"PROLETARET JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitttelje. • ~= 5T. — NO. 1252. OFF1CIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jogosfcrvanski socialistični fist KtorM » ■«iUfDiii»>>r I. Ittf7 al tb 9fi »HU/ »t CM——. AU B»d>r tlx Act af Coarf— ^ [ :aco. ill., io. serrembra. (september io.> 1931. • WI W Mtk It LETO—VOL. VELIKA GONJA PROTI MEDNARODNOSTI DELAVSTVA L,,. ZAVAJAM LJUDSKIH MNOŽIC S PUHLIMI GESLI IN ŠOVINIZMOM, Vpliv velikih bankiriev V poslednjih tednih, ko so kapitalistične države odganjale izpred praga nevarnost svetovne finančne panike, je ljudstvo lahko uvidelo, kako zelo je dežela navezana na deželo. Kriza v eni okuži tudi druge. Napet političen položaj v tej ali oni državi povzroča vznemirjenost tudi v ostalih. Mc|e postale ovira razvoju Vlade se pogajajo za izenačenje gospodarstva, carin in za balanciranje trga v izmenjavanju produktov. Ovira iskrenemu sporazumu pa je sedanji sistem s šovinizmom, katerega negujejo kapitalistične dežele v korist gospodarjev in splošnosti v škodo. Veliki bizniški krogi vseh dežel goje "patriotično vzgojo", s katero uverjajo ljudstvo, da je ono najboljše na svetu, najbolj junaško in kulturno. Uče ga sovražiti druge narode in dežele, zato da ga imajo na ta način psiholo-gično pripravljenega za vojno. Ponekod so ene nacionalistične stranke pritirale svoj šovinizem že tako daleč (npr. fašisti v Nemčiji in Italiji), da je kapitalizmu včasi že v oviro. V Nemčiji je republikanski vladi v veliko nadlego. Ameriški kapitalizem troši ogromne vsote za nacionalistično propagando. Mednarodno bratstvo je greh Vse šovinistične stranke in kapitalizmi vseh dežel navajajo ljudstvo .sovražiti kakršnokoli gibanje, Id je ISKRENO za sodelovanje med narodi in deielami. Zavedno delavstvo, ki razume, čemu hoče kapitalizem šovinistično orientirano prebivalstvo, pobija že od nekdaj zavajalna "narodna" gesla in dokazuje, da so interesi delavstva skupni in ker je združevanje proletariata v mednarodnem obsegu kapitalizmu skrajno nevarno, si privatni interesi prizadevajo, da taka zbliževanja ovirajo in blati« jo. .Vsakdo, ki pravilno pojmuje sedanjo zmedo po svetu, ve, da bi jo moglo opraviti le soglasje med narodi na temelju gospodarske kooperacije, kakor jo propagira socialistični program. Bankirski 44interaadonalizem" Ko se je pojavila pred nekaj tedni Nemčija pred brezdnom finančnega bankrota, in ko je bil angleški funt šterling potisnjen v nesigurnost, kako naglo so se gibali ve-lebankirji, ki dobro poznajo važnost "internacionalizma in si ga protektirajo. Nič niso zamujali časa, da rešijo svoje investicije v Nemčiji, in zelo so se požurili, da ne ,bi izgubili ničesar v Angliji. Ako ima kdo kaj izgubiti, naj bo lo le proletaria!, kateremu pa mednarodni bankirji odre kajo pravico mednarodne solidarnosti. Velika razlika v medsebojnih stikih Ameriško delavstvo, ki ga uradno predstavlja American Federation oí Labor, nima z nemškim in angleikim skoro NIKAKIH vezi, razen da pošilja A- F. of L. svoje "delegate" na konvencije angleških strokovnih unij in obratno. Z nemškim delavstvom nima niti te zveze. A. F. of L. je striktno "patriotična" organizacija, ki ne veruje v "internacionalstvo". Morgan in drugi ameriški finančni ter industrialni magnatje hvalijo/tako "lojalnost". Toda isti kapitalisti so v najtesnejših zvezah z nemškimi in angleškimi finančnimi kralji. Morganovi diplomatje so največ vzrok padca angleške delavske vlade. Kapitalistična bankirska internacionala ima svojo mednarodno banko v Baslu, Švica, in vodilni bankirji obdržujejo zelo pogosto konference, na katerih določajo politiko vladam v vseh krajih sveta. Korist! delavstva so le v enotnosti V vrstah svojih sovražnikov lahko črpa delavski razred nauk, da ako je solidarnost in kooperacija potrebna celo kapitalistom raznih dežel, katerih interesi se dostikrat križajo in dovajajo do sporov, potem je toliko bolj koristno, da se delavstvo zbližuje v mednarodnem obsegu in v svoji internacionali, kajti interesi delavskega ljudstva so temeljno enaki. Bodočnost človeštva je le v svetovni enoti, kakršno ima v načrtu socializem. UMETEN DIM Df OMAKI ZA ZAKRIVANJE LETAL V JUGOSLAVIJI VELIKE PONEVERBE _ SO RESPEKTWANE, IIWI(I npr. jo propadla Waukegan State bank«, katera je bila v poslovni zvozi s cikaskk» National vBank of tke Republic. Mnogo denarja je za vlagatelje izgubljenega. V obravnavi proti bivšim brezvestnim uradnikom banke ee ie izkazalo,da je državni bančni preglednik Oscar Nelson imenoval dva rlavna odbornika nropadle waukeganske banke za upravitelja dveh drugih propadlih bank, s plačo okrog $20,000 na loto. Doznalo se jfc tudi, da ima Nelson precej delnic v prej omenjeni Republic banki. Kako jih je dobil, ni bilo pojasnjeno. Nelsona je izvolilo ljudstvo, ki zdaj drago plačuje svojo VZAJEMNOST CERKVE S FAŠIZMOM V MUSS0LINU1 SPET OBNOVLJENA Več veronauka med mladino.—Cerkvena kontrola nad dramo.—Spor bil bolj navidezen kot v resnici Ali je bil boj med papežem pali, da je postal papež iskren Zmanjšan izvoz Ameriška izvozna trgovina je bila v prvih 7. mesecih tega leta poLdrugo milijardo dolarjev manjša kakor v istem času lansko leto. Srečna Francija!; V Franciji je bilo 20. avgusta uradno prijavljenih le 35,828 nezaposlenih. Vsi prejemajo državno podporo. Pijem XI. in Mussolinijem le poteza za varanje javnosti? David Darrah, zastopnik čika-ških "Daily News" poroča iz Rima, da zdaj mnogi dvomijo, da je bi) nesporazum med njima res tako oster, kakor je izgledalo iz njtrnih izjav. "Proletarec" je trdil od vsega začetka, da je boj med njima samo navidezen in je nastal radi nesoglasja pri delitvi o-blasti, in od papeževe strani tudi zato, da napravi vtis med| katoličani izven Italije, da Vatikan ni podružnica fašističhe propagande. Dne 1. in 2. septembra sta fašistična vlada in sveta sto-lica uradno sporočila svetu, da je spor poravnan v zadovoljstvo obeh strani. Točke sporazuma določajo: Papež dobi odškodnino za škodo, kolikor ao jo povzročili demonstranti, ki so protestirali proti cerkvi. Organizacije katoliške akcije v Italiji zopet l*hko svobodno po- nasprotnik fašizma. Varali so se, kajti katoliška cerkev se je izkazala za zvesto zaveznico fašistične politike. V novem sporazumu ni papež v nobenem ©siru. vplival proti fašističnemu zatiranju katoliških primorskih Slovencev. Prav nič se ni za-v*el -ia tiste slovenske katoli* ške duhovnike, ki bi radi svo-jjm rojakom pridigali v materinem jeziku, nego je sveta stolica molče in z izbegavanji odobrila tiransko početje diktature, katera se oblači v črno srajco. Pogajanja med papežem in Mussolinijem so trajala mesec dni. Posredovalec med njima je bil neki jezuit, ki je z obema osebni prijatelj. Lateranska pogodba, sklenjena med papežem in Mussolinijem 1. 1929, je postala z novim dogovorom še trdnejša in kooperacija cerkve s fašizmom v Italiji bo zdaj še intimnejša, kakor pišejo katoliški in faši- tatvine. V listih so z vsemi podrobnostmi opisovali, da je bil Wolf vzoren mož in oče, steber cerkve v svoji soseščini, človek, ki ni poskusil alkoholne pijače, ki ni ponočeval in ki ni imel razmerja z drugimi ženskami. Zapeljala ga je v nepoštenost lakomnost po profitu. V špekulacijah z delnicami je izgubil svojih pet tisoč. Vzel je v banki bonde, da kupi nove delnice in s profitom pokrije svojo izgubo in vrne banki skrivoma ukradeno vsoto. Toda je spet izgubil in vzel je še več, da pokrije z dobičkom, ki ga bo naredil. Pa ga ni bilo in ukradena vsota je zrasla v milijon, nato v dva in končno v tri. Nekaj stotisoč je banka dobila nazaj, dva milijona pa ji je izplačala zavarovalnica. Wol* prkte pred sodišče in bo obsojen. On je sicer kriv, toda glavni krivec je sistem in pisatelj Dreiper ima snov za novo "Ameriško tragedijo". ne bodo imeli volilne pravice. Kralj Aleksander je razpustil skupščino, razveljavil urtar vo in proglasil diktaturo 6. januarja 1929. Zdaj obljubuje več ziborovalne prostosti in svobodo tiska. Nove volitve bodo šele enkrat spomladi, do tedaj pa ostane menda vse po starem. Brezposelnost v Kanadi V začetku septembra je bilo v Kanadi 530,000 brezposel-nih. Deležni so mnogo večjih podpor kakor pa brezposelni v Zed. državah. Slepa justica Jesse Lucas, ki je bil pred 22. leti obsojen v Illinoisu na dosmrtno ječo radi umora, je zdaj svoboden ,ker je neki farmar na smrtni postelji priznal, da ^je on izvršil dotični umor. Odbor za pomilostitve je Luca-su že pArkrat prej ponudil svobodo, ako krivdo prizna, kar pa je on trdovratnp odklan^^ "Rajše bi umrl v zaporo kakor pa priznal zločin, ki ga nisem ! storil." Bil je obsojen na podlagi obtežilnih okolščin in pustil v ječi po nedolžnem 22 let svojega življenja. Zdaj je star, justica pa mu ne more popra-viti storjene krivice. alajejo, toda namesto lajikov ^ični listi v IUKjia jim morajo v bodoče načelje-vati škofje pod vodstvom papeža. Vso telovadno in patriotično vzgojo mladine prevzameta fašistični mladinski organizaciji Balilla in Dopolavoro, taka krščanski nauk v njima bo obvezen in obe bosta v nrav-nem oziru striktno pod vodstvom katoliške duhovščine in papeža. Kontrola v njima je torej razdeljena. V propagandi in politiki je njun poglavar Mussolini, v verskem in nrav-nem pa cerkev . Organizacije katoliške akcije bodo na svojih slavnostih razvijale samo italijansko zastavo. Katoliška cerkev bo imela v bodoče kontrolo nad delovanjem fašističnih društev v Italiji. Papež je v novem sporazumu Mussoliniju čestno obljubil, da ne bo imenovan ali izvoljen v odbore katoliških or* ganizacij v Italiji nihče — naj-sibo duhovnik ali lajik — ki je nasproten fašizmu. Novi dogovor je le izpopolnitev tolmačenj posameznih točk v lateranski pogodbi, s katero je pred dvema letoma postala katoliška cerkev v Ilali-ji državna cerkev v toliki meri kakor v nobeni drugi deželi na svetu. Politika in Legija Republikanski politik in član Ameriške legije v Illinoisu H. MacNider pravi, da naj se legija drži proč od politike. Pri tem pa jo jo po ovinkih* pretvoril v branžo republikanske stranke. Grožnje z aeroplani Prve .dneve septembra je I-talija imela velike vojne manevre z aeroplani, v katerih je sodelovalo Šest sto letal. Manevrom je prisostvoval kralj Victor Emanuel, ki pod Mussolinijem itak nima drugega opravila. KORISTNA AGITACIJA. Kadsf sevam PAp-udi'prilika dobiti novega naročnika "Pro-letarcu", izrabite jo! Drago osvobojevanje Roman Hempl, ki je v državni ječi v Jolietu, da prestane 14 let zaporne kazni, je plačal dramatičnih bivšemu kongresniku Kunzu Vse igre, ki $600 in poslancu Gillmeirfteru poveličujejo fašizem in šovini- $1,300, da ga osvobodita kazni, zem kakor ga uči Mussolini, Razen tega je dal advokatu bodo dovoljene, predstave s so- Dalyju v isti namen $!>50. Vze-cialnimi, svobodomiselnimi ten- |i So denar in Hempla pustili v dencami, pa bodo sporazumno ječi. Ta se je razjezil in raz-s cerkvijo in Mussolinijem pre- glasil svoje podkupovan je. I o-prečene. i kvaril si je položaj toliko, da Prepir je trajal tri mesece, bo moral zdaj res odsedeti vso Mnogi sovražniki fašizma «o u- kazen. Na sodiliču v Harlanu, Konhuckjr. jo m obtmM prizadeva, da potijo ? mrt voljo Storilo premog ar jo*, ker jo nekdo «bil por kompanijakih oeob. AmerUko delavstvo bo moralo atati svojim tovartfem v Harlanu na straoi, da jfli obvaruje ««odo, kak rini »ta podlegla Sacco in VansettL Na aliU j* «ko loampo r Evartoa» ki «i Rudarji, ki fthro t «ji. po »bo PROLETAREC 0a $mï ¡z na sega Delo kluba št. 1 JSZ. Pregled priredb; financ in aktivnosti Upoštevajoč razmere, v ka- $172.42. Stroški pevskega zbo-kršnih se nahaja delavstvo, je ra presegajo dohodke xa $195.-klub št. 1 s svojim delom in po- 19. Cisti prebitek ostalih pri-¿lovanjem lahko zadovoljen. redb znaša $97.02. Gmotna V informacijo članstvu in stran slike torej ni posebno raz-drugim Čitateljem navajam v veseljiva, posebno kar se enih sledečem na kratko obris klu- priredb tiče, toda bile so uspeš-bovih aktivnosti, Članstva ter ne v moralnem oziru. Pri to-priredb v pivi polovici tega le- likem delu s priredbami smo ta. v teh razmerah lahko veseli te- Stevilo članov se v prvih še- tfa rezultata, kajti marsikatera SILNE POVODNJI NA KITAJSKEM stih mesecih ni spremenilo, ker so one, ki so odstopili ali odpotovali, nadomestili novi. Nazadovali pa smo v finančnem oziru, in to največ radi agita-cijskih podpor, katere smo nakazali, in pa ker priredbe v sedanjem položaju gmotno niso vse enako uspešne kakor prejšnja leta. Članstvo. Koncem leta 1930 je imel klub 104 člane, in ob zaključku prve polovice tega leta jih je imel enako število. Odstopilo ali odpotovalo je v prvih 6. mesecih 14 članov, pristopilo pa jih je ravno toliko, kar je organizacija je na slabšem. Sedem priredb. V prvi polovici leta smo imeli sedem priredb, namreč vpri-zoritev igre "Stari grehi" 25. januarja, koncert "Save" 26. aprila, priredbo mladinskega odseka 22. februarja, na kateri je bila vprizorjena angleška veseloigra "Hans von Smaah", dalje Silvestrovo zabavo, ki je v letošnjih računih, plesna zabava 22. marca po koncertu Banovca in Sublja, prvomajsko slavnost (dne 1. maja) in prireditev ob priliki konference soc. klubov in društev - Prosvetne matice dne 30. maja v največ zasluga angleško poslu- Lawndale Masonic templju, jočega odseka, v katerem se Slednja je bila pravzaprav pn-zbirajo mlajši sodrugi. Dne reditev pod pokroviteljstvom 30. junija je imel ta odsek 11 okrožne Prosvetne matice J. S. članov s polno vplačanimi pri- z » toda aranžiral jo je klub spevki in tri, ki so z njimi za- št. oetali. Sedaj ima angleški mla-1 Dne 25- marca smo imeli pod dinaki odsek 19 dobrostoječih pokroviteljstvom našega in če-članov in 10, ki dolgujejo pri- šfcega kluba v dvorani SNPJ. spevke. shod, na katerem je predaval pa zavest, da širi z negovanjem Iz tega je razvidno, da član- sodrug Frank Crosswaith. svojih kulturnih aktivnosti izo- Jtvo v mladinskem odseku ra- Kakor vsako leto, je klub št. brazbo med delavci. Prired- ste, ali treba bo več agitacije 1 tud* leto® imel oskrbo vhoda bam takega značaja pa ne mo-tudi med "starejšimi" rojaki. |in prodajali smo vstopnice na re nihče oporekati. Ali so na Seje angleškega odseka so socialistični piknik v Riverview vadne plesne veselice postale zadnje mesece jako ži- parku, ki se je vršil 11. junija, v izobraževalne vahne, kar je dokaz, da se mla-1 Na rednih sejah kluba dne bin s* jim obljubili pomoč, ka- te sitega zborovanja in pikni« tere pa so Waukegančanje prav malo potrebovali, ker so se zavzeli sami, da izvrše vse potrebne posle. Pri "nakovalu", na katerega so udarjali močni in šibjef— tri udarce za dajm — je bil čif Jo-ško Oven in se čudil, kako so !nekateri "švoh" fantje pognali ka. — Nace Žlemberger. Na antracitu je piskavo Nanticoke, Pa. — Človek ne ve, kaj bi počel od dolgega časa. Pa si mislim: Napišem dopis. Naj javnost izve kako in kaj je v teh naselbinah. Razmere so piškave. V na- kazalec do zvonca, medtem ko »elbini Hanover je colliery (rov drugi, eni jako močni, tega nis0 [trdega premoga), v kateri de- , zmogli. Kdorkoli je pozvonil, laJ° večinoma vsi tukajšnji Sloje dobil smotko, in Oven se jih venci. Svoječasno so premogov-je po zaslugi "izvežbanih" kaj niki tu najbolj obratovali. Rov kmalu iznebil. "Znati se mo- Bles je bil eden najboljših, le- Kadar se dogode velike po- vodnji v Evropi ali sahtevajo nekaj stotin življenj, pravimo temu katastrofa. Na Kitajskem pa se dogajajo tolikšne, da vzamejo posredno in neposredno več življenj kakor pa ima npr. Chi-cago prebivalcev. V hankov-skem teritoriju na Kkajsksm je povoden j izgnala im domov nad deset milijonov ljudi. Vs: ra", je rekel nekdo, ki ve kako in kaj. Tajnik okrožne Prosvetne malice je Anton Garden, kateremu gre nemalo zasluge fca uspeh te priredbe. Več o nji bo nedvomno poročal še kdo drugi.—Prisotnik. tos pa je v obratovanju eden najslabših. Razen par smo zdaj vsi Slovenci vposljeni v njemu. Slovenskih družin je trinajst. Edino colliery True-dale, katera je ena največjih na antracitu obratuje povoljno. Tolažimo se iz dneva v dan„ da bo čez 14 dni boljše. Tedni 0 položaju,—Na konferen-co v Boydsvillu kot 200,000 ljudi je utonilo. Tiaoce drugih umira v sled gladu in pomanjkanja sanita-cije. Druge dežele, med njimi posebno Zed. države so prišle na pomoč z živili, z zdravniki in obleko, toda katastrofa je preogromna, da se bi moglo preprečiti veliko izgubo življenj. Na sliki je množica v Hankovu, ki spravlja skupaj nekaj prtljage za prvo silo na begu pred povodnajo. Spodaj na desni je angleška naselbina v Hankovu, istotako prizadeta v sled povodnji . Piney Fork, O. — Amerika je dežela neizmernega bogastva. Denarja ima v izobilju. In ta dežela pusti, da strada milijone mož, žen in otrok. Delavci iz vseh dežel so se naselili tu, pretvorili pragozde in puščave v rodovitna polja ter velemesta, nakupičili silna bogastva, sami pa tavajo iz kraja v kraj, od pisarne do pisarne in iščejo dela. Ne dobe ga, ker so napravili vsega preveč. Te razmere so nastale radi ti. Vemo, da jih ne bo, pa si jih radi tolažbe vseeno obetamo. 1 Dokler se bo ljudstvo pustilo toliko zavajati in izkoriščati, ni nič boljšega pričakovati. Kadar govorim o ljudstvu, ne mislim le Slovence, kajti ti niso krivi sedanje bedne situacije. Lahko pa veliko pomagajo, da se je odpravi, ako se pridružijo organizaciji zavedna delavstva. V tem kraju lastuje rove Glen Elalen Coal kompanija. Je ena največjih premogovniških družb na antracitu in tudi Skupna prireditev Prosvetne matice JeSsZs dobro uspela . , ... .. ,. ry X v izkoriščanju ima prvenstvo. požrešnosti kapitalizma. Zato ,__* _ . , L „ k* Je danes majnarjev, da bi šo v deželi bogastev delavci revni; in v deželi svobode so poleg tega tudi brezpravni. Gospodarji s svojimi hlapci V nedeljo 6. sept. se je vrši- kršne ima socialistični šerif v ti dopovedujejo, da bodi pono-pnrejene ia v Možinovem parku v Wau-, sedanji uredbi, in v daljšem sen, ker živeš v bogati, svo- se mogli pohvaliti. Tudi nekdanji ajmohtarji, ki so precej "mazali", so danes prisiljeni priznati, da so se razmere jako predrugačile. Izgleda, da je nego zato, da si dina zanima za socialna vpra- 23. januarja, 20. februarja in re blagajna prizadete šanja. Finance. $318.20. Vseh dohodkov v.pr- rednih sejah dne 27. marca, 22. vi polovici leta je bilo $2,403.- maja in 26. junija je bila raz-26 izdatkov v skupni vsoti pa praVa 0 akciji za gradnjo doma j • • dohodki se dele: jSZm 0 kateri je podal poro-redni pnsp^vki članov $223.05, čilo Fr. Zaitz. auauuivi priredb $2,161.07 in 24. aprila smo imeli diskuzijo *acije- Bolj pravimo di diio pro8vetne matice JSZ. wiscon- litično neorganizirano. > odrekaio in da se liudstvu go- i","T --- o angleški delavski stranki, o priznati da imamo še premalo sinskega-illinoiskega okrožja.1 Za tem je zapel mešan pev- de veHke krivice t zaluče da Ver bo rudar r^dvojen ln brez' ----u -----1. __ * J H - ■ ae veiiKe Krivice, u zaiuce, oa bnžen> nj pnčakovati zmage> si boljševik, rdečkar, prevrat- Poslabšanja deiavnih razmer si je v veliki meri kriv pre- katen sta podala referate Još- kulturnih prireb, kakršne se Bjj je to nekak eksperiment, ki ski zbor "Sava" pod vodstvom V financah smo nazadovali ko Oven in Ivan Molek. Na vrše P°d pokroviteljstvom naše- se je dobro posrečil. 1 O O A \r__I_ J„L__II________' ____rrn Llllkn _ - ga kluba. V novi sezoni. ¿'azni manjši dohodki $19.14. Izdatki so bili v glavnem: • Jakoba Muhe par pesmi v veli- než, in zagroze ti z deportaci-Takoj v uvodu priporočam, ko zadovoljstvo občinstva, pred- ;n «i; 7 ígaó da okiožna Prosvetna matica v sednik Lotrič se je zahvalil J Delavska 'masa je nevedna mo/ar ,sam' P™« drugega bi „ _ „ é ,, u tem distriktu prireja vsako leto vsem za sodelovanje, zaključno zatV proti takim razmeram le T ¿zkoná*a¿' kompanije pa Moj apel na članstvo kluba dan pred delavskim praznikom besedo pa je imel V. Pink, ki godrn j a Voi^nizad^ j ede! M*jnarjl plaČuje' je: Zavihajmo rokave m na tak piknik in shod, in po mo. da os¿ne f™^ J° "laborJu" al> Pomagaču $1 Udeležbe na priredbah. Povprečna udeležba -na na- Zvezi za članske znamke, Pro- ših prireditvah je bila do 300 svetni matici, za plačilne knji- oseb» računano na podlagi pro-žice in uradni pisalni papir danih vstopnic. Največji obisk $250.30; -stroški priredb $l,- ,je imela priredba 22. marca, 426.37; pevski zbor "Sava" katere se je udeležilo nad 600 $273.25 (zborovodju "Save" za oseb- Najslabše sta bili obi-7 mesecev); dvorana za seje skani prireditvi 1. maja in 30. in vaje $190.50; prispevki v niaja, namreč vsake približno razne agitacijske namene $48.- oseb. lavstvo nespretno, kar pokazu-unije, med njimi od kare naloženega premoga. ! Taka kara vaga do 6 ton. Na- delo, da bodo priredba našega jem mnenju je Možinov park na pikniku tudi po programu in ei^ame^ kluoa v tej sezoni dobro izvr- v Waukeganu v tak namen ze-'se zabava, kajti pripravljalni ne^a^a velika UMW kateri T^ v ....... šene in številno obiskane. Ko|0 pripraven prostor, še bolj pa ¡odbor se je potrudil, da lahko n-ičeliuie že dolgo let'grobar ° , J° m°raŠ tak° zvrhano' dobite vstopnice, razpečajte vV5ukegan, ker je v centrumu' postreže z večerjo najmanj 300 Lewis D0 zaslugi brezbrižnosti „?\°r „seno v SLar?mL kraju: jih in nagovarjajte prijatelje delokroga naše okrožne Pro-| ljudem. In ljudje so ostali, v1 mdariev Ce se bi zadosti za- Labo' na slabsem od nce, da gotovo pridejo svetne matice. kuhinji pa je zmanjkalo Vse-s^jomganfzacijo ko ^s^Za ^dran^m" •Program je otvoril Vinko ga, pa tudi točaji so se prito-^ bil čas zato, koliko boja in zde ie ^ «^a- Pink ter predstavil D. J. Lotri- ževali, da jim zaloga sproti iz- žrtev bi bilo prihranjenih! Ako J Jvft^ W a. jih in znance na predstavo ali koncert. Pojasnite jim, da klubova prireditev ni navadna plesna zaba- ča, kateri je potem predsedo- ginja. Milwaučanje so sku Ako ne bi bile razmere tako mizerne, bi bili poseti vsekakor mnogo boljši. Naši rojaki v 19; za prvomajsko izdajo "Pro-letarca" $50; doplačilo na delnice doma JSZ $158.43; predujem na dvprano za priredbe j Chicagu se zanimajo za kul .$95. Ostala vsota se nanaša turne priredbe in jih obiskuje-na druge manjše izdatke. ;jo. Ker pa je kriza ln z njo va, l ego dramska predstava vaJ# K otvoritvi govorniškega šali temu odpomoči s svojim ali pa koncert, in ako to upo-,deia sporeda je zapel moški importiranim "sodčkom", da števajo, bodo razumeli, da je zbor miiwauškega "Napreja" pa ne bi piknik imel škode, so vstopnina na naše prireditve' pod vodstvom Frank Mikeka. rekli, da mu bodo dali svoj nižja kot pa na navadne plesne.¡me se vam zdj bržkone nekam večji del v gotovini ne da bi to- zabavé. Priznanje sodelavoem. ne namestu, in po pravici, kajti čajem povzročali delo, pa so zborovodja "Napreja" je bil do ga potem vseeno in tudi v osta-nedavno Nemec Mr. Heim. Fr.1 lem so izvršili, kakor so skle-K sklepu tega poročila se v;Mikek je Slovenec, in ako bo nili, „ ~ i - Dne 30. junija je imel klub v združena brezposelnost tolik-'imenu kluba zahvalim naj.'mft0rom dovolj ko •«¿!?a!i izkazane gotovine^na kakršr.e še ni bilo v zgo-1 iskrenejše vsem enim članom,¡operacije bo Sei "Naprsj" še $372.15, od katera -- • . . .. • . .......i.. • •----ii-a^ i.i.r . . . bor" pa zato, ker je začel nalagati kare po $1. Predno bo potekla petletna pogodba z u- bi se povprečen delavec hotel več in bolje poglobiti v čitanje, ga bi razni demagogi ne mogli |nijo> bosU delala lahko majnar zavajati in begati. Njim na in ..,abor.. zastonj. ljubo se delavstvo med sabo| Ljudstvo v teh krajih je 90 prepira in tolče, namesto da bi odstotkov pod vplivom klerika- se združeno borilo proti skupnemu sovražniku. Tako pa se ene skupine potegujejo za na-zadnjaštvo, druge hočejo za- lizma. V kolikor se delavci ne razdvajajo radi narodnosti in "frakcij", jih tira drug od drugega še verska propaganda. V tej naselbini so trije katera treba dovini te dežele, ni čudno, če članicam in somišljeniki, ki hitreje naprej nego doslej. Pev- niku veliko skupino Gorenjcev potrebna najprvo revolucija v|jjah polni jjudi Veii] .91, ker je to "za- trpfj Posledice tudi naše prire-'so na kakršenkoli način v prej- cj jn pevke "Napreja" imajo v iz Domžal, Trzina in drugih glavi, so pa zadušeni z vpitjem j va|gtva tvorijo Rusini, i_____UI11..J m. 1 JU... TTnnimn A o ao K r\Af\ anii ap/nni nnmAffAli na IiaŠih V Milrolro volilrn i il 11 n» II i P. kftr i- — i«_ . Tii/Ii Piiltnino ' t nfoph «trflni. » n j___ in se ne ve, koliko bo končno tem upom moramo iti na delo hvalim ge. Katki Zupančič za «peracijo. _ ' . , V I I I 11« ___% ___ __ L . i. *. I _:_____J«l/M'nn i A nm rlramclrih _ izplačanega na vsak vloženi za boljše prireditve v bodoče. Iz Ohicaga si poleg Notranj- četi z revolucijo pri repu, tisti,.......^ cev in Dolenjcev opazil na pik- ki poudarjajo delavcem, da^ Je¿"božji hrami", ki so ob nede- ečino prebi- _____________, . . . . _ ___________________ _ _________________ini, Poljaki, mrznjena vloga na Millard Sta- ditve. Upajmo, da se bodo šnji sezoni pomagali na naših p. Mikeka veliko zaupanje, kar fara tam 0krog. Tudi Ribnica .z obeh strani. Litvinci in ostalo druge narod- te banki, katera več ne posluje razmere obrnile na boljše in s j prireditvah. Še posebno se za- je glavni pogoj za uspešno ko- in Višnja Gora je bila častno] Ni čudno, da so za delavce1 nosti, ki se iz navade iz tradi- . ... _ -----------------v.firi 7nnnnči?1 7«-----— _ 1 zastopana, in kajpada, Belo- vse stavke izgubljene. Dokler cije rade nagibajo na pobožno stran. Ne rečem, da so ljudje zadovoljni z razmerami in da ne vedo, kdaj se jim gode krivice. Le za izhode in za borbo se ne brigajo. Ne potrudijo se, da se bi seznanili s socialističnimi nauki, in zato moramo trpeti posledice vsi skupaj. Zelo priporočam onim, ki se dolar. Ciste gotovine smo torej imeli $281.24. Vsa klubova imovina (z gotovino vred) Važnost prosvetnega dela. V diskuzijah smo večkrat ču- ,.. QA 4,,«fci4« „u H argument, da ima ¡naš klub £ Jl°' ^ j J ? Ji ¡Preveč priredb. O tem sem po-$4,756.47; od tega je največji P dPecember8ki seji obširen delež v stavbinskem fondu JSZ. sem pojasnil, Dohodki priredb. Prebitek dramskih priredb je v katere svrhe in kakšne pri fodbe ima naš klub. Gmotnih ▼ prošli polovici leta znašal koristi klub nima od njih, pač spehu. Peter Bernik, tajnik kluba št. 1 JSZ. njeno sodelovanje pri dramskih j prvi ^6v6rnikt kj ga je pred- krajina, ki zaeno z omenjeni- je bilo v unijah mnogo sociali-predstavah, ker je s tem v^i- 'fltavil D. J. Lotrich, je bil Wm. ma središčema spada pod Do- stičnega vpliva in so bili v njih ko pripomogla k boljšemu u- gvoboda, župan mesta Racine lenjsko provinco Jugoslavije, aktivni socialistični agitatorji, v Wisconsinu. Svoboda je še Fotografov in fotografk je so unije napredovale in mnogo mlad, med vojno je bil na fron- bilo mnogo na pikniku. Dan stavk je bilo zmagovitih. Po ti, in tam je postal socialist, je bil lep, ljudje dobro razpo- vojni pa unije skoro povsod iz-Prizadeva se koristiti prebival- loženi, torej se samoposebi ra- gubljajo. Ali ne vidite, da je stvu Racina kolikor največ mo- zume, da bodo tudi slike kakor v korist delavstva, ako zgradi spet močno socialistično gibanje? Aks Ulit« prsvsstl Mitopniitvo "ProUtarca", prodajati sanj lujif« in m« nabirati »|Um, piiita uprav-niitm sa pojasnila. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI telite svo]Im priredbam čimveč .Koralnega ln gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ^ g oče in pomaga pri gradnji or- treba. ganizacije, da dobi Racine so-j Udeležba iz Chicaga je bila _ ... cialiste tudi v občinski svet ter zei0 dobra in enako iz Milwau- V teh krajih deluje za poja- z idejami socializma strinjajo, V druge urade, ne pa samo žu- keeja. Naselbina Waukegan- čanje socialističnega gibanja da ibi prišli skupaj in si usta- JSZ s svojimi klubi in konfe- novili socialistični klub. Izgu- rencami. Sodrugi imajo težko- bili ne bomo s tem ničesar, pn- pana. Ob enem se sodrug Svo- tf0rth Chicago je bila številno boda radevolje odziva povabi- zastopana, in kot so pravili, je________1 ( lom na shode in piknike, kjer bn to največji shod na pro- če, toda ob enem zavest, da de- dobimo pa lahko precej. So- stem, kar so jih še kedai imeli lajo za pošteno delavsko stvar mišljeniki, kaj je vaše mnenje govori za socializem Za njim je bil predstavljen1 v svoji sredi. V baseballu so s. Frank Zaitz, ki je govoril 0 zmagali igralci KSKJ., ki so se sedanjem položaju z ozirom na spoprijeli s timom SNPJ. Za naše lokalne probleme ter ape- njimi so igrali čikaški fantje liral na delavce, da svoja društva pridružijo Prosvetni matici. Zadnji govornik je bil Al Benson, šerif milwauškega o-kraja v Wisconsinu, ki je indor baseball. Sodrugom in somišljenikom v Waukeganu gre priznanje, da so izvršili v pripravah za to prireditev in na nji jako veliko podal ilustracijo težkoč, ka- dela. Sodrugi iz drugih nasel- in da so v pravem. V nedeljo 20. sept. dopoldne bo imela zborovanje tukajšnja konferenčna organizacija soc. klubov in društev Prosvetne matice v slovenski dvorani na Boyd-svillu. Popoldne bo blizu tam piknik v prid konference, na katerem bo govorila Jane Fra-del. Delavci, sodrugi, udeleži- Henrik Pečarič. Vlada na škodi Iz Washingtona poročajo, da je dobila zvezna vlada v pro-šlem fiskalnem letu, končanem 30. junija, šeststo milijonov dolarjev manj davka kakor leto poprej. Vzrok, H oo ver jeva pro-speriteta. "Boji v naprednih vrstah" Izpraševanje vesti v metropoli ]e na dnevnem reda Cleveland, O. — V metropo-1 vtis, da je odslovljen . . . Se ve- št. 27 ga gotovo ni povzročil, li, kjer smo bili po večini mir- da, službe ... A načela tudi. ¡Znašel se je v njemu in zanj ni in narodno navdušeni, je Ludvik Medvešek je bil kot je nastala velika preiskušnja. precej boja. Imeli smo ga na tajnik doma radi službe mno- Kmalu ¿o se pri "E." začeli delničarskem zboru na St. go kritiziran. Veliko kritike je čuditi, kajti niso pričakovali, Clairju ali na Waterloo že več- bilo krivične in zadevo bi se da je v klubu toliko energije in krat prej, toda v javnosti o nje- lahko uredilo že davno, ako bi v pokretu toliko organizirale mu nismo pisali. Ko sta se spo- tudi v metropoli ne imeli kranj- sile. Ali nazaj niso mogli več, padala Truger in Staut v ti- ske bolezni, kateri pravimo o-skarni in na občnem zboru, smo sebnost. Enako je omenjeni bili za javnotft molčeči. Rav- občni zbor napravil vtis, da je nali smo se slično tistim druži- glavno vprašanje — služba in nam, ki se za zaprtimi vrati v "E." je bilo to potrjeno z o-kavsajo, zmerjajo in pretepa- strim člankom. Pokazali so J. jo, na zunaj pa se delajo vzor- Skuka jn dali migljaj, naj se ne. ga za kazen vsaj priveže na Boj, kakršnega imamo v Cle- križ, ako ne pribije, velandu zaradi političnih am- Ljudje se tožarijo za službe, bicij Vatro Grilla, atentata na eni jih tudi kupujejo, eni po-klubov pevski zbor "Zarja" in stanejo mežnarski radi njih, radi Pirčeve bojazni, da se mu eni poteptajo samoponos in ve-kdo ne zarine med slovenske liko jih je, ki so se pripravljeni volilce, je res ogaben. Tudi nečastno prodati. Te razmere niti niso skušali, nego so pri-tirali stvar na sodišče, kar je duhove še bolj razpalilo in uli-lo v naše javno življenje v Cle-velandu veliko kupo nabrzda-nega sovraštva. Pri "E." se čudijo socialistom, ker dopisujejo v Pirčev list. Pire jim je* dal prostor pač v svojem interesu in ne iz prijateljstva do socialistov. Dopisovanje od strani socialistov v načelnih zadevah v "Am. Domovino" ni razveseljiv pojav. Ali duhovi so vzruieni in boj kos TOLAŽBE 8 HENRY JEM FORDOM starostno pokojnino, ki bi bila častna prpakrfeo se »tam Zdaj dobivajo penzijo le uradniki, ki so delali v vladnih de-partmentih, stari oficirji in slično, ter le malo državnih in drugih delavcev. Treba se je torej boriti, da izvojujemo pokojnino za sttare delavce in delavke. V Ohiu se je že skušalo izvojevati tak zakon, ali nasprotni interesi so v večini. Deležne v tej državi pa so pen-zije vdove z otroci brez sredstev. Socialisti se bodo prizadevali dalje, da bo uvedena starostna pokojnina za vse delavce. naša naselbina pa manj pikni- ška in bolj "poetična". Oglašajo se razni "Obudiji", "Cin-gel-congelni", "Cicibani" itd. Vse pa je "three-in-one polish". V starem kraju smo mu rekli "biks". "Kri za kri," piše nekdo iz omenjene škatlje, ker je slišal te besede iz vlog junakov na odru. "Managing editor" dnevnika E." je bil svoje dni zelo raa-huden v listu, česar se v Collin-woodu in Clevelandu dobro spominjate. Njegov namestnik ga menda skuša posnemati. "Don't Fight. Alcohol is Tu imamo ,ali smo imeli po-|stronKer than You" J* na-leg drugih tudi "ribolovsko a- pis v nekem roadhouse, kate-fero". Zakon v Ohiu določa, **** 80 naskočili suhaški agent-kakšne ribe smeš loviti in kak- Mi ** Pravimo: "Dont šne ne, da se jih varuje pred Fl*ht the Socialist movement, uničenjem. Tako so med dru- lt * stron»er than you and it gimi protektirane s postavo ri- was here bef°re you-" . be, katerim pravimo po angle-i ■ Fr»nk Barbich. __ ško "perch". Le ako je dolga1 .. V Rictunomftu, a, ob obroiju josa*>a Erie, jo Honry Ford kupil volik 1 14 Palcev ali VeČ, jo SmeŠ Ujeti, iJlSKUZlJE V KlUDU Št. 1 0 Ijo, kar jo ioft> vxradovt.lo tamkajšnjo prebivalstvo. Pravijo, da bo drugače ne. Kdor tO določbo ' načelen ni vseskozi kakor bi povzroča sedanji sistem, proti ne pozna vselej lepih določb, ^ E* avtoVm bo sijala »« krši, gre pred mirovnega sod i od stra- kateremu je urednik "F." Ia!i______j____i— _^ 1 ~ ' ~ 1 tA~ ^ zelo malo storil. -----------, a----11 c (luiiin vacicj it^m uuiuvt/, - ^ _ - - • •— — ------- —- nisi, gi c pi cu jiiiiuviic^a „„„., problemu brezposelnosti tak boj moral biti vsaj od stra- kateremu je urednik "E." Se,kar smo videli posebno med ^Jr,™ ^^Jl^S-^ZZ^^ČtZZ »"o «a zasači lovski paz- Chie.go, III. _ Sedem mili- ¿eio maio arorn. 'svetovno vojno. Argumentira- Bgr»di tu turf» «takiamo. Stal« bo na brafu, Su jo tu zaznamovan « ovalno P1^ tem nepostavnem činu. jonov brezposelnih, pa nobene « a m 1 rv i rvt i Iv afl a/i n *vt i ht*aw I-a ^ L« J^ »a^LLIK A — - ■ • R i ___I 1 R a . t« ■ * . __HI m a/v« Vv ma r» rv an a! n i i v\ ma/va rt i /t . < M M ao .. ^ I_Z_ ^ If_ J__M a* ni socialistov. V "Enakopravnosti z dne 2. septembra je uredniški članek v Clevelandu v o • i- i- /ji p i . . .j ------• ---w — ■ ui »o j« tu zaznamovan a ov socialisti na bt. Clairju in|nje z lepimi besedami, brez *n«x Priatan bodo podobi*, d« pridajo vanj lahko tudi vočjo ladjo. splošnem psovk in groženj, brez mržnje, da m «Ulavcom olajša boj ma praiifvljanja, jik bo Ford v toni kra ' 1 j« naaaljoval na malo farm i co v okolici. Dalo poatalo aaaonako in Ford hoea, da ai v prostem Mnogi brezposelni si preganja- zavarovalnine. Vzdrževati se jo čas z ribolovom v jezeru morajo sami, ali jim pomagajo z naslovom "Boji v naprednih nismo bili kdo ve kako ži- je ¿edno3tna stvar, ampak na »• * «*«*ci. Dalo v «vtomobiUki industriji j« Erie. Zelo brezobziren je bil sorodniki in prnateljr "najboU tZ^tLZ^J^^ -rečo se tega ljudje ne po- ^^aTk^ ^tVi^^^^ — — — — .. JL^J. « gim rečeno, da so prepiri med šali mmo se obdržati na površju, služujejo, kadar vidijo, da ima »roda vrtov. .. prhanj. ..ionj.~ K:x______.•» __„ st. l sKlenii znižati vstopni rejs^ ¿ensk iz pisaren in indu- «o.fnin nfor®. V raz i- ie v Hr>trl*>Hno™ a««.. ......____ v prepiru mnogo več. bay, zastopnik Anton Jankovič "Ce poslušaš eno stran, si ¡^ drugi so se na en ali drug prepričan, da pri njih so sami način udejstvovali in bili zna- v mnogih ozirih delale roka v ^ ^ iYt)jo ^^^ dramsko roki-" '^¡^^TLTVs «n «O^ daai o- 8tl ije rezerva mladih deklet. Popravim v toliko, da so ai Ker je teh na ponudbo, za dru- t ' . . . . uuvjok.vmn ( ropravim v tunito, ua »o ai -tan^in Urniki Pnaki kakor smo - y uiigelji, v nasprotni skupini pa ni kot člani socialističnih klu- bile sorodne, m ker se je to so- ^ ** ™ l>o dosti osUlo. Izpo- sami peklenščki. Nabavi uho t>ov. Nihče od prvih «tirih, Vodstvo pretrgalo, se je začelo f L Ibih/i^ ^^ ter nove iz' drugi skupini, pa boš izvedel katere po redu omenim, si ni'iasanje. Sodrugi so zamerili, f*' ^ t!! !!iVfl v v«¿¡'najdbe povečajo rezervo na da je resnica ravno obratna. resno ne iskreno prizadeval kakor zamerijo vsakemu v slič- J , * 8 raznaa v vsou de,avskem trgu Npr v tobač. pokrita. ni industriji ,kjer je bilo včasi pravi "Enakopravnost . ¡pomagati delavskemu gibanju nem slučaju, Vatrovemu vstopu . • n „a4ktobra» ™ 00 fjenja v tovarnah, pisarnah ali'ga odstavijo. Na sličen način, Bolj me zanima v "Enako- si ni izven omenjene skupine drugim. vzpnzorjena Cankarjeva ara- majnah? To je važno Vpraša-lkakor on, so včasi postopali z pravnosti" nadaljni del omeje- razvil močne, iskrene voditelje,1 zdaj ta boj že preseda, kaj- ma "JAKOB RUDA • Vst®plV" nje, ki bi bilo že rešeno, ako bi našimi rojaki razni "squeares" nega stavka, ki pravi: imel pa je in ima danes mnogo ti v tej meri ne pride naselbina ;ce v pred prodaji so po 5Uc m ^ delavci pretekla leta kaj!v Pennsylvaniji. "Vsi bojevniki vam ogorče- iskrenih članov in somišljeni- 2 njim nikamor. Sodrugi naj Prl bla/aj^ Pomisu- briga|. zage Ne misiim> da bi no zatrjujejo, da njihov boj je kov, ki se vztrajno trudijo, da ^ade in agitirajo kolikor mo- mo-. .da drustva računajo P^ morali prihraniti dovolj večkrat radi skorje kruha, ozi-'ni z vseh plati idealno, čemur umnemu napadanju nasprotne roma kdo bo dobil kako delo mi ne moremo pomagati. (struje. In če so pri "E." res ali službo." Jaz soglašam s tem stavkom, Boj med naprednimi skupi- uvideli, da je boj v naprednih „a* ougK»«... o i^ni nami je škodljiv in koristi le vrtftah škodljiv, naj po svoje agitacijo ^^ ker je resničen, le da ne vem, reakciji, pravi ,#E.", kakor sem pripomorejo, da se ga ublaži in' večje udeležbe.—m»or. Če mu je urednik dal nameno- že omenil. Zdaj pa k vpraša- kolikor mogoče omeji. Ena pot ma tak pomen, ali samo ker mu nju, katera je bila tista "na- je, da pri svojemu zboru neha-je resnica padla nepreračuna- predna" sftruja, ki je začela boj j0 rabiti ime, ki ni njihovo. Ker no na papir. AJi tudi z vpraša- z "naprednimi strujami" ? naglašajo,. da je zbor dober, njem služb so zvezana načela!, Tu pa se pojavijo "angelji" bo dober in bo lahko pel op«re Glede tolmačenja naprednih in "peklenščki". Napredna stru- tudi če bo imel ime, katero bo skupin nisem več tako površen j a okrog urednika "E.M se je res njegovo, kakor nekoč, ko sem domne- uhlajala napram klubu in pri- z ljudmi identičnih smotrov val, da je napreden vsakdo, ki hajala bolj in bolj pod vpliv se mi r,e bomo prepirali, razen ni cerkvenjak, ki je član SN- Oglarjeve-Rogljeve filozofije. ako bodo svoje strelice spušča-PJ. ali SSPZ., Narodne čftalni- Vatrota je mučil skušnjavec z H v nas. Republikanci in de- -L ___. »ovaii za bucuiuvivui Da pa nam do mogoče ^.r.» name!fto za demokratske in re-izdatke. prosimo člane in čla- pubHkanske političarje. Danes nice kluba, da skušajo s svojo bi prejemali onemogli delavci ce in Sokola. Danes imam o vabilom, ki mu je nekako tako-tem povsem drugačne pojme, le govoril: "Kaj bi med socia-in ima jih tudi urednik "Ena- listi? Ničeear ne dosežeš med kopravnosti' mokratje trdijo, da so za ljudske interese, torej imajo "identične smotre". Socialistom, ki so res za ljudske koristi, pa v bojih predbacivajo, da so «e-lojalneži, prevratniki, fornerji njimi zase, ne zanje! Sploh v Nemorem si kaj, da bi mi ne Ameriki socialisti ne bodo ni-uhajal spomin na tisti izredni,koli ničeear pomenili, nego sa- občni zbor Slov. nar. domajmo republikanci in demokrat- itd. "Identični, smotri" so to-kjer se je po trditvi nekaterih je. Poglej Pirca! Poeegel je rej identični le, ako so iskremi. naprednih rojakov tudi šlo edi- po priložnosti in danes je vpliv- Obuj no za službo ali službe. Ljudje ¡na glava v naselbini in v lo-okrog "Enakopravnosti" in "A- kalni demokratski stranki, če-meriške domovine" so si bili te-tudi od znotraj ni kaj prida, daj jako nasprotnih nazorov .Ti pa si odvetnik, urednik dnev-zaradi nasprotujočih si intere-|nika, znan v domači dramatiki sov. A vzlic temu so -z vso moč-,in glasbi, priljubljen, glavni jo potegnili skupaj, ker je den- predsednik reepektirane pod- tist Malley napravil gesto "razkrinkavanja", češ, da ima pismo iz Chicaga, v katerem se sodrugom v "brlogu" naroča, kako naj se polaste celega doma. Se spomnite, kako so tedaj udarili po socialistih v Clevelandu in jih skušali prikazati za nerazsodne in neodgovorne ljudi, ki se dajo vleči čika-škim mednarodnim rdečkar-jem? Posrečilo se jim je tedaj nahujskati proti nam mnogo ljudi in narejen je bil tolikšen pritisk, da je Jos. Siskovič pustil službo v trgovini, kjer je delal, zato da bi rojak trgovec ne imel škode radi njega. In potem tista izjava v listu o Si-skoviču, ki naj bi napravila porne organizacije, kaj hočeš še več? Ali vse to ti ne bo nič zaleglo, ako ne postaneš praktičen. Na kratko, k republikancem se vpiši, Maschke ti bo pomagal in ne bo ti težko pognati Pirca. * Tako nekako je bilo in približno tako se je dogodilo kar se prestopanja k republikancem tiče. Skoda za Vatrota le, da je to storil v času, ko je za- no itd. Proste večerne šole v Chi-cagu vabijo učence Proste večerne šole v Chica-gu bodo otvorjene za pouk 21. septembra, vpisovanje pa se' teftko*asii^lirajo novim razme-prične 18. sept. Namenjene so ram ter nauče gprememb v o-posebno tujerodcem za učenje bratUf kater€ prinaša vedno angleščine, pa tudi drugim, ki upopolnjevana tehnika, so že iz višje šole, pa se žele Zft H ki ni M ,kaj izpopolnjevati naprej v tej ali čfl8tna zR žlovekat navajajo, To In ono pri nas in drugod Cleveland, O. — Nihče ne mara starih delavcev. Tako se pritožujejo razen starih moških tudi ženske, ki opravljajo, oziroma so opravljale razna dela v industriji. Pa tudi drugače so prizadete delavske žene. Cimstarejši je mož, tem-težje dobi delo, in to tudi v "dobrih časih", kaj šele sedaj. Za ženske nad 40 let starosti ni upanja,, da bi dobile delo. Kvečjemu pomivati pod in »lične opravke. O tem problemu razpravlja Miss Caroline Man-¿ing, uradnica v federalnem j delavskem departmentu. Mnogo deklet okrog 30. let staro-, s ti, ki iščejo delo, je odrivanih. Smatrajo jih za stare device. "Med delodajalci prevladuje nazor, da se Starejši delavci Dr. Otis E Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, ¿etrtek in petek od t. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 487Ž. V FRANCES WILLaRD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in »obotah. oni stroki, so otvorjene. Poučuje se angleščino, strojepisje, da se star pes ne more naučiti novih iger. Toda dejstvo je, stenografijo računstvo risar- 'd gUr| de]avec zna opravlja-stvo trgovsko stroko, kemijo, t, poJ||e pri katerih g0 pu8tili Waterloo Dry Cleaning Co« COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, mimo, likamo ia popravljamo naike ts ten»ke obleke 15805 Waterloo Rd. Dnevi postajajo hladnejši, nje proti brezposelnosti? Ali bo to doseglo s sedanjimi metodami? Ali je možnost za drastične akcije? Koliko lahko pomagamo mi? O tem problemu bo razpra> va na prihodnji seji kluba št 1 v petek 25. septembra. Člani in članice naj se v ta vprašanja poglobe ter posežejo v disku-.O. IVS/VWVVVVVVVVVSWWVVVVVVWft Milwaukee Leader Najvotjl amartfki aocWia*-Ini dnevnik.—Nar^aiaai $6.00 n* leto, $3.00 aa pol lata, $1.10 za tri meaeea. Naalov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. mwmmvvwsamvwvvvwvvw Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN omd SURGEON Offica hour« at 1724 W. 26ta Stra* Tel. Crawford 2212. 1:80 — 1:80 — 6:80 — §:8§ DaUj at Hlavaty'e Dmf 18SS WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. dally. Except Wad. and Sunday only by appointmenta. ¿•etdenca Tel.: Crawford S44S. nemščino, francoščino, latinščino, španščino, glasbo, zgodovi- čelo vse lopati po Hooverju. Se vseeno se je Pire zbal in jako udarjal po Grillu. Ta pa o svoji stranki zdaj previdno molči. Pod vplivom teh okolščin je nastal boj in razkol v "Zarji". Prijatelji in prijateljice, klub Prvoten glavni namen večernih šol je bil, učiti angleščine svojo mladorft. Tudi sprememb se nauče. Ali tendenca je, da je treba človeško starino zavreči. V poizvedovanjih za stati- tujerodce in tega imajo še da- stiko je rekla neka ženska, da nes, le da je pouk zdaj razšir-jne ona in ne njen mož ne dojen tudi na vse druge vede. Več bita več dela radi starosti. Njej informacij ddbite v šolah svoje- je 46 let. Neka druga pri istih ga okrožja, ali pa pri šolskem letih je pojasnjevala, da jo odboru (Board of Education). preživlja njena hči "Vem, da "New Leader" anflalki »actali*Wal tajnik Izhaja v New Yorku. Narodni- i na $2 na leto, $1 na pol leta. \ Najboljše urejevan an*1e«kt ao- \ x cialiatiini lint v Ameriki. Mno- || h ro slovenskih delavcoV ga «ta. m f Narolite M ja tudi vi. NarofaA- |[ no zanl eprejema ,,Prol«taracH. j Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i dnovnik "PROSVETA»» Staaa aa cala lato SS.OS, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova druStva. Deset ¿laaov(lc) ja treba za aovo društvo. Naalov za lkt la za tajništva la: SSS7 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. ILL. Z1JO.- GLUHOST zmagana Kj^L Sluh povrnjen v siučkjih gto-aCMihot* nasUl« v «Ud katarja. mE^^Uu. iuroa v slavi, ikrlaUca. udarcev, «ksploiij, hibe v ubni mreni. o4-tekanja itd. Ti*o«e ljudi • slabim sluhom aH iumom v slavi m sdaj veaale i prijatelji, bali jo v cerkev in v gledišča, ker M posluftujeja Wilaon Common-Sofiao Ear Drama katera ao v rabi fte 38 let pri itotiaofte ljudeh kritem sveta. So selo pripravni, priat** jajo uAesu in so popolnoma Izven vidnoeti, bres ile. baUrij aU dodatnih delov. Iiaaia nisko ceno. PROSTA KNJIGA si gluhote, sabva- lami onih, ki uspebio rablja ta lastrum—t. ter ■ isjavo isnajdiUlja. ki j« bU si ob tO let. toda sdaj sliki. M^ILSON EAR DRUM CO., Isa 1060 Todd BuikKng - - LoaiavilU, K|t VINKO ARBANAS ! 1320 W. ISth St., Chicago, M. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia cvatlioa aa ploso, svadka, po g robo itd. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IU. TaL 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah krak k naša pakaraa. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA'TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskaasa v Slovoasko«. Hrvaika«. Slovaikam, Čaikam, Poljskasa, kakor ta« v AagUtkei ia NomUmos joalko. Naša poaokaost so tiskoviaa aa šraltva la trfovoo. Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Bhie Island Ave. Tel. Roosevelt 3673 •W »v i si*/ %Yf #W •/ #V' »vV <>v Oi. - ■■■ PROLET AREC u^tiy^VULKA||M^ZEP. DRŽAVAH Uat S* latarase dolavokega ljudstva. U«ii Uhaja vsak četrtek. , Dolavska Tukr»» Druiba. Chi«iu. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveso NAROČNINA z* fcediajese drisvs ta Kanado »• cek> Ms 18 00; aa pol leta >1.75; ss ¿strt leta $1 00 — K sa oeto Wto >8 50; sa pol lata »2.0i. J» oglasi morajo biti ? našem uradu najda poodeljka popoldne sa priobči tev t Številki Ukočega Usdna. PROLETAREC Publishod overy Thursday by Uit J-ugetlar Workmen's PubUsfcing Co., Inc. Estabtished 1806. Editor! Business Manager Frank Zaiti Charles Poforelec SUBSCRIPTION RATES: United Starts* and Canada, One Yaar >8.00; Six Months >1.76; Ifciw Month* >1.00.—Foreign Countries, One Tsar >3.60; Six Months >2.00. Address. PROLETAREC *S39 W. 26th St., Chicago, 111. Tatapbono: Rockwall 2864. Vojaštvo vedno proti w? ^ stavkarjem " V Zed. državah govori oblast samo o svetosti privatne lastnine. Ako se delavci kje upro proti neznosnim razmeram, ima kom-panija vso pravico apelirati na policijo in Šerifa za oboroženo protekcijo "privatne lastnine". Ako se jim zdi, da bi ta moč ne zadostovala, pride še državna milica in včasi tudi federalne čete. Kompanije smejo imeti v svrho "protekti-ranja privatne lastnine" tudi privatne oboro ¿ene "čuvaje". Delavcev v stavkah vojaštvo in policija nt protektira, razen v metfih, Iger so bili volilci dovolj pametni, da so za šerifa ali župana izvolili zastopnika ljudskih intereaov.___ Delavcem v stavkah ni dovoljeno imeti oboroženih čuvajev v svojo protekcijo. "Delavec se ne sme dotakniti kompanijske-ga pobojnika, ali kompanijskega bossa, ali stopiti na kompanijsko zemljo, kajti to je kaznjivo, in ako se stavkarji ne ravnajo dovolj pridno po tem postavnem navodilu, se vedno dobi kak sodnik, ki jim strogo zapove, česa ne smejo, in tako je kompanija s svojo "privatno lastnino" zmagovalka na celi črti. • Dovoljeno pa je šerifovim ljudem, policiji in vojaštvu imeti delavce za tarčo. Kadar koga ubijejo, zapišejo, da so to storili vsled nasilnosti delavcev. Pozabijo pa pojasniti, kako to, da so "nasilniki" ubiti ne pa "napadeni" policaji ali vojaki. "Tammany Hall" Mesto New York vladajo že dolgo demo-kratje. Njihova politična mašina je znana svetu pod imenom "Tammany Hall". Ko-rumpirana je od župana do zadnjega policijskega šefa. Gniloba newyorške mestne uprave razširja smrad po vseh Zed. državah. Vrši se preiskava za preiskavo in vsaka ugotovi, da je - res mnogo "nezaslišne korupcije". Ta pa se nadaljuje in istotako tudi preiskave. Mnogi že dolgo pritiskajo na newyorškega governerja Roosevelta, ki je tudi demokrat, da naj on porabi svojo moč, ki mu jo je dajejo zakoni, ter počisti demokratski hlev v New Yorku. To bi "liberalni" govemer bržkone storil, če ne bi bilo treba čistiti—v demokratskem hlevu. Zato pa se nadaljujejo le preiskave. Možno je celo, da bo governer Roosevelt končno tudi sam nekoliko pripomogel k preiskavam ter grajam, ker bi rad posftal predsednik Zed. državam in nominacijske konvencije so blizu. Iz]ema v pravila Dogodilo se je v ameriški zgodovini, da je prišlo vojaštvo po governerjevem ukazu na pomoč "stavkarjem". To je bilo v tem letu v Oklahomi in deloma v Texasu. Na stavko so bili pozvani—"oljni vrelci", ker so kapitalisti na vzhodu plačevali lastnikom vrelcev premalo za olje in s tem obuboževali domačine v Oklahomi in državi preračunano manjšali davke. Governer je ukazal, da morajo "stavkati" vsi vrelci v Oklahomi—tudi tisti, ki so posest oljnega trusta. V podporo "Stavkarjem" je proglasil obsedno stanje in poslal v oljne teritorije vojaške čete, ki so pazile, da ni noben oljni vrelec "skebal". Temu vzgledu je kmalu sledila tudi država Texas. Stavka sicer ni bila dobljena stoodstotno, toda pomagala je vendarle. To je bil torej edini slučaj, kar pomnimo, da je bilo vojaštvo pozvano pomagati "stavkarjem". Ampak tudi v tem slučaju je prišlo na pomoč "privatni lastnini", da bi dražje prodajala svoj produkt. _ Neumnost ali ka|? Par milijonov ameriških delavcev čaka, da socialisti kaj narede zanje, čemu ne vpra-šajo rajše tiste republikance in demokrate, katerim so poverili vso oblast, kaj bodo storili aa ljudstvo v povračilo za zaupanje? 4 Dasi so Zed. države velika dežela, ae s ognjeniki ne morejo postavljati kakor npr. Japonska, Italija ali neka-« tere južnoameriške republike. Na sliki na levi je Las sen peak v severni Californiji, ki je edini "živ vulkan" v. Severni Ameriki. Veliki kosi kamenja, ki jih vidite na pobočju ter spredaj, >e ognjenik izbruhal leta 1914, ko je bil ze'o aktiven. Slika na desni je bila vzeta v ¿asu ognje* nikovega bljuvanja leta 1914. Od omenjenega leta je večinoma neaktiven. Neka filmska družba pa je sklenila letos v pri zori t i umetno "bljuvanje" tega vulkana in je v U namen naročila sa $15,000 eksploziv, katere bi spustili v vulkanovo žrelo. Vladni vulkanologist R. H. Finch ,ki je nastanjen blizu ognjenika v svrho študij, načrtu nasprotuje, če^ da naj se naturi v tem slučaju ne mesa štren. sko gibanje valovi sem in tja, toda iz tega valovanja postajajo radikalni glasovi vedno jačji. Položaj je porftal ne-1 vzdržljiv, da ga nobene reforme, pa če so še tako daleko-sežne ne rešijo. Vladajoči razred je zamudil čas, ko je bilo treba odločnih dejanj in je s tem samo pospešil prihod raz-' pada njegove moči in sile. Ljud-, stvo, ki je še včeraj verovalo v parlamentarno akcijo, je danes za drastičnejše metode. Razmere katere bi tt včeraj orno-gočevale miren razvoj, so danes take, da izključujejo vsak sporazum, vsako mimo preo-brazitev razmer. V Italiji, na Madžarskem, v Romuniji, Jugoslaviji in na Poljskem je danes mogoč samo še en način Zgofovina delavskega gibanja na Slovenskem PR1RED4L ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.). V državnem zboru na Dunaju so bili slo- Nemčiji in Angliji morda ravno tak položaj. Spartak. K dogodkom v Angliji Dve metodi na preskašaji v procesa preobrata Angleška delavska stranka lavske vlade . obstoje različna med pisanjem radikalnih član-je odstopila in na njenem mestu'mnenja tudi v socialističnih kov in pa krvavem bojem na deluje "kooperativna" vlada pod vodstvom MaeDomalda katero tvorijo štirje bivši člani krogih samih, kateri so kritič- barikadah. _______ — -------, ------- no presojali delovanje Mac-j Socialistom v Nemčiji in An- j waukee, Cleveland in Canons-Donaldovega kabineta in de- gliji se očita, da so v vseh po- burg, Pa., katera pridejo na delavske stranke, štirje konser- lavskih zastopnikov v paria- vojnih letih reševali kapitali- glasovnico. Radi kritičnih raz-vativci in dva liberalca. De- mentu vobče. Kritika je bila zem pred polomom, kar je do mer, vsled predsedniških volila vska stranka te kombinacije seveda potrebna in tudi korist- gotovih mej resnično in je bilo tev in raznih aktivnosti, ki jih ni odobrila, nego je proti nji v na> fcer MacDonald v mnogih posebno resnično v zadnjih do-opoziciji. slučajih ni pokazal potrebne godkih v Nemčiji, toda pri kri- Anglija ima 600 milijonov de- odločnosti; njegova vlada je tiziranju ne smemo pozabiti, da ficita in njeno vodilno stališče napravila mnogo tehničnih na- bi polom v Nemčiji pomenil si- venski poslanci tudi needini pri glasovanju o splošnih državljanskih pravicah, o izpiemem-bi temeljnega zakona o državnem zastopstvu in glede šolskega zakona: trije so glasovali za, štirje pa proti, dasi se je klubov sklep glasil "za". Dr. Kluna so zato, ker je deloval in tudi glasoval za gori omenjene postave celo napadali. Zanimivo je v tem pogledu njegovo pismo: "Svojim gospodom volilcem" (15. nov. 1867). (Glej Naše Zapiske. Leto VI., str. 201, 202). Stališče dr. Kluna je bilo možato, in seveda antiklerikalno. Podčrtal je to pri boja in to je, — nasilna akcija vprašanju konkordata in šole. Dejal je: "Ka-proletariata. Jutri bo vladal v toliška ceikev ne potrebuje podpore konkordata, zato sem za "svobodno cerkev v svobodni državi", to je: cerkev bodi prosta državnega pritiska in država cerkvenega. Ne morem glasovati na eni strani za svobodo, na Prihodnji zbor J. S. Z. bo drugi strani za privilegije. Kakor zagovai- j jam državljansko in politično svobodo tako 28.-29.-30 maja 1932 zahtevam tudi versko svobodo." Glede šole ■ ^je izjavljal: "Gre za vprašanje: ali naj se vodstvo ljudske šole izroči izključno duhovščini ali ne?" To je bilo doslej, odslej pa se po novi postavi izroči v vsaki občini šolskemu odseku, V katerem zasedajo duhovnik do-tičnega kraja, učitelj in i eknieri rodbinski o-četje . . . Ali ne bi hineli starši nič zraven govoriti, aLi se posvetuje in sklepa o pouku in vzgoji njih otrok." Oiicijelni takratni slovenski list "Novice", ki ga je vodil "oče slovenskega naroda dr. Bleivveis", je očital dr. Kiunu ladi označenega njegovega stališča: "da je storil veliko krivico naši duhovščini." Dr. Klun, ki ga ni rumenjati s poznejšim du-hovnom Kiunom, je bil mož, ki je bij prepričan, da se more tudi slovenska domovina razvijati le z blagoslovi državljanske politične in verske svobode. Žal, da je imel malo tovarišev ... - > Prihodnji zbor Jugoslovanske socialistične zveze in organizacij, ki pripadajo Prosvetni matici, se bo vršil dne 28.-29.-30. maja 1932, kakor je zaključila eksekutiva JSZ. na seji dne 4. septembra. Kje se bo zbor vršil, določi članstvo s splošnim glasovanjem. Zadnji zbor JSZ. je v ta namci nomi-niral tri mesta, namreč Mil- v svetovnem gospodarstvu je pak. prevzela Francija, katera vsled PredvSem je delavska vlada svojega izrednega povojnega risiUU konserVativce in libe- položaja ni ime a brezposelno- { dft ge . vzdrževalo pod_ sta in je s spretnimi potezami brezposelnih, dasi je to kl bl bl1* nakupičila večino zlata v svo- £ahteJvalo 0£r0mne — — s,cem V8eeno ze,° Dnza jih zakladnicah. vsote. Nadalje je delavska vlada pričela Anglija se je obrnila na ame- z obširnimi javnimi deli ter za-riške banke za posojilo in Wall poa\i\a stotisoče delavcev. Po- len kaos v svetovnem gospodarstvu, kaos, ki bi pomenil neizmerno trpljenje delovnega ljudstva križem sveta, izvzem- v mar-pri zadeta. vrši JSZ. in Prosvetna matica, se pričakuje, da bo imel prihodnji ali IX. redni ^zbor še večjo udeležbo kakor prošli, ki se je vršil 1. 1929 v Detroitu. Thomas skuša uveljaviti postavnost piketiranj Ameriška podjetja se v stav- Socialisti zagovarjajo in delujejo z vsemi silami za miren kah najbolj boje piketiranja. razvoj in za preobrat stopnje- Skebe ni težko dobiti, toda ne- Street je zapovedaf odstop de- ¿£ala i^sta^rinskr^sUnovanj- ma' za Preobrat toreJ* ki bi ne radi hodijo na delo, ker jih je lavske vlade, katera je poseb- ske fcasarne v najbolj razvpitih Povzro*al splošne zmede po sram pred stavkovnimi straža-no zadnje čase skušala uvesti dehh veiemest in jih nadome«- vsem svetu' Ako bi vIadaj°čl Zato se kompanije v vsa-postave, ki bi kršile predpravi- z novimi modernimi stav- razred ne bil, tako «^končno ki stavki kaj kmalu potrudijo, ce vladajočega razreda, oziro- bami p^piraia je delavce seblčen ln zaslepljen, ako bl ta* da ^obe sodnika, ki piketiranje ma, natančno povedano —- je y njih bVjih proti znjža_ ko slepo ne veroval v svojo pod eno ali drugo pretvezo preskušala vzeti denar tam kjer je • lftč razširjala delav- moč» bi pri tem de,ovahju so" pove. Dne 1. sept. je prepo-nakupičen in prikrajšati privi- ¿Q zaščit'0 0benem pa skuša- cialistov sodeloval in poslušal vedal sodnik tudi piketiranje legije vladajočega razreda. . uvesti ^ terne|jnih postav one dalekovidne državnike in pred tekstilno tovarno v Pater- _________ „ Delavska vlada je z največ- zft splošno izboljšanje gospo- ekonome, kateri so za časa 6onu, N J Delavce, ki s0 pre-j posianeCf pmč izvoljen jim naporom vzdržavala podporo brezposelnim na enaki višini vsa leta svojega vladanja; skušala je uvesti in deloma u-vedla reforme, s katerimi se je darskeira noložaia katere pa zadnje nemške krize izjavljali: p0Ved kršili, so aretirali. Na nikt posebno višja zbornica, Poslužujoč se novega zakona o društvih, ao tudi Slovenci ustanovili društva in sklicevali tabore, na katerih so se tisoči in tisoči ljudstva zavzemali za svoje narodne ozir. jezikovne ptavice. Vse narodno delo se je takrat koncentriralo v Čitalnicah, ki so zadobila kot nekaka družabna društva že od 1. 1861 dalje dovoljenje za obstoj. Prvo politično društvo pa se je ustanovilo v Ljubljani 1.1868, ki je imeio za svoje geslo "v^e za vero, doni, cesarja". Usianovilo se je tudi v Trstu prvo delavsko društvo na Slovenskem z naslovom "Cbela" in pod geslom "Ma^jivo". Predsednik je bil pisatelj in urednik Cegnar. Tudi v Ljubljani se je ustanovilo delavsko društvo. Prvi predsednik je bil Harrisch, Nemec. Slu du, na katerem se je sklenila u-stanovitev, je predsedoval Dežman, ki je bil naj preje slovenski pesnik in slovenski državni v Idriji 21. marca htevam novega časa in odstopi de¡ s kjer sedijo plemenitaši. Ko je ne, 8 seboj grupo 40. znanih noložai nostal nevzdržljiv je del sv°Jlh Pravlc omm' kl de~ ČIanov stranke in unijcev. Krna-položaj delovnega ljudstva ko- * .V *razred zahteval znat- IaJ°» ali Pa mora računatl. v lu, ko so začeli piketirati, so likor mogoče izboljšalo; sku- nQ z^ižanje podp0re brezpo- doglednem času s popolno iz- bili aretirani. Njihov namen šala je urediti razmere v Indi- ge . MacDonaU gubo vseh iovojih je sodno razveljaviti sodnikov ji — z eno besedo, uveljaviti , , , J U1 , d potom KONFISKACIJE VSEH ¡ndžunkšen. razmere in postave, katere bi BOGASTEV PO DELOVNEMU j _ omogočile normalni razvoj gospodarstva in povratek k zdravemu — kolikor je to pod ka- MacDonald krone sestavil je na zahtevo novo vlado in pitalističnim načinom proizva- obljubil, da bo s svojimi tova- janja mogoče — razvoju. riši skušal doseči vsaj toliko, da Delavska vlada je ostala na žrtev ne bo doprinašalo izklju- krmilu, dokler vladajočemu ¿no le delovno ljudstvo, ker razredu ne samo ni škodovala, vladajoči razred hoče krizo re- temveč mu tudi koristila. Nje- šiti na ta način, da plača in na usoda je ležela v rokah li- trpi zopet samo ljudstvo in da beralne stranke, katera jo je se ne krši privilegije posedujo- deloma podpirala pri njenem čih slojev, delovanju mer. za izboljšanje raz- MacDonald je priznal, da mora tudi delavstvo pomagati Padec delavske vlade pome- pri ureditvi gospodarstva, ih ni novo razdobje v zgodovini naznanil, da se b0 znižalo pod-artgleškega delavskega gibanja. poro brezposelnim 10 odstot-V teh dogodkih ni ničesar ne- \L0Vt naravnega—razvoj je šel svojo g tem ge je pričelo novo raz-začrtano pot in v teku tega dobje v zgodovini gibanja an-razvoja se je delavstvo mnogo Reškega proletariata. Nedvo-naučilo. ¡mno bo delavstvo napelo vse Angleška delavska vlada ni sile. da pridobi pri prihodnjih imela večine v parlamentu; volitvah veČino poslancev in s njena usoda, kakor že omenje- tem omogoči vlado, katera ho no, je bila popolnoma odvisna lahko izvaiala svoi program, od liberalcev pod vodstvom sta- 2e sedai se slišijo v strokov-rega lisjaka Lloyd Georga. Ta nih organizacijah odločne zah-sposobni vaditelj pozna bolez-|teve za podržavljenje vseh te-ni in napake kapitalističnega meljnih industrij, ker smatrajo sistema, katerega hoče rešiti po ta korak kot edino rešitev iz načinu ameriškega Hearsta s položaja. Kadar pa se bo pri-tem, da omeji brezmejno ne- ¿ej boj za izvedbo tega, takrat smiselno ropanje, ki ga vrši äe \e bo padla odločitev glede i vladajoči denarni mogotci in vr- vpraöanja> ^ po*taja čimdalje1 že ljudstvu od časa do časa par bolj pereče: DIKTATURA ALI drobtin. Liberalci so se poslu- j PARLAMENTARIZEM, žili delavske vlade za dosego V Rimu spet mirno Papež in Mussolini sta zako- LJUDSTVU. Iz vseh teh dogodkov pa se« lahko sprevidi, kako biskovito j . se odigravajo odločujoči do- Pala bojno sekiro in sklenila, godki na polju svetovnega go- da bosta v bodoče spet živela spodarstva in politike. Delav-, v prijateljstvu. SPOR RADI SVOBODE V MEHIKI svojih ciljev, delavska vlada Ob irtchilki m«ji m» n« oni »trani hi iimsia, W)*r •• ^>1x4«" is ral- V koliko je ali je bilo kriti- nic# in ki*r prodni® «lokro in likori« s« nm prmi «jo. Na sliki j« moti proke pa se je» poslužila pnltke, da na megtu bo pokazala šele bo- v Mat-JH, Mo,ico, k>.r ^ W . ščiti interese delavcev in kme- do£nost. Lahko je pisati in go- M ▼ »»j zaUaj ^ ra. čitl od njih Saj tako velikih zumela mojeKa odgovora. PoUi. še nismo videli. Bile so kakor. ma| sem inJrekc,. smreke v naših gozdovih. Avto je zavil v ulico. Bila „ 7u*ec' kl Adr,J? *n je vsa v skalo vsekana, neka- D"b™vn* ve/ dS f^«1«* ka globoka soteska. Zakaj ste- tnad mehkobo funjozna sila, ne ulice, iz žive skale, so se ^ J* last krajev Cme gore m vzpenjale visoko, gotovo osem te*a Junaškega juga. Ko se metrov in na njih je počivalo P°kaže nevihta, zbesni Adrija, zidovje trdnjave. Kakor na kakor zahrbtna zver. Kadar slikah v razbojniških romanih, P°81VI' 8e P^P* tudl MmacUa se mi je zdela ta ulica s trd- v razbesnelost. njavskim obzidjem. | Res je, Dubrovnik je najsve- Se pet minut in pred nami se tlejše mesto na jugu, s svojimi ulica mahoma razširi in obstali citadelami, okroglimi forti n*d smo na trgu sredi Dubrovnika, morjem, parki, divjimi nasadi Večerilo se je. Pod palmami grozdja, mandeljnim drevjem, so se izprehajali Dubrovničani regimenti palm. S svojim ne-in Dubrovničanke. Morje je umljivo v nebo se vihtečimi pla-tiho šumelo. Na vrtu je igrala tanami je Dubrovnik umetniška godba. Vse je bilo živo, brez- slika na Adriji. skrbno . . . Svetiljke so lile svo- Krasen je gotski portal fran-jo luč po lepih obrazih Dubrov- čiškanskega samostana. Zares, ničank, elegantnih toaletah, po- epe stavbe so znali delati ne-1 j ubijale liste palm in jih po- koč. šiljale kopat se v morske va-1 Kakšne dobre četrt ure po love, ki so seffcpbrili. morju se dviga otok Lokrum ali go-, bili J Adrija je tukaj polna zlata in srebra, kakor od meseca pobarvana. Včasi prehaja eno v drugo malone -brez premora Lacroma. To je sloveč otok, in biti v Dubrovniku in ne videti Lokruna, biti v Splitu in ne videti TrogiTa je, kakor biti v Nebo je tako blizu, tako polno Rimu in ne videti papeža, zvezd, tako gosto, a v «vejem .Zato smo se tudi mi dogovo- soju docela južno, kakor prepo-nli, da dopoldne obiščemo ta jeno z vonjem nufciln. V w\otok. ; * * - snici ima nebo sijaj ledeniške Solnce je tu polno jasne ve- zime, samo da je tako mlačno, tako mehko, tako nepoznano sladko, kakor j esamo nebo v Dubrovniku drine, ki dobiva nad otokom Lokrumom z njegovimi starimi oljkami in terasami palm temno svečanost stare legende. Ladjo smo zamudili. Treba Lokrum je pragozd, ki diši ob-počakati do jutri zvečer. Vi- sedeno divie in besno, deloma del sem, da se je jezil Matevž. po cvetju, deloma po morju. Tudi Zdravko in Ivan Celjski In to moramo videti, sta godrnjala. A le radi lepše- Ali zgodilo se je, da sem se ga. Kajti ni človek vsaki dan na dogovorjenem mestu našel v Dubrovniku, v Dalmaciji, na sam. Adriji! "Pa grem sam," sem sklenil. "Zakaj smo vzeli avto. Mar Uslužni čolnarji in lastniki bi se peljali z ladjo." motorjev so me kar obdali. Od- ločil sem za motorni čoln. Nisem se še Drav vkrcal, kar se pripelje drugi motorni čoln od Lokruna sem. In kdo se je vozil v njem? Kdo drugi, kakor Zdravko. Ivan Celjski, Ivan Krški. France in gospa Marija. "Kam?" kriče in mahajo. | "Na Lokrun." "Se ne izplača . . . Bili smo, pa ni nič." "Kje ste bili," se oglasi čolnar. "Ali ste bili tam na oni strani, na "južni"?" "Nismo." "Niste bili na Lokrunu," je Ivan Krški se ni jezil. Tudi gospa Marija je kazala miren obraz. Jaz sem se pa smejal. "Hvala ti, ladja, da si ušla." 9. Dubrovnik. » Kako te naj opišem? ... Ali te naj sploh opisujem? Ne. Tebe je treba videti, Dubrovnik, ako hoče človek, da te pozna takega, kakršen si v resnici. Ako je Kotor biser Dalmacije, si ti diamant. Mesto je obdano s starim, a mogočnim zidovjem, ter je videti, še vedno kakor trdnjava. Mesto ni veliko. Ali romantič-, « . ., _ «o vo zamahnil čolnar z roko. no je m sezidano kakor na va- Hq np „ qp .p lovih. Vidi se na njem umirajoče veličanstvo. Spomnil sem se tistega umrlega v Cetiriju, tistega v Moskvi in na Dunaju... Dubrovnik je bil od leta 1427 do 1437 republika. Jo nam je . čo,nar . to povedal ciceron, se je gospa odrinemor "Odrinemo/ sem dejal. "Bom si pač nič posebnega, ogleda ,»» sam." Motorni čoln je odrinil z bre- ra-!ga | "Hej, čakaj," kriči Zdravko. "Tudi jaz grem. Naj bo še enkrat." Čoln se je zasukal in pristal. Zdravko in Ivan Celjski, sta skočila v čohi. "A drugi?" "Jaz da bo predvajall|jn „¡„^em Kanom' C^nkar- grad - j ""' poleR drame tudi daljši Can- jem, kateremu v starem kraju 30 86 H^i s I mini.terrtWP~«r,m - izČrpki iZ odkrivajo spomenike, ob enem ve.jetu dečji dom mimstersHa katerjh prepovedujejo vprizarjanje "Bog nam bo prinesel_ svobodo" V "Enakopravnosti" z dne poročevalec. Ameriški Sloven-25. avgusta opisuje njen staro-|ci izvedo šele iz starokrajskih krajski poročevalec slavnost listov, da imajo tam ljudi, ka-odkritja Vilharjevega sporne- teri govore v imenu tukajšnjih nika na Planini, za katerega so rojakov, na pobudo Matije Pogorelca precej prispevali tudi ameriški rojaki. Prejšnji Vilharjev spo- menik v Postojni so razdejali fašisti. Novega so postavili v Vilharjevem rojstnem kraju v Jugoslaviji blizu italijanske meje. Kot običajno na Slovenskem, K6 je bila odstranjena zavesa izpred spomenika, je zaigrala godba srbsko ali jugoslovansko himno "Bože pravde", predsednik je prečital pozdrav kralju, nato pa se je začelo polaganje vencev. Spomenik je nad 4 metre visok. Bronasta soha pesnika je v nad- t * ----------------»--——ovna h^ohiivo JV V ilttU- na Litvinskem in Madžarskem, naravni velikosti.. Na pedesta-so tudi ob priliki odkritja tega lu je vklesano: "Postavili na spomenika brali sveto mašo. j vzpodbudo Josipa Benedikta in Glavni govornik je bil dr. Josip Matije Pogorelca ameriški ro-Pumar, o katerem pravi poro-' dnljubi in domačini letA 1931 " čevalec, da je obžaloval, "ker ne more izraziti to kar bi rad". To se pravi, želel je malo rohneti zoper Italijo, a navzoči so bili zastopniki jugoslovanskih H se je dala vjeti Ijub.vaim ▼ Qui*« D.U. W, Va. P~ Na »liki j* vdoru A sty EUkar « ot Harry F. Powarta, alia« P •a ja tja v torrfco moiitrm, mm m trn, dm im Powe« _____________ ____ dmktdm ter ji» israkljal dmaar. Kolikor Ja mmmnm dmmdmi, ja rnbil dvm •ti" im trt otrok«, irapl« pa sakopal pri araji garali. Mima, poboin« «Wiai Qaiat Dali mm mmlm rmaaotirja radi eudaafa rfovaaa, k| (a >o dobil» po P«rwar mM saahigL Mori hoc «i ja aajal >aVor omiko, ko ^ na P|anini odkrivali ce leta 1918, m pa gospod pro- gpomenik Vilharju, sta papež fesor Puntar pojasnil, čemu je Mussolini zaključevala novo pozabil pol milijona pnmor- prga4bo medsebojnega spora-skih Slovencev in drugih Jugo- zumft v delitvi vpliva v Italiji. Slovanov. Vendar pa dr. Pun-1 tar verjame, da se bo nekega dne nanje spomnil in poskrbel za njihovo bodočnost ter svobodo. I Slavnost je bila kajpada ver-sko-narodna. Nastopila je tudi zastopnica ameriških Slovencev Marija Jane, kakor piše Anton Zornik HERMINIE. PA. Trgovina s molanba M Peči in pralni «troji posebnost. Tel. Herminie 2221. (Dalje prihodnjič.) PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV M»MM»MM»MMM»M»Mt že mnoga prevedena v druge njeg0vih dram. — P. O. jezike. Dramo "Jakob Ruda" in o-stali Cankarjev program bomo videli v nedelio 25. oktobra v dvorani CSPS., kjer vprizarja dramski odsek kluba št. 1 svoje večje predstave in progra- ^ me. ▼a- OKTOBER. DETROIT, MICH. — Igra in •alica ianakaga odseka S. n. d. ▼ nedeljo 11. oktobra ▼ Radničkam domu aa Fmrrj Ara. Opomba: Cena objaram e tej rubriki je $1.00 ma cel ¿a», to je do datuma priredba. Vabimo .oodoorna in draga društva, da oglaiajo «roje pri-redbe ▼ tej koloni, katera bo priob-¿ena ▼ list« rsak teden. Jakob Ruda je posestnik na Drenovem. Svojo bogato domačijo je pognal v propast in ugonobil svojo ženo. Da reši John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. t t I slovenski društveni dvorani. Po zborovanju X piknik. BRIDGEPORT, O. V nedeljo 20. septembra konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ v t X t T t ? t T T i Pozdrav z Brezi] "Priporočali smo Jednoto Rude. in slikar Ivan (KSKJ) Materi Božji na Brez- ^t. ki je zaljubljen v Ano SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM s«je kluba it. 27 jsz. »e vri« veak prvi patok e me*ecu ob 7:30 . trečer. Ženskega odaeka prvi torek sebe in si zagotovi veselejse ^ »aptsmbru in novembra, «Irugaie pa dni, je pripravljen dati svojo »kupaj • klubom v avgustu, oktobru hči priletnemu bogatašu, odur- in decembri. Ure Ute. Mladinski nemu človeku, četudi ve, da ga -lUiki od~k v.^ potok ^p«. • u ».5 rrtntrln linhi-1«* 8- " klubovlk pro- njegova hci ne bi mogla ljubi ^ s N D Sodruf| ^ ^^ ti. V teh spletkah pride do gtni% afuirajta in Pridob»vajw «o-zaročne slavnosti, V kateri tr- vik članov in članic klubu ter novih Dita posebno Ana, hči Jakoba naročnikov našomu glasilu Prolet.r-V V.....- Dolinar,1'" -----«-in i-obm«bi io na. STGAN, PA. Konferenca in piknik soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. v nedeljo 27. septembra v dvorani in na vrtu druš. Bratstvo št. 6SNPJ. i i Y j f t cu. V organizaciji in i«obm*bi j« na-ia moč. i ? pott jah, ki vas vse prisrčno zdravlja in blagoslavlja . Tako uradno sporoča v "Gla- in ona ga ima rada. Sence prihajajo in odhajajo, gostje si nadevajo hinavske krinke, eni jiiv s muuca v vii«------ - , , . . tlli silu KSKJ" z dne 1. septembra grizejo, drugi modrujejo Jakob članstvu svoje jednote glavni i R^a pa omahuje. En m« po-predsednik Mr. Frank Opeka vedo po pravici, kaj je. fro-Waukegana, ki je imel iz imenu KSKJ. na Brezjah tudi sodrugom in s1mpatičarjem govor. Frančiškani v Lemontu ne bodo zadovoljni, če bo Marija na gorenjskih Brezjah obsen-čila Marijo na lemontskih Brezjah, ampak to je pač briga frančiškanov, ki se bodo že poglihali z Opeko, ako jim bo v pridigarstvu preveč konkuriral.. Zanimiv dal "Proletarca" so dopisi. Pristopite v krog naiik dopisnikov ter sotrudnikov tudi vL V BARBERTONU IN OKOLICI. Seje kluba It. 232 JSZ. so vri« vsako drugo nedeljo v mssecu ob 10. dopoldne v dvorani druitva "Domovina" na 14. cesti. Sodrugi, prihajajte redno na sejo in pridobivajts klubu novih članov, da na ta način ustvarimo močno postojaake J. S. Z. Somilljenike vabimo, da se nam pri-draiijo. Socialistična stranka Jo v tej daleli adina delavska stranka s konstruktivnim programtam/ s kate-im si delavstva lahlso pribori boljie bodočnost in končno osvoboditev it mezdne sulnosti. Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pdbirajo perilo po vzem mestu, Ciceru in Berwjrnu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-fl73 1727-1731 W. 21st St Chkafo, III. Prva Jugosiovpnska restauracifa domača kuhinja Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovea« f Martin Baretincic & Son pogrebni 7avod 324 Broad Street Tel. 147». JOHNSTOWN, PA V > '¡M$eeJeeJeeJeeJeeJeeJeeJeeJeeJ^^ TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Cbicago, 111. Tel. Lawndals 20it A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky tej. g- -1 .Ml. V naii tiskarni se tiska "P. oletarec". Pravi pri}atel| Sto izvodov za dva dolar]a V agitacijftke namene pošljemo ato Uvodov "Proletarca" sa dva dolarja. Naroči U jih* kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drago priredbo, in jih rezdelifce med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravo-časno! / te, FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tal. Crawferd 1SS2. Pristna ia ekasna dowaača jedila Cone šmarna Pestreiha v slabih Časih je hranilna vloga v sigurni danki. KASPAR AMERICAN STATE BANK ___«J\ 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. .....u^^ia^jusj^ BORIS LAVRENJEV: ENAINTRIDESETI Ruski roman is državljanske vojna. Is ruščine prevedel sa "Proleterca" Iv. Vuk (Nadaljevanje). — Kamele, kje so ? ... Kamele, hudič pro-kleti! . . . Mrcine! Zaapal . . . Zaspal? . . , Kaj si naredil, lopov? Creva ti spustim h Straži se vrti v glavi vsled strašnega udarca s čevljem v bok. Mračno obrač oči. Sneg in brozga. Mrak, megleno jutro. Pesek. ' Ni kamel. » Kje so se pasle kamele, so vidini sledovi kamel in ljudi. Sledovi odraslih kirgiAkih čevljev. Sla je trojica Kirgizov prav gotovo vso noč skrivoma za četo in ko je straža zaspala, je odgn^a kamele. Stisni vši se v gručo, molče rdečevojniki. Ni kamel. Kam za njimi? Ne dohitiš, ne najdeš jih v peščeni stepi. — Ustreliti te treba, pasji sin, in če to je malo — je rekel Jevsjukov straži. Straža molči, samo solze v trepalnicah so zamrzle v kristale. Izmotal se je poročnik iz odeje. Pogledal, zažvižgal. KeJtel je posmehljivo: — Disciplina sovjetska! Tjlpa nebeškega kralja! — Molči vsaj ti, gnida! — je jezno vzkliknil. Jevsjukov in vrgel z odievenelim šepetom besede; — No, kaj stojimo? Pojdimo, bratci 1 Samo edenajst jih še pleza po pesku, drug za drugim, po gosje, v razcapani obleki, opotekajoči se. Desetero je leglo izmučenih na črni poti. Zjutraj, omamljeni vsled slabosti, so odpirali oci zaunjutrat široko, noge, kakor nepremakljiva bruna, otekle, So hiadnele. Mesto glasa se je slišalo iz ust zadušjjivo hro-penje. Malinasto rudeči Jevsjukov je stopil k ležečemu. Komisarjev obraz že ni bil več iste barve s suknjičem. Izsušen je bil, upadel in solnčne pege na njem so bile stare bakrene kopejke. Gledal je, majal z glavo. N&to je ledena cev Jevsjukovega nagana obžgala upadle sence, zapustivši okroglo, ob krajih počrnelo, skoro brezkrvno ranico. V naglici so posipali truplo s peskom in šli dalje. Kaztrgali so se suknjiči in hlače, razce-frali se čevlji. Ovijali so si noge s odtrganimi kosi odej, ovijali si s cunjami zmrzle prste. Deset jih gre, se opoteka, maje v vetru. Eden gre ravtno, mirno. Gardejski poročnik Govoruha-Otrok. Večkrat so rdečevojniki govorili Jevsju-kovu: — Sodrug komisar! Kaj ga bomo še dolgo vlekli s sabo? Samo porcijo žre zastonj. Potem ima obleko, obutev dobro, si jo lahko razdelimo. Ali Jevsjukov je prepovedal, da bi se poročnika le kdo dotaknil. —V štaib ga spravim, — ali z njim vred poginem. On zna mnogo. Takega človeka ae ne sme ubiti meni nič tebi nič. Svoji usodi ne uide. Poročnikove roke so bile zvezane pri komolcu z vrvico, a konec vrvice je pri Marjutki za pasom. Komaj hodi Marjutka. Na obrazu, kakor da je iz snega, blesti samo mačji žolti blesk oči, ki so postale velike. A poročniku se ne pozna nič. Samo nekoliko jo pobledel. Enkrat je stopil k njemu Jevsjukov, pogledal v njegove ultramarinove krogljice in iztisnil s hripavim glasom: — Vrag si ga vedi! Dvojno življenje v tebi, kaj ? Sam slaboten, a vlečeš za dva. Odkod v tebi takšna sila ? Zganil je poročnik ustnice v vsakdanji smehljaj. Mirno je odgovoril: — Ne razumeš. Kazloček: kultura. V tebi davi duha telo, a v meni vlada duh a telesom. Morem si ukazati, da ne smem trpeti. — Poglej, no — je zategnil komisar. Vzpenjali so se ob straneh hribčki, mehki, aipajoči, valoviti. Na vrhih se je vsled vetra aiitajoč plazil pesek in zdelo se je, kakor da mu ni konca. Padali so v pesek, škripali z zobmi. Kričali pnduAeno: — Ne grem dalje. Pustite, da poginem. Nimam več moči. PriAel je Jevsjukov, jih dvigal zmerjaje, z udarci. — Pojdite! Od revolucije ne smete dezer-tirati. Sli so dalje. Na vrh hribčkov je priplezal prvi. Obrnil se, pokazal svoje divje izpačeno črepinjo in zavpil: — Aral 1 . . . bratje! . . . lin padel. Jevsjukov je, zbravši vse svoje moči, zbežal na hribček. Sleprteljna sijnina je zbežala po njegovih vnetih očeh. Zamiial je in zaril prste v pesek. Ni znal komisar 0 Kolumbu in da so rav-notako zarili svoje prste v krov ladje španaki mornarji pri kriku: Zemlja. ČETRTO POGLA V J E, m začno prvi pogovor Marjutka s a komisar odredi ekspedicijo. Na obrežju so drugi dan naleteli na klrgi-Ško naselbino. Zapihal je izza hribčkov vonj kisjakovega dima (kisjak—gnoj kamel in ovac, ki se posuši in rabi kot kurivo) in ta vonj je Stisnil želodce z ostrimi krči. Zakrožile so v dalji rujave kupole jurt '(jrurta—do*or iz 'kameline klobučevine) in tuleč so se zagnali nasproti kuitravonogi, niz-korastli psički. Kirgizi so se zbrali pri jurtah, začudeno hi žalostno gledali na prihajajoče, na omahujoče človeške ostanke. Starec s stisnjenim nosom je najprej pogla-dil redke dlake svoje brade, nato prsi/ Rekel je, pokimavši: — Salam alejkum. Kam takšen greš, t jura? Jevsjukov je slabo stisnil ponudeno mu ra-skavo dlan. — Rdeči smo. V Kazalinsk gremo. Sprejmi nas, gospodar, nahrani. £ato ti bo sovjet iz- ¿tekel svojo hvaležnost. Kirgiz je stresel z bradico, zacmokal z ustnicami : — Uj-baj . . . Rdeči asker (asker—bojevnik). Boljšak. Iz centra prišel? -Ne, tj ura! Nismo iz centra. Z Gur- jeva prihajamo. — Z Guijeva? Uj-baj, uj-baj. S Kara— K uma greš? V kirgiskih odprtinah kjer so oči, se je zaiskril strah in spoštovanje k pobledelemu malinastemu človeku, ki je v februarskem mrazu prešel peš daljo strašne Kara-Kumi, od Gjureva do Arala. Starec je zaploskal v dlani, in prihilevšim ženskam zakiokal grlasto. Prijel je komisarja za roko. — Idi v kibitko (šotor, ki ga rabijo nomadi) . Spi malo. Potem damo hrane. Zvalili so se kakor polmrtvi zavoji v dim-nato toploto jurt in spali kakor mrtvi do somraka. Kirgizi so pripravili plova, gostili, prijazno gladili rdečevojnike po ostrih ple-čah, ki so na hrbtu izstopale. — Ašaj, tj ura, ašaj! Tvoja malo prospa-la. Ašaj — Zdrava boš. Jedli so pohlepno, naglo, davili se. Trebuhi so se napenjali vsled mastnega plova in mnogim je postalo slabo. Bežali so v stepe, s trepetajočimi prsti segali v grlo, izpraznili fee in zopet strastno jedli. Utrujeni in razgreti so zaspali zopet. Samo Marjutka in poročnik nista zaspala. Sedela je Marjutka poleg žerjavice v posodi in ni se več spominjala prebitega trpljenja. Vzela je iz žepa priljubljeni košček svinčnika, pisala črke na papir ilustrirane priloge "Novega Vremena", ki si ga je izprosila od Kirgijke in na kateri je bila na celi strani natisnjena slika finančnega ministra grofa Kokovceva. Cez Kokovcevo visoko čelo in svetlo brado so begale Marjutkine vrste. A okrog Marjutkinega pasu je t)ila, kakor prej, ovita vrvica, drugi njen konec pa je krepko vezal pesti poročnika, prekrižane na hrbtu. Samo za trenutek ga je Marjutka razveza-vala, da se je lahko poročnik najel plova. Ali kakor hitro se je obrnil od kotla, ga je zopet zvezala. Rdečevojniki so hihitali. — Tju, kakor psa na verigi. — Si se zatelebala Marjutka? Veži, veži dragega. Ako ne, v negotov čas — pride po zraku na preprogi — samoleteči Marija Mo-revna in ukrade dragega. Marjutka jih je ponižala z molkom. Poročnik je sedel, naslonivši se s pleči k stebru jurte. Sledil je z ultramarinovimi krogljicami za težkimi potezljaji svinčnika. Nagnil se je najprej z vsem telesom in tiho vprašal: . „ 4 — Kaj pišeš? Marjutka je poškilila izpod razpuščene rujave kodelje. — Kaj te briga? — Morebiti hočeš napisati pismo? Narekuj, napišem. Marjutka se je tiho nasmehnila. — Glej ga, zvitorepca! To pomeni: raz-veži roke, da te česnem po gobcu in pobegnem? Nisi na tako naletel, sokol. A tvoje pomoči ne potrebujem. Ne pišem pisma, nego pesmi. Trepalnice poročnikove so se odprle na stežaj. Odmaknil se je od stebra. — Pe-smi? Ti pi-šeš pesmi? Marjutka je prenehala mučiti svinčnik in zardela. — Kaj si zazijal? A? Misliš, da znaš padeTcatre plesat, jaz sem pa kmečka beda-kinja? Nisem neumnejša od tebe! Poročnik je razširil komolce, prsti se mu niso mogli dvigati. Ne štejem te med bedake. Samo čudim se. Ali je sedaj doba za pesmi ? Marjutka je odložila svinčnik. Potresla z glavo, da so se ji vsuli po plečih rjavi lasje. (Dalje prihodnjič.) "Proletarec" je socialističen list, in zato ker je list načel, je obsovražen! Ako bi "Proletarca" hvalili ljudje, ki ga danes sovražijo, bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavski list. NEWYORtANJE ZAHTEVAJO VARNOST ZA OTROKE J '*¿i*r*fI v A * ' . * -»v )- ; : a Kl-r W T * * ,m • » 1v.' ;-'.Nrl'i\-. V.«v? 9 ."* s - ; i r, . J » « * ■it ' * ' * * ¿ t í 7 t i % * • w 9 r i ; hI * t * 1 f -5 ¿ * ll!v • • & . . ¡UáA. JMftÚfed ja", "Ilirija", razni znani so-listi in godba "Bled". V torek vprizori dram. druš. "Verovšek" dvodejanko "Laži-zdravnik", po igri pa nastopi collinwoodski "Sokol". Po programu obeh večerov bo ples v spodnji dvorani. V sredo 16. sept. bo banket v počast delegaciji, in v četrtek "Zvezin dan", ki ga priredi glavni odbor. Vstopnice prvih dveh prireditev so le po 35c, na ibanket pa $1.50 za osebo. Na zvezin dan pa je vstopnina prosta. Porocovalec D. V New Y orisu so se konkurenčni boji med sindikati zločincev povečali tako zelo, da oo se poslednje tedne lovili po cestah ob belem dnevu ter streljali vsevprek. Pri tem »o ubili in ranili več otrok ,ki so se igrali na ulicah. Ljudstvo jc na levi general Smedley Butler, notoričen vsled svoje vihravosti, v sredi znam demokratski političar Bainbridge Colby in na desni newyorški policijski komisar Edward Mulrooney. Govorili so mnogo, zabavljali proti "zločinskim" tujerodcem, pozabili pa so raztolmačiti, da so največji zločinci v New Yorku demokratski in republikanski uradniki, ki za podkupnine protektirajo tolovajstva. Newyoriki župan se je skozi to po-letje brezbrižno zabaval v Evropi. Šibkost fašizma Diktatura, ki obsodi človeka zato ker je razdal nekaj letakov proti nji, ni sigurna svoje trdnosti. Italijanska oblast je obsodila 26-letnega Belgijca Le Moulina, ker je svoječasno prinesel v Italijo kot turist sveženj letakov s protifašistično vsebino. Bil je obsojen na dve leti zapora in dva Italijana, ki sta mu pomagala, sta dobila ravno toliko. Moulinov zagovornik je apeliral na sodišče v imenu sorodstva italijanskega in belgijskega dvora in z ozirom na mladost Moulina, zato ga je sodnik "milostno* 'obsodil le na dve leti zapora. Fašizem je zdaj varen, dokler kdo zopet ne pride z letaki. S poseta v Chicagu Konvencija S. D. Z. prav opravljajo enaka dela. ^ . . , V detroitskih listih smo pred Detroit, Micn.«— Dne 22. av- meseci brali, da je Chicago Cleveland, O. _ Dne 14 gusta sem prišel v Chicago s bankrotirano mesto, ki še svo- sept. bo v Slov. del domu v v . skupino Detroitčanov, ki se je jih delavcev ne more sproti Collinwoodu — raketirstvo l P,0tJ Plačevati. Ako sodimo po či-'redna konvencija Slovenske di bndk™ piknik čikaške federacije SN- ka^kih ulicah in cestah, ki so'brodelne zveze katere gfav^ t™*™ T'™/- ?kr°* bHžniprn Wii? io^*1 d da je ChiJje le v dri i 0hj ^ ko leto za ničvreden, toda lepo spel je sijajno. Udeležba od cag0 res brok. U!ičnih napisov| J10000 č| ' strani mladine je bila nepn- ne vidiš v enih deIih po več 'je Ameriška DomovTna 1 čakovano obilna manj pa je blokov, da moraš mimoidoie!J Finančno je jaka pc. tri* spraševati, kako se imenuje ta bolniškem »a, ^ Naivni ljudje Iz New Yorka Doročaio. da z ničvrednimi del- v enih delih po več je Ameriška Domovina. , r f . f - da moraš mimoidoče! Finančno je jaka, posebno v LlStlllCa UredlllStVa ne mo-! V pondeljek radi delavske- več' slo črnoV^ako^e S ^^ P° katGrem ^ V°" rej°.trdiU ° Sebi drUge Praznika pošta ni dostavila nad tisoč. Pravili so mi, da ¿ešei sem se ob priliki te-«tarejša generacija Slovencev Ra obiska, posebno na pikniku vanske podporne organizacije, pisem in dopisov, ki so bili od-Delegatov in glavnih odbor- poslani v petek in soboto, zato v Chicagu „a prireditve ne Federacije', V.no^ prijate^fp^eTv^^t ^ jriobJt? ^ prihaja ve« tohko kakor neko«. ,ji in si dobil ve,iko novih znan_ konvenci^. od prošle^a Jzb^. P' k pivo ia n q i vran hi^oi nnoal nnof . «i • • r ® Priredbe klubov J. S. Z. in dragih i soc. organizacij Kriva je največ brezposelnost, cev# Večinoma so se naselili iz postaranje in pa tudi naveliča- premogarskih naselbin, nost. Eni Dravijo: "Prej smo Peter Benedict, šli mi. zdai pa gredo naši o-__ ^Nedvomno bi bi.a taka prire- "Piknik V Zraku^-Uspeh ^- ^ ditev. kot jo je imela federa- „L___ cija snpj., še uspešnejša, ako tamouraskega zbora ne bi bila društva razdvojena.1 N.w W.M K.n.da. - "JT na tej k^encgi . razprav tudi z ozirom na ten-' rovanja je SDZ gospodarsko in v Članstvu zelo napredovala. SDZ je po svoji ustavi demokratična podporna ustanova in njeno članstv ,zorov bodisi v političnem kot (verskem oziru. Pričakuje pa X Ena so v posebni organizaciji, Par milj od New Waterforda, kateri pravijo zveza in ima v Cape Breton, Nova Scotia, je istotako priredtive kakor fede- aeroplanski pristan in hanger, ... . , , .. . racija, s kakšnim uspehom, ne kjer je bilo stalno nekaj aero-|k,h pet, dm- B&vila se bo z za- 1 varovalmnskrmi problemi, september. bridgeport, o. — Kooisrsaca 20. Mpt. ▼ draitrani razprav tudi z ozirom na ten dence, ki jih zastopa ena ali jsz ▼ n«ank of Chicago spoke in being published in that Sunday expecting to find the labor 7°vene «Pining that while She paper for them, and still they com- Sunday Manifestation and Outinir of der"or leader« ^e raising the issue because they were working only two of those ordinary jyicnics But it was Prohibition beer the people days a week. It was impossible to not. To our delight the attendance Htarve' The Present day issues are make them understand that more was a great deal better than we had n0t and wine but food to m articles of Socialism were needed and dared to expect, for we have often th"«^«<1 the warning to the rich the need of Socialism and learn it red from Chicago. 10 and 6ave themselves in this •°on- | . | Many came to watch the well critical «Nation. In their jail there I traveled on to another coal played baseball game between two are no outbreaks like elsewhere he-camp, thirty-five miles from Pittaburg Slovene Waukegan aggregations, the cauae men are treated the way they where there was a strike. There re- SNPJ Sports Ckib and the KSKJ ^^ be' They rather want to go cently, while driving to work, some- boys. At the end of nine innings inU) ^^ J1"1' He explained many one opened fire on the strikebreaker the score was tied at 4 all so they incidents with One Debs and his 27 and riddled the car full of holes. No had to go into extra inning Our years P1"*^* f°r Socialist one was in>ured After that a police- Waukegan people have become great c*U8e related the ^^ ot ^ man escorted them to the mine and patrons of their teams and delight in election of William J. Swoboda. . , , ^ ^ . spending a couple of houre out in the Mayor of Racine- 1 also visited Cannonaburg and 8im rooting for their favorites. I Naprej and Sava each "sandwich- whe» th^tinnTM^ ^M^i' The Milwaukee delegation brought ed"J in tw0 *°<>* the Unlted M^ WorW^r'nn 0^ ^ 8ome delicious rifreshments in After which dancmg, united Mine Workers Union have addition to their sineimr club Nanrei general discussions and group so«igs. been organizing and holdimr meet-.,, ^new ^rCk Mikek inc—d sP^t of the workers than because they believe in ings. I was told by some of the'qvI^VV.. i' 7 I to do good, independent action of laborers about the riot which occur- ¡^¡^^ of1 The writer'presided. Their meetings are held at thewhen the two unions Chicago contributed its share too.' We are well please place from which some months frSTJii ^ They brought up "Savas Our dabbling friend Richard than Zavertnik discovered rather late that we live under a capitalist system which exploits workers and is responsible for their enforced idleness and con- cratic party were urged upon among themselves. 1 also ditions as they exist. He now the voters of Slovene national-'<>ne even mg while driving through Mayor "of° Rj!dnT*H*id«* ' brmgi ng* his blames the republicans a good ity. Jobs and other favors were * f®w f"111!1 t®WI?irthat ™»ny strikers family aTld other friends brought promised as is usually the style - ■ *** alonK Mr Shermîin the So€ia,i8t pleased with the . . ul/ singers result and hope that a lot of good ago Mr. Cermak and hi» Demo-hea<,ed by i*cob Muh*' their ta" t" ^ iT^t Ma,nii"t is a sname inai worxers nave to t>attie „„a tt>--l. Zaitz one of atlon and that lt "hall be continued The Socialist e*^ succeeding year. Donald J. Lotrich. structor, and noticed the day's Frank speakers. deal but at the same time forgets to explain how his prominency got into the campaign ads for republican candidates including Hoover, Thompson Of such village type politicians. "iiSi to b^a To^tim'e Commiss;oner Kenosha's „ AiA f V " * K " lor* young element was represented and However, the rewards did not before anything will be accomplish- Waukegan with its spirited Pink, Za- come forth, conditions are ed if these two unions do not unite. gArt judnichf Skala< Mahnich and going from bad to worse and The coa, operators and the govern- otherg to^ charKe We musTl,t forpet and Crowe. He was often re-'under such circumstances it M^^i n^n ZZTJM^t ITT* that our Sheb°VKan c^niWde.s Chuk minded about this, but seems'would not be easy to continue heaTd by t^ c™un^ Party A ^iiie^ ^ ^ ^ ^ to ignore this chapter of his fooling the voters with "Sanit- grave situation exists in this srea. The At 4 no p „ ■ political past entirely. 'aty District" politics. There- mine» working only make .Urv.tion .torL^and^or two Wasn't he the rnart *___"____ I_____ -U_______wages, and those who are out on man who fore they have chosen to run ^Vrec^e "ZT, Ut^ 7^1.....;^V^wd^^ven^ TtT publican party liberated the «^J*™ de^nation. Tut My ^ t0°W me l<> Utr°be' wrote an article that the He- their __ . ^ being said. Vincent Pink was first was a guest at Comrade tradels ^ express his appreciation in behalf To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. One year $2, half year $1, three months 75c. slaves and is solely responsible their actions in the past elect- home. I met Comrade Jane Fradel __________ for prosperity? Of course, that ion campaigns do not prove who is « ,eminent Socialist as is her .............................................TsMeea was not yesterday but a few their sincerity for a Farmer- iather and mother- A11 are working VPflrc otrn T aKrt«. /„„f bard for our movement. Comrade years ago. Labor party. The fact is that Jane Fradel b a lively worker and This prophet who is in the they were campaigning for re- 0ne of the most active in the JSF habit of forgetting his doings of yesterday or a day before, publican and democratic po- for her sex and age.' She is also a liticians and at the same time tood speaker. On Sunday, August some weeks ago joined the re- werCt and gtill are trying their 9' in company with the Fradel's, we organized Chicago branch of best to discredit Slovene social- "where" we the Illinois Farmer-Labor Party, j isU and hamper their activities, ^d a numb^f hard ^rki^ We have reasons to suspect Such men cannot be honest Comrades We met Comrades, A. that he did this with the inten- friends of the workers and Turk, Frances Langerholc, her parents tion to continue dabbling much less their "saviors" as and many others whose names 1 can" against the Jugoslav «>cialista they profess to be. To th* under the tarmer-Labor party Farmer-Labor party movement, ed a full socialist ticket in Cambria trade mark. This he could not people of this character can do County. Comrade F. Langerholc and Turk are frequent writers in Proletarec Keep it up! Tell us more about the local news and Socialist do in times like the present nothing but harm, with the republican mask. ln the past, all sincere progressives among the Slovenes and other Jugoslav workers P. Annex. No wonder the man on trial looks »cUvities in Johnstown, mad. He is guaranteed a trial by a jury of his peers ,and "peers" means had every opportunity to work equals. for better conditions of the .-------- ■ ..:■ On August 23, a rumber of tho Detroit comrades motored to Chicago If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. . Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six month* $3.00—Three Months 1.50 Buying of California Juice Grapes Advised ization of over 25 years stand-1 0n returQ to Saft Pranciaco .h^ned it to such an extent, and ing and pioneering work. It from a tour of California Juice due to the continued heat and effect is affiliated with the Socialist Grape regions where he had first of insect pests, the fact that th i hand opportunity to study the* con- crop is still being gradually reduced, ditions and the stse of the crops of it is expected that the maximum of which he told in a previous article, shipments will be not to exceed 46,- John R Palandech ,the Foreign Lang- 000 cars of juice and table grapes to ent Slovene newspapers adver- uage Press representative, interview- the Eastern market, which last year tising something which nation- cd the chairman of the California consumed 60,886 cans. The entire aly does not party of America. The gentleman in question has sent articles to the differ- ng which nation- ed the chairman of the California consumed 60,885 cans. The entire exist. How can | GraP® Control Board Mr. Frederick gr*P<- crop in California as of August z' ih TTniVnH K<*ter» who is one of the outstand-1 for this year was estiiWated at 1,480,-ers in me united business men and public spirited 000 tons as against last year's crop Kenosha: Frank Zerovec. Milw.Uk»«: Jacob Kozic, Jos. Vidmar, Jugoslav workers........Kllli5tl . vii t . , John Obluck * « u ^ *ng business men and public spirited, Sb-ldon I^rnac Kolar. Btfiie8 mArch Wlth Pro2reM citizens of California. He fa former of approximately 2,200,000 tons. In Sh^boyg.nj Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo tinder the banner of the Farm- chairman of the Executive Committee jother words, the crop is one third Milostnik. er-Labor party" if such a party 1 ®f the linked States Chamber of less than it was last year. TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES WilUrd: Mike Krule. exists and is politically active i^"16!?,? *nd Prw,ident of the Call W«»t AlUet Jos. Radelj, Mary Murfefe. only in Minnesota? In Chicago " WYOMING. it was juirt recently organized. Svp«riori Louis Tlaker. Labor party. But there is no grape industry, Mr. Roster Farmer-Ijibor party as yet of draft*d to guide and direct Rock Springst John Jereb. SubUt: John H Krxisnik. Ako iali kdo pr«vm«ti uitopitv« ki bo poslalo polrobno listino In In formacijo. Na ta priob^ono sastop , . nlko apollra.no. naj .kuiajo ob vsaki non-eXlrftmg party. ngodni priliki pridobhrati naro^niko tomn listu. Praraaprav Jo dolino*« vaakoga tloTonskoga aarodnofa do-larea agitirati sa ajofovo glasilo Prolotaroc. Ako jo imo kakaga sattopnlka la-paUono, aaj nam sporo« pa boma im on? k rado voljo popravili. ••Therefore," Mr. Koster added, fomia Chamber of Commerce. "owing to the shortage of crop, and When the Federal Farm Board or because of the heat, the early ripen-ganiied the California Grape Con- ™* of immediate shipments Some Cities have only a local trol Board, last year to stabilise the are unavoidable. The buyers in the ~ " ~ * ' ~ A ~ ' was IEai,t ®hou,d uke advantage of this situation and purchase now, when choice selections of good quality grapes can be made, and the prices are low. Later in the Reason there ...............Waahing-1wil1» no doubt, be a shortage. The gress" under the banner of a ton. Mr. Köster and Other board p™5«* mu,,t be firoverned by the sup- officials, who accompanied him, ftated P1? and aTld 110 cti1) guarantee than rsin may not come and injure the quality." national dimension and there- ^^ t^tlT* f^T^n prodajati Am. dmiin^i ko.odo, bro- fore Jugoslav and other wark- iuro in knjigo, naj piio uprarniltru, en can not "march With pro- and other high officials at Washing XIU MA«-. that ^ Status of grape Juice His articles, signed Amer- raakinflr lt ¿Rkr lean Jugoslav Federation of grape Juice and that there will be no the Farmer-Labor party", is interference with conromen another bit of tomfool«rv. The who m»nuf»cture It for home tme. few member» that it has are his' K<«*<"•. »'«> "*i<|. "»t the br-H ..„„„„I f • „. . J", product« of the Rrspe industry arc ficer? personal friends who jo.ned Uktr* .Ome of the crop, while the Offlcr-DHrliw While In more under his pressure rather drought and heat this yt*t h»»e of extrwne Infatuation. Guilty as Charged Judge—What b the chaiye, of- a «tat« By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price 5c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price -| Qc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price Qc Literature agents! Sand for tho quantity pricos. SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, 11!. A JiiCMlav Waekly Devoted to U»e litvwt of tKo Work Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. tímírtarrr OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH * W.W^K CHICAGO, ILL., SEPTEMBER 10, 1931 VOL. XXVI. Gandhi ia London England and India have smoothed out the differences which were preventing Mahatma Gandhi from going to London to attend the round table conference. Undoubtedly the British lion has apologized for some of its misdemeanors. The understanding is not made public. With his presence assured, the conference will be far more likely to be successful. This Indian question has been a sore spot on the face of the globe for years. It seems quite clear that India must sooner or later become either a separate nation or one of the independent dominions of the British empire, like Canada, Ireland and Australia. The latter airangement might be better than complete independence. Nationalism can be overdone, as the world knows to its sorrow. For India to become a genuinely self-governing part of the empire might be a step toward the federation of the world, which must come. To make it a separate nation would be likewise, provided it did not become jingoistic. —Milwaukee Leader. THE COMING WINTER President Hoover, who has been consulting John Barton Payne of the Red Cross and Secretary Doak about the relief of unemployment next winter, appears to be somewhat troubled by the unanimous reports from all those in a position to know, that the plight of the millions out of work will be desperate, while local sources of relief are drying up. The community chests, the American Federation of Labor, and the mayors of many cities have testified to this effect. So far, the only result of these conferences appears to be renewed declaration from administration sources that the responsibility for relief is local, plus a statement that the president is "co-ordinating" federal unemployment activities. Co-ordination is a good word, but it is no substitute for money, meat and bread. Why is the responsibility for relief local only? Industries are not local; the disorganization of the systert which produces unemployment is not local; profits are not local; and local communities do not tap profits and large incomes with the income tax. There is only one credible reason for the administration's attitude—its desire not to increase this tax. To further his political prospects, the president is blinding himself to the coming emergency just as he has blinded himself to other aspects of the » uwv laiuii 11 It-ill vnilt-lMliy ui mc uiuauu punn llgviivc V/ II 111 V in being system, one of the greatest in the rage man as m who have world and other similar cases? I ««narkiru^iao t\f an.i .K.i. • • • conspiracies oi A Promising Trend The workers in the full-fashioned hosiery industry are the latest re- politicians. was placed before the membership of the American Full-Fashioned and why they come to Milwaukee to study Milwaukee's system of finance, avor to lay ptan. for. drive ,o collect from Such an illusion. But they l^^r^e^dJ0^ ^d. $8,800,000 for relief work this com- Spreading the Oil Customer: "To what do you owe yoar extraordinary success as a house-to-house salesman?' I Utter when a woman ooens the door is your mother in'?' traflic, safety, and every other system ing winter.They stressed the fact that used in running public affairs. the emergency must and will be met • • • and that the foreign« language press Our reader, and Comrade. ahouW "" ** upo. U do ¡U rilare, use Milwaukee as an example in their conversations on nolhicd que*- WelCOme GlieSt ions. Use the quesUon: "Why do all these commissions study and A ?rzAcher>t fimiUy was entertain-praise Milwaukee s systems? Why ¡n