IEDC - Poslovna šola Bled 
Dr. Danica Purg 
Prešernova cesta 33 
~ ._ ..... _ . _;.::,, . 
Tur!zem Časopis za vodenje in trženje v turizmu 
- .-·-;;,.;;.-. 
Letnik Vl/53 Oktober 2002 
• Novosti, trendi in gibanja na emitivnih trgih: ............................................................. .. .. .. .................. 2., 3. in 4. stran 
• Konsolidacija mednarodnega turizma, povezovanja, združitve in prevzemi: ................................................. 5. stran 
• Statistika trga kongresnih prireditev: ............................................................................................................ 6. stran 
• Turistična potovanja Slovencev v letih 200 in 2001: ......... ........ .. ........................................................ 7.,8. in 9. stran 
• Raziskave o projektu "NEXT EXIT - Na lepše": ....... ................... ................... .............. ............. ........ .... ......... 10. stran 
• Kaj dogaja na STO: ........... .. .. .... ................................. .... ............ ... .... ............................................................ 11. stran 
• Zadnja stran: .. ............... ... ... .. ......................................... .. .... .... ... ... ........................................................ ...... 12. stran 
Oktober v znamenju usklajevanja trženjske 
strategije in programa STO za leto 2003 - in pa 
seveda SIW-a! 
Tokrat zgolj kratka informacija o oktobrskih usklajevanj ih za Strategijo tržen ja slovenskega turizma 2003-2006 in 
Program dela STO za leto 2003 (oziroma Izvedbeni načrt tržen ja slovenskega turizma 2003), v novembrski oziroma 
decembrski številki Turizma pa bosta dokumenta podrobneje predstavljena. 
Usklajevanja so poteka la v sredin i oktobra v ob liki šestih usklajeva lnih de lavn ic (zdraviliški turizem in wel lness, 
i gralniško-zabaviščni turizem in poslovni turizem, programsko področj e - 3A, 3E in 3D produkti, recept ivne agenci je, 
t u r i st i čno področj e Julijske Alpe in Pohorje-Maribor ter turist i č n o področje Obala in Kras). STO je na teh de lavn icah 
predstavila osnovna i zhod i šča in usmeritve nove trženjske strategije ter koncept osnovnega in dodatnega partnerskega 
programa (kar je tud i tema tokratnega uvodn ika). Zdaj na STO zbiramo pripombe, pred loge in odzive posameznih 
področni h in produktnih združenj, ki jih bomo tekom novembra še usklajeva li , ob tem pa bodo potekala še pod robna 
usklajevan ja za dodatne skupne partnerske aktivnosti. Informacije: maja.pak@slovenia-tourism.si in 
mojca.marovic@slovenia-tourism.si + 
-~~·. ·.Jt~ .. ,·::. ·i · ......... #'. __ 
1 
-- . ~--_:.,~ 
Prizor iz SIW-ove gola večerje v veliki dvorani Grand Hotelo Union, kjer so se no velikem platnu prepletale umetniške in turistične podobe. 
In še na kratko izplen SIW-a. Rekordna udeležba - na strani tu jega povpraševanja 204 pod jetij in 284 TO, TA in 
prevoznikov iz 22 držav, na stran i domače ponudbe pa 103 podjetja in čez 200 predstavnikov, 40 % novih tuj ih 
organizatorjev potovanj in agentov, ki v Sloveniji i ščejo novo destinacijo in poslovno priložnost, ter skupno 200 tujih 
predstavnikov na eno -oziroma tridnevnem postborznem študijskem potovanju. 
Vse sode l ujoče, ki po končanem dogodku niste izpolni li vp raša lnika, prijazno prosimo, da to naknadno storite 
Oana.apih@slovenia-tourism.si).+ Vaša povratna informacija nam je n am reč izredno pomembna pri ci ljnem 
pridobivan ju partnerjev za SIW 2003. Poleg tega čez tri mesece nač rt u je mo izvesti ponovno anketo, s ciljem ugotoviti 
nadaljnji razvoj na SIW-u vzpostavljenih kontaktov. 
STO je v sodelovanju z MG, GZS, OZS, TZS in NTZ (ob tehnični podpori podjetja GV Izobraževanje ter medijskih 
sponzorjev Gospodarski vestnik in časnik Finance) zasnovala letošnji Forum ne zgolj kot platformo za javno 
usklajevanje stališč o razvoju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, preverjanje strateških usmeritev, tekoče 
politike in iskanja novih idej v promociji in trženju slovenskega turizma. Pomemben poudarek na letošnjem petem 
Forumu je prav na aktualnih vsebinah na razpravah, s katerimi želimo pritegniti vso najpomembnejšo turistično poslovno, 
javno in civilno javnost, sporočilo pa prenesti tudi v politično. 
Naj še izpostavimo dve okrogli mizi "Turizem za Slovenijo in Slovenija za turizem" ter "Vizije novih turističnih baronov", 
z dinamičnimi moderatorji in zanimivimi gosti. Celoten program najdete na predzadnji strani, za prijavnico pa se obrnite 
na mojca.marovic@slovenia-tourlsm.si. + 
Slovenija 
•, III III II 
Izdaja Slovenska Turistična Organizacija 
l<omentar 
Vsi za enega, eden za vse 
... se je glasil moto slavne trojice neustrašnih mušketirjev. 
Gledano iz (današnje) turistične perspektive, ko letno preko mej 
svoje domovine v iskanju novih doživetij in odkritij potuje 700 
milijonov ljudi, ko le-ti dnevno za to svojo prostočasno dejavnost 
potrošijo 1,4 milijarde evrov in dajejo vsakodnevnega kruha preko 
90 milijonom ljudem, se ta himna prvi hip sliši morda nekoliko 
zastarelo ... 
A vendar, če zadevo pogledamo iz več zornih kotov, 
ugotovimo, da mednarodni in pa seveda slovenski turizem potre-
buje nenazadnje tudi to. In kaj torej? če povemo v duhu 
današnjega časa in še posebej v duhu obeh novih strategij v 
slovenskem turizmu (razvojne in trženjske): partnerski pristop, 
timsko delo, medsebojna obojestranska komunikacija, koordi-
nacija, proaktivno delovanje in aktivno sodelovanje. To je osnova 
dolgoročno uspešnega delovanja vsake najmanjše celice in turiz-
ma kot gospodarske panoge nasploh. No, na prvem mestu tudi v 
turistični in potovalni industriji zagotovo prevladuje podjetniški 
interes, saj le tovrstno razmišljanje in delovanje in še posebej 
ofenziven managerski modeli razvoja, temelječi na kapitalski 
logiki, podjetniški inovativnosti in novih marketinških pristopih, 
prinašajo potrebne rezultate, a le-to mora soditi in delovati v nek 
širši okvir. Saj vemo, da slovenski nacionalni šport (beri 
vrtičkarstvo) še posebno dobro gre prav nam v turizmu, a nam 
hkrati tudi prav taistim škodi. 
S tem pa ponovno pridemo do glavne ideje strategije. 
Osnovno sporočilo v uvodu zapisanega je namreč to, da so načelo 
partnerstva, z definiranimi ključnimi in strateškimi partnerji, ter 
učinkovita delitev dela in odgovornosti med subjekti slovenskega 
turizma v vladni, zasebni in civilni sferi osnovne formule za 
učinkovito izvajanje tako razvojne kot trženjske strategije in s tem 
uspešnega razvoja slovenskega turizma, kar je STO tudi vgradila 
v Program dela Slovenske turistične organizacije za leto 2003-
Partnerski pristop je torej osnova našega dela. Ne pomeni 
zgolj, da se obveza za vsebinsko in finančno sodelovanje prenaša 
iz nacionalne na regionalno, lokalno oziroma podjetniško raven, 
temveč pomeni predvsem skupno načrtovanje, nadgrajevanje in 
izvedbo trženjskih aktivnosti - s ciljem zagotoviti usklajeno in s 
tem uspešnejše trženje in prodajo slovenske turistične ponudbe 
na eni strani in združevanje finančnih sredstev za doseganje 
večjih učinkov na drugi. 
V našem osnovnem programu dela za naslednje leto smo si v 
obsegu razpoložljivih promocijskih sredstev (ki ostajajo na 
ravnileta 2002) zadali osnovni standardni in dodaten partnerski 
program. Osnovni program aktivnosti STO smo skupaj z glavnimi 
izhodišči in usmeritvami trženjske strategije predstavljali vsem 
akterjem v slovenskem turističnem gospodarstvu v sredini 
oktobra (usklajevanja še niso končana), medtem ko izredno 
pomemben in za realizacijo strateških ciljev slovenskega turizma 
nujni del tvorijo dodatni partnerski projekti - na področju 
promocije in na področju razvoja. Ob tem smo pripravili še 
dodatni investicijski program, ki bo potreben, da bomo lahko 
implementirali nove zahteve, ki jih postavlja trženjska strategija. 
V osnovnem programu, s katerim STO uresničuje svoje 
poslanstvo, bodo naši ključni partnerji (regije, destinacije, 
produktna združenja - in preko njih turistični ponudniki, recep -
tivne agencije) še naprej v obliki kotizacij oziroma participacij 
sodelovali na borzah, študijskih potovanjih, delavnicah, prospek-
tnih materialih itd, v skladu z njihovim podjetniškim interesom. V 
dodatnih partnerskih aktivnostih pa bo STO iskala partnerje za 
strateško pomembne projekte in aktivnosti (kot je na primer 
ustanovitev kongresnega urada) in hkrati vsebinsko in finančno 
(do 50 odstotkov) sodelovala v tistih projektih, ki bodo v skladu s 
strateškimi usmeritvami in kjer bo partner v stanju organizirati 
svoje člane v močno trženjsko silo, ki bo sposobna združiti 
sredstva in trženjske napore za partnerske aktivnosti. 
Z drugimi besedami in kot tudi pravi razvojna strategija: gre za 
partnerski odnos, kjer odgovornost za razvoj turizma prevzemajo 
turistična podjetja in podjetniki, turistična območja in lokalne 
skupnosti, civilna družba ter nenazadnje seveda tudi Vlada RS. 
Pa smo spet pri treh mušketirjih ... 
Boja11.llede11 
Ge11eml1li direktor 
Sio1'e11sk,1 T11ristič11<1 Org<mizacij<t 
-'~ -
• n,. ·---- - - .. ,.-~i~ 
NOVOSTI, TRENDf IN .GIBANJA NA EMITIVNIH TRGiH 
t~ ,,. 
:~ 
r 
Slovenija v zimskih programih 
nemških organizatorjev potovanj 
Slovenija je po daljšem času zopet predstavljena v 
zimsko športnih katalogih dveh največjih organizatorjev 
potovanj v Nemčiji. TU i (največji na svetu in v Nemčiji), 
predstavlja slovensko ponudbo na 4 straneh v katalogu, 
ki ima skupaj 295 strani. ITS (tretj i po ve likosti v 
Nemčij i) pa ima Slovenijo na treh straneh, od skupa j 
331. Oba organizatorja potovanj sta v program vze la le 
Kran jsko goro in Bohinj. TU i ima v Kranjski gori hote le 
Lek, Kompas, Larix, Penzion Kotnik in apartmaje Garni, 
ITS pa Larix, Lek in apartmaje Garni. Bohinj je zastopan 
pri TU i s hoteli Jezero, Zlatorog, pens ion Kotnik in 
apartmaji Triglav, ITS pa ima hotele Zlatorog, Ski in Jeze-
ro. V katalogu TUi so poleg Sloven ije še Avstrija z daleč 
največjo ponudbo (186 strani), Švica, Lichtenstein, Itali-
ja, Francija, Češka, Slovaška in Poljska. 
Katalog ITS je obširnejši zato, ker nudi poleg zimsko 
športne ponudbe tudi počitn i ce v zdravil i ščih in v vodnih 
zabaviščnih parkih (Funparks), to je nekaj podobnega 
kot je npr. Zimska termalna riv iera v Termah Čatež. V 
katalogu so poleg Slovenije še Avstr ija, Švica, Nemčija, 
Nizozemska, Be lgija, Slovaška, Češka, Francija, Italija, 
Danska in Island ija. 
Ni potrebno posebej poudarjati, da je konkurenca 
ogromna, saj se za goste v zimskih mesecih borijo tudi 
tople destinacije južn ih krajev, ki jih najdemo v posebnih 
katalogih. 
Slovenska ponudba je lepo predstavljena, opisi in 
fotografije so korektn i, hoteli pa so kategoriziran i po 
kriterijih organizatorjev potovanj, zato je mogoča 
cenovna primerjava med posameznimi državami in 
hote li. Sloven ija je v očeh nemških turistov tudi pri 
TUi (J dni, polpenzion) 
Slovenija 
Kranjska gora*** 
Kranjska gora**"" 
Bohinj ""* 
Bohinj ***/-
Češka 
Špindlerov mlin *** 
Špindlerov mlin """" 
Harrachov *"" 
Slovaška 
Štrbsko Plesa *"" 
štrbsko Plesa*"" 
Donovaly *""* 
Brezno *** 
Smučarska karta (6 dni) 
Avstrija 
od 232 (samo zajtrk) 
od 194 (bazen, whirlpool, savna, 
solarij, fitness) 
od 223 (bazen, savna) 
od 244 (bazen, savna, fitness) 
od 99 (bazen, savna, solarium) 
od 232 (bazen, savna, solarij, ... ) 
od 165 (bazen, fitness, savna) 
od 139 (savna, fitness, wellness) 
od 148 (bazen, savna, fitness) 
od 157 (savna, whirlpool, fitness) 
od 82 (bazen, savna, fitness) 
66-70 
Bad Kleinkirchheim"""" od 448 (wellness incl.) 
Afritz/Verditz *"" od 175 
Kaprun *** od 299 (bazen, savna) 
ITS (cena na dan, polpenzion) 
Slovenija 
Kranjska gora """" od 37 (bazen, fitenss, whirlpool, 
savna) 
Bohinj *"" od 30 (bazen, savna) 
Bohinj *""* od 41 (bazen, savna, fitness) 
Češka 
Špindlerov mlin*** od 20 (bazen, sauna) 
Špindlerov mlin **** od 26 (savna, whirlpool) 
Vrhlobi *** od 18 (fitness, savna, whirlpool) 
Slovaška 
Štrbsko Plesa **** od 23 (savna, fitness, sauna, 
whirlpool) 
Stari Smokovec *** od 15 (savna, whirlpool, fitness) 
V ponudbi Češke in Slovaške je veliko hotelov s tremi in 
dvema zvezdicama in tudi penzionov, ki so cenovno zelo 
atraktivni in zadovoljujejo potrebe nemških gostov. 
Avstrija 
Bad Hofgastein -
Ramsau *** 
od 52 (bazen, savna, wellness) 
od 26 (savna) 
zimskih športih v cenovnem razredu vzhodne Evrope, 
zato nas bodo v kata logu primerjali predvsem s Češko in 
Slovaško, ki pa imata neprimerno večjo ponudbo od 
naše. Manj nas bodo primerjali z Avstrijo, Švico ali Italijo, 
kjer pričakujejo višje cene od naših. Primerjav, kol iko 
kilometrov se da presmučati dnevno, k sreči ne delajo. 
Ko sem pred kratkim povprašal nemškega 
organizatorja potovanj, kaj je trenutno pomembno za 
uspešno prodajo, mi je brez pomisleka odgovoril, da 
osebna varnost in nizke cene. 
Pri hotelih s štirimi zvezdicami je odnos kakovost - ce-
na lahko že v redu, saj je tudi pri Mercedesu in BMW-ju, 
veliko ljudi pa si lahko privošči le malega Golfa. To velja 
tudi v turizmu: glede na povpraševanje primanjkuje pri 
nas hotelov s trem i in dvema zvezdicama in družinskih 
apartmajev. 
Spodaj levo smo primerjali naše cene s cenami 
konkurence na Češkem, Slovaškem in v Avstriji. Pri TUi 
so cene na osnovi polpenziona v dvoposteljni sobi za 
sedem dni, zato smo najprej primerjali te cene. 
Primerjal i smo le najnižje cene, ki so tiskane z velikimi 
številkami, da pritegnejo pozornost. Za temeljito analizo 
bi bilo potrebno primerjati cene za vse termine kot tudi 
vse ostalo, kar spada k ponudbi: infrastruktura krajev in 
hotelov, smuč i šča in še zlasti "prodajne bonbončke", ki 
pritegnejo pozornost kupcev. 
Oba kataloga sta lahko dober pripomoček vsem, ki se 
ukvarjajo z marketingom in prodajo. 
Manj potnikov na železnici in 
avtobusih 
Medtem ko je skoraj razumljivo, da se je zmanjšalo 
število potnikov na letalih za 8,3 %, pa je sedaj Nemški 
zvezni statistični urad objavil, da je v prvem polletju 
2002 manj potnikov potovalo tudi z vlakom in 
avtobusom. Na tirih jih je bilo 6,9 % manj (skupaj 63 
milj), pri potovanjih z avtobusi pa se je število zmanjšalo 
za 4,7 % na 36 milijonov. 
Maja 2003 v Kolnu sejem za 
starejše 
Kti lnški sejem bo kot prvi organiziral sejem namenjen 
generacijam, starejšim od 50 let. Od 1. do 5. maja 2003 
pr i čakujejo v Ktilnu okoli 80.000 obiskovalcev in preko 
200 razstavljavcev. Ponudba bo osredotočena na 
področja potovanj in prostega časa, hrane in pijače ter 
fitness in zdravje. 
Ocenjuje se, da okoli 29 milijonov Nemcev pripada tej 
ciljni skupini, ki letno razpolaga s 150 milijardami evrov, 
kar 63 % pa jih je v letu 2001 potovalo na počitnice 
(Vir: Trave ! Tribune) 
Manj prenočitev tudi v Nemčiji 
V juliju se je število prenoč i tev v Nemčiji zmanjšalo za 
4 %. Domačih prenočitev je bilo 31,4 miljonov ali 4 % 
manj, tujih pa za 4,4 milijone, kar predstavlja 
zmanjšanje za 3 %. 
Pripravil:Janez Repanšek, direktor turističnega 
predstavništva STO v Mii11clm1t 
slowenienfva@t-onli11e.de ~ 
Francija in Italija v Rusiji 
V začetku letošnjega septembra se je začel drugi 
francoski poskus zavzetja Moskve. Po znanem in že 
skoraj pozabljenem neuspehu Napoleona (1812), ki 
je Moskvo sicer zavzel, a so ga od tam pregnali s 
pomočjo narave (zima) in podtaknjenega požara, je 
La Maison de la France (francoska precej večja 
inačica STO) tam odprla svoje predstavništvo. Vodil 
ga bo naš stari znanec Christian Walgenwitz, ki je v 
začetku devetdesetih bil na Dunaju (tam ga je 
dodobra spoznal naš Jan Ciglenečki), zadnja tri leta 
pa je bil v Milanu, kjer je z njim izredno dobro 
sodeloval tudi podpisani. 
Da imajo nekateri naši 'uvozniki' ruskih turistov še 
kako prav, ko trdijo, da bi tudi mi morali odpreti vsaj 
minimalno predstavništvo v Moskvi, potrjuje tudi 
nedavna odločitev ENIT-a (Italijanska nacionalna 
turistična organizacija), da v kratkem času odpre 
predstavništvo v nekdanji sovjetski prestolnici. 
In še nekaj v zvezi z italijanskim turizmom, ki ga je 
letos doletelo 'sivo poletje'. Predsednik italijanskega 
hotelskega združenja Federalberghi BernabO Bocca 
pravi: "Krenimo že enkrat v korak s časom in se 
odprimo Rusiji in Kitajski. To sta trga, ki dajeta goste 
z odlično porabo!" Velik pritisk na italijanske oblasti 
izvajajo tudi vsi TO, predvsem zaradi izredno 
počasnega izdajanja schengenskih viz ruskim 
turistom. Bojda je Italija med vsemi članicami EU pri 
tem najbolj okorna, kar ima za posledico, da ruski 
turisti raje 'bežijo' kam drugam. 
Nekaj drobnih podatkov o 
sosedih 
Leta 2001 je bilo na počitnicah, dolgih vsaj 4 dni, 
22,1 milijona Italijanov. Od tega jih je 4,9 milijona šlo 
samo v tujino, kjer so porabili 9,3 milijarde evrov. če 
odštejemo stroške za potovanje, so v tujini porabili 
povprečno 878 evrov na osebo. 
In še malenkost: 46 % skupne porabe italijanskih 
turistov zunaj Italije se 'zgodi' v mescih od julija do 
septembra (po podatkih italijanskega turing kluba 
TCI objavil tednik Venerd'f di Repubblica). 
Pripravil: Boris Bajželj, direktor turističnega 
predstavništva STO v Milan11 
slovenia@tin.it ~ 
"WELLTAIN" počitnice 
Pojem "welltain" je skovanka iz "wellbeing" (dobro 
počutje) in "mountain" (gora). Gre za dobro duševno in 
telesno počutje, ki ga je mogoče doseči v gorah. 
Podlaga temu gibanju je raziskava AMAS Centra za 
visokogorske študije pod vodstvom prof. dr. Egona 
Humpelerja, ki dokazuje, da imajo počitnice v gorah 
vrsto pozitivnih učinkov na č lovekovo zdravje: na 
presnovo, težo, krvni pritisk in stres. 
študijo so v preteklem poletju izvedli v znamenitem 
predarlskem zimsko-športnem središču Lech, na vzorcu 
140 gostov, ki so izvedli ta program. Program je dožive l 
veliko medijsko pozornost, saj je o njem poroča l o ka r 40 
medijev iz sedmih držav. Program je vseboval 
zdravniški pregled na začetku in koncu počitnic, 
program prehranjevanja in gibanja s poudarkom na 
planinskem pohodništvu in produktu "nordic walking" 
(o katerem smo pisali v prejšnji številki Tur!zma). 
Celoten program je vklju čeval tudi dnevno svetovanje in 
preverjanje rezultatov. 
Ker gre za produkt, ki lahko izredno poveča 
zasedenost hotelov ne le v zimski sezoni, ampak tudi v 
ostalih letnih časih, projekt podpira tako avstrijsko 
ministrstvo za gospodarstvo kot tudi Osterreich 
Werbung (Avstrijska nacionalna turistična organizacija), 
Tirolska turistična promocija in Vlada dežele Vorarlberg. 
V naslednjih letih želijo v to akcijo vkl j učiti tudi druge 
gorske kraje v Avstriji . S tem namenom so ustanovili 
novo delovno skupino "Alpine Wellness", v kateri je 
zastopanih šest avstrijskih alpskih zveznih dežel. 
Kongres zveze avstrijskih 
hotelirjev januarja 2003 
Avstrijska zveza hotelirjev OHV (Osterreichische 
Hoteliervereinigung) si je za svoj naslednji kongres in 
hkrati 50 letnico združenja zadala visok cilj - vzpostaviti 
platformo za dialog s Slovenijo in ostalimi kandidatkami 
za članstvo v Evropski uniji. 
Celoten kongres bo torej v znamenju razš iritve EU. 
Avstrija je v primerjavi z drugimi članicami EU še posebej 
zainteresirana za dobre kontakte s kandidatkami, ki so 
večinoma njene sosede. Bližina Slovenija omogoča nove 
in še boljše sodelovanje kot doslej, kar tudi že lijo po 
besedah Elfrieda Krempla, generalnega sekretarja zveze 
povedati udeležencem kongresa. 
Kon gres bo potekal od 12. do 15. januarj a 2003 v 
cesa rski rezidenci Hofburg na Dunaju , pokril pa bo 
ra zli č n e te me, ki za deva jo hotelirstvo, poleg tega pa 
že lijo organiza torji udeležence m po leg preto ka znanja 
o mogo č iti t udi poslovne kontakte. Se po sebej si 
prizadevajo za dober odziv iz Slovenije. Vseka kor je to 
za slovenske hoteli rje o dli č n a priložnost za pogled od 
zu naj in navzven. 
Dodatne info rmacije na in fo@oehv.at,www.oehv.at in 
na telefonu 00431 533 09 52 (E. Krempl, generalni 
sekretar) . 
Pripravil:Jan Ciglenečki, direktor turističnega 
predstavništva STO na D1maj1t 
info@slovenia-tourism.at +-
Pa kaj? Še vedno je Swissair! 
Saga nekdanjega švicarskega 
velikana 
Tako pravi tistih 5.000 de lavcev v ša li svojemu 
novemu (staremu) delodajalcu - leta lski družbi 
SWISS Air I nternational. Pa ne drži č i sto, ka jt i to ni 
več ponosni Swissa ir, ki je samo v Švici zaposloval 
9.000 de lavcev in ki je za pu stil za 10 milij ard evrov 
globoko luknjo. Tud i ni več tisti Swissair, ki je lete l 
domala na vse kontinente (razen v Avstra li jo) in ki je 
z belim križem na rdečem repu ši ril švicarsko 
prisotnost po vsem svetu. Na pa rk i r i šču blizu novega 
Midfie ld terminala na zuriškem leta li šču, ki je že 
davno nared, pa prav zaradi Swissa irove zgodbe še 
ni v pogonu, stoj i še zmeraj kakih 20 leta l, ki so jim 
pred kratkim prekri li rdeče repe z be lim križem, da 
ne bi bilo sramote. 
2. oktobra ob 15.30 je mini lo natanko leto dni, ko je 
vnaprej bogato p lačan i sanator Mario Co rti 
(pokasi ral je več kot 5 mil ijonov frankov) ukaza l 
prizemljiti celotno Swissairovo floto (74 letal). To je 
bil gromozanski šok za ponosno in bogato deže-
lo, saj se je zlomil eden od njenih 
najprestižnejših simbo lov. Ko 
so pričeli na dan prihajati 
podatki, pa je bilo km alu 
jasno, da se je zgodil največji 
ste čaj v zgodovini alpske konfederaci-
je in da so Bruggisser & Co. v pičlih petih letih uspeli 
napraviti luknjo globoko 15 milijard frankov. 
Nakupi v Belgiji (Sabena) in Franciji (AOM, Air 
Liberte, Air Litoral) in cel kup drugih slabih poslovnih 
odloč itev ter partnerstva (code-sharing) z drugo in 
tretjerazrednimi prevozniki (TAP, Turkish Airlines .... ) 
so enega najboljših letalskih prevoznikov na svetu v 
zelo kratkem času dobesedno sesuli. Svoje so 
prispevali tudi zaposleni sami, zlast i pi loti, ki so 
odleteli svojih 600 ur na leto za bajno p lačo 250.000 
frankov, pa še vse socia lne dajatve jim je p lačala 
firma. 
Flota je osta la na tleh dva dni, potlej pa so, da 
upn iki po svetu ne bi enostavno zap lenili leta l, 
prenes li dejavnost pod okril je sestrskega 
CROSSAIR-a iz Basela, regionalnega prevoznika, ki je 
uspešno vodil njegov ustanovitelj Moritz Sutter. 
Iz Swissairove flote so pobra li t isto, ka r se je 
sp lačalo, ostanek, kakor tudi številne sestrske firme 
pa so prepustili steačajnem u upravitelju, ki jih že vse 
leto po malem prodaja, da bi izp lačal prioritetne 
terjatve. Hand lig družbo Swissport so kupili Britanci 
(Candover) informatiko (Atraxis) je prevzel ameriški 
EDS, oskrbova lca leta l Gate Gourmet pa je kupila 
Texas Pacific Group. 
V igro so sta se hitro (pa vseeno prepočasi) vk ljuč il i 
obe največj i banki UBS in (red it Suisse in odkupili 
Crossairove de lnice, dobri 2 milijardi frankov pa so 
pri speva li davkoplačevalci, saj se je država odločila 
podpreti prestižni projekt in spravit i v zrak novega 
prevoznika z belim križem na repu. 
Pod taktirko mladih šefov iz Basela se je tako rodil 
novi SWI SS Ai rlines lnternational, starega Moritza 
Sutte rja so na sku pšč ini de l niča rjev s patet i čn i m 
slovesom izkrca li s ko man dnega mostu in objavili 
čaro bn o fo rmulo novega švicarskega letalskega 
pod jetja 26 + 26. To pomeni, da je regionalni 
prevoznik Crossair, ki ima prek 70 leta l manjših 
ka pacitet Uumboline in Saab 2000, ki ga zdaj 
zamenjuje z brazilskim reaktivcem Embrae r 145) 
prevzel še 52 Swissarovih letal (70 % flote) in sicer 26 
sredn jeprogašev (v glavnem A-320, A-321 in 
A-319) te r 26 prekoocenskih plovil (MD 11, A-330), s 
katerimi so že leli ohrani ti sicer precej okleščene 
povezave z drugimi kontinenti. Na krmilo nove družbe 
so postavili mladega, s i mpat i č nega bivšega pilota -
Andre Dose se imenuje, komaj nekaj let nazaj je še 
opraševal polja z malimi letalci v južnem delu ZDA. 
Kako rkoli že, Swiss je letos spomlad i tudi uradno 
poletel, beli križ na repu je postal nekoliko tanjši, pa 
tudi napis na trupu je kra jši in manjši. Polletna 
izguba je bila nekaj več kot 400 mil ijonov švicarski h 
frankov, manj kot predvideva poslovn i načrt, so 
povedali na t iskovki, do konca leta pa se bo vrtel tam 
oko li milijarde. Ve liko poznava lcev meni, da je 
projekt, ki so mu neka j časa pravi li tudi feniks, 
propadel in da je flota 134 letal za Švico še vedno pre-
veli ka (za primerja_vo - desetkrat večja Nemčija ima 
70 long-haul letal, Svica pa 26). 
Swissairov grounding je močno zamajal tudi zuriško 
l eta li šče, ki je sredi največj e na ložbe v zgodovini - za 
2,3 mil ijarde frankov so zače li tako imenovano 5. 
etapo izgradnje in so že dokonča l i nov terminal - mid-
field, ki če pi sredi l eta lišča podobno kot prizemljena 
letala brez de la, zdaj končujejo tretjo garažno hišo, 
check- in halo na železniški postaji in "air side 
ce nter" . V zadnjem letu se je kljub temu, da so v 
prazen prostor z veseljem prileteli konkurenti, 
posebej Lufthansa, število potnikov zmanjšalo za 22 
%, število pristankov za 13,6 % in delež tranzitnih pot-
nikov je nazadoval s 45 na 38 %. Tu leži k ljuč vseh 
težav, povezanih s katastrofo Swissaira, kajti letališče 
Kloten je cvetelo prav na račun njegovih odličnih 
povezav po vsem svetu - tako dobrih, da so jih na 
veliko koristili tudi slovenski popotniki. 
Lu fhansa, BA, AA, Delta in ostalih 
prevozn ikov zuriško letališče kot "hub" 
ne zanima, zanimajo jih samo potniki, 
ki jih bodo prek svojih domačih 
letališče odpeljali naprej. Nemci 
so jo Švicarjem 
še dodatno zagodli, saj so odpovedal i 
meddržavni sporazum o zračnem prostoru in bodo 
27. oktobra uvedli močne restrikcije nad južnone-
mškim zračnim prostorom. Čezenj je šlonamreč 80 % 
vseh letal, ki so pristajala v ZUrichu, odslej pa bodo 
morali to početi z južne, veliko nerodnejše strani. 
Nerodne tud i zato, ker bodo ves hrup, ki je doslej 
o rečeval Schwarzwald kasirali najbogatejši prebivalci 
ZUricha in okolice, tisti s tako imenovane "zlate obale" 
ob zuriškem jezeru. In se še temu primerno že zlobi rali 
v močno opozicijo. 
Skratka, letalskemu prometu, Swissu in letališču, ki 
si je pred letom nadelo ime UNIQUE (zgodilo se je že, 
da je taksist potnika, ki se je želel na "junik" 
hotel odpeljati kar v "mjunik" - MUnchen), kaže hudo 
slabo in tudi oba šarmanta in prepričljiva CEO-ja 
Fe lder (Un ique) in Dose (Swiss) bosta po vsej 
verjetnosti hitro posivela. Vendar ne gre pozabiti, da 
je Švica bogata država in da je že tam daljnega leta 
1950 kupila takratnemu Swissairu dva DC-6, da je 
ostal konkurenčen na transatlantskih letih. 
če bo treba, bo vlada prav gotovo spet razvezala 
vrečo, toda nekdanje veličine pod imenom SWISSAIR 
ne bo niko li več obudila od mrtvih . 
ripravil: Zvone Petek, 
odja informativnega urada STO v Ziiricbt1 
adrla.slo@blt1ewin.ch +-
,,.. -.\~~.-
Efurbo ews-na~'~ · 
kratko 
Španci se borijo za ameriške t uriste· Španska vlada 
akti vno de la na d o l goro č ni prom oc ij ski kampanji, ki bi 
naj za ustavila padanje prihodov turistov iz ZDA. Kot je 
ameri škim TO in TA v New Yorku povedal španski 
državni sekretar za trgovino in turizem Ju an Coste , so v 
letošn jih osmih mesecih v Španiji za beleži li le 630.000 
prihodov Američa nov , do konca leta pa bi naj število ne 
preseglo milij ona (v letu 2001 jih je bilo 1,2 milijona) . 
Turi st i č no ministrstvo bo zato za ameriški trg namenilo 
dodatnih 5 milijonov evrov. Poudarek ne bo zgolj na 
sezonskem turizmu, temveč tudi na tematskih oddihih. 
Na Irsko nič več s Thomasom Cookom - Thomas Cook 
je oznanil, da bo iz svojih programov i zk lju č il posebno 
izd ajo brošure za Irsko, s poj asnilom, da se bo zaradi 
majhnega obsega poslovanja z Irsko bolj aktivno 
posvet il svojim glavnim destin acij am. Nekateri viri si 
sicer to njegovo potezo pojasnjujejo kot posledica tega, 
da so jih izri nili uspešnejši tekmeci , z močnimi programi 
Irske, kot sta Trave lscene (ki je lani prid obil blagovno 
znamko Drive lrelan d) in Cresta. 
Kako razjeziti potovalnega agenta - Uporabite internet 
in si do minutke n atačno splanirajte svoje potova nje, od 
ce ne leta lske ka rte pa do veli kosti hotelske sobe. Potem 
pok li č i te svojega loka lnega potova lnega agenta in ga 
prosite, da vam potrdi vse vaše n ač rte, pri čemer pazite, 
da bo pri še l do enakih rezultatov. To je vse bolj rea lnost 
današnjega časa . Stranke, ki so nekdaj za naša le na 
n ačrtova ln e sp osobnosti agentov, se zdaj obračajo na 
inte rn et , a hkrati taisti kljub te mu še bolj za upajo 
agentu, da le-ta zak lju č i pose l. Age nti morajo tako vse 
dvojno preverjat i - pogosto pa ostanejo brez provizije. 
Kitajska prehitela Veliko Britanijo in Nemčijo - Kitajska 
je bila v letu 2001 po številu mednarodnih prekoocean-
skih prihodih peta na svetu (33, 2 milijonov ali 6,2 
od stotni porast glede na leto 2000). Devizni priliv iz lj:· 
naslova mednarodnega turizma je dosege l 17,8 milijard .. ( 
USD, kar pom eni 9,7 od stotni porast. Kita jska je t ako Xi 
prv i č v zgodovini preh itela Ve li ko Britan ij o in Nem č ij o . t· 
Poleg tega domač i turizem od sredine osemdesetih 1 · 
ohranja svojo pozici jo - lani jih je po Kitajskem potova lo ~. 
784 milijon ov ali 5,3 % več kot leta 2000, ki so v 
tu ri st i č n o blaga jno prispeva li 42,4 milij arde USD (+10,9 
%). Hkrat i je pomemben napredek storil kitajski inicia-
tivni turizem. V svet se je poda lo 12,13 milijonov Kita jcev 
ali sko raj 16 % več kot leto prej. Po napovedih WTO bi 
naj Kita jska do leta 2020 posta la svetovna dest inacija 
številka ena in čet rti n ajvečj i emitivn i trg. 
Velika Britanija najdražja - Po podatkih iz raziskave o 
primerjavi cen med evropskimi državami, ki jo je opravil 
Price runn er.com, ve lja Ve lika Bri tani ja za najdražjo v 
Evropski uniji. Med 16. in 22 . septembro m so primerjali 
cene 12 produktov in sicer hrano, časo pi se, bencin in 
vstopnice za kin o v 13 državah, č la ni ca h in n eč l a ni ca h 
EU . Med neč l a nci a mi je bila najdražja Norveška (cene 12 
produktov so znaša le 43,71 EUR), najce nejša pa je bila 
Portugalska (17,89 EU R). Med EU č l a ni ca mi je vodila VB 
s 37,76 EU R, kar pomeni kar 110 % več kot na Portu-
ga lskem in 35 % več kot v Franci ji. 
Britanci postajajo vse bolj drzni pri izbiri destinacij - Po 
izs ledkih raziskave NatWest Trave ! Se rvices si Britanci 
vse bolj širij o svoje horizone. Analizirali so ko li č in e tujih 
va lut , ki so bile n aroče n e v njihovih enota h v za dnjih 
nekaj poletjih in jih primerjali z letošnjim letom. Največji 
porast so za beleži li pri malezij skem dolarju (porast za 
1173 %), sledil mu je sosednji singapurski dolar (+ 743 
%), po lj ski zlot(+ 249 %), nato pa malteški funt (+ 113 
%). Japonski jen je zabeležil+ 111 %, v ve liki meri za radi 
sogostiteljstva letošnjega svetovnega nogometn ega pr-
venstva. Seveda pa je bilo, nepresenetljivo, povpraše- · 
vanje n ajveč j e po evri h. Ugotavljali so, da Bri ta nci v 
primeru evra vzamejo precej več rezerve, kot bi to storili 
na primer v pri meru fraka ali pesete, saj je to skupna 
va luta številnih atraktivnih evropskih destinacij. 
·~- \ .. ,. 1 
/J(" 
' 1 
l
. # :,. 
i,', 
1 'J..,: ,:,,. . 
, ... 
.'; 
·'· •,'• ·,·. 
f°.' 
·· ... .. '(· •". 
;. ;.. • 
Prijatelji, Poroke 
Seks: ::::;~greb ter 
Rok V. Klančnik, rkla11č11ik@worltl-touris111.org +-
Včasih je bilo preprosto: lastnik hotela je bil tudi direktor, letalske družbe so se 
brigale vsaka sama zase, organizator potovanj je svoje produkte prodajal v 
turističnih agencijah, vse skupaj je bilo domačno in prijetno. 
Pustimo zdaj to, da je bilo pri nas malce drugače, 
kajpak socia li st i čno in samoupravno. Svetovna 
turistična industrija pa je v začetku devetdesetih let 
dojela dejstvo, da se mora prilagoditi novim metodam 
gospodarjenja, če želi ne le preživeti, temveč 
prosperirati (glej prejšnjo številko Tur!zma) in ostati na 
samem vrhu med najbolj prodornimi panogami. Začele 
so nastajati široke povezave, verige, ve li ke ribe so 
zače le žreti majhne in svet se vrti naokrog ter z njim 
denarci. Dogajanja v turizmu so močno soodvisna od 
globalizacije in jo tudi krepko spodbujajo. Pomembno: v 
naslednjem č l anku resnično govorimo o milijardah 
dolarjev in milijonih potnikov. Ne, nisem se zmotil. 
Hoteli: večina je še vedno 
neodvisnih 
Res je čudno in prav nekulturno, da se število postelj v 
slovenskih hotelih zmanjšuje, namesto da bi bilo 
obratno. V svetu je pesem čisto drugačna. 
V obdobju med 1980 in 1998 letih se je število 
hotelskih postelj v svetu dvignilo z osem na 15,4 
milijona. Največ jih je kajpak v Evropi (38,5 %), nato 
pa v ZDA (33,5 %) . V devetdesetih letih so največ 
novih hotelov odprli v južni Aziji, kar okrog 70 tisoč, 
45 odstotno rast so zabeležili v vzhodni Aziji in na 
Tihem Oceanu, počasneje gre na Bližnjem Vzhodu, 
sploh pa v Afriki. 
Bistveno vlogo pri vlaganju v hotelsko panogo so 
zlasti v ZDA in Kanad i odigra li tako imenovani 
nepremičninski naložbeni skladi (real estate investment 
trusts, REIT), ta formula pa se je razširila tudi drugam. Ti 
skladi so vnes li bistveno novost - razdelitev vodenja in 
Tabela 1: Petnajst največjih hotelskih verig na svetu 
Rang po št. sob Veriga, sedež, država 
l. Cendant Corp. - Parsipanny, ZDA 
2. Bass Hotels & Resorts - London, VB* 
3. Marriott lntl. -Washington O.C., ZDA 
4. Accor, Evry - Francija 
5. Choice Hotels lntl. - Silver Spring, ZDA 
6. Hilton Hotel Corp. - Beverly Hills, ZDA 
7. Besi Western lntl.** - Phoenix, ZDA 
lastništva hotela, ki je bila tradicionalno združena. 
Včasih so bili lastniki hotelov hotelirji, danes so lastniki, 
direktor pa je nekdo drug, ki je dobro plačan, a tudi 
popolnoma odgovoren za produkt in prodajo. Značilno 
je bilo tudi to, da so zlasti ZDA podpirale de lovanje teh 
skladov z davčnimi olajšavami (kako je že s tem pri 
nas?) . Zlasti zato, ker ti skladi zagotovijo mnogo hitrejšo 
povrnitev invest icije (saj vemo, kajne, da je ta doba pri 
nas pregovorno zelo dolga), so zakon o J-REIT pred 
dvema letoma sprejeli tud i na Japonskem, že prej pa v 
Avstra liji . V Evropi zdaj vse več vzajemnih in tudi 
pokojninskih skladov vlaga v hotelirstvo. Svetovno 
hotelsko industrijo tud i sicer vodi jo Američan i. 
Ve likost hotelske verige ponavadi merimo v števi lu 
hotelskih sob, čeprav bi lahko za merilo vze li tudi 
število hotelov in franšiz. Kar osem od desetih 
največjih podjetij ima sedež v ZDA in več kot 
polovica med petdesetimi jih deluje iz "dežele 
svobodnih in pogumnih", na tem seznamu pa je le 
devet držav. Druga je Velika Britanija, ki gosti sedem 
velikih hote lskih verig, s štirim i sledita Španija in 
Japonska. Podatki bodo nas, Slovence, ki imamo 
vsega skupaj niti 30 tisoč hotelskih postelj, spravili v 
dokajšnjo zadrego. 
Ne, na seznamu prvih 
petdesetih ni slovenskih 
hotelov .•. 
Ja, velike verige se večajo iz leta v leto, neodvisnih 
hotelov je vse manj, čeprav so še vedno krepko v večini. 
Ampak ne, nobena veriga ni popolnoma, horizontalno 
prekri la trga, vedno nekaj manjka (na primer cenejš ih 
Št. sob 
l. 2000 
541.313 
490.531 
390.469 
389.437 
350.351 
317.823 
307.737 
Št. hotelov 
l. 2000 
6455 
3096 
2099 
3488 
4392 
1895 
4065 
Mesto 
po št. hotelov 
5 
6 
4 
2 
7 
3 
8. Starwood Hotels & Resorts Worldwide -White Plains, ZDA 227.042 738 9 
9. Carlson Hospitality Worldwide - Minneapolis, ZDA 129.234 716 10 
10. Hyatt Hotel/Hyatt lnternational - Chicago, ZDA 86.711 201 28 
11. Sol Meli· S.A. - Palma de Mallorca, Španija 82.656 338 14 
12. Hilton lnternational -Watford, Herts, VB 64.647 223 25 
13. Wyndham lntl. - Dallas, ZDA 62.262 242 21 
14. Compass Group (Forte)*** - London, VB 59.928 453 12 
15. SociEtE du Louvre - Pariz, Francija 53.083 868 8 
* - Bass se je lani preimenoval v Six Continents Hotels. Navzoč je na, seveda, šestih celinah, v stotih državah. 
** - Besi Western ni franšizer, kot pomotoma mislimo, temveč je registriran kot neprofitna organizacija, ki skrbi za promocijo 
neodvisnih članov blagovne znamke. 
*** -Compass ni več na tem visokem mestu, ker je lani prodal svoje verige Posthouse, Heritage in Le Meridien. 
., .. ··~-
sob, ali pa luksuznih, kakor vzamemo). Leta 2000 si je 
samo deset največjih hotelskih verig lasti lo kar 3,23 
milijona hotelskih sob. Toda samo 26 odstotkov hotelov 
tržijo pod imenom krovne blagovne znamke. Na 
seznamu niste videli hotelov lntercontinental - ker so 
podružnica verige Bass. Na ta trg je dokaj težko vstopit i, 
a silen razvoj tur izma je omogoči l nastanek tudi 
nekaterih novih verig, na pr imer Dorini in Maritim v 
Nemčiji, Jolly v Ita li ji, Fujita Kanko na Japonskem, 
Scandic na švedskem ... 
Velike transakcije med hotelskimi ver igami so 
poteka le sredi devetdesetih, zda j se je proces malo 
um iril. Zadn ja je bi la Sol Melia, ki je leta 2000 krepko 
vlaga la na Hrvaškem, doma pa kup ila vsepovsod 
navzočo verigo TRYP. Lani so se invest itorji spet malo 
zbudili. Swissote l ni več švicarski, še manj pa, saj vemo 
zakaj - Swissa irovski, temveč singapurski (kup il jih je 
Raffles lntl.). Ne vemo, kaj jim je šin ilo v glavo, a 
Compass je prodal vsako znamko posebej - res lepe 
hotele Heritage je kupil škotski MacDonald Hotels, Bass 
je prevzel Posthouse, Japonci (Nam ura) pa Le Meridien . 
Hilton je kupil Scandica, Starwood pa prestižne hote le 
CIGA, in sicer za več kot milijardo Zelenih . 
Do zanim ivih transakcij pa prihaja tudi vertikalno, saj 
je na primer Cendant vrgel mrežo na GOS (globa lni 
distribucijski sistem) Galileo, za skoraj tri milijarde USD, 
za skoraj milijardo pa še na preosta le deln ice rent-a-
cara Avis. 
še pojasnilo - načini povezovanj hotelov in 
nastajanja ver ig so naslednji: tuje lastn ištvo 
(popolno lastništvo iz tujine, odtekanje denarja ven), 
mešana družba Ooint venture), franšizing (prevzem 
blagovne znamke in njenih kriterijev), vodstvene 
pogodbe (hote l vodijo tujci, a niso lastniki), 
konzorcij i (neodvisnih hotelov, skupna promocija in 
prodaja) in domače lastništvo. Slovenci smo mojstri 
zgo lj pri slednjem. 
GDM - Nastanek ogromnih 
potovalnih sistemov 
Modreci pravijo, da je globa lna distribucijska mreža 
(GDM) organizatorjev potovanj in turističnih agenci j ena 
najbolj konsolidiranih gospodarskih panog. Poglejmo, 
kdo so najpomembnejši akterji. 
Najprej nam pade v oči, da je največji svetovni tour 
operator samo v prodaji (ne v letnem prometu) dosegel 
cifro, ki je nekajkratnih celotnega slovenskega BDP. 
Potem pa vidimo, da je na seznamu kar nekaj evropskih 
firm, kot prva bivši Preussag oziroma TUi, kot se zdaj 
tudi uradno imenuje. Preussag je vstopi l na evropski 
potovalni trg šele leta 1997, ko je kupi l TUi, največjega 
nemškega tour operatorja . Leto kasneje so kupili še 
Thomasa Cooka in Carlson UK, maja 2000 pa so 
pohrustali še največjega britanskega TO Thomsona, ki ga 
v Sloveniji dobro poznamo. Cena je bila dve milijardi 
dolarjev, toda Preussag je bil hkrati primoran "vrniti" 
(prodati) Thomasa Cooka, če ne bi prekršil antimonopol-
ni zakon. V Franciji je Preussag kupil šest odstotkov Nou-
velles Frontieres, kar pa je marca letos naras lo na 34 
odstotkov. Drugi nakupi: Preussag je kupil tudi največje­
ga avstr ij skega TO GTT, v Španiji prevzel nadzor nad 
hotelsko verigo RIU in prodornega TO Viajes Marsans, 
popolnoma prevzel TUi Belgique in vrgel oko na italijans-
ki Alpitour. Februarja lani so se TUi, Maritz Trave! Co 
(ZDA), Internet Trave! Group (Australija), Protravel (Fran-
cija) in Britann ic Trave! (VB) povezali v globalno potoval-
no mrežo: TQ3 Trave! Solutions. 
C&N Touristik je bil ustanovljen leta 1998, ko se je 
nemška firma Karstadt Quelle odločila povezati svojega 
TO (številka dve v Nemčiji) NUR Touristik GmbH z 
Lufthansino čartersko leta lsko družbo Co ndor Flugdienst 
GmbH. C&N ni bil uspešen pri prevzemu Th omsona in 
Airtoursa, za to lažbo pa so kup ili Thomasa Cooka za 885 
milijonov evrov, ker ga je mora l Preussag prodati, če je 
želel posvojiti Thomsona. Lani maja so se tako odločili, da 
na mednarodnem trgu opustijo ime C&N, ker se Thomas 
Cook sliši bo lj čed n o. Anglež Thomas Cook je bil namreč 
prvi resnični organizator skupinskih potovanj. 
še malo o Reweju. Firma ima sedež v Ko lnu in se 
ukvarja predvsem s trgovino . Rewe Touristik je nastal 
šele leta 1999, ko je Rewe kupi l organ izatorja potovanj 
DER za 400 milijonov mark, avgusta 2000 pa so od 
Swissaira, ki se je znašel v težkih škripc ih , prevzeli 51 
. . _,. .. _. 
: . .. - . . -- . 
odstotni delež v LTU (tretji največji TO v Nemčiji). V treh 
letih - od o % deleža na potovalnem trgu do št. 3 med 
nemškimi TO. Ko rečete Club MediterrannEe, rečete 
Rewe. Ko bo (če bi) Mercator od Autocommerca kup il 
Globtour, bo postal drugi največji slovenski TO, nekaj 
hotelov pa tako ali tako že ima. Vidite - to je to. 
In še o Airtours: Airtours je vodilna firma pri prodaji all-
inclusive paketnih aranžmajev in je v zadnjih letih prevzel 
celo vrsto firm: leta 1998 So odstotkov v družbi Sun, vložil 
gomilo novcev v FTI (Frosch Tourist ik) in 
prevzel Costa Paquet (Italijani), skupaj s Carnivalom. 
Kupil je tudi Direct Holiday, leta 2000 polovico španske 
hotelske verige Hotetur in ameriškega TO TSI (Trave! Ser-
vices I ntl.). 
O American Express, Carlson Wagonlit Trave! in 
Rider-BTI Trave!, pa mogoče še o Japoncih Qapan Trave! 
Bureau, ustanovljen 1912) pa kdaj drugič. Prav tako o 
elektronskih turističnih agencijah (internet), ki so 
zgodba zase. 
Hja ... kaj pa majhni, tako imenovani neodvisni tour op-
eratorji? Tem preostaja - ne boj, mesarsko klanje za 
preživetje na trgu, ki ga obvladujejo veliki sistemi in ples 
na glasbo AmExa, JTB, Thomasa Cooka in drugih big ban-
dov. 
Na Kitajskem je bilo mogoče leta 1995 kupiti 
potovanje v enajstih turističnih agencijah. Leta 1997 
jih je bilo 110, leta 1999 pa že 2136. Danes jih je že 
mnogo mnogo več ... WTO ima naslednjo generalno 
skupščino - uganili ste! - , v Pekingu. 
Letalska industrija: od 
sramežljivih poskusov do 
superpovezav 
Bi si še predlani drznili pomisliti, da bi Adria Airways 
lahko odprla redno linijo med Frankfurtom in Dunajem? 
Verjetno ne, saj najprej ne bi niti vedeli, čemu naj bi to 
sploh služilo . Toda ta linija, navzlic Lufthansi in Austrian 
Airlines, ki sta v omenjenih mestih doma, obstaja in celo 
prinaša nekaj dobička. Adria je pač izkoristila 
deregulacijo zračnega prometa in sprejela nova pravila 
(mednarodne turistične) igre. 
Vse skupaj se je začelo s pojavom letalskih središč 
(bolj znana so pod anglizmom "hub"), ki so začela 
servisirati milijone potnikov iz manjših emitivnih trgov, 
kot je na primer Slovenija. Ta nima dovolj potnikov, da 
bi dobičkonosno vzdrževala, denimo linijo Ljubljana -
New York, pa tudi letal za tako pot nima. Zato potniki iz 
Slovenije v Ameriko potujejo preko Frankfurta ali 
Dunaja, ki sta torej "središči". Ljubljansko letališče na 
primer lahko igra vlogo "huba" za potnike dlje na 
Balkan. 
Deregulacija je sploh povečala vlogo letalskih središč, 
saj je šlo za mednarodno pravno preureditev, ki je 
preprosto gledano omogočila, da letalske družbe lahko 
letijo kjer in kamor koli , ne le iz rodne grude nekam 
drugam in nazaj. Sredi devetdesetih je bilo tako prav 
neprijetno potovati na londonski Heathrow, 
amsterdamski Schiphol, pa moskovski Šeremetjevo, saj 
jih prav neznosno dograjujejo, da bi uspeli ustreči 
željam in potrebam vse večjega števila potnikov. A 
največja letališča so kajpak v ZDA. Poglejmo seznam 
najbolj obremenjenih letališč: 
Tabela 3: Najbolj obremenjena letališča 
št. Letališče Skupno št. 
potnikov /2000 
v milijonih 
1 Atlanta 80,1 
2 Chicago 72,1 
3 Los Angeles 68,4 
4 London (LHR) 64,6 
5 Dallas/Ft Worth 60,6 
6 Tokio 56,4 
7 Frankfurt 49,3 
8 Pariz 48,2 
9 San Francisco 41,1 
10 Amsterdam 39,8 
Vir: WTO 2002 
Tabela 2: Najpomembnejši akterji v globalni distribucijski mreži TO in TA 
rang Podjetje in sedež Prodaja v mlrd. USD, 
samo potovanja 
1. Carlson Companies (ZDA) 31,4 
2. American Express (ZDA) 17,4 
3. Japan Trave! Bureau Qaponska) 14 
4. Preussag (od poletja 2002 samo "TUi", Nemčija) 9,3 
5. Airtours (Velika Britanija) 6,5 
6. Accor (Francija) 6,2 
7. C&N Touristik (Condor in Neckermann,Nemčija) 4,2 
8. Rewe Touristik (Nemčija) 3,7 
9. First Choice (Velika Britanija) 2,7 
10. Groupe Kuoni (Švica) 2,5 
Vir: WTO, 2002 
Tabela 4: Pet največjih letalskih povezav (stanje avgust 2001): 
Ime in leto nastanka Člani 
Star Alliance Maj 1997 Air Canada, Air New Zealand, ANA Qap.), 
Ansett Australia, Austrian, Lufthansa, 
Oneworld Februar 1999 
Wings 1993 
Qualiflyer Marec 1998 
SkyTeam Junij 2000 
Vir: WTO 2002 
British Midland, Thai, Tyrolean, United, Varig 
Aer Lingus, American, British Airways, 
Cathay Pacific, Finnair, lberia, Lanchile, Qantas 
KLM, Northeast, Continental 
Air Europe, Air Lib, Air Littoral, TAP Portugal, 
Crossair, LOT Polish, PGA Portugal, Sabena, 
Swissair, Turkish, Volare Airlines 
Air France, Aeromexico, Delta, Korean, 
ČSA Czech, Alitalia 
št. 
dest. 
894 
565 
480 
332 
472 
Delež potovanj v 
celotnem poslovanju 
Verjetno 100 
79 
100 
48 
100 
94 
100 
100 
100 
100 
št. potnikov Kum. v 
vmio. prodaji, 1999 
leta 2002 -v mlrd. USD 
317,6 82,2 
209 51 
N/A 26,7 
Več kot 53 17,5 
177 30,4 
Med prvimi petdesetimi je še mnogo ameriških letališč, 
Las Vegas je kar na dvanajstem mestu, Madrid je na 21., 
MOnchen na 37., Milano na 45. mestu, petdeseta pa je 
Barcelona. Ne, Ljubljane ni na seznamu. 
V letalski industriji obstajata dve vrsti povezav: 
enakopravne in nesorazmerne. Pri slednjih gre za 
nižjo obliko sodelovanja med letalskimi družbami v 
obliki raznih pogodb o sodelovanju pri trženju, pro-
mociji, delitvi "frequent flyer" programov in podob-
no. Enakopravne (ekvivalentne) pa so strateške 
povezave in predvidevajo višjo raven vplivanja na 
skupno poslovanje, torej partnerji drug drugemu 
lahko gledajo v lonec, kaj se v njem kuha. 
Sodelovanje poteka na področjih oblikovanja cen, 
standardizacije opreme, storitev in dobav, razvoj 
skupne blagovne znamke in podobno. Najbolj znana 
povezava je tako imenovan code sharing (delitev kode 
za letalsko linijo), ki pomenijo kar 70 odstotkov vsega 
sodelovanja letalskih družb. Code sharing zagotavlja 
popolno neodvisnost letalske družbe od druge, po 
domače povedano pa pomeni, da letalska družba (npr. 
Adria) zakupi blok sedežev na poletu druge družbe (npr. 
Lufthanse) in jih prodaja kot svoje. S tem te družbe 
prihranijo veliko denarja. Seznam možnih sodelovanj v 
civilnem letalstvu je predolg za ta članek, zato raje 
poglejmo, katere so največje povezave letalskih družb 
na svetu. Nastale so tako, da se je med kakšno veliko 
evropsko in ameriško letalsko družbo vnela ljubezen 
(saj letalski promet med celinama predstavlja kar 54 
odstotkov vsega civilnega letalstva), sčasoma pa sta 
začeli flirtati tudi s kakšno azijsko, latinsko ameriško .. . 
naposled pa pride do skupinskega ... , no - skupnega 
delovanja na svetovnem trgu. Ne, Adrie ni v naslednji 
tabeli. 
Letalske družbe, ki so se znašle v skupnem okencu, 
zdaj torej ne tekmujejo več med seboj, temveč skupaj 
proti drugim alijansam. Da bi bile v tem čim bolj 
uspešne, se je Star Alliance povezala celo s Francoskimi 
železnicami (SNCF), torej z letalsko karto lahko potujete 
tudi s hitrim vlakom od Pariza do Lyona. 
Če sklenemo •.• 
Tako kot je v petdesetih letih prejšnjega stoletja po i~ 
svetu začela pohod industrija t.i . hitre prehrane in so \ 1, 
hamburgerji postali majhni, povprečnega okusa, a hudo ?·t 
množično živilo, se je skomercializiral in sčasoma postal ~ • 
nadvse množično početje tudi turizem. Le s to razliko, ·'· 
da v turizmu uspe tisti, ki ponudi kakovosten produkt za 
primerno ceno ter ga začini z obilo domišljije. Prostora 
za nove je še veliko, tudi generični trgi se še širijo in 
odpirajo se nova povpraševanja. Težko je, res. A dela in 
plačila je v svetovnem turizmu dovolj za vsakogar, ki se 
ga ne otepa. Upanja je torej obilo. 
-~ 
~-
STATISTIKA TRGA KONGRESNIH PRIREDITEV 
~ 
300 milijard evrov vreden trg - globalno in lokalno 
Še nekaj zanimivih trendov po statistiki ICCA 
Tudi v statistiki ICCA za leto 2001 Evropa zaseda vodilno 
mesto po številu kongresnih prireditev (57 %, sledi 
Azija s 17 %, Severna Amerika z 10 %, Južna Amerika s 7 
%, Avstralija/Pacifik s 6 %, Afrika s 3 %) . . 
Tatjana Radovič, tatja11a.ratlovic@ljublja11a-to11rism.si + 
V uvod tokratne tematike želim najprej poudariti svež podatek, ki opredeljuje 
vrednost trga kongresnih prireditev (MICE) v svetovnem merilu: ta po oceni znaša kar 
300 milijard evrov. Kljub temu, da je nizanje statističnih podatkov na prvi pogled morda 
suhoparno, pa nam lahko pomaga ugotoviti, kje se realno nahajamo (ovrednotenje 
moči produkta), kdo so naši najtesnejši konkurenti in kam želimo naprej. 
Med zaključki je tudi zanimiv podatek o številu 
udeležencev, ki potrjuje trende preteklih Let: največ je 
bilo prireditev v razredu 250 do 500 udeležencev in t.i. 
"malih srečanj" z do 250 udeležencev. Samo 8 % vseh 
prireditev je imelo več kot 2.000 udeležencev. 
Zmanjšuje se razlika pri izbiri kongresnih lokacij, kjer je 
bila najvidnejša tekmovalnost med kongresnimi centri 
in konferenčnimi hoteli. Približno polovica naročnikov je 
razmišljala o obeh opcijah, pri čemer je rahlo prevladala 
izbira hotelov v primeru srečanj z do 400 udeležencev, 
pri večjih prireditvah pa so imeli prednost kongresni 
centri. Pri s oraj tretjini vseli ogodkov so narocniki ok-
levali med izbiro konferenčnih hotelov in fakultetnih 
dvoran, kjer so slednje v praksi imele manjšo realizacijo. 
Sezonska razporeditev je kar stalnica: september ostaja 
najbolj priljubljen mesec, po vrsti pa mu sledijo junij, 
maj, julij in oktober. Povprečno trajanje v analizo zajetih 
kongresnih prireditev je 4,4 dni. Medicinski kongresi 
predstavljajo 28 % vseh evidentiranih srečanj; 
znanstveni kongresi v splošnem merilu ostajajo na 
vodilnem mestu, sledijo pa srečanja s področja 
tehnologije in industrije. 
Z mednarodno statistiko kongresnih prireditev se, poleg 
drugih dejavnosti, že vrsto let ukvarjata dve združenji, 
UIA (Union of lnternational Associations) ter ICCA 
(lnternational Congress and Convention Association). Pa 
si poglejmo nekaj najnovejših številk in trendov na tem 
trgu. 
Statistika po U IA 
UIA, ustanovljena leta 1910, razpolaga s podatkovno 
bazo preko 40.000 mednarodnih združenj in teles, ki so 
predvsem dragocena osnova za tržne raziskave in 
pridobivanje podatkov o potencialnih naročnikih, zad-
njih 50 let pa se sistematično ukvarja z analizo teh po-
datkov in pripravo statistike mednarodnih srečanj za 
predhodno leto, glavni vir informacij pa so sama med-
narodna združenja. Kljub temu, da rezultati ne zajemajo 
vseh dogodkov v celoti, je nedvomna zasluga UIA prav 
to, da je vzpostavila pregled skozi pretekla desetletja z 
uporabo istih virov podatkov, kakor tudi konsistentnih 
metod in kriterijev. 
Osnova za izdelavo letne statistike je definicija "med-
narodnih srečanj", kot jo podaja UIA. Ta upošteva le 
srečanja, ki jih organizirajo ali sponzorirajo mednarodna 
nevladna in vladna združenja, ter nacionalne organizaci-
je in nacionalne izpostave mednarodnih združenj, v 
kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje: 
- Minimalno število udeležencev: 300; 
· Minimalno število tujih udeležencev: 40 %; 
- Minimalno število narodnosti: 5; 
- Minimalno trajanje : 3 dni. 
Statistika UIA pa iz evidence izključuje nacionalne 
kongrese, srečanja verske, didaktične, politične, komer-
cialne ali športne narave, kakor tudi prireditve s strogo 
omejeno udeležbo (strokovne komisije in telesa npr. 
mednarodnih vladnih organizacij) ter srečanja poslovno-
gospodarskega značaja (corporate) in motivacijska po-
tovanja. 
Iz statističnih podatkov UIA za leto 2001 lahko 
izluščimo nekaj zanimivosti: 
V primerjavi z letom 2000 je število mednarodnih 
kongresnih prireditev padlo za 1,8 %. Tu je vidna 
posledica tragičnih dogodkov 11. septembra, saj so 
številke zdrsnile navzdol posebej v Severni in Južni 
Ameriki (- 6,9 %), Aziji (- 4,0 %), Avstralaziji/Pacifiku ( 
- 7,9 %) , medtem ko sta Afrika in Evropa izkazali rast 
( + 3,7 % in 0,7 %) dogodkov. Med destinacijami, po 
katerih je več povpraševanja, so tudi vzhodno-
evropske države, vključno z Rusijo, oz. tiste, ki so v 
procesu vključevanja v EU. 
Evropa je še vedno vodilna celina oz. geografska regi-
ja po številu prireditev (57,7 % v svetovnem merilu), 
sledijo pa ji Amerika z 21,1 % (od tega ZDA 61 % in 
Kanada 10,6 % od celote), Azija z 12,8 %, Afrika z 4,3 
% in Avstralazija/Pacifik z 4,1 %. 
V spisku vodilnih držav, kjer so navedene tiste z naj-
manj 50 mednarodnih srečanj, jih je naštetih 36, od 
tega kar 20 evropskih. V tem pregledu so najvišje 
uvrščene ZDA (1.195 srečanj), sledijo pa Velika Bri-
tanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Belgija, Avs-
tralija, Nizozemska, Švica in Avstrija (med 615 do 231 
srečanj). V tej "top listi" je najnižje uvrščena evropska 
država Irska, s 64 mednarodnimi kongresi. 
In kaj pove statistika UIA za leto 2001 o Sloveniji? 
Skupno število mednarodnih kongresnih prireditev se je 
povzpelo na 39, od katerih jih je bilo 19 v Ljubljani. S tem 
je Ljubljana le za las zgrešila vstop na top listo mednariqd; 
nih kongresnih mest, kamor so bila uvrščena tista ~naj-
manj 20 prireditvami (vodilni je Pariz z 229 srečanji). 
Kje pa najdemo Slovenijo v statistiki ICCA? 
V tabeli, ki navaja število kongresnih prireditev po 
državah v obdobju 1999 - 2003, je Slovenija v sve 
tovnem merilu uvrščena na 12. mesto, Ljubljana pa se 
naH j nf. s1iisk.u 50 "top destin «ij" v letu 2001 na 49. 
mestu takoj za Adela;ido, Washingtonom, Goteborgom, 
Hong Kengom in pred Reykjavikom ter Torontom. 
V svetovnem merilu je med 25 najvišje uvrščenimi 
državami 17 evropskih, medtem ko je v pregledu 50 
"naj-mest" 26 iz stare celine; med njimi je v absolutnem 
mer.ilu vodilna Barcelona, v skupino prvih 10 pa se 
U!lrščajo e Kopenhagen, Pariz, Berlin, Dunaj, Amster 
člam in Lizbona. 
V "tolažbo" naj navedem nekaj destinacij, ki so imela 
med 20 in 25 mednarodnih kongresnih prireditev, iz Zakal sploh spremljati statistiko kongresnih 
česar je razvidno, da e slovenska prestolnica d "i kar prireditev 
eminentne družbe (Mexico City, Salzburg, ZagrJ!D - 25; 
Durban, Manila, Antwerpen, Sankt Petersburg, Bir.ming• Tuula-Uildberg, sedanja predsednica ICCA in direktori 
ca Finskega kongresnega urada (do lani Helsinki Finlan 
ham . 23; Miami, Nica, Milano, Den Haag, Porto - 22; Ot• Con~l!ntion Bureau) je ena od prvih, ki se je v lastni des 
tawa, Bonn, Valencia, Osaka, Gčiteborg- 21). 
Slovenija se s pozitivno oceno pojavlja še v dveh tinaciji že 20 let nazaj začela "boriti" z letno statistik 
razpredelnicah: ena predstavlja države, ki so i ele kongresnih prireditev. Poleg tega vsaka tri leta, s po 
skupno najmanj 10 mednarodnih kongresov m hlfrati močjo podrobnih vprašalnikov, izvajajo raziskavo me 
več kot 10 mednarodn ih kongresov na milijon . rebival- udeleženci mednarodnih kongresov. 
cev. Med navedenimi !ilobitniki "zlatih medalj" se naša Naj P.OV:llarnem r,ijene besede, zakaj so se sistematičn 
drž uvršča na 13. mesto v svetovnem meril4...i.9.!!1Yu..· r,g.._ 10 ·u (e naloge: 
Švedsko in pred Nizozemsko ter Irsko. Da"Si-po~ilje, 
da izmerijo rezultate, 
Druga tabela predstavlja "tigre desetletja", oz. države, dq,,izvajajo analizo kakovosti storitev, 
ki so v preteklem desetletju imele vsaj 50 % rast števila da zagotovijo financiranje in podporo (političnih) od-
mednarodnih kongresnih prireditev - Slovenija je tu ločevalcev in 
imela+ 95 %, kar potrjuje dejstvo, da si je naša država 
končno opomogla po velikem izpadu kongresov, ki smo morda iz idealističnih razlogov: da bi nekega dne 
jih zaznali v prvih letih po osamosvojitvi. lahko pomagali opredeliti resnično vrednost svetovne 
kongresne industrije! 
Statistika po ICCA 
Statistiko mednarodnih kongresnih prireditev pa od leta 
1972 spremlja tudi ICCA, ki je sicer najbolj globalno 
združenje v kongresni industriji, s člani v 80 državah. Sta-
tistika ICCA obravnava srečanja strokovnih in znanstvenih 
združenj, ob upoštevanju naslednjih pogojev: 
Minimalno število udeležencev: 50; 
- Organizacija dogodkov mora potekati na stalni osnovi 
(letna, bienalna ... ; enkratni dogodki so izključeni); 
- Rotacija med najmanj 4 državami. 
ICCA je v 30 letih ustvarila zavidljiv pregled preteklih in 
bodočih kongresnih prireditev, z navedbo destinacij, 
ključnih kontaktov naročnikov, specifičnih informacij o 
pogodbenih izvajalcih in o številu udeležencev. Podlaga 
za analizo so podatki o 5.114 mednarodnih združenjih v 
bazi ICCA, od katerih jih ima sedež v Evropi kar 66 % . 
Ker se srečanja mednarodnih združenj praviloma ne 
vrnejo v isto destinacijo vsaj 10 let, je zgodovina teh 
prireditev zelo pomembna za realno oceno možnosti 
tistim, ki nameravajo kandidirati za določen kongres. 
Za konec pa še apel vsem sooblikovalcem 
slovenskega M.I.C.E trga 
Odbor za kongresno dejavnost pri Združenju za tur-
izem in gostinstvo GZS si zadnji dve leti prizadeva vz-
postaviti pregled kongresnih prireditev v Sloveniji, tako 
nacionalnih, nacionalnih z mednarodno udeležbo in 
mednarodnih. Žal pa pridobivanje podatkov, kljub rela-
tivno enostavnim in enotno zastavljenim kr iterijem zara-
di slabe odzivnosti poteka prepočasi. V tem trenutku še 
niso zbrani dokončni podatki za leto 2001. 
Glavni namen tega prispevka je, da ključne ponudnike 
kongresnih storitev v Sloveniji opozorimo na izjemen 
pomen statistike in na nujnost, da prireditve evidenti-
ramo tud i za to, da bi podatke posredovali združenjem, 
ki se ukvarjajo z mednarodno statistiko . Zavedati se 
moramo, da je uvrstitev Slovenije na poimenske spiske 
"najuspešn-ejših" ključno pri uveljavljanju našega 
imidža kongresne države v očeh mednarodnih 
naročnikov. Brez sodelovanja vseh nacionalnih akterjev 
pa žal ne moremo računati na uspeh. 
Na voljo dve celoviti in referenčni 
celoletni raziskavi potovalnih navad 
Slovencev -čas za primerjalno analizo 
Danica lol'ko + 
Potovalne navade državljanov Slovenije raziskuje Statistični urad RS (SURS) z 
metodo telefonske ankete po četrtletjih že tretje leto zapored. Doslej je postregel z 
rezultati desetih četrtletnih raziskav in dvema celoletnima. Vsekakor je pravi čas, 
da te podatke primerno analiziramo in jih predstavimo vsem tistim, ki jim 
Slovenija pomeni pomemben, če ne že kar ključen trg. Tudi Strategija trženja 
slovenskega turizma Slovenijo poleg Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške uvršča 
med pet ključnih trgov. 
Kdo sodeluje in katera potovanja so 
obravnavana 
V dveh in pol letih je SURS k sodelovanju povabil 36.000 
oseb starejših od 15 let (po tri t i soč v prvem, drugem in 
tretjem čet rtletju in po 6000 v četrtem). Med tu rist i čn i mi 
potovanji obravnava SURS krajša (z eno do tremi prenoči­
tvami) in da ljša (s štirimi in več prenočitvami) zasebna po-
tovanja (z namenom sprost itve, počitka, zabave, rekreati-
vn ih dejavnosti, ku lturnih doživetij, nakupovanja, utrje-
vanja zdravja, preživljanje prostega časa itd.) ter poslovna 
potovanja (na poslovna srečanja, profesionalna športna 
tekmovanja, kongrese, seminarje ipd.). SURS pa v raziska-
vo ne uvršča enodnevn ih izletov brez prenočevanja, 
tedenskih migraci j na delo in v šolo, bivanj v bolnišnicah, v 
zaporih in v zdravili šč i h, kadar gre za poda ljšano obli ko 
bolnišn i čnega zdravljenja, begunstva ipd. 
Iz rezultatov četrtletnih in letnih raz iskav (v 
pričujočem čla n ku leto 2000 in 2001) je mogoče 
iz lu ščiti vrsto zan imivi h ugotovitev, primerjati 
izstopajoče značilnosti med posamezn imi obdobji , 
ugotavljati porast in nazadovanje do l očen i h pojavov 
in vzroke zanje ter jih kot dragocen vir tržnih 
info rmacij uporabiti pri oblikovanju turist i čne 
ponudbe in vodenju t u ristične, promocijske in 
trženjsko-prodajne po litike. 
Delež posameznih kategorij prebivalstva 
na turističnih potovanjih 
Iz anketnih podatkov, ki jih je SURS obdelal na letn i 
ravni, izhaja: 
V obeh obravnavanih let ih se je na turistična 
potovanja odpravila dobra polovica prebivalcev 
Slovenije (leta 2000: 57,2 odstotka in leta 2001: 57,5 
odstotka) oziroma v letu 2000 jih ni počitn i kovalo 42,8 
odstotka in leta 2001 42,5 odstotka. 
Sicer pa so bile med potujoč i mi in nepotujočimi 
državlj ani Sloven ij e posamezne starostne skup ine 
udeležene z nasledn jimi deleži: 
Tabela 1: Zastopanost starostnih skupin Slovencev 
na turističnih potovanjih v letih 2000 in 2001 (v%) 
Bili na Niso bi li na 
potovanju potovanju 
2000/2001 2000/2001 
15-24 let 27,2/26,2 10,2/10,6 
25-44 let 41,4/ 42,4 26,2/26,8 
45-64 let 24,4/24,6 37,7 /35,9 
65 + let 7,0/6,8 25,8/26,7 
Med vsemi, ki so se odpravili na potovan je, je bi la v 
obeh leti h udeležena z najmanjšim deležem starejša 
generacija, njihov delež se je celo manjšal. 
Glede na stopnjo izobrazbe je bi l delež potujočih 
Slovencev največji med visoko izobraženimi (leta 
2000: 89,8 odstotka in leta 2001: 90,6 odstotka) in se 
je v drugem anketnem letu ce lo poveča l , ter najmanjši 
med osnovnošolsko in manj izobraženim i (leta 2000: 
42,7 odstotka in leta 2001:40,8 odstotka), kater ih 
de lež se je v drugem anketnem letu še zmanjšal. 
Čeprav so med visoko izobraženimi Slovenci potova li 
skoraj vsi, so v strukturi vseh potujočih v obeh let ih 
predstavlj ali samo dobrih devet odstotkov, več kot 
po lovica potujočih Slovencev je ime la sred nješolsko 
izobrazbo. 
Po zaposlitvenem statusu vodijo med potujočimi 
državljani Slovenije dijaki in študentje, leta 2000 jih 
je potovalo 82,3 odstotka in leto kasneje dva odstot-
ka manj (80,4 odstotka). Med redno zaposlenimi in 
samozaposlenim i Slovenci jih je v obeh letih potova lo 
dve t retjini (leta 2000: 66,1 odstotka in leta 2001: 
67,2 odstotka), medtem ko so bili z najmanjšim 
de ležem zastopani upokojenci, kar se povsem sklada 
s strukturnim deležem po starost i udeležencev. 
Med upokojenci se je delež potujočih vrtel okrog 
tretjine (leta 2000 se je odpravilo na potovanje 34 
odstotkov anket iranih upokojencev in leto kasneje 
32,8 odstotka). Zanimivo je, da je delež upokojencev, 
ki so si v zadnjih dveh letih lahko privoščili turistično 
potovanje, celo za dobrih deset odstotkov nižji kot pri 
brezposeln ih, saj se je leta 2000 na turistično poto-
vanje odpravil 41,8-odstotni delež brezposelnih in 
naslednje leto že 43,4-odstotni de lež. Seveda je 
treba pri tem upoštevati, da je bilo med potu j oče 
Slovence zajeti h bistveno manj brezpose lnih kot up-
okojencev. 
Glede na zaposlitven i status je bilo med po tujoče 
Slovence v obeh let ih zajet ih blizu šestdeset 
odstotkov zaposlen ih in samozaposlen ih, dobrih 20 
odstotkov dijakov in študentov, dobrih 15 odstotkov 
upokojencev in le 5,3 odstotka (leta 2000), oziroma 
4, 5 odstotka (leta 2001), brezpose lnih. 
Daljša in krajša zasebna in poslovna potovanja 
po domovini in tujini 
Na Statist i čnem uradu RS so iz računa li , da so 
opravi li Slovenci leta 2000 3,745.880 zasebn ih in 
520.378 poslovnih potovanj in leto kasneje 3,497.125 
zasebn ih in 480.501 pos lovn ih potovanj. Stevilo 
zasebnih potovan j se je leta 2001 v primerjavi z letom 
prej zmanjša lo za sedem odstotkov in število 
poslovn ih za osem odstotkov. 
Med zasebnimi potovanji so prevladova la krajša po-
tovan ja, leta 2000 je bil nj ihov delež 61-odstoten in 
leto kas neje 57,8-odstoten . Da ljša zasebna poto -
vanja so opravili Slovenci večino m a v tujino (leta 
2000: 60,5 odstotka, leta 2001: 61,4 odstotka), po 
Sloven iji samo okrog četrtino (leta 2000: 25,5 
odstotka, leta 2001: 24,1 odstotka) oziroma, po 
Sloven iji in tujin i leta 2000 14 odstotkov in leta 
200114,5 odstotka. 
Tudi med poslovnimi potovanji je bila v obeh obrav-
navanih letih na prvem mestu tujina, pa čeprav se je 
delež tovrstnih potovanj v letu 2001 nekoliko 
zmanjša l. Leta 2000 je pos lovno potova lo v tujino 
54,4 odstotka Slovencev, po Sloveniji in tujin i 17,6 
odstotka in samo po domovin i 28 odstotkov, 
medtem ko jih je leta 2001 poslovno potova lo v tu ji-
no 53,4 odstotka, po Slovenij i in tujini 15,4 odstotka 
in po domovini 31,2 odstotka. 
Pri kra jših zasebnih potovanjih je razmerje med po-
tovanji po Sloveniji in tujini ravno obratno, leta 
2000 je bilo po Sloveniji opravljenih 71,1 odstotka in 
leta 2001 65,6 odstotka potovanj, oziroma po tujini 
leta 2000 28,9 odstotka in leta 2001 34,4 odstotka 
potovanj. 
Večino daljših zasebnih potovanj so opravil i Sloven-
ci enkrat v letu (leta 2000: 59,2 odstotka in leta 
2001: 60,1 odstotka) . Na dve daljši potovanji se j ih 
je leta 2000 odpravilo 23,5 odstotka in leto kasneje 
22,8 odstotka, na tri leta 2000: 8,3 odstotka in leta 
2001: 9,1 odstotka ter na št iri in več potovanj leta 
2000: 9 odstotkov in leto kasneje 8 odstotkov. 
Zasebna turistična potovanja so trajala leta 2000 v 
povprečju 4,4 dneva (po Sloveniji 2,9 dneva in po 
tu ji ni 6,3 dneva) in leta 2001 še nekol iko dlje (sku-
paj povprečno 4,9 dneva, po Sloveniji 3,1 dneva in 
po tujin i 6,7 dneva) . Na daljših zasebnih potovanjih 
po don'fovini so ostali Slovenc i leta 2000 v 
povprečju 6,5 dneva in leto kasneje že 7,2 dneva, na 
krajših zasebn ih potovanjih po Sloveniji pa so se v 
obeh letih zadržali povprečno 1,8 dneva in napoto -
vanj ih po tuj ini leta 2000 2 dneva in leta 2001 2,1 
dneva. 
Tudi poslovna potovanja so bila sorazmerno kratka, 
leta 2000 je trajalo poslovno potovanje po Sloven ij i 
v povprečju 2,3 dneva (leto kasneje 2,1 dneva) in po 
tujini v obeh letih 3,4 dneva. 
Glavni razlogi za zasebna potovanja Slovencev 
- Na daljša in krajša zasebna potovanja so se Sloven-
ci v obeh anketnih letih odpravili predvsem iz dveh 
Med anketiranim moškim delom populacije je bil delež 
potuj očih v obeh letih (leta 2000: 60,5 odstotka in leta 
2001: 59,4 odstotka) večji kot pr i ženskem de lu (leta 
2000: 54,2 odstotka, leta 2001: 55,8 odstotka), pa 
čeprav so bile zastopane ženske med vsemi 
potujočimi Slovenci leta 2001 že s 50,1-odstotn im 
deležem in moški z 49,9 odstotnim deležem (leto prej 
je bilo razmerje med potujočimi Slovenci in 
Slovenkami še 51 odstotkov : 49 odstotkov v prid 
moškim). 
Anketi o potovanjih Slovencev po starostnih skupinah 
sta pokazali, da je bil de lež potujočih največji med 
mladimi od 15 do 24 let (leta 2000 jih je potovalo 78,1 
odstotka in leta 2001 77 odstotkov) . V starostni skupini 
od 25 do 44 let je dosege l delež potujočih leta 2000 
67,9 odstotka in leta 2001 68,2 odstotka . Med prebi-
valci Slovenije starim i od 45 do 64 let jih je v obeh letih 
potovala manj kot polovica (leta 2000: 46,4 odstotka 
in leta 2001: 48,2 odstotka). Najmanj so potovali 
starejši od 65 let, leta 2000 se je odpravilo na pot 26,7 
odstotka oseb iz te starostne skupine in leto kasneje 
samo še 25,6 odstotka. 
Tabela 2: Delež osnovnih razlogov za potovanja Slovencev v letih 2000 in 2001 (v%) 
2000 2001 
Daljša potovanja Krajša potovanja Daljša potovanja Krajša potovanja 
v v v v v v v v 
Sloveniji/tujini Sloveniji / tujini Sloven iji/tujini Sloveniji/tujini 
Raz logi : 
Prosti čas, 88,o 84,9 82,0 81,1 87,4 86,3 76,9 83,1 
počitnice . 
Obisk sor., 11,9 14,5 17,9 18,4 12,6 13,2 22,8 15,9 
prijateljev. 
Drugi raz. 0,1 o,6 0,1 0,5 0,5 1,0 
razlogov, več in a z namenom, da zu naj doma preživi 
prosti čas in počitnice in manjšina za to, da obišče 
sorodnike in prijatelje. 
Razmer)e med osnovnima razlogoma se v dveh letih 
ni bistveno sp remenilo, pa tudi razlogi za potovanje 
po domovini, oziroma tujini ne odstopajo bistveno. 
Omembe vreden je pri krajših potovanjih le povečan i 
delež potovanj na obisk k sorodnikom in pr ij ateljem 
v domovini. De lež tovrstnih potovanj je leta 2001 
dosege l 22,8 odstotkov (leto prej je znašal samo 17,9 
odstotka), medtem ko je posta lo ob iskovanje sorod-
nikov in prijateljev v tujini manj zan imivo. 
Kaj so Slovenci počeli na daljših in krajših 
potovanjih po domovini in tujini 
V obeh anketnih letih je bil osnovni motiv poč itni š kih 
potovanj Slove ncev počitek oziroma sprostitev, pa 
čep rav je bil leta 2001 tovrstni de lež pri vse h ob likah 
potovanj (razen pri krajših potovanjih v tujino) 
manjši kot leto prej. 
Na račun tega so v drugem anketnem letu na vseh 
da lj ših zasebn ih potovanjih in na krajših zasebnih 
potovanjih po domovini pridobi le športno-
rekreativne dejavnosti. 
Rahlo se je v drugem anketnem letu pri vseh oblikah 
potovanj povečal tudi delež obiskovalcev naravnih in 
kulturnih znamenitosti (razen tam, kjer tovrstne de-
javnosti sploh ni bilo zaznati oziroma je bila prisotna 
v tako majhnem deležu, da je statist i č no ni bilo 
mogoče prikazati) ter na daljših in krajših potovanjih 
po Sloven iji tudi skrb za zdravje. 
Zanimivo je, da Slovenci na daljših potovanjih po do-
movini niti v prvem niti v drugem anketnem letu med 
osnovne počitn i ške dejavnost i niso uvrstili ogledov 
naravnih in kulturn ih znamenitosti, obiskov kul -
turnih, za bavnih in športn ih prireditev in spoznavan-
ja Slovenije oziroma njenih lj udi. Pr ired itve in spoz-
navanje dežele in ljud i jih niso motivirali niti na 
krajših potovanjih po Sloveniji, nekoliko več za ni-
manja so na krajš ih potovanjih po Sloveniji pokazali 
le za naravne in kulturne znamenitost i. 
delež avtomobilskih potovanj 53,5-odstoten in leto 
kasneje 58-odstoten. že tako in tako majhen delež 
zasebnih in poslovn ih potovanj opravl jenih z 
avtobusom in vlakom se je v drugem anketnem letu 
še zman jšal. 
Večino zasebnih (po domovini: leta 2000 97,1 odstot-
ka in leta 2001 97,5 odstotka ter po tuj ini: leta 2000 
80,5 odstotka in leta 2001 že 83,7 odstotka) in 
poslovnih potovan j (po domovini: leta 2000 91,5 
odstotka in leta 2001 že 93,4 odstotka ter po tuj ini: 
leta 2000 73,4 odstotka in leta 2001 že 78,9 odstot-
ka) so opravi li Slovenci brez posredovanj turističnih 
agencij . Kot kažejo podatki, se je man jšinski delež 
kadar je šlo za kra jša potovanja po domovini, za-
stopana s kar 62,2-odstotn im deležem in po tujini z 
69,1-odstotnim deležem. 
Na poslovnih potovanjih po domovini in še zlasti po 
tujini pa so prenočeval i Slovenc i v obeh let ih naj-
pogosteje v hotelih in njim podobnih objektih, čeprav 
tudi deleži prenočevanj v drugih gosti hskih obratih, 
v zasebnih zmogl jivost ih ter pr i sorodn ikih in pri-
jateljih ni bilo zanemarljivo. 
Kam so Slovenci potovali na zasebna in 
poslovna potovanja 
potovanj, ki so jih vendarle za upali agencijam, v - Med tujimi poč i tnišk imi ci lji so Slovenci najpogosteje 
. . . . . izbrali Hrvaško, kjer je daljši ali 
Tabela 4: Časovna razporeditev zasebnih in poslovnih potovanJ Slovencev krajši čas letova lo skoraj tri čet r-
po domovini in tujin v letih 2000 in 2001 (v%) tine anketiran ih (leta 2000: 71,1 
Vsa zasebna potovanja Poslovna potovanja 
odstotka in leta 2001: 72,8 
odstotka), in Italijo (leta 2000: 
4,7 odstotka in leta 2001: 5,9 
odstotka). 
v Sloveniji v tujini 
Obdobja: 2000/2001 2000/2001 
v Sloven iji v tuj ini 
2000/2001 2000/2001 
januar - marec 
april- maj 
25,4 20,5 10,8 8,9 
23,7 18,7 25,5 20,8 
35,2 38,8 54,4 61,o 
15,7 22,0 9,3 9,2 
32,8 35,1 23,0 26,7 - Poslovno pa so potovali Slovenci 
najpogosteje v Nemčijo, nanjo je 
leta 2000 odpade l 24,2 -odstotni 
delež in leta 2001 21,1-odstotni 
de lež poslovnih potovanj. 
28,6 22,7 33,2 22,7 
junij - avgust 
sept. - december 
13,5 10,3 18,7 23,0 
25,1 31,9 25,1 27,6 
drugem anketnem letu še zmanjšal. 
Zasebn o potujejo Slovenci v največji meri poleti, še 
zlasti v tujin o, kjer opravijo v treh poletni h mesecih 
več kot polovico vseh potovan j, medtem ko je 
poslovnih potovanj prav v poletnih mesecih najmanj. 
Primerjava med letoma pokaže, da se koncentracija 
zasebnih potovanj na po letne mesece povečuje in v 
ostalih časovnih obdobjih zmanjšuje (z izjemo 
potovan j po Slovenij i v jesensko-zimskem času, kjer 
je bilo leta 2001 prav tako zabeleženih več potovanj 
kot leto prej). 
Prenočitveni objekti 
- Na zasebnih potovanj ih po Sloven iji in tu jin i so 
prenočevali Slovenc i 
- Med poslovno bolj obiskane 
države sod ij o še: Ita lij a z 18,6- (leta 2000) oziroma z 
18,1-odstotnim deležem (leta 2001), Hrvaška z 12,8-
(leta 2000) oziroma s 13 ,8-o dstotn im deležem in 
Avstri ja z 9,9- (leta 2000) oz iroma z 11,3-odstotnim 
deležem poslovnih potovanj. 
Kam so Slovenci najbolj potovali znotraj 
Slovenije 
- Pri ugotavljanju pogostosti zahajanjaj na posamezna 
PREVLADUJOČI CILJI POSLOVN IH POTOVANJ SLOVENCEV LETA 2000 
5% • BiH 
NEMČIJA 
FRANCIJA 
Tabela 3: Dejavnosti Slovencev med prostim časom in počitnicami na daljših in krajših 
zasebnih potovanjih po domovini in tujini v letih 2000 in 2001 (v%) 
najpogosteje v zaseb-
nih zmogljivostih in 
znotraj teh v lastnih 
počitniških 
13% 
2% 
• DRUGE DR ŽAVE • AVSTRIJA 
Glavne počit­
niške dejavnosti: 
sprostitev/ počitek 
šport in rekreaci ja 
obisk znamenitosti 
obisk prireditev 
spoznavanje dežel 
in ljudi 
skrb za zdravje 
drugo 
Daljša zasebna potovanja 
v Sloveniji v tu jini 
2000/2001 2000/2001 
67,8 54,9 79,1 75,0 
19,2 24,1 10,9 13,8 
6,8 7,3 
11,6 18,2 
0,7 
1,3 
o,8 
0,7 
1,8 
o,6 
0,7 
Iz tega je mogoče sk lepat i, da so obiski slovenskih 
naravnih in kulturn ih znamenitosti, ·vsakovrstnih 
prireditev in spoznavanje domovine in ljudi rezervi-
rani za enodnevne izlete brez prenočevanja. 
Izbira prometnega sredstva, oblika organizacije 
in čas potovanj 
Na daljša in krajša potovanja po domovini in tujini, 
pa naj si bo zase bno ali poslovno, so se odpravili 
Slovenci v obeh letih v največji meri z osebnimi 
avtomobili. 
Pomen avtomo bila je v drugem anketnem letu celo 
porasel. Z avtomobili je bilo leta 2000 opravljeni h po 
domovini 92 odstotkov zasebn ih potovanj in leto 
kasneje že 92,6 odstotka in po tujini leta 2000 81,6 
odstotka in leta 2001 že 83,9 odstotka zasebnih po-
tovanjih. Pri poslovnih potovanjih po domovini je bil 
avtomobil leta 2000 prisoten s 83,6-odstotnim 
deležem in leto kasneje že z 89,3-odstotnim 
deležem, pri poslovnih potovanjih po tujini, kjer igra 
pomembnejšo vlogo tudi letalo (leta 2000 je bilo z 
letal i opravljenih 24,6 odstotka in leta 2001 21,9 
odstotka po slovnih potovanj), pa je bil leta 2000 
Krajša zasebna potovanja 
v Sloven iji v tujin i 
2000/2001 2000/2001 
87,0 85,5 80,2 81,4 
10,0 11,1 6,1 5,8 
hišicah in stanovanjih. 
Tudi deležprenočevanj 
pri sorodnikih in pri-
jateljih ni bil zane-
marljiv. 
• • 
)UGOSLAVIJA 
HRVAŠKA 
ITALI JA 
0,7 o,8 7,7 8,8 Primerjava med letoma 
pokaže, da so preno-
čevali Slovenci v 
PREVLADUJOČI CILJI POSLOVN IH POTOVANJ SLOVENCEV LETA 2001 
o,6 2,5 
1,1 1,6 
1,3 
1,1 
zasebni hzmoglj ivost i h 
v drugem anketnem 
obdobju še pogosteje 
kot leto prej. 
še posebej pogosto so 
prenočevali Slovenci v 
zasebnih poč i tn i ških zmogljivost ih , kadar so se 
odpravili z doma za krajš i čas. Na krajš ih potovanjih 
po domovini so bile zasebne zmogljivosti leta 2001 
zastopane s kar 81,6-odstotnim deležem in v tuj ini z 
78 ,1-odstotnim deležem. Med vsemi zasebnim i 
zmoglj ivostmi pa so bi la lastna počitniška bivališča, 
0% 
Tabela 5: Deleži prenočevanj po vrstah zmogljivosti na zasebnih in poslovnih 
potovanjih Slovencev po domovini in tujini v letih 2000 in 2001 (v%) 
Vrste zmogljivosti: 
hoteli in podobni obrati 
drugi prenoč. obrat i 
(od tega: kampi) 
zasebne zmogljivosti 
od tega: 
lastno p očit. bivališče 
sorodniki/ prijatelji 
zasebne sobe, kmetije 
drugo (plovila ... ) 
Zasebna potovanja 
po Sloveni ji po tujin i 
2000/2001 2000/2001 
12,3 11,6 20,7 16,6 
17,3 16,4 27,6 22,9 
31,0 27,6 48,0 46,3 
69,3 71,1 49,7 58,9 
62,2 57,0 43,0 43,9 
30,0 35,3 41,0 32,6 
7,5 7,6 16,0 23,5 
1,1 0,9 2,0 1,7 
Poslovna potovanja 
po Sloveniji po tujini 
2000/2001 2000/2001 
58,0 71,2 83,5 81,3 
19,3 8,7 6,o 4,9 
10,2 9,0 5,6 6,9 
7,8 6,1 3,9 2,5 
4,7 5,0 1,0 4,4 
• BiH 
NEMČIJA 
FRANCIJA 
• DRUGE DRŽAVE 5% • AVSTRIJ A • )UGOSLAVIJA • HRVAŠKA • ITALIJA 
območj a Slovenije , ki jih 
SURS razvršča v 12 
sta ti st i čn ih regij, je bilo 
ugotovlj eno, da med 
domačimi počitniškimi cilji 
izstopajo Obalno-kraško 
območje (s 23,1-od stotn im 
deležem zasebnih poto-
van j v letu 2000 oz iroma, 
z 19,8-odstotnim deležem 
v letu 2001), Savinjsko ob-
močje (s 14-odstotnim 
deležem leta 2000 in 14,8-
odstotnim deležem leta 
2001) in Gorenjsko tur-
istično območje (s 13,6-
odstotnim deležem leta 
2000 oziroma, s 14,3-
odstotnim deležem leta 
2001). 
Kot kažejo podatki, se je število potovanj na Obalno-
kraško območje, na Dolenjsko in Goriško leta 2001 
občutno zmanjšalo, medtem ko je bilo potovanj na 
večino ostalih območ ij več kot leto prej. 
Med najbolj obleganimi turističnimi kraji je bil v obeh 
anketnih letih Portorož, leta 2000 je bilo v Portorož 
usmerjenih 8,7 odstotka vseh potovanj, leto kasneje 
sicer manj (6,6 odstotka), a še vedno več kot v kateri 
drugi slovenski turistični kraj. 
Med večj imi turističnimi kraji so leta 2001 manjši 
de lež potovanj kot leto prej zabeležili tudi v Izoli, 
Kranjski Gori, Catežu ob Savi, Podčetrtku in na Bledu, 
Tabela 6: Deleži zasebnih potovanj Slovencev v posamezne 
turistične kraje in regije v letih 2000 in 2001 (v%) 
Statistične regije 2000 2001 Kraji : 2000 2001 
Obalno-kraška 23,1 19,8 Portorož 8,7 6,6 
Savinjska regija 14,0 14,8 Izola 5,7 5,1 
Gorenjska 13,6 14,3 Kranjska Gora 3,2 2,8 
Dolenjska 11,2 8,o Čatež ob Savi 2,7 2,4 
Podravska 9,2 9,5 Maribor 2,6 2,6 
Osrednjeslo. 7,9 9,7 Podčetrtek 2,6 2,0 
Goriška 6,3 5,2 Bled 2,5 1,2 
Pomurska 5,4 8,o Bohinj 2,4 3,8 
Sp.-posavska 4,3 5,8 Ljubljana 2,0 3,1 
Ostale tri regije 5,0 4,9 Rogla 1,4 1,9 
... ..:.· 
več zasebnih potovanj je bilo usmerjenih v Bohinj: 
Ljubljano in na Roglo, medtem ko je ostal delež 
Maribora nespremenjen. 
Koliko so Slovenci potrošili 
- Kot je razvidno iz tabele, so porabili Slovenci na 
daljših zasebnih potovanjih po domovini leta 2001 
4.439 tolarjev na dan ali za dobra dva odstotka manj 
kot leto prej, ko je bila dnevna potrošnja še 4.530 to-
larjev na dan. 
Skoraj za tri odstotke manj so porabi li leta 2001 tud i 
na krajših potovanjih po tu jini , leta 2000 7.432 
tolarjev in leto kasneje le še 7225 to larjev. 
Tabela 7: Višina dnevne porabe Slovencev na daljših in krajših zasebnih ter poslovnih 
potovanjih v letih 2000 in 2001 (v tolarjih) 
Od tri do štirikrat več 
denarja kot na zasebnih 
potovanjih po domovini in 
v Sloveniji 
Vrste potovanj 2000 2001 
v tujini 
2000 2001 
5.828 5.930 
povprečno skupaj tujini so porabili Slo-venci 
2000 2001 
na službenih potovanjih 
5-473 
in prav v obeh primerih 
kaže medletna primerja-daljša zasebna potovanja 
krajša zasebna potovan ja 
poslovna potovanja 
4.530 4-439 
3.597 4.227 
12.374 14.657 
7-432 7.225 4.825 5.362 va, da je bila dnevna 
CILJI ZASEBN IH POTOVANJ SLOVENCEV LETA 2000 
• • 
2% • 5% • 
70% • 
HRVAŠKA 
!TALIJA 
JUGOSLAVIJA 
FRANCIJA 
AVSTRIJA 
29.350 30.968 25.275 27.448 poraba denarja leta 2001 
večja kot leto prej. 
CILJI ZASEBNIH POTOVANJ SLOVENCEV LETA 2001 
• HRVAŠKA • !TALIJA 
2% • JUGOSLAVIJA 6% • FRANCIJA 
AVSTRIJA 
DRUGE DRŽAVE 74% • DRUGE DRŽAVE 
RAZLOGI, KI SO SLOVENCE V LETIH 2000 IN 2001 ODVRNILI OD DALJŠIH ZASEBNIH POTOVANJ (V%) 
Zakaj pa Slovenci zasebno niso potovali 
PREMALO DENARJA PREMALO ČASA ZDRAVSTVENI RAZLOGI NI BILO POTREBE DRUGO 
ZASTOPANOST PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI NA ZASEBNIH IN POSLOVNIH POTOVANJIH SLOVENCEV V LETIH 2000 IN 2001 
100% 
90% 
80% 
70% 
60% 
50% 
40% 
30% 
20% 
10% 
0% 
0 HOTELI IN PODOBNI OBRATI 
2000 
60,8 
0 OSTALI GOSTINSKI OBRATI 
2001 2000 2001 
65 
75,1 77,9 
0 ZASEBNE ZMOGLJIVOSTI 0 DRUGO 
Deleža, ki povesta, koliko Slovencev v zadnjih dveh 
letih sp loh ni potovalo , se med seboj ne razlikujeta 
bistveno. 
V prvem anketnem letu ni potovalo 42,8 odstotka 
Slovencev in v drugem 42,5 odstotka. 
Kar nekaj razlik pa se je pokazalo med razlogi, zaradi 
katerih se Slovenci niso odpravili na nobeno daljše 
zasebno potovanje. 
Tabela 8: Deleži osnovnih razlogov, zaradi katerih 
se Slovenci v letih 2000 in 2001 niso odpravili na 
nobeno daljše zasebno potovanje (v%) 
Razlogi: 2000 2001 
pomanjkanje denarja 41,2 35,5 
pomanjkanje časa 25,1 25,4 
zdravstveni razlogi 16,8 19,2 
ne čutijo potrebe 12,5 17,5 
drugo 3,8 2,4 
Leta 2001 je bil de lež tistih, ki so jih pestile denarne 
težave bistveno manjši kot leto prej, medtem ko je ime-
lo pomanjkanje časa v obeh letih približno enako težo. 
Med vzroki za neudeležbo na potovanjih so bile v 
drugem.., anketnem letu bolj prisotni problemi z 
zdravjem in zagotovilo, da ne čutijo potrebe po 
da ljših potovanjih. 
Da nimajo časa za daljša potovanja, so leta 2001 
navajali predvsem zaposleni in samozaposleni 
Slovenci, medtem ko so se še leto prej v večji meri 
izgovarjali na pomanjkanje denarja. 
Pomanjkanje denarja je v obeh letih najbolj pestilo brez-
poselne, medtem ko so bile zdravstvene težave naj-
pogostejši vzrok potovalne abstinence pri upokojencih. 
Pri dijakih in študentih sta imela pomanjkanje 
denarja in časa v obeh letih približno enako težo. 
Viri: 
Vir vseh objavljenih podatkov sta publikaciji 
Statističnega urada RS, ki sta izšli v zbirki REZULTATI 
RAZISKOVANJ pod naslovom Anketa o potovanjih 
domačega prebivalstva 2000 oziroma 2001 z 
zaporednima številkama 764/ 2001 in 780/ 2002 in 
obsegata prek 70 strani. Publikaciji sta dragocena 
osnova za vsakovrstno proučevanje potovalnih 
navad Slovencev na globalni in parcialni ravni. 
Priporočamo jih vsem turističnim strategom, 
nosilcem tržnih aktivnosti, študentom in drugim, ki 
jih zanimajo potovalne navade Slovencev oziroma 
lahko odločilno vplivajo na turistične tokove 
domačega prebivalstva. 
Od~ivi in raziskave o prepoznavnosti 
stranskih poti potrdile, da je produkt 
zanimiv - kako naprej? Hl=tH«hti-llSlavenija 
Bywoys are more ottractlve than hlghways 
Miša Novak, 111isa.novak@slovenia-to11ris111.si + 
S predstavitvijo posameznih sklopov ponudbe, speljanih po šestih tematskih stran-
skih poteh, smo na STO z letošnjim junijem slovenski in tuji javnosti predstavili nov 
produkt stranskih poti. Odzivi, ki smo jih zbrali na STO tekom izvajanja akcije in pa 
rezultati, ki so nam jih pokazale izvedene raziskave, so potrdili, da gre za zanimiv 
nov produkt, ki na privlačen način predstavlja raznolikost slovenske turistične 
ponudbe - še posebej manj znane turistične točke, da pa bo v prihodnje potrebno še 
posebej veliko narediti na razvoju produkta, na njegovi specializaciji in nadaljnjem 
povezovanju. 
Ker smo akcijo zasnovali tako, da je bila namenjena ra-
zličnim ciljnim javnostim (prvič: tranzitni gostje, drugič: 
tuji in domači stacionarni gostje in tretjič: počitniško po-
tencialno aktivno Slovenci), smo na STO temu pri-
lagodili tudi merjenje prepoznavnosti in učinkovitosti 
produkta stranskih poti. Potekalo je v štirih sklopih. 
Raziskava med tujimi 
tranzitnimi gosti 
Prva dva vikenda v avgustu je osem anketarjev - ki jih 
je STO natančno poučila o vsebini akcije in oblekla v 
celostno podobo slovenskega turizma - na štirih mejnih 
prehodih ob izhodu iz Slovenije na Hrvaško (Bregana, 
Jelšane, Dragonja in Gruškovje) ter v drugem delu še na 
izhodu v Avstrijo in Italijo (Karavanke in Škofije) tujim 
turistom zastavilo nekaj vprašanj. Zanimalo nas je, ali so 
tujci ob vstopu v Slovenijo prejeli zloženko "NEXT EXIT -
Byways are more attractive than highways", kot se 
imenuje akcija za tuje javnosti, ali so vodnik po stran-
skih poteh že uspeli pregledati, ali so se jim informacije 
zdele uporabne, ali je tovrstni način odkrivanja 
slovenske turistične ponudbe zanimiv, in nenazadnje, 
ali so se zaradi informacij na zloženki že ustavili na ka-
teri izmed poti oziroma pri ponudnikih. če to še niso sto-
rili, bo STO zanimalo, ali morda razmišljajo o obisku 
Slovenije v prihodnosti. 
Da je bila letošnja akcija "NA LEPŠE - Next exit" korist-
na, zanimiva in uporabna, je v anketi ocenilo 83,3 % tu-
jih tranzitnih potnikov. Od 1170 ustavljenih tranzitnih 
potnikov na izhodih iz Slovenije je tiskani vodnik "NA 
LEPŠE" ob vstopu v Slovenijo prejelo 26,3 % potnikov, 
od katerih si je v kratkem času nekajurnega potovanja 
čez Slovenijo zloženko ogledalo že 46,8 %, 48,7 % jih je 
zagotovilo, da bodo to še storili, le 4,5 odstotka anketi-
ranih pa si zloženke ni imelo namena ogledati. Kar 93,1 
% tranzitnih potnikov - od vprašanih jih je bilo 93,5 % 
namenjenih na hrvaško obalo - pa je dejalo, da se jim 
zdijo informacije uporabne. Ko so jih anketarji 
povprašali, kakšna je možnost, da bodo katero od poti 
oziroma ponudnikov tudi dejansko obiskali, jih je 6,9 % 
odgovorilo pritrdilno, 38,2 jih je dejalo, da bodo to 
mogoče storili, 5,6 % je to že storilo, 13,9 % bo to storilo 
pri naslednjem obisku Slovenije, medtem ko se jih 10,4 
% ni imelo namena ustavljati (kot glavne vzroke so 
navajali pomanjkanje časa in pa dejstvo, da se radi drži-
jo začrtanih poti), petina pa se jih ni mogla opredeliti. 
93,3 % tujih gostov (od 200 anketiranih je akcijo opazilo 
35 % Slovencev in 39,3 % tujcev. Od skupno dvesto 
vprašanih (od tega slabih 60 % tujcev, ki so v Sloveniji 
večinoma ostali do 5 dni, petina pa jih je bila v Sloveniji 
prvič, večina pa drugič), ki so opazili akcijo oziroma so 
jim anketarji akcijo predstavili, jih je po petina dejala, da 
bodo eno izmed poti obiskali (20 % domačih in 22,5 % 
tujih), po tretjina (32,5 % domačih in 30,8 % tujih), da 
bodo to mogoče storili, 27,5 % domačih in 10 % tujih je 
to že storilo, okoli 8 % bi za odločitev potrebovalo po-
drobnejše informacije, le po 2,5 % pa za obisk ni izrazilo 
zanimanja. 
Raziskava med splošno 
populacijo Slovencev 
Da so tovrstne akcije, ki aktivno nagovaqaJo 
domačega gosta in ga motivi rajo k odkrivanju Slovenije 
v obliki izletov, koristne in zanimive, je od 600 vprašanih 
v telefonski anketi na območju celotne Slovenije konec 
avgusta menilo 71,2 % vprašane splošne populacije, 
(skoraj petina se jih ni mogla opredeliti), 24,1 % pa jih je 
dejalo, da so akcijo opazili preko enega izmed orodij 
tržnega komuniciranja (časopisi in revije, TV, tiskani 
vodnik, gigant plakati, internet, prijatelji ipd). Ko so an-
ketarji Ninamedie po telefonu na kratko predstavili akci-
jo, jih je 12 % dejalo, da bodo katero izmed poti obiskali, 
da bodo to mogoče storili, jih je dejalo dodatnih 38 %, le 
2 % pa sta to že storila. 
Na ta nač in je STO zbrala okoli 1100 anket (te tri sk-
lope raziskav je po naročilu STO opravila raziskoval-
na agencija Ninamedia), STO pa je dobivala tudi 
vsakodnevni direktni odziv tudi s pomo čjo naročil 
katalogov preko interneta in s potrjenimi odgovorni -
mi karticami, ki so jih koristniki ponudbe pošiljali od 
slovenskih ponudnikov. 
Raziskava med turističnimi 
ponudniki 
Raziskava med domačimi in 
· tujimi stacionarnimi gosti 
Poleg tega je bila med izredno pomembnimi povratni-
mi informacijami anketa, ki jo je STO opravila v začetku 
septembra in sicer pri vseh sodelujočih ponudnikih, pa 
tudi tistih, ki se za sodelovanje v akciji niso odločili. 
Anketo je izpolnilo 106 ponudnikov, L TO-jev, turističnih 
društev in drugih - ponudniki, ki so sodelovali v akciji, 
so prispevali 75 % odgovorov. Da so zelo koristne in 
potrebne, je dejalo 63,6 % ponudnikov, za koristne in 
potrebne pa se je opredelilo dodatnih 28,3 % 
sodelujočih, 7,5 % pa jih je menilo, da ne dajejo pravih 
rezultatov. Na vprašanje, koliko gostov so zabeležili, da 
jih je obiskalo na osnovi informacij v zloženkah, je bila 
večina odgovorov pozitivnih in nekaj jih je navajalo 
konkretne šetvilke, čeprav so sami ponudniki dejali, da 
je natančno število težko oceniti. 
• 
O tem, kako so tuji in domači stacionarni gostje ali 
dnevni obiskovalci spoznali vsebino akcije, so anketarji 
odkrivali v štirih slovenskih turističnih krajih in centrih 
(Bohinj, Moravske Toplice, Postojna in Lipica) v sredini 
avgusta, zanimalo pa jih je prav tako, koliko so informa-
cije na zloženkah pripomogle k temu, da so se odpravili 
na stranske poti in koristili predstavljeno ponudbo. 
Da je produkt stranskih poti zanimiv in privlačen način 
odkrivanja Slovenije, je menilo tudi 96,3 % domačih in 
Sicer pa smo vprašanja ponudnikom zastavili bolj opis-
no, saj smo želeli med to - za oblikovanje vsebine nad-
gradnje akcije najpomembnejšo ciljno javnostjo - zbrati 
čim bolj konkretne odgovore. 
Ali so bili cilji uresničeni? 
Ko smo na STO pripravljali letošnjo akcijo, so si 
zastavili tako kratkoročne cilje (dvig potrošnje tranzitnih 
potnikov s kratkim postankom; domačim in tujim 
stacionarnim gostom ponuditi ideje za izlete; počitniško 
potencialne Slovence motivirati za odkrivanje Slovenije 
v obliki kratkih oddihov in izletov), kot tudi dolgoročne. 
Torej, so bili cilji uresničeni? Ko gre za predstavitev 
novega produkta posameznim ciljnim skupinam, se 
moramo zavedati, da zastavljenih ciljev - še posebej 
dolgoročno naravnanih ne moremo doseči zgolj z 
dvomesečno akcijo, temveč je to lahko le rezultat 
nekajletnega vztrajnega dela v vseh segmentih - ne zgolj 
promociji vsebine akcije, temveč tudi in še posebej na 
področju razvoja produkta. Glede na zbrane odzive 
lahko zaključimo, da je letošnja akcija primeren in 
odmeven začetek . 
Z nadaljevanjem in intenziviranjem akcije ter z 
aktivnim sodelovanjem ponudnikov ter vseh tistih, ki 
sooblikujejo turistično ponudbo, je zagotovo mogoče 
narediti še več. 
Glavne usmeritve v letu 2003 
Bolj ciljno usmerjene vsebine glede na posamezne 
ciljne javnosti (prilagoditev-poenostavitev akcije za 
tuje tranzitne potnike ter poglobitev vsebine in pro-
dukta za domače goste); 
Povezovanje posameznih obstoječih stranskih poti 
ter njihova povezava z drugimi tematskimi potmi; 
Iskanje novih tržnih in prodajnih kanalov ter pri-
lagoditev glede na posamezne ciljne skupine; 
Združitev šestih zloženk v eno samo (vsebine, obli-
ka in celoten koncept bo prilagojen ciljnim 
skupinam - v primeru tujih tranzitnih potnikov, ki 
dobijo informacijo na mejnem prehodu ali kateri 
izmed ferkventnih točk, bo šlo za preprosto pre-
gledno zloženko, v primeru domačih gostov za po-
drobnejši vodnik po poteh, bolj prodajno in 
konkretno usmerjen); 
Še povečati uporabno vrednost informacij na 
zloženkah (odpiralni časi, smerokazi, večja pre-
glednost ipd); 
Okrepitev distribucijskih kanalov; 
Zagotoviti vključenost vseh ključnih ponudnikov ter 
k sodelovanju pritegniti strateške partnerje; 
Razviti "S lovenia Card", ki bo pomembno prispe-
vala k konkretnemu pospeševanju prodaje; 
Oblikovanje ključnih partnerjev - skrbnikov za 
posamezno pot. 
Na STO na splošno ugotavljamo, da tovrstne akcije, ki 
že od 1997 leta nagova rjajo domačega gosta pod 
blagovno znamko "Dobrodošli doma", še posebej 
pozdravlj ajo in se na njih odzivajo manjši ponudniki, ki 
nimajo sredstev za (aktivnejše) marketinško delovanje, 
vendar pa si na STO zaradi celovite predstavitve 
slovenske turistične ponudbe prizadevamo vključiti tudi 
večje ponudnike. 
Projekt stranskih poti je svoje mesto našel tudi v 
trženjskih usmeritvah in kreativnih rešitvah, ki jih 
postavlja nova Strategija trženja slovenskega turizma 
2003-2006. Skozi stranske poti bo slovenska turistična 
ponudba na nacionalnem nivoju predstavljena najbolj 
celovito (zajemala bo vsa geografska, produktna in 
programska področja) in hkrati najbolj konkretno-
prodajno. 
Za vsa vprašanja in predloge 11a111 pišite na 
111isa.11ovak@slove11ia-to11ris111.si. + 
Konkretni informativna · prodajni podporni vodiči na primeru nemške 
Romantične poti 
Izbrani poudarki in nasveti s septembrskega seminarja 
E-poslovanje v turizmu 
1. Uporaba interneta dramatično narašča, veča pa se tudi 
delež prodaje preko interneta. Turistična panoga (hoteli, 
najem avtomobilov, križarjenja) pridobiva vedno večji 
pomen in delež na trgu elektronske prodaje ( www.etc-
newmedia.com/review/). 
2. Večina turistov iz držav, kjer je potrošnja za turistične 
storitve največja, so al i bodo obiskovalci interneta 
(www.etcnewmed ia.com/review/). 
3. Internet bo vedno pomembnejše sredstvo za komuniciran-
je in poslovanje med raz l ičnimi turističnimi subjekti na 
trgu (organizacijami za trženje tur i stičnih destinacij, med 
nj imi in podjetji, med podjetji in njihovimi strankami ... ). 
4. Partnerstvo med tur i stičnim i subjekt i pomeni doseganje 
sinergij tudi preko spleta in zniževanje stroškov (npr. 
sofinanciranje razvoja spletne predstavitve ter v zameno 
oglaševanje sponzorja na spletu). 
5. Internet omogoča bolj učinkovito koriščenje omejenih 
finančnih virov za trženje, posredovanje informacij 
obiskovalcem in povečuje učinkovitost turističnih podjetij. 
6. Internet in elektronsko poslovanje odpirata nove 
priložnosti in izzive za destinacije in podjetja. 
7. "On-line" trženjske aktivnosti morajo biti usklajene in 
povezane s tradicionalnimi elementi tržnega komuniciran-
ja. 
8. Elektronski marketing je nenehna in zaokrožena aktivnost. 
Klik na "poš lji " za elektronska sporoč il a v on- li ne 
kampanj i še ne pomeni uspeha. 
9. Bodite pripravljeni na (pre)velik odziv na vaša marketinška 
elektronska sporočila. 
10. Potencialni turist želi biti navdušen nad predstavljeno 
možnostjo za dopust, informiran, pričakuje svetovanje, 
pomoč pri načrtovanju in nakupu. Odvisno od tega, na 
kateri stopnj i razvo jnega ciklusa se turist nahaja, lahko 
uporabite različne tehnike elektronskega marketinga. 
11. Glavno pravilo pri CRM: manj je več! Nihče ne bere 
večstranska besedila z najpomembnejšim obvestilom v 
zadnjem odstavku. 
12. CRM - "one to ali" (ena ponudba/pismo večjemu številu 
prejemnikov) - naslavljajte vse naslovnike po imenu, saj 
bo tako dopis veliko bolj oseben in bo imel večjo možnost 
za odziv na strani prejemnika. 
13. CRM - če že lite pridobiti bolj podrobne podatke o obisko-
va lcih in uporabnikih vaše spletne strani, jim v zameno za 
podatke obljubite sodelovanje v igri z vabljivo nagrado. 
14. Pri razvoju spletne stran i ne pozabite, kdo je vaša ciljna 
skupina in kakšne so njene potrebe. 
15. Vašo spletno stran promivirajte tudi na vseh tiskanih in 
drugih materialih! 
tinkara.pavlovcic@slovenia-tourism.si ~ 
STO priporoča ogled: 
www.myswitzerland .com 
www.ris.org 
www.etourismnewsletter.com 
STO priporoča uporabo: 
www.etcnewmedia .com/review 
www.linkpopularity.com 
www.etourismnewsletter.com (možnost brezplačne 
naročnine) 
Peti Slovenski turistični forum - program 
HIT Hotela Perla, Nova Gorica, 12. - 13. december 2002 
Četrtek, 12. december 2002 okrogle mize: Jože Petrovčič, sodelujoči: 
Eva Štravs, Feri Horvat, mag. Cveto 
Stantič, dr. Alja Brglez, mag. Marta Kos, 
Jure Apih, dr. Mihael Kline, Srečko Šajn) 
Skupna večerj a udeležencev 
09.30 - 09.40 
09.40 - 10.00 
10.00 - 11.10 
11.10 -11.30 
11.30 - 12.30 
12.30 - 14.30 
14.30 - 15.30 
15.30 - 16.00 
16.00 - 16.30 
16.30 - 18.00 
Gostiteljevih 10 min 
Otvoritev foruma (ministrica dr. Tea 
Petrin, generalni direktor STO Bojan 
Meden 
Predlog tur i st ične politike v Sloven iji za 
leta 2003 (mag. Darja Radič) 
5 min za: Vloga TZS, GZS, OZS, NTZ, v 
izvedbi sprejete tur i stične politike 
Strategija trženja slovenskega turizma 
2003-2006 (Bojan Meden) 
Kosilo 
Tržne raziskave v turizmu (dr. Helmut 
Zolles) 
- projekcija potreb do leta 2005 
- demografska gibanja v Evropi in 
starostne strukture turistov 
- kakšne turist i čne storitve pričakujejo 
zlične generacije 
- kongresni in seminarski turizem -
zakoga je zanimiva Slovenije 
Odmor za kavo 
4TI Slovenije (dr. Mihael Kline)' 
OKROGLA MIZA: Turizem za Slovenijo in 
Slovenija za turizem (moderator 
19.30 
Petek, 13. december 2002 
09.00 - 10. 30 Sinergija turističnega podjetja z 
10.30 - 10.45 
10.45 - 11.30 
11.30 - 13.00 
lokalno regijo, pogoj za uspeh tur-
ističnega podjetja (Robert Rogner ml.) 
Odmor za kavo 
Tuja vlaganja v slovenski turizem 
(Matej Kovač) 
OKROGLA MIZA: Vizije novih 
turističnih baronov (moderator 
okrogle mize: Peter Franki, sodelu-
joči: Borut Mokrovič, Dušan Bencik, 
Andrej Šprajc, Branko Tomažič, mag. 
Stanislav Valant, mag. Roman 
Matek, Janez Pergar) 
Zaključek foruma in povabilo na 
snidenje prihodnje leto. 
Kotizacija: 25 .000 SIT+ DDV 
lnfomacije in prijavnica: mojca.marovic@slovenia-
tourism.si, 01 5891 840 (Mojca Marovič) 
WTM 2002 v znamenju ExCela -navodila za uporabo tik pred zdajci 
Britanska prestolnica nas bo tudi letos novembra pr i čakala 
z odprtimi rokami. Tam bomo namreč pustili se več 
denarja kot lani, taksisti v tistih smešnih avtomobilih se bodo 
se bolj prijazno nasmiha li , med hote lskim ose bjem bo se 
manj domačinov (pravzaprav je Anglež samo se concierge), 
predbožicna nakupovalna mrzlica se bo zače la takojci ko bo 
prvi WTM-ovec stopil na tla Kraljevine, itd . Bolj kot se 
spreminja, bolj je vse isto. 
A nekaj je bistveno novega: World Travel Market letos ne 
bo več v zatoh lem, a tako domačnem Earl's Courtu, temveč 
daleč proč, na londonskih Dokih (Docklands, nekdanje 
londonsko pristanišče s številnimi rečnimi kanali in mrtvimi 
rokavi, danes živahen poslovni center). 
Naša nova baza se torej imenuje ExCel in je tehnološko in 
arhitektonsko dokaj moderna stvar, čeprav se po mojih 
izkušnjah ne bo mogel - sorry! - primerjati z od li čn i m a 
munchenskim ali madridskim sejmiščem. Kar dela WTM 
pomembnega in posebnega, je njegov vel ikanski komu-
nikacijski potencial. Čas je sicer malo čuden, saj večina poga-
janj in prodaje poteka pomlad i, a marca se dogaja 1TB, za oba 
v istem trenutku pa na trgu ni prostora . WTM je bolj kot ne 
namenjen navezavi pomembnih stikov, srečan j u s svetovn im 
turist i čn im tiskom, rokovanju s tour operatorji, s katerimi bo-
mo pogodbo podpisali šele pomladi, ko nas bodo dodobra 
preučili in našo ceno zbili za 23 odstotkov. Toda biznis bo in 
pripravili ga bomo na WTM. Podobno kot če bi danes 
dopoldne postlali posteljo, na katero se bomo ulegli zvečer . 
WTM bo potekal v več dvoranah na enem razstavnem nivo-
ju, torej ne bo več gneče na stopnišču. Dostop do vseh razs-
tavnih prostorov je mnogo boljši kot v Earl's Courtu, ker čez 
ves ExCel poteka t.i. Bulvar, kjer bo mogoče za piskavega jur-
ja popiti industrijsko kavo. 
Organizator predvideva, da bo vsako jutro na Doke potova-
lo 15 tisoč ljudi. Metro in DLR jih sprejme približno 11 tisoč, 
ostali naj bi sli s taksiji, osebnimi avtomobili, avtobusom, 
pes, ko lesom, kakor koli že, saj v metroju prostora ne bo za 
vse. Bodite pozorni, da boste kupili posebno karto za tri dni, 
za 16 funtov, privarčevali jih boste 14. (RVK) 5/W končno tudi v Ljubljani! Tatjana Radovič in Verica Leskovar, 
direktorice Zavoda zo turizem Ljubljana pa fotograf ni ujel .. . 
L TO Sotočje je konec oktobra lansiralo nov skupni projekt petih občin Gornjega Posočja 
Smaragdna pot, ki predstavlja vsebinsko nadgradnjo promocijskih akcij na nivoju Doline 
Soče (Bovcu, Kobaridu in Tolminu se tako priključujeta tudi Idrija in Cerkno) in hkrati 
navezavo na nacionalni projekt STO "Stranske poti so zapeljivejše od glavnih". 
Kot je povedal Janko Humar, oblikovalec in generator projekta: "Osnovni problem 
konkurenčnosti Posočja na turističnem trgu ni premajhna atraktivnost, temveč prevelika 
razdrobljenost turistične ponudbe. Na ta način želimo izkoristiti najbolj očitne tržne 
prednosti Gornjega Posočja in povezati obstoječe turistične programe in znamenitosti v 
prvovrstno atrakcijo ter tako pozicionirati območje Smaragdne poti kot celovito turistično 
destinacijo. Smaragdna pot povezuje vse 
obstoječe vsebine in omogoča vsakemu ponud-
niku na območju petih občin, da lahko v svojo 
ponudbo vključi bogastvo celotnega območja." 
V okviru projekta so izdali imidž prospekt 
Smaragdna pot (namenjen poslovni publiki), 
zloženko Smaragdna pot za bolj množično 
distribucijo, prospekt Avtovlak in poslovno 
mapo. L TO Sotočje je pridobilo 39 % sredstev 
iz programa Phare, 33 % na razpisu MG, 12 % je 
bilo čistih lastnih sredstev, 9 % so prispevale 
ostale občine na območju Smaragdne poti, 7 % 
pa sponzorji in ostali centri Julijskih Alp. 
Promocijske publikacije predstavljajo odlično 
izhodišče in orodje za novo in bolj uspešno 
poglavje trženja turističnih storitev na celotnem 
območju Smaragdne poti, hkrati pa se delo šele 
prav začenja ... Za STO je ta projekt med drugim 
še posebej pomemben kot pilotski projekt, kako 
povezati ponudnike vzdolž tematskih stranskih 
poti. 
Kobariški gastronomski krog 
Izhodiščno razmišljanje za nov in privlačen produkt v Kobaridu je bilo naslednje: 
Kobarid je edini kraj v Sloveniji, kjer na izjemno majhnem območju najdemo kar pet 
odličnih gostiln in restavracij. Naslednji korak: z namenom ustvariti skupno in 
prepoznavno gostinsko blagovno znamko, pozicionirati Kobarid kot kulinarično 
središče ter skozi sodelovanje, kakovost in inovativnost izboljšati poslovne rezultate se je 
ob podpori Posoškega razvojnega centra in LTO Sotočje vseh pet kobariških gostincev 
prvič skupaj predstavilo javnosti pod imenom "Kobariški gastronomski krog". 
Rezultat: v Kobaridu si lahko privoščite pravi gastronomski safari. Gostišče Pizzerija 
Jazbec, Gostilna Breza, Restavracija Kotlar, Restavracija Topli val ter Hiša Franko orga-
niziranim skupinam ponujajo kulinarično potepanje - 6 
do 8 ur vrhunske postrežbe in okusov. 
Odločite se lahko za enodnevno raziskovanje od 
Jazbeca do Franka (11.000 SIT na osebo, najmanj 12 in 
največ 30 oseb), na enem mestu pa je mogoče tudi 
rezervirati tridnevni paket (dve nočitvi pri enem 
izbranem ponudniku, dva zajtrka ter dva obilnejša 
degustacijska obroka v katerikoli restavraciji 
Kobariškega gastronomskega kroga) po 
ceni 30.000 SIT na osebo. 
Od leve pro t i desni : Sirček pri Jazbecu, j ešprenj z 
jurčki pri Brezi, jastog pri Kotlarj u, brancin v 
solnem objemu v Top lem Valu in kisla to rtica pri 
Frankotu. 
Klju.č do Ljubljane 
Zavod za turizem Ljubljana je v SIW-ove torbice kot 
sveže žemljice na osrednji borzni vključil še nov 
priročnik za organizatorje potovanj in agente "A Key 
to Ljubljana - Manuel forTravel Trade Professionals". 
Vsebinsko izčrpno informativen, slikovno bogat, 
pregleden in priročen, takšen, kot se za prestolnico 
spodobi (info@ljubljana-tourism.si) . 
Da ljubljanski "tourist board" vodi uigrana in 
odlična ekipa pod taktirko izredno podjetniške 
Barbare Vajde in da vedo, kaj in kako se stvarem 
streže, se je pokazalo tudi ob njihovi veliki angažira-
nosti pri organizaciji Slovenske turistične borze, da 
ne omenjamo tega, da je Ljubljana v prvih devetih 
mesecih gostila že več gostov kot lani v vsem letu, da 
se zvišuje število individualnih gostov in povprečna 
zasedenost hotelov, da ima prestolnica nov turistični 
portal, da se pospešeno odvija priprava , / 
(Slovenskega) TIC-a ... (MiN) 
~eselo 
Ob Svetovnem dnevu turizma je bilo veselo tud i v slovenskem parlamentu, saj je njegov 
predsednik Borut Pahor pripravil sprejem za osrednje slovenske turistične gospo-
darstvenike in predstavnike turističnih društev in zvez. 
Na fotografiji (od leve proti desni): Maksimiljan Brečko, predsednik upravnega odbora 
STO in direktor Unior Zreče - Turizem, Bojan Meden, direktor STO, Gorazd Bedrač, vodja 
Kd,o.KanLKa,j 
področja za žičnice na Ministrstvu za promet in 
predsednik GIZ Žičničarjev Slovenije ter 
podpredsednik Smučarske zveze Slovenija, An-
ton Rous, podpredsednik TZS in predsednik TZS 
Maribor, Andrej Babič, podpredsednik TZS in 
predsednik Republiškega turističnega 
drobnogleda TZS, Danilo Daneu, predsednik 
Združenja za turizem pri GZS in direktor Hotelov 
Palace Portorož, Borut Pahor, dr. Marjan Rožič, 
predsednik TZS in Vladimir Petrovič, direktor Kr-
ka Zdravilišča. (du, foto Rastko Tepina) 
+ Predstavnik slovenskega turizma v Milanu Boris Bajželj je bil na 11. oktobra 2002 na 
skupščini ADUTE! (Združenje tujih uradnih turističnih predstavnikov v Italiji, 
podobno kot Corps Touristique v Nemčiji in Avstriji) , ponovno enoglasno izvoljen za 
predsednika, tokrat za dobo dveh let. Boris Bajželj je predsednik tega združenja z 39 
člani iz 36 držav že od leta 1999. Tudi na ta način naši predstavniki pomembno prispeva-
jo k večji prepoznavnosti Slovenije! 
+ V sredini oktobra je družba MMB iz Ljubljane kot večinska lastnica turističnega pod-
jetja Alpinum (že skoraj 70 odstotni delež - gre za domač kapital in skupino vlagateljev) 
predstavila svoje drzne načrte v Bohinju. Direktor MMB in od sredine septembra tudi di-
rektor Alpinuma (prej Iztok Noč) Miha Anžin pravi, da bodo v obstoječe hotele vložili od 
pet do sedem milijonov evrov, zanimanje kažejo tudi za hotel Kompas in Šport in depan-
dansko Jelka na Pokljuki, pričela pa se je že gradnja Vodnega parka Bohinj v Bohinjski 
Bistrici. 
Slovenski turistični urad v Zagrebu deluje od 11. novembra 2002 na novem naslovu, v 
samem centru Zagreba, z novimi številkami(!) : 
Slovenski tur i stički ured 
Trg Nikole Šubica, Zrinskog 14, 10000 Zagreb, HRVATSKA 
Tel.: 00385 148 78 770, Faks: 00385 148 78 759, kompas@kompas.hr 
Slovenski turistični informativni urad STO v Londonu spreminja pogodbenega 
izvajalca, ki bo s 1. novembrom 2002 postaja agencija Slovenija Pursuits. Odgovorna 
oseba je Angela Rennie, ki je tudi že do sedaj opravljala telefonski in informativni servis. 
Slovenian Tourist Office 
New Barn Farm, Tadlow Road, Herts SG8 oEP Tadlow, Royston, GREAT BRITAIN 
Tei: 0044 870 2255305, Faks : 0044 1767 631166, info@sloven ian -tourism.co.uk 
In še nov naslov predstavništva na Dunaju: 
Slovenisches TourismusbU, o 
Opernring-Hof, Opernring 1/R/ 4, A-1010 Wien, OSTER REICH 
Tel.:+ 43 1 715 40 10, Faks:+ 43 1 713 81 77, info@slovenia-tourism.at 
Rečeno, opaženo, zapisano 
~ Več kot 50.000 Slovencev vsako leto namesto domačega letališča za izhodišče 
uporabi katero od sosednjih - noja, edini slovenski letalski prevoznik in pa največje 
domače mednarodno letališče si nista soglasna že pri sami številki. O njunem odno-
su je komercialni direktor Adrie Airways Bojan Sodnik za Gospodarski vestnik 14. ok-
tobra 2002 nič kaj optimistično dejal, češ da "Oč itno se tako imenovani spor med 
Adrio Airways in Aerodromom Ljubljana še poglab lja in ne vidim kakšnega hitrega 
konca". Direktor ljubljanskega Aerodroma Vinko Može pa je nedavni intervju Adri-
jinih predstavnikov v medijih o visokih cenah letaliških storitev v taistem poslovnem 
tedniku ocenil kot "na zelo nizki ravni managerja". "Vedno nam očitajo, da nimamo 
dovolj poletov. Toda vsaka pot na novo pomeni dodaten milijon do larjev. Pa naj 
ustanovijo svoje letalsko podjetje, saj imajo dovolj denarja. Mi bomo imeli večjo 
konkurenco, Aerodrom pa bo s svojimi strategijami služi l denarje, da se bo kar 
kadilo," vidi rešitev direktor Ad rije Airways Brane Lučovnik. 
V Istrabenzu očitno mislijo resno, za kar je dokaz 17. oktobra 2002 podpisan 
memorandum med piransko županjo Vojko Štular in predsednikom uprave Istrabenz 
Igorjem Bavčarjem, v katerem je Istrabenz med svoje strateške poslovne usmeritve 
uvrstil razvo j turizma v Istri. "Menimo, da je osrednji del Portoroža k ljučno območje 
za turistični razvoj, zato bomo tudi v prihodnje aktivno sode lova li pri razvoju in 
oblikovanju vrhunske turist i čne ponudbe", je za Primorske novice 18. oktobra dejal 
Igor Bavčar. 
~ Smela napoved Iva Siliča, izrečena na novinarski konferenc i na graškem sejmu in 
zapisana v Večeru 9. oktobra 2002. Na vprašanje, kakšna bo usoda starega hotela 
Palace, je dejal: "V njem bo na prehodu iz leta 2005 v 2006 silvestrovanje". 
TUR!ZEM - Informativno glas ilo Slovenske Turi st i čne Organizacije - Izdaja Slovenska Turistična Organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/589-18-40, fax 01/589-18-41, E-mail: info@sloven ia-tourism.si. Glavna in 
odgovorna urednica: Miša Novak • Oblikovanje in priprava za tisk: i11111g 11, Samo Cerovšek. Tisk: Čukgraf, Postojna. 
Ministrstvo za ku lturo RS je izdalo od ločbo, da se glasi lo TU R!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi l pod zaporedno številko 1382. Glasilo je brezplačno. 
Naročila sprejemamo na STO, izključno pisno, na misa.novak@slovenia-tourism.si ali na faks številko 01/5891 841.