2" p 8 3 ^ ,• “ o £L 3 3 p «« S a- ' O UJ. , gfg rt . N Im" W > 3 r*3 (-.™ OJ -1 0J CD O — a & g S-^ H) K O ^ n - o / 5’ CP C *-l S!^n&.rt p ~ ta o < r, <1?. cp “ 8 »g1 D CT N K) — ■p o - .5 >0 >-i O N Eg*!. 3 ;• CP P g- C/l w. 5* cp _ 3 rt O C/l £L 2 <- ° >-• cp ,cp 0< 'cr; w< < 2 ° M 3 C5 « c^ « - a g a «• 2<' ■c « 3 3 ft n M 3 I &3 ■d 3 B-p 3 D. O. — p z&3 p K&b- CP <—. _ S*” 3 ■ Zc 8