namen
Ljubljani
, štev. 48.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 27. novembra 1924.
Leto III.
“"■JS vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka
^=r~	stane	Din.	I-—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.	=====	.....	.	.
”NAi za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24-— ♦ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
a Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Koiportaini ^ ====== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati se zaračunajo po dogovoru
*Naša resolucija.
V zadnji »Pravici« smo objavili v poročilu o zbo-°vanju zaupnikov Delavske zveze tudi resolucijo, ki jo sprejeli z ozirom na predstoječe volitve. Ker se ‘esolucije na tako važnih zborovanjih ne sklepajo samo ar;>di lepšega, marveč imajo, ali bi vsaj morale imeti, tudi primeren praktičen pomen, zato se nam zdi irebno in umestno, da se s prvim delom naše resolu-še nekoliko podrobneje pečamo. O njenem drugem u Pa bomo govorili pozneje, ko bo čas za to.
r Najprej pozivlje zbor zaupnikov Delavske zveze v ? soluciji člane in somišljenike naših delavskih organi-L CU, da gredo požrtvovalno in disciplinirano v boj, zato |jj 2tTiaga pri teh volitvah SLS oziroma njene program. emelj<evali smo ta poziv s tem, da gre pri teh volitvah borbo, v kateri se odloči, kako bomo končno uredili i^°io državo, ali bo obveljal sedanji centralizem, ali pa v stopiia na njegovo mesto avtonomistična, ali če ho-federalistična ureditev države.
r, Ali pa se nas vse to kaj tiče, ali ima ves ta spot u^ntralizmu in avtonomiji za naše delavstvo, sploh za Jemale ijUdi vobče kaj pomena? Ali bo zato kruh kaj D e^i, ali bodo plače zaradi tega višje, ali bodo delovni Sv^oji, pocj katerimi mora siromak prodajati kapitalistu »/'je delov^ moči'in s tem več ali manj samega sebe, zaradi tega ugodnejši? Tako vprašujejo mnogi nariši jn neredko se čuje celo, dai je ves ta boj za avto-in centralizem samo prazno slepilo, s katerim se itj nevedno delovno ljudstvo, da ga vladajoči krogi in Jl lažje izkoriščajo, a' Kaj j torej na tem?
||f „j. Priznati moramo, da ima na ureditvi države in nje-IjI razmer povsod v vsakem času največ interesa tisti, fi^ajveč ima_ Njega se v prvi vrsti tiče in njega zanima ''ena- politika države, zanj ima posebno važnost vob-g0,sP°dars^a> zlasti pa carinska, tarifna, davčna s|m. a Siromak vsaj neposredno ne ve veliko o po-Ca. 'pah te politike, maroveč je zadovoljen, če ga poli-(je, ln žandarji puste pri miru in če dobi vsaj za silo Se se more skromno preživeti. Zato ni čudno, če teh dolgotrajnih bojih za notranjo ureditev naše dr-0] e Pojavljajo glasovi, kakor dai je vse to nepotrebno , evažno medsebojno preklanje.
Vendar pa stvar ni popolnoma takai Če tudi je res, moderna država z vsemi ustanovami predvsem Varstvo in zaščito premožnih slojev, je od’ njene od političnih razmer v njeni notranjosti v naj-če tudi le posredno, pa vendarle bistveno od-usoda siromašnih delovnih slojev. Spomnimo V"11”? let° ali dve leti nazaj, ko je vsled1 slabe finan-H0 Jetike .naše uradništvo in delavstvo trpelo ogrom-niihf, °’ ^er 50 C€ne življenskim potrebščinam rastle, VevPlače in mezde pa so ostajale mesce in mesce boj rejšnji višini. Jasno pa je, da toliko časa, dokler ne tiKj. Politične razmere v državi vsaj zai silo urejene, bjK 0 urejenem gospodarskem življenju pri nas ne more Sovofa.
ne samo to! Spomnimo se le, da imamo v naši Precej socialnih zakonov, ki imajo1 vsi več ali ščititi delavstvo ter ga obvarovati izkori-v&i ti zakoni obstoje več ali manj na pa-ne izvajajo. Še več. Mi imamo tudi v ustavi določbe, 'ki bi lahko delovnemu ljudstvu koristile, ko bi se izvajate. Toda vse to je brez vrednosti, brez praktičnih posledic.
zakaj vse to? Stvar je dosti preprosta in jasna, se v življenju samo tisti zakoni, ki ustrezajo razmeram in potrebam. Gotovo pa je, da so in kulturne razmere v ostalih, zlasti južnih države, od naših tako različne, da jih je ne-, enotno urediti. Zakoni, ki so nam premalo mo-ln Premalo ščitijo siromašnega delavca in name-novotarija, katere še dolgo, dolgo ne praktično uveljaviti. Posledica tega je, da se izvajajo, najprej tam doli1 ne, potem pa tudi n®s. Z zakoni je namreč prav tako, kot z očetov-v hiši. če se eden izmed otrok nekaznovan >vedi, potem se kmalu tudi drugi zave-
ir
do, da jim ni treba poslušati, kaj jim oče reče, in kmalu ne ubogajo vsi skupaj nič več.
Mi Slovenci smo si še nedavno tega domišljali, da bomo svojo kulturo, s katero smo se upravičeno ali neupravičeno bahali, prekvasili kot misijonarji naš jug ter ga napeljali k boljšim. Toda izkušnjai nas uči1, da se slabe razvade in navade iz juga širijo k nam in ne nrobe. Na svetu je že tako, da slabo lažje prevlada nad dobrim, kot pa narobe. To vela že pri denarju, ker pravi znano pravilo, da slab denar dobrega vedno izpodrine, to velja v vsem človeškem življenju.
Zato pa je jasno, da bomo mogli vsaj doma v naši Sloveniij voditi politiko tako, kot zahtevajo naše razmere, to se pravi tako, da bo v prid siromašnemu delavnemu ljudstvu, ki je pri nas Slovencih gotovo v veliki večini še le tedaj, če bomo imeli primerno' svobodo in pravico sklepati o svojih stvareh doma pod kontrolo naše domače javnosti. Fo je tisto, zaradi česar ima1 tudi naše siromašno ljudstvo vseh vrst največji interes na tem, da se politične razmere v naši državi uredijo po naših načrtih in željah, to je zadosten razlog, da tudi naše siromašno ljudstvo in njemu podobni stanovi založijo ob teh volitvah svojo besedo zato, da bo avtonomistična misel prevladala in se praktično izvedla. S tem bo storjen šele prvi korak k resničnemu zboljšanju naših političnih, gospodarskih in socialnih razmer, s tem bo položen šele temelj, na katerem bomo lahko smotreno gradili stavbo naše domače socialne politike.
Politični pregled.
Pri nas.
Politične razmere pri nas se razvijajo počasi, brez posebnih vplivnejših dogodkov. Središče vsega političnega življenja tvorijo: naravno priprave za bodoče volitve. Obe skupini, vladna kakor opozicijonalna, se trudita, da bi čimbolj strnile svoje vrste ter kolikor mogoče enotno nastopile. Vse pa kaže, da niti na eni niti na drugi strani ne bo prišlo do odločilnejših sklepov, ker prevladujejo povsod strankarski interesi nad splošnimi državnimi. Radikali in Pribičevičevči so se sicer deloma sporazumeli glede skupnega nastopa, vendar bo tudi ta njihov sporazum ostal po večini na papirju. V opozicijo-nalnem bloku pa uganja svoje posebnosti kakor vedno vihravi Radič, ki se je povspel že tako visoko, da bi najrajši postavil svoje kandidate po celi državi, ne le proti sedanji vladni skupini, marveč tudi proti svojim lastnim zaveznikom. Za nas Slovence je posebej zanimivo to, da zahteva Radič Prekmurje zase, svoje kandidate Pa bo postavil tudi v ostali Sloveniji.
Davidov ičev govor.
Davidovičeva skupina je imela pretečeni teden v Beogradu veliko zborovanje, na katerem je Davidovič imel velik in jako značilen govor. V tem govoru je pojasnil marsikaj, kar dosedaj v političnem razvoju zad-njlih mesecev pri nas ni bilo vsaj' splošno javnosti znano. Zelo značilen je odstavek njegovega govora, kjer pravi, da obtožuje največjega ljudskega protivnika in nosilca današnjega režima Pašiča. Pri tem je Davidovič povedal, da ga j‘e Pašič nekega dne pozval na razgovor ter vabrt njegovo stranko, da stopi v vlado. Ko ga je Davidovič vprašal, ikaj misli o Hrvatih, mu je Pašič odgovoril, poskušam s silo vladati to državo, ako Hrvati ne bodo hoteli, naj gredo. Tudi glede Radiča je Davidovič podal značilno izjavo, v l^ateri ugotavlja, da je Radič prizna ldržavno edinstvo, ureditev naše države po vzorcu angleškega parlamentarizma in etično edinstvo našega naroda. H koncu pa se je Davidovič izrazito izrekel za sporazum.
Kot nekak odgovor na Davidovičevo zborovanje in njegov govor je imel Pribičevič v nedeljo v Beogradu tudi svoj zbor, kjer je govoril v svojem znanem skrajno centralističnem duhu. Izmed Slovencev je na tem zboru govoril dr. Kramer.
Dr. Korošec je imel na zborovanju zaupnikov ljubljanske okolice važen voliven govor, iz katerega prinašamo v naslednjem odstavek, ki je za nas najbolj značilen.
Proti vsaki oviri suverene narodove volje.
»Radiču sc ne dopade, da naša stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, ako tako govori, ne pozna niti programatičnega stališča naše starnke, kakor se je ponovno, zadnji/krat v Celju, formuliralo, niti faktičnega razpoloženja v njej. Poslednji dogodki so tako vplivali kakor na druge tako tudi na naše pristaše, da lahko^ rečemo, da je med nami več in bolj resničnega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji čas bilo v Radičevi stranki, kjer so kar iz rokava sipali različne monarhistične formule.
Mi smo vedno bili resni in dosledni politiki in smo rekli, da nam je prvo samostojnost Slovenije v jugoslo-vaski državi in da pomenita centralizem in hegemonija, najsi bos til v republikanski ali monarhistični posodi, smrt za našo slovensko individualnost.
Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo število republikancev, potem gre to na račun onih, od katerih bi se to moglo najmanj pričakovati. Ravno mi-noli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo agitirali za republikanstvo, ker je narod videl, da se ovira na potu do avtonomije ali federalizma ali kakor že hočete imenovati obliko samostojnosti Slovenije, ki jio hočemo doseči v sporazumu s Hrvati in Srbi. In ako se bo na ta način, kakor se je začelo, nadaljevalo* potem danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to dobimo tudi odobrenje naše najvišje inštance, velikega zbora strankinih zaupnikov, in izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se ji zastavlja, potem smo enodušne volje, aa tuai za to najdemo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi in Hrvati, mirnim, zakonitim in ustavnim potom potrebnega leka. Za nas velja: Državni in narodni interesi nad vse drugo!
Težke in usodne morajo biti razmere, ako mi tako govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna, resna, konstruktivna, v resnici državotvorna stranka. Irt ako naša stranka tako govori, potem vsakdo ve, da bo besedam sledilo tudi dtejamje, da bo šla brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne bo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča.
Izpopolnitev vlade.
Zadnje dni se širijo po časopisju vesti o izpopolnitvi vlade. Zdi se, da bodo stopili v vlado nekdanji hrvat-skt zajedničarji dr. Drinkovič in dr. Šurmi. S tem bo seveda storjena sedanji vladi velika usluga, ker se bo lažje sklicevala na to, da ima v svoji sredini zastopstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kako bo ta koraik imenovanih treh hrvatskih politikov uplival na nadaljni razvoj političnih razmer na Hrvatskem, je danes težko reči. Vsekakor je značilno, da se ravno' v tem usodnem času pojavljajo rušilci hrvaške fronte.
»Pomota« v drž. odboru.
Pri žrebanju predsednikov in podpredsednikov glavnih volvnih odborov v takozvanem državnem odboru se je pripetil slučaj, ki je za današnje razmere silno značilen. Ko so pričeli žrebati, se jfe namreč dokazalo, da se nahaja v žari (posodi), samo imena srbskih sodnikov, dočim so bil iprečinski sodniki popolnoma izpuščeni. Šele na odločno zahtevo1 opozlicijonalnih zastopnikov v državnem odboru so to popravili in iznova žrebali. Izžrebanih je bila večina prečanskih sodnikov. Kam pridemo, če se bodo celo na najvišjih mestih državne uprave dogajale take »pomote«.
Drugod.
V zunanjem političnem svetu pretečeni teden ni bilo posebnih dogodkov. Veliko zanimanje je vzbudila nova avstrijska vlada, katero je, kot smo že zadnjič omenili, sestavil dr. Ramek.
V Italiji ima Mussollini velik etežave z opozicijo, ki se v njegovih lastnih vrstah vedno bolj širi in krepi. Zdi se, da se tudi njegovo nasilje bliža koncu, čeprav se mu je posrečilo doseči, da je parlament odobril njegovo notranjo politiko.
V Franciji se je baje zasnovala vojaška zarota, z načrtom uvesti v Franciji vojaško' diktaturo nekako po vzgledu Španske.
konsumnega društva, ki ima poleg petih prodajalen v tudi še 30 poslovalnic v raznih krajih Slovenile! -^=.-=1,
V	Egiptu je bil angleški general Stacli ubit. Angleška vlada je zahtevala od egipčanske vlade opravičilo in odškodnino v znesku pol milijona funtov ter prepoved vseli političnih demonstracij. Egipčanski parlament v Kairi je prvi dve točki sprejel, tretjo pa odklonil, vslcd česar obstoja nevarnost, da pride do resnega konflikta med Anglijo in Egiptom.
asa a i sssssaaaaaacBBBsaaa ss  aBsa—c esasas ----
V delavske organizacije!
Povojni družabni red nas sili k vprašanju: kaj bo V Proletarizacija delovnega ljudstva se neverjetno hitro razvija in vse razmere silijo k gotovemu čiliju. Pameten in količkaj razsoden človek, ki vidi vsaj malo v bodočnost, se s skrbjo povpraša, kam to pelje?
Vse hiti za dobičkom. Nikdo ne vpraša kako. To mu je vseeno, Glavno je, da si čim več nagrabi skupaj. Tovarnarji vsak dan p-ritiskajo na delavstvo. Vedno si izmišljujejo nove nakane, nova pota, da lahko prikrajšajo delavstvo. Drugi, ki nimajo tovaren, že zopet škilijo po drugih potih, kako priti do blagostanja brez večjega trpljenja. Da se vršijo med tem tudi goljufije, tatvine, ropi, to je samoobsebi razumljivo. Ako ne more priti po lepši poti do zaželjenega cilja, mu ostane edino ta pot. Tendenca današnjega časa je: grabi, grabi in zopet grabi!
loda na čigav račun se vse to vršli? Nekomu se mora pritrgovati zaslužek, nekoga se mora goljufati, nekomu se mora krasti. Kdo> pa je to, ki vse to trpi in kakor se vidi zaenkrat še voljno prenaša? To je delovno ljudstvo. Kdo pa je to' delovno ljudstvo? To pa ni težko vprašanje. Pojdimo le pogledat take družine. Razdrapano, vlažno stanovanje, goli otroci, lačni, brez obutve. To so reveži, žrtve današnjega časa. Toda teh ni malo, število njih se vsak dan bolj- množi. Vedno več jih je. Vsak dan bolj narašča kapital v grabežljivih rokah, vsak dan bolj se množe sirote. Z osirotenjem delovnega ljudstva se pa širi tudi nezadovoljnost. Kam pelje nezadovoljnost? Ako enkrat ljudje obupujejo, se vrše dan za dnem samomori. Tudi te žalostne slike imamo danes dovolj. Osirotenje, nezadovoljnost, obup, samomor. To so pota, ki nam jih dandanes dnevno časopisje redno servira.
Krščanski delavec, ki vse to opazuje, se mora vprašati, zakaj vse to? Saj to ni vendar pravično, to ni krščansko. Izkoriščati, goljufati, krasti, to vendar ne more biti deviza družabnega reda. Ta družabni red mora on odločno odklanjati. Odpravil ga bo pa le takrat, kadar bo enotno organiziran v svoji krščanski delavski organizaciji. Ona je tista, ki daje delavstvu moč nad svojimi izkoriščevalci, ona je tista, ki bo goljufije korenito odpravila in le ona je tista, ki bo priborila pravičen družaben red in vpostavila delovno ljudstvo zopet na tisto mesto, da bo delavec res vreden svojega plačila. Zatorej je dolžnost vsakega. H a j>otna(j» de-lavetvu zopet do njegove moči in obrne hrbet vsem izkoriščevalcem in vzdrževateljem krivičnega družabnega reda. Vsak, kdor pošteno misli in hoče delati, je njegovo mc-sto med osirotelim delovnim ljudstvom.
Strokovna zveza.
Tovarniški delavci.
Prevalje. Z našega kraja malokdaj poročamo v »Pravici«, pa ne zavoljo tega, da bi se ne imeli česar pritoževati, ampak le časa je tako malo za pisanje, ker vsakdo si potom vednega vsakdanjega dela in truda hoče zavarovati vsaj nekoliko z obleko in kurivom pred kruto zimo. Da smo postali nekoliko brezbrižni napram
našemu strokovnemu glasilu, bo tudi nekoliko vzrok to, ker se premalo zavedamo, da je »PraVica« naše obrambno sredstvo, s pomočjo katerega se obranimo krivičnega zapostavljanja od strani brezčutnih ljudi.
K temu dovolite g. urednik še par vrstic glede delavskih razmer v našem okraju. Delavci v Mežiški dolini, izvzemši v svinčenih rudnikih, v bližnji/bodočnosti nimamo nič dobrega za pričakovati, sicer vsled tega, ker obstoja v vseh manjših obratih in podjetjih neka negotovost napram delavskemu zaslužku. V loškem premogovniku delajo delavci izven jame že nekaj časa sem samo 5 dni v tednu. To enodnevno ukinjenje dela v tednu občutijo prizadeti delavci tako kakor iz ust iztrgan grižljaj kruha.
Vsled nezadostnega dežja v jeseni se je bati pomanjkanja vode v zimskem času, in v slučaju, da zamrzne reka Meža, bodo prizadeti tudi delavd, ki so uslužbeni v obratih, kjer sp rabi vodna moč. V takih slučajih so delavci navadn<*(>b zaslužek za nekaj časa in nihče se ne zmeni za nje.
Z ozirom na popolnejšo sliko se ozrimo še na lesne delavce, ki delajo po gozdovih. Ti največji trpini, ki s znojem in trudom delajo od zore do temne noči in vzlic pridnemu in napornemu delti ne zaslužijo toliko, da bi mogli nekoliko prištediti za zimo, ko se s sekiro ne da živeti. V slučaju stalnega zaposljenja bi bili na boljšem lesni delavci, zaposleni na parni žagi, a Že tud tem se obeta od strani podjetja, da bo nekaj odpuščenih v slučaju. da podjetje ne dobi večjih naročil na žaganice in tesan les.
Iz navedenega poročila je razvidno, da se nahaja življenski obstanek delavnih ljudi v našem okraju v ved-ni negotovosti, in ni čudno, da se marsikdo, ki je krepak in zdrav, odpravlja v tujino poiskat si boljšega kruha.
Naj bodo navedene vrstice vsem delavcem, ki se nahajamo v negotovosti našega zaslužka in obstanka, z ozirom na bedo, ki navadno nastane v brezposelnosti, v svarilo, da je nam predvsem potrebno, da se organiziramo v kršč. strok, organizaciji, da si bomo potom nje v slučaju potrebe in sile z združenimi močmi sami sebi pomagali.
Voditelji marksovega socializma že prirejajo agitacijske shode delavcev na Lešah z ozirom na bližnje volitve. Na shodu seveda udrihajo po klerikalcih in prepričujejo rudarje, kako se zavzemajo za delavske koristi. Kadar pa pride čas, da so delavci v potrebi in bi bila njihova dolžnost, da pokažejo v dejanju, kar imajo poprej na jeziku, takrat so pa delavci sami. Mi kršč. socialisti in vsi. ki znami čutite in trezno mislite, se ne bomo dali zvabiti od nikogar. Držali se bomo stranke, ki temelji na krščanskih načelih in katere voditelji so možje, ki z nami čutijo in se vztrajno prizadevajo, priboriti delovnemu ljudsvtu zadovoljnejšo bodočnost.
Jesenice, Delavstvo pri K. I. D. ima v svojih pogodbah tudi tofiko. da daje svojim delavcem mesečno
300 kg premoga. Sramotno pa je pri tem to. kako se uboge delavske pare morajo docela pretepati za dotični premog, ko pride. G. -ravnatelj, ki ima skrb za razdeljevanje premoga, se bolj razume na lov ali pa ponočno krokanje, kakor pa na dolžnost, ki ga veže napram delavstvu.
Dalje ne puste posamezni obratovodje, da bi delavstvo med delorn dobivalo svojo kvoto premoga, pač pa kratkomalo prepovedo. Premog se pa izdaja od 7. ure zjutraj do 4. popoldne. Če bi bilo pri nas, kakor pri drugih večjih podjetjih vse v redu, bi ga lahko dobile delavčeve žene. Ker pa je pri K. I. D. vse posebej, zato se morajo za premog, po pogodbi določen in plačan, ljuto pretepati možje, ker ženske v takem metežu nič ne morejo narediti. In zakaj to? Ali je gospodom mogoče to v šport, da se delavstvo na tako nezakonit način šikanira?
Vedno se kriči o krizi, toda kljub temu je vendar Pre‘ moga dovolj. Bilo bi že čas, da bi se to pri K. I. D-li vendar enkrat preukrenilo in se poskrbelo, da bo PrC' moga dovolj. Sploh se je pa še čuditi, da delavstvo vse to mirno trpi, da se mu za čas, ki ga porabi pri Pret(|' panju za premog še grozi z odtegljajem mezde, čas j* že bil, da bi se gospodje enkrat odločili in razdeljevanj premoga uredili, tako da bo tudi delavstvu v kprist. Tre' ba je samo natančno določitev časa za redno razdeli0-vanje premoga. Intervencije naj enkrat prenehajo. . |
Jesenice. V četrtek dne 4. dec. se vrši šesta«" SZTD za Jesenice. Ker se je že vršilo v preteklem čaSl! več važnih sestankov z zelo slabo udeležbo, se članstv? opozarja, da se tega sestanka udeleži. Sestanek se vrSl v Kat. del. domu na Savi ob 7. tiri zvečer.
Jesenice. Kriza pri K. I. D. je še vedno v po\M$. teku in utegne imeti proti sredi zime občutne posledic^
V	obratu žeblarne je obrat. rav. g. Šiler obvestil obrat', zaupniške zbore, da mora odpustiti, oziroma deloma na dopust dati za nedoločen čas nekaj delavk. Obrat. niki so takoj intervenirali pri zgoraj imenovanem £°sp; in sc je sporazumno dolžilo sledeče: delavni čas se v' teiii obratu skrajša in uvede tako, da bodo vse delavk brez razlike enako zaposlene. Delavke so to tudi špre; jele. Ali kaj napravi dični gospod ravnatelj? Takoj dri1?1 dan po sklenjenem dogovoru prekliče prejšni s porazi in pravi, da mora odpustiti na milost in nemilost doti2"c delavke.
'Tukaj bo pa najbrž nekaj drugega. Važno je, da £ pri preklicu sporazumo itnel glavno besedo mojster, je podanik Nemške Avstrije in ni hotel optirati za držav' ljanstvo SHS. In naše delavstvo naj prenaša šikane takih ljudi, ki se žive v državi, katere nočejo pripoznat! in so se po preobratu iz nje norčevali. Opozarjamo enkrat merodajne faktorje, da napravijo v tem red. pe' lavke pa sprevidite, da je le v organizacijah vaša zaščita ki vas morejo braniti če so dosti močne. Vsak delavk mora I ti organiziran, ker le potem more nuditi organ1' zacija vse, kar delavec sam ne more priboriti.
Državni cestarji.
Murska Sobota. Dne 2. nov. t. 1. je bil tukaj P0*1’"’ številno obiskan shod. Govoril je tajnik Gajšek iz Cel)*' Obravnavale so se zelo važne strokovne zadeve na^ organizacije, v kateri smo včlanjeni vsi drž. in komitaS! cestarji. Ob koncu se je vršil še razgovor med naŠi,Ij. zastopniki in cestnimi mojstri, v katerem smo izravn^ nekaj lokalnih vprašanj.
Maribor. Dne 9. t. m. je na shodu drž. cestar.'*' poročal tajnik iz Celja Pristopilo je prvič 18 članov. ^ shodu smo šele spoznali našo organizacijo, katere d smo sedaj spoznali, zato se je hočemo trdno okleniti- ^
Okrajni cestarji sc tudi organizirajo v Društvu drf cestarjev. Dokler se ne ustanovi zveza deželnih in okfa,‘ ni h cestarjev bo naše društvo vršilo za te člane stf^ kovno delo. Pripravlja se predlo«, ila sc nekatere podržavijo, kar bi bilo velike važnosti za promet in C(I' sta rje.
Shodi se vrše: 30. t. m. vNovem mestu in 1. dee' v Ljubljani v gostilni Novi svet. Govori tajnik iz Celi*
23. t. m. je bil shod v Kranju, nakaterem je tudi P° ročal tajnik iz Celja. O sklepih in poteku poročamo Pfl’ hodnjič.
Železniški vpokojenci.
^ Vsakemu je dobro znano, kako naporna služba j{ pri železnici. Srečen je tisti železničar, ki odnese zdra' j ude od železnice in gre v pokoj.	j
Kako se godi tem vpokojencem, posebno tistini.. imajo še kronsko pokojnino, provizijo, kako se godi
Prijatelj prijatelju — proletarec proletarcu!
(Misli ob Moškerčevem grobu.) Napisal dr. Val. Rožič.
Bilo je pred 20 leti v poletnem času. Ravno katero nedeljo se ne spominjam več natanko. Miha je priletel k meni na dom tam nekje na Poljanskem nasipu, ves zasopljen: »Ti, veš, doktor Krek je rekel, Ti moraš jutri v I ržič. Ustanovi se novo »Podporno strokovno društvo črevljarjev«, in mi nimamo govornika. Vsi gredo ven. Krek gre menda na Primorsko, jaz ne morem iti ker sem bolan, ves prehlajen od samih shodov.«
Tako me je Miha »nahrulil« in se sam opravičil. Njegove dobrohotne oči so m© zaupljivo smehljaje gledale, motrile, opazovale, vpraševale, kaj bom na to odgovoril, kajti vedel je vže naprej, da bo »zmagali«, ker je vrgel na tehtnico odločitve dr. Kreka samega, kateremu-se ni bilo mogoče upirati. Torej tehtnica je potegnila na Mihovo stran.
Rekel sem mu: Miha šel bom, ker me res zanima, kako se ustanavlja strokovno društvo. Toda eno zahtevo mi moraš izpolniti tudi Ti!
»Katero?« me vpraša radovedno Miha.
»Sel boš tudi Ti z menoj, čeprav si prehlajen. Nič li ne bo škodovalo, saj bom jaz govoril. Glej, lepa, krasna nedelja bo, čisti gorenjski zrak Ti ne bo škodoval, se vec,^ izprememba zraka Ti bo še koristila. Pojdi, ne bo li zal.«
Miha me je nekaj trenotkov z zadovoljstvom in
nekakim notranjim veseljem smehljaje gledal, na to pa z veselim obrazom rekel: »Veš kaj, Tine, pa bom šel in nič ne bom kadil in nič alkohola pil.«
Zgovorjeno, storjeno. Podala sva si roke z obljubo na veselo svidenje v nedeljo zjutraj na kolodvoru.
Ni me vprašal, če imam denar za pot — bil sem tedaj študent na univerzi — jaz njega tudi ne, kako bova živela, kajti bili smo tedaj zares idealisti. Kar je kdo imel, vse je dal in ni vprašal, če mu bo kdo povrnil. Za Bogom, za narod, domovino, za ubogo proletarsko ljudstvo, delavstvo, to je bilo v tedanjih časih naše socialno vodilno geslo.
In res! V krasnem, hladnem nedeljskem jutru sva se sešla oba na kolodvoru. Krasna, solnčnojasna, vroča, žarkov polna julijska nedelja je bila. Vožnja po svežem gorenjskem zraku je bila divna. Sedela sva sama v ločenem kupeju, brez dima. Odprla sva okno. Svež zrak naju je napajal. In zamislila sva se. Čez nekaj časa spregovori hripavi Miha in napelje pogovor na shod. Skrbelo ga je, kak bo uspeh. In uvedel, inštruiral me je, kaj in kako naj govorim, da vzbudim zanimanje za novo strokovno organizacijo, da bodo »zastopili«, da jih z eno besedo »navdušim« in »vžgem«, kakor smo tedaj rekli o našem Kreku. Poslušal sem ga silno zvesto — kot učenec svojega učitelja. In res. Vžgal sem. Miha je sedel poleg mene. Oči so se mu iskrile v veselju, smehljal se je, bil je ginjen do solz. Nekaj časa je opazoval poslušalce, nekaj časa mene.
To je bilo v Tržiču, na Babičevem vrtu če se ne motim.
Bil je zanimiv, družabno vduševljen shod. Delavci in delavke, pa tudi samostojni mojstri so bili vmes
vsi so bili veseli in d-obre volje, navdušeni za 110, društvo. Seme je padlo na dobra tla^ zrastlo je in 0 rodilo stoteren sad.
Miha Moškerc pa je bil zvečer, ko sva se vra-domov, popolnoma zdrav. Pušil je že zopet z uŽi$? in naslado svojo svalčico. Pozabil je na vse. Rezki.", sti, zdravi gorenjski tržiški zrak mu je pregnal vrevr' nahod, glavobol in krče v želodcu. Pri slovesu se tnjj zahvalil in rekel: »Viš, Tine, nimam, da bi Ti po^ stroške, in tudi Krek nima nič. Bog lonej! Ti bo že r vrnil. Lahko noč!«
In bila sva oba vesela, srečna, zadovoljna, v sye* si, da sva storila dobro socijalno delo iz ljubezni bližnjega.
Minulo je od tedaj 20 let. Tržičani so praznil letos 27. julija 25-letnico obstoja »Podpornega drus* črevljarjev« in 20-Ietnico »Strokovnega podporna, društva«. Niso pozabili na nas. Povabili so na svoj brni jubilej mene in doktoranda Čampo.
Miha Moškerca žal ni bilo zraven. Bil je že bolan — ravno 14 dni pred smrtjo. Sedaj je bil ^ ^ bolan, zares prehlajen. Ni mogel več s postelje. MeS
dni preje sem zadnjikrat govoril z njim. Bil vesel, ko sem stopil v njegovo bolniško sobo.
je sre*J
pogovor je bil iskren. Toda bral sem iz njegovih ^ oči, da se zaveda, da se za vedno poslavlja. Tol** sem ga. Bil je vesel tolažbe, a upanja novega, živ'lje..j mu ni dala. Bil je hvaležen za njo, a skrita, tiha s°' | se mu je priplazila izpod povešenih obrvi.
Slovesnost 25. ozir. 20-letnice je bila skromna. da domača, prisrčna. DnnnlHnp- 7 aRno-n v cer*1
St
V)
rt
f
itii
dii
bn
sk<
ret
bi
so
Se
soc
slu
io
tla
žel
sol,
®:
le
S|||;
koj
bec
faz
vsi
$ar,
so
Ort
last
im
sv0
t<tv ki i *«W ;Var siiii
vSe
sta,
S
h
Si
S*
^0
s
tre,
%
t!
s
S Sl
s
‘0y,
K
%
j*
4,
j Ali kupuješ	del.	konzumnem	društvu?
ki so šli od železnice pohabljeni, miloščinarjem, Seh teh vdovam in sirotam. i Aii
je mogoče, da so še kronski vpokojenci? Ja. S[iica je, dasiravno so svojo pokojnino sami plačevali Pokojninski sklad. Pokojnine pa bi morale po senžer-enski in rimski pogodbi biti že davno urejene.
, Železniške invalide so enostavno pridelali »Srednjem« uredu v Zagreb, ki' postopa proti invalidom rez srca, jih pošilja k zdravnikom, ki jim trgajo zadnjo torjo kruha iz ust, mesto da bi se njihove nezgodne *nte uredile draginji primerno. Razsodišče, pri katerem ' lahko nastopili železniški invalidi proti krivicam, ki j0 Se jim prizadjale, ustanavljajo že več kot dve leti in e c'anes ni ustanovljeno.
Vpkojenci-miloŠčinarji, katerih je v Sloveniji okrog “l ’ SQ večinoma sami starčki čez 70 let. Ti reveži, ki so , U/-*!i' pri železnici 40—50 let in še več, dobivajo za svo-, 2v'esto službovanje 2 dinarja dnevno drag. doklade in umirajo, ker si ne morejo ničesar prislužiti.
, Vdove, katerih možje so pustili svoje življenje pri jjeznici, za sabo pa ženo in otročičke, pretakajo bridke ■ol2e. Vdova mora pustiti otroke samim sebi prepuščene '*> za kruhom, da vsi skupaj lakote ne umrejo. Enako . 1 vdovami, katerih možje so1 si nakopali bolezen v u^i in so morali umreti.
l. Prišla je nova uredba za draginjske doklade. Vpo-, so že s težkim srcem pričakovali, da se njihov flni stan vsaj malo zboljša, še pred zimo. Ali kakšno garanje! Vsled ukinjen ja stanovanjske doklade so i vpokojeni zvaničniki, služitelji in njih vdove prikraj-r“ za 210, 60 in 50 Din. mesečno in dobijo manj kakor dobivali do sedaj. Provizijonisti, miloščinarji in ne-*°<itii rentniki v novi uredbi niti imenovani niso. j Vse prislužene pravice, kakor žel. legitimacijo, ftrriog po režijski ceni, režijska vožnja za živila za iin Potre^°’ *° so krvavo prislužene pravice, katere j?1 brezsrčno trgajo. Ali so si železniški vpokojenci s ,°iim pridnim delom res to zaslužili, da se z njimi tako e?srčno postopa!
(j Kaj pa železniške organizacije? Ali ne vidijo vsega ali se zavedajo tega, da bodo z njimi nekoč morda j,.Vno tako postopali. Ali se jim nič ne smilijo tovariši, tar Do^°ju Kladu umirajo? Ali nimajo srca, da bi temu v^nju napravili konec, kakor so storili to za svoje to-I vpokojence v Nemški Avstriji?!
To je majhna slika tistih ljudi, ki so opravljali svojo zvesto in pošteno ne samo v prid države, temveč
%b0
vse.
*a prebivalstva.
Trpeč vpokojenec.
K
ič«":
tuj
jeti ;ol
t<r
!fKV
. K temu članku pripominja vodstvo PZ, da je zdru-odbor vseh železničarskih organizacij se zavzel in j. v'l svoječasno zahteve za železniške vpokojence z zahtevami za delavstvo in nastavljeno osobje. ai se pa organizacija žel. vpokojencev ni pridružila :^lim organizacijam, pa še danes ne vemo._____
Tedenske vesti.
pribičevič je prepovedal srednješolskemu dijaštvu k~žbo pri Marijinih kongregacijah in orlovskih odse-
Ta skrajno svoboljubni ukrep je: izzval naravno ve-C ?°®°rnosti in seveda tudi razburjenja, tako da se je La'a vlada prepričati, da pri nas v Sloveniji vendar e ni čas za talke poizkuse. Zato je Pribičevič odredil, tkf odredba glede udeležbe dijiaštva prt Mariijnih kon-
.h -	D	ll	tAil*	t	Mia	n	t1	A	K	Ari	A	im	r A n ^ 11 a/4 a	.a «*1|a » pnlri V»	a rl
V	Zagrebu je bil obsojen Radičev poslanec dr. Pernar na denarno kazen in zapor zaradi prestopka žaljenja časti. Dr. Perner se vabilu pred sodnijo ni hote lodzvati, sklicujoč se na svojo poslansko imuniteto, toda sodnik dr. Boratovič ga je baš zaradi tega tem ostrejše obsodil ter je utemeljil svojo sodbo s tem, da z razpustom poslanske zbornice preneha tudi poslanska imuniteta. Ta slučaj je izzval povsem naravno v politični javnosti veliko prahu in veliko vprašanje je, kako se bo stvar končala. Vprašanje poslanske dmenitete je sicer res sporno, vendar dvomimo, da bi moglo naziran-je zagrebškega sodnika obveljati.
»Nova pravda« prinaša z ozirom na prestavlenje uradništva po novi vladi članek z naslovom »Kofre gor, kofre dol«. V tem članku žigosa postopanje naših vlad z uradništvom.
Nam se zdi »Pravdin« članek vsebinsko prav dober, samo naslov imamo pa že od prej udomačen in se glasi: »Pri ta novem cesarju gor in dol.«
Miklavžer večer v Unionu dne 5. decembra t. 1. ob
7.	uri zvečer priredi tudi letos orlovski odsek Ljubljan-Sv. Peter. S tem opozarjamo p. n. občinstvo-, posebno stariše, kateri ljubijo svoje otročiče, da jih pripeljejo na to prireditev, kjer jim bo pripravljeno obilo nenadomestljivega veselja. Ob prekrasno iti najdostojnejše prirejem tradicijonelni prireditvi sprejeli bodo otročiči najlepše utise o sv. Miklavžu. — Pa ne samo- otročiči, temveč tudi odrasli bodo očarani nad prekrasno režijo. Zgodi se Pa tudi lahko, da se spomni nanje laket-brada, ki je še vsako leto uspešno tekmoval z darili Miklavža. — Zatorej vsi, mladi in stari. 5. decembra v Union na Miklavžer večer!
Krekova mladina v Ljubljani priredi delavski »Miklavžev večer« 5. XII. v prostorih I. delavskega kon-sumnega društva v Zvezdi. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vabimo tem potom naše1 malčke naših delavskih 'družin. Darila se sprejemajo eno uro pred pričetkom. Sveti Miklavž je že na potu in pride sigurno tudi med nas delavce.
Odbor.
Prosveta.
Racijah pri nas ne bode izvajala. -Glede orlovskih od-Pa je za enkrat ostalo še vse pri starem. Rado-
eri
lofj/? smo pa res, ali bo mogoče naše življenje tako uni »•Hirati, da se dijak ne bo smel prekucovati drugje ko 'o le na sokolskih drogovih, bradljah in konjih.
Krekova mladina v Celju. Že lansko leto je s svojimi prvimi nastopi na odru naša delavska mladina osvojila cejlsko javnost, posebno ko je z velikim uspehom igrala 4-krat Bajukovo »Miklovo Zalo«.
S svojim letošnjim prvini nastopom v zimski sezoni predzadnjo nedeljo je z uprizoritvijo »Črnošolca« pokazala Krekova mladina v Celju svojo vztrajnost in delo. Dvorana Narod, doma je bila popolnoma razprodana in nabitopolna. Udeležilo se je predstave tudi veliko inteligence vseh strank in oficirji. Moramo priznati, da je igra izpadla prav dobro in to je občinstvo: tudi samo priznalo z mogočnimi aplavzi, parkrat celo med dejanjem. Igralci SO' prejeli proti koncu častitke na oder. Snov je bila srečno izbrana in tudi vloge dobro- razdeljene. Scene so splošno ugajale, le žal da je na odru tako pomanjkljiva razsvetljava.
Bile so tudi nekatere pomanjkljivosti, katere pa se morajo diletantom opravičiti. Menda pa se igralci v vsem niso pokoravali režiserju. Ako bo naša delavska mladina v Celju vedno tako marljivo delala na dramatičnem polju, so ji zelo lepi uspehi zasigurani.
Delavski večer se je vršil v Celju prejšnji teden v sredo. Bil je dobro obiskan. Govorili so tov.: Kos, Fajdiga in Gajšek. Večina udeležencev je posegla tudi v debato.
Na teh večerih bodo letos nastopali z govori razni člani v govorniških vajah. Pri slučajnostih so se storili razni sklepi, med drugimi tudi za Miklavžev večer, ki ga
priredi JSZ iti, da sc zahteva za železnčarje delavca obdržati stare fotografije za rež. vožnjo in le na zadnji strani naj se prilepi nova legitimacija. Predlo« je poslati tajništvo Prometne zveze v Ljubljani.
Ljudski oder v Celju. Prosvetno društvo Krekova mladina Orel in Orlica so si ustanovila tukaj posebno društvo, ki bo prirejalo v naprej dramatične predstave s sodelovanjem članov zgoraj navedenih društev pod imenom Ljudski oder.
Prošnji delavstva artilerijske radionice dravske div. obl. ustreženo!
Kakor znano, je ministrstvo za vojno in mornarico svoje, v rednem proračunu odobrene kredite izčrpalo že v prvih 6 mesecih. Vsled tega so* prišle v drugi polovici leta vojaške edinice v silno neprijeten položaj. Tako je bila komanda artilerijske radionice dravske divizijske oblasti v Ljublani primorana 31. okt. 1924 odpustiti celokupno svoje delavstvo, ki znaša okrog 60 družinskih očetov in 10 vajencev, iz enostavnega razloga, ker ni imela nobenega solda več, da bi zamogla ta delavnica zaposlovati že za začeto delo to delavstvo skozi tri mesece, za naročeno delo skozi cela tri leta, če bi pa vzeli v poštev naročila, ki bodo še sledila, bi se moralo to delavstvo zvišati na število 300.
To delvastvo se je dne 3. nov. 1924 obrnilo na strokovnega tajnika JSZ s prošnjo, naj bi se JSZ zavzela za težaven položaj delavstva. Že isti dan ob devetih dopoldan je zboroval v prostorih vojaškega arzenala strokoven shod, kjer je delvstvo strokovnemu tajniku JSZ natančno obrazložilo svoj položaj. Posebna deputa-cija se je nato oglasila pri komandantu vojaškega arzenala, pri Delavski zbornici in pri bivšemu velikemu županu. Popoldne istega dne pa jeJSZ vložila troje ekspresnih vlog. Eno na ministrstvo za vojno in mornarico, eno na ministrski svet in eno na ministrstvo za socialno politiko. V teh vlogah je JSZ zahtevala za vojaški arzenal v Ljubljani naknaden kredit v najmanjšem znesku 500.000 Din., od ministrstva za socialno politiko pa poseben kredit za podporo delavstvu v času, ko je prisiljeno biti nezaposleno na dopustu. Kaijtl od Državne borze dela to delavstvo ni moglo dobivati nikakih podpor^ ker ni bilo od dela odpuščeno, marveč samo poslano na dopust, dokler se ne iztaknejo naknadni krediti.
Od ministrstva za vojno in mornarico je JSZ dobila dne 24. nov. 1924 pod št. A. T. Br. 17655 od 18. 11. 1924 sledeči odgovor:
»Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani. ____
Vrača se Vam Vaša prednja vloga, ker so vojaškim poveljstvom dovoljeni naknadni krediti in se bo skušalo, kolikor bo to mogoče, zadovoljiti tudi potrebe in zahteve artilerijske radionice dravske divizijske oblasti v Ljubljani.«
S tem je torej krza delavstva v vojaškem arzenalu za enkrat rešena. Skrbeti bo treba samo, da dobi to delavstvo še od ministrstva za soc. politiko primerne podpore za čas, ko je bilo prisiljeno biti na dopustu.
Prometna zveza.
Celje. Dne 13. nov. 1.1. je g. Alojz Jerše, prog. mojster v Celju, med delavci in to v službenem času (kakor ima sploh navado) zabavljal in blatil proti delavcem na progi SLS in njene poslance in izjavil med drugim tudi tole: Dr. Korošec je dal streljati delavce, minister Sušnik pa je vzel nastavljenim delavcem legitimacije. K te-
^ • >našo, govorom, ofrom in po službi božji sla-vno-zborovanje v salonu pri..;
L °Pet sem govoril po 20 letih. Zopet so bili nav-•ti, ne da bi sebe poveličeval le kaj. Opetovano sem °iem govoru hvaležno omenjal tudi na smrt bola-
Ra iva •
.,ž* 'vuho in njegove velike zasluge za velik razvoj in kžn strokovne organizacije med delavstvom. S hva-stjo do Miha Moškerca so iskreno pritrjevali zbo-c* mojim besedam.
Sv0j ^ez 14 dni je Miha odšel k večnemu plačniku po SiDrj frdno nesebično- zasluženo plačilo. Za njegovo v QLCm zvedel šele, ko je bil že v grobu pri sv. Križu. VibJ. koliko lepih, toplih, božajočih spominov se mi je žiu, ob njegovi nenadni smrti. — Naj malo osve-?atI10 nekatere — mnogo sem že pozabil, dasi sva v°ji čas vsaki dan po večkrat skupaj.
0 smo delali svoj čas v kršč. soc. organizaciji, Wr s’»m zgoraj omenil. Učili smo se drug od drugega, % na shodih drug drugega. Študent in delavec, Nij* . Mu v eni osebi navdušena organizatorja. Žur-•o-r, ^ bil Miha Moškerc, a obenem politik, organizacij* agitator, časnikar in govornik na sto in e|.°dih. zdaj tu, zdaj tam, danes v mestu, jutri na
• Pri delavcih in pri kmetu.
Vn *0ge tedanjih »kulturnih« delavcev za razvoj dru-D;rosvetne organizacije med ljudstvom so bile iz-razdeljene. Če smem tako reči, polovico manj
h ie M nas *e bil° ~~ a ^elali smo sko'ro Polovico več. J<>ba r a zares idealna zlata — ali če hočete — železna \ k'a 'n ustvariaITia med narodom. In tako smo z i ’■ brekom; Gostinčarjem star. in ml. in drugimi ro-
^^J^raja v kraj po celi Sloveniji. Krek nas je preje
obiskoval na Dunaju in v Gradcu in nam delil nauke, dajal navodila in nas vabil na delo. V počitnicah smo se vsuli kakor čebele iž panja po celi Sloveniji. Z Miho sva hodila^: v Tržič, Jesenice, Mojstrano, Kropo-Kamno gorico, Ziri-Dobračevo, Dev. Mar. v Polju, Goričane-Med-vode, Domžale, Litijo, Zagorje, Trbovlje, Mežico, Črno, Guštanji, Podgljubelj, Sorče, Št. Janž, Prevalje, Leše itd. Sploh smo tedaj jako pridno zahajali na Koroško predar vat in organizovat. Toda tudi v Ljubljani se je tedaj zelo pridno1 delalo. Organizirali smo vse: delavce, delavke vseh vrst. Koliko shodov, predavanj je bilo v starem kat domu na Turjaškem trgu in pozneje v lokalu Slov. kršč. soc. zveze, kjer je sedaj gosposka abstinenčna gostilna v Unionu.
Vem, da sem imel enkrat meseca julija i 1904 en dan tri delvaske shode: v Rožni dolini, v Avrovi gostilni in v Rokodelskem domu. V Avrovi gostilni v Wolfovi ulici smo zbrali težake, hlapce in razne druge uslužbence, ki smo jih organizirali v strokovno organizacijo. (Zeman!)
Zlast pa se je Miha udeleževal dela pri Slov. kršč. soc. zvezi. Imel je shode, govore, predavanja zlasti za delavke. Bil je redno pri sejah — bodisi kot tajnik ali zapisnikar.
Miha Moškerc je bil neumoren, neugnana delavec. Energičen, vztrajen, dasi včasih dOi smrti utrujen, je šel vedno dobre volje na delo. Zato je imel tudi uspeh. Kolikokrat sem ga že zjutraj ob petih klicah na njegovem sanovanju doma, da sva šla na delo — na deželo. Bil je zmučen. Zvečer se je vrnil o polnoči iz shoda — zjutraj ob petih že zopet na nogah na novi shod! Tako je šlo dan za dnevom, leto za letom. Miha je bil povsod zra-
ven kakor Krek in tudi ranjki štefe. Jaz se še danes čudim, kje so ti ljudje čas jemali, ker so poleg tega še svoje stanovske posle opravljali. Miha kakor Štefe sta pridno delalo v uredništvu Slovenca, Krek na neštetih shodih — v drž. zboru in poleg tega je spisal vse glavne uvodnike za »Domoljuba« in »Slovenca« ter združeval okrog sebe vse študente-srednješolce in vislokošlce.
v Lepa leta, leta dela, organizacije, ustvarjanja, na-vduševanja so bila to. Z nekim posebnim, prožnim elanom ali poletom smo* premagovali vse težave in ovire. Nikdar ne pozabim teh romantičnih let v naši društveni organizaciji. In tudi Kreka — in Miha ne. Bila sta kakor nerazdružljiva dvojčka. In usoda ju je celo po smrti položila blizu skupaj, nasproti, da se pogovarjata ob tihih večerih ter skupaj sanjata srečne sanje v Večnosti.
Miha je bil dobričina, imel je mehko-, nežno dušo in srce, če se je tudi včasih kazal raskavega, osornega.
Včasih, večkrat sva si segla v lase, a bila sva takoj zopet dobrai, kajti jleze Miha ni poznal, še manj sovraštva.	•
Delal je zares nesebično za druge, sam nase je čisto pozabljal. Miha se je žrtvoval za sloven. kršč. delavstvo, za njegovo strokovno in društveno organizacijo, za slovensko, ljudstvo. Delal je po Krekovih načelih. Prehitro' je umrl kakor njegov učitelj dr. Krek. Toda Miha je popolnoma izvršil svojo življensko nalogo. — Take in slične misli so me obhajale, ko smo letos na Vseh svetnikov dan opoldne stali ob njegovem svežem grobu. ____________
Miha — šel si prezgodaj od nas. Toda mi te ne bomo'pozabili in ti ne pozabi na nas p orle tare e. —
L
Ali MAf Ja,ifa	raznih	vsakdanjih	potrebščin tudi najceneje in naf ¥699 boljše oblačilno blago, poleg tega pa še 30% popusti —
mu pristavljamo samo to: Naši krščansko misleči železničarji so danes politično že tako izšolani, da znajo soditi delo svojih poslancev in kakor se je videlo zadnje čase tudi zavzeti stališče proti onim ljudskim zastopnikom, ki svojih diolžnosti ne vrše tako kot bi morali po volji svojih volivcev. Mnenja pa smo, da zakon (g. Jer-še ga mora poznati) velja tudi za progovne mojstre in k temu še rahlo pripomnimo, da je g. Jerše član one »bo-jac«-organizacije, ki je v Trbovljah res streljala delavce in katere člani so zverinsko umorili delavca Fakina. Postrežemo pa lahko še s čim drugim.
Glede režijskih voznih kart za nenastavljeno osobje sledeče v pojasnilo: Izšla je . okrožnica št. 153-VI.-24. dne 5. 11. t. 1. s sledečo vsebino: Predpis o brezplačni in povlaščeni vožnji na železnicah v državni eksploataciji. Vsem edinicam. Drekcija je razposlala edinicam »Predpise o brezplačni vožnji« s tekturo G. D. br. 38005 24; s tem se razveljavljajo' dosedanji predpisi iz 1. 1919. V tekturi vsebovane popravke je izvesti tudi v okrožnici št. 143-VI/24.
Ker veljajo določbe tega predpisa razun onih, ki se tičejo državnih uradnikov in vojnih invalidov, takoj, se naroča edinicam, da jh točno proučijo in se po njih ravnajo tudi pri sestavi izkazov za podaljšanje legtimacij. Ker je posest legitimacije pri otrokih vezana na tov če dobi roditelj zanje draginjske doklade, je treba prejemanje draginjskih doklad1 točno vpisati v seznam. K členu 62 se pripominja, da morajo stalni delavci in njih rodbine kupovati režijske karte pri blagajni na podlagi listnih izkaznic brez posebnih izkaznic, tako, kot da bi imeli legitimacije. Po odloku M. S. 24901 24 so stalni delavci oni, ki služijo neprekinjeno najmanj eno leto.
Glede izmenjave' delavskih legitimacij se radi hitrejšega postopanja odreja: Službene edinice napravijo v dvojniku seznam delavskega osoibja in njih rodbinskih članov, katerim pritiče listna izkaznica. Edinice, ki majo večji stalež delavcev, vpošljejo od VI. direkciji samo pravopis seznama brez slik, eventuelno postopoma: direkcija napravi listne izkaznice na podlagi tega pravopisa: po enem tednu pošlje edinica dvojnik seznama s slikami, ki na jbodo povezane po vrstnem redu v seznamu in opremljene na zadnji strani z imenom imejitelja, nakar bo direkcija že pripravljene listne izkaznice na slike pritrdila in opremila s suhim žigom in z obratno pošto s seznamom edinici vrnila. Kadar izroči edinica posameznikom listne izkaznice, jim obenem odvzame stare legitimacije in jih spravi za primer, da se delavcem v smislu našega predloga legitimacije zopet dovolijo. Za vsako naročeno listno izkaznico je priložiti znesek po 50 par.
Manjše edinice naj pošljejo slike hkrati s seznamom. Brezplačne in znižane vozne karte za posamezna potovanja izdaja direkcija edinole na osnovi prošnje (trebovanje ali F 71, 76) edinice imajo glede odposlanih trebovanj voditi točno evidenco in na istem vedno vpisati, koliko kart je prosilec že prejel. Po odloku G. D. br. 38301/24 so vse prošnje železniških uslužbencev za proste oziroma režijske in ^ vožnje in uputnice za prevoz stvari podvržene zakonu o taksah, kadar prosi za sebe, za rodbinske člane ali za služkinjo. Taksa 5 Din.—, naj se prilepi na levem zgornjem robu tiskovine, s katero se povlastica zaproša.
Dosedanji železniški zdravniki imajo po rešenju M. S. 25098/24 iste povlastice kot uslužbenci drž. promet, naprav, novosprejeti zdravniki dobijo povlastice po pogodbi.
Dnevničarjem — pisarniškemu osobju ne pripada nobena vozna ugodnost izvzemši slučaja službene potrebe, premestitve, o priliki postavljanja in službenega potovanja. Osobje v službah pri potrošačkih zadrugah drž. prometnih naprav ne vživa voznih ugodnosti!.
Ker se odpošiljajo odslej vse prošnje za vozno olajšave na tujih železnicah potom Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu, naročamo, da se podatki o prošnji pišejo razločno in čitljivo in da se rabi le oficijelna imena tujih postaj.
Stalne brezplačne karte glaseče za enega uslužbenca (naporteur karte) se ne smejo na zunanji strani podpisati.
Nato sledi še nekaj določb s predpisanim obrazcem za potniške blagajne ter podpis gosp. direktorja Vrečko s. r.
Iz gorenje okrožnice je torej razvidno', da ostanejo režijske vožnje za nenastavljeno osobje če tudi za 150 odstotkov dražje kot preje še vedno v veljavi, ter se hudi očitki na bivšega promet, ministra prof. Sušnika v tem oziru znatno omilijo.
V	Naklem pri Kranju se je ustanovila v petek dne 21. novembra 1924 skupina »Prometne zveze«. V odbor so izvoljeni: načelnik Praprotnik Franc, podnačelnik Kolman Josip, tajnik Dežman Franc, blagajnik Križaj Valentin, odborniki:. Klančnik Franc, Kristan Ivan in Pokorn Anton. Nadzorstvo': Križaj Ivan, Praprotnik Peter.' Delegat za glavni občni zbor Kolman Josip.
Vršili so še dobro obiskani shodi P. Z. v Pragerskem in Slov. Goricah.
Skupina Jesenice naznanja, da smo imeli pretečeno nedeljo sestanek, na katerem je poročal delegat tov. Robin o občnem zboru v Ljubljani. Udeležba je bila po-voljna. Vsi tovariši so navdušeno' pozdravili novo izvoljenega predsednika Cerarja Ceriča.
Objednem smo tudi poverili tov. Tepina, da bode kot soblagajnik na progi Jesenice—Bistrica, da tem lažje ustreza našim tovarišem na progi.
Pri vlakojavilnici. Kako se vam kaj godi, vprašam na poti po glavni progi proti Zidanem mostu, pri vlako-iavilnici svojega tovariša. Zelo slabo, je bil odgovor. Od
10.	novembra t. 1. dalje bodemo imeli podaljšanje službe na 24 ur. Tega niti pod Avstrijo, niti v Jugoslaviji do
danes nismo imeli. Doklade, katere smo preje imeli, so nam jugoslovanski bratje ukinili. Namesto doklad so nam Pa podaljšali službo. Odgovornost v službi, ki jo vršim, ni malenkostna, in to tembolj, ker si pri slabi plači ne morem preskrbeti niti potrebne hrane, ki je za 24-urno službo potrebna. Sploh pa: sam, brez kakega namestnika pri tako pretirani službi, že vsled fizičnih moči za varnost na progi nisem dolžan odgovarjati. Vprašajo naj se gospodje, ki tako odločajo, ali so imeli priložnost pri prometu 24 ur brez vsakega odmora točno in varno službo vršiti? In, ali so imeli takrat kake doklade (vzemimo pred 10 leti) in kaj so si takrat lahko kupili za nje? Kaj pa danes? Službo so nam podaljšali, doklade pa vze-
li.	In niti za to, kar nam žel. uprava dolguje, sc nihče ne zmeni, da bi nam plačali. Gospodje tudi položaj uslužbenca v 24-urni službi popolnoma nič ne poznajo. Mislijo samo: odredili smo, pa je že vse urejeno. Ne mislijo Pa nič na slučaje, kaj se lahko zgodi, ako paznik v vlakojavilnici vsled dolgotrajne službe lahko oboli ali zaspi, ko je treba pri prihodu alr odhodu vlakov postaviti na prosto ali na stoj. Ali ni v slučaju nesreče, ki še pri taki priliki lahko zgodi, ter se uslužbenca z denarjem ali z zaporom kaznuje, kriva železniška uprava sama, ker pretirava službo svojim uslužbencem? Ko kaznuje uslužbenca, trpi s tem tudi njegova družina; kaj pa žrtve pri nesrečah? Za krivice pa, ki se vsled pretirane službe uslužbencem gode, se pa nihče ne zmeni. Glavno je pri gospodih, da se kaznuje uslužbenca. Za vse, kar je za uslužbenca slabo, če tudi protizakonito, imajo gospodje v odločanju neomejeno moč. Tam pa, kjer je žel. uprava dolžna dati uslužbencem kar jim gre, tam pravijo' ti gospodje, da nimajo nobene pravice odločevati. Vseh krivic pravijo, da so krivi v Beogradu. Kaj pa gospodje pri direkcij drž. žel. v Ljubljani?! Vše kaže, da »gnezdo« brezobzirnosti in krivičnosti napram uslužbencem ni samo v Beogradu, ampak tudi pri direkciji drž. žel. v Ljubljani. Vse, kar ti gospodje za uslužbenca slabega ukrenejo, se mora takoj in točno izvršiti. Samo za izplačilo uslužbencem kar jim gre, se nič ne mudi. Služba, kakor sem že preje omenil, se mi je na vlakojavilnici na 24 ur podaljšala; premog za vlakojavilnico si moram pa za drag denar od mojih pičlih dohodkov kupovati sam, ako nočem, da v 24 urni Službi ne zmrznem. Na košček kruha, katerega v tako dolgi službi potrebujem, pa niti misliti ne smem. Kaj misli k teinu naša žel. uprava, ministrstvo in vlada? Okrožnice se razpošiljajo, potom katerih se uvaja 24/24 urna služba. Ali minister kaj ve o tem? Ali ne odrejajo*to oni ljudje, ki kljub temu, da vedno trde, da kreditov ni, Sami se pa poslužujejo mastnih dijet? Službo od nas zahtevajo. Obveznosti pa, ki jih žel. uprava do svojih uslužbencev ima, gospodje ne upoštevajo. Pri vsaki priložnosti se čuje: Ni kredita. Kredita ni za plače uslužbencem in delavcem, ni kredita za obleko, za pokojnine in nezgodne rente, ni kredita za stanarino, sploh za nobeno potrebo nižjih uslužbencev in delavcev, kredita pa je dovolj za volitve, agitatorje in za dijete gospodom, kateri opravljajo službo velikokrat tako samovoljno in brezobzirno, kakor da bi bila železnica le njih privilegij.
Trboveljska družba zaposluje okrog 9000 dela' cev. Teh 9000 trpinov bo dalo majhnemu številu čarjev 50 . milijonov dinarjev zato, da so njihovi sužnj Pa še govore ljubljanski gospodje Trboveljske da so finance podjetja slabe, da je sploh vse slabo, P
del
komaj delavcem izplačajo zaslužek, ki je pa samo pravega zaslužka. Gospodje pač ne morejo, ker inw samo 50 milijonov dinarjev. Kam pa pridemo, če iz ’£l
50 pride samo 25. Gospodom se hoče še več.
Socialni vestnik.
Gospodarstvo,
Borza!
Tečaj za neveste. »Neues Wiener Journal« je P11’ nesel zanimiv članek, v katerem pripoveduje, da so najska ženska društva priredila 4-mesečen tečaj za ‘f veste. Danes nima večina dunajskih deklet vsled sod®' ne bede prilike proučevati gospodinjstva, niti se po’1®, o dostojanstvu in dolžnostih zakonske žene, naspi®11; mora vsako dekle, komaj odraslo šolski klopi takoj službo1. Toda zle posledice tega se kažejo dan na d** Na dnevnem redu so ločitve, hišni prepiri, samomori® Da bi se temu odpomoglo, so sklenila dunajska žen*1 društva, prirediti skupno tečaj za odrasla dekleta, kj'1® bi trajal skozi 4 mesece. Predavanja se vršijo1 trtkra tedensko po 3 ure in obravnavajo sledeča vprašani3' Dolžnosti in pravice žene, negai telesa, negovanje o11,0-ka in otr. bolezni, otr. vzgoja, stanovanjska higid® žena — državljanka, otroške pesmi in pripovedoval pripovedk (otroku), kako si razdeli gospodinja dne'1 čas. — Bi morda ne bilo-napačno, ako bi si tudi na® ženska društva stavila tako nalogo-.
Ratifikacija 8-urnega delavnika. Dne 8. in 9.
1924 so se sestali v Bernu delavski ministri Ansl® Francije, Nemčije in Belgije, da se razgovore o ra® kaciji osemurnega delavnika iz waschingtonskega ® govora. Konference sta se udeležila tudi ravnatelj 1 podravnatelj mednarodnega urada za delo-.
O konferenci je bilo izdano sledeče uradno ročilo:
»Ko so' ministri ponovno ugotovili, da je iz kul®' nih in socialnih ozirov nujno potrebno, da se na Pot^ gi smernic tvaschingtanskega dogovora začne 8-®“ delavnik izvajati v korist celotne človeške družbe mf narodno, so začeli o določbah te pogodbe razprav®, podrobneje. Hoteli so odstraniti morebitne pomote tolmačenju zakona o 8-urnem delu ter tako olajšati jim vladam ratifikacijo. V vseh glavnih točkah so 5 strinjali, le v nekaterih nebistvenih rečeh so bila.m®: nja deloma različna. Konec konference dela vtis, da5, bo končno vendarle skupno ratificiral waschingt°n5 dogovor. — Pripomniti bi bilo treba, da je tako Ang**] kot Francija že izdelala poseben zakonski osnutek o r*j tifikaciji waschingtonskega dogovora o 8-urnem dela niku.	  -roi	,——	ff]
Še celo Mussollini ne ovira socialnega dela!
8.	sept. 1924 je predložil Mussollini glavnemu tajniku P J društvu narodov v Genevi 7 pravnih listin, v katerih italijanski' kralj s svojim podpisom ratificiral sledeče konske predloge izza drugega in tretjega zasedanja ru1 narodnega delavskega urada:
1.	O odškodnini mornarjem za slučaj nesreče J? morju; 2. preskrbi dela mornarjem; 3. o mladoletni
m
Denar.
Zagreb. Italija 297.5—300.5 (3.00), London 317.90 —320.90 (320.50) Newyo'rk 68.10—69.10 (68.85), Pariz 365.5—370.5 (3.63), Praga 2.07 do 2.10 (2.07), Dunaj
0.0962—0.0982 (0.0975), Curih 13.27—13.37 (13.55), ef. dolarji 68.25, promet je bil jako slab; blaga je mnogo; po borzi se položaj ni izpremenil.
Curih, Belgrad 750 (7.55), Pešta 0.006950, Berlin 1.2350 (1.23), Italija 22.45 (22.45), London 23.98 (24.075), Newyork 518.10 (518), Pariz 27.45 (27.47), Praga 15.65 (15.55), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.70, Sofija 3.80.
za delo na morju; 4. o pravu združevanja za kmC
tsP
ifel
(poljedelske) delavce; 5. o tedenskem odmoru v obftM podjetjih; 6. o najmanjši starosti mladoletnih delav®'j zaposlenih kot premogarji in kurjači na ladjah; 7. o J silni zdravniški preiskavi otrok in mladostnih delav®'[ zaposlenih na morju.
Dopisi.
Celje. Celjskim župnikom in opatom je imenov I č. g. Peter Jurak dosedaj vikar celjske župnije. KrŠ® . sko soc. delavstvo v Celju novemu opatu isk^ | častita!
Koliko stane sladkorne tovarne sladkor. Komisija strokovnjakov je izračunala, da stane sladkorne tvor-nice vsak kilogram sladkorja 4.2 največ 4 dinarje 20 par. Ker je državna trošarina zelo visoka, znaša dobiček sladkornih tovarn pri vsakem kilogramu »samo« 3 dinarje pri nekaterih tovarnah nekaj par manj, pri drugih pa nekaj par več. Ker računajos da se v celi Jugoslaviji letno porabi 70.000.000 kg sladkorja, bodo zaslužile letos sladkorne tovarne čistega dobička okoli 200 milijonov dinarjev. Poleg tega pa hočejo sladkorne tovarne kmete, ki pridelujejo sladkorno peso prisiliti, da jim bodo peso oddajali še po nižjih cenah kakor dosedaj.
Vsepovsod	enaka slika:	milijonski dobički so	premajhni, treba jih	je zvišati na	račun delovnega ljudstva,
ki	itak nosi vsa	bremena, še	več!
Koliko bo letos zaslužila	Trboveljska družba!	Du-
najski list »Die Borse«, glasilo avstrijskih velekapitalistov, prinaša poročilo o višini dobička Trboveljske družbe za leto 1924.
Za lansko leto je izkazovala Trboveljska družba »čistega« dobička 32 milijonov dinarjev, od česar so delničarji dobili za sVoj vloženi kapital in delo (prisostvovanju eni seji letno) 25 milijonov dinarjev. Za letos pa obetajo razdelitev dobička v višini 50 milijonov dinarjev. Poleg tega pa bo še vrednost delnic zvišana od normirale 50 dinarjev na 200 dinarjev, tako da bo od sedaj naprej znašal delniški kapital družbe mesto 50 milijonov, 200 milijonov dinarjev. Kaj pomeni to? Na tako lep način bodo dobili delničarji poleg dividende 50 milijonov dinarjev še 150 milijonov. Namesto da bi Trboveljska družba delila na kapital 50 milijonov dividendo 200 milijonov dinarjev od katerih bo ostalo za rezervo pri podjetju 150 milijonov, 50 milijonov bodo pa dobili delničarji za svoje delo.
ia:
»Celjske Novice« so bile prejšnji teden zaplet® J
»vcijano 1WVIW« w UTIC prCJMlJL ICUCIl £al
radi objave Davidovičevega govora, ki je bil posne* »Slovenca«.
Proga Cel je-Velenje. Nov mešani vlak vozi od . novembra dalje dnevno, odhod iz Velenja ob 12.10. P hod v Celje ob 14.50.
LISTNICA UREDNIŠTVA.	,
»Pravica« je imela zadnje čase vsled uredniški?
Popolnoma varno naložite denar
Ul
85
C
Vs
k
lii
ni
H:
'd
%
k
k<
ži
P:
s
Pl
Pl
Pl
p
tj
P;
n
tehniških različnih zaprek zamudo. Sedaj je poskrbi®^
da bo izhajala redno ob četrtkih. Zato opozarjamo ^ dopisnike, da bomo mogli priobčevati brez zamude ^ | dopise, katere bomo imeli najkasneje v pondeljek ie rokah.
▼
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z.
ki posluje v novourejenlh prostorih v LJu Mestni trg 6. — Telefon št. 9.
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obres
najugodneje
bi l*|,t
itui'
■dni'
ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpove rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem s° razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja o' kih stroškov.
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odzovorr.i urednik Dr. Andrej C°?ar'