5
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 1
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
EVROPSKA PRIHODNOST GEODETSKE STROKE
V tem času že odštevamo tedne in dneve, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU, in
veliko se govori o prihodnosti naše države v tej skupnosti. Predvsem posamezni strokovnjaki in
analitiki skušajo izračunati zaostanek Slovenije v primerjavi z EU za vrsto področij. Državljani se
sprašujemo, kako prebroditi ta razkorak za razvitimi in koliko časa bomo potrebovali, da bomo
postali enaki razvitim, ali vsaj, da dosežemo povprečje EU. Slišati je podatek, da bo Slovenija za
dosego družbenega bruto proizvoda (DBP) razvitih potrebovala do dvajset let in več. Pred
nedavnim pa smo v tisku zasledili, da se ta čas lahko skrajša in da je na podlagi sedanjih trendov
in kazalcev prihodnji razvoj težko izračunavati. To naj bi bilo – kot utemeljujejo strokovnjaki –
odvisno od ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja posamezne države, predvsem pa od
vladne politike, političnega konsenza med strankami ter tudi vrednot, zavesti, znanja idr.
Pravzaprav pa ne vemo, kakšno je stanje v geodetski stroki v primerjavi z razvojem te stroke v
EU. Analiz o stanju in prihodnosti razvoja stroke ne delamo, če že obstajajo, so izdelane za
področja državne geodetske službe. Stroka, ki si čedalje večji delež dohodka pridobiva na trgu,
se bo v teh liberalno ekonomskih razmerah za svojo prihodnost vsekakor morala potruditi. Če
prisluhnemo misli, ki jo je izrekel Alan Key, računalniški strokovnjak, »da je edini način
napovedovanja prihodnosti, da jo izumimo«, se moramo organizirati tako, da bomo kontinuirano
skrbeli za hitrejši razvoj stroke na vseh področjih njene prisotnosti.
V Evropi sta se iz povprečne provincionalnosti v zelo kratkem času dvignili Irska in Finska. Skrivnost
je v tem, da sta državi v preteklih desetletjih povečani del sredstev in pozornosti namenjali razvoju
šolstva in znanosti. Tudi v naši stroki smo končno začeli ugotavljati, da je prihodnost odvisna od
znanja in znanosti. Novo stoletje zahteva samodejavne, samoučeče, samoiniciativne strokovnjake
ter upravljavce lastnega dela in časa. Po mnenju enega od geodetskih managerjev (Šuntar) je
»potrebno začeti v Sloveniji delati na dveh vzporednih procesih: na osnovi strateškega premisleka
oblikovati lik in delovna področja bodočega geodeta, na osnovi današnjih potreb pa oblikovati
»hitre zmage« za reševanje najakutnejših problemov. Oba procesa je potrebno medsebojno
usklajevati in k sodelovanju povabiti vse kolege«. Oblikovalci prihodnost smo torej vsi.
V tej številki je resda nekaj prispevkov o razvoju stroke v preteklosti, vendar še več o prihodnjem
razvoju. Želimo vam prijetno branje.
dr. Anton Prosen
Glavni in odgovorni urednik Geodetskega vestnika
Anton Prosen