CELJSKI tednik CELJE, PETEK, 20. JULIJA i^O VII — ST. 29 — CENA 15 DIN t rej uje uredniški odbor — Odgovorni ureduik Tune Maslu — Tiska Celjsku tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-Т-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 230, četrtletna 125 din - Izhaja vsak petek — Poštnina plačana » gotovini — Rokopisov ne vračamo. OLASito socmLisTiôii» atVBZs vwlovuiu цш>1 celjskega okraja TRADICIJE NAŠE BORBE NE BODO NIKOLI ZBLEDELE 22. julija praznujemo Dan vstaje slovenskega naroda, dva dni poprej pa slavi Celje svoj občinski praznik. Oba praznika sta pri nas že glo- boko zakoreninjena, saj nas spomi- njata na najbolj težke in hkrati na najbolj značajne dogodke med NOB. Ni nam treba ponovno poudarjati važnosti teh dveh praznikov, saj vsak naš delovni človek dobro ve, ko- liko za razvoj zgodovine celotnega slovenskega naroda in še v ožjem smislu za Celje pomenita. Oba praz- nika časovno sovpadata, kot so si časovno sledili dogodki v usodnem letu 1941. Na dan 20. julija leta 1941 je bila v Resevnem pri Šentjurju ustanovljena prva celjska četa, dva dni pozneje, 22. julija, pa so na raz- nih krajih v Sloveniji vzplamteli prvi boji proti okupatorju, začel se je boj za svobodo slovenskega ljud- stva za njegovo narodnostno in so- cialno osvoboditev. Ko vsako leto praznujemo ta dva praznika, vedno lahko z velikim po- nosom ugotavljamo, kolikšni so uspe- hi, ki so bili rojeni na temeljih svetle tradicije narodne vstaje. Jugoslavija je bila v letu 1941 od vsega sveta pozabljena. Strategi so čez ta kos južne Evrope napravili črto, češ, iz- gubljeno področje. Toda kmalu za tem so začudeni ostrmeli, ko je ravno ta žrtvovan del sveta vzplamtel v ognju upora in to brez generalov, brez vojaškega potenciala, skratka, navkljub vsem poznanim in uzako- njenim principom vojskovanja. Vsta- ja jugoslovanskih narodov je dvigni- la ugled tega kosa sveta in od tistega časa njen ugled od dne do dne raste. S ponosom lahko gledamo na pre- hojeno pot. Le petnajst let je pre- teklo, odkar so delovni ljudje pri nas- vzeli krmilo svoje usode v roke. V teh petnajstih letih so naši ljudje žrtvovali za svoje sijajne uspehe to- liko, da mnogi v svetu še danes ne razumejo, kako je to mogoče. Razu- meti pa ne morejo zato, ker ne ver- jamejo, da je edina najbolj zanesljiva in nepremagljiva sila enotnost ljudi, ki vedo kaj hočejo, ki znajo ceniti svojo svobodo in ki se ne morejo pomiriti z nobeno obliko odvisnosti in hlapčevanja. Jugoslavija in mi Slovenci v njeni narodnostni skupnosti, je postala neka nova, doslej manj poznana sila v zgodovini odnosov med ljudmi. Dr- žava, ki se ne more meriti z drugimi državami niti po obsegu niti po šte- vilu, niti po moči in niti po ekonom- ski razvitosti, ima v razvoju svetov- ne politike vendar takšen vpliv, kot ga ne more doseči nobena druga država z vsemi svojimi tradicijami preteklosti. Ta sila je enotnost na- rodov, ta sila je pripravljenost ljudi na vsakršne žrtve, ta sila je neomaj- na pravicoljubnost naše zunanje po- litike, je naša neupogljva volja pri izgradnji socializma. Največji ugled pa brez dvoma uživa borba naših na- rodov pod vodstvom predsednika Tita za svetovni mir, saj naš pred- sednik velja za enega izmed najbolj vnetih pobornikov miru. To mu pri- z-najo vsi, tudi tisti, ki jim to prizna- nje ne gre rado od ust. Ko vidimo vse te naše notranje in zunanje politične uspehe, ko na vsa- kem koraku čutimo nenehno napre- dovanje vseh naših bratskih repub- lik, nas navdaja še ena prijetna za- vest: zavest, da se nismo izneverili načelom tistih, ki so prvi stopili na to pot. Mnogi, ki so v te uspehe, ki jih danes dosegamo, neomajno vero- vali, ki so živeli za te cilje in vzga- jali množice okoli sebe, danes niso več živi. Niso dočakali sadov svoje setve. Toda umirali so v prepričanju, da za njimi vstajajo novi orači, ki bodo obračali iste brazde, ki bodo enkrat mogli pokazati, da setev ni bila zaman. Ta zavest v nas mora biti bolj razveseljiva in bolj globoka, kot vsi drugi razlogi, zaradi katerih stopamo nenehno kvišku. Cilji padlih borcev morajo biti in bodo doseženi. To smo dolžni doseči v spoštovanju do žrtev, v spoštovanju do sebe in do svojih potomcev. Te misli in taka zavest naj nas spremlja, ko praznujemo dva velika praznika. Te misli pa nas morajo spremljati tudi v našem vsakdanjem življenju, pri našem vsakodnevnem delu. Zavedati se moramo, da smo tisti hip, ko smo se goloroki uprli nasilju, začeli pisati novo poglavje v zgodovini Jugoslavije in vsega sveta. Narodi, ki se otresajo raznih bremen in jarmov, se zgledujejo po nas. Ce smo pot, ki jo ves svet pozorno spremlja, začeli, če smo jo doslej ne- sebično in uspešno hodili, jo moramo tudi nadaljevati in dokončati. Temu pa smo kos, kajti naši narodi, vsi naši delovni ljudje, vsi pošteni državljani so dokazali, da trdno sto- jijo na temeljih svetlih tradicij NOB. To nam je zagotovilo, da bomo končno, pa naj bo s takšnimi ali pa drugačnimi žrtvami, tudi uspeli. Predsednik HilSER je bil v Zidonem mostu nadvse toplo sprejet Jugoslovanski narodi znajo ceniti svoje prijatelje. V egiptovskem naro- du vidijo prisrčnega prijatelja, zato je bil sprejet predsednik te mlade države povsod v Jugoslaviji prisrčno. Predsed- nik Egiptovske republike je obiskal v svojem potovanju po Jugoslaviji poleg Beograda tudi Sarajevo in Zagreb. Modri vlak 2Г visokim gostom je v po- nedeljek pripeljal na tla republike Slo- venije. "Visoke egiptovske državnike je na vseh postajah pričakovala množica ljudi. Zelo prisrčen pa je bil sprejem v Zidanem mostu. 2e več kot eno uro pred prihodom, vlaka so se zbirali ljudje na peronu, kjer so plapolale egiptovske in našt zastave. Godba je igrala koračnice, medtem ko so prihajali še vedno ljudje iz vseh strani: iz Celja, Trbovelj, Za- gorja, Hrastnika, Radeč in drugih bliž- njih in daljnih krajev. Točno ob 14.35 je M« Iii vlak pripe- ljal na postajo. Množica je vzvalovUa. V pozdrav so zadoneli vzkliki, nad glavami so zaplapolale zastavice. Vlak se je ustavil. Na oknu se je pojavU Naser. Več sto rok se je dvignilo v pozdrav in vzklikov: »Tito, Naser!« kar ni hotelo biti konec. V vagon so vsto- pili pionirji s cvetjem ter med drugi- gimi tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš Frane Simonič. Pionirji trboveljske gimnazije so za- peli nekaj pesmi, godba na pihala pa je igrala koračnice. Po petminutnem postanku je vlak počasi odpeljal proti Ljubljani. Še poslednjič so se dvignile roke v pozdrav predsedniku egiptovske republike, še poslednji vzkliki in vlak je odpeljal. Iz Zidanega mosta je nato nadaljeval vlak pot v Ljubljano, kjer se je pred- sednik Naser srečal z najvišjimi pred- stavniki republike Slovenije. Ogledal si je tudi lepoto Gorenjske in Bled. Po vrnitvi v Ljubljano si je ogledal Lito- stroj in glavno mesto naše republike, nato pa nadaljeval pot skozi Slovensko Primorje, si ogledal Postojnsko jamo, v sredo pa je prispel na Brione, kjer je bua drugi dan konferenca treh po- membnih državnikov, predsednikov- vlad treh držav: Indije, Egipta in Ju- goslavije. Vsem delovnim ljudem česti- tamo k Dnevu vstaje in praz- niku mesta Celja! »Celjskega tednika-«! Uredništvo in uprava STRAN 2 20. JULIJA — STEV. 2f pogled po svetu V Moskvi je Dag Hammarskjöld v družabnem duhovičenju izjavil, da je pozabil na Bvedsko, da danes pripada univerzalni domovini, domovini OZN. Univerzalna domovina, za katero se prizadeva toliko najboljših človeških umov, je neizbežna potreba, vendar je tudi pretekli teden pokazal, da bo pot do nje še dolga in težka. Politika ko- eksistence je zabeležila nekaj pozitiv- nih dogodkov. Tako so se za dobro sto- palo približala stališča v razgovorih o razorožitvi, pri čemer je imel bistvene zasluge tudi jugoslovanski predlog. Bulganin je šel v svojih pobudah za zbliževanje še dalje, zasedanje Vrhov- nega sovjeta je izzvenelo v smislu ko- eksistence. SZ je revidirala pokojnine in zvišala proračunsko vsoto zanje za dvakrat. V Angliji se mudi gospodar- ska delegacija SZ in skuša pritegniti največji del angleškega izvoza v višini 1 milijarde funtov, pri čemer bi eno tretjino zavzemalo strateško blago. Kljub poznanjskemu incidentu bo Polj- ska še naprej vodila politiko demokra- tizacije. Češka in Poljska sta se spo- razumeli, da so njune meje dokončne, ter za medsebojno gospodarsko sodelo- vanje. Na Madžarskem so rehabiliti- tirali nad 10.000 žrtev stalinizma. Spo- razumevata se Sirija in Turčija kljub težkemu obmejnemu incidentu 23. ju- nija. Uspešno je zaključil potovanje v SZ perzijski šah. In tako dalje. Pri nas imamo v gosteh največjega Arabca, Gamala Abdera Nasera, ofi- cirja egiptovske vojske, ki je pred ne- kaj leti osvobodil svoj narod in pognal kralja in njegovo kamariljo preko egiptovskih mej, zaključil pa osvobodil- Tii boj letos 18. junija, ko je odrajžal zadnji John Buli iz Sueza in Aleksan- drije. Revolucija v Egiptu še ni kon- čana. Revolucijo je treba, kakor je re- kel Lenin, zakrjepit, utrditi jo je treba, dati ji trdne gospodarske temelje, osvo- boditi deželo revščine, ustavo realizira- ti v dejanskih družbenih odnosih. Tu smo se znašli z Egiptom, kajti dežela Nila kakor Jugoslavija nočeta ničesar drugega ' kakor imeti svoj dom, urejen po svoji volji in to čim bolje. Oni kakor mi ne trpimo, da bi bogatejši sosedje vtikali svoj nos v naše interne zadeve. Oni kakor mi naletavamo na podobne težave in ovire od strani tistih, ki jim svoboda narodov ni pri srcu. Takih na- rodov pa je precej na svetu, ki hočejo izpod jarma bogatih mogotcev, zato je Naserjev obisk, ki se mu bo pridružil še Nehrujev, z mednarodnega stališča velepoimembna stvar. Rekli bi z rene- sančnim velikanom Albertijem, da ljudje lahko vse izvršijo, če je le nji- hova volja taka. Marsikaj so že, mar- sikaj še bodo, kajti njihova volja je taka. Nemci bi seveda ne bili to, kar so, če ne bi vodili križarske hladne vojne kar naprej. V dneh, ko so Adenauerjevi poslanci regulirali obvezno vojno služ- bo in dali še krepkejše osnove nemški remilitarizaciji, kar pomeni v Nemčiji isto kot obnovo pruskega militarizma, so isti poslanci izmanevrirali ratifikaci- jo pogodbe o jugoslovanskih vojnih in predvojnih terjatvah. Nemčija bo po Blankovi izjavi letos imela že 100.000 vojakov, leta 1957 pa 270.000. Letos je zato že nekajkrat pokazala zobe, ven- dar na tak način kakor to pot Jugo- slaviji, s katero se o teh terjatvah po- gaja že tri leta, še ne. Naj se nikdo ne čudi! To'je nemška politika, druge ni bilo doslej! Ob tem koraku nemške kle- rikalije se lahko zamislijo Francozi, pa tudi že Angleži. Ta politika je nestrpna, ošabna, pa tudi neumna in nesodobna. Vprašanje je, ali se bo socialnim de- mokratom, ki so prav te dni zborovali, posrečilo uresničiti kako drugačno nem- ško politiko, ali bo »di blonde Bestie« še vedno edino kar zmore Tevtonec po- staviti na mejo v odnosih do drugih na- rodov. Socialni demokrati bi radi prišli na oblast, iščejo zaveznike in glasove, pri tem pa le slabo razumejo, da je možen preboj na levo na takem te- renu, kot je nemški, le z najširoko- grudnejšim povezovanjem vseh napred- nih sil. Ni prav, če menijo, da so za združitev Nemčije odgovorne samo šti- ri velesile, saj Nemčija že dolgo ni pa- siven objekt v mednarodni politiki, ni prav, če so zoper direktne razgovore med Pankowom in Bonnom. Ce so za- res za koeksistenčno politiko, bo treba to pokazati z dejanji, kadar in če pri- dejo na krmilo. Sicer pa — na Zapadu nič posebno novega! Na Cipru se Angleži izgovar- jajo kar na Turke, ki pravijo, da Ciper še nikoli ni bil grški in da torej nima smisla, da bi kdaj grški postal. Čudno, da nam puste pri miru Makedonijo in druge dežele, ki so bile pod otomanskim imperijem več sto let, ti fanatiki hi- storičnega prava, ti atlantski rekonva- lescenti ob Bosporu. V Alžiru je na delu Gallus Cunctator (Francoz Odla- šalec), nikamor se ne premakne, če- prav bi Alžirci po izjavi Abasa pristali na predloge francoske socialistične stranke. Snuje se Evratom, toda SZ je proti njemu, češ da je to le strateško orodje Zapada, ki bi Nemčiji dalo atom- sko orožje brez pogodbeno določenih omejitev. Kaže, da iz te moke ne bo kaj prida kruha za miru lačno člove- štvo. V Italiji se Vatikan na vse kriplje upira, da bi moč levičarskih strank ne rasla tako, kakor raste. Pri tem ne iz- bira sredstev in včasih izgublja živce. — Eisenhower se je kljub slabemu zdravstvenemu stanju usmilil svoje stranke in privolil v kandidaturo. — Eno centralnih svetovnih vprašanj je pretekli teden ponovno obtičalo tam, kjer je: Van Ping Nan in Johnson, ve- leposlanika LR Kitajske iz ZDA, sta se v Ženevi sešla na 53. setanek, da bi re- šila sporne zadeve med obema koloso- ma na obalah Pacifika, pa sta se — rebus infectis — (ne da bi kaj opra- vila), spet razšla. Pan Mun Jon na Ko- reji je bil miniatura teh sestankov, nekaka predpodoba. Upajmo, da bo ko- nec boljši. Ce bo, bomo s Shakespear- jem rekli: Ali well when the end well (vse je dobro, kadar je konec dober). T. O. Simpatični predsednik Naser je v Zidanem mostu smehljaje odzdravljal množici, ki ga je navdušeno sprejela Odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam iašizma v Solčavi Prebivalstvo prijazne gorske vasice, ki leži v osrčju Savinjskih planin, bo letos slovesno proslavilo Dan vstaje, 22. julij. Na ta dan bo odkrit spomenik padlim borcem in žiivam fašizma. Na •spomeniku je vklesanih 20 imen padlih borcev in 27 imen talcev ter žrtev fa- šizma. To so bile velike žrtve za kraj, ki je takrat štel le 700 prebivalcev. Ko je okupator zasedel našo domo- vino, so se tudi za Solčavane začeli težki časi. 2e leta 1941 je bilo zaprtih 7 domačinov. Ponovno preganjanje za- vednega prebivalstva se je začelo 10. julija 1942, ko so jih Nemci zaprli spet osem. Od teh je eden umrl v ta- borišču, eden pa je bil ustreljen kot talec. Po tej aretaciji so začeli odhajati domačini v partizane. Kraj je bil prvič za nekaj časa osvobojen 15. decembra 1942. leta. 2. aprila 1943 se je vrnila policija, ki je ustrahovala zavedno pre- bivalstvo, dokler niso decembra spet zagospodarili partizani. V večjem šte- vilu so se pojavili partizani v Solčavi 19. februarja 1944, ko so izvedli sploš- no mobilizacijo. Junija so pričeli s po- ukom na partizanski šoli. Spomladi le- ta 1944 se je formiral OF odbor. Prve volitve v KNOO in volitve delegatov v okrajno narodnoosvobodilno skupšči- no so bile 1. oktobra 1944. Prebivalstvo se jih je skoraj 100 odstotno udeležilo. Na solčavskem teritoriju so bili Stab grupe koroških odredov in bataljoni Koroških odredov. Oblastni komite za Koroško, IV. operativna zona in Var- nostno obveščevalna služba. Domača komanda je bila ustanovljena meseca junija 1944 pod imenom solčavsko- logarsko področje. V okolici je bilo tudi več partizanskih bolnišnic. Najbolj zna- ne so bile v Robanovem kotu, od teh bo ena letos tudi restavrirana. Najhujši udarec je doživela Solčava 24. oktobra, ko so pridrle v kraj nem- ške tolpe, pomešane s kvizlinškimi for- macijami, požgale vas in večinoma vse kmetije v Podolševi, Matkovem kotu in Logarski dolini ter odgnali s seboj živino. Takrat so odpeljali v taborišča 153 ljudi. Zgorelo je 67 stanovanjskih hiš in 162 drugih stavb. Prebivalstvo, ki ni bilo izgnano, večinoma žene in otroci, je bilo v kritičnem položaju. Ko je bila hajka končana, je KNOO orga- niziral na vasi ljudsko kuhinjo. Naj- hujše pomanjkanje hrane pa je trpelo prebivalstvo po 11. decembru, ko so ob ofenzivi na Zg. Savinjsko dolino Nemci zopet zasedli Solčavo. Trpljenje Solčavanov med NOB ni bilo majhno, saj je bilo v zaporih 37 mož in 27 žena ter interniranih 71 mož, 87 žena in 56 otrok. Iz internacije se ni vrnilo 5 mož, 2 ženi in 4 otroci. Ustre- ljenih je bilo 5 mož. Telesne poškodbe je dobilo 12 mož in 25 žena. Mučenje pa je pretrpelo 66 mož, 83 žena in 56 otrok. Spomenik stoji na prijaznem mestu ob začetku vasi. Zgradili so ga s pro-- stovoljnimi prispevki. Pričetek prire- ditev bo že v četrtek, 19. julija, ko bo kinopredstava, v petek zvečer bodo ga- silske vaje, v soboto pa akademija s pevskimi točkami, recitacijami in igro »Izdajalec«, po akademiji bo baklada. Na dan odkritja, v nedeljo, 22. julija bo ob pol deseti uri sprejem patrulj, ob deseti uri govor člana Okrajnega odbora SZDL Celje, nato odkritje spo- menika, polaganje vencev, recitacije, pevske točke in koncert godbe na pi- hala. Na odkritje spomenika vabi Krajev- ni odbor ZB vse borce in aktiviste, ki so bili v času NOV v Solčavi, prav tako pa tudi vse, ki si lahko ogledajo lepote Logarske doline in okolice. Z. I. Osnutke zazidalnih okolišev bo treba čimprej dokončati Konec preteklega tedna je bila pod vodstvom inž. Vitala Mlejnika redna seja sveta za urbanizem pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju. Člani sveta so v prvi vrsti ugotovili, da so vsi ob- činski ljudski odbori v celjskem okra- ju pokazali veliko vnemo pri sestavlja- nju osnutkov zazidalnih okolišev. Gle- de na to, je posebna strokovna komi- sija pri svetu že doslej proučevala vse osnutke zazidalnih okolišev, razen za občino Planino, ki pa ima osnutke že tudi izdelane. Ce je bilo to delo oprav- ljeno v razmeroma kratkem razdobju, ki uvršča celjski okraj med najboljše v Sloveniji, pa se je nadaljnje delo ne- koliko zataknilo. Gre namreč za do- končno ureditev osnutkov zazidalnih okolišev za posamezne občine, in to po pripombah, ki jih je dala strokovna komisija sveta. Kajti, preden svet osnutek zazidalnega okoliša odobri, ra biti pač prilagojen vsem urbani, stičnim principom in zahtevam кожц.. nalnega razvoja. Pri teh popravkih občinski ljudski odbori nič kaj ne iit. tijo. V kolikor se na eni strani zdi, občinam primanjkuje strokovnega Ita^ dra, pa je na drugi strani svet ugoto- vil, da na primer šoštanjska občina m« mogla dokončno izdelati osnutka svo- jega zazidalnega okoliša po pripombali strokovne komisije predvsem zato, ker zaključki strokovne komisije niso btti na občino odposlani po običajni poti, marveč, kar po domače, po nekem čla- nu komisije, ki je, kot kaže, na ve* skupaj lepo pozabil. Po doslej opravlja- nem delu v urejevanju osnutkov zazi- dalnih okolišev prednjači celjska »li- čina, za katero bo okrajni ljudski od- bor razpravljal o osnutku že na pri- hodnji seji. Kakor kaže, bo pred okraj- ni ljudski odbor nato prišel osnutek, občine Laško. Kdaj pa bodo odobreni ostali osnutki občinskih zazidalnih oko- lišev, je zaenkrat še težko reči. Sprioo nujnosti, saj morajo biti osnutki odo- breni še v letošnjem letu, je svet 2a urbanizem sklenil poklicati vse občin- ske ljudske odbore, da pohitijo pri «ko- končnem urejevanju prvotnih osnut- kov zazidalnih okolišev, seveda v smi- slu pripomb strokovne komisije. Razen tega pa so bili člani sveta »a urbanizem mnenja, da občine lahko ia- dajajo gradbena dovoljenja, ne gledo na neurejeni osnutek zazidalnega oko- liša, le za tiste parcele, ki so v sklopu strnjenega naselja, ki ga bo itak zajel zazidalni okoliš. V kolikor pa bo šlo »л gradbena dovoljenja izven strnjenega naselja, na vsak način pa le v okviru predvidenega zazidalnega okoliša, mo- ra dovoljenje vsebovati še načrt per- spektivne ureditve komunikacij. To predvsem iz razloga, da ne bi na primer neko stanovanjsko hišo začeli graditi ма področju, kjer naj bi v prihodnje pote- kala cesta in podobno. Solčava ilost čez SaviDjo bo zgrajen do ti mm\n letos s SEJE OBČINSKEGA SVETA ZA GRADNJE IN KOMUNALNE ZADEVE V CELJU Pred dnevi je bila redna seja sveta za gradnje in komunalne zadeve pri ljudskem odboru celjske občine. Na seji sveta, ki jo je vodil predsednik Rado Jenko, so razpravljali o nekaterih prav zanimivih komunalnih problemih celj- ske občine. Tako so že na začetku dela sprejeli sklep o imenovanju posebne komisije, ki naj, prouči stanje celjskega pogrebnega zavoda, predvsem s staH- šča bodoče organizacijske oblike in med drugim tudi cenika. Svet je namreč ugotovil, da je pogrebni zavod v Celju lani izkazal kar 1.8 milijona din do- bička, kar je spričo javnega in ne ko- mercialnega značaja te službe vsekakor nekoliko čudno. V tej zvezi so člani sveta še sprejeli sklep o višini najem- nine za posamezne grobove v Celju ter na E>okopališčih v obrobnih predelih celjske občine. Medtem, ko bo v Celju znašala desetletna najemnina za en grob 2.000 din, bo ista najemnina v drugih krajih celjske občine znašala le 1.000 din. Poleg tega bo svet za grad- nje in komunalne zadeve pripravil tip- ski projekt za mrtvašnice v celjski ob- čini. Na zadnji seji pa so člani sveta za- čeli tudi razpravo o novih zazidalnih okoliših. Tako naj bi naslednji zazidal- ni okoliš v Celju zajel področje med Ljubljansko cesto in savinjsko želez- nico, drugi pa območje na vzhodni in zahodni strani od izliva Ložnice v Sa- vinjo. Po prvih načrtih naj bi na oko- lišu med Ljubljansko cesto in sa vi» j- sko železnico gradili predvsem stolptie hiše in bloke. Gostota prebivalstva na tem področju bo po teh osnutkih od 2M do 300 ljudi na hektar. Osnutek dalj« predvideva, da bi Glazijo deloma pro- uredili v park celjske bolnišnice, deilo- ma pa uporabili za gradnjo stanovanj- skih hiš. Glede na to, da je celjska plinarma v prvem tromesečju letošnjega leta ia- kazala 3.8 milijonov din izgube, je »rti imenoval posebno komisijo, ki bo pre- učila vzroke te izgube. Svet pa bo tudi ix>dprl nekega štu- denta, ki bo za svoje diplomsko del« zbral med drugim potrebno gradivo »a poznejšo izdelavo načrtov za urediter kanalizacije v mestu Celju. Končni na- črti za celjsko kanalizacijo bodo mož- ni šele takrat, ko bo odobren urbani- stični načrt mesta ob Savinji. Vrtnarska šola v Celju pa bo po na- logu sveta uredila nove nasade, in si- cer med Delavsko cesto in Krožno poij« v Gaberju in pred vajensko šolo I. ob Ljubljanski cesti. Poleg tega pa bo šo- la uredila še dve novi otroški igrišči, in to ob Dečkovi cesti ter v Štorah. Svet za gradnje in komunalne zadere pa je sprejel na znanje tudi izid lici- tacije za gradnjo cestišča za novi moet čez Savinjo v podaljšku Ulice XIV. di- vizije. Pri licitaciji je bil najnižji po- nudnik celjski Beton s 43.9 milijonor din, ljubljanski Gradiš bi ista dela ia- vršil za 49.2 milijona din, celjski Gra- ditelj pa za 56.3 milijone din. Ze te razlike kažejo na veliko prednost јат- nih natečajev za takšna dela. Po na- črtih mora biti most čez Savinjo e«- grajen do' 20. novembra letos. JVeurfe ob Reki in Koniščici — VELIKA MATERIALNA IN GOSPODARSKA ŠKODA RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO ugodno proda več VPREŽNIH TOVORNIH VOZ (težkih, srednjih in lahkih), v dobro ohranjenem stanju in zlasti primernih za teren na pod- ročju Savinjske doline. Interesenti naj se obračajo na uprav« rudnika v Senovem zaradi podrobnejših obvestil o prodaji. Neurje v torek je poleg nekaterih drugih krajev močno prizadelo tudi do- lini Reke nad Preboldom in Konjščice nad Taborom ter hribovite predele od Mrzlice do Krvavčnika nad Lokami. Neurje je del onega, ki je tudi nad Trbovljami besnelo istočasno in po- vzročilo tolikšno škodo. Po močnem gr- menju in silnem viharju se je nekako ob treh popoldne vlilo, kakor da se je utrgal oblak. Naliv, ki ni trajal nad eno uro in ki je bil pomešan tudi z debelo točo zlasti v hribovitih predelih, je povzročil, da sta bili ozki dolinici konjščice in Reke ter njunih pritokov na mah preplavljeni z ogromnimi vod- nimi masami, kakršnih tudi stari ljud- je ne pomnijo. Narasle vode so prina- šale s hribov velike množine zemlje, proda, kamenja, hlodov, panjev in dru- gega materiala in ga odlagale pred je- zovi in mostovi, ki so mnogi popustili, nekateri solidneje zgrajeni pa so klju- bovali in prestali težko preizkušnjo. Silne vodne mase so trgale obrežno zemljo in razrušile prenekatere nasipe in škarpe v taki meri, da je na primer samo pri Urbanovih pod Marijo Reko bočna erozija odplavila približno dve sto kubičnih metrov zemlje in ogrozila tudi vogal gospodarskega poslopja. Le skrajnim naporom domačih se je po- srečilo, da so s podiranjem velikih jelš, ki so rasle nekoliko više ob strugi sicer pohlevne Reke, preprečili še več- jo škodo. Nemara najhuje je bil tod prizadet mlinar Hribar Jože, ki sta mu narasla potoka nanesla na dvorišče na desetine kubičnih metrov kamenja in proda, uničila vrt, odnesla škarpo in veliko rodovitne zemlje, s katero je ozka dolinica tako in tako skopo pre- skrbljena. Dolga in debela, nekje više zgoraj podrta smreka je priplavala tik ob hišo in se ondi potem, ko je voda odtekla in se je potok spet vrnil v svojo prvotno korito, ustalila. Še vse večje razdejanje je ob Konj- ščici nad TalDorom. Pri Pavlinčevi žagi, kjer niso mogli več odpreti jezu, so velikanske vodne mase, n«seč s sel»«j debelo hlodovino, vdrle čez bregove in se široko razlile čez cesto po bližnjih lepo obetajočih poljih in uničile pride- lek. Skladovnico hlodov pred žago je voda zrušila in razmetala na cesto in po polju, kakor da bi sesul škatlo vži- galic. Samo pri žagi in na uničenem jezu je velika škoda. Jermanov jez nad Loko so vodne mase zrušile, čeprav je bil železobetonski. Tu je veliko večja škoda na posevkih in zrušenih mosto- vih ter jezovih, ko ob Reki. Tudi usa- dov in plazov je nič koliko v obeh dolinah. Posebna komisija Občinskega ljud- skega odbora Žalec ugotavlja in oce- njuje škodo. D. P. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1956-57 Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah razpisuje štipendije dijakom višjih srednjih šol za šolsko leto 1956-57 K pravilno opremljeni prošnji je treba priložiti naslednje dokaze: 1. potrdilo o premoženjskem stanju, 2. prepis zadnjega spričevala, 3. mnenje družbene organizacije SZDL. Rok za vlaganje je do vključno 20. julija 1956. Prošnje, katere ne bodo imele zahtevanih potrdil, ali bodo pirepozno vložene, n« bodo upoštevane. 2ê. JULIJA — ŽTEV. 29 ш<ш STRAN Ocvirkova hisa v Kompolah — spomenik neupogljivosti SLOVENSKIH RODOV Kt-«jevna organizacija ZB v Štorah je v Eadnjem času razvila veliko spo- ^«íaiáko dejavnost. Pred letom dni je џш. Slemenih zgradila 4 lepe spomenike y apomin na padle borce Kozjanskega »dreda in XIV. U. div. B. Kidriča, v »edeljo pa je odkrila spominsko ploščo ЏЖ Ocvirkovi hiši v Kompolah v poča- géitev štirim žrtvam te Mvedne kmečke ¿rwzine NOV. Okrog 800 ljudi se je zbralo pred Ocvirkovo hišo k nedeljski svečanosti, Ici jo je otvoril predsednik krajevne «iganizacije ZB Store, tov. Markovič, zfl njim pa je spregovoril tov. Jerin )j;arijan, bivši komandant kozjanskega »dreda in eden najboljših prijateljev pedlih žrtev. Ko je zbranim ljudem »risal vso veličino narodno-osvobodil- »ega boja in najostudnejše metode oku- patorja pri iztrebljanju Slovencev, je podrobno orisal kmečko družino Ocvir- kovih- in osvetlil like padlih članov te družine. »Stojimo pred spominsko pioščo, ki je vzidanna v stoletno trdno kišo, ki je preživela težke dneve su- ženjstva in dneve težkih borb za našo svobodo. Kot tisoč slovenskih kmečkih ]uš, nam je ta hiša v ponos kot spo- menik neupogljivosti slovenskih rodov, ki so uspešno kljubovali skozi stoletja proti vsem tujim vplivom. V dobi oku- pacije ni bilo prizaneseno 70-letnemu Soepodarju domačije zaradi tega, ker je bil odločen slovenski kmet, prava kmečka korenina, iz katere so zrasli prav tako odločni in narodnostno za- vedni otroci. Ocvirkova mama, 76-letna Ittšna gospodinja, je bila vedno dobrih • role za vsakogar. Rodila je 12 otrok in Tee je vzgojila tako, da je lahko ponos- na nanje. Štirje od teh — Pepea, Gre- Sec, Tinček in Peter — so dali svoja itrljenja za svobodo in lepše življenje MS vseh.« V nadaljevanju svojega go- Tora je tov. Jerin Marijan tako živo »aslikal lik vsakega padlega člana Ocvirkove družine, da se je marsika- teremu domačinu ob spominu nanje •tosilo oko, saj so bili prav vsi tako mladi, iK>lni življenja in načrtov za prihodnost. Kdor jih je pobliže poznal, se je kljub odmaknjenosti časa zamislil Y njihov ogenj in odporniško silo proti oicupatorju. Zgoreli so v delu za našo veliko stvar. »Težko je verjeti, da jih Ш več med nami. Zdi se nam, da živijo z nami in da se veselijo današnjice. - Njihov duh nadomešča njihovo telesno odsotnost med nami, se zrašča z nami v borbeno monolitno skupnost, ki na- daljuje naš trd boj za lepšo in sreč- Aejšo bodočnost. — Vsa Slovenija je po legendami borbi za svobodo naših na- rodov en sam veličasten .sEK)menik, ki bo naáim zanamcem vedno v največji ponos in nauk, kako je treba ljubiti evo j o zemljo in kako je treba ljubiti evobodo. Onemele žrtve stokrat huje obtožujejo kot živa beseda! Pesnik Ma- tej Bor, Tinčkov prijatelj iz dijaških let, je zapisal: najmočnejša je mrtvih propaganda!... Slava vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja — slava Pepci, Gregcu, Tinetu in Pe- ■tani!« Tako je zaključil vsebinsko iz- redno bogat govor tov. Jerin Marijan, aakar je odkril spominsko ploščo. Sku- pinna kompolskih partizanov je izstre- lila'častno salvo, vsi prisotni pa so po- čestili žrtve Ocvirkove družine z eno- minutnim molkom. Godba na pihala štorske Svobode je zaigrala žalostinke, pevski zbor iz Stor pa je zapel »Talcem« in »Postoj, kdor mimo gre«. Tudi domači so se oddolžili nekdanjim marljivim članom svojega prosvetnega društva (Pepci in Gregcu). Pevski zbor iz Kompol je zapel J pesmi: Slovansko in Soči. Pionirji KUD iz Kompol so recitirali Kovaško, tov. Tone Rozman iz Štor pa »Mati in sin«. Gledališki igralec tov. Jeršin iz Celja je recitiral Mateja Bora »Poži- galčevo suknjo«, za zaključek kultur- nega programa pa je mladinka Zohar Zlatka v solospevu zapela pesem do- mačega komponista tov. Vodopivca, po>. svečeno Ocvirkovi mami. Pred zaključkom svečanosti je tov. Markovič v znak priznanja za zasluge v NOV podaril Ocvirkovi mami skrom- no darilo krajevnega odbora ZB Štore, nakar so pred ploščo predstavniki kra- jevnih organizacij F>oložili vence. Toplo poletno sonce je grelo zeleno pokrajino Kompol, na katero je prav iz Ocvirkove domačije lep pogled. Ko sem zapuščal ta svet in se vračal po starih znanih stezah s svojimi prija- telji, sem imel pred očmi vedno nasme- janega Gregca in Pepeo ter resnega Tineta. Kje so časi, ko smo razposa- jeni preživljali šolske počitnice v delu in razvedrilu, kje so časi, ko sva s Tinetom v Westfaliji tako hrepeneče zrla izza žičnih ograj taborišča za vojne ujetnike v svobodni svet in kje so tisti časi, ko smo se zbirali okrog Tončke Cečeve in z vso resnostjo sprejemali njena navodila ... Odmaknjen je ta čas, dogodki pa so še tako živi, da se člo- vek ob takih spominskih svečanostih naenkrat pomakne za vsa leta nazaj in umeva vso veličino velikih žrtev, ki so jih dali naši ljudje za veliko stvar. Prav ob takem razmišljanju postane človeku vse jasneje velik doprinos Ocvirkovih k skupni stvari, vse bolj stvarno vstane pred nami spoštovanje in pieteta do štirih padlih bratov in sestra iz Ocvirkove družine. J. K. Hda] se je začelo preganjanje celjskih homunistou Po Aleksandrovi diktaturi leta 1929 je bilo najbolj prizadeto delavstvo cele Jugoslavije. To smo občutili tudi v Cer Iju. Na vse sestanke in zborovanja je/ pošiljala oblast policijske agente, pro- vokator je, prisluškovalce in vse nepri- diprave, ki so bili proti delavcem. O čemerkoli so delavci govorili: o kruhu in zaslužku — takratna oblast je videla v vsem tisti »strašni komunizem«. Vedno huje in huje je bilo, tako da so se delavci in študentje res začeli zanimati za komunizem. V letu 1930 so zaprli prve komuniste v Celju, in to: Slavka Šlandra, zobotehnika, člana »Svobode« in člana KPJ v ilegali, Bran- ka Dila, tehnika, Koželja, trgovskega pomočnika, Vika Arzenška, ključavni- čarskega pomočnika, Vilija Slandra, elektrotehnika. Vsi so bili obsojeni od 3 do 3 in pol leta strogega zapora. Ka- zen so prestajali v Sremski Mitrovici v »komunistični univerzi partije«. Tu so kazen odslužili in se ideološko izpo- polnili tako, da so bili še boljši ko- munisti kot prej. Ko so prišli iz za- pora niso klonili, ampak so s svojim delom nadaljevali v ilegali. Organizirali so celice in trojke. V trojkah so se našli tudi izdajalci, ki so po letu 1930 spravili v zapor Franca Vajsbaherja, zi- darskega polirja, Franca Stojana, pe- kovskega pomočnika in v letu 1934 pri- javili več tovarišev, med katerimi je bil tudi Ivan Lah, trgovski pomočnik, Peter Stante-Skala in drugi. Leta 1936 je bila masovna racija po Celju in okolici. Od 18. na 19. avgusta so bile aretacije komunistov. Vsi po- licijski zapori v Celju so bili polni. Polovili so nas 17. Iz policijskih zapo- rov so nas posamezno odvedli v zlo- glasni »Stari pisker«. Zaprti smo bili v kleteh, v samskih celicah, tako da ne bi vedeli drug za drugega. Vendar jim to ni p)omagalo. Ko se je med 12. in 1. uro menjala straža, je bilo toliko časa, da je šel šepet od celice do ce- lice: »kdo si?« in odgovor ilegalno ime vsakega. Največ je bilo celjskih svo- bodašev. Slučajno so bili štirje člani pevskega društva »Svobode« zaprti v zaporednih celicah. Ti so znali revo- lucionarne pesmi. Tako smo peli, da je odmevalo po hodniku, kakor včasih v delavski zbornici, ko smo imeli vaje. Pazniki so se seveda vmešavali in kri- čali »gromska strela, kaj mislite, da imate tukaj koncert.« Mi pa smo več- krat peli marseljezo, internacionalo in druge pesmi, ki so bile takrat prepo- vedane. V preiskavi smo biU 3 mesece. V tem času smo ugotovili, kdo vse je zaprt. Vseh imen se sedaj ne spomi- njam več, vem le, da smo bili skupaj zaprti Vili Slander, Rudi in Franci Hri- bar, Turk, Kvarča, Ubojčič, Kugler, Go- ričan, Borštner, Oset in Marko Josip. Po treh mesecih so izpustili enajst to- varišev, šest pa so jih obsodili. Ob- sojeni so bili Marko Josip, Vili Slander, Franc Oset, Marko Ubojčič, Josip Go- ričan in Jože Borštner. Obravnava je bila v Celju, 20. novembra leta 1936 v Grofiji od 6 zjutraj do pol 11 zvečer pred petčlanskim senatom po »zakonu o zaščiti države«. Med celo obravnavo so nam ponavljali: čl. 1, čl. 2 od 1 do 20 let zapora. Državni tožilec je bil dr. Rus, ki je govoril tako, da smo bili vse, samo ljudje ne. Komuniste je ozna- čil za nevarnejše kot kačji strup. Čla- ni petčlanskega senata,so bili predsed- nik Okrožnega sodišča dr. Vidovič, dr. Brečko, dr.. Delničar, Božič in Antipin. Zagovorniki so bili: dr. Stante Jernej, dr. Hodžar, dr. Hočevar Mirko, dr. Goričan in še neki odvetnik iz Sremske Mitrovice. Ko je odgovoril dr. Stante državnemu tožilcu, ki je hvalil Hitlerja in Musolinija, češ da se lahko nemški in italijanski narod zahvalita njima, ko sta odpravila tako golazen, kot smo bili mi, ga je opozoril, naj pogleda v Nürnberg, kjer je javno začrtana Hit- lerjeva meja do Zidanega mostu in Mu- solinijeva meja do Ljubljane. Zagovor- nik ga je vprašal, kako mora zastopati državo s takimi izjavami. Tedaj je bila zagovorniku odvzeta beseda z grožnjo, da ga bodo postavili pred vrata. To je storil predsednik senata dr. Vidovič in tako zaščitil državnega tožilca dr. Rusa, Hitlerja in Musolinija. Sedaj si lahko javnost predstavlja, pred kakimi sodniki smo bili. Med razpravo je pri- šlo do zanimivega dogodka. Predsednik, dr. Vidovič, je namreč prišel z dopusta, Josip Marko pa od orožnih vaj. Josip Marko je bil študent prava in je takrat prakticiral na celjskem sodišču. Pred- sednik sodišča bi torej moral Marka najti v pisarni, našel pa ga je v »starem piskru«. Seveda se je na razpravi zelo razburil ter nadrl Josipa Marka, naj ga bo sram Češ, država vas je poslala študirati v Pariz, vi ste pa postali ko- munist. Marko mu je odgovoril, da je vsak človek svoj gosjKKiar. Obsojeni so bili Marko Josip in Slan- der Vili na dve leti, Oset Franc in Ubojčič Mato na 8 mesecev, Goričan Jože in Borštner Jože na šest mesecev strogega zapora in odvzem državljan- skih pravic. Ko je po obsodbi vprašal predsednik senata, če želi kdo besedo, mu je Marko odgovoril, da bo prišel čas, »ko boste vi tukaj sedeli in mi tam, kot vi danes.« Oset Franc pa je pripomnil: »prestali bomo to kazen ih bomo korakali vedno naprej ter vas gledali v oči. Ne bomo klonili. Delu čast.« Od teh tovarišev še živijo samo trije. Marka Josipa, našega vodjo, se zaklali in razrezali ustaši v Jasenovcu ter ga vrgli v Savo, Slander Vili je padel pri Planini kot namestnik komandanta I. celjske čete. Oset Franc CELJSKI J£DJV|K V VSAKO HISO! VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE CELJE ČESTITAMO K NAŠEMU VELIKEMU PRAZNIKU 20. JUUJU. KI NAS SPO- MINJA VELIČASTNIH DNI IN HEROJSKIH DEJANJ NAŠIH BORCEV V ČASU NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN LJUDSKE REVOLUCIJE. NA TEH TRADICIJAH BOMO GRADILI NAPREJ SREČNO BODOČNOST! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE MESTNI ODBOR ZB CELJE Krvava pot (Iz potopisa po Norveški) T. NORDEKSPRESOM V SEVERNO SKANDINAVIJO Od Münchena do Kolna je bilo opa- ziti predpustno karnevalsko razpolože- nje, ko je brzovlak, imenovan »renski blisk« pustil za sabo Bavarsko v snež- nem metežu in odhitel v romantično rensko dolino. V veselem in živahnem K.ölnu, kjer so veliki napisi vabili na Umetniško razstavo norveškega slikar- ja Edvarda Muncha ii^kjer se še očitno poznajo sledovi vojne, nam je na po- staji pred katedralo prekrižal pot Nord ekspres, ki je prišel iz Pariza, francoski spalni vozovi in francoski Potniki. Nekaj vagonov za Kopenhagen, *^ekaj za Stockholm in nekaj za Oslo. ^ Düsseldorf u je brzec zapustil Ren ^er se mimo vestfalskega Tevtoburške- lesa pognal v spodnjesaško ravnino Proti Bremenu. Na hamburškem pero- ■^u smo se slučajno sešli s kolegi iz zagrebškega rentgenskega inštituta, ki *o Potovali na študij v Stokcholm, v Ko- Penhagnu pa smo se zopet ločili. Dan- sem si predstavljal samo kot rav- nino, v resnici pa je prijetno valovita in prepletena s plitkim gričevjem, goz- dički, potočki Ln polno ličnimi hišica- mi, a od vseh strani jo obliva morje. In to dobesedno, kajti edino polotok Jutland se drži na južnem koncu suhe zemlje, ostali del Danske pa tvorijo otoki. Vsa kompozicija vlaka mora na transportno'ladjo, ki ga prepelje z oto- ka Fünen preko Velikega Beltà na otok Seeland, kjer leži na zahodni obali, na- sproti Švedski, lepi Kopenhagen. Tudi na švedsko stran je treba preko morja. Pri Flensburgu smo že prej prekoračili nemško-dansko mejo, pri Hälsingborgu pa prestopimo švedsko ter pri Kornsjö norveško mejo. Cariniki jwvsod zelo obzirno opravijo svojo formalno dolž- nst. V Oslu nas pozdravi mrzlo nedelj- sko sonce. Oslofjord je v svojih skraj- nih plitvejših rokavih zamrznjen. V okolici mesta vidiš mlado in staro s smučkami. Kako naj ne bi bilo smu- čanje in drsanje norveški nacionalni šport, ko pa je sneg za njih vedno do- segljiv! Razen tega imajo tudi morja na pretek in prav tako planin. Norve- žani niso številen narod, toda Norve- ška je velika dežela. Na pustni dan je v Oslu vse mimo, Ob pristanišču tukaj ga niti ne praznujejo. Skandi- navci so protestanti, o pustu pravijo, da je katoliška iznajdba. Praznujejo samo kres. Pač pa najdeš v vseh hote-. lih na nočni omarici protestantsko bib- lijo. V Oslu, tem prijaznem idiličnem mestu, razporejenim po gričkih ob fjor- du, vznemirjajo meščane v dneh ko- nec februarja tri stvari: predvidena drsalna tekma Rusija—Norveška, bli- žajoči se smučarski športni dan na Holmenkollenu in premiera jugoslovan- sko-novreškega filma »Blodveien«. Film vrtijo istočasno v dveh velikih pre- stolniških kinematografih in tudi po drugih mestih. Vsi me sprašujejo, če sem ga že videl. Časopisi prinašajo navdušujoče kritike in reportaže o obi- sku glavnih jugoslovanskih igralcev te- ga filma v Oslu. Norvežani so veliki patrioti in svobodoljubi ter dobri pri- jatelji Jugoslovanov. Z zanimanjem te poslušajo in nenehoma stavi ja jo vpra- šanja pa četudi jim po cele ure pri- poveduješ o zgodovini in geografiji na- še dežele, o okupatorskih dejanjih in partizanskih bojih, o sedmih ofenzivah in makedonskih freskah, o šestih re- publikah in o Trstu. Ne le kulturne in športne vezi, ne samo Ibsen in Hamsun, ne le Amundsen in Birger Ruud, — tudi film Blodveien je za' Norvežane stvar, ki jih ne pusti hlad- ne, ki prijateljska čustva obeh narodov utrjuje. Z ŽELEZNICO PREKO NORVEŠKIH SNEZNIKOV Po ogledu zdravstvenih institucij v Oslu, me je vodil študijski program v drugo največje mesto Norveške in dru- go univerzitetno mesto, Bergen, ki leži na zahodni obali južne Norveške. Po- vprek, kjer je Norveška najširša, jo prečka planinska železnica mimo slo- vitih turističnih krajev in preko gora- tega terena po krasno izpeljani progi v dolžini Ljubljana—Beograd. (Želez- nica po dolgem pa gre proti severu Norveške do polarnega kroga preko 1000 km daleč, dolžina Ljubljana—So- lun). Preko slikovite doline Halling- dal se vzpenja železna cesta vse više fin, kmalu nato ko zapusti najvišjo nor- ffveško železniško postajo Finse, doseže »nadmorsko višino preko 1300 metrov. ¡ Nato se zopet spušča proti morju v ''sredi med dvema globokima fjordoma, obdana od najvišjih gora v tej deželi (Galdhöppig 2468 m). Na vsej progi je preko 200 tunelov. Mnogo desetine ki- lometrov daleč so zgrajeni leseni tu- neli nad progo, kar omogoča, da je pro- ga vozna tudi pozimi ko so snežni za- meti. Cesta iz Osla do Bergena, ki teče vzporedno z železnico, pa je prehodna le poleti. Vseokrog so nepregledne snežne planjave, v daljavi še višje snežne go- re, bliščeče se v soncu, brzovlak pa drvi mimo prepadov in kotanj ter skozi tunele. Ko vidi sprevodnik, da ob oknu stalno opazujem čudovito sliko divje zimske narave v norveških gorah in da imam v rokah zemljevid, mi brez be- sed prinese lep prospekt te proge z vsemi podatki, ki lahko potnika zani- majo. Ko se je zableščalo morje ob re- fleksu tisočerih luči razsvetljenega Ber- gena, je bila že noč. (nadaljevanje prihodnjič) STRAN ^^^^^^^ 20. JULIJA — ŠTEV. 29 SMRT OB SVITU SVOBODE Zadnje neinške kolone von Leerove armade se pomikajo ob Sotli. To niso več tisti naduti vojščaki, ki so pred štirimi leti z ošabno dvignjenimi gla- vami pregazili našo deželo. Temno jim zro oči in izpod jeklenih čelad sršijo pogledi onemogle zveri, ki je še zme- raj pripravljena ugrizniti. Cim bolj je drselo sonce za Olimsko goro in so se daljšale sence čez dolino, tem bolj ne- mirni so bili do zob oboroženi možje. Pri Romihovi hiši se vesele sinovi, ki so partizanih po Kozjanskem. Samo ne- kaj ur še in stopili bodo lahko na ce- sto. S puškami v rokah gledajo, kako se Nemci umikajo. Manjše grupe so razoroževali že ves dan. V njih preki- peva, ko gledajo, kako se umika mo- gočni sovražnik. Streli prasnejo proti dolini. Iz cevi nemškega oklopnjaka bruhne ogenj in Romihova domačija je v plamenih. Skozi dim in plamen prodirajo smrtni kriki živine v hlevu. Ljudje beže v gozd. Komandant umikajoče kolone je besen. Iz radia mu udarja na uho: ka- pitulacija, kapitulacija, brezpogojna kapitulacija. Veliki »tretji Reich« je na kolenih, zlomljen. Obraz se mu pači in še enkrat zavpije: »Feuer!« Težki mitraljez klokota v gozd, tramovje se lomi v plamenih in iskre se utrinjajo visoko nad gozdom. Svetloba poslednje- ga kresa mu odseva asketski obraz. Ustnica mu je povešena in nad glavo se mu blešči mrtvaški emblem. Morda hoče izdati ukaz, kot jih je dajal na Kreti, v Srbiji, v Bosni, da požgo vse naselje, da postrelijo prebivalstvo? To bi bil njegov poslednji kres, odhodnica. Admiral Dönitz je danes podpisal brez- pogojno kapitulacijo. Brada mu trzne in ostro, kot je bil navajen v svojih krvavih pohodih, zapove svojemu pri- bočniku, ki je še strumno stegnil desni- co in zdirjal med kolono. V trgu pa tačas nervozno zbira oble- ko in jo meče v kovčeg žena izdajalca Versea. On je že v Grazu, le ona je še tu. Kratka je bila njena zlata doba, ko se je lahko šopirila poleg Ortsgruppen- führer j a in Bürgermeistra Hansa Wer- schetza, kot se je med vojno začel pod- pisovati. Da, on je že davno v stari Jugoslaviji ustanovil tajno ortsgrupK) in po lastnih besedah, kot jih piše izda- jalcu Steindlu v Maribor ..., »ich immer nach Kraeften als deutscher Mann auf meinem Posten stand ... Mit Kamera- den Edo Paidasch war ich in dauern- der Füllung und arbeitete mit ihm Hand in Hand.« To je bil njen mož in kaj bo sedaj z njo? Ozre se skozi okno. Cesta je polna nemške vojske. Z njimi poj- de? Po stopnicah odmevajo ostri kora- ki, vrata se s treskom odpro. Z naper- jeno brzostrelko stoji med vrati mrk soldat: »Hände hoch!« Za njim sta vdrla še dva, odpirala vrata, omare. Kje je mož? Komaj se je znašla. Saj ni mogoče, da iščejo njenega moža? Komaj jim je pojasnila, da je že v Nemčiji in da želi še ona z njimi. Zdaj jo je prešinilo, da jim najlaže dokaže svojo predanost, če jim pove, kje je ubit nemški vojak, ki so ga zjutraj skrili partizani ali kdorkoli že. Sla je z njimi na cesto in čez proti grmovju za hlevom. Medtem pa so vojaki vdirali v vse hiše v Podčetrtku in Imenem. Vsi mož- je in mladeniči morajo z njimi. Suvajo jih skozi vrata, iz hlevov. Za poslav- Ijanje ni časa. Pred naperjenimi brzo- strelkami stopajo v negotovost. Pet- najstletni Ivan ihti, občinski sluga Knez je miren, iz hiše se čuje neuto- lažljiv jok žene in treh otrok. Zajokalo bi še nerojeno dete, ki ga nosi žena pod srcem. Morda nikoli ne bo poznalo očeta? Bivši šolski upravitelj Cernigoj Karol se skuša šaliti. Saj ne more biti nič hudega, ko pa nihče od njih ni za- krivil ničesar^ Petemelov gluhonemi hlapec Polde Novak je ves kruljav ki- dal gnoj v hlevu, ko se zadere med vrati vojak. Ne čuje ga. Prus ga sune s škornjem in ga vrže čez prag. Neraz- umevajoče, preplašeno gleda Polde su- rove vojake in se skuša celo nasmeh- niti, da bi jim tako dopovedal, kako je nedolžen. Strpani so v hlevu. Pred vrati kora- kajo straže. Noč je topla in nemirna. Nekje iz daljave se slišijo streli in cek> pesem se preliva v daljavi čez zagorsko gričevje. Ljudje v hlevu šepetajo. Kal bo? »Ničesar nismo storili. V partiza- nih nisem bil in orožja nimam. Jaz sem bil celo v Volksturmu. Kaj je z ženo? Hudiči!« Vrata se odpro in jutranji hlad je zavel med nagnetena telesa. »Vsi ven!« Mrmraje se gnetejo v stroj. »Ruhe!« zavpije komandant. Vojaki so postroje- ni za odhod. Vse je tiho. Komandant z mrtvaškim emblemom in ciničnim na- smehom je stopil pred stroj civilistov in se zazrl vanje: »Ubili ste nemškega vojaka. Mislite, da je konec? Ne, ne sme biti! Mi se bo- rimo do zadnje kaplje krvi. Mi obra- čunamo! Zob za zob, smrt za smrt! Banditen!« Oziral se je od lica do lica. Preplašeni, preprosti obrazi. Oko se je srečalo z mirnim pogledom šolskega upravitelja Cernigoj a. »Austreten!« Cernigoj je prebledel: »Zakaj?« Pristopil je vojak in ga po- tegnil iz vrste. Spet je z zaničlijivim pogledom preletel zbor, počasi in dolgo je opazoval ljudi, ki so mu bili še po- slednjikrat izročeni v popolno oblast. Knez je vprašujoče gledal zdaj koman- danta, zdaj mrke obraze vojakov. »Du«, je siknil komandant. Knez se je zdrz- nil, ostali so vztrepetali. Kaj hoče z njimi? Zakaj jih odbira? Mirno je sto- pil h Cernigoj u in mu rahlo stisnil roko. Nad hribom se je pričelo rahlo svitati. Daleč nekje na vzhcdu je za- - grmel strel. Hlapec Polde ga ni slišal, stal je ob koncu vrste, zgrebljen in sključen, s širokoodprtimi očmi. Ko- mandant zapiči svoj temen pogled in se čudno skremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem mu je namignil, naj stopi iz vrste. Polde ni doumel, zato ga je vojak sunil s kopitom, da se je skoraj zvalil po tleh. Še enkrat je komandant s pogledom objel zbor. Sekunde so bile večnost. »Genug!« Vojaki gonijo ostale nazaj v hlev. Vse je tiho. Kaj bodo z njimi? Kaj bodo z nami? Pobili nas bodo. Proč od tod. Zdaj, ko je konec, nas bodo pobili. Rosno se je bleščala v sončnih žar- kih dolina ob Sotli in grad nad Pod- četrtkom je zardel v jutro 10. maja 1945, da so ga borci, partizani, pozdra- vili z vzkliki: Svoboda! Nikoli več nem- škega gospodstva. Von Leerove armade ni bilo več. Noč jo je pobrala. Možje iz hleva so se vrnili na domove. Tudi Ver- šečeve ni bilo. Pri stari ledenici ob robu gozda pa zre k soncu šest parov mrtvih oči... Karol Cernigoj, Ivan Knez in Polde Novak se ob svitu svobode niso več zbudili. ' _.....Ley ud V bolnici man¡ka krvi Prostovoljno krvodajalstvo v celjskem okolišu v I. polletju 1956, Ob zaključku prvega polletja tekoče- ga leta se nam zdi umestno, da sezna- nimo javnost o stanju prostovoljnega krvodajalstva pri nas. Čeprav nismo ipo veliki akciji v Štorah zasledili v ča- sopisju ničesar, kar bi nas opozarjalo na to važno dejavnost, je delo vendar teklo sistematično, dalie m posrečilo se nam je prav do konca maja zbrati to- liko krvi, da smo mogli zadostiti vsem potrebam na oddelkih bolnice in tudi v bližnjih zdravstvenih ustanovah, ki so navezane na tukajšnjo transfuzijsko postajo. V juniju smo opazili precejš- no nazadovanje, ki je pa, upamo, le prehodnega značaja in je nastalo za- radi nepripravljenosti nekaterih podje- tij in ustanov, ki so bila razvrščena za odvzem krvi v omenjenem mesecu. Preko prvega polletja se je poleg Že- lezarne v Štorah velikodušno odzvala tudi Tovarna emajlirane posode, kjer je kolektiv v izredno velikem številu prav tako kot v Železarni daroval kri. Iz ostalih tovarn so se odzvale manjše grupe, ker večje akcije še niso bile iz- vedene. Upamo pa, da bomo v drugem polletju našli tudi v ostalih tovarnah, razumevanja in da bodo njih kolek- tivi sledili vzoru Tovarne emajlirane posode in Železarne. Izmed manjših podjetij zasluži naj- večjo pohvalo za svojo požrtvovalnost Prevozništvo, saj je kljub maloštevil- nemu kolektivu dalo kri že 29 članov. Sledijo mu Kovinsko podjetje. Potroš- nik, Kovinotehna, Podjetje za vzdrže- vanje proge ter kolektiv občinskega odbora mesta Celja. Tudi vsi ostali, ki so prišli sicer v manjšem številu na odvzem krvi, so pokazali svojo pri. pravljenost, da pomagajo najpotrebnej- šim in so dali dober vzgled vsem onim, na katere se bomo obračali v bodoč^'. Poleg mesta smo v prvem polletju vključili v krvodajalsko službo tudi že, okolico in obiskali s transfuzijsko eki- po: Prebold, Žalec in dvakrat Laško. Akcije v omenjenih krajih so bile po zaslugi lokalnih faktorjev lepo pri- pravljene in so tudi vzorno potekale. Včasih je bil odziv tako številen, da niti nismo mogli vzeti krvi vsem pri- sotnim in imeli smo nernalo težav, predno smo mogli pojasniti, da vzame- mo le toliko krvi, kot je moremo v do- ločeni dobi porabiti, t. j. ca. 60 stekle- nic za 10 dni in da moramo skrbeti za neprekinjeno preskrbo. To se pravi, krvodajalce moramo tako razporediti, da so nam v krajših časovnih razdobjih v zadostnem številu na razpolago in jih ne smemo takoj vseh izčrpati, ker bi potem nujno nastalo včasih pomanj- kanje dajalcev in bolnica bi bila brez krvi. Omeniti moramo, da smo večkrat na- leteli na vprašanje, če je res, da kri izvažamo. Kako je prišlo do teh go- voric ne vemo, vendar naj bi služilo kot odgovor na to naslednje pojasnilo. Da zadovoljimo vsaj najnujnejše teko- če potrebe zdravstvenih ustanov v celj- skem okolišu, potrebujemo letno preko 700 litrov krvi. Ce bi bili pri dajanju krvi tako širokogrudni kot v zapadnih deželah, bi je rabili najmanj 1.000 lit- rov na leto. Ako da vsak dajalec 1 če- trt litra krvi, bi za tolikšno količino rabili letno 3.000 krvodajalcev. Ce pri- merjamo sedaj podatke, vidimo, da je dalo v prvem polletju kri 1.576 prostovoljcev, to pa je za okroglo 500 oseb manj kot pa bi bilo potrebno. Kje naj bi torej nastal višek, ki bi ga lahko izvažali? Take neutemeljene pripombe našemu delu neizmerno ško- dijo in s tem posredno škodujejo tudi bolnikom. Toda zgodi se lahko, da ss prav raznašalcu takih izmišljenih go- voric primeri nesreča ali ga doleti bo- lezen, pri kateri bo nujno rabil kri. Kako mu bo v oni odločilni minuti pri srcu, če bo po njegovi krivdi kr- vodajalska služba odpovedala in ma prepotrebne krvi ne bomo mogli nuditi? Sicer pa naj dvignejo glas operiranci, porodnice in drugi težki bolniki ter matere otrok, ki jim je transfudirana kri vrnila zdravje in življenje, in naj pobijejo tako klevetanje. Za drugo polletje namerava transfu- zijska ekipa vsakih 14 dni obiskati po en kraj v okolici, vmes pa bomo vklju- čili akcije po podjetjih v mestu in po posameznih terenih mesta. Že sedaj se obračamo na hišne svete s prošnjo, da prično s propagando in nabiranjem prostovoljnih krvodajalcev na svojem območju in nam na ta način olajšajo organiziranje akcij na terenu. Točen razpored odvzema bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk časopisa. Vsak hip se lahko zgodi nesreča in poškodovanec bo potreboval transfuzijo krvi Transverzalna pol preko slovenskih gora Za 60-letnico slovenskega planin- stva je Planinska zveza Slovenije na željo vnetih planincev sklenila, da se trasira transverzalna pot preko sloven- skih planin. Ta pot je označena z zna- nim planinskim rdečebelim krogom, pristavljena pa je še št. 1. Marsikateri izletnik je že opazil to markacijo, pa morda niti ni vedel, da je to marka- cija za posebno pot. Ta pot je bila v celoti markirana že v letu 1954. Vsak planinec namreč, ki je preho- dil transverzalno pot, ima pravico do častnega znaka, ki ima obliko podkve in je večji kakor običajni planinski znak. Transverzalna pot začne v Mari- boru oz. Rad vanj u in poteka preko Po- horja skozi Slovenj gradeč preko Urš- Ije gore, Raduhe, Savinjskih Alp, pre- ide na Karavanke, se nadaljuje preko Julijskih Alp, pride v dolino preko Cerknega, Idrije, Nanosa na Predjam- ski grad in konča v Postojni. Transverzalna pot ni časovno ome- jena, torej je prepuščeno planincu ka- ko in v kakšnem času jo bo prehodil. Dokaz o prehojeni poti so žigi z vr- hov in planinskih postojank, ki jih do- bi planinec pri oskrbnikih v svoj >^Dnevnik« s planinske transverzale, pri čemer mora predložiti oskrbniku ob pri- liki žigosanja dnevnika svojo osebno in planinsko legitimacijo. Planinec mo- ra imeti v svojem dnevniku poseben žig koče in ne običajnega, do katere- ga ima sicer vsak turist pravico. V Sloveniji je le še malo planincev, ki bi imeli ta znak. Pred kratkim si ga je pridobil neki Beograjčan. Odkritie spominske plošče v Smarinem v Rožni dolini V nedeljo, dne 22. juhja ob 13. uri bo v Šmartnem v Rožni dolini odkritje spominske plošče na domu Hribaršek Dominika-Januša v Lanšperku. Pri od- kritju bodo sodelovali s svojimi točka- mi: domači pevski zbor, pionirji in mla- dinci s petjem in recitacijami. Godba na pihala »France Prešeren« iz Celja pa bo igrala partizanske pesmi. Zveze z avtobusi so ugodne. Odhod iz Celja v Šmartno v R. dr ob: 9,00 uri 10,00 uri 13,30 uri po potrebi 20,30 uri 11,45 uri Odhod iz Šmartnega v Celje ob: 19,00 uri 20,00 uri Ob 20,00 uri bo vozilo več avtobu- sov, če bo potrebno. Kraj Lanšperg je oddaljen od Šmart- nega pol ure hoda. Pot od Šmartnega do slavnostnega prostora bo vidno ozna- čena. K obilni udeležbi vabi Zveza borcev Šmartno v Rožni dolini JOGURT — IZREDNO ZDRAVILNA IN OSVEŽUJOČA HRANA V POLETNIH MESECIH Ce bi Vam svetovali — uživajte dnevno, pa tudi po večkrat na dan jo- gurt — bi naše čitalke gotovo pripom- nile, da pomeni to precejšen izdatek, posebno še, če upoštevamo veččlansko družino. Res je, da je jogurt v mle- karnah in zajtrkovalnicah precej drag — 20 din kozarček — in ga zaradi tega že kar težko uvrstimo v dnevne malice. Zato pa vam danes prinašamo recept, kako jogurt lahko same pripravimo do- ma. Doma pripravljen jogurt vas stane največ 8 din kozarček in se prav nič ne razlikuje od mlekarniškega. Za jogurt mleko najprej dobro za- \T:emo, nato pa ohladimo do 50 stopinj C. Tako ohlajeno mleko »cepimo« s ta- ko imenovanim bolgarskim bacilom, ki povzroči, da se mleko skisa v jogurt. Med tem ko cepijo v laboratorijih s čisto kulturo tega bacila, doma to opra- vimo bolj enostavno. Cepimo ga tako, da pridenemo na 50 stopinj ohlajene- mu mleku nekaj kupljenega jogurta. Za 1 liter mleka rabimo 1 do 2 žlici jogurta. Cepljeno mleko dobro razžvrk- Ijamo, nato pa ga pustimo, da se zgo- sti in skisa. V ta namen mu moramo ohraniti primemo temperaturo. Posodo s tako pripravljenim vročim mlekom dobro pokrijemo in jo zavijemo najprej s čisto kuhinjsko brisačo, nato pa še z odejo. V nekaj urah se mleko zgosti in skisa v jogurt. Navadno se to zgodi v 4 do 6 urah. Tedaj pa moramo proces kisanja ustaviti in storimo to na ta način, da mleku znižamo temperaturo, ker bi sicer jogurt bil prekisel in manj okusen. Jogurt zato postavimo v hladno shrambo, lahko pa tudi v mrzlo vodo. Tako ohlajenega lahko takoj uživamo. Priporočljivo je, da ne uživamo jo- gurta, ki je star nad 2 dni, zato si vsak tretji dan napravimo novega. Od starega jogurta pa si vedno prihranimo en ko- zarček, ki ga boš uporabila kot »ce- pivo«. Po enem tednu pa kupi spet v mlekarni nov jogurt, ker naš domači se namreč kot cepivo »utrudi« in nam ne daje več okusnega jogurta, ker kli- ce bolgarskega bacila oslabe. UŽIVAJTE SAMO UMITO SADJE! V splošnem velja načelo, da smemo uživati le umito sadje z le umitimi rokami. Najbolj higienično je pranje sadja pod tekočo vodo v velikih cedi- lih, v katerih naj se potem sadje tudi osuši. Kakor je sadje priporočljivo, ga ven- dar ne smemo uživati preveč. Nekak letni dnevni povpreček je računan na 30 dkg na dan. Razumljivo pa je, da bomo količino v času, ko je sadja naj- več, prekoračili. Paziti pa je treba, da želodca s sadjem ne preobložimo in se po vrhu ne napijemo še vode. Utrujenim ljudem je priporočljivo ponuditi sadje pred obedom, ker jih posveži, tako da po krajšem presledku laže jedo ostale jedi. Prav tako pred obedom postrežemo z njim debelejšim ljudem, ki imajo prevelik tek. mareliCni biskvit 8 dkg surovega masla ali margarine, 3 jajca, 10 dkg sladkorja, naribana lu- pina ene limone, ena osminka kilograma moke, žlička pecilnega praška, 30 do 40 dkg marelic (lahko tudi češnje), ma- ščoba in moka za pekač ter 2 do 3 žli- ce sladkorne moke. Priprava: Surovo maslo ali marga- rino in sladkor penasto vmešamo, do- damo trd sneg in moko s presejanim pecilnim praškom ter naribano limoni- no lupinico. Vse skupaj previdno zme- šamo in denemo na dobro pomaščen in pomokan pekač. Po testu razvrstimo razpKjlovljene marelice in pečemo tri- četft ure. Ohlajeno pecivo zrežemo in potresemo s sladkorno sipo. Uprava Celjske tiskarne Celje nudi v ugoden nakup kompletna, malo rabljena vrata za garažo. Velikost 290 X 250 cm. Cena po dogovoru. Ogled mogoč vsak delavnik od 6. do 14. ure v tiskarni. ISTOČASNO KOLEKTIV €EI.J1SK£ Т1бКАКЖ£, PAPIRNICE ЈЋ K1ÜÍJIOAB1VE CESTITA K РКЛг^Жи mesta CELJA IN dnevu VSTAJE! 20. JULIJA — STEV. 29 0 STRAN 5 TEMA MED ULICAMI SKICE S PROMENADE Popoldanska soparica se je utapljala v prašen sivkast asfalt na pločniku. Sonce se je plazilo preko velikih pi- sanordečih streh in obviselo za štiri- oglatim dimnikom. Toda samo za nekaj hipov. Se nekaj časa se je lovilo med ozkimi zdolgočasenimi ulicami, potem pa je čisto rahlo zanihalo in se zgu- bilo za zelenimi, Eimpak res čisto ze- lenimi, poloblastimi griči za mestom. Bilo je proti večeru. Po ulicah so hodili ljudje. Bilo je neznosno soparno in as- falt se je neusmiljeno lepil na podplate. Med ozke asfaltne ulice je zakrevsal mrak, kot reven betežen starček, na- veličan življenja. Zdelo se je, kot bi zavzdihnil, nato pa se je počasi, leno raztegnil po najbolj skritih ulicah. Neonke so zažarele, ugasnile in za- gorele. Rjastorumena svetloba je pljusk- nila med ulice. Od postaje sem hodijo ljudje in se izgubljajo za tistim ne- mirno bleščečim reklamnim napisom pri Putniku. 5 minut do osme. Pred Unionom pisane gruče ljudi. Razmiš- ljanja. Pogovori. Prepiri. Doživetja. Fant j G z zastarelimi kavbojkami in de- kleti. Umirjeni možakarji z rej enimi trbuščki se prizanesljivo nasmihajo svojim ženkam. Pred hotelom Evropa parkirana Vespa. TUKAJ 21-00. KDO KLICE? Stari magistrat sredi mesta. Čez bal- Icon padajo zverižene sence polodprtih vrat. Ura v zvoniku na nasprotni strani ceste je odbila pol 9. Le še posamezni parčki hitijo proti parku. Tu in tam pride od kod gruča dijakov. Ustavijo se. Seveda samo za hip. Smeh, šale. Potem jspet počasi izginjajo proti postaji. Stojim pred starim magistratom. Po- tem zavijem počasi po stopnicah v pr- vo nadstropje. V polmračnem hodniku stoje ob steni trije stoli in dolga lesena klop. Na desni pa so stopnice, ki vodijo v II. nadstropje. Potrkam na vrata, na katerih piše Postaja Ljudske milice, in vstopim. Soba je prostorna in močno razsvetljena. Za mizo sedi dežurni s telefonsko slušalko v rokah: »Tukaj de- žurni. Postaja Ljudske milice. Kaj se je zgodilo?« Razburjen glas onstran ži- ce: »Prometna nesreča. Pridite takoj!« Potem sledi še opis kraja. Razgovora je konec. Dežurni takoj pokliče letečo. Potem spet pripoveduje: »Vedno mo- ramo *biti budni. Prometne nesreče so vsak dan. Potem ne manjka tudi naj- različnejših tatvin, ko pa je denar, je mnogo dela tudi po gostilnah, kjer je treba pomiriti najbolj razvnete.« Umolk- nil je za trenutek. Pravzaprav za to- liko časa, da sem lahko še sam pomi- slil: »Pa je res naporna in odgovorna njihova služba.« NA REŠILNI POSTAJI NIKDAR NE MIRUJEJO Na ulici sva v zadregi, ker ne veva, kam naj se obrneva. Precej pozno je že. Ura se bliža enajsti. Ulice so praz- ne. Le med velikimi okni po izložbah je razlit vijoličastozelen neon. Rumene neonke dremajo v sparjenem zraku, ki puhti iz asfalta, in čakajo jutra. Zdi se nama, da je najbliže do Rešilne po- staje. Nekaj korakov prek ceste in že sva na razsvetljenem dvorišču. Vse ka- že, da ni nikogar. Pač: okno, kjer je pisarna, je razsvetljeno. Nekdo sedi za mizo. Pozvoniva, nato počakava nekaj trenutkov, da nama odprejo. Vstopiva in sedeva za trenutek. »Pred pol ure sta odpeljala oba avtomobila: En pre- voz je hiter,« pojasnjuje dežurni. »In koliko voženj napravita v eu i noči?« vprašujem radovedno in gledan skozi okno. Po zidu je zdrsel rumen žarek reflektorja; avto je zavil na dvorišče, napravil ovinek in obstal. Bolničar, ki je vstopil, je prekinil pogovor. Potem smo začeli znova: »Veste, sedaj bodo de- * lali tudi vozači izpite iz bolničarske stroke. In obratno. To je pri nas nuj- no. Skoraj sem vam pozabil odgovoriti na vprašanje: dela imamo vedno dovolj. Se preveč. Prevoz se vrsti za prevozom. Tudi ponoči ne mirujemo. Včasih, in to ni redko, so primeri zelo nujni. Naj- več dela imamo pri prometnih nesre- čah.« »In kader?« (upam, da nisem ravno preradoveden z vprašanji?) Bolničar hoče odgovoriti, pa ga zmoti telefon. Prevoz za porodnišnico. Zelo nujno. Torej, morali se bomo pač po- sloviti. Avto zabrni. Nenadoma osta- neva sama na dvorišču. Kam? To je bilo prvo vprašanje. . GASILCI SO VSAK ČAS PRIPRAVLJENI Na ulici sva, ki 'vodi proti liino Do- mu. Pri magistratu se ustaviva. V de- žurni sobi gasilcev je polmračno. Pri- jazno naju sprejmejo. Zgleda, da ne bo nocoj nobenega požara. Sicer pa, kdo ve, kaj se utegne še vse pripetiti do jutra? Dežurni je pripravljen, da da s sireno vsak čas znak za zbor. V nekaj minutah se gasilci zbero. Avto, orodje in obleke — vse je vedno pri- pravljeno. Na kraj požara gre z veliko naglico. Toda vedno ni treba pomagati le pri požarih. Včasih iščejo tudi po- nesrečence, utopljence. Vedno so pri- pravljeni pomagati soljudem v nesreči in jim rešiti, kar se rešiti pač še da. CELJSKI PRIJATELJI NOCi Vse se je zgodilo pač zelo enostavnoj Po cesti se je primajal starejši možak^ zakrilil s predolgimi rokami in neraH zumljivo zamrmral. Nekajkrat je sum- ljivo premeril cesto in pločnik. Navdih- nil naju je, da sva se odpravila proti najbližji gostilni. Fotoreporter je spra- vil (za vsak primer — kot on temu pravi) svoje fotografske rekvizite, ker da bi se v gostilniški sobi kaj bliskalo, tega ne prenese menda niti najbolj natreskan pijanček. Vrata so bila odprta. Ozračje polno dima, ki se je vlekel pod stropom v dolgi, zveriženi in zavozljani črti. Pri mizah so sedeli možje za polpraznimi steklenicami. Dva sta slonela pri pultu. Očividno je bilo, da že nista več v či- sto »normalnem« stanju. Za najbolj od- daljeno mizo v kotu, kjer je bilo bolj temno, je kinkal mož z brado. Odšla sva drugam. Spotoma sem raz- mišljal o natakarjih in njihovem delu. In nisem jim zavidal. Poleg napornega dela še miriti pijance in jim dopovedo- vati (seveda kar najbolj vljudno), da so prepojenni z alkoholom, kot mokra cu- nja, res ni najenostavnejše. Pri kavarni naju je splašila godba, pa sva odšla proti Samskemu domu. Spotoma sva srečala parčke, ki so hi- teli v isto smer kot midva. Po kratki, malce strmi poti sva se ustavila. Okna so bila razsvetljena. " 2e kar na hod- niku sva se morala zaustaviti. Plesali so. Zvočnik je divje hreščal, toda to verjetno ni nikogar motilo. Gledam plesalce. Mladi ljudje. Vajenci, dijaki, študentje. Starejših je malo. Gledam pod noge. Stili so čudoviti. Tu in tam vidim, kako kakšen par »plava«. Obe- šajo se drug na drugega. K sreči so prenehali igrati. Vse se gnete v dvo- rano. Posedajo. Midva pa že odhajava. Pa drugič kaj bolj zanimivega. Stopava preko Kapucinskega mostu. Na postaji je zaleglo zapiskala lokomo- tiva. Potem je bilo nekaj časa zopet vse tiho. Sedaj res ni nikogar več v mestu. Pred postajo je voz s smetmi Nekdo pometa cesto. V kavarni še ve- dno secirajo neznanega avtorja. Sicer pa je nekaterim tista muzika všeč. STROJ 54-002 NA DRUGI TIR Nekaj zakasnelih potnikov na postaji. Na peronu sva. Iz prometne pisarne slišim zvonjenje signalov. Po prvem tiru je pripeljala lokomotiva z oglušujočim bobnenjem. Prometnik z vso naglico nekaj beleži. Potem skoči k signalom, odgovarja po telefonu, potem spet piše. Dela ima prek glave. Naporna služba in odgovorna. Tu je vedno živahno. Že- lezničarji pi-ihajajo in odhajajo. Čez čas se plaziva prek tirov, tja, kjer na- kladajo premog. Bleščeči tiri se zaple- tajo pod nogami kot dolge, ostudne kače. Pred lokomotivo, ki stoji na sle- pem tiru, se ustaviva. Nakladajo pre- mog. Delo jim gre hitro od rok. Trije so. Skozi njihove roke gredo tone pre- moga. Vračamo se. Skozi okna se ozrem v čakalnico, kjer ležijo na klopeh utru- jeni potniki. Premikači s svojimi lučmi, ki jih dvigajo in spuščajo, so kot vešče iz pravljic. Zapustila sva postajo. Se zaspan, zategel pisk lokomotive v slo- vo... POŠTA ZAZIVI ŠELE V NOČNIH URAH Obokasta okna pri Pošti so bila za- temnjena. Ustavila sva se. Le kaj počno prav sedajle? Pozvonila sva pri vratih in počakala. Vse je tiho. Prek razmr- šenih kostanjev na nasprotni strani ceste je vzprhutal netopir. To pa je bilo tudi vse. Ključ je zaškrtal v vra- tih. V hodniku je bilo prijetno hladno. Mnogo bolj kot na ulici. Ko smo sto- pili v sobo, sem moral zamižali. Svetlo- zelene neonke. V ekspeditu sva. Njihovo delo gre h kraju. »Prepozno sta prišla. Proti večeru imamo največ dela. Skozi naše 'roke gre več tisoč pisem. Tu jih žigosamo za posamezne vlake,« pojas- njuje uslužbenec. Potem si ogledava še dežurno telefonsko službo in telegraf. Tudi ti imajo ponoči vedno dovolj dela. Ne smeva več motiti. Pravkar je zabrnel zvonec. »Pošta ^.. Pošta tu- kaj ... ja ...?« Pogovor. Poslovila sva se. ŠE TU IN TAM PO MESTU. JUTRO SE BLIŽA Zunaj je bilo še vedno neznosno so- parno. Ljudi ni nikjer. Spijo? Precej časa je že minilo, kar so zaprli tudi kavarno. In druge gostilne. V drugem nadstropju tiste velike rumene hiše gori luč. Iz kletnega okna je skočila na j.ili- co mačka in zamijavkala. Izmučena sva, da se nama zapletajo noge. Grlo je suho. Noge so odpovedale pokoršči- no. Hotel bi spati. Kaj res? Nekje na obzorju so postajali oblaki svetlomodri. Prijetno hladno je. Kar nenadoma. Polna luna je samevala med nakodranimi sivomodrirni oblaki kot stara vešča. Nekje je otožno zalajal nes in spet utihnil... Potem je minilo spet precej časa. Pri- čelo se je daniti. Neonke so podrhte- vale. Mrak in tema, še vsa zaspana in dremava, sta morala na pot. Taka je pač usoda. Za nočjo pride spet dan. Prijela sta se pod roko in odšla. Svetlomodra zarja je bila močnejša od njiju. Mrak je stopal kot utrujen, ne- prespan popotnik. Počasi je stopal na desno... na desno... na desno... Tema pa je pol- tiho mrmrala. Neonke so požmrknile, se prižgale in ugasnile. Prvi delavci so prihajali po ulicah. Zvezde so se raz- topile v rdečezlati modrini. Prvi sončni žarki so zdrseli prek streh. Pisal Marjan Kune j Fotografije in ilustracije Tonček Skok Objava Obveščamo vse davčne zavezance dohodnine od kmetij- stva, da je na podlagi določila člena 33 uredbe o dohodnini (Ur. 1. FLRJ, št. 56/53) stavljen na vpogled razpored dohod- nine od kmetijstva za leto 1956 v času od 21. 7. do vključno 30. 7. 1956. Razporedi so na vpogled za področja bivših občin Store, Škof j a vas in Šmartno v R. d. na krajevnih uradih, za pod- ročje mesta pa na Upravi za dohodke ObLO Celje, Gregor- čičeva ulica št. 5 pritličje, soba št. 78. Uprava za dohodke OhLO Celje Siv 2f SmjJA — бТЖГ. M iZ celja Vekoslavn Spindlerju za dvojni jubilej ЕшАш jami delavec, pisatelj in no- vinar, tov. Vekoslav Spindler, je te dni «lavi! dvojni jubilej, 75-letnico evoje žirljenjske poti in SO-letnico novinar- skega udejstvovanja. Rodil se je 16. ju- lija 1881. leta v Moravcih pri Ljuto- meru. Gimnazijo je obiskoval v Mari- boru in Celju, kjer je leta 1901 matu- riral. Nato je dve leti študiral medi- cine na Dunaju in v Gradcu ter eno lete pravo v Gradcu. 2e v svojih di- jaških letih je pričel î>esnikovati in pi- satelj evati. Prve pesmi in črtice je ob- javil v dijaški »Novi Nadi« v Zagrebu. Poemeje je objavljal črtice v »Ljub- ljanskem zvonu«, »Slovanu«, »Doma- čem prijatelju«, celjskem »Ilistrovanem koledarju«, »Kmečkem koledarju« in drugod. Leta 1904 je v knjigi izdal zbir- ko pesmi »Zapihal je jug«, leta 1905 pa je e Fr. Cvetkom izdal posmrtno zbirko Preudensfeldovih i)esmi »Zvezde uga- fejo«, kateri je napisal tudi uvod. Od- kar ве je predal politiki in novinar- etvu^ je njegovo književno delo pre- nehalo. Kot novinar je v letih 1905 in 1906 urejeval celjsko »Domovino«. Izdajal in urejeval je takrat tudi »Slovenske pra- vice«, ki so pripravljale pot »Narodne- mu listu«, ki je v Celju začel izhajati ob ustanovitvi Narodne etranke za Šta- jersko. »Narodni list« je bil glasilo stranke. Urejeval ga je do konca iz- hajanja, ko ga je leta 1914, ob začetku prve svetovn vojne, kot »srbofilski« list ustavila avstrijska oblast. V letih 1809 in 1910 je v Celju izhajal »Na- rodni dnevnik«. Glavni in odgovorni urednik mu je bil jubilant. Pod nje- govim uredništvom je Narodna založba v Celju v letih pred prvo svetovno voj- no izdajala Slovenski kmečki koledar. Ko se je v tistih letih z vso silo pojavljal tudi na slovenskem Štajer- skem politični klerikalizem, so v Celju ustanovili napredno narodno stranko. Pri ustanavljanju stranke je živahno sodeloval in pomagal Vekoslav Spind- ler. Stranka si je v svojem prvem po- letu pri državnozborskih volitvah v du- najski parlament v ostri volilni borbi 8 klerikalci osvojila dva poslanska mandata. Izvoljena sta bila kot na- predna ï>oslanca Fran Roblek iz Žalca in Vinko Ježovnik iz Velenja. Pri vo- litvah v štajerski deželni zbor v Grad- cu pa je bil kot napredni poslanec iz- voljen dr. Vekoslav Kukovec. Celjsko napredno časopisje, ki je iz- hajalo pod njegovim uredništvom, je bilo močno orožje v boju za pravice slovenskega ljudstva na Spi. Štajer- skem, kakor tudi v boju proti mrač- njaštvu in nazadnjaštvu, saj je dajalo smernice vsemu naprednemu politič- nemu življenju na slovenskem Štajer- skem. Med prvo svetovno vojno je moral tudi on obleči vojaško suknjo. Proti koncu vojne ga vidimo še kot vojaka pri delu in pripravah za ustanovitev nove države. Ob zlomu Avstrije je pre- vzel tajništvo Narodnega sveta v Celju. Urejeval je obenem prehodni časopis »Glasnik Narodnega sveta«. Ob novem letu 1919 je v Celju pod njegovim uredništvom pričela izhajati »Nova doba«. Urejeval jo je do 1. fe- bruarja 1922, ko se je preselil v Ma- ribor. V Mariboru je prevzel glavno uredništvo dnevnika »Tabor«, po pre- nehanju tega lista pa je do okupacije sodeloval pri »Večerniku«. V bivši Ju- goslaviji je bil nekaj časa tudi posla- nec v beograjskem parlamentu za šmarski srez. Leta 1941 je okupator tudi njega iz- selil v Srbijo, kjer je s svojo, zdaj že pokojno soprogo, preživel leta okupa- cije. Okupatorski bes je tudi jubilanta in njegovo rodbino težko prizadel. Njegov sin, zdravnik v Juršincih, dr. Metod Spindler, je bil med prvimi organiza- torji osvobodilnega gibanja v Sloven- skih goricah. Padel je pod okupator- skimi streli v Mariboru. Pri delu za osvoboditev je pod streli okupatorja padel tudi sin Bogdan, bivši oficir ju- goslovanske vojske. V î>artizanih pa sta biLa sina Ciril in Dušan ter hčerka Slava. Slavo in Dušana je okupator poslal pozneje v taborišče Rawensbrück in Mauthausen. Po osvoboditvi ee je jubilant vrnil v Maribor, kjer je nekaj let vodil Stu- dijsko knjižnico. Čeprav upokojen, še vedno sodeluje pri mariborskem »Ve- čeru«, Želimo jubilantu Vekoslavu Spind- lerju, ki cd je za narodno in napredno stvar na Spodnjem Štajerskem in po- sebno ie v Celju s svojih delom pri- dobil veliko easing, že ranogo zdravih le«. M. C. CESTO OKROG JOZEFOVEGA HRIBA JE TREBA UREDITI Cesta okrog Jožefovega hriba, tako imenovana Večna pot, je v zelo slabem stanju. Nalivi so del te ceste tako raz- rili, da je postal že neprehoden. Vzrok temu je, ker jarek ob cesti že več let ni bü očiščen in vsa voda ob nalivih udari na cesto ter z nje odplavi ves material. Nujno je potrebno očistiti ja- rek, odplavljeni cestni material, ki leži ob vznožju ceste, pa spraviti nazaj in z njim zadelati kotanje. Ostali del ce- ste, ki je tudi zelo zanemarjen, pa je treba očistiti trave in robidovja. MIZAR NOVAK IN KRSTA ZA DORF MEISTRA Zadnjič smo v članku objavili na osnovi navedb iz dopisa, ki smo ga pre- jeli, v članku pod naslovom «-Poskoc- nice pri podjetju Pogreb-«, da je mizar Novak zastonj izdelal krsto za proslu- lega Dorfmeistra, ki ga je podrl ma- ščevalni partizanski strel. Novak se je oglasil v uredništvu in prinesel kopije računov ter dokazoval, da krste ni izdelal zastonj temveč da jo je zaračunal in dobil tudi plačano. Pregledali smo račune in videli, da je med računi bil tudi eden, ki se ča- sovno sklada z Dorfmeistrovo smrtjo in ki je tudi nosil precej visok zne- sek. Mnenja smo, da je omenjeni račun bil izstavljen za omenjeno krsto, če- prav v računu ni omenjeno, da je bila krsta izdelana za Dorfmeistra. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir 10—18 (18—22); čebula 40— —60 (50—80); česen 80—100 (80—100); fižol, visoki — (80); fižol, nizki — (40— —50); fižol, stročnat 38—40 (40—^0); grah — (50—80); solata 20—30 (30—40); cvetača 70 (100); špinača — (80—100); radič — (70); peteršilj 70 (80); korenj- ček 60 (60—100); pesa 40—58 (40—60); zelje, gl. 20 (20—40); paprika 180 (—); ribezelj — (100); limone 24 (^); fige, sveže 90—100 (—); rozine 400 (—); češ- nje — (60—80); jagode — (140); borov- nice — (60—70); jajca — (15—17); mle- ko — (32); skuta — (120—140); smeta- na — (200); maslo — (500); med — (400); vino — (130); žganje — (320— —350); kokoši — (320—600); piščanci — (160—250); pšenica — (50—60); koruza — (50); koleraba 50 (40—50); kumare 40—50 (40—60); bučke — (30); gobe, razne — (40—60); maline — (150); hru- ške 80 (—); paradižnik 40—45 (—); breskve 90 (100—120); ohrovt 20—30 (40 —50); marelice 120 (—); kosmače — in zaledja IZ MOZIRJA Občinski ljudski odbor Mozirje se je pred kratkim sestal. Na seji so sprejeli vrsto predpisov za področje gospodar- stva, komunalnih zadev, turizma in zdravstva. Obširno so razpravljali tudi o stanju knjigovodstva v malih obrt- nih podjetjih socialističnega sektorja. Po daljši razpravi so sklenili ustano- viti knjigovodski biro s sedežem v Mo- zirju. * Občinski ljudski odbor je pred krat- kim začel graditi novo šest družinsko stanovanjsko stavbo za potrebe usluž- bencev občinskega ljudskega odbora. Gradnjo stavbe finansirajo iz stano- vanjskega sklada občine. Z dograditvi- jo stavbe bo delno rešen problem sta- novanj za uslužbence Občinskega ljudskega odbora. Večina teh se sedaj zaradi ркзтапјкапја stanovanj v Mo- zirju dnevno vozi po več kilometrov daleč. * V Mozirju že več let govorijo o nuj- nosti modernizacije glavne republiške ceste, ki je speljana skozi trg Mozirje. Končno je vprašanje prišlo iz mrtve točke. Krajevni faktorji, zlasti pa tu- ristično društvo, so se za zadevo s po- močjo občinskega ljudskega odbore zelo zavzeli. Tudi Okrajni ljudski od- bor Celje je imel za to vse razumeva- nje in odobril potreben kredit. Svoj delež pa je dala tudi republiška cestna uprava. Začetna dela na cesti so v pol- nem razmahu. Cez nekaj dni bodo ce- sto zaprli in začeli z asfaltiranjem ce- ste. Predvideno je, da bodo dela kon- čane do meseca septembra. IZ DOBRNE Perteklo nedeljo je priredila strelske družina »Toneta Tomšiča« v Hudiče- vem grabnu streljanje z vojaško puško. Za člane je bila udeležba obvezna. Streljanja se je udeležilo tudi več lju- biteljev tega športa. IZ VELENJA Soštanjski občinski ljudski odbor'je imenoval posebno komisijo, ki je iz- delala dokončni predlog za imenovanje ulic in oštevilčenje hiš v Velenju. Ta predlog je že potrdil Občinski ljudski odbor. Mesto je razdeljeno na sedem okolišev, s čimer bodo odpadle mnoge težave, ki so bile doslej, posebno pri dostavljanju pošte. Občinski ljudski odbor je pred krat- kim sprejel med drugim tudi odlok o občinskih taksah, odlok o olajšavah za samoplačnike zdravstvenih storitev, od- lok o hišnem redu in redu na poko- pališčih. IzvoUli so tudi svet za druž- beni plan in finance ter razpravljali o predlogih za namestitve in preme- stitve prosvetnih delavcev. NOVICE IZ LAŠKEGA Preteklo nedeljo je bila v Rečici pri Laškem prav prisrčna slovesnost. Tam- kajšnje gasilsko društvo je slavilo 30 letnico obstoja in razvilo nov dru- štveni prapor. Točno pred 30 leti je bilo na iniciati- vo 5 Rečičanov ustanovljeno Rečiško gasilsko društvo, ki je v zelo težkih pogojih doseglo zavidljive usi)ehe. Iz vrst njihovega društva so izšli prvi or- ganizatorji oboroženega odpora proti okupatorju in mnogi med njimi žrtvo- vali tudi svoja dragocena življenja. Slovesnost je potekala pod pokrovi- teljstvom Okrajne gasilske zveze in ji je prisostvoval predsednik tov. Kome- rički Drago, ki je razvil nov društveni prapor. Slovesnosti so prisostvovali tudi zastopniki Občinske gasilske zve- ze, občinskega komiteja ZKS in Občin- skega ljudskega odbora Laško. Najzaslužnejši in najpožrtvovalnejši - člani tega društva so prejeli diplome in priznanja. Po razvitju društvenega prapora je sledil mimohod, kateremu so prisostvovala vsa gasilska društva občine Laško. Slovesnost je bila zaključena z ga- silsko vajo. * Te dni so doživeli pacienti zdravi- lišča Laško prav posebno presenečenje, ko so se med njimi pojavili gojenci glasbene šole iz Zagorja ob Savi. Iz- vedli so zelo uspel koncert, ki bo ostal Laščanom še dolgo v spominu. Zelja pacientov je, da bi se v bodoče ti obi- ski nadaljevali. * Preteklo soboto je pričel obratovati v Laškem nov transformator, ki bo na- pajal z elektriko »Pivovarno«, ostala gospodarska i)odjetja in celotno omrež- je mesta. Transformator je bil Laškemu nujno potreben, zato bodo znali Laščani to pridobitev tem bolj ceniti. T. K. PRI KOŠNJI SO POMAGALI Pred dnevi je občinski odbor organi- zacije Zveze borcev Vranskega organi- ziral košnjo trave in i>omoč pri su- šenju sena dvema družinama v parti- zanski vasici Creti pri Vranskem. Pri košnji je pomagalo 15 članov osnovne organizacije ZB in organizacije SZDL. Pomagali eo pri Remičevi družini, kjer je trenutno doma samo Micika. Očeta so ji Nemci ustrelili že leta 1941 kot talca v Mariboru, mati i>a je kot inter- niranka umrla leto dni kasneje v nem- škem kazenskem taborišču. Pri sušenju krme so pomagali tudi mladinci iz Vranskega. Kosci so pomagali tudi pri Ropas Jožefi. Njenega moža so kot tal- ca ustrelili že v prvem letu vojne. J. N. IZ SLOVENSKIH KONJIC Na področju konjiške občine so že pri treh zadrugah, in sicer v Konjicah. Zrečah in Ločah, ustanovljeni krožki mladih zadružnikov, v katere je vklju- čeno nad 300 mladih kmečkih fantov in deklet. Sprejeli so svoj program dela. Potrebno bi bilo, da se taki krož- ki ustanove še pri ostalih treh zadru- gah (Vitanje, Pohorje in Tepanje). Po- sebno važno je to za Vitanje, ker v tem kraju ni mladinske organizacije, čeravno je na tem področju mnogo kmečke in delavske mladine. Ker je v tem kraju predvideno, da bodo jeseni- ustanovili kmetijsko nadaljevalno šolo, bo v tem primeru dosti lažje delo z mladino in ustvarjeni bodo boljši po- goji za ustanovitev krožka. Društvo Ljudske tehnike v Zrečah je v zadnjih letih doseglo zelo lepe uspehe pri svojem delu. V njenem okviru delujejo avto-moto, foto-ama- terski in radio-amatersi krožek, v enem pa so vključeni samo pionirji. Veliko članov v teh krožkih je iz vrst kmeč- ke mladine iz Zreč ter bližnje okolice. V preteklem letu je društvo pi'ipravilo- več predavanj v okoliških vaseh, ki so bile elektrificirane zadnja leta. V teh. predavanjih so zajeli pravilno uprav- ljanje električnih motorjev, radioapa- ratov, likalnikov in drugih manjših strojev na električni pogon. Na ta način so se kmečki ljudje na Pohoiiiu, kjer so do nedavnega svetili še s trskami in niso poznali radijskih sprejmnikov, se- znanili tudi z varnostnimi ukrepi pri ravnanju z električnim tokom. Občinski odbor Rdečega križa v Slo- venskih Konjicah je v letošnji zimi pripravil šest tečajev za kmečka de- kleta, kjer so se seznanila z nekaterimi osnovnimi vprašanji iz zdravstva in do- mače higiene. Vse te tečaje je obisko- valo skupaj 167 deklet. Obisk je bil povsod dokaj dober, le v Ločah je bilo nekoliko slabše. Odbor RK je v pre- teklem letu organiziral v več krajih; akcijo za prostovoljno oddajo krvi, ka- teri se je poleg delavcev in uslužben- cev iz pKxJjetij odzvalo tudi lepo šte- vilo kmečkih ljudi. Pri petih kmetijskih zadrugah na področju konjiške občine že imajo sek- cije zežna-zadružnic, ki so ponekod šele pričele z delom. Te sekcije so v zim- skih mesecih pripravile kuharske te- čaje, sedaj pa razpravljajo o sodob- nem načinu kuhanja, o svinj ere ji, pe- rutninarstvu in vrtnarstvu. Pri teh na- logah jim bo lahko pomagalo nedavno- ustanovljeno »Društvo za napredek go- spodinjstva« v Konjicah, zlasti s stro- kovnimi nasveti in navodili. L. V. TEKMOVANJE NA VRANSKEM Pred nedaTnim je TVO Partizan organiziral društveno prvenstvo v atletiki za pionirje in mlajše mladince. Tekmovanje je pokazalo, da Í'e na Vranskem precejšnje zanimanje za at- etiko, saj se ga je udeležilo kar 37 mladih atletov. Dosegli so nekaj prav dobrih rezul- tatov: Praprotnik (pionir) je sko6il y višino 143 cm, mladinec Duškovič pa je v metu kopja ÍB diska dosegel^amki 43,10m in 35 m. POLETJE NA „SVETI REKI" T času od 7. do U. julija 195i je bilo ro- jenih 23 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Janez Bezjak, komercialist iw Ana Bebar, aameščenka, oba iz Celja. Janez Ploštajner, delavec iz Rifnika in Justina Hribar, delavka iz Šibenika. Rudolf Prevolnik, avtomehanik in Jožefa Pribožič, kuharica, oba iz Celja. Edvard lošak, mizarski pomočnik iz Crnolice in Ma- rija Hrvatic, frizerska pomočnica iz Celja. Mi- lan Jegrišnik, avtomehanik in Emilija Skutnik, oba iz Celja. Umrli 8o: Milan Kadilnik, zidarski vajenec iz Lopate pri Celju, star 18 let. Ferdinand Andrinek, iBvftlidski upokojenec iz Lahovne, star 53 let. Antonija Urgl, gospodinja iz Radeč, stara 62 let. Vladimir Križaj, otrok iz Hrastnika star 4 mes. Stefan Andrenšek, delavec iz Bela pri Šmarju, star 61 let. Henrijeta Kovačič, učite- ljica v pokoju iz Celja, stara 78 let. Franc Sajovic, upokojenec iz IDobrove pri Celju, star 48 let. Ana Vučak, gospodinjska pomočnica ie Beograda, stara 49 let. IZ ZABUKOVCE Pred nedavnim je dramska sekcija »DPD Svobode« uprizorila pravljično igro »Pepelka«. Prvo predstavo je obi- skalo nad 600 gledalcev, ki so bili z izvajanjem zelo zadovoljni. Igro so po- novili še dvakrat. Upajmo, da se dram- ska sekcija ne bo zadovoljila samo e tem uspehom in da še ni končala za letos s svojim delom. Člani Združenja šoferjev in avtome- hanikov so poslali svojo delegacijo na obisk k bolnemu tovarišu, ki je že leto dni priklenjen na posteljo. Tovarišu Antonu Stebernaku želijo, da bi kmalu ozdravel ter se vrnil zopet zdrav med svoje stanovske tovariše. (Improvizacija na dano temo) Zadnje čase posijalo sonce je že spet močneje, da Celjani so zdrveli to nedeljo na obalo — vsak si vneto ude greje. Teti Katri je prevroče: »šporhert* na Savinjo zvleče, ali stara škatla v vodi sabotira — vleči neče. Zraven nje gospod Fascikelj si je varen kot izbral, da kot novinar vse dogodke bo vsaj opisovati znal. Slikar s kubistično obleko (kopalke, vrat z metuljčkom spet) z zamahom enim rad na platno bi spravil ves ta »pasji« sveL Kdor sliko bolje si ogleda, temu je kmalu jasna stvar, da na Savinji glavno vlogo igra moralni kriminal. Celjan improvizira morje: peščeno plažo, otok Hvar. Ljudje so včasih primitivni, a to je malokomu mar. Ж ЛЛЛГА — S^IV. 29 stran 7 Hirošima JEZUIT WILLHEM KLEINSORGE JE BIL SLABE VOLJE... Pater Willhem Kleinsorge je bil Ne- mec. Dajal je videz otroka, ki prehitro raste, čeprav mu je bilo že 38 let. Bil je potegnjen, z ostro adamovo jabolko v grlu in strašno nezadovoljen z ja- ponsko vojno prehrano, ki je njemu in še nekaterim jezuitom povzročala zavijanje v trebuhu in drisko. Odkar je bila Nemčija premagana, je bil kot Nemec neinteresanten. Polagoma se je ie vsega naveličal. To jutro je vstal ob šestih, pol ure pozneje pa je maševal v kapelici red- kim katoličanom, ki so klečali na kam- nitih tleh. Obred je pretrgalo tuljenje siren. On in ostali so se vrnili v misi- jonsko postajo. Rleinsorge je oblekel -uniformo, ki jo je nosil vedno ob takih prilikah, imel pa jo je še od takrat, Jco je bil predavatelj na vojaški šoli v Rokkoju. Kot po navadi je odšel ven in se ogledoval po nebu. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je nad mestom le izvidni- ško letalo in se vrnil k zajtrku, čeprav sta mu bila kavin nadomestek in ra- cioniran kruh enako odvratna. Sedeli so tam in se pogovarjali, vse dokler ob osmih niso slišali znaka, da je ne- varnost minila. Potem so se razšli. Pater Schiffer je šel v svojo celico, Goto- vina«._^ ZAMENJAM sončno enosobno stanovanje v me- stu za enako. Planko Ciri, Celje, Zavodna 6. ZAMENJAM enosobno stanovanje v centru Ljubljane za enako v Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje s pritiklina- mi v Rogaški Slatini za Celje. Vprašati pri Rustja, Celje, Trg Svobode. SPREJMEMO honorarno moč za vodenje bla- govnega knjigovodstva v dopoldanskih urah. Pismene ponudbe na upravo lista pod »praksa«. SPREJMEMO upokojenko k triletnemu fantku. Ponudbe na upravo lista pod »Zaneslijva«. PROSIM najditelja listnice z dokumenti na ■ ime Pirher Neška, naj jo vrne na nasloT Celje, Jenkova 7, proti nagradi. ^ PROSIM najditelja sivega otroškega plašča* pozabljenega dnen 14. 7. 1956 v popoldanskem savinjskem vlaku, da ga vrne proti nagradi na naslov: Ploj, Celje, Miklavški hrib ^0. ŽENSKA (poznana), ki je vzela 17. t. m. ol> 10,30 na pošti v Celju tuj ženski dežnik, naj ga vrne vratarju pošte. nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 22. 7. 1956 dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjeva ul. 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do pondeljka do_ 8. ure zjutraj. nedelja, 22. julija 11.15 izbrali ste — prisluhnite! 11,50 celjski ansambli pojo in igrajo. ponedeljek, 25. julija 17,00 domače novice, objave in reklame 17,15 o celjskem športu in športnikih 17,50 ' poje komorni moški zbor p. v. egona kuneja 17,45 plošče, ki jih redko vrtimo torek, 24. julija 17,00 domače novice, objave in reklame 17,15 izbrali ste — prisluhnite! 17,30 tamburaški orkester »fr. preše- ren« pred mikrofonom 17,50 glasbeni intermezzo sreda, 25. julija 17,00 domače novice, objave in reklame 17,15 mladinski zbor ii. gimnazije p. v. jurčka vrežeta poje slovenske pesmi 17,30 kulturni obzornik 17,35 p. rode: koncert št. 6, i. stavek za godalni orkerster in solo vio- lino. izvaja celjski godalni or- kester »i. cankar« p. v. dušana sancina 17.50 glasbeni intermezzo četrtek, 26. julija 17,00 domače novice, objave in reklame 17,15 izbrali ste — prisluhnite! 17,50 narodne pesmi poje pevski zbor učiteljišča p. v. borisa ferlinca 17,45 zabavna glasba petek, 27. julija 17,00 domače novice, objave in reklame 17,15 polke in valčke igra instrumen- talni kvintet 17,30 problemi turizma v celjskem okraju 17,40 operetna glasba: fr. lehar: od- lomki iz operet »dežela smeh- ljaja« in »vesela vdova« sobota, 28. julija 17,00 domače novice, objave in reklame 17,15 izbrali ste — prisluhnite! 17,30 vsega po malem za prijeten de- lopust KINO UNION, CELJE I Od 20. do 23. 7. 1956, »PROVINCIALKA«, ame-^ riški Tilm. j Od 24. do 27. 7. 1956, »NEMIRNA POT«, bol- garski film. KINO METROPOL, CELJE Od 22. do 25. 7. 1956, >DALJE OD VRAGA«, ameriški barvni film. Od 26. do 29. 7. 1956, »OPUSTOŠENA džun- GLA«, ameriški barvni film. LETNI KINO Od 18. do 23. 7. 1956, »LUC LJUBEZNI«, ат- strijski film. 20. JULIJA — STEV. 29 O STRAN ODJEKNIL JE STREL... Nad Smartnem je ležala temna, mrzla jioS. Stanko je kljub vsemu lahkotno stopal po ozki, skriti stezici — saj je bil nameraval oglasiti se doma. Od ča- sa do časa obstal, se oziral, prisluhnil v noč, pa spet nadaljeval pot v dolino. Ob koncu vasi je stal njegov dom. Zdel se mu je ljubek, poln domačnosti in topline. Stopil je k oknu, se še en- krat previdno ozrl in narahlo potrkal. Zdaj se mu je za hip zazdelo, da je mimo oreha, ki je stal na dvorišču, smuknila senca. Zdrznil se je, prijel za brzostrelko in bil pripravljen na vse; toda zmotil se je. Nič ni bilo. Mati mu je previdno odprla duri. Ka- ko je bil vesel. Spet je bil doma. Zdelo se mu je, da je ta hip pozabil na vse gorje, ki se je zgrinjalo nad njim. Mati mu je pripravila polno skledo rume- nih žgancev. Z veliko slastjo jih je po- jedel. Zdaj je imel še eno samo željo: leči na toplo, prijazno peč, ki je zdela v kotu kmečke izbe ter mirno zaspati. Tako je tudi storil. Sanjalo se mu je o prejšnjih časih, ko je bil sredi kmeč- ke.ga življenja brez teh morečih skrbi. Ob petih ga je mati zbudila: »Stanko, vstani in pojdi, dokler je še temno, saj veš, da se bojim zate.« Ko je Stanko stopil na piano, ga je spreletelo. Prepričan je bil, da priha- jajo iz vseh strani pritajeni glasovi. Kakor blisk mu je šinila misel v glavo: Nemci so! Naglo se je poslovil od matere, vzel torbo, ki mu jo je napolnila, pripravil brzostrelko na strel in kradoma smuk- nil iz hiše. Objela ga je temna noč. Potihoma se je plazil mimo hleva, sko- čil čez cesto, pocenil za plot, opazoval in z nekaj koraki pretekel razdaljo do sosedovega hleva. »Stoj!« je odjeknilo skozi noč. Podzavestno se je Stanko vrgel na tla. Z očmi je prebadal temo. Hotel je odkriti sovražnika. Pripravil je brzostrelko in v njem je tlelo: »Po- ceni se ne dam!« Sele čez hip je po- mislil, da je bil poziv slovenski. Ze je mislil vstati, ker je menil, da so po vsej verjetnosti partizani. Toda spet ga je spreletelo: »Kaj če je samo pre- vara, potuhnjena, lažnjiva prevara, kaj če je Nemec samo zato poklical sloven- sko, da bi Stanko vstal, da bi se mU približal!« V tej zmešnjavi ni vedel kaj storiti. Pri sosedovi hiši je bilo precej glas- no. Prisluhnil je — peli so potihoma slovensko pesem. Ne, to niso bili fa- šisti, to so bili naši. Vstal je, še malo boječ, toda, ko se je od bližnjega dre- vesa odluščila senca, je spoznal prija- telja. »Ali je že svoboda,« je vprašal Prijatelj. Kako čudno vprašanje, saj smo sredi boja, zagrizenega boja na življenje in smrt. Ko pa je zvedel, da so partizani si- noči vdrli v zapor v Celju in osvo- bodili pripornike in, da je eden izmed "tistih tudi ta njegov prijatelj, ga je laže razumel. Vendar je stopil k nje- niu in ga potrepljal po rami: »Zvonko, ne šali se. Zdi se mi, da bova še mno- gokrat lačna, žejna, premražena, da bo- va porabila še precej krogel predno se bova lahko objela in rekla: »Svoboda je!« , Bunker. Ze ves dan so regljale strojnice. Vmes so se rezko oglašale puške. Pero, Ivan in Stanko so ležali skupaj. Izmučeni so bili, lačni, prezebli, toda borili so se s svojimi zadnjimi močmi, v zad- njem obupu, kakor se bori človek, ka- dar zasluti smrt. Smolo so imeli. Nemci so jih zasačili prav v tej temačni, pogubni tesni. Iz- hoda ni bilo več — pač! Stanko je prvi skočil. Eno bombo je držal v desni roki, drugo je stiskal v zobeh. Niti malo ni iskal kritja. Nemci so streljali kot pobesneli. Krogle so odurno sikale. Se zaletavale v pečine, krušile kamen, se odbijale in žvižgale. Bobneča eks- plozija je pretrgala tišino — Stanko je vrgel bombi, zavpil z obupnim, ne- človeškim glasom in skočil preko prve- ga mrtvega Nemca. Na majhni jasi so se spet našli. Res, sami niso vedeli, kako so se rešili iz zagate; toda rešili so se in to je bilo glavno. Kako nasprotje: še pred nekaj minutami so se bratili s smrtjo, se sti- skali ob skalovje, prežali na sovraž- nika in z zagrizenim obupom branili življenje, sedaj pa stojijo sredi sončne jase in življenje v gozdu teče naprej, kakor da bi se ne bilo prav nič zgo- dilo. Najrajše bi bili polegli in si pre- greh premrle ude na prijetnem soncu. Toda dobro so poznali Nemce. Preslabe izkušnje so imeli z njimi. Vsakdo iz- med trojice je vedel, da se morajo skri- ti, ker bodo Nemci vsak čas za njimi. Izgubili so se med grmovjem. Vodil je Stanko. Na vso moč je hitel po za- raščenem obronku. Zasopli so pritekli do žuborečega potočka, stopili vanj in dolgo časa sledili strugi. Spotikali so se ob spolzko kamenje, dokler -niso bili zatrdno prepričani, da so Nemcem za- brisali sled. Prvo noč po tem dogodku niso sko- raj nič spali. Zarili so se globoko v gosto podrast, toda miru niso našli. Vsak šum jih je zdramil iz topega ždenja. Uvideli so, da je njihov p>olo- žaj bore malo vreden: izgubili so vsak stik s svojimi, Nemci so jim za petami in prehajkali bodo vse te gozdove tako, da jih bodo prav gotovo našli. Sklenili so, da si napravijo bunker, ki bi jih edini lahko rešil iz te stiske. Mesec je metal medle sence po gozdu, ko so stopili iz grmovja in po tisti strani, koder je hiša metala senco, pre- šli razdaljo med gozdom in hišo. Ljudi' v hiši so dobro poznali. Bili so pošteni Slovenci. Tu so si sprosili orodje, s ka- terim so si nameravali zgraditi bun- ker. Ker so dobro poznali vsako naj- manjšo globel, tesen, vsak potoček, vsa- ko kotanjo v teh krajih, so pripravno mesto kmalu odkrili. Nihče od njih ni mislil na hrano, ne na spanje. Pritajeno z vso odločnostjo in zagrizenostjo so se lotili dela. Eden je vedno stal na straži. Delali so nepretrgoma. Pozabili so na jedi in spanje. Bunker je vedno bolj dobival svojo obhko. Toda napo- sled jih je le . premagal spanec, pre- magala jih je žeja in lakota. Oditi so morali, da so našli kaj za pod zob in kraj počitka. Vse jim je nekam šlo po sreči in že so se vračali mimo kozolca, ki je stal tik ob gozdu. Tedaj jih je omamilo prijetno zavetišče. Zaduhali so seno, zaslutili udobnost in gorkoto v njem. Želeli si niso ničesar drugega, kot po vseh teh brezupnih dneh zariti se vsaj za hipec v seno, se malce ogreti in zadremati. Spanec jih je kmalu pre- magal. Ko so se zjutraj predramili, se je Pero prvi izkobacal iz sena, še ves dremoten zazehal, pretegnil svoje ve- like koščene ude, se popraskal po za- rasli bradi in zamomljal: »He, vidva, čuj ta, pogledat grem, če so nam Nemci že pripravili zajtrk.« Rahlo se je na- smehnil, hudomušno ošinil Stanka in nerodno zlezel po lestvi navzdol. Ni preteklo menda pol minute, ko se je vrnil. Prikobacal je naglo preko roba ves spehan. Stanko in Ivan sta vedela, da se je moralo nekaj zgoditi. »Cujta fanta, Nemci so nam pripravili tak zajtrk, da, če se nemudoma ne izgu- bimo, bo po nas,« je dejal Pero, pobral svoje stvari in spet izginil. Ko sta Ivan in Stanko prihitela za njim, je stal pod kozolcem tesno prižet ob oporni tram. Niti besedice ni zinil in zdelo se je, da mu je zastal dih. Preobračal je samo svoje velike oči od Stanka na Ivana in nekam ven na trato. Saj drugače tudi ni mogel: za dober skok od kozolca je sedela cela truma Nemcev, kramljala, se zabavala in kadila. Kakor bi trenil je Stanko potegnil svoje noge kvišku in se plo- skoma vlegel po podu ter se z vso močjo privil k deski. Tudi Ivan je sto- ril isto. »O, ko bi si bili že zgradili bunker, skritega, varnega, tam daleč v temni globeli, kako bi bili mirni.« Vse njihove misli so se pletle samo okoli Nemcev, okrog tistih zelenih oso- vraženih postav in preskakovale k bun- kerju, ki naj bi bil, pa ga ni. Zunaj so Nemci končali s počitkom. Vstali so in krenili proti kozolcu. Vsi trije so to dobro videli, Stanko in Ivan skozi reže med deskami. Pero izza tra- ma. Spreletelo jih je, vedeli so, da so izgubljeni. Borili se bodo — o saj se lahko, samo ušli ne bodo tokrat. Nem- cev je preveč. Pero je stisnil zobe in z levico po^tipal bombo ob pasu. Stanko je pripravil brzostrelko, Ivan pa napel puško. Sekunde so tekle kot ure. Ko so Nemci prišli do kozolca, so jo mah- nili mimo, preko travnika, sadovnjaka in izginili za prvo hišo. Stanko, Pero in Ivan pa so pozabih na bunker. Krizman Vladimir Nikdar več iaborišč... Preteklo nedeljo je grad Bori nad Ptujem zaživel. V grajskih dvoriščih in terasah se je zbralo veliko število bivših internirancev, njihovih svojcev in domačinov. Bivši internirana so pri- šli iz vseh krajev k slavnostni seji in- ternirancev in k odkritju spominske plošče. Srečanje bivših internirancev je po- kazalo povezanost bivših borcev za svo- bodo slovenske zemlje. Ganljiva so bila snidenja... Tovariši so si padali v ob- jem s solznimi očmi. Kmalu so se solze posušile; smeh in pesmi so odmevale na Borlu. Zvočniki pa so venomer kli- cali, naj se zglasijo v informacijski pi- sarni: Ančka Kočar iz Celja, Milena Stamper iz Ptuja, frizer Mato iz Ma- ribora, Marica Frece iz Celja, Janez Vodovnik iz Laškega, Micka Lacko iz Ptuja, Jože Okrogar iz Zagorja... Težko je bilo namreč najti te ljudi v tisočglavi množici. Oče je vodil svoje otroke za roke in jim kazal dvorano, ki je služila za »cel- apel«, kjer se je odločala usoda jet- nikov: ustrelitev ali nemško koncen- tracijsko taborišče. Neka Mariborčanka je pokazala hčerki stražarnico, kamor je stopila mati Pečetova iz Maribora, objeta s svojima hčerkama in zahtevala, da ubijejo tudi njih, kajti zanje je življenje brez moža in sina prazno. Skoraj vsi so govorili tudi o učite- ljici Mileni Bercetovi kot o svetlem li- ku borca, ki je organizirala osvobo- ditev taborišča avgusta 1942. leta. Bila je povezana z' narodnim herojem J. Lackom. Zarota je bila odkrita. Mileno so strašno mučili, toda izdala ni niko- gar. Januarja 1943 je bila ubita v Ma- riboru. Popoldne so se zbrali tovariši iz ta- ko zvane »wasserkomande«. Odšli so v dolino z vozom, na katerem je bil velik sod za vodo. Ponazorili so preskrbo- vanje z vodo iz taboriščnih časov. To je bil pravi srednjeveški prizor nemške kulture in tehnike dvajsetega stoletja. Bili so golih hrbtov v katere so se.za- rezale debele vrvi. Vsi navzoči so to »čudno štafeto« sprejeli z burnim vzkli- kanjem in ploskanjem. Potem je stopil na oder ljudski po- slanec prof. Mirko Bračič, ki je odkril spominsko ploščo. Ob tej priliki je v kratkem govoru oživel zgodovino pre- kletega gradu, ki je bil mučilnica slo- venskih ljudi v srednjem veku in v času Hitlerjeve vladavine. Njegove mi- sli so bile misli vseh bivših interni- rancev: Mi odpuščamo, toda ne pozab- ljamo? Interniranci so poslali še pozdravne resolucije Titu in Mihi Marinku. Dopoldne pa so se vsi skupaj slikali za spominski arhiv Borla. Odbor ZB Bori je prosil še za podatke vseh, ki so šli skozi to taborišče, da bo mogel ure- diti zgodovinsko knjigo bodočim rodo- vom. Tovariški razgovori so trajali še pozno v noč. Ob slovesu iz nekdanjega koncentracijskega taborišča Bori je vse odhajajoče pozdravljal slavolok z be- sedami: Nikdar več taborišč! Ivanka Milovanovič Bo skrivnost JUNISAin KRIMA konično razvozljana? Partizani, posebno pa prvi v letu 1941, niso bili radovedni, kakšni so osebni podatki ljudi, ki so se borili proti fašizmu. Zanje je bilo važno samo to, da so bili dobri borci, da so sovra- žili okupatorja. Dostikrat niso niti ve- deli za pravo ime sotovariša. Dali so mu ilegalnega in ga kot takega poznali, spoštovali in dostikrat koga, ki je bil tako nepoznan, tudi pokopali. Tako je bilo tudi z Junisom in Kri- mom ... V Celju sta skočila iz vlaka, ki ju je peljal v ujetniško taborišče v Nemčijo. Imela sta srečo, da sta prišla v roke pravim ljudem, ki ju niso izročili Nemcem, temveč so ju spravili v skupino ljudi, ki se je odločila boriti na življenje in smrt z okupatorji. Ma- loštevilna celjska četa je prve dni svo- jega obstoja leta 1941 dobila dva dobra tovariša in borca, ki nista znala našega jezika, ki nista mogla povedati mnogo z jezikom, veliko več pa sta povedala s puško v rokah. Ko je bila četa izdana in v mlinu pri Sentrupertu bila zadnji srditi boj, sta se tudi onadva borila do zadnjega diha in zgorela v mlinu. Po osvoboditvi so preživeli borci celj- ske čete pisali in pripovedovali spo- mine. Vsak je omenil dva tovariša, ki sta padla, niso pa vedeli povedati nič drugega kot to, da so ju imenovali Ju- nis in Krim, da sta bila zagorele kože, črnolasa in dobra borca. Nekateri tr- dijo, da sta bila Novozelandca, drugi spet, da sta bila Arabca. Ko je pred kratkim bil v Celju no- vozelandski novinar g. Bertram Potts, je pogovor med člani uredništva in njim nanesel tudi na ta problem. Tudi Potts je bil mnenja, da je zelo težko, da bi bila oba prvoborca Arabca, kajti Arabcev je bilo zelo malo v zavezni- ških enotah. Dobro se je spominjal, da je bila večja enota Novozelandcev na Kreti, kjer so jih Nemci zajeli. Da- Jumi padca Krete, prevoza v ujetništvo in njun beg iz vlaka se precej dobro skladajo. Torej veliko večja možnost je, da sta bila Novozelandca kot Arab- ca. Novinar Potts se je zelo razvnel za stvar. Sklenil je, da bo preko novo- zelandskih časopisov objavil kratek članek o obeh, obvestil bo tamošnje or- ganizacijo bivših vojnih ujetnikov in esperantske društvo, katerega zelo pri- zadevni član je. Naše kot njegovo mne- nje je, da morajo biti pri življenju ka- teri od tovarišev Junisa in Krima, ki se bodo lahko spomnili dveh, ki sta med transportom pobegnila. Cim bo seznam tistih, ki so pobegnili iz vlaka (takih je morda več) znan, bo lahko po poslanih slikah med preživelimi bor- ci celjske čete zvedeti, katera dva sta prava. Imamo dosti upanja, da bo skrivnost članov celjske čete morda kmalu razvozljana. Ce se bo to posre- čilo, bo vsfekakor treba v sodelovanju z Zvezo borcev obvestiti njune sorod- nike o njuni smrti in njunem zadnjem počivališču. Celje bi lahko navezalo stike s kraji, kjer sta bila doma, po- dobno, kot so storili prebivalci Beo- grada in Conwentrya v Angliji, ki ju veže enaka vojna usoda. ^ na hranilne knjižice in jih obrestuje po 5%. Daje poso- jila kmetom-zadružnikom za reprodukcijski material, hmeljevke, poljedelske stroje, plemensko živino itd. po ugodni obrestni meri. KMETJE-ZADRUZNIKI, POSLUŽUJTE SE LASTNEGA DENARNEGA ZAVODA ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOДLNICE V CELJU URARSTVO- OPTIKA, CELJE čestita k prazniku mesta Celja in Dnevu vstaje Kmetijsko gospodarstvo LAVA - CELJE se pridružuje čestitkam k prazniku mesta Celja in Dnevu vstaje STRAN 10 e 20. JULIJA — ŠTEV. 29 Poslednji naboj Temno in gluho noč prebuja kopre- nast odsvit zarje. Na robu jase, zavite v tišino, skoraj negibno leži nekdo... ... na mrtvi straži. Rosa poletne noči je napolnila njegovo obleko z vlago, zato mu telo rahlo drgeta. Drgeta zaradi svežine mladega jutra, drgeta zaradi bolečine, zaradi ne- gotovosti in pričakovanja ... Cez jaso je sfrfotala divja raca. Mož z jekleno musico v zarezi puške sprem- lja njen let... Toda le šum peroti je vznemiril negibnost speče narave; ne strel... Premražen človek je samo pre- izkusil trdnost svojih rok in ostrino pogleda. Moral je biti pripravljen. Trp- ko se je nasmehnil. Še nihče ni bil ni- koli tako zatrdno na svojem mestu kot on — borec na mrtvi straži s prestre- ljenimi koleni... Cim bolj se je približevalo jutro, tem bolj nestrpen je bil. Zakaj se kmet Urban tako dolgo mu- di. Do taborišča njihove čete je dve uri peš. Odšel je z mrakom. Že zdavnaj bi moral biti nazaj s tovariši... Osamljen stražar ni poznal strahu pred smrtjo. Odkar so mu v mestu ubili ženo in otroka, jo je v trenutkih celo iskal. Toda ko da je usoda odredila njega za maščevalca so v borbah pada- li zelenci, kot da so se nastavljali nje- govi puški. V majhni četi je veljal za najboljšega strelca, ki ni nikoli zgrešil. Toda malokdo je vedel zakaj tako paz- ljivo meri. Takrat, ko so v mestu njegovo ženo in otroka kaznovali zaradi njegovega pobega, je mlad gestapovce baje na petdeset korakov zadel ženo iz pištole naravnost v čelo in si zaslužil pohvalo svojega šefa. Ko je to zvedel, je sklenil, da tudi on ne bo zlepa zgrešil. V gostem vejevju za njegovim hrb- tom so začeli peti ptiči, ki jih je vzdra- mila samotna raca. Peli so, kot da je svit obetal najlepši in najsrečnejši dan kar jih je sonce rodilo. On pa se je zavedal, da bo morda še bolj peklenski in krvav, kot je bil včerajšnji: Čudni so zakoni narave. Včeraj, ko je streljaj od tu, tam doli ob cesti, pokalo kot v peklu, je bil prelep sončni zahod. Ptički so utihnili, ko so svin- čenke nosile smrt skozi vejevje. Glej, in danes spet pojo, kakor da se ni nič zgodilo ... Kje hodi ta Urban? Saj vendar do- bro pozna pot. Najboljši vodič je. Nikdar jih ni pripeljal v zasedo, medtem ko so sami, brez njega, dostikrat narav- nost padli Nemcem pred puške. Da bi se mu kaj zgodilo? Ne. Ponoči je videl prav tako dobro kot sredi sončnega dne. Tudi strela ni bilo slišati, da bi ga bili... Zdajci... Kaj je to? Napel je itšesa. Dračje je zahrečalo pod težo. Srna? Potepen pes? Rahlo je odvrtel varovalko na puški in segel v žep po naboje. Mraz ga je spreletel. Nič. Tudi v drugem žepu nič. Pogledal je naokoli, če ne ležijo kje raztreseni. Nič ... Najbrž so mu padli iz žepa, ko ga je vodič Urban nesel od ceste tu sem v skrivališče. Mrzlično je repetiral puško ... en sam naboj! V prsih ga je stisnilo, takoj za tem pa ga je navdalo- upanje ... Morda ni nič hudega. Kakšna divjad je šla pit k potoku ... Toda upanju navkljub je napenjal oči, pri tem pa razmišljal kaj naj stori, če njegova skrb ni odveč... Potajil se bo. Do zadnjega trenutka počakal, in če ga odkrijejo, ga bodo mogli dobiti le mrtvega. Vsak naslednji hipec je postajalo svetleje. Zdaj ni več mislil na lepoto prebujenega dne. Telo se mu je do skrajnosti napelo in mirovalo, edino srce je močno udarjalo, tako močno, da se je bal, da ga ne čuti in sliši samo on. Cez hip jih je zagledal. Pritihotapili so se na rob jase in se ogledovali. Za prvimi so prihajali drugi. Naenkrat je vse živo med grmovjemr Ranjenec jih ni štel. En sam naboj ... Danes so prvič varni pred njegovim ostrim očesom. Toda, ali je mogoče? Poleg Nemca, očitno oficirja, se je motal vodič Urban. Zato ni prišel s tovariši v pomoč. Ranjenec je bliskovito mislil. Varni pohodi pod vodstvom Urbana? Toda ali niso skoraj vedno bili napa- deni kmalu potem ko je odšel? Seveda. In, oj groza. Kakšnemu človeku je dal v roke pismo pred tistim strašnim do- godkom. Dal mu je smrtno obsodbo za ženo in otroka. Ta hinavec z zaup- ljivim obrazom, ki je vedno, kadar so prišli ponj na kmetijo, hojsal svojega sinčka na kolenih. Zdaj jih je pripeljal, da ga živega ujamejo. Ne boš! Toda, ali samo za enega ranjenega partizana toliko število Nemcev? Ur- ban ga je vendar sinoči za silo obvezal in ve, da se še premakniti ne more. Tovariši! On vendar ve za taborišče. Včeraj je bil prvič tam. Edini naboj in poslednji... Urban je kazal navkreber k njego- vem ležišču ... Vrsta Nemcev se je raz- maknila čez vso jaso . .. Mož na mrtvi straži je gledal samo enega. Urbana, ki se je plašno pomikal ob oficirju. Le bliže. Strel mora biti dober. Boljši od vseh dosedanjih ... Oče je. Dečka ima. Prav takšnega kot je bil tvoj. Morda so ga prisilili. Morda ni resnično kriv za napade? Miruj srce. Žena, otrok, tovariši. Mušica je merila v glavo. Niti za hip se ni premaknila od nje. Glava je bila vedno bliže. Ze je razločil oči.. Miruj srce. To je edini naboj. Zagrmelo je ... Strel, vreden onega, ki ga je gestapovce pohvalil. Zdaj je puška ležala poleg njega. Bila je odveč. Iz cevi se je vlekel siv- kast dim zadnjega naboja. Nemci so rjuli in tekli naprej. Mož na mrtvi straži je pobral kamen, stisnil zobe, se s težavo dvignil na raz- mesarjena kolena. Živega ne. Napravil je kretnjo, kot da sega za pas po bom- bo. Prvi so bili tako blizu, da bi jih lahko s kamnom zadel.. . Po jasi je završal rafal... Med vejami so frfotali zbegani ptiči. Od gozdov je odmevalo kot signal par- tizanom tam gori v taborišču. Zadnja usluga mrtvega stražarja na mrtvi straži... J. Krašovec Solčava vabi na proslavo Dneva vstaje slovenskega liudsiva Gorska vasica Solčava je znana da- leč naokoli, zlasti pa turistom, ki po- tujejo v Logorsko dolino. Ljudje teh krajev so_ zelo zavedni, kar so pokazali tudi v času okupacije. Pri Solčavanih so imeli partizani stalno zavetišče, zla- sti še pri kmetih na obronkih Kara- vank in Kamniških planin. Zaradi tega je okupator vas do tal požgal. Po osvo- boditvi so požgane domove v gla\^nem obnovili. Neobnovljenih je še nekaj kmetij v višinskih predelih. Tudi žrtve niso izostale. Vaški odbor SZDL in ZB NOV sta pred nekaj meseci začela skrbeti za postavitev spomenika pad- lim borcem in žrtvam fašističnega te- rorja. V kratkem času so uspeli po- staviti primeren spomenik. Spomenik bodo odkrili na Dan vstaje, 22. julija. Prireditve se bodo pričele že v četr- tek, 19. julija zvečer. Glavna priredi- tev pa bo seve 22. julija ob 10 dopol- dne. Program je zelo pester in dobro pripravljen. Popoldne pa bo v Logar- ski dolini ljudsko rajanje. Na prireditev vabijo vse bivše borce tamkajšnjih krajev, zlasti pa prijatelje gora in prelepe Logarske doline. Z. R. Tudi v Preboldu krajevni praznik Ker je bila 22. julija 1941. leta usta- novljena v Preboldu I. Savinjska četa, je organizacija Zveze borcev predla- gala ta dan za krajevni praznik. Vsako leto ga Preboldčani dostojno proslavijo. Letos ga bodo še prav posebno. En dan v tednu bo posvečen svobodašem, eden pa našim najmlajšim, to je pionirjem. Celotedensko praznovanje krajevnega praznika bo pod okriljem organizacije SZDL, v delo pa so vključene tudi vse ostale organizacije in društva. Prireditve bodo od 15. do 22. julija vsak dan in vsa društva in organizacije bodo pripravile svoj program. Ze nekaj časa se vsa društva in organizacije marljivo pripravljajo, da bodo vse prireditve čimbolj uspele. Gospodinje! Najhitreje boste skuhale kosilo samo, če kuhate s plinom, ki vam ga nudi PLINARNA- RAZSVETLJAVA- VODOVOD Celje, Ljubljanska cesta 25. V VoJniRu bodo praznovali Vojničani bodo 22. julija praznovali tretjič svoj krajevni praznik. V okviru praznika bo osnovna organizacija Zve- ze borcev NOV odkrila spominsko plo- ščo na Dobrotinškovi hiši pri Tomažu nad Vojnikom. Ze dan pred prazni- kom, to je 21. julija, bodo borci voj- niške partizanske patrole obiskali par- tizanske hiše. Ta partizanska patrola bo šla preko gričev v Ivenco, kjer bo položila venec na grob padlima par- tizanoma in izstrelila častno salvo. 22. julija bo ob 8. uri žalna sveča- nost na grobu padlih borcev na poko- pališču, nato pa bo skupen odhod k Dobrotinškovim, kjer bo ob 10. uri do- poldne odkritje spominske plošče, zdru- ženo s proslavo. Spominsko ploščo na- merava vojniška osnovna organizacija ZB NOV odkriti v trajen spomin Do- brotinškovi mami Heleni in hčerki Mi- mici, ki sta jeseni 1942 umrli v »to- varni smrti« Auschwitzu in sinovom Tinčetu, Nejčetu in Lojzetu, ki so bili 30. julija 1942 ustreljeni v celjskem »Starem piskru« ter Jurčetu, ki je bil leto dni zaprt v Auschwitzu, nato pa konfiniran v Gradcu, od koder je po- begnil v partizane, kjer je v borbi tik pred osvoboditvijo, leta 1945 padel v Garlovi pri Ljutomeru. Spominsko ploščo bodo odkrili v tra-. jen spomin I. Štajerskemu bataljo- nu, ki se je 29. oktobra 1941 pod vod- stvom komandanta, narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta, ustavil pri Dobrotinškovih. Na predvečer bodo po vseh bližnjih vrhovih zagoreli kresovi. Gradbenim podjetjem se priporoča za naročila podjetje CEMENTNINE Celje, Mariborska 16 Cementni izdelki, lončene peči, keramični predmeti, gradbeni material. — Se pridružuje čestitkam k praz- niku mesta Celja in Dnevu vstaje. Podietje ELEKTRO-CELJE, Celje — dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; — projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj; — izvršuje vsa v elektriško stroko spadajoča instalacijska dela. ^^Fric'' net stari stezi Tokrat pred ofenzivo turizma ... 20. JULIJA — STEV. 29 STRAN 11 ZAVRL IVC ie sel skozi ÍÍ taborišč Cisto slučajno sem te dni bila v neki družbi, kjer so moški obujali spomine na dobo okupacije. Oživljali so več ali manj partizanska leta, obšli zapore in načeli tudi vprašanja jetnikov po ta- boriščih. Tedaj se obrne gospodar k meni, pokaže s prstom na drobnega, bledikavega tovariša in reče: »Ta mož bi pač vedel veliko povedati o živ- ljenju v taboriščih — saj je šel skozi 11 taborišč. Zal, ga le redko pripravimo do obujanja teh bridkih spominov.« 2iisem se hotela izdati, da me »poklic- no« zanimajo taki doživljaji in da bi mi ravno v teh dneh, ko praznujemo praznik našega mesta in Dan vstaje, prišli taki spomini zelo prav. Nekako smo ga le pretentali, mu diplomatsko »sunili« celo fotografijo — in zdaj naj mi tovariš Zavrl Ive, uslužbenec celjske bolnišnice oprosti, da njegovo zanimivo pripovedovanje prenesem tudi na naše čitalce. DORA — TAJNO TABORIŠČE, KJER SO IZDELOVALI VI IN V 2 Tovariša Zavrla so fašisti aretirali februarja meseca leta 1942 v Ljubljani. Potem so ga s transportom vlačili iz taborišča v taborišče in je po vrstnem redu obšel tale taborišča: Čedad, Go- ri ars, Renicci, Nürnberg, Flossenburg, Dachau, Auschwitz, Buchenwald, Dora, Ravensbrück, Malchau. Pred tem je bil že leta 1941 nekaj časa zaprt v ljub- ljanskih zaporih. V vseh taboriščih pred Doro je ostal le kratko dobo, v Dori pa je grozote taboriščnega jetnika pre- življal kar poldrugo leto. V tem taborišču so izdelovali tajno orožje V 1 in V 2. Tu je bila tudi to- varna letal Messerschmidt. Jetniki vseh narodnosti so začeli leta 1943 pod zem- ljo graditi tovarno. Od 160.000 jetnikov, ki so delali v tem taborišču, jih je do 5. aprila 1945, ko so jih evakuirali za transport, ostalo pri življenju le okrog IS.OOO. Slovencev je bilo 200 in je od teh ostalo živih le 20. Jetniki so prve mesece živeli in de- lali samo pod zemljo. Na smrt zgarani in prestradani niso nikoli videli belega dne in niso vedeli, ali delajo podnevi ali ponoči. S kakim tempom so morali graditi, je dokaz dejstvo, da so v 8 me- secih zgradili tovarno z 42 halami, dol- gimi po 100 metrov. Ko so prenašali te- žak gradbeni material, so morali v ga- lopu teči od nahajališča materiala do gradbišča in nič čudnega ni bilo, da so pri takih naporih ob tako pičli hrani kar trumoma padali in na mestu umi- rali. Dobivali so enkrat dnevno 1 liter tople hrane (enolončnice, večidel zame- tena voda s koščki krompirja ali pese), 2,5 dkg margarine in 20 dkg kruha. Od zime 1944 pa so dobivali zmanjšane obroke — Tričetrt litra tople hrane in 3 krompirje namesto kruha. Delali pa so od 9. ure zjutraj do 9. zvečer — en- krat ponoči, enkrat podnevi. Spali so pod zemljo na pogradih brez odej. V eni hali je spalo do 3000 ljudi. DELA PROST DAN — NEDELJO — SO NEMCI IZKORISTILI ZA PRETEPANJE IN OBEŠANJE LJUDI Jetnike so Nemci pretepali vsak dan in za vsako malenkost. Za delovno silo ni bilo težko, pa so se onemoglih ho- teli čimprej iznebiti. Kar so od jetnika zahtevali, je moral napraviti, pa če je zmogel ali ne. Ce ni zmogel, so ga enostavno ubili. Kadar so za kako »kaz- nivo« dejanje načrtno pretepali, so po- znali 25, 50 in 75 udarcev z enometrsko gumijevko. Pri takem delu rabel j ni zmogel vsega sam, zato so mu pri 75 udarcih pomagali drugi esesovci. Ob nedeljah jetniki niso delali. Zato pa so Nemci ta dela »prost« dan izko- ristili za pretepanje in obešanje. To- variš Zavrl se spominja neke nedelje, ko je bila istočasno uprizorjena nogo- ^letna tekma med Cehi in Nemci, kino Predstava, obešanje — nad krematoriji pa je igrala godba ... Obešanje so mo- rali gledati vsi jetniki. , MED JETNIKI JE BILO DOVOLJENO LINCANJE Cisto razumljivo je, da so se med jetniki v takih obupnih razmerah udo- mačile vsakodnevne kraje jedil, cigaret ali skromne opreme. Nemci so zato uza- konili linčanje med jetniki. Ce so ne- srečni žrtvi dokazali krajo in jo je tudi sam priznal, se je zbrala skupina jetnikov (navadno so bili nared Polja- ki), ki je nesrečnika linčala ,do smrti. Ob takih prilikah so žrtev peljali v kopalnico, jo z nožem zbadali v glavo in telo, odrezali uho, izrezali jezik, sti- kali oči itd. Žrtev je v grozotnih mu-- kah izdihnila po nekaj minutah. Lin- čanje je bilo v navadi v Dori, Buchen- waldu in Flossenbei'gu. Opravljalo ga je istočasno več ljudi. PRODAJA UŠI ZA M ARG ARMO .. . V taborišču Dori je leta 1944 izbruh- nil pegasti legar, katerega so prenašale usi. Bomik je prišel v karanteno in mu ni bilo treba 6 tednov nič deiati. Ubogi jetniki so tekmovali med sabo, kdo bo na vrsti, da si malo oddahne. Zato so zdravi za margarino ali cigarete kupo- vali uši. Ko so stali v vrsti za pregled, je jetnik, ki je hotel priti v karanteno skrono čuval v roki »dragoceno uš«, in ko se je pregled bližal njegovi vrsti, si jo je skrbno vtaknil pod pazduho. Seveda tudi to »barantanje« z ušmi m trajalo dolgo časa, ker so Nemci prišli na sled in pod smrtno kaznijo zabranili prodajati uši. GROZOTNA NOC ZADNJEGA TRAN- SPORTA. V TEMNEM VAGONU SO JETNIKE KLALI IN DAVILI Tik pred osvoboditvijo, 5. aprila 1945, so Nemci dorske jetnike evakuirali in v 3 transportih odpeljali v taborišče Ravensbrück. Na postaji so jim dali 800 gramsko konzervo in 1 kg kruha. Prestradani jetniki so skromno popot- nico takoj pojedli. Potem niso 7 dni ničesar zaužili. Nič čudnega ni bilo, da je od približno 3000 internirancev pri- šlo v Ravensbrück le okoli 1000 jet- nikov. V vagonu, v katerem je bil Zavrl je bilo 129 jetnikov in od teh je ostalo živih le 40. Jetniki so v zatohlih vago- nih umirali od slabosti, lakote in na- silstva. Vozili so se 7 noči. Vsako jutro je ob zori ustavil vlak, da so pometali iz vagonov mrliče, skopali jame in jih zažigali. V vsakem vagonu je bil po 1 esesovec, kapo vagona in še nekaj rabeljskih pomagačev, ki so pomagali pokončavati ljudi. Ker je bil prostor izredno poln, niso mogli ubijati z bi- kovkami, uporabljali pa so samokrese, nože, mnoge jetnike pa so kar zadavili. Tudi to zadnjo žalostno karavano ne- srečnih jetnikov so Nemci načrtno po- končavali. Prvo noč so bili na vrsti Poljaki, potem Francozi in nato Jugo- slovani. Ker je bila tema v vagonu, si je rabelj pomagal na ta način, da se je s tlečo cigareto približal jetniku, pogledal njegov znak in ga pokončal. V vagonu, kjer je bil Zavrl, je bil tudi neki Dalmatince, ki se mu je spričo teh grozodejstev zmračil um. Dregnil je Za- vrla in mu dejal: »Si videl, kaj so de- lali ponoči?! Jaz jih bom poklal!« Imel je pri sebi nož in res je svojo grožnjo uresničil nad enim morilcem, enega pa je obklal. V vagonu je nastal preplah. Rablji so klali kar po vrsti, jetniki so se prerivali in hodili po glavah sojet- nikov in le malo jih je odneslo zdravo kožo. Zavrla so vlovili proti jutru. Pri- vezali so ga s telefonsko žico. Pripravil se je na linčanje. Prosil je za kozarec vode, rabelj mu jo je res prinesel — in zlil pred noge. Potem so mu začeli rezati kožo na hrbtu. Gotove smrti ga je rešil beli dan, ko so nočne grozote že prekinili in ko je mlad sojetnik iz- povedal, da mučeni ni iz »uporniškega« vagona. KONČNO V OSVOBOJENI DOMOVINI -12. aprila leta 1945 so maloštevilni interniranci prišli v Ravensbrück. Tu so se prvič po treh letih dobro nahra- nili, ko so dobili pakete RK. Mnogo sestradanih revežev je tudi tu, na pra- gu svobode preminulo na posledicah nenadne prenasičenosti. Ko so se temu taborišču spet bližali Rusi, so Nemci transport še zadnjikrat umaknili — to pot v Malchau. Nekaj Jugoslovanov se je temu zadnjemu transportu izognilo, ker so se poskrili po poljih in gozdo- vih. Končno so prišli Rusi tudi v Mal- chau in trpečim jetnikom odprli pot v osvobojeno domovino ... Pri "Janužu »Vidiš Dominik, pa smo v vojski. Le kaj bo z nami?« Tako so vaščani vpra- ševali, ko so se. ustavljali pri sosedu Dominiku, ki je vedel za vse dogodke in novice. »Da, verjetno bo zelo hudo. Toda če bomo na mestu, če bo vsakdo vedel kaj je njegova dolžnost, bomo prebredli tudi te težke čase,« je odgovarjal in bodril vaščane. In težki časi, mnogo strašnejši kot si je kdorkoli predstavljal, so se res- nično pričeli. Dominik je vedel, da se bo moč rešiti samo z organiziranim množičnim uporom le takrat, če bodo vsi kot en mož: iskreni med seboj in predani skupni stvari. Bil je trden kmet, čvrsto zasidran v svojo rodno grudo, ki jo je tako ljubil, da mu ni bila zanjo nobena žrtev prevelika. Poznal je ljudi okrog sebe, poznal fan- te, ki so že nekdaj radi zahajali v nje- govo hišo. Ze leta 1941 je dajal zavetje zaved- nim Slovencem, ki niso hoteli priti Nemcem v roke. Prav tako so se do- mači fantje Jaka, Mirko in Lojzek do- menili z njim — to je bilo še pred or- ganiziranim uporom proti okupatorju — da- jih bo prikril, če jih bodo Nemci poklicali v vojsko. Jaka in Lojzek sta bila ves čas okupacije povezana z njim. Dominikova hiša je bila odprta vsem borcem, ki so našli tu svoje zatočišče. Tu so se lahko odpočili in okrepčali, tu so zvedeli za vse novice, bili so. opo- zorjeni na nevarnost, Dominik pa jim je pripravljal teren^ da se je odpor do okupatorja še razširil. Kjerkoli je za- prosil za pomoč, so bila vrata fantom odprta. Nemcem se je zazdelo, da bi jim tak človek mnogo koristil. Leta 1942 so ga zaprli. V' zaporu so ga skušali prego- voriti, da bi postal njihov tajni agent. Ker se jim ni posrečilo, da bi bil »nji- hov«, so ga izpustili, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Dominik se je, ko se je vrnil iz zapora, še bolj zagrizel v delo: za sodelovanje je pridobil mnogo zavednih družin, bunkerji in skriva- lišča so se iz dneva v dan vedno bolj množili, sam si je uredil skrivno ra- dijsko sprejemno postajo, da je bil sproti obveščen o vseh dogodkih. Te je posredoval borcem, ki so se zbirali pri njem. Skrbel je, da so imeli dovolj hrane, pri čemer so pomagale tudi dru- ge družine, posebno Kozjakova in Eso- va družina. Toda okupator je kmalu zvedel za vse to delo. Jeseni 1944 je organiziral veliko hajko na Šmartno, na Jezerce in Rupe. Obkolili so posamezne hiše, kjer so premetali vse. odnesli zaloge živil in odpeljali v celjske zapore vse, ki so jim bili količkaj sumljivi. Seveda je bil med njimi tud Dominik, ki je nosil črno piko že vse od prvega dne okupacije. Takrat se je začela njegova trn jeva pot: zasliševanja, pretepi, za- sliševanja ... Vsega izmučenega ga je srečala sovaščanka na stopnišču gesta- povske hiše, koder so ga vlekli k po- novnemu zaslišanju, pa jih je prese- netil bombni napad. Videl je, da nosi ona v rokah časopis. Zaprosil je zanj. Hitro je skočila še po kruh, namazan z maslom, in mu ga je stisnila pod suknjič. Kasneje ji je povedal, da se je tedaj v zaporu prvič in zadnjič do sitega najedel kruha ... Takrat se je pri Zvižu-Borisu v Sla- tini zbrala četica junaških borcev, ki je v mrzli decembrski noči odprla vsem zapornikom celjskega »Starega piskra« pot v svobodo. Tudi Dominik se je vr- nil domov. Še sedaj ni prenehal z de- lom. Toda Nemci so kmalu, 3. januarja 1945. leta, organizrali močno hajko. Šmartničanom so dobesedno oropali hi- še, odgnali živino in odpeljali v zapore še več ljudi kot prvikrat. Tedaj so ustrelili tudi kmeta Apotekarja. Se da- nes živi v ljudeh spomin na ta strašni dan: zverinsko vpitje fašistov, otožno mukanje živine, oropane hiše, prebival- ci odgnani v zapore in smrt... vse'je kot težka mora leglo nad šmartinske vasi. Takrat je odšel Dominik na svojo zadnjo pot. Ko je padel prosluli nemški plačanec Dorfmeister, je bil med talci tudi Dominik Hribaršek. Takole je pri- povedoval bratranec, ki je moral kopati grob: »Kmalu smo zvedeli po celicah, kaj se je zgodila (Dorfmeister je bil ustre- ljen). Strahoma smo čakaii, kaj bodo Nemci odgovorili na to. Dominik ni vedel, da sem tudi jaz zaprt. Kmalu smo zaslišali hrup in odpiranje vrat. Bil je gestapovski oficir s spremstvom. V rokah je nosil veliko polo, odpiral celice in klical posameznike iz njih. Toliko da ni tulil: »Heraus! Alles mit- nehmen!« Skozi odprtinico v vratih smo kukali ven in ugibali, kaj bodo z njimi počeli. Na mizi, ki je stala na hodniku, so imeli pripravljene skoro meter dolge žice. Vsakomur, ki so ga poklicali, so izpraznili žepe in mu vse pobrali. Nato so jim s pripravljeno žico zvezali roke na hrbtu. Vse kar so za- pornikom zaplenili, so spravili v po- sebno celico, ki so jo izpraznili nalašč za to. Zvezane so odgnali na dvorišče, kjer so jih ponovno klicali po seznamu. Razločno sem slišal imeni domačinov: bratranca Dominika in Bobnar j e vega Tončka. Naložili so jih na kamione in odpeljali. Vsi smo otopeli v nemi gro- zi. Bili smo prepričani, da jih peljejo v smrt. Nova skupina Nemcev je prišla po hodniku in spet so se ponavljali klici »heraus«. Ničesar nismo smeli vzeti s seboj. Zbrali so skupinico 40 ljudi, med katerimi sva bila tudi dva Smartni- čana: Petkov Matija in jaz. Naložili so nas na kamione, ki so bili že polni krampov in lopat. Zapovedali so nam, da moramo čepeti, da ne bi ljudje vi- deli, koga vozijo. Prepričani, da gremo v smrt, smo umolknili, le ko smo se vozili skozi mesto, smo dvigali glave, da bi izročili pozdrave za domače ka- kemu znancu. Pripeljali so nas v sotesko pri Stra- nicah, kjer so Nemci že začeli s svo- jim zverinskim delom. Ko smo prispeli, sta na prvih dveh jablanah že visela dva talca. Ukazali so nam, da moramo pobrati s kamionov orodje in jim sle- diti, n da bi se ozirali. Pred nami je stopal Nemec. Ko se mu je zdelo, da smo dovolj daleč, je snel puško in začrtal z njo po snegu pravokotnik in ukazal kopati. Ker nas je bilo preveč, nas je razdelil v dve skupini in pričeli smo kopati novo jamo. Medtem so jih obešali. Na vejo so privezali vrv, pod- stavili stolček, na katerega je moral stopiti talec. Zavezali so zanko in spod- maknili stol. Veja za vejo se je polnila in srca nam je stiskala vse večja groza. Še dva kamiona ljudi sta čakala. Mo- rali smo gledati smrti v obraz. Kar za- čujme klic: »Cenek, Cenek!« Ozrem se in komaj spoznam Bobnarjevega Tonč- ka, ki mi je zaklical: »Povej doma ... izroči jim pozdrave — vsem domačim in Šmartničanom!« Lopata mi je za- stala v roki, toda sunek puškinega ko- pita me je predramil. Ničesar nisem mogel reči, le z glavo sem močno po- kimal. Prepričan sem bil, da nas bodo potem, ko bomo pokopali žrtve, posta- vili pred jamo in nas postrelili. Morali smo k prvi jami, da smo jo zasuli. Takrat sem obstal ravno pred bratrancem, ki ga nisem videl prej ne na kamionu ne obešenega. Bil je brez srajce in ko je nanj padla prva zemlja, je premaknil glavo. Odstopil sem. in silna bol mi je stisnila srce, da nisem mogel metati zemlje na mrtvega bratranca. Tako sem ga videl zadnjič — izmučenega, mrtvega, toda zdelo se mi je, kot da pravi: »Le veruj, nismo umrli zastonj!« Tako se je končala pot Dominika Hri- barška, zavednega Slovenca. Vedel je, kje je njegovo mesto in kaj je njegova dolžnost. Dominik je v najtežjih dneh živel z domovino in zanjo tudi umrl. Slava njegovemu spominu! Mara Lipičnik: Hriberškova hiša Hriberškova žena je ostala sama ... NA HRIBERŠKOVI HIŠI BODO OD- KRILI SPOMINSKO PLOŠČO HVALEŽNI SOVAŠCANI STRAN тшЛ 20. JULIJA — STEV. 29 j Spomini IZ Starega Piskra" Kaj pripovedujeta nekdanja jetniška paznika Zinka in Franjo Hauptman? Ze neštetokrat sem med okupacijo in po osvoboditvi slišala izjave nek- danjih jetnikov Starega piskra: če ne bi bilo med vojno v Starem piskru slo- venskih paznikov — Zinke in Franja — če ne bi bilo stare, energične dobri- čine Lipovškove — bi tudi nas ne bilo več med živimi. Take pripombe so mi dale povod, da sem te dni, ko praznujemo Dan vstaje in celjski praznik izrabila priliko in v družbi nekaj bivših pripornikov Stare- ga piskra zaprosila zakonca Hauptman za krajši razgovor. VSE POŠTENO LJUDSTVO JE POMAGALO Prebivalstvu mesta Celja ter bližnje in daljne okolice ni ostalo dolgo pri- krito, kakšna grozodejstva je okupator počel z našimi jetniki v Starem piskru. Zato je pošteno ljudstvo takoj po for- miranju OF navezalo stike z zaneslji- vimi slovenskimi pazniki v Starem pi- skru. Za sopomoč sta se med prvimi odzvala Zinka in Franjo Hauptman, katera imajo gotovo vsi takratni pri- porniki Starega piskra še danes v naj- lepšem spominu. Skromna kot sta,- si nikakor nočeta lastiti prioritetnih za- slug pri lajšanju gorja in pri reševanju mnogih življenj in rada poudarjata: vsi slovenski prazniki so radi pomagali, kar so le mogli — in vsi pošteni ljudje, ki so bili še na svobodi, so radi pomagali. Ne bi smeli prezreti lekarnarja Tončiča, ki je zalagal jetnike z vsakovrstnimi zdravili in sanitetnim materialom, ne bi smeli pozabiti vedno pripravljenih, dobrih slovenskih zdravnikov, dr. To- rninška in dr. Pezdevška, ki sta z na- šim posredovanjem — če je bilo le mo- goče — pritegnila mnoge jetnike v bol- nišnico, zavlačevala bolezni in rešila marsikatero življenje. In sto in sto ljudi, ki so nam dajali denar, da smo lahko kupili živila prestradanim jet- nikom. Midva sama — pravi skromna tovarišica Zinka — ne bi mogla dosti napraviti, če ne bi imela pomoči v gosti mreži požrtvovalnih pomagačev. Kljub temu, da so delali slovenski pazniki zelo previdno, so Nemci ne- mara le zaslutili, da to niso zanesljivi ljudje, pa so jih začeli premeščati. Za- porniki so se najbolj bali, da bi izgu- bili oba Hauptmana, zato so ju vedno opozorili na nezanesljive jetnike, pa tudi vohune, ki jih je gestapo vrinil v razne celice, da bi kot jetniki-sotrpini izvabljali priznanja od določenih ljudi. CRVI V RANAH PRETEPENIH JETNIKOV Prve jetnike — kot vesta povedati Hauptmana — so Nemci mučili na ta način, da so jih gonili po dvorišču in da so morali skakati in »čučati« toliko časa, da so padali v nezavest. Kmalu za tem pa se je začelo načrtno mučenje, ki je bilo iz dneva v dan strašne j še. Pri mučenju samem slovenski pazniki niso bili nikoli navzoči, pač pa so vi- deli potem rane in razmesarjena telesa. Glavna mučilnica je bila v pralnici, kjer je bil v strop pritrjen obroč, ob steni pa še eden. S pomočjo škripca so za noge privezano žrtev dvignili v zrak in jo pretepali toliko časa, da se je one- svestila. Ko so jo s pljuskom vode pre- dramili, se je mučenje nadaljevalo. Medtem, ko so podivjani zločinci do ne- zavesti pretepali jetnika, so naščuvali še psa, da se je zaganjal v žrtev in ji trgal kose mesa s telesa. Pazniki so imeli mnogo truda, da so razkužili ra- ne, stisnili pasje vgrize in jih obvezali. Ker je bilo tako samaritanstvo strogo prepovedano, je pri tem delu stal na straži po en slovenski paznik, medtem ko sta druga dva obvezovala bolnika. Nekoč so gestapovci vrgli v celico neko ženo, ki je bila po vsem telesu vsa v podpludbah in je bilo videti belo kožo samo še na rokah. Paznici Zinka in Li- povškova sta jo zavili v svežo rjuho in jo negovali do okrevanja. Ob drugi pri- liki so gestapovci spet vrgli v celico starejšega moža, kateremu so z obroči .-»gašperčka« razbili prsa, da so izstopile koščice. Bolnik je bil tudi v obraz ta- ko razmesarjen, da sploh ni mogel jesti in so ga pazniki pitali kot otroka. Do- stikrat pa ran niso mogli zadostno raz- kužiti — v poletni vročini so se zaredili v njih črvi — in je jetnik gnil pri živem telesu. Hauptmana se spo- minjata, da so pazniki nesli marsika- terega jetnika na dvorišče, ker sam ni mogel več pred puške. CELICO ST. 54 IN 55 PRAZNIJO. POSLOVILNA PISMA JETNIKOV Slovenski jetniki niso nikoli vedeli, kateri dan so si nemški krvniki izbrali za streljanje. Cim pa so veleli izprazniti celici št. 54 in 55, so vedeli, da bodo ta dan spet streljali. Tov. Zinko in Franja še danes spreleti srh, ko sé spomnita vzdušja tistih strašnih dni. V izpraz- njene celice so postavili dolgo mizo, na kateri je bil že pripravljen pisemski papir in svinčniki. Ko so žrtve tega dne napolnile celico, so pustili vrata od- prta. Po vseh celicah je bila na tak dan smrtna tišina — odmevali so le koraki gestapovcev po hodnikih. V tej grozeči tišini so jetniki pisali svojcem zadnja pisma. Skozi odprta vrata je paznik lahko videl sliko predsmrtne groze. Mnogim so živci popustili v tihem joku, mnogi pa so tudi ponosno zravnani napisali zadnje besede. Skupina mo- ških, ki je pisma že zaključila, je sto- pila v kot in zapela presunljivo »Vigred se povrne«... Ko so bili s pisanjem gotovi, so odšli v celico št. 55, odtod pa so jih peljali na dvorišče... ČITANJE SMRTNE OBSODBE IN STRELJANJE Kot že omenjeno, mnogi jetniki niso mogli sami na dvorišče, bodisi da so imeli polomljene ude, bodisi da so bile rane še presveže in so zato onemogle odnesli pazniki. Ob steni je bilo 5 šte- vilk, pred katere so postavili žrtve. Rabel j sko delo je bilo opravljeno v ne- kaj minutah. Pred streljanjem je bilo slišati razne medklice jetnikov, ki so že bili pred puškami ali pa so čakali Na dvorišču so bile že pripravljene ,krste in kamioni. Žagovina in pesek nista mogla popiti krvi stotih žrtev. NAJMLAJŠI JETNIK Silvo Grilančevo so aretirali nosečo. V zaporu so bili tudi njeni starši, se- stra in mož. Ko se je bližal čas poroda, so sojetnice energično prosile in zahte- vale, naj pošljejo porodnico v bolnišni- co. Sprva so se protivili, češ, da se bo že v zaporu našla kakšna babica (po- klicna babica je bila celo v isti celici z Grilančevo, vendar se ni hotela iz- dati), pozneje pa so pristali in so Silvo ponoči prepeljali v bolnišnco. Isto noč proti jutru je rodila. Peterček je bil ze- lo slaboten in je tehtal komaj 1,90 kg. Kljub vsej skrbi zdravnikov dr. Tomin- ška in dr. Pezdevška, da bi mater čim dalje zadržali v bolnišnici, je morala Grilančeva že drugi dan nazaj v zapor. Z njo je prišel tudi Petrček, ki je po- stal ljubljenček vseh jetnic in paznikov. Zinka je bila spet nared, da je materi preskrbela tečno hrano, da je lahko dojila. Izposlovala je tudi, da je oče, ki je bil tudi zaprt, lahko videl svojega otroka. Nemci so nekaj dni po porodu klicali očeta, naj na sodišču podpiše iz- javo, da odstopa otroka nemški usta- novi »Mutter und Kind«. Ker tega ni hotel storiti, so ga odslovili z grožnjo »bomo že videli«. Klicali so ga še ne- kajkrat, da bi podpisal izjavo. Po treh mesecih so Petrčka ločili od matere in ga predali stari materi. Medtem so ustrelili že njenega očeta, njo pa poslali v taborišče Ravensbrück. Neki jetnik- mizar je napravil Silvi za spomin malo lično zibelko, katero je mati nedavno darovala muzeju NOB v Celju. IMENA HAUPTMAN BIVSi JETNIKI NE BOMO NIKOLI POZABILI Ne morem zaključiti teh spominov, da ne bi na kratko omenila še nekaj najdrznejših podvigov paznika Haupt- mana in njegove žene Zinke. Franjo Hauptman je imel med vojno ves čas na svojem stanovanju celo skladišče paketov. Posrečilo se mu je skoro do zadnjega izročiti jetnikom. Nekoč je s pelerino ogrnjen in natovorjen z dve- ma kovčkoma^ hlebci kmečkega kru- ha -pod pazduho prišel do kuhinje, kjer je komandant ravno zasliševal pazni- ke po vprašanju nedovoljenega dona- šanja hrane jetnikom. Mirnost ga je re- šila, da je. pred očmi gestapovcev pri- nesel težko prtljago v II. nadstropje. Potem je prežal s paketi pod palerino, kdaj bo nemški paznik odnesel pete. Cim se je to zgodilo, je brž odklenil celico, vrgel paket naslovljencu in vra- ta spet zaklenil. Njegova žena Zinka pa se je te naloge lotila bolj previdno. Stopila je do inšpektorja in prosila, če lahko da od nedovoljenih paketov pri- boljšek marljivim pericam-kriminal- kam. Ko je dobila dovoljenje, je z do- bro roko delila vse vprek med politične letnice, nekaj pa seveda tudi kriminal- kam. Z izdatno toplo hrano je skrivaj hranila tudi jetnico, ki so jo gestapovci zaprli v »enico« in jo 6 dni pustili brez vsake hrane. Hauptmana sta tudi nepretrgoma pre- našala pošto jetnikov do svojcev in obratno. Marsikdaj je tako hitro spo- ročilo rešilo več življenj, ko so bili pravočasno uničeni seznami ljudi, ki so sodelovali v OF. Še in še bi lahko naštevali njuna uspešna posredovanja, vsestransko po- moč in mnogokrat naravnost junaška dejanja, vendar na kratko: ta skromna Celjana sta za trpeče Celjane in oko- ličane med vojno toliko napravila, da ju ne smemo in ne moremo pozabiti. Petrček je sedaj že Peter Tovariša v trpljenju Marica Zorko-Frece: »POČAŠČENI PLAKATI« Kolikokrat premišljujem še danes, kakšna predanost ideji, pogum in po- žrtvovalnost ter doslednost je bila v prvih organizatorjih upora. Pred očmi mi vstajajo podob prvih borcev in or- ganizatorjev osvobodilnega gibanja v Celju leta 1941, sekretarja Mestnega komiteja KPS Toneta Grčarja, Miloša Zidanška, Dušana Finžgarja, Bibe Roka, inž. Rada Iršiča, kurirke Štefke Stib- lerjeve in male Nade, ki je po nalogu Dušana Kvedra prišla iz Slovenj Grad- ca v Celje in se vsa predala politič- nemu delu. V razburkanem življenjskem neredu, iskani od gestapa, vedno na poti in cesti, brez sigurnega kota, so priprav- ljali odgovorne akcije in morali med redkimi Slovenci še zbirati sodelavce, katerih sodelovanje je bilo sicer važno, vendar le drobec napram njihovemu delu in naporom. Ko danes, v teh pogojih našega dela gledam nazaj, ne najdem besed, ki bi izrazile veličino in pomembnost njiho- vih dejanj in žrtev. Nekoč, v prvih začetkih mojega akti- vističnega dela, mi je sekretar Tone Grčar poveril prvo, odgovornejšo na- logo. »Danes popoldne boš nesla pla- kate v Migojnice,« je dejal. Pri tem me je pozorno opazoval, kakšen učinek bo storila name ta naloga. Ne vem, če se mi je posrečilo prikriti notranji nemir in tesnobo, ki sem jo tedaj začutila. Kje jih dobim? sem rahlo vprašala. Povedal mi je kraj in geslo in dodal: »Nosi previdno! Ko prideš v Migojnice, pojdi k hišici na hribčku. Tiho pokliči »Julka«, če se ti takoj nihče ne oglasi, pojdi in ti bo povedala Kranjčeva ma- ma, kje boš odložila plakate. Krajnčev.-^ mama me je že poznala, zato za njo ni bilo treba gesla. Na pot... Kmalu potem sem s precej tesnimi občutji, vendar z nekim ponosom hi- tela po Mariborski cesti v mizarsko de- lavnico Štiblna, ki mi je izročil pla- kate. Dve polni torbi, da sta se komaj zapirali, sem dala na kolo in se od- peljala. Noge so bile nekam težke, iz- praševala sem se, kako se bo končal dan. Vseeno pa me je navdajal neki ponos in veselje, da sem soudeležena pri taki akciji, ki bo pošteno razdrazila kri Nemcem. Ko sem privozila do mesta, kjer stoji sedaj občinski LO, je pri jahal na konju kulturbundovsko oblečen mladi Weren, me pozdravil in sturmno salutiral. Vse se je nasmejalo v meni, ko sem po- mislila, kakšno čast je izkazal mojim plakatom! S tem dobrim začetkom sem nadalje- vala pot po Ljubljanski cesti, kjer se mi je iznenada pridružil nemški orož- nik. »Kdo ve, ali ni kdo izdal kaj vo- zim« mi je šinilo na pamet, in ko se jé isti ponudil, da mi odvzame na svoje kolo težko breme, se je bojazen stop- njevala. Zahvalila sem se mu in raz- govarjala z njim prisiljeno, vendar na moč prijazno o brezpomembnih stvareh. Ves čas pa sem si mislila: če ve, kaj nosim, je to moja prva in zadnja pot, če pa ne sluti, potem imajo ti zaupani plakati kaj varno in »častno« sprem- stvo. V Žalcu sva se razšla, misleč, da sem tudi jaz na mestu. Ko sem se prepri- čala, da ga ni več za mano, sem se glo- boko oddahnila in zavila proti Grižam. Toda, čakala me je nova preizkušnja. Pri mostu sta strazila dva orožnika, verjetno zaradi akcije, ki je bila pred dnevi v bližini Liboj in sta bila ob tej priliki ubita dva Nemca. Kdo ve, ali pregledujejo, kaj ljudje prenašajo — mi i e šinilo v možgane. Vozila sem se počasi, da se prepričam. Toda cesta je bila prazna, le ženska s težko otovorjenim košem je prišla s polja in šla mirno mimo njih. To mi je vrnilo pogum in prav počasi sem se peljala mimo. Vprašala sta me, zakaj tako počasi vozim, jaz pa sem jim pri- jazno odgovorila, da imam dovolj časa. Ko pa sem bila preko mosta in sta se postavi orožnikov zgubili za mano, sem potisnila v breg, da je bilo veselje. Namuznila sem se, ko sem spoznala,, da je to pot bila že tretjič važnejša »ženska«, kot pa torbi. Mala hišica na hribčku je samevala^ Julke Cilenškove ni bilo. Kranjčeva mama mi je pozakala drvarnico, mesto, kje naj spravim plakate pod premog. Vse sem storila, kot mi je bilo naročeno in olajšana sem se vračala v Celje. Ko sem se vrnila domov, me je že čakal Biba Rok. — Dal mi je novo na- logo. To in naslednje sem izvrševala že smelejše, prve pa nisem in ne bom nikoli pozabila.