Kosa boste volili?
Izbirati imate med žerjavovci in med listo, ki jo na kratko imenujemo Jelačin-Ogrinova lista. Za naše somišljenike ni nobenega dvoma, da je treba žerjavovce stre« ti. Zato morajo vsi brez izjeme voliti Jela-čin-Ogrinovo listo. Nobenega ne sme biti, ki ne bi volil prav.
Za obrtnike!
Tisti, ki volite v četrti (IV.) kategoriji, nalepite na glasovnico listek, ki se začne z imenom:
Janez Vrečar, mizarski mojster, Spodnje Domžale.
Tisti, ki volite v tretji (IIL) kategoriji, nalepite na glasovnico listek, ki se začne t Imenom:
Ivan Ogrin, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje.
Za trgovce:
Tisti, ki volite v četrti (IV.) kategoriji, nalepite na glasovnico listek, ki začne z imenom:
Ivan Jelačin, mL, trgovec, Ljubljana, Emonska cesta.
Tisti, ki volite v tretji (III.) kategoriji, nalepite na glasovnico listek, ki začne z imenom:
Stanko Lenarčič, trgovec, župan, Nova Vas pri Rakeku.
NA KAJ JE SE TREBA PAZITI?
1.	Glejte, da brž volite! Vsaj 20. t. m. morate oddati na pošto. Kar ne dobi volivna komisija v roke 22. septembra, je vse izgubljeno. Škoda pa je vsakega glasu.
2.	Opozorite tudi druge obrtnike in trgovce, da gotovo volijo. Kdor ne voli, pomaga žerjavovcem.
B. Ce česa ne veste, vprašajte naše zaupnike!
KAJ SO PREJELI VOLIVCI OD ZBORNICE?
Vsi volivci so prejeli po pošti v skupni »uverti a) glasovnico, b) volivno legitimacijo, C) listek z naslovom »Razpis volitev«, £) malo kuverto, na kateri je tiskano: »V to kuverto Se sme vložiti samo glasovnica«. Če se vloži 8e kaka druga listina (legitimacija ali pooblačilo), je glasovnica neveljavna, d) večjo ku-Vefto z naslovom »Volivna komisija Zbornice
za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. — Če kdo teh stvari ni sprejel, naj jih takoj zahteva pri Volivni komisiji v Ljubljani. Naj tudi piie na našo Volivno pisarno, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana.
KAJ SO VOLIVCI SE PREJELI?
Od strani Jelačin-Ogrinove liste so prejeli volivci tudi okrožnico, kjer |e opisano, kako se voli. Zraven je bil tudi listek z imeni kandidatov, ki se ga nalepi na glasovnico. Mora se listek nalepiti, ne samo priložiti. Zato je tudi gumiran.
Tudi žerjavovci so poslali svoje listke. Nekaterim celo po dvakrat. Treba torej pazljivosti, da vsakdo pravi listek nalepi.
KAKO BOSTE VOLILI?
Listek s kandidati nalepite na glasovnico. Pazite, da boste pravega nalepili. Poglejte na glasovnico in volivno legitimacijo, v kateri kategoriji imate volivno pravico. Tiste kategorije kandidate potem nalepite na glasovnico.
Če kdo nima glasovalnega listka s kandidati, naj jih napiše na glasovnico.
Ko je glasovnica izpolnjena, jo denite v malo kuverto in zalepite. Potem denite to kuverto v večjo kuverto in zraven volimo legitimacijo. Potem večjo kuverto zalepite.
Opozarjamo, da so kuverte slabo gumi-rane in jih more kak zagrizen nasprotnik na pošti odpreti. Zato jih dobro zalepite.
Oddajte potem to kuverto, v katero ste dejali kuverto z glasovnico in legitimacijo, na pošto. Če se vam pošta radi kakega zagrizenega demokratskega uradnika ne zdi varna, dajte na drugo pošto, ali pa naj kdo vse prinese v Ljubljano.
Nar. posl. Vlad. Pušenjak;
Kolikšni bodo davki po novem zakonu.
Nov davčni zakon in pojasnilo k istemu ne vsebuje nobenih podatkov, koliko so dali državni blagajni doslej posamezne vrste davkov, koliko bodo dale v bodoče, ne ve se, ali bodo vsi davki, ali samo nekatere vrste dale več ali manj ko doslej. Ker to vprašanje v največji meri
zanima davkoplačevalce, in ker se mora vesten zastopnik ljudstva, predno se odloči ali glasuje za ali proti kakemu davčnemu zakonu, potruditi, da dobi približno sliko o bodočem obdavčenju, bom poskušal v tem članku na podlagi uradnih podatkov in izjav strokovnjakov ter zastopnikov gospodarskih krogov podati približno sliko obdavčenja po novem davčnem zakonu. Ponovno moram povdariti kar je mišljenje vseh gospodarskih krogov in resnih strokovnjakov, da je v težki zmoti, kdor pričakuje od novega davčnega zakona, kakor ga je predložila vlada, izenačenje davka v celi državi in — omi-ljenje davčnih bremen v onih pokrajinah, v katerih so davčna bremena neznosna, o
Koliko smo plačevali doslej?
Leta 1924. se je plačalo v celi državi neposrednega davka in izredne doklade 1446 milijonov dinarjev.
Leta 1925. se je plačalo v celi državi neposrednega davka in izredne doklade 1895.6 milijonov dinarjev ali za 449.6 milijonov dinarjev več ko leta 1924. (dobrota Radičeve stranke in ministra Puclja, ki so poi leta podpirali vlado in dvakrat glasovali za povišane davke!)
V minulem prorač. letu 1925-26, katero je trajalo od 1. aprila do 31. marca 1926, pa se je plačalo 1955.5 milijonov dinarjev, spet za okroglo 60 milijonov dinarjev več ko v letu 1925. Plačalo se je neposrednih davkov (zemljiški, hišno-na-jemninski davek, dohodnina, pridobnina itd.) 1007.4 mil. Din, 500% in 30% izredne doklade 509 mil. Din, davka na poslovni promet 220.1 mil. Din, invalidskega davka 157.9 mil. Din, komorske doklade 51.1 mil dinarjev; skupaj 1955.5 mil. Din.
Značilno je, da se v letu 1921. plačalo neposrednih davkov z dokladami vred v celi državi le 520.4 milijono dinarjev, da se je davčno breme v teku 5 let početvo-rilo, akoravno se dohodki niso početvorili in cene kmetijskih pridelkov danes niso višje kot 1. 1921., pač pa višje cene vseh
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine la moške obleke A. & E. SKABERNR — Lialiljana. Mestni trg 1«
v.

potrebščin, javec.
katere kupuje kmet in de-
davčnem zakona.
Plačilo po sove
Ako ostanejo predložena davčna merila — »klepanje o davčnih merilih se je odložilo v odboru — in vse določbe glede odmere posameznih davkov nespremenjene, bodo davkoplačevalci plačali v bodoče zemljiškega davka 900 mil. dinarjev, zgradarine 150 mil. Din, davka od podjetij in obrtov 250 mil. Din. davek od društev in rentni davek 130 mil. Din, dohodnine 500 mil. Din; skupaj 1930 mil. dinarjev.
Vsi neposredni davki bodo znašali v bodoče skoro dvakrat toliko, kot se je plačalo v letu 1925-26. Resnica je. da odpade 500^ in 30'i izredna doklada. resnica pa je tudi, da so dohodki iz vseh vrst davkov vzeti nizko, da morejo isti, ako se bedo predpisovali na način, kakor je to običajno v Sloveniji, znašati še najmanj za polovico več. Ne sme se pozabiti, da se razun omenjenih vrst davka mora ie plačati invalidski davek, komorska doklida in davek na poslovni promet. Ako se invalidski davek in komorska doklada vzamete v račun s 30% vseh neposrednih davkov in davek na poslovni promet upo-stavi z zneskom, ki se je plačal v prora čunskem letu 1925-26, dobimo sledeči končni račun; Neposredni davki 1930 mil. dinarjev, invalidski davek in komorska doklada 579 mil. Din, davek na poslovni promet 220 mil. Din; skupaj 2729 mil. Din.
Namesto v minulem proračunskem letu plačanih davkov v znesku 1955.5 milijonov dinarjev, se bo v bodoče plačalo najmanj 2729 mil. Din ali za več ko 40% več. Z ozirom na to, da imajo davčne oblasti v Sloveniji vse oredpogoje (zemljiški kataster s katasterskim čistim donosom, večletne podatke za odmero dohodnine, pridobnine itd.) za tečen predpis davkov na razpolago, z ozirom na to, da izvrstno funkcijonira davčna uprava v Sloveniji, z ozirom na dosedanjo preobremenitev v Sloveniji, katere prebivalec plača trikrat
in Maksimovieem. Ljudstvo je ogorčeno, ker vidijo vsi vodeči in vladajoči politiki povsod samo stranko in svojo strankarsko politiko. Ne vidijo pa tistega, kar je danes glavno, ne vidijo gospodarske krize na vseh poljih gospodarstva in vseh gospodarskih slojih. Mi stojimo b'izu veliki katastrofi. Nihče ne ve, kako se bo to propadanje pokazalo in kako bo vplivalo na red in mir v državi. Taka politika avtomatično boljševizira bedne in revne državljane, ne izvzemši uradniškega sloja.
Naši ministri potujejo, namesto ua bi delali in študirali. Vlada j/? brez konkretnega načrta za ozdravljenje gospodarske krize. Vse, kar bo napravila, bo napravila napol. Mi smo nesrečna država. Osem let smo že zedinjeni, pa nobeno ministrstvo še ni napravilo načrta, po katerem bi se točno in dosledno delalo. Parlament počiva. Kakor vse izgleda, parlamentarci ne slutijo, kako bedno vlogo igrajo v času. ko se gospodarske organizacije od najvi-ie do najnižje neprestano in marljivo sestajajo, zborujejo, sklepajo in gledajo, kako bi iziii iz te težke gospodarske krize. Parlamentarci pa počivajo in se sprehajajo po državi.
Vem, da vas te resne stvari ne zanimajo. Vi bi hoteli zvedeti, kaj mislim o Pašiču, Maksimoviču in o novi Demokratski zajednici, ki se je ravnokar porodila v Sarajevu. 0 Radiču nočem govoriti. Obžalujem hrvatski narod, da ima v sedanjem času Radiča. V borbo Pašič—Maksimovič ne vstopam, ker ni jasno, kake ideje boA> služile za osnovo bodoče politike teh skupin. Mi se bomo dalje državi rezer.irano.
Demokratska zajedriica pomenja korafc dalje k poenostavitvi našega raztrganega parlamentarnega življenja. Kar pa se tiče programa, se vidi iz službene obiave, da demokratska stranka naglasa spoštovanje in izvajanje širokih samouprav. To čitamo mi Slovenci z zadovoljstvom. V resnici nismo vedeli, da se bo ustanovila ta zajed-nica. V naših prijateljskih odnosih se ne bo ničesar spremenilo, vsaj kolikor se tiče nas Slovencev. Za našo notranjo politiko je
glasilo i Domovino«-, poročajo včasih njeni dopisniki tudi o kmetskih nezgodah in »a
htevajo pomoči. V zadnji Žteviiki so taki
članki od Sv. Trojice v Halozah, iz V
eržeja
plačala dvakrat toliko davkov ko doslej, Vsakemu, ki ve. da neznosna davčna bremena upropaščajo kmečko ljudstvo v Sloveniji, mora biti jasno, da se moramo slovenski poslanci boriti proti novemu davčnemu zakonu in skušati doseči spremembo istega, ker obstoj kmetijstva v Sloveniji zahteva omiljenje davčnih bremen, ne pa povišanje že itak neznosnih davkov.
Dr. ICoroščeva izjava o sedanjem položaju.
Urednik belgrajske »Politike« je imel razgovor z dr. Korošcem, ki se sedaj mudi ,v Belgradu. Med drugimi mu je dr. Ko-roSec o sedanjem političnem položaju izjavil:
"Meni že dolgo ni glavno, kaj govori Radič, ali kako stoji borba med Pašičem
bi se naj dal volivni mandat, ker se je za rndikale dvakrat zastonj napravilo.
Kaj pišejo nasprotniki.
Kulfurnobojni ocvirek. Disciplinarni red za učence meščanskih šol, edobren ?. odlokom ministrstva prosvete ON br. 48.532 z dne 6. novembra 1925 ima v členu 84 sledečo vsebino: . Prepovedana je noša palice in vseh znakov, r a z v e n znakov Rdečega križa, sokolskega in ferijalnega save-za in onih, ki jih odobri ministrstvo prosveten — Prosimo naše gospode poslance, da povprašajo g. ministra prosvete za pojasnila. Ne gre namreč, da bi mogli gotovi učenci izzivati ogromno večino slovenskega naroda, ki za šole toliko žrtvuje, s so-kolskim znakom, naši Orli in celo kongre-ganisti pa bi ne smeli pokazati, kaj so. Enaka mera za vse!
Brezuspešui dopisi. Da bi ljudstvu priljubili samostojno-demokratsko stranko in
in Prekmurja. Mi jim seveda želimo USne. ha. Vendar naj dopisnikom in lahkovernim ;kmetskim< čitateljem Domovine ponovi-mo tole resnico: Z glasovanjem za centralistično ustavo so dali slovenski samostojni demokratje belgrajskim ctntralistom vso moč. Če bi se bili žerjavovski in samo-stojnk poslanci takrat pridružili našim v boju za avtonomijo Slovenije, bi bil slovenski kmet že več let gospodar na svoji zemlji, ki bi jo urejeval po svojih razmerah in potrebah, brez ponižnih, navadno brezuspešnih adihovanj in prošnja. — Slovenski kmet to ve in nadaljuje vztrajno boj za avtonomijo. Priliznjenim dopisom v Domovini- — pa se 6meje.
0 »cerkvenih davkih in vsiljevanju« piše Domovina vnovič, dasi je dvogovor v zadnjem ..Domoljubu« odkrito pojasnil cerkvene dajatve. To pot žerjavovski list hinavsko zavija, da je za vsako potrebno reč pri cerkvi, župnišču itd. Tako piše na prvi strani. Že na drugi strani istega časopisa, v članku iz Sv. Marjete niže Ptuja, pa zabavlja, ker so v povojnem času uredili mežnarijo in nabavili nekatere bogoslužju potrebne reči. "Sam naj plača, če kaj rabi. sirovo kliče samostojno-demokratski dopisnik ondotnemu g. kaplanu. G. žerjavovski agitator, tudi Vaše lepo zavite besede so prikrito hujskanje zoper cerkev in vse, kar je z njo v zvezi. To ta-rani vedo. zato iz te moke ne bo kruha za — samostojnodercokratsko stranko.
Zadnji klic na pomoč samostojnim demokratom za volitve v trgovsko in obrtno zbornico je napisal sam g. dr. Žerjav. Presneto mora iti slabo žerjavovskim kandidatom. Domovina" že zmerja obrtnike in trgovce, ki niso hoteli pod Žerjavovo nesrečno komando, z duševno zaostalimi volivci . Dr. Žerjav pa kaže svojo oliko in onemoglo jezo s tem, da imenuje Jelačin-Ogrl-nove kandidate, ki so pristaši vseh strank, razen samostojnih demokratov — farovško in konsumarsko listo. Zabavljanje jasno kaže- na veliko polomijo, ki jo bodo pri teli volitvah doživeli dr. Žerjav in njegovi redki somišljeniki, čeprav so se skrili pod ime stanovske liste . Obrtniki in trgovci so bili dobro poučeni, da gre to pot za čast m ugled trgovskega in obrtnega stanu. Žerjavov obupni klic je prišel prepozno, kaju prepričani smo, da je že ogromna večina odposlala svoje glasovnice, izponjene » kandidati Jelačin-Ogrinove liste. Vsai cas zavednim trgovcem in obrtnikom! — \e pa slučaino le še kdo ne bil volil, naj pošlje, kjer ni pošte, takoj, kjer pa je P°s ni urad. pa najkasneje v ponedeljek '• m. izpolnjeno glasovnico in drugo v M ljano volivni komisiji. Naj ne bo nikogar, ki bi se s svojim glasom ne pridružil zmagoslavni naši četi.	ka.
Zvesti zavezniki žerjavovcev so vse™ kor naši narodni socialisti. Pravijo, za avtonomijo Ljubljane, obenem pa v
nji Novi Pravdi« zagovarja.jo vede an
vede sedanje gerentstvo na IjubUjn®^ magistratu. Iz vsega članka se usu ui , sel: Če že imajo biti volitve, naj J"1

p Narodna skupščina bo menda zopet začela zborovati 4. oktobra, če bo takrat boj mod radikali že toliko dognan, da bodo vedeli, kaj storiti z vlado.
p Tudi Pašič kakšno resnično pove. G. Pašič je povedal radikalnemu odposlancu, ki ga je prišel marsikaj poprašat v Monte Carlo, da sedanja vlada ni naredila niti enega koristnega zakona za državo. Če bi g. Pašič še pristavil, da njegova prejšnja vlada s Pribičevičem in Žerjavom ni bila niti za noht črnega boljša, bi povedal polno resnico. Zato pa smo tam, kjer smo.
p G. Pašič se je iz Monte Carla vrnil v Jugoslavijo, vendar zaenkrat še ne v Bel-grad. Ko pride v Belgrad, se bo izvršil glavni napad na radikalne upornike z Maksi-movičem na čelu in na Uzunovičevo vlado.
p Boj med pašičevci in Maksimovičem, notranjim ministrom, gre proti višku. Pašičevci povsod iščejo zvez za sestavo nove vlade z najvernejšim Pašičevim prijateljem na čelu, Markom Trifkovičem. Na ta način bi pobili Maksimoviča, ki bi ga potem izključili iz stranke, na drugi strani pa se za vsako ceno hočejo iznebiti radičevcev, ki jim delajo samo napotje. V to svrho delajo najrazličnejše načrte, kako bi skrpali večino brez radičevcev. Pri tem mislijo na ni-kičevce, demokrate (Davidovič), SLS in par manjših skupin. Ta vlada bi jim bila samo most do nove vlade, ki bi jo prevzel Pašič. Ta bi potem izpeljal volitve. Iz vsega tega se vidi, da se pri naših vladah nikdo več ne vpraša, kako bi se dalo kaj koristnega narediti za državo, kako naj se ozdravi go spodarska kriza, temveč samo to, kdo bo ostal pri vladnih blagajnah in pri oblasti. Kar se SLS tiče, nima prav nobene volje 'drugim služiti za stolček, da zopet prilezejo do trona, temveč bo pri vsaki sestavi gledala samo na to, kaj bo od tega imelo slovensko ljudstvo.
p Skupni nastop Davidovičevcev in muslimanov. Dolgo časa so se že pletli razgovori med Davidovičevimi demokrati in muslimani za Bkupen nastop v narodni skupščini. Vendar dolgo časa ni moglo priti do kakšnega uspeha. Sedaj pa je vzbudila veliko pozornost nenadna novica, da so stvorih demokrati in muslimani skupen parlamentarni klub z imenom »Demokratska za-jednica«. Je to velik uspeh Davidovičeve osebnosti. Klub šteje sedaj 51 poslancev in je največji za radikalnim klubom. To je zlasti važno pri sestavi nove vlade. Opozicija se bo z novim klubom znatno okrepila.
kar sedanji, iz samih samostojnih demokratov obstoječi gerentski svet in ne — nepristranski uradnik. Z žerjavovskimi voliv-himi metodami bi bili torej narodni socialisti zadovoljni, zakaj, že vedo in mi tudi. Zato je »Boj za avtonomijo ljubljanskega mesta«, kakor ga razlaga zadnja »Nova Pravda«, milo rečeno — prazna čenčarija.
Katero je največje mesto na svetu? Odgovor: Ljubljana, ki ne more drugače zmagati svojih občinskih nalog, kot da plačuje na magistratu kar — tri »župane«.
PO SVETU
Bombni napad na Mussolinija. V soboto jo italijanski ministrski predsednik Mussolini že v drugič srečno ušel smrtni nevarnosti. Ko se je okrog 10 peljal v avtomobilu iz svojega stanovanja v ministrsko palačo, je na nekem trgu v Rimu priskočil nekt 18»letni mladenič in vrgel bombo proti avtomobilu. Bomba pa se je od avtomobila odbila, odletela nazaj na tla, kjer je razpoči-la in ranila več ljudi. Napadalca so takoj prijeli in zaprli. Povedal je, da je po rodu Italijan, doma iz Toskane in je živel več let na Francoskem. Politično pripada anarhistom. V Italijo je prišel prejšnji dan skrivaj brez potnega lista. Domneva se, da je. bil atentat dobro pripravljen. Mussolini se je po napadu odpeljal v vladno palačo, kjer so se zbrali vsi ministri, vodje fašistov in zastopniki zunanjih držav, ki so predsedniku čestitali k srečni rešitvi. Takoj, ko se je zvedelo za atentat, so se po vseh italijanskih mestih vršile velike manifestacije za Mussolinija. V Rimu je tudi on nagovoril množico in zagrozil, da kakor je napravil konec štrajkom, tako hoče napraviti konec ) tudi atentatom in bo za te zločine vpeljal smrtno kazen. (V Italiji nimajo smrtne kazni.) Zahteval je, da se povsod vzdrži mir in red ter je prepovedal vsako maščevanje. — V Milanu pa so fašisti kljub temu povzročili velike izgrede. Vdrli so v uredniške prostore lista »Avanti« in vse razbili. Tudi v Trstu so se vršile fašistovske manifestacije.
Zmede v Grčiji. Nova grška vlada je sklenila razgnati republikansko gardo, ki je držala s pregnanim predsednikom Pan-galosom. Poveljniki te garde pa so hitro zbrali vse člane in se vladnemu ukrepu uprli. Vlada je poslala na upornike celo divizijo in razvil se je hud boj v predmestju Aten. Po vladnih poročilih so bili uporniki premagani. Njihove poveljnike bodo postavili pred vojno sodišče. Proti vladi nastopajo tudi komunisti. General Plastiras pa baje koraka iz severne Grčije z vojsko proti Atenam. Kakor je videti, v Grčiji še ne bo zlepa miru, to pa zato, ker se bavijo s politiko — generali.
Nemčija sprejeta v Društvo narodov. V petek 10. t. m. se je v Ženevi vršila svečana seja Društva narodov, v kateri je bila končno tudi Nemčija sprejeta v to društvo. Seji je predsedoval naš zunanji minister dr. Ninčiča. Ob veliki napetosti so vstopili Nemci, ki so jih navzoči diplomati 48 držav viharno pozdravili. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je v vznešenem govoru poudarjal važnost tega dogodka in obljubil, da bo tudi Nemčija delala z vsemi močmi na to, da bo mir in prijateljstvo med narodi. Nato je govoril francoski zunanji minister Briand, ki je pozdravljal prisrčne besede zastopnika Nemčije o miru in zakli-cal, da je geslo današnjega dne: Nikdar več vojne! Tudi napram časnikarjem sta oba zunanja ministra poudarjala, da si hočeta obe državi izogibati vsakih sporov in ohraniti mir.
. Brazdija in Španija izostali oil zasedanja Društva narodov. Ker je dobila Nemčija tudi stalno mesto v svetu Društva narodov, . Brazilija in Španija odpovedali svoje sodelovanje pri Društvu narodov. Ti dve (trzavi sta namreč tudi zahtevali stalni od-bormski mesti, kar pa so jima odklonili. Lnako zahteva stalno mesto tudi Poljska. O njeni zahtevi se bo še sklepalo
Nemiri na Španskem. Zgodovina nas uci, da se da z diktaturo in nasiljem vladati le nekaj časa. Ko je lok prenapet, rad poči. takega diktatorja, ki po Mussolinijevem vzorcu tepta pravice ljudstva, imajo tudi na Španskem v osebi Primo de Rivera Temu mozu se pa tla že precej majejo in sam že misli na odstop. Uprli so se mu namreč oficirji, s pomočjo katerih se takšni oblastniki navadno drže na oblasti. Nad uporne polke je poslal diktator svoje zveste čete in razvili so se hudi boji. Kako je upor končal, se se ni moglo točno zvedeti. Vladna cenzura je na Španskem zelo stroga in ne pusti nobenih neugodnih poročil čez mejo. Po vladnih poročilih je Primo di Rivera premagal uporne oficirje in jih več tisoč zapodil iz službe. Zaprli so baje okrog 200 častnikov, med njimi 61 generalov. Ta upor je sicer odločnega moža zelo potrl. Tudi kralj želi konec diktature.
Češki fašisti — učenci Italijanov. Češki liberalec dr. Kramar je bil dalje časa v Italiji^ kjer je študiral ustroj fašizma. Sedaj je prišel domov in na vse pretege hvali fašiste in njihove metode. Pravi, da bi tudi on rad z bikovkami, revolverji in ricinovim oljem vsiljeval svojo voljo neposlušnim Čehom, ki za fašiste prav nič ne marajo in jih ob Vsaki priliki, kadar se pokažejo, pošteno nabiksajo. Dr. Kramarju se pa smeje vsa Češka, ker se mož še na stara leta ni spametoval.
Med primorskimi Slovenci.
Italijani ne puste slovenskih dijakov v Jugoslavijo. Mnogo slovenskih dijakov iz Primorja je do zadnjega časa študiralo na naših šolah. To je čisto naravno. V okupiranem Primorju so Italijani zatrli vse slovenske šole. Slovenski dijaki, ki so se želeli izobraziti v svojem maternem jeziku, so pač morali k nam. Tega pa so se zbali Italijani, ki vedo, da bo pač težko poitalijan-čiti narod, ki bo imel zadosti zavednih izobražencev. Zato so kratkomalo prepovedali dijakom nižjih razredov iti v Jugoslavijo v šole.
Slovenski železničarji pregnani iz domovine. Že davno so Italijani slovenske uradnike, katerih niso odpustili iz službe, razkropili po celi Italiji, daleč od domačega kraja. Sedaj so se spravili še nad železničarje. Skoro vse, zlasti železniške čuvaje, so prestavili iz domačega kraja v južno Italijo. Poslanec dr. Besednjak je za premeščene železničarje posredoval pri prometnem ministru. Predočil mu je bedo, v katero je s tem brezobzirnim činom pahnil mnogo družin, katerim je iztrgal rednike in jih pregnal v tujino, kjer bo plača komaj njim samim zadostovala, ne pa, da bi mogli skrbeti še za svojce. Minister pa je bil gluh
Na Sveto soro!
(Romanj' Slovencev 4. in 5. septembra.)
Sveta Cora! K svetogorski Mariji po-romamo! Greš ti? Grem! Jaz tudi, ta in ta tudi! Počastit grem Mater begunko, ki je z drugimi nesrečnimi pribežala k nam iskat zavetja. Oj, Sveta Gora, še bi te rad enkrat videi! Moja kri te je škropila, znoj je curkoma lil na tvoje vroče skale, dušil me je dim, smrti sem gledal v obraz, vendar grem. da te zopet vidim. Obljubil sem Kraljici na tvojem vrhu, da pridem. — Sin mi počiva v tvojem naročju, Sveta Gora! Živega ne vidim nikdar več. Grem, da vsaj molim na grobu njegovem, da molim tam, kjer me je zadnjikrat v smrtnem boju klical. — Tod i midva greva, sinko! Tam spodaj spi tvoj atek. Majhen si bil in nisi ga poznal, ko je odšel in se ni več vrnil. Ah, koliko sem molila, da bi prišel zdrav nazaj, ali Eog je hotel drugače, zgodi se Njegova sveta volja! — Tisoč misli, tisoč želja, tisoč hre-prcnenj! Oj, Sveta Gora!
4. september. Lepo jutro. V veselem razpoloženju se peljemo iz Ljubljane. Dolgo vrsto voz vleče lokomotiva za seboj, saj ni čuda, priglasilo se naj je skoro 1200. Po vozovih se razlega veselo petje. Vlak pobira po postajah nove romarje, vozovi se polnijo. Malo tesni postajajo kupeji, toda veselega razpoloženja to ne moti. V Postojni presedemo v italijanski vlak in že drvimo po kr.šnem Krasu proti Trstu.
Kras! Krepak rod prebiva tod, ogorel od solnca in utrjen od burje. Krepak rod, pravim, ki z ljubeznijo obdeluje majhne njivice, skrite med kamenitimi ograjami. Boren živež nudi ta gruda, vendar jo ljudstvo ljubi in se ne umakne z nje. Krepko voljo ima to ljudstvo!
Nabrežma. Zdajpazdaj ugledamo morje! Vse napeto pričakuje. Vlak se izvije izza skal. Pred nami se razprostre diven razgled. Globoko pod nami udarjajo valovi ob skale, tam do obzorja se širi morska ravan. Male jadrnice se ljubko zibljejo na valovih. med njimi pa mogočen parnik ponosno reže široko brazdo v morje. Solnce boža s svojimi žarki valove, da ti njih prelesno odsevanje jemlje vid. Res, diven pogled na morje Adrijansko!
Vlak drči mimo Miramara, še par minut in v Trstu smo. Veliki prostor kolodvorski je v hipu pokrit s pisano množico. Romarji se vsi pijejo s kolodvora na trg. Reči moram, da me Trst ni razočaral. Lepr> vtise sem odnesel iz mesta. Nadvse pa me je ganila prijaznost in veselje, s katerim
za vse prošnje in je odgovoril, da premestitev ne more preklicati, ker bi to ne odgovarjalo fašistovskim načrtom.
Poslanec dr. Besednjak pri Mussoli-niju. Slovenski poslanec dr. Besednjak je obiskal italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, kateremu je podrobno poročal o položaju in življenju našega ljudstva v Julijski Benečiji,
so nas sprejele članice Mar. druite s svojimi preč. gg. duhovniki. Pravtako so nas bratsko sprejeli drugi rojaki in rojakinje. Razkazovali so nam razne znamenitosti, zlasti krasne cerkve, ter sploh poskrbeli, da smo kar najbolj prijetno preživeli med njimi onih par, žal prekratkih uric. — Že se zavija mesto v trdo noč, ko nas vlak s kolodvora sv. Andreja odpelje dalje proti cilju.
Proti Gorici drčimo. Marsikomu lega spanec na oči. Govorjenje ponehava in tudi vesela pesem se ne glasi več. Nenadoma nas prebudi votlo grmenje. Blisk sledi blisku. Kaj bo. če bomo morali v nevihti skozi temno noč na goro? Toda. hvala Bogu. že se je posvetila izza oblakov prva zvezda, za njo druga, tretja, tisoča... Nevihte je konec!
V Gorici smo. Kam sedaj? Kako sedaj? 0. nič strahu! Z istim veseljem, z isto prijaznostjo kakor v Trstu, nas sprejemajo rojaki v Gorici. Tiho sicer, ker glasno ne smejo, vendar so nas pričakali in sprejeli. Marsikomu zaigra solza v očeh, ko vidi, kako z odprtimi rokami sprejemajo rojaki — nekdanji begunci — svoje znance izza onih nesrečnih dni. Hvala ti, ljudstvo goriško, se poznaš pravo gostoljubnost, še bije v tebi gorko srce!
Sedaj pa v temno noč na goro! Deloma peš, deloma v avtombilu. ki te popelje po lepi cesti gori do Prevalj, skoro sredi gore.
Na vrhu smo. Kapela je do zadnjega kotička napolnjena z romarji. Tudi prostor krog nje so zasedli. Žal ni mogoče dobiti .še dovolj prenočišč za toliko množico, vojno razdejanje je bilo preveliko, da bi se v tako kratki dobi mogle zaceliti vse rane. Seda-Dji preč. g. oče gvardijan se zelo trudi, da bi se vse čimprej uredilo. Veličastno novo svetišče, ki se sedaj zida. priča, da je vodstvo samostana v spretnih rokah. Patri so nas prijazno sprejeli in nam ponudili postelje, kolikor jih je bilo še na razpolago.
Gospodje so spovedovali skoro vso noč in tudi zjutraj so spovedniee še vedno oblegane. Saj ni čuda, v celem samostanu je en sam pater Slovenec in še eden, ki slovenski razume, ljudstva pa toliko! Zato je domače ljudstvo porabilo lepo priliko, ko je prišlo z našimi romarji več duhovnikov. da pri njih opravi svoje verske dolžnosti.
Zgodaj zjutraj se prično sv. maše. Ljudstvo pobožno moli in v celih trumah pristopa k mizi Gospodovi. Ob 6 se prične glavno opravilo. Krasen cerkveni govor privabi marsikomu solzo v oko. Med mašo zadoni s kora Mariji v čast divna slovenska pesem. Neka tajna bridkoradostna čuvstva polnijo človeku srce ob takih trenutkih. Ne morem jih popisati, to se more samo čutiti! ...
Po sveti maši stopim ven pred cerkev. Razgled z gore jc diven. Pred teboj Gorica in dalje doli lepa ravnina tja do morja. Za teboj Alpe v svojem veličaetju, izpod njih
pa se vije med griči >brhka hči planin-zelena Soča. Vsebolj pa strmi oko v ona hribe krog tebe — Sveti Gabrijel, Sabotin Os! a v je. Kuk itd., imena, pri katerih se stiska človeku srce. Zamišljen eledam duhu pa mi beže pred očmi slike iz onih strašnih dni. Težka bo! mi k-ea na dušo Tu ste trpeli, tu krvaveli, tu umirali — ju." naki! Počivajte v miru — naj vam bo lahka zemlja kraška — počivajte v miru'
Grem med romarje. Resni so njih po, govori, saj stoje takorekoč sredi samih gro' bov. ?Da, mati, tam doli je bilo, ko s0 »j ubili. Vas je še poklical, potem pa izdih. nil.< — > Poglej, žena, tam se še vidi jarek kjer me je zadelo, potem pa sem strašno trpel.<• — »Nocoj sem spal v kaverni. kjer sem osem mesecev preživel v večnih bo Prav dobro sem spal, takrat nikoli ne tako.*
Taki so pogovori romarjev. Niso hrup-ni. zamišljeno zre njih oko, duša pa je zatopljena v nekdanje dni in sanja o prihodnosti. Bog sam ve. kakšna bo.
Polagoma se spuščamo v dolino proti Gorici, pogled pa nam pogostokrat nehote še uhaja na goro. Z Bogom, Sveta Gora, z Bogom Mati. še pridemo, še bi te radi obiskali dostikrat, dostikrat! Sedaj moramo iti. čas poteka. Še n^kaj prijetnih trenutkov med dragimi rojaki v Gorici, potem moramo iti. Eol nam lega na dušo, tesnoba stiska srce. Slovo je vedno težko, kako bi sedanje ne bilo. ko se poslavljamo od Tebe, Mati, in od rojakov, ki prebivajo krog Tvojega svetišča. Oj. Mati svetogor-ska, daj, da bo svidenje zopet veselo, čuvaj nam dom in vero! Z Bogom, Mati, i Bogom rojaki, še pridemo!
d Somišljeniki! Kdor zasleduje volitve v obrtno in trgovsko zbornico, ve, da gre tu proti demokratom Žerjavove sorte. Tu mora pomagati vsak naš somišljenik. Povprašujte vsakega obrtnika v vaši bližini, moške in ženske, če je že volil. Noben glasne sme v izgubo!
d Okrožje kmetskih zve: v Novem mestu ima važno sejo v ponedeljek 20. t. m. ob pol 10 dopoldne v tajništvu SSL v Novem mestu.
d Hišni posestniki cele Jugoslavije bo imeli pretekli teden v Ljubljani svoj kongres. Iz cele države je došlo precej udeležil ikov in tudi iz drugih držav so prišli zastopniki. Obenem je imela Zveza hišnih posestnikov za Slovenijo svoj občni zbor. i d Spor med Trboveljsko družbo do poravnan. Danes teden smo poročali, o« je vlada naenkrat ustavila kupovanje pre I moga za železnice pri Trboveljski P^em-i gokopni družbi, ta pa je odgovorila s tet". | da je po vseh krajih razen v Trbovljan v ! koj, deloma ali čisto ustavila obrate ter I tem spravila več tisoč rudarjev v nevarno, i pomanjkanja. Pri pogajanjih je vlada »» vala, da se znižajo cene premogu za v> stotkov, kar je čisto pravilno, ker cieia žba ogromne dobičke, ki gredo v koris^,
ledno najnovejše
* KlilSC
volneno blag« la ienske obleke m » A. & E. ISKABERKE - Ljobljan«. M«"11 r
zeniskim delničarjem. Na drugi strani pa se mora tudi vlada ozirati na to, da delavstvo ne pride ob kruh. Pogajanja so se zaključila tako, da se cene premogu znižajo za 15 odstotkov, družba pa si je izgovorila proste roke, da podaljša delovni čas ter pozneje tudi zniža plače. Da se to ne zgodi, je dr. Korošec takoj posredoval pri raznih ministrstvih, katerim je predočil, da družba pri svojih ogromnih dobičkih lahko zniža cene, ne da bi morala potem pritisniti delavstvo. Ne gre, da državno varčevanje plačajo delavci, plača naj ga Trboveljska družba.
d Nova cerkev v Šiški, prekrasno in veličastno delo arhitekta Plečnika, je že začela kazati svoje pravo lice. Zunanja stran se že ometava in gladi, znotraj delajo strop, tako da bo čez dobrih 14 dni že lahko služila za službo božjo. Slovesno bo blagoslovljena menda 3. oktobra, za praznik sv. Fran* čiška. Na Mali šmaren so nad velika vrata dvignili velik križ, ki stoji na velikem bakrenem jabolku. Seveda bo cerkvi do izpopolnitve še dolgo precej, precej manjkalo, tako da bo se precej časa preteklo, preden bo taka, kot si jo je umetnik zamislil.
d Katoliška cerkev v Belgradu je bila povečana, tako da ima sedaj tri ladje. 4. oktobra bodo obesili v zvonik tri nove zvonove. Cerkev je posvečena Kristusu kra-liu. — Frančiškanski zamostan je tudi že skoro dograjen ter bo blagoslovljen na. Vseh svetih dan. Poleg njega bodo začeli zidati veliko cerkev v čast sv. Antonu Pa-dovanskemu.
d Za konkordat med katoliško cerkvijo in našo državo se še vedno vrse pogajanja. Sedaj gre še za naslednje točke: vprašanje vo,jaške službe duhovnikov in bogoslovcev, agrarna reforma cerkvenih veleposestev, verske šole, staroslovenski obredni jezik, zavod sv. Iiieronima.
d Tečaji v .Domu duhovnih vaj do konca leta 1926. Za duhovnike: 11. do 15. oktobra. — Za može: 30. oktobra do 3. novembra in 11. do 15. decembra. — Za mladeniče: 13. do 17. novembra; 4. do 8. decembra in 18. do 22. decembra. — Za or-ganiste in cerkvenike: 22. do 26. novembra. — Za učiteljski stan: 27. do 31. decembra. — Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6 zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega 9.
d Po toči zvoni. G. Urek z Globokega je na zadnji seji Kmetijske družbe ogorčeno govoril zoper centralizem, ki je vzrok propadanja Slovenije. G. Urek ima čisto prav. Samo prepozno ima prav. Ko se je z vidov-dansko ustavo centralizem pri nas vpeljal, smo mi na vse strani svarili ter kazali na grozne posledice, toda bil je baš g. Urek tisti, ki je kljub temu glasoval za vidovdan-sko ustavo.
d S čolnom ie Ljubljane v Belgrad. 20. avgusta sta inženir Anžlovar in dijak Stupar s čolnom odrinila po Ljubljanici in Savi proti Belgradu, do katerega sta došla v 10 dneh. Korajžna fanta!
d Romunski kralj, oče naše kraljice, se je precej časa mudil na Bledu, ki mu je zelo prirastel k srcu. Udeležil se je dvornega lova v Krmi ter ribolova v Savi pri Lazah.
d Naša mornarica. Prva jugoslovanska vojna ladja križarka z imenom Dalmacija, je dospela pretekli teden v Tivat. Sprejem je bil zelo slovesen. Vojno ministrstvo je naročilo tudi dva podmorska čolna, ki bo-sla prva v naši državi.
d Neprijeten obisk je imel te dni notranji minister Maksimovič, ko se je mudil v Valjevu. Pozno ponoči, ko ie minister že spal v nekem hotelu, je prišel v hotel neki pijan podporočnik ter zahteval od portirja, da ga pelje pred ministra, s katerim bi rad govoril. Portir se je branil, da je že pozno in da gospod minister že spi, toda podporočnik je s silo udri v Maksimovičevo sobo, kjer ga je nahrulil z besedami: »Ali si ti tisti notranji minister, ki je belgrajsko občino predal demokratom.« V hotelu je nastal velik hrup ter se je šele policiji posrečilo, da so odkritosrčnega posestnika odstranili.
d Zopet nov socialističen Ust. Ni še izšla 2. številka socialističnega lista Enotnost, že je izšlo četrto glasilo: Delo. Vsak socialist oz. komunist bo kmalu stranka zase in bo svoj list izdajal samo za svojo domačo porabo. Velika razceplienost med socialističnim delavstvom pomenja pomanjkanje izobrazbe, zato ne bodo nikdar nič dosegli.
d Občinske hiralnice. Skupščina občinskih starešinstev sodnega okraja Brdo je sklenila, da zgradi v bližnji prihodnosti okrajno ubožnico in hiralnico za reveže in onemogle svojega okraja. Za stavbni sklad prispevajo občine v tekočem letu 5000 Din. Začetek je postavljen in upamo, da bo ve-levažna socialna ustanova kmalu uresniči, d Prostozidarji bodo imeli letošnji svetovni kongres v Belgradu.
d Kako je Franc Rol »ajnrikaU. Franc Rol je češki državljan in je živel v Sloveniji. Skromno je živel z ženo in tremi otroci ter ponižnim oslom, s katerim si je služil kruhka. Pa je dobil od češke vojne oblasti poziv na orožne vaje v Kremžir. To je bilo hudo za moža — od česa naj ta čas žive žena in otroci. Toda ni dolgo po-misljal: napregel je svoj voziček, naložil nanj ženo in otroke ter jo udaril naravnost po cesti proti Kremžirju. Za potni list mu je služila pozivnica na orožne vaje in tako je mož končno dospel v Kremžir, pač z enotedensko zamudo, pa ne iz svoje krivde, pač pa radi neprestanega dežja, ki ga je oviral na poti. Ko se je pripeljal v kasarno, so ga gospodje oficirji zelo sumljivo pogledali, češ, da se norčuje iz vojaške oblasti. Toda mož se ni dal v kozji rog ugnati: razložil je vse lopo po vrsti. Gospodom oficirjem se je srce omečilo, pa so mu spregledali zamujeni teden, pa tudi otrok, žene in oslička mu niso zamerilk
d Umrla je 6. t. m. nenadoma na Trški gori pri Krškem gospa Ivana Jeglič, svakinja ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča. Pokojnica je bila vneta delavka v naših dobrodelnih organizacijah. Bog ji bodi večni
plačnik!	„ v _
d Umrla je v nedeljo 5. t. m. Nezav Petek iz Kota pri Ribnici. Bolehala je več let.
Bila je skrbna gospodinja in dobra mati. Naj v miru počiva, ostalim pa naše iskreno sožalje.
d Nenadna smrt. V nedeljo 12. t. m, se je vozil po Blejskem jezeru, uslužbenec Jugoslovanske tiskarne, kemigraf gosp. Karel Moser, doma z Dunaja. V čolnu, kjer je bil sam, mu je postalo slabo, ter se je vlegel. Ko so drugi videli, da je čoln rez veslača, so se mu približali ter ga za-vle.kli na breg, kjer pa Moserja niso mogli več poklicati k življenju. Zadela ga je kap. —■ Drugi dan je doma na svojem stanovanju v Ljubljani nenadoma umrl drugi uslužbenec Jugoslovanske tiskarne, stavec gosp. Franc Vrečar. Prišel je domov, kjer mu je postalo slabo, na kar je umrl. Naj v miru počivata!
d Letalska nesreča — dva mrtva. — Kmetje iz Plujskega, ki so se peljali iz Va-raždinskih toplic, so videli tole grozno letalsko nesrečo: Na desni in hrvatski strani Drave med Varaždinom, Čakovcem in Or-možom ima grof Bombelles razsežna posestva z njivami, pašniki in gozdovi. Zadnji petek popoldne je pribrenčal iz južne strani nad ravan grofa Bombellesa nasproti Ormoža aeroplan. Iz neznanega vzroka in kar naenkrat se je spustilo letalo iz višine proti zemlji, a je zadelo kakih 30 metrov nad zemljo nad jagned, katerih je tu nekaj ob Dravi vse polno. Prilet v visoko drevo je bil tako silen, da se je letalo popolnoma razbilo in sta padla mrtva na tla pilot in še en potnik. Kdo sta ponesrečenca, kmetje očividci niso mogli doznati, a vse je reklo, da je eden neki višji gospod iz Belgrada, ki se je hotel udeležiti lova na Bombellesove fazane in jerebice.
d Silno neurje na Japonskem. 4. septembra zjutraj je razsajalo po celi srednji Japonski grozno neurje z viharjem, kateremu pravijo tajfun. Ta tajfun je povzročil veliko materijelno škodo in zahteval veliko človeških žrtev. V mestu Tejebaschi se je podrlo vsled viharja šolsko poslopje. Razvaline poslopja so pokopale 12 otrok, 90 pa jih je bilo težko ranjenih. V mestu samem je poplavilo neurje 300 stanovanjskih hiš. V mestu Hamarnastu je vihar porušil celo tovarno in je bilo ubitih osem delavcev, 25 pa ranjenih. Na železniški progi Hamamat-su—Tokio (glavno mesto Japonske) je bil prevrnjen en cel vlak in je bilo ob tej priliki ubitih in ranjenih več oseb. V mestu Jotschita je porušil tajfun 40 hiš, tri stražnike je ubil, ranjenih pa je bilo veliko civilnih oseb. Na vojaškem letališču v Akeno-gahari pri Nagoji je bilo poškodovanih 40 letal, med temi so nekatera popolnoma razbita. V Kahasaki je vrgel vihar ob tla dvojo svetilnikov in pri tem je utonilo 15 mož.
d Požar v Ribnem pri Bledu. V ponedeljek ob pol 12 ponoči je na nepojasnjen način izbruhnil ogenj na skednju Golma-jerja. Ko so domači ogenj opazili, je bila že vsa zaloga slame in sena v plamenih. Preden je mogla prihiteti požarna hramba na mesto, je ogenj objel tudi skladišče trgovine. Dobro založeno skladišče in hlev sta pogorela do tal. Hišo so nekoliko obvarovali, ostala pa je brez strehe. Škoda pogorele stavbe, podstrešja, poljskega orodja in popolnoma uničenega skladišča trgovine sa; ceni preko 100.000 Din. Posestnik je zava«


>~>»'?LJrB<
Stev. 37,
PRSTANI
F. ČUDE!«
rovan pri <Vzajemm< k :'X'.*>» Da. pri >Slav.j < pa za >»} Din.
d Ai>r r.Vic	f. Nt >£ileri
na dan je priredilo gasšlao draštvo u Še-at Petra pri Norem n>es~i veči no v Kiior-cu. tik yA Triko goro. Sodi v čisrS-rai 1»? nifro popoiaoma prazni. Seveia s« \%ikoi> usiavi v zždanei; d>aor greie se pa t«>3o ljudje — tako ie nčuaalo gssSoo drmSvo — ustavil: zz veselici. Pa ali::-i .rss r.-> jo moč in kmalu v xlast pc^roo nu»-de ljadL Tako je bilo tadi hičaj. že okrog 3 popoldne y- tekla kri Žrtev je mladi Goltov sin iz Krke. kateresi: sta dva mladi:a razparala z ncdeia trebuh. StorDca že premišljujeta svoje dejanje v 72zoni.
d E oper t ki * vpad m e):ro;v.-: ca glavarja. 8. septembra so Miza postaje Varit™ roparji napadli okrajnega glavarja Mc>!i;a. njegovo hčer Nadeždo in še par oseb. ki so te vozili v avtomobila proti Kos-cvski Mitrc-vici v Srbiji. Roparji so ustavili avtomobil in ga obkolili. Potniki so potegnili revolverje. Okrajni glavar je za ukazal žoferjn. da naj odbiti avto z največjo brzino. V tem trenutku so roparji sprožili osem strelov iz vojaških pušk. Takoj nato so naglo prebrskali avtomobil, nato pa pobegnili. Streli sr» ranili glavarja Nikoliča v roko. njegova hči Nadež/ia je ranjena smrtno, drugi so pa dobili več- težkih ran. Šofer je nadaljeval vožnjo proti Vucitrnu. Med potom je Nadežda Nikoličeva vsled težkih ran umrla. Orožni-štvo je začelo takoj zasledovati razbojnike, toda do6edaj brez uspeha. Sumi se. da so bili ti romarji odpuščeni orožniki in da gre tu za maščevanje.
d Tihotapci umorili finančnega stražnika. Prejšnji torek je šel finančni stražnik pod preglednik v Št. IIju v Slovenskih goricah g. Resnik na državno mejo. Ker ga ni bilo cel dan nazaj in tu^i ne na praznik v sredo, so ga šli iskat Na:!i so ga ob nekem jarku v Ceršaku pri Št IIju mrtvega z razbito glavo. Kolikor se je moglo dr/gnati, je pokojni zalotil dva tihotapca, ki pa sta se ga lotila ter radvladala. Eden mu je zadel smrten sunek z nožem, drugi pa ga je s kopitom njegove pu:ke udaril po glavi. Tihotapcev že niso dobili.
d J. V. Sv. L. Tiskovni zakon ne prenese takih dopisov.
PO DOrAOVINIl
»--g«,-?
PEKDOSLJE.
i Stoletnica jame cerkv e.) Ni traterno nedeljo dne 24. sept. 1S26 je bila posvečena
if.2 farra cerkev. Po
h str»:4kov in svojega
DOBRO BLAGO!
NIZKE CENE !
»OBLAČILNICA«
mannfaktnr. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga
po izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«.
V vsako hišo Domoljuba!
vehkznskera osebnega dela so doživeli naša vrli in p< žrt. c* alri predniki ta dan veselja. Ker t:>re;: na letošnjo kvaterno nedeljo v s€^<t poteče ravno sto let od tega za našo faro nad vse p-omecibnega dogodka, bočemo farani si^letnic« [osre<e*aBia na>e farne cerkve ktr na;'b>lj mogoče slovesno obhajati.
Že lansko leto c>b priliki napeljevanja elektrike je bila notranjost cerkve popcl-noma prenovljena. leUis se pa trudijo že več tednov zidar'i. da obnove tudi vso zunanjost Nova zelenkasta bara po stenah in beli stebri že od daleč zelo prijetno izne-natiijo gledal ca.
Proslava stoletnice se bo pričela dne 18. sept v soboto zvečer s slovesnim zvo-nenjem po vseh cerkvah v fari in z razsvetljavo v zvoniku. V nedeljo zjutraj ob šestih bo pridiga bivšega tukajšnjega kaplana mil. g. prošta Andreja Kalana in sv. maša. Ob desetih ima slavnostni govor tudi bivši tukajšnji kaplan preč-. g. kanonik dr. Fr. Kimovec. Na to bo slovesna pontifikalna maša — prvič v naši cerkvi. Popoldne bodo najprej slovesne litanije, potem pa na pokopališču sp>omin na naše prednike, fa-rane kakor tudi vseh dosedanjih župnikov — 8 jih je bilo —, ki vsi počivajo na tem pokopališču. V pondeljek bo slovesna črna sv. maša za vse dobrotnike naše farne cerkve in vse rajne farane.
S tako proslavo stoletnice se bomo skušali zahvaliti Bogu za vse milosti, ki jih je naklonil celi fari tekom sto let ravno po tej cerkvi, obenem pa seveda tudi obnovili pojem, kaj je faranom njih farna cerkev.
V TREBANJSKI FARL
Ne vem kako, da me, potnika, letos nekam nenavadno pogosto zanaša pot v prostrano faro trebanjsko. Sem sicer Gorenjec. navajen na romantično veličino naših pokrajinskih slik. a tudi Dolenjska stran ni brez mika. Se posebej trebanjska fara. Ob lepi državni cesti, od Št. Lovrenca pa skoro do Mirne peči se razprostira biser dolenjskih fara. Bogata ponosnih domačij, idilična v svojih valovitih hribčkih, v dolinicah polna žitnih polj, proti jugu posajena z vinsko trto, ovenčana s krasnimi gozdovi, napajana od temneze-lene Temenice, ki išče med travniki svojo vijugasto pot — cela prelepa fara trebanjska kot razcvela čudovita roža v božji dlani. Ni čuda. da me. ljubitelja naravnih krasot, vedno zopet vleče v ta dolenjski raj.
Navadno pridem sem na oddih od premnogih slavnosti, ki jih nedeljo za nedeljo obhaja kulturna Gorenjska. A imam čudno srečo. Tudi tu naletim skoro vedno na slavnostno razpoloženje. V tem oziru je trebanjska fara najbolj agilna; nobena
sosednjih fara nima tako razacvrstnih in mnogobrojnih prireditev. To vem iz [z kušnje.
Sem bil zgodaj spomladi tu. Cele gruče praznično oblečenih ljudi sem sre-čaval ob »godnjih jutranjih urah. Kam"pa kare? Imamo duhovne vaje za III. red. —! Začetkom počitnic sem zopet prišel, Ce|a vas v mlajih in vencih. Kaj pa to? Orel
obhaia svojo dvajsetletnico. _ Pridem
tisti teden po Vel. Šmarnu. Zjutraj in zve. čer slovesno zvonenje. praznični ljudje v treh delavnih dneh. Vprašujem: Imamo svetoletno spoved, odgovarjajo, in misijonarje in pridige. — Samo teden pozneje: Ognjegasci so dobili novo gasilno orodje, imajo sv. mašo, cerkveni govor, blagoslovitev brizgalne itd. — Na Mali Šmaren petindvajsetletnica Marijine družbe. To si hočem pa natančno ogledati, sera dejal sam pri sebi.
Dan. kot nalašč za Mariiino slavje. Modro nebo z belimi oblački. Jesensko solnce. Mladi duhovnik, menda domači voditelj družbe, je urejeval sprevod, ki se je razvil izpred župnišča. Prva so stopala domača dekleta s svojo zastavo; za njimi dolga vrsta kandidatinj, opravljenih kot neveste. Zdaj dvanajst malih belih deklic, ki nosijo na modrih in belih blazinicah simbole Marijine slave: krono, žezlo, zvezde, lilije itd. Središče sprevoda pa je čudovito lepi kip Matere božje, ki ga na belih nosilnicah nosijo štiri jubilantinje. Za kipom stopa mil. g. prošt i* Novega mesta v popolnem ornatu, v spremstvu številne duhovščine. Za njo vrsta jtibilan-tinj. Nato sosednje družbe iz Mirne, Sv, Trojice, Sv. Križa. Mokronoga s Čateža, Vsaka s svojo zastavo. Sprevod se razvije po vasi. V jasno nebo odmevajo odpevi lurške pesmi: Ave, ave Marija. V cerkvi je bil slavnostni govor g. prošta. dovršeno lepi sprejem novink, izročitev diplom ; Spomin zvestobe« jubilantiniam blagoslov. Tedeum...
In zdaj recite, da trebanjska fara ne prednjači vsem drugim.
Ne vem, kdaj bom zopet zašel v to izredno faro. Bodi kadarkoli. Gotovo bora še marsikaj spodbudnega in lepega doživel v tem dolenjskem Rimu.
Popotnik z Gorenjskega.
REČICA OB SAVINJI.
Dne 21. septembra se bo vršil pn i veliki živinski in blagovni sejm v Rečici ob Savinji. Radi izredno ugodne lege in radi prvovrstne plemenske živine, katera je v zadnjem času na najboljšem glasu, se nudi kupcu in prodajalcu priložnost, da nabavi tu zajamčeno dobro blago, oziroma da pro* da svojo odvišno živino. Redni sejmi se bodo od sedaj naprej vršili tako: 1. sejm dne 21. septembra. 2. sejni dne 6. novembra, 3. sejm dne 17. marca, 4. sejm dne 4. julija-Občinstvo se vabi. da se teh sejmov v odu nem številu udeležuje. — Županstvo Keci ob Savinji.
SELA PRI ŠUMBERKU.
(Smrt.)
Dne 7. septembra je umrla na Selih Marija Sterniša, vulgo Koiarjeva mati. Bila jc dobra krščanska mati. Kako je bila priljubljena, je najlepše pokazal njen pogreb. Naj v miru počiva!
SV. GORA PRI LITIJI.
(Prosvetno delo.)
Kar naenkrat smo zaplavali na visoko morje in se znašli sredi živahnega društvenega življenja. Na veliki Šmaren smo otvo« rili novi Dom in videli nastop igralcev Kam« niške dijaške zveze. Na mali Šmaren so pa že nastopile same domače moči v igri »Kri-voprisežnik«. Vsled dobre šole, gotovo pa tudi vsled prirojene nadarjenosti je vsak svojo nalogo častno rešil. Veliko je bilo hvalo in marsikdo je že pri prvi predstavi spoznal, koliko vzgojnega in tudi umetniškega lahko nudi dobra igra. Tudi prosvetno društvo smo šele zdaj ustanovili, ko imamo za to primerne prostore. Nabiralna pola članov, ki je romala po vaseh, je bila kaj hitro polna. Dobre knjige, tamburanje in petje bo nam krajšalo nedelje in bližajoče se dolge jesenske in zimske večere.
ŠENČUR PRI KRANJU.
(Požar.)
Pretekli mesec je uničil ogenj posestniku Ant. Vidmarju, po domače Kobasarju, skedenj in druge gospodarske pritikline. Nismo še pozabili prve nesreče, že so nam dno 5. septembra ob polnoči zopet naznanili tužni glasovi zvonov, da imamo zopet ogenj v vasi in sicer pri posestniku Alešu' Vidmarju. Pogorel je skedenj z drugimi gospodarskimi poslopji, vsa krma za živino, vozovi in drugo orodje. Rešiti se ni moglo prav nič, ker je bilo že vse v ognju, ko so domači opazili to strašno nesrečo, ki jih je zadela. Zanetila je ogenj zlobna roka prvemu in drugemu. Vaščani s strahom pričakujemo, kdaj nas zopet pokliče iz nočnega miru "klic na pomoč. Varuj nas Bog in sveti Florijan pred požarom! —1 Domače gasilno društvo in ona iz okolice so prihitela hitro na pomoč ogroženim sosedom, da se ogenj ni razširil tudi na še negoreča poslopja. — Delo v naši farni cerkvi gre že h koncu. G. Mat. Bradaška, slikar v Kranju, nam je preslikal hišo božjo. Krasno je, posebno lep je Prezbiterij. Pri tej priliki so napeljali električne cevi za elektriko. Ko nam posveti še luč v cerkvi, bo res nekaj krasnega. — Šen-čurski fantje pa so iz svojih prispevkov napravili električno razsvetljavo (pet žarnic) v kapeli Srca Jezusovega, ki stoji sredi vasi. No bo vam žal, dragi fantje, kar ste darovali Najvišjemu, ki vam tisočero vse povrne.
POLŠNIK PRI LITIJI.
V nedeljo 19. t. m. se bo vršila v naši kirni cerkvi na Polšniku velika slovesnost, blagoslavljali bomo nov glavni oltar Lur-sko Malero božje. Ta oltar je izklesan iz pravega snežnobelega kamenja, v sredi pa Je kamenita votlina, v kateri kleči sv. de-Khca Bernardka, vsa srečna in zamaknjena P''ed čudovito podobo Marije. Ce pogledaš na oltar, misliš, da gledaš res čudežni pri-
Nova knjisa o sv. Frančišku.
Priznani naš pesnik Silvin Sardenko je izdal krasno delo o sv. Alojziju. 0 tem vzorniku mladine smo imeli doslej mnogo napačnih pojmov. Vsi življenjepisci, ki so ga nam dosedaj opisavali, so ga nam podajali v nekih nedosežnih stopnjah življenske ostrosti, ki se nam je zdela bolj nenaravna kot pa privlačna. Novejše študije o sv. Alojziju pa so nam razkrile tega ljubkega svetnika v čisto novi luči. Sv. Alojzij nam je postal mnogo, mnogo bližji. In sledeč tem novim, temeljitim študijam o življenju svetega Alojzija nam je podal Silvin Sardenko naj-poprej v nevezani (11 razprav), potem pa v vezani besedi (112 pesmi) popolen vpogled v borbe in zmage mladinskega vzornika. Pesnik in pisatelj se je docela poglobil v življenje svojega patrona ter pokazal Alojzija takega, kot je v resnici bil. Iz knjige se bo mladina prepričala, da je Alojzij res vzor, karšnega si mora želeti in da pot do te višine ni nedostopna. V novi knjigi nam je Sardenko z znanstveno natančnostjo, z umetniškim čuvstvovanjem in vestno točnostjo podal pravo podobo in bistvo velikega kristjana. To po opremi salonsko knjigo, po bogati in lahko umljivi vsebini pa ljudsko knjigo priporočamo s prepričanjem, da je — kakor komaj katera druga — vredna vse pozornosti našega izobražen-stva, zlasti naše mladine. Naročniki naj se takoj oglase, ker nalog ni številen. Kljub lepi obliki in velikemu obsegu (obsega 300 strani na četverki, vezana v sivo platno, papir najfinejši) je cena le 70 Din, in sicer vsled velikodušnosti neimenovanega založnika. Naroča se pri osrednjem vodstvu Ma-
zor kot v resnici pred seboj. Vabimo vse častivce Marijine in prijatelje naše romarske cerkve, da prihite v nedeljo na Pol-šnik, da nam pomagajo dostojno in v pravem veselju proslaviti to slovesnost.
MENGEŠ.
(Koncert.)
V nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne se vrši v dvorani našega društvenega doma koncert odseka Pevske zveze »Cerkvenega pevskega zbora na Jezici«. Zbor združuje krog 30 pevskih moči. Program obsega v celoti 17 pevskih točk, t. j 12 mešanega, 3 moškega in 2 ženskega zbora. Vse ljubitelje petja najprisrčneje vabimo.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Naš rojak gosp. Vilko Cunder iz Sto-žic je odšel za kaplana v Št. Peter pri Novem mestu. Mlademu gospodu želimo veliko uspehov v vinogradu Gospodovem. — Smrtno je ponesrečil pri popravljanju cerkvenega stolpa v Velikih Laščah Anton Knez iz Ježice (Končančev). — Občinski odbor se je pričel zanimati za napeljavo
rijinih družb v Ljubljani, Pred škofijo 6. O knjigi še izpregovorimo.
Kmetska družina.
(Govoril dr. A. Korošec na Kmetskih dnevih
v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Glavno vprašanje našega naroda to je družina!
Toda ti dnevi, in ž njimi vred današnji dan, so veljali slovenskemu kmetu. Toliko predmetov se je obravnavalo in toliko važnih sklepov se je storilo, da bi bilo težko kaj novega povedati. Pač pa hočem ono, kar se mi zdi med vsem najvažnejše za sedanji čas, iz-brati in Vam tudi tukaj na zadnjem slovesnem in zaključnem zborovanju položiti na srce. Prireditelji na kmetske dneve so Vas v oklicih pozivali, da naj pride danes vsakdo, če le mogoče, na zborovanje s pušeljcem. A s čem naj odidemo z zborovanja domov? Z belim lističem za klobukom, kakor nosijo rekruti pozivnico za vojno službo. A na tem lističu naj bo zapisano par očetovskih opominov.
Graščaki, ko so v starih časih dali graditi svoje gradove, so jih obdali z debelimi zidovi in s širokimi ter globokimi jarki. Še danes vidimo njih ostanke. Zakaj to? Da hi sovražnik, kadar je pridrvel nad nje, imel tem težji posel. Tak zid in take jarke bi trebalo danes postaviti okoli vseh naših družin in tudi okoli kmeteikih družin in to zaradi tega, da ne pride sovražnik v naše družine in nam jih ne raz-dene in razkopa. Kmetska hiša naj bi ne bila 6amo hiša dela, ampak tudi hiša svetosti, molitve, hiša ljubezni, hiša veselja. Ni večje sreče in blaženosti, kakor jo uživa poštena krščanska družina. Nič bi naj ne razdruževalo družine, nič ne motilo njenega skupnega življenja razven opravila izven hiše. Kjer se več
elektrike iz Ljubljane. Upamo, da se bodo načrti končno posrečili. — Na konjski razstavi v Ljubljani sta bila" odlikovana konja gg. Dimnika iz Jarš in Sitarja iz Stožic. — Vsi tukajšnji obrtniki in trgovci razen dveh' so sklenili voliti Jelačin-Ogrinovo listo. Povečini so glasovnice že odposlali.
IZ ŠKOFJE LOKE.
(Mestna hranilnica.)
Občinski odbor našega mesta je v svojih zadnjih dveh sejah dne 10. avgusta in 11. septembra t. 1. storil zelo važne sklepe. V prvi je namreč sklenil ustanoviti lastno mestno hranilnico ter je izvolil pripravljalni odbor, da ta sklep izvede in da pripravi vse za čimprejšnji pričetek njenega poslovanja. V drugi seji pa je občina prevzela za hranilnico popolno poroštvo, kakršnega zahtevajo zakoniti predpisi. Po pravomočnosti zadnjega sklepa se bodo predložila že sestavljena pravila v odobre-nje oblastvu. Ker je pričakovati, da v tem oziru ne bodo na potu nobene ovire, bo nova mestna hranilnica brezdvomno s pri-četkom novega leta že redno poslovala.
skupno ne moli. kjer stariši ne pripovedujejo več lepih povesti m pravljic svojim otrokom, kjer mati ne uči več svojih otrok o Bogu in božjih re«n:cah, kjer ee ne čuje več nedolžna pesmica, kjer ni %eo »kupnega razveseljevala in zabave, ta:n tudi ni več srečnih družin. V takih hišah je hladno kakor v zimski noči, pjsto kakor v prazni sobi, zoprno kakor v ječi. In nič ne more dati toplote družinskemu življenju kakor pošteno življenje po verskih resnicah in iz njega izvirajoče nedolžpo. a srčno veselje. Oče in mati in deca, morajo biti neka enota, zvezana med seboj po globoki veri in neizmerni ljubezni, kakor so tri božje be en Bog, tako mora biti tudi oče. mati in otrok ena enota, odsev božje Trojice v človeškem življenju. To enoto razdirajo dandanes vse mogoče strasti, razvade in novodobni običaji. ki razjedajo naše družine in uničujejo njihovo blaženost in svetost Tu je treba, da zgradimo visok zid in speljemo globok jarek, da np bodo mogli sovražniki do svetosti na*ih kmet?kih družin. Kjer ni v družini Boga. tam je pekel kjer ni ljubezni, tam je žalost, in kjer ni skupnega življenja, tam je razdrto^t in hladnost.
Na slabem in hladnem družinskem življenju razpadajo kmetski domovi, iz njih se selijo mladeniči in mladenke v tuje kraje, radi njih gredo kmetski domovi nevzdržno v propast
Mi pravimo, da so naše ljudske šole osnovne Šole. kjer s« polagajo temelji omike narodu, in mi pravimo, da so naše univerze ali visoke šole najvišje šole. To je re«, a v drugem oziru zopet ni res. Naše najvišje šole to »o domače družine in naše temeljne Šolb 60 tudi naše družine, glavni učitelj in ppoteeoi pa je na njih mati. Mi vse premalo prosimo Boga. da bi dal našemu narodu in našemu kmetskemu ljudstvu mnogo mnogo dobrih, poštenih, vernih, ljubezni polnih, krepostnih in modrih mater. Kakršno drevo, taki klio, kakršni oče, takšni sin. Tako sicer pravi pre-povor in kmetski pregovori 90 polni modrosti. Toda še bolj velja Vo o materi. Kakršna mati, tak:na deca, takšen naš bodoči narod, takšen naš bodoči kmetski sin. Mi izobražujemo fante v Orlih, može v političnih in gospodarskih društvih, za matere in bodoče matere pa nimamo pouka. Samo pobožna mati lahko zredi m vzgoji pobožne otroke, samo krepostna mati krepostne otroke, samo modra in izobražena mati tudi takšne otroke. Za vse pišemo knjige in članke, za konjerejo, govedorejo, svinje« rejo, celo kune"rejo, samo za vzgojo otrok v domači družini od strani matere nimamo časa. Povejte materam, da Brno tudi na nje mislili na kmetskih dneh, dobro se zavedajoč njih neizmerno velikega pomena za kmetski stan.
Ne smete si misliti, da sem jaz mnenja, da sem povedal s tem, kar sem sedaj povedal o družinah in materah nekaj novega, a to mi smete verovati, da sem povedal nekaj, o čemur bi se moralo današnji čas vsak dan glasno govoriti in pisati. Družina in mati in vzgoja dece že v domači hiši, to so danes največja vpraSanja. Ta listič za klobuk je za vas, kmetje, edino-le v dobri nameri koristiti bodočnosti kmetskega stanu.
IZJAVA. Podpisani obžalujem, da sem 7. neprimernim odzdravom ruzžalil g Ignacija in Barbaro Ofentavšek. — Pazgonce, 30. avgusta i "26
TERJASEK |UR.
Pretresljiva razstava.
Veličastnega kot rimske cerkve, zanimivejša kot vse druge znamenitosti v Rimu, je bila za vsakega rimskega romarja v svetem letu misronska razstava. V mogočnih dvoranah se vrste podoba za podobo, prel-met za predmetom. Vsi prikazujejo življenje številnih narodov in njihovih požrtvovalnih apostolov. Človeka prevzame živo občuten ie skrivnostnega vladanja duha božjega nad vsem tem junaškim bojevanjem naših najboljših sinov in hčera, človeka objame nadnaravna moc vere, ki je ustvarila ta čuda.
Tu leii brevir Frančiška Ksaverija, tam križ Janezov. Tu je obleka nekega ubitega misijonarja, vsa namočena s krvjo, ki je danes že popolnoma črna. Tu leže majhni otroški čeveljčki in kapice mučeniikih otrok, ki so jih umorili za časa ustaje bok-serjev leta 1900 na Kitajskem. Tam vidimo revno srajčko, ki jo je nekdaj nosilo štiri leta staro dekletce. Umorili so otroka v materinem naročju z materjo vred. Pretresljive so slike o mučenju misijonarjev na Japonskem. To so junaki sredi hudega ognja, ki jih pa ne sežge, ampak jih žive počasi peče. Mučenci niso privezani in lahko vsak trenutek z enim samim skokom uidejo mučenju. In vendar so vzdržali vsi, dokler niso njihova telesa popolnoma zoglenela. — Druga slika spominja na usmrtitev 1314 kristianov v Tonkinu. Mnoge izmed njih so slekli, po dva in dva zvezali in žive zakopali. Na njihove grobove so spustili slone, da so zemljo popolnoma zateptali, da bi se morda mučenci ne mogli knko rešiti iz grobov. Pri 1014 izmed temi 1314 junakov se je uvedlo postopanje za proglasitev svetnikom, za ostale niso našli potrebnih listin.
Ko gledamo ta junaštva, nam pridejo na misel tudi številni odpadi od krščanstva med preganjanji. S temi odpadi se sovražniki krščanstva tako radi hvalijo. Trpljenje in muke, ki presegajo Človeške moči, so res marsikako sicer močno srce spravile v slabost. Tako pripovedu jejo o strahotnem mučenju v Ungerskem jezeru na Japonskem. To jezero je vulkanskega izvora in ima vrelo vodo. Mučilci so navezali kristjane na vrvi in jih potopili v to vrelo vodo, zopet izvlekli in zopet potopili, dokler ni vsa koža razpočila in je kuhano meso odpadalo od živega človeka.
Pripovedujejo, da so pri mučenju v tem jezeru odpadli od gv. vere številni družinski očetje, ki jih same sicer niso umorili, pač pa so morali gledati, kako so mučili njihove žene in otroke. Celo provincijal jezuitov, Portugalec Fereira, je v teh brezkončnih mukah odpadel, pa je končno vendar prestal mučeniško smrt za sv. vero. 0 nekem mučeniku. ki je že proglašen za blaženega, pravijo, da je v teku let, ko je bil vedno in vedno znova mučen, 26 krat zata-M1 sv. vero. Toda vedno znova je vstal, dokler ni končno umrl kot spoznavalec.
Taki dogodki nam mučenike predstavijo kot ljudi. To so bili ljudje, kot smo mi. Niso šli iz golega blaznega navdušenja v smrt, ampak so zmagali nad samim seboj po trdem boju s svojimi slabostmi. In ravno to dela njihova junaštva posebno velika. Ti spoznavalci niso bili nikaki iz neba padli
svetniki. Tudi v njih h dvigala sebič nost, ljubezen do zemskega življenja in se' mogočno upirala mukam in smrti.
Množica junakov katoliške cerkve ni iz drugega sveta. Ti junaki tudi niso nikaki posebneži, nenavadni, redkosejani ljud-je. Takoj pri vhodu vidimo veliko sliko, ki predstavlja mladega frančiškana misijonarja, ki jemlje slovo od svojih vernikov, pre. den gre v smrt. Lansko leto je stopila v (o sobo preprosta kmetska žena. Naenkrat obstane njeno oko na tej sliki, žena pretres, ljivo zakriči. Vsi so hiteli popraševat, kaj se je zgodilo. »Vidite, vidite,t pravi žena, >ta tu gori je moj sin.« Bila je res mati pa' tra Alberta Amarse, ki je šele leta 1920 umrl v Jemgekale za sveto vero.
Druga slika kaže misijonarja, ki je zmrznil v snegu. Na sv. večer je hotel nesti tolažila svete vere svojim raztresenim žup-Ijanom, pa je obtičal v snegu in zmrznil, Šele čez osem dni so ga našli in pri njegovi glavi je stal edini pes, ki se je rešil še volkov.
Junaki katoliške cerkve govore na dušo vsakega, tudi najmodernejšega človeka. Mnoge, premnoge je razstava prepričala, da so začeli zopet krščansko živeti. Ti možje in žene. ki so s tolikim veseljem šli iz življenja, dokazujejo, da cerkev ni zastarela in obnemogla, ampak da še vedno obvlada človeške duše.
Čudoviti žarki.
Pred raznimi učenjaki je član pariške akademije znanosti izvajal nedavno izre. den poizkus.
Ko se je družba zbrala, so ugasnili vse luči v dvorani. Navzoči so zaslišali tiho prasketanje in šumenje. V temi se je prikazal roka, kot roka mrtvega, se je svetila in prosto brez opore plavala po zraku. Približala se je vsakemu posamezniku m vsak je imel nek božajoč občutek. Nekatere ženske so kričale, kar se je dalo.
Kar naenkrat je zaplavala v zraku žareča zemeljska krogla in okoli nje |e plesala žareča violina. Oba predmeta sta visela v zraku brez opore.
Vsa dvorana je zažarcla. Žarele so stene, žarele so cvetice in vse jc bilo kot v plamenu. Luči so plavale po dvorani m po preprogah so se sprehajali žareči črvic-ki in mušice. Bilo je, kot bi sam hudobec v dvorani izvajal svojo umetnost.
Naenkrat je dvorano napolnila moam kasta mesečna luč. Ljudje so se mogli v t«n svetlobi med seboj videti in razločiti, r je zopet nastala popolna tema. Izpod s pa je začelo deževati žarečih, P« r®™" nepokvarjenih koščkov papirja. Bl«sW rezali dvorano in vsakemu je sledila no množica žarečega dežja. Sredi te PeK' ske hude ure se prikaže ženska posta z modrikasto bledim obrazom, z; zare lasmi, pa brez oči. Duh je dvignil roM ^ odprl pest. Iz koncev njegovih Prst° t0 je usul šop ognjenih žarkov, ki so nalahko razsvetlili,	.
Tedaj je pozvonilo, prikazen je ^
nila in prižgale so se luči. »F°lzKl~ pri končali,« je dejal vodja Pred5t,a^aV„a vsem tem ne gre za nikako načina
prikazen, ampak za tako zvane X-žarke, ki jih človeško oko ne vidi. Ti žarki razsvetljujejo gotove predmete, ljudi pa ne. Prikazen žene je bila vta namen namazana s fosforjem in ravno zato ni bilo videti oči, ker si oči ni mogla namazati.
NAZNANILA
it&jj cezsKsrau
n Katoliško prosvetno društvo »Kviškn« v Smledniku ponovi v nedeljo 19. t. m. igro: j Kovačev študent«. Pred igro poje društveni pevski ibor. Na sporedu je tudi par kupletov. Vsi prijatelji iskreno vabljeni.
n Poldnevni iilot v Ihan pri Domžalah prt-,-edi v slučaju ugodnega vremena dne 19. t. m. jkupno s »Krščansko šolo« Stolna proaveta v Ljubljani. Odhod s kamniškim vlakom ob 2. uri 10 minut popoldne, povratek poljubno po dogo-
voru. Člani in prijatelji obeh organizacij l.i bljan-ske stolne župnije, udeležite se tega izleta v velikem številu!
n Kovor pri Tržiču. Pripravljalni odbar za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim žrtvam, se najiskrenejše zahvaljuje za darove, katere so darovali farani župnije Kovor. Spomenik se odkrije dno 19. septembra t. 1. Spored: Ob 10. uri dopoldne bo sv. maša za padle žrtve. Po sv. maši bo pa odkritje. Slavnostni govor bo imel č. g. bivši kurat Ilonač iz Ljubljane. Pri slovesnosti bo sodelovala godba katol. delav. društva iz Jesenic. Vsi bivši vojaki svetovne vojne se vabite, da se te lepe slavnosti v veliki men udeležite.
n Kozje. Kdo bode imel največje veselje v mesecu septembru t. 1.'? Uotovo oni, ki bode dobit glavni dobitek loterije prostovoljnega gasilnega društva v Kozjem, ker bode žrebanje že dne 20. t. m. Kdor še nima srečke te loterije, naj si iste liitro naroči pri imenovanem društvu ali pa kupi pri sosednjih društvih, ker so bile vsem društvom doposlane. Kdor ima veselje z vinogradom, naj se požuri in kupi sečke, ker drugi glavni dobitek je krasen vinograd. Srečke bodo
kmalu razprodane. Dobitkov je 50 m so ti tem-večje vrednosti.
n Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo v nedeljo, dne 19. t. m., običajni romarski shod v počeščenje Žalostne Matere lložje. Na predvečer bodo ob Avemariji lavretanske titanije z blagoslovom, v nedeljo pa služba božja ob 6 in 9; popoldne ob 2 govor, pete lilanije M. B. z blagoslovom, potem pa procesija na sv. stopnice. Spovedovalo se bo v soboto in nedeljo. — Častilci Marijini pridite na božjo pot v obilnem številu.
n Trška gora pri Novem mestu. Prisrčna zahvala vsem ki so prispevali za vence k Mariji na Trški gori.
d Prvi letni sejem v Nadlesku. V ponedeljek po kvaterni nedelji, dne 20. sept, bo v Nadlesku pri Starem trgu na Notranjskem (žel. postaja Rakek) prvi sejem za živino in blago. Ker je pričakovati, da bodo kmetovalci domače in sosednjih občin prignali prav mnogo živine, se vabijo kupci od blizu in daleč, da v velikem številu obiščejo ta prvi nadleški sejem.
Patrick A. Seehan:
Nodlag.
Povest irskega dekleta.
cTam človek sanja,« je nadaljeval, »o sinjih gorah, srebrni reki, majniškem glogu, plesu, tekmi, o fantih in dekletih, katere je poznal. Čuti, da mora vse to se enkrat videti ali umreti. Vrne se. Vse je razdejano in osamelo in podrto. To so gore in reke in rože in cvetje in listje — toda to je dežela preteklosti, tu ni ne sedanjosti, ne prihodnosti! Ali veš, da sem zadnji četrtek šel štiri milje daleč proti Tem-pleruadhanu in da nisem nikjer Srečal žive duše - niti žive stvari razen nekaj oslov in ene koze!«
»In kdo je tega kriv?« je vprašala Kathleen z žarečim pogledom, ki je sedaj prvič posegla v pogovor. »Jaz Vam povem, Vi, ameriški Irci, ki bežite iz svoje dežele in še druge zapeljujete, da beže z vami.«
»Hvala Bogu!« je on posmehljivo odgovoril. »Bal sem se že, da ste mutasti.c
»Ne mutasta, ne gluha, ne slepa,« se je ujezila Kathleen. »Vi angleški gonjači, vi spravljate ljudi iz dežele s svojimi pismi: ,Pridite! Pridite! Zapustite, za božjo voljo, svoje koče in pridite v bogastvo in udobnost!' In vi ete rodoljubi?«
Govorila je z ostrim posmehom in njene sive oči so žarele strasti.
»Skoro bi Vam odgovoril z Vašimi lastnimi be-Jedami,« je rekel smehljajoč se. »Pridite! Pridite!«
»Nikdar!« je vzkliknila in udarila s svojo drobno nogo ob tla. »Če bi mi dali vse zlato Kalifornije in vse srebro Skalnatega gorovja, bi ne hotela zapustiti svoje rodne dežele.«
»Ne meni se zanjo, Ted,« je rekla njena mati. »Vse te neumnosti je pobrala pri Thadeu Murphiju. ~~ Saj nas menda še obiščeš, preden odideš?«
Obotavljal se je. Važno vprašanje, ki mu je Petindvajset let trepetalo na ustnicah, mu je obtičalo v srcu. Neizrečeno je bil razočaran. Vse je bilo Proti njemu.
Želel je lahko noč, se mudil še nekaj trenutkov 8 Tešijo v bedni prodajalni ter se vrnil v svoj hote), «a izbojuje boj s svojo vestjo in častjo.
:Ali sem mogel kaj več storiti?« si je mislil, alinei sem najboljše namene in glej, kako se mi jo
vse izjalovilo. Norah očividno niti ne misli več na to. In vendar —;
Resnica je bila, da je stara postava in stari obraz izginil v sanje preteklosti, o katerih je govoril. Videl je in je bil razočaran, čas, o katerem je mislil, da je obstal, je šel dalje iin je povsod zapustil svoje sledove.
»Odkrito jo hočem vprašati enkrat ta teden,« si je rekel. »In potem —«
Neodločen je obstal. Bal se je izreči, kar je mislil. Nove sanje so se pričele v njegovem življenju in stare so bledele, kakor se raztaplja druga mavrica v svetlobi prve. Sramoval se je priznati si to. A vkljub temu je sedel in pisal agentu parobrodne družbe, s katero se je bil pripeljal, naj mu da odloga za en mesec.
XXVI. poglavje.
Stari upornik.
»No,;-. sem ga nagovoril nekaj dni pozneje, »ali je vse gotovo? Kmalu odrinete, kajne?«
»Ne,« je rekel, pa ne preveč žalostno. »Vse se mi je skazilo in kriva je po moji sodbi le mlada vroče-krvnost. Če vzgajate na Irskem sedaj vsa dekleta tako, boste zopet doživeli upor, preden mine dvajset let.«
»Kathleen?«;: sem vpraša!.
»Da. Ona ni bila toliko vljudna, da bi odšla iz sobe, in čudil sem se, da ji ni Norah tega ukazala.«
»Ali bi bili povedali vse, kar ste hoteli povedati, če bi Kathleen ne bila v sobi?«
»Da-ak je rekel malo negotovo. »Takrat bi bil končal to zadevo za vedno.«
»Torej niste opazili velikih izprememb?«
»O pač, gospod župnik,je odgovoril odkritosrčno. »Nikoli bi ne bil verjel, da bo čas vse tako razdejal.«
»Pa ste še vedno istih misli?«
»Da. Toda menim, da bo vse zastonj. Opazil sem, da je bila Norah ravnotako nemirna kakor jaz, in najbrže se je oddehnila, ko sem odšel. Ko bi bila vsaj Tessie v sobi namesto te mlade upornice — a mimogrede, kje je pobrala te puntarske misli? Ali se sedaj uče teh reči v samostanskih šolah?«
Potem mi je podrobno pripovedoval o svojem obisku.
Jaz se nisem zelo čudil besedam svoje mlade prijateljice Kathleen. Dasi je bila navihana in je včasih' pokazala samostojen, uporen značaj, je vendar bila dobra in plemenita. Bila je nadloga in ljubljenka svojega razreda. Nobena njenih sošolk ni bila tolikokrat pohvaljena in tolikokrat tepena. Toda tistega, >ar imenujejo »primerno obnašanje«, niso na njej
Razno.
Strajk na Angleškem
je povzročil doslej okolt ! 60 milijonov funtov ško-i de. Kakšna ogromna vsota jc to, si sam lahiko izračunaš, če veš, da je 1 lunt okoli 270 dinarjev.
Bogat princ. Princ A K-med Sejfeddin, svak eglpt-skega kralja Fuada, je 24 jet zaprt v norišnici na Angleškem; naenkrat je izginil, in mislijo, da je bil odpeljan. Policija ga z največjo vnemo išče. Ni čudno, saj nesejo dohodki njegovih posestev 200.000 tisoč funtov na leto, 1 funt je okoli 270 Din. Sedaj pa izračunaj. Ahmedova sestra jo bila svoj čas poročila sedanjega kralja Fuada; zakon pa ni bil srečen in je ho* tel Ahmed Fuada ubiti. Ko sta zadela drug na drugega, se je razvil hud boj in je bil Fuad težka ranjen. Princa so obsodili zaradi poskušenega umora na sedem let ječe, nato so ga pa zaprli v egiptsko norišnico ia slednjič prepeljali na Angleško.
Zvestoba psa. V Qua-gliano pri Neapolu je umrl kmet. Imel je psa, ki je šel za krsto in je sliažil gospodarja še y mrtvašnici. Ko so ga za» grebli v grob, se je ule* gel pes na grob in ni ho* tel iti več proč. Prinesli so mu kruha in vode, a pes se ničesar ni dotaknil in je ostal na grobu.
Mošeja v Parizu. Moha-medani v Parizu so si zgradili mošejo in je zadnjič muezin, njih duhovnik, prvič klical z mina-reta vernike k molitvi In so vsi molili, z obrazom proti Meki obrnjeni. Afganci, Perzijci, Turki, Egipčani in črnci, med njimi sultan iz Maroko * snežnobelem oblačilu. Odslej naprej se bo glasil muezinov glas vsak dan petrat, v petek, na molMU medanski praznik, «eki šestkrat,
av
nikdar pohvalili. Težko jo je bilo pripraviti do tega, da bi se kesala svojih pogreškov, a kadar se je kosala, je bila odkritosrčna. Ko je bila še otrok, sem jo moral večkrat dvigniti iz klopi, kamor so jo bili posadili za kazen, z obrazom proti steni, glavo pokrito s predpasnikom. Pod vplivom silne strasti je vsa otrpnila kot železo, pa se je kmalu omehčala, če je človek zadel nežno struno njenega srca. Jasno je bilo, da se bo ta mladi, krepki značaj razvijal po okoliščinah; in bližnja priložnost je ustvarila iz nje slepo malo upornico ter jo določila v njeni in njenega učitelja domišljiji za irsko Devico Orleansko.
Ravno nasproti, onkraj ceste, je stala druga prodajalna. ki je bila bolj bogato opremljena, kajti v njej 60 se prodajale celo prašičje glave, medtem ko se ni gospa Leonard nikoli povzpela nad rdeče slanike. Bila je last gospe Murphv, dobre, ljubeznive irske matere, ki je bila posestnica in obenem edina upra-viteljica prodajalne. Njen mož, Thade Murphv, je bil slep in je hodil ven le ob nedeljah k maši. Ob dolgih poletnih večerih je posedal in kadil na kameniti klopi pred prodajalniškim oknom, obračal svoje uboge, slepe oči in vsakega toplo pozdravljal, kdor se je ustavil na kratek pogovor. Toda ob dolgih zimskih večerih se ni nikdar prikazal, temveč je kadil v hiši ob ognjišču in sanjal o preteklosti. In bila je dosti znamenitega. Tudi on je bil mož sedeminšestdesetega leta. in dasi niso bili vsi fantje, ki so odšli ono mrzlo marčevo noč pred petinštiridesetimi leti, odločni uporniki, so se vendar vsi vrnili iz kratke vstaje kot smrtni sovražniki tuje nadvlade na Irskem. Potem je Thade Murphv opravljal nekaj let svojo navadno službo kot pot med vasjo in železniško postajo. Kes-neje se mu je očesno vnetje, ki si ga je bil nakopal v velike msnegu na gorah, vedno hujšalo, ker se je moral izpostavljati vsakemu vremenu, dokler ni slednjič popolnoma oslepel. Jaz sem ga večkrat gonil, naj gre v Cook in se da operirati. Pa ne! Tako je volja božja in njej se ne smemo upirati. Poizkusil je vsa domača zdravila, dvomljiva in gotova, pa mu niso pomagala. Nato se je vdano, s fatalizmom našega rodu, odrekel vsem zdravilom in mirno sprejel usodo.
Storžek.
Otroška pravljica.
Prevedel dr. Joža Lovrenfii.
>Kupil, kakopa! In sem ti plačal dvajset kron. In zdaj, kdo mi vrne mojih ubogih dvajset kron?«
>Ne obupajte, gazda, saj je na svetu še toliko oslov!«...
-No, predrzni potegun, ali je tvoja zgodba že pri kraju?«
>Ne,« — je odgovoril dondek — >še nekaj besed in potem je je konec. Ko ste me kupili, ste me pripeljali tu sem, da bi me ubili, a ker sem se vam smilil, ste mi privezali raiši za vrat skalo, da bi me vrgli na dno morja. V čast vam je vala tenkočutnost, jaz si jo ohranim v večen spomin. Sicer, dragi gazda, to pot ste si usodili delati račune brez Sojke...«
>Kdo pa je ta Sojka?«
>Moja mama je, ki je kot so vse druge dobre mame, ki ljubijo svoje otroke in jih ne izgubijo nikdar izpred oči in skrbijo vedno zanje, četudi bi zaslužili s svojo nepremišljenostjo in malopridnostjo, da bi se ne zmenile zanje in jih ostavile, naj skrbijo Bami zase. Rečem vam, komaj je dobra Sojka videla, y kaki nevarnosti sem pod vodo, je koj poslala trop rib, katere so me, misleč, da sem res osel, začele jesti! In kake kose so si privoščile! Nikdar ne bi verjel, da so ribe bolj poglavne ko otroci! Ena mi je j>ojedla ušesa, druga se je oteSčala z gobcem, tretja 3'
je povžila vrat z grivo vred, četrta je pogoltnila kožo z nog. peta mi je snela s pleč kožuh... in med drugimi'je bila ribica, ki je bila tako prijazna, da se jc posladkala z repom.«
Prisegam, je rekel nato prestrašeno kupec, >da od danes naprej ne pokusim več ribjega mesa! Preveč bi se mi gabilo, če bi dobil, ko bi razklal bril jo ali pečeno sardeio, v njihovem drobu oslov rej)!
Tudi jaz mislim ko vi,< je pripomnil smeje se dondek. >No in konec zgodbe morate tudi vedeti. Ko so ribe pojedle vso mojo oslovsko navlako, ki me je i pokrivala od glave do nog, so se lotile, naravno, kosti... ali bolje rečeno, lesa, ker jaz, kakor vidite, sem iz najtršega lesa. Toda koj po prvih pikih in ugrizljajih so ribji požeruhi opazili, da les ni meso za njihove zobe, in zastudila se jim je neužitna hrana in so se razbegnile na vse strani, ne da bi se obrnile in se mi zahvalile... Tako sem vam pojasnil, kako se je zgodilo, da ste dobili, ko ste potegnili vrv, živega lutka namesto crknjenega osla.<
>Piš' me v uho tvoja zgodba!« — je zaklical kupec besen. >Jaz vem, da sem potrosil zate dvajset kron, in denar hočem imeti vrnjen. Veš, kaj napravim? Znova te nesem na trg in te prodam na vago kot kurivo.«
>Prav, prodajte me! Zadovoljen sem,< je rekel Storžek.
A ko je to rekel, se je lepo zagnal in skočil v sredo vode. In veselo plavajoč in oddaljevaje se od obrežja, je klical ubogemu kupcu:
>Zbogom, gazda! Oe boste potrebovali kožo, da bi napravili boben, spomnite se mene!...'.
In zasmejal se je in plaval dalje in čez nekaj časa se je vnovič ozrl in zavpil še bolj glasno:
>Zbogom, gazda! Če boste potrebovali kurivo, spomnite se mene!...«.
Kakor bi mignil, se je že toliko oddaljil, da ga ni bilo več videti, ali bolje, videla se je na gladini morju le še črna pika, ki je brcnila vsakotoliko z nogami iz vode in je skakala in prevračala kozolce, kakor delfin, ko je dobre volje.
Medtem ko je Storžek plaval proti svoji usodi, je zagledal sredi morja belo Kleč, kot bi bila iz marmorja, na njenem vrhu pa lepo kozo, ki je ljubeznivo meketala, kot bi mu dajala znamenje, naj se približa.
Nenavadna posebnost pa je bila, da ni imela koza bele ali črne ali lisaste dlake kakor druge koze, temveč modro, tako bleščeče modro, da je kar spominjala na lase lepe Deklice.
Prepustim vam, da sami mislite, če je začelo ubogemu Storžku srce bolj hitro utripati! Podvojil je vso svojo moč in silo in začel plavati proti beli Kleči in bil je že na sredi pota, ko je zapazil, da se je dvignila iz vode in mu šla naproti grozovita glava morske pošasti s široko odprtimi usti, ki so izgledale ko brezno, in imele tri vrste čekanov, ki bi vzbudili strah in grozo že samo, če bi videl naslikane.
Veste, kdo je bila ta morska pošast?
Ta morska pošast ni bila nihče drugi ko orjaški morski volk, že večkrat omenjen v naši zgodbi, ki so mu zdeli radi njegove krvoločnosti in samo-goltnosti ime »Atila rib in ribičev«.
Predstavljajte si preplašenost ubogega Storžka, ko je zagledal pošast! Skušal se ji je izogniti, spremeniti smer svojega plavanja, skušal je pobegniti, a grozna usta na široko odprta, so mu bila vedno nasproti s hitrostjo strele.
>Pohiti, pohiti, Storžek, za božjo voljok je vpila meketaje lepa kožica.
In Storžek je obupno plaval z rokami, s prsi z nogami in stopali.
>Teci, teci, Storžek, ker pošast se bližal...«
In Storžek je podvojil vse svoje moči, vso svojo jakost in plaval hitreje.
Najmlajši katoliški sy Najmlajši škof katoto ce^ve je ^Tlt Irec, na otok,, Mauri « • "ojen je I. is:>r, ,„ lus: 31 let star. I.. j^fl
posvečen v niašnika k fflffljj-«
ma v Rimu.	w
Ouden dogodek. Lani se je peljal . ovljBr Far™ na i/. Pakrma lla Sicil z vlakom Naslonil sel na vrata, ki niso bila » prta. I'od težo pritiska so se odprla in padel bi bil ven, ce bi ga ne bili no-tegmh drugi nazaj. Ven. dar se je pa tako prestrašil, da je onemel in ni mogel več govorili Zdravniki so rekli, d, bo dobil dar govora spet nazaj. če ga kakšna stvar na novo močno pretrese Pred par dnevi je Farma najel voz in se je peljal po opravkih. Naenkrat p postalo kofijažu slabo in je padel s kozla dol. Konj se je splašil in je jdirjal Ko so ga spet ustavili, je tudi Farina spel voril
Tirani dairk. Najvišji duhovnik na Tibetu, da-lai-lama, je zopet vpeljal ušesni davek. Oni davkoplačevalci, ki so izgubili eno uho, idafajo samo polovico 'lavka. Najbolj se veselijo oni, ki so pri tej ali oni priliki izgubili obe uSesi, kajti njim ni treba plafali nobenega davka. Seveda pi tudi na Tibetu, kjer povprečno postriiejo ve? ušes kot drugod. Število teh »srečnih? ljudi nt posebno veliko.
Hotel i aeroplaii. Neki hotel v Newyorku hofe biti na vsak način mo. dem. Vpeljal je n svoje poste aeroplanski promet Aeroplani so na razpolago za potovanja v katerokoli mesto Združeni držav ali pa 'Io parnikov, ki odhajajo v Evropo. Četrt ure na to, ko si aeroplan naroiil, x lahko odpelješ ker im» hotelska uprava zmeral več aeroplanov na razpolago.
liinki strele. Na Nemškem nekje je •'lanu
strela v transformator, neka zraven stoječa 'enaka je popolnoma otiro-
mela. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. U« dni na to je udarila strela v šolsko poslopje F leg hiše kmetice. v» prestrašena je P'a"
kmetica kvišku in Je spet čisto zdrava.
Vodo« od r Jcru«^ m«. V Jeruzalemu so £ pri i prvi vodovod. 1«» vode ni, morah so »»
rati vodo v c sternah tf pa so jo moral, nositi $ daleč tovorni osli. N J vodovod izrablja slu«
„ec Ainsarah, "<> e
kilometrov od Jeru« ma oddaljen.
»Pazi, Storžek!... Pošast te dosega 1... Glej j0!,.. Glej jo!... Podvizaj, podvizaj se za božjo voljo, sicer si izgubljen!...«
In Storžek je plaval tako urno kot še nikdar naprej in naprej in naprej kot izstreljena krogla. In že je bil blizu Kleči in že se je koza nagnila nad morje in mu prožila prednje nožice, da bi mu pomagala na kopno!...
A bilo je že prepozno! Pošast ga je dosegla; pošast je potegnila sapo vase in popila ubogega dondka, kakor bi izpila kokošje jajce, in ga je pogoltnila s tako sio in požrešnostjo, da se je Storžek,
ko je padel v želodec, nevarno pobil in ostal četrt ure omamljen.
Ko se je od osuplosti osvestil, ni mogel — niti on! — zbrati misli, da bi ugotovil, kje prav za prav je. Okoli njega je bila grozna tema, tako črna in globoka, da se mu je zdelo, kot bi potonil glavo v tintnik, poln črnila. Napel je ušesa, a ni slišal najmanjšega šuma, samo od časa do časa je čutil, kako mu bije v obraz puh velikega vetra. Spočetka ni mogel razumeti, odkod prihaja veter, a potem je ugotovil, da prihaja iz pljuč grozne pošasti. Vedeti je namreč treba, da je Morski volk imel naduho in ko je dihal, se je zdelo, ko da je potegnila burja.
Hiter govornik. Med
najhitrejšimi govorniki sveta je bil umrli francoski ministrski predsednik Viviani. Govoril je 200 do 220 besed na minuto, kar le malokdo trajno more. Kljub hitrosti pa nikdar ni zgubil nitke govora, in je bilo njegovo govorjenje vzorno Cisto. Sedaj je najhitrejši francoski govornik Leon Perrier, in so ste-nografi vsi obupani, kadar on govori.
Meh za smeh.
Kmečki oče je skozi okno zagledal iodnijskega izterjevalca, kako se bliža hiši. Hitro reče sinku naj slugi pove, da je šel v Kranj, ter se je zaprl v omaro.
»Oče so šli v Kranj,« točno fantiček pove uradni osebi.
»V Kranj so sli, kedaj pa pridejo na-jaj?« _ Ker fant o tem ni bil obveščen, je stopil k omari ter vprašal: »Oče, kedaj pa pridete iz Kranja?«
Zelo zaposlenega trgovca je neki zava-,-ovalni agent mučil na vse načine. Ko je bilo njegove potrpežljivosti že zadosti, je vprašal agenla: »Ali ste vi zavarovani za življenje?« — .^Seveda sem.« — »V slučaju vaše smrti, kdo dobi zavarovalnino?« — >Moja žena.« — >Hm, pošljite vašo ženo k meni.« — Agent se je malo čudil nenavadni zahtevi, a je vendar ženo napotil k trgovcu. Ta jo nagovori: »Vaš mož je zavarovan za življenje, kaj ne?« — »Da.« — >In v slučaju njegove smrti dobite zavarovalnino vi.« — »Seveda.« — »Poslušajte gospa, če morete vplivati na vašega moža, da bi prišel Se enkrat k meni, samo enkrat Se, potem vam ne bo treba dolgo čakati na zavarovalnino. Z Bogom.«
Neki šaljivec, ki pa je močno jecljal, <e je hotel z lastnikom potujoče menežarije pošaliti: »Vi, z-z-z-na ta pa-pa-pa-pa-gaj kaj go-go-go-govoriti ?«
»Ce bi ne znal bolje kot vi, bi mu zavil vrat,« je dobil točen odgovor, nakar je jec-Ijač odšel.
Med nekim shodom je nekdo zavpil: /Pokažite mi klerikalca in jaz vam pokažem lažnika.c
Takoj se je pririnil pred izzivača gcv spod, ki je rekel: »Jaz sem klerikalec, kaj hočete?« — Vi ste?« — >Da, da, jaz.« — Stopite prosim pred vrata, tam boste našli človeka, ki je trdil, da ni nobenega klerikalca v tej dvorani. Ni li torej lažnik?«
Gospa kuharici: »Brigita, ko sem vas vzela v službo, ste mi zatrjevali, da nimate nobenega prijatelja. Zdaj pa, kadarkoli stopim v kuhinjo, najdem enega tam sedeti.«
Brigita: »Saj to ni moj prijatelj, to je moj mož.«
V kavarni sta možakarja prav glasno zabavljala čez vero, da se je končno še v kotu pes zbudil ter pričel lajati. Star duhovnik je stopil k psu ter ga sunil, rekoč: »Tiho bodi, saj ti tudi ne razumeš o tej stvari več kot pa ta dva.«
Gospa (postopaču): »Toraj ste res opustili pijačo?«
Postopač: »Prav zares. Oni teden sem šel najmanj mimo dvajset gostiln, pa nisem stopil v nobeno.«
Gospa: »No to je lepo. Gotovo pa je bila skušnjava velika.«
Postopač: »Seveda je bila, toda jaz sem bil zakljenjen v policijskem vozu, v onem zelenem, vpste^«_
Pri »ČEŠNIKlT v Ljubljani
|	Ungarjeva ulica	1
I	kakor znano, je najboljSi nakup dobrega	1
E	zimskega blaga za ženske in moške obleke.	S
B	Vel ur, pliš, žamet za plašče v vseh modnih	§
E	barvah. Zimske rute, ogrinjalke, pletene	|
I	kocke, plete, ženilaste, svilnate, volnene rute	I
1	in šerpe. — Perje za tuhne in blazine. —	I
|	Blago samo češko in angleško.	Jj
j^i^^^lMU^UMilMMMMMMlMIttMIU^
Edino najboljši
Šivalni siroti in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peteline«
Grifzner, Adier
Najnilje cene I Tudi na obroke 1
tfubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Gospa odhajajoči kuharici: »Ana, jaz bi vam rada napisala lepo spričevalo, toda jedila niso bila nikdar o pravem času pripravljena, kako naj to lepo zapišem?«
»Gospa, kar zapišite, da sem radi tega tako ravnala, ker tudi plače nisem o pravem času prejemala.«
Ljubljanski šolski učenec Mihec je povedal učitelju, da mu je sestra zbolela za ošpicami. Učitelj ga je seveda takoj domu poslal z naročilom, da ne sme preje v šolo dokler ne bo sestra zdrava..
Ko je ta veselega obraza odšel, se dvigne ter pravi: »Mihčeva sestra, ki je zbolela na ošpicah, se nahaja v Novem mestu.«
»Kaj se pa tako držiš radi jedila, saj sem kuhala po novi kuharski knjigi.« —-»No, potem ima pa knjiga tiskovne pomote.«
■JJS. z lepim vrfom fer nekaj zemljišča, Y rasa okolici Ljubljane, je naprodaj. - Val KNEZ, Koseze - Gorenja ŠiSka — pri Ljubljani
DAtAthiA naprodaj: hiša, sadni vrt, gozd rU»C»5wO in njiva, 9 mern. poseive, pripravno za rokodelca. — Več se poizve Pod-Jabrom štev. 13, pošla Podbrezje — Gorenjsko.
Družinska pratika
1927
je ravnokar izšla
in jo ima v prodaji vsaka boljža trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je nc dobili, jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratike« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrstef
Oskrbite si jo pravočasno!
Slabi, nerazviti, bolestni otroci iu takt brez teka, naj jemljo skozi 6-8 tednov redno po 3 male žlice na dan
»ENERGIN", železnato kina-vino,
in dobili bodo zdravo in rdečo barvo, izvrsten tek, pridobili bodo na. te« telesa in postali odpornejši proti vsem boleznim.
„ENERGIN" - železnato kina-vino je izbornega okusa in ga oirou
WU Tielike steklenice za 128 Din ali 6 velikih steklenic za 248 Din in 1 mala zastonj razpošilja po pošti
Laboratorij	Sušak 4
Da je ENERGIN" železnato kina-vino zelo dobro zdravilo, se prepričate, ako prečitate samo nižje navedeni zahvali:
RnoStuvanl gospod lekarnar! PoiHtto m. p. poftaem povzetju » »teklenlce ENEBOIN" Selesnateg. klna-vlna, Bt Je ninSl n'»botn! sestri do »edaj tako dobro »tulilo.
Spoštovanjem Marijo Bli!vl<!, Kladarl.
Cenjeni eospod!

ljlcani
Spoštovanjem Kata Šentilja, Valpovo.

Ml H
S
M M M
M M M
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi dani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron.

N N
B
N N K
E
K
K M ti

i ata ata ATA ata ata
Mitftf niti u mM i i r umt
premog
ii slovenskih pokrajia
kal.-vv^v. » e*Uk ivs»:!> po originlatk i »voii	u	»porabo =
UfcNT tt*t» sa »Ja»trij8Jt» po^tja Ii tl> |
icoiecaski	in koks
vsii<f vr»!» m	t*r prevroča |
poaefcoo prvotni Čt-Ak^ov ii)n ia »n^leJki i ta livare« a	uporabo, kersJki
prsaiog ia brii\?ti».
lUttov: NibiM ta vod m pfop A A • U.Mjuk VAKM^Vr« «t»U l>.f
PREKUC- Podpisana preklicurem *ie ialjivc besede. katere »cm govorili toper Antona Gartroia iz Obrit	Marija Laiar.
7la*niWo^ZLATOROG- TEKPENTOOVEM LldlllllVC MILU so da!)< naile sledeče oso b«:
Frančiški Maidek. Cerknica; Antonija Ko^anrierntk, Podsrarvki pri Liubluni. Fr Hober, rudar, Muje-avk lrjnka Xriia». Ce*»e it 36 pri Logatcu: Mar.
Jereb. Zirovski vrb pri Žireh: RoiaUja Kaviii, Do-brajevo p. liri. hanka Vidmar. Svetje pri Med-»odab, J. KristoSi. Nedelilče pri Čakovcu. Si.-r.ca Kebvtsck. Slaba Gorici pri Črnomlju. Marija Ča-karič. Sv Trojka v Slov. gor Ana Erlai. Varej« pn PVjju Man« Miftoftf, Zagreb; Makiimirska SC Dora Šo.$ter. Ivaaec Paiko Junč Birbii pek Rok*. Frtmoatena kod j«>«aika, Aaa Riruzc. ilu-iavka, KrUtaci; Mana Bi-učic. Vir. Toplice.
uči v*j*i« do i*vL;arjtri. 15 do UUCIlVU I*t po4;eaia k®«t startov takoj spr«imtm. A. taiai*. spi. <hrrit.. Poi:aM St a. ik. L.
BRINJE za žganjekuho
a a i t	< S&T3. k tO,H?. — Ljabliaaa.
Ic* fcar« m Dt. U'-. w%wvn itvM M--. Urlrula .uk.o «■-. k»rtrm»1	M—, irc •«» p"*"*'
!«•-» n«rl It--. »kalarO 1»--, &*»• »U,M 1*--, U«C ertl*. fndl la VMk»mt» W mtaktar« kapi*. mK"»|i * »eletrt«*'
B. STEBMKCKI, CELJE St tO-
Kalu |mt< v C<lf. rTCfri*"!'« Ct*f * vrt Um« »Hkul >«M|. Ž«Knlik. voi-
Trf.rd
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tet. St 57. 9T9 m 4TO. Ljubljana, MikiOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobankg;
t Lastni p-Llai- fvis i ris ketela ^Uaion"). PtNizmimi««: Celje. Dimk»w% MaršWx, Seri Sad, Somb«i, Split, Šib«nik. Ekspozitura: Bled. Kapital In reierve skupno nad Din 16.ooo.ooo-—, vloge nad Din 24o,ooo.ooo-<
b^tovAv	31*3202. .omoor^iin vr^iinoscm	dajK v . **.n A? a* sbrazio* sa vndaote, kap tu* nt prodaja kar	,
fetj«	a &<ti-xm, <pnr«tna vttni* M -»ij^*® niiaa tn aa v-oia« knjižic« »r	va* bos^a* transakci;* pod aJŠa^cdnarii®1 P0™
Aa«rikuski oddel-sk.: Dir* k ta« it«z» z Mitriikimi bankami. — Urejevanj« ameriških zapašiia. HT* Prodaja sreCk Driavne ravedne loterije.
tvj^-aa.-!.' Dr trtaa Katov««.
V
Urvimk: F-aao Za&cn.
Za Jnaoal»»aa«k» tiskana
Karel C«1