Letnik 1910.
481
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIIL — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1910.
Vsebina: (Št. 170—170.) 170. Dopustilnica za lokalno železnico oïl Weiza v Birkfeld. — 171. Ukaz, s katerim se več občin premešča v razred z višjim taksnim zneskom za podelitev koncesije za obratovanje javne lekar-nice. — 172. Ukaz, s katerim se prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz nekega blaga in nekih predmetov iz pokrajin Bari in Foggia kraljevine Italije. — 173. Ukaz, s katerim se prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz nekega blaga in nekih predmetov iz Ruskega.
110.
Dopustilnica z dne 15. septembra 1910. 1.
za lokalno železnico od Weiza v Birkfeld.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi rudarskemu ^lružabniku Jožefu Mosdorferju v Weizu v družbi z županom Ivanom Hutter-Höflerjem v Birkfeldu, z inženirjem Richardom Hofbauerjem v Gradcu in odvetnikom drjem. Karlom Rintelenom v Gradcu po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) ter zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice z ozkim tirom od postaje Weiz lokalne železnice Gleisdorf— Weiz čez Anger v Rirkfeld.
§ 1-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživajo koncesionarji v členih VI do XII zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje
od današnjega dne, in dodelano železnico izročili javnemu prometu ter tudi vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo ter da izvršč in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dajo koncesijonarji na zahtevo c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
»
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic., ki se morda naredé in o katerih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojili, postavljenih po c. kr. ministrstvu za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlusli po zakonu o dopuščanju
(Slorcnlsch.)
112
železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno c. kr. ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda c. kr. ministrstvo za železnice.
§ 5.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru ter gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsakčas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Koncesionarji so dolžni pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje pristopiti k vsakčas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojne ter k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojne zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim naznanijo uradno.
Te dolžnosti imajo koncesionarji samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, podeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarji so dolžni oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 6.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§ 7.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila za račun koncesijonarjev država, in koncesijonarji naj državni upravi povrnejo stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med c. kr. državno upravo in koncesijonarji.
§ 8.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XXV zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149), vsakčas dopuščati c. kr. državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela c. kr. državna uprava pravico, prosto do-ločevaje tarife, za primemo odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§ 9-
Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim dovoljenjem c. kr. državne uprave in s pogoji, ki jih postavi, naredé delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da do zneska, ki ga določi c. kr. državna uprava, izdajo prednostne delnice, ki uživajo gledé obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami.
Dividenda, ki gre prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati z več nego s petimi odstotki.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se iz-dado, potrebujejo odobrenja c. kr državne uprave.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo glavnične reserve, ki jo določi c. kr. državna uprava, in se prav izkažejo, prištevši inter-kalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti , k napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
§ 10.
G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsakčas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Ako se železnica odkupi pred pretekom časne davčne prostosti, ustanovljene v § 1, je za ostalo dobo davčne prostosti tako najdeni poprečni čisti donos teh petih let odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Za čas po preteku davčne prostosti je hkratu ovedeti odkupno rento tako, da se od donosov, privzetih v poprečni račun, izračuni davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let in se odbije od donosov. K ostanku se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteje pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
3.	Če bi se pa železnica odkupila po preteku časne davčne prostosti, določene v § 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledč vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
4.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesionarjem kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
5.	Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po spredaj stoječih določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak tisti letnini, ki je potrebna za štiriodstotno obre-stovanje in razdolžbo po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo da država za odkup železnice, v tem, da država plačuje spredaj navedeno letnino v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarjem rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
6.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarjem, plačati glavnico, ki je enaka diskonto-vani glavnični vrednosti tega plačila, po štiri od sto na leto, računaje obresti od obresti — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačali to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
7.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 6, brez daljnje odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, zaloge gradiva in blagajnične zaloge, dovlač-nice, ki so eventualno last koncesionarjev, in postranska opravila ter iz napravne glavnice narejene
obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že ! določilu primerno uporabljene z odobrilom c. kr. državne uprave.
8.	Sklep c. kr. državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se odkupi železnica;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave odkupne cene (št. 1 do 6), ki jo je ovedeti začasno, z navedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
9.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, vročivši odkupno izjavo postaviti hkratu posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave počenši pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali povzročajo trajno obremenitev.
10.	Koncesijonarji so dolžni poskrbeti za to, da bo mogla c. kr. državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima c. kr. državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesionarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
11. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, c. kr. državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njihove strani.
§ H-
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne ter mine po izteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme po pogojih, navedenih v § 15, izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka.
§ 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, zaloge gradiva in blagajnične zaloge, dovlač-nice, ki so eventualno last koncesijonarjev, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom c. kr. državne uprave.
§ 13.
Ko mine to dopustilo, kakor tudi, ko se odkupi železnica (§ 10), obdržč koncesijonarji last reserv-nega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu c. kr. državne uprave z izrečnim pristavkom, da le reči niso pritiklina železnice.
§ U.
C. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna naprava
po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
G. kr. državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in posebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi c. kr. državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstojništvo družbe, ter na občne zbore, in tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne morda zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javnim koristim; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi takoj odločbo c. kr. ministrstva za železnice, ki jo je dati brez odloga in ki”veže družbo.
§ 15.
C. kr. državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Zlasti se sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred potekom dopustilne dobe, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
Wrfoa s. r.
171.
Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 22. septembra 1910. L,
s katerim se več občin premešča v razred z višjim taksnim zneskom za podelitev koncesije za obratovanje javne lekarnice.
Na podstavi §11, odstavek 3, zakona o lekar-nicah z dne 18. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5 iz 1. 1907.) se nastopno imenovane občine premeščajo v razred z višjim taksnim zneskom za podelitev koncesije za obratovanje javne lekarnice, in sicer:
V	II. razred.
Karlovi Vari (češko),
Insbruk (Tirolsko).
V	III. razred.
Marijanské Lâznë (Češko),
Dubrovnik (Dalmacija),
Baden in Weikersdorf (Nižjeavslrijsko), Bole an (Tirolsko).
V	IV. razred.
Františkovj Lâznë (Češko),
Zakopane (Gališko),
Gmunden in Kopališče Ischl (Gornje-avstrijsko),
Aussee in Marijino Celje (Štajersko), Ampezzo, Kufstein in Riva (Tirolsko), Gradež (Goriško in Gradiščansko),
Lošinj Mali (Istra),
Bregenc (Predarelberško).
Ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Haerdtl s. r.
1Î2.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, trgovino in finance z dne 28. septembra 1910. 1.,
s katerim se prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz nekega blaga in nekih predmetov iz pokrajin Bari in Foggia kraljevine Italije.
Ker se pojavlja kolera v Južni Italiji, se v po-razumu s kraljevo ogrsko vlado prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz naslednjega blaga in naslednjih predmetov iz pokrajin Bari in Foggia kraljevine Italije:
1.	Rabljeno perilo, stare in nošene obleke (rabni predmeti), rabljena posteljna oprava.
Ako se prevažajo ti predmeti kakor popotna prtljaga ali zaradi menjave stanovanja, so podvrženi posebnim določilom o zdravstvenopolicijskem pregledovanju in ravnanju ob prestopu meje.
2.	Cunje, cape.
Od te prepovedi so izvzeti:
a) cunje in cape, ki se prevažajo stisnjene in v balah, 'povezanih z obroči kakor veletrgovin sk o blago;
(Sloreniich.)
113
b) sveži odpadki iz predilnic, tkf^nic, konfekcijskih zavodov ali belilnic, umetna volna, shoddy in odpadki novega papirja.
Prevoz pod 1 in 2 oznamenjenega blaga in predmetov pa je dovoljen, ako so tako zamotani, da medpotoma ni možna manipulacija z njimi.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se naznani carinskim, oziroma pomorskim zdravstvenim oblastvom.
Bilinski s. r.	Haerdtl s. r.
Weiskirchner s. r.
113.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, trgovino in finance z dne 28. septembra 1910.1.,
s katerim se prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz nekega blaga in nekih predmetov iz Ruskega.
Ker se pojavlja kolera na Ruskem, se v po-razuinU s kraljevo ogrsko vlado prepoveduje, ozi-
roma omejuje uvoz in prevoz naslednjega blaga in naslednjih predmetov iz Ruskega:
1.	Rabljeno perilo, stare in nošene obleke (rabni predmeti), rabljena posteljna oprava.
Ako se prevažajo ti predmeti kakor popotna prtljaga ali zaradi menjave stanovanja, so podvrženi posebnim določilom o zdravstvenopolicijskem pregledovanju in ravnanju ob prestopu meje.
2.	Cunje, cape.
Od te prepovedi so izvzeti:
a)	cunje in cape, ki se prevažajo stisnjene in v balah, povezanih z obroči kakor veletrgo-vinsko blago;
b)	sveži odpadki iz predilnic, tkalnic, konfekcijskih zavodov ali belilnic, umetna volna, shoddy in odpadki novega papirja.
Prevoz pod 1 in 2 oznamenjenega blaga in predmetov pa je dovoljen, ako so tako zamotani, da medpotoma ni možna manipulacija z njimi.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se naznani carinskim, oziroma pomorskim zdravstvenim oblastvom.
Bilifiski s. r.	Haerdtl s. r.
I
Weiskirchner s. r.