.^orlca" izhaja vsaki torek in aoboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Oredniltvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ullca Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefranbirftna pUma se ne sprejemajo, enako se ne uv»iu)ejo pisma brez podpisa. Bokoplsl dopisov se ne vračajo ^m W IH Hi ^B JIV ü l^fl m^B TELEFON št. 201. .Gort eft" stane na leto 10 K, za pol let 6 K, z* čttrt !eta 2"50. UpraTnUtvo se nahaja v „Narodni Titkarnl" ulica Vetturini it. 9. Za «si**« se pürfuje od čveterottopne petit vrste po U vir.., i» vecturatn» natis primeren popust. PoHamezne ittvilk* itanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih tt^ükah. Št. 64. ii-j V Gorici, v soboto dne 12. avgusta 1911. Leto XIII. Krajevna železnica Sv. 2,ucija-ToImin-kran]ska .meja. Splosno. Namisljena krajevna železnica bo n ormalnotirna železnica na paro. Vezala bo državno železnico Celovec-Trst s projekiirano krajevno železnico Vrhnika- Idrija-kranjskoprimorska meja in bo najkrajša zveza med obema železnicama, ki prekrižata južne Alpe, namreč med že prej imenovano državno In med Južno železnisko progo; posredovala bo tedaj promet mcd obcma glavnima ine- stoma Gorloo in LJublJano Projektirana želczni&ka zveza bi bila že iz tega razloga in pa radi na- meravane krajevne železnice Sv. l.ucija- Tolmin-Kobarid Se bolj pripravna, da poveča okolisa oben niest, üorice in Ljubljanc. Projektirana železniska črta hi povzdignila v krajih, kl jih tangira, poljcdclsivi.; omogočila bi koristno upo rabo velike množine lesa in bi pospe ševala izboljsajočo sc živinorejo. Od kmetijskih in gozdmh podjclij Je tnm le ncka| tnlinuv in žag; pupol noma naravno je, da je bil ta kruj du pred kratkem popolnoma zaprt svetov. ncitm prometu, brez induslnjc, ker la ni mogln radi pumanjkanja imulernih In cemh prumetnih sredstev konkurs- rati z ürugitiii bolje situiranirni podjetji. Z gotovostjo se lahko trdi, da se bo po zgradb: te \azne zelczmškc zvcze povzdignila industrija v teh krajih, zlasti ker daje reka Idrijca stalno vodno moč in rastejo lam obsirni guzdovi. Iz prej navedenega nedvomno sledi, da bo dala železnica — ako se uresniči ta projekt --¦ krajem. ki bo skozi nje tekla, ugudne pogoje da se gospodarsko povzdignejo. In to ne samo, kar se tiče polje- deljstva in gozdarstva, anipak vzraMle bodo (udi — kar smemo z gotovosljo pričakovati — kmetijska, obrtnijska in industrijska podjetja. ki bodo za pre- bivalstvo nov vir dohodkov in ki bodo nudile deželi jn državi velike gospe- darske koristi. To spuznanje in pa želja, povzdig- niti gospodarske razmere Idrijske do- line, kakor tudi cele dežele, sta pri- vedla deželni odbor do tega, da je sklenil izdelati omenjeni železniški načrt, trdno prepričan, da bo tudi vi- soka vlada z ozrirom na gospodarsko in strategično važnost te /eleznice kar največ pripomogla k njeni hitri zgradbi. Popls proge. Projektiraha proga zapusti na južnem koncu postajo Sv. Lucija- Tolmin (Železniške črte Celovec-Trst) in se pomika v isti višini proti jugu ob levem bregu Idrijce, feče dalje čez Hotesk proti Slapu, kjer je projektirana pri km. 5.01 postaja z enakim imenom. Tudi od tu naprej odbrži proga isto višino, tako da leži izven Idrijčnega porečja. Pred Trebušo, kjer se Idrijca vije v ostrih ovinkih po stnni, skalnati in globoki strugi, se bo moral zgraciiti predor, ki bo predrl na najožjem mestu gorsko sleme (rebro) med ldrijsko in Trebuško dolino. Tik za tern predorom prekorači železnica ootok Trebuša do železnem mostu ix\ dpspe v vas Dolenja Trebuša, kjer bb|i)|itavljena postaja Trebuša. HmAa tečc dalje severovzhodno še vedno*W reki Idriji in stopi tudi več- krat v njeno porečje, ne da bi ga pri tern bistveno zožala. Približno pri km 11. jo zavije proti jugovzhodu držeč se neprestano levega brega Idrije. Pri km 13.6 se po toku Idrijce obrne tudi črta proti severovzhodu in dalje proti severu. Pri km 18 6 8 je projektirano po- stajališčc in nakladisče Stopnik. Ker si potem proga izbere vzhodno smer, mora prodreti pri Vojskem skozi štrlečo reber potom .155 m dolgega predora. Tudi nadalje tefe vedno v bli- 2ini reke po tarn se razprostirajočih pokrajinah. Pri km )8.4|5 doseZe vasico Reko, kjer se je projektiralo postajalisčc za Ijudl. - Tu se proga zopet obrnt proti jugovzhodu. tece skozi 130 in dolg pre- dor, izvrtan v skalo. teče se skozi drug loo m dolgi predor in zopet krene prut: vzhodu V bližini vasi Želin bo stala po.staja želin. skoraj nasproti mestu, kjer se strne cirkniska cesta v ctsto po Idnjski dolini. Ko zapusti proga so postajo, sc obrnc proti jugu, a ne more blcditi ostnm scrpentinam Idrijce, radi česar jc izdolbcn 320 m dolg lunc) skozi vzboLeno pogorje pri km 22.iM. Od tu jo zavije črta proti jugowlodu in obdrži to smer do kranjske rnejc i i VcrSevcm. Pri (cm tece vedno v blilini rekc iq na več mestih tudi po poloinejsem pobočju rečncga brcga. Tu je projektirano Se postajalisče in nakladišče Plužno OtaleZ in sicer v blizini zdruiitve poti i/ Plužna s cesto po Idrijski dolini. Pri km 2(>.51O doseže žcleznica kranjsko mejo in mora tudi tukaj skozi 340 in dolg predor. da se onstran združi s kranjsko krajevno žele/nico, ki je projektirana od Vrhnike skozi Idrijo do meje. Oeologlčna stran. Na obeli stianch Idrijce se vleče mogočno pogorje .lulijskih alp. ki pri- padajo kredni tvorbi. Skalovje obstoji iz apnenca in mlajšega konglomerata. Ta apnenec je siv ali rudečkast in je trdnejsi od onega v Soški dolini. radi Cesar opazimo tukaj manj drf, kajti trdne skalne stene se končajo šele v strugi Idrijce. Postajo. Na omenjeni progi so projektirane te-le postaje: 1) Sv. Lucija-Tolmin. 2) postaja Slap. 3) postaja Tribuša. 4) postajališče in nakladišče Stopnik. 5) postajališče Reka. 6) postaja Želin. 7) Postajališče in nakladišče PluŽno- Otalež. Razun skupne postaje Sv. Lucija- Tolmin, ki je bi!a že poprej namenjena osebnemu in tovornemu prometu, bodo služile enakemu namenu tudi postaje Slap, Trebuša in Želin. Na postajah Stopnik, Plužno-Otalež bo osebni pro- met in omejen promet z blagom, med tern ko se bo gradila postaja Reka samo za ljudi. Vso to sliko kaže splošni načrt, ki ga je izdelal po naročilu dež. odbora inženir Picha iz Prage. Pri reviziji proge, ki se je vrSila avgusta meseca 1910 so izrazili zastop- r.iki interesiranih občin razne želje glede lege, nazivanja in pomnožitve postaj, oziroma postajališč. Tako je predlagal zastopnik ob- čine sv. Lucijske, da bi se postavilo pri km 19j2i postajališče za osebni promet z imenom Jdrija ob Bači". Za- stopnik občine ^t. ViSka gora je izrazil željo, naj bi se preuredilo postajalisče Stopnik v postajo. Zastopniki občin Cerkno, ßukovo in Ort-liek so prcdlagali med drugim, naj bi se postajaliSCe Reka preuredilo v postajo in naj bi dobila projektirana postaja „Žeiin" ime Cerkno. ki bi se naj prcložila na desm breg idrije. Pro- jektirano postajalisče Plužno-Otalež naj bi dobilo ime Otaiež in se razšinlo v postajo. O teh ieijah in nasvetih, bo odlo- Čilo Žeiezmško ministtrstvo, kjer je se- daj sivar peudentna. „Sa mo u p r a v a*. Polom goriške „Banke Popolare" pred porol- niki. V torek je izvedenec Marsiglio na- daljcval in končal svoje izpovedbe. Navede! je več nerednosti in ne- pravilnosti iz Confortijevih knjig. Državni pravdnik je predlagai. naj se zasli§ijo Se nekatere price, kar je bilo odbito. Predsednik je naznanil, da se po- zivnica prof. ŽnidersiČu. ki je imel biti zaslisan kot pričavni mogla uročiti. Po- slali so jo na Krsko. V sredo so se prečitala vprašanja, ki se bodo stavila na porotnike. Glasč se: Je-li Izidor Oolle kriv. da je a) spo- razumno z Lenassijem in Luzzattom od 1. 1905 do 1908 igral na borzi proti pravilom „Banke Popolare". pri kateri je bil uslužben kot ravnatelj, brez da bi na to opozoril druge člane načelstva vpisavsi tozadevno nepravilne postavke v knjige „Banke", tako da je „Banka* izkazavala aktivnost, ter nadalje. da je, ko je zapustil „Banko", vzel vse iz iger izvirajoče izgube nase ter z raznimi go- ljufivimi in falzificiranimi privatnimi do- kumenti spravil v zmoto načelstvo, nad- zorstvo ter oblastnijo, ki je imela uradno nadzorstvo nad zavodom, tako da trpijo delničarji oziroma oni, ki so po postavi odgovorni za poslovanje „Banke", škodo na svojem imetju v najmanjčem znesku 589.802-42 K; b) sporazumno z Lenassijem in Luzzattom predložil občnim zborom del- ničarjev in sicer v letih 1905, 1906 in 1907 resnici ne odgovarjajoče bilance, ki jih je sestavil Colle v sporazumu z drugima dvema, katere bilance so izka- zavale dobiček, medtem ko so znašale izgube v 1. 1905 K 2987*36, v 1. 1906 K 65.495-36 in v I. 1907 najmanj kron 283.772-90, ter si pridobil odobritev fin- giranega dobička in sicer za leta 1905 K 40.130-84, za 1. 1906 K 37.227 25 in v 1. 1907 K 53.779-37, s čimur so se po- višale odnosne izgube za te zneske, to- rei da ie na ta način z goljufivimi in falzificiranimi dokumenti spravil v zmoto delničarje, načelstvo, nadzorstvo ter nad- zorujočo oblastnijo, tako da trpijo vsi oni, ki so po postavi odgovorni za po- slovanje „Banke", škodo na svojem imetju, ki se sicer ne da natančno do- ločiti, ki je pa večja od 2000 K; c) v februvarju 1. 1907 v spora- zumu z Luzzattom in Lenassijem, če- ravno je vedel, da ima „Banka* iz- gube ter da je bil izgubijen de! delniSke glavnice in rezervni fond, napotil o tern neobveščene delničarje, da so dovolili v zvišanje delniSke glavnice za 200.000 K, kateri znesek se je razdelil na 1000 del- nic po 200 K ena, ter da so se te del- nice prodale za višji znesek in se je tako za delj časa vzdržal kredit „Banke*, s čimur so bili spravljeni v zmoto stari delničarji ter kupci novih delnic kakor tudi vsi oni, ki so po postavi odgovorni za poslovanje „Banke", ki so imeli skodo nad 2000 K, ki sepa/ie da na- tančno določiti; č) sporazumno z Lenassijem in Luzzattom po razpisu III. emisije delnic dne 28. februvarja 1907 v Goric!, vpisal v poslovne knjige vse delnice kot raz- prodane, medtem ko jih 495 ni bilo pro- danih. za katere so se odprli fingirani , racuni na razne druge osebe, ter na ta goljufiv način povečal kredit „Banke* in predložil politični oblasti nepravilne izvlečke, ki so imeli dokazati, da so vse delnice prodane. da je torej na goljufiv način z falzificiranimi privatnimi doku- menti spravil v zmoto vlado, delničarje, načelstvo in nadzorstvo, zaradičesar trpijo delničarji ter sploh oni, ki so po postavi odgorni za poslovanje „Banke", škodo nad 2000 K ter vlada škodo na pravici nadzorstva; d) na lasten račun izvršil obvezne operacije v času od I. 1905 do 1908 pokrivši izgube z „Bančnim" denarjem, ki ga je samolastno in skrivši izmaknil, brez da bi dal za to kako efektivno kritje, skrivavši potem pred nadzorni- štvom in drugimi funkcijonarji „Banke* to početje s falzificiranimi vpisovanji v poslovne knjige, ter da si ,e s takimi manipulacijami preskrbel nadaljni kre- dit kakor tudi da je spravil z umet- nimi vpisovanji ter falzifikacijami pri- vatnih dokumentov v zmoto osobje pri „Banki", tako da trpijo deiničarji in oni, ki so po postavi in prevzetih dolžnostih odgovorni za poslovanje „Banke", škodo na lastnem imetju v približnem znesku 320.803'OS K, vsekakor pa v znesku črez 2000 K; e) v sporazumu z Luzzattom s pi- smom, ki ga je dne 14. febr. 1908 dal proti plačilu 2000 K Luzzattu, dal raz- ur.ieti „Banki" oziroma njenemu osobju resnici nasprotno, da en del obveznih operacij Luzzatta, kojih računski sklep je izkazal Luzzattov dolg 14.502 K, ni obteževal Luzzatta, marveč sebe (Colleta) samega, ker jih je sam v zlorabi svoje službe izvršil ter tudi zlorabljajoč službo napisal na Luzzattov račun, s čimur se je Luzzattu posrečilo, da se je od nje- govega računa dne 14. febr. 1909 od- bilo 10.356-45 K ter napisalo na nepra- nilni Colletov račun ter da je s takimi goljufivimi manipulacijami in nepravil- nimi vpisi spravil v zmoto osobje „Banke", tako da trpijo delničarji in oni, ki so po postavi prevzetih dolžno- stih odgovorni za poslovanje ,.Banke", škodo na lastnem imetju v znesku 10.356 45 K; f) od februvarja 1907 do decembm 1908 v Gorici, sporazumno z Lenassijem än Luzzattom svetoval in drezal Confor- tija, naj v svrho, da dobi denarja od „Banke" in da se poviSa njegov (Co#- fortijev) kredit, predložr slepe in n&» vredne menjice, katere so biie podpisrftfe od nemaničev, ter da je kot clan eskompl- nfega odbora sodeloval pri eskomptu omenjenih menjic, čeravno je vedel, da nimajo nobene vrednosii, med tcm ko je dajal eskomptnemu odboru razumeti, da so to kupčijske menjice, ter da je na te načtn s svojtm nastvetom pripomo- gel ter s svojim sodelovanjem posjpe- ševal Confortijevo slabo dejanje in isto- časno spravil v zmoto eskomptni odbor „Banke", ko ni bil ta sestavljen iz Col- leta, Lenassija iz Luzzatta, zaradičesar trpi „Banka* oziroma njeni delničarji in oni, ki so po postavi in po prevze- ilh dolžnostih odgovorni za poslovanje „Banke", nedoločljivo škodo na lastnem imetju, ki je pa veČja od 2000 K ; tore] je-li kriv zločina gofjufije, zapopadenem T paragrafih 197, 199 f., 201 a., 203 k. z. oziroma zločina po ex paragrafih 5, 197, 199 f., 203 k. z., kaznivega po par. 203 k. z. Glede Lenassija in Luzzatta so stavljena ista vpraSanja glede onih spo- razumno s* Coiletom izvršenih jiejanj. Razuri tega bodo porotniki odgovarjali na sledečivprašanji, ki se tičeta skupnih de- janj Lenassija in Luzzatta oz. Pijanija. Je-li Lenassl (Luzzatto) kriv, daje a) sporazumno z Luzzattom in Pianl- jem v Gorici vedoč predložil pri občnem zboru zbranim delničarjem, ki so imeli razpravljati o bilanci 1. 1908, resnici ne odgovarjajočo od Pianija v sporazumu s Luzzatom in samim (Lenassijem) sestavljeno bilanco z raznimi nepra- viinimi zapiski, kije izkazavala „Banko" v dobičku, med tern ko je imela 985.64058 K izgube, označujoč to bi- lanco kot pravilno, zaradi Cesar so jo delničarji, načelstvo in nadzorstvo odo- brili, nakar se je izplačal na podiagi te bilance krivo izkazan dobiček 42.32283 K, ki je povečal izgubo, ter da je vsled tega s takimi mampulacijami vzdržal nadaljni kredit „Banke" kakor tudi da je z goljufivimi manipulacijami, umetnimi zapiski in falzifikacijami privatnih do- kumentov spravil v zmoto nadzorstvo, načelstvo in delničarje, vsled Cesar trpijo delnicarji oziroma oni, ki so po po- stavi in prevzetih dolžnostih odgovorni za poslovanje, nedoločijivo škodo na lastnem imetju, vsekakor pa nad 2000 kron; b) sporazumno z Luzzattom v fe- bruvarju in marcu 1909 s tern, da sta note" zamolčala drugim članom načel- stva pravo stanje zavoda, okateremsta vedela, da ima velike izgube, in s tern, da sta dala načeistvu razumeti, da je stanje „Banke* dobro, danima „Banka* nobene izgube ter da se zaradi velikih investicij nahaja v denarni zadregi, zato, da bi se plačali dolgovi iger ter razte- zala njuna osebna odgovornost zaradi obvezmh operaci] ter zaradi kupčije s Confortijem na vse člane načelstva, iz- vabil od članov načelstva dr. Ivan Ba- der, Josip Venuti, grof Pihard Mistruzzi, Alfred Bozzini, Anton Chiurlo, Edvard pi. Savorgnani, Anton Orzan in Jurij Bombig garancijske podpise za menjice v znesku 500.000 K, ki jih je ebkomp- tirala videmska banka in „Banca Friu- Jana" v Vidmu, kakor tudi da je izva- bi! pritrdilo za pogubonosen sistem za likvidacijo obveznih operacij in Confor- tijeve kupčije ter da je poskusil na ta način podaijšati kredit „Bänke" k tudi da je na goljufiv način sprav zmoto člane načelstva, ki trpijo vsitJ tega škudo na lastnem imetju v znesku 500.000 italijanskih lir. Iz dosedanjih vprašanj je razvidno, česar se obdolžujejo Colle, Lenassi, Luzzatto in Piani. Za Confortija se bodo stavila vpra- šanja glede sporazumno z Lenassijem, Colletum in Luzzattom dobljenega denarja od „Bänke" z ničvrednimi menjicami, potem glede zapisovanja svojega imetja na svojo Ženo, pctem ko je bil že fall- ral, da bi mu upniki ne mogli ničesar iffrubiti. potent glade nad 2000 K zna- #LJoJih zfHSfedv, kf Jtf* je vpisal v svoje fcrfjfge kot 'M^lacäM flznim upnikom, io }c izvedel, da pretde rijegovo podjetje v last „Banke", in konečno gledexneska čez 600 K, ki ga je inkasrral kot nek zastofnik ,Banke" od raznih dolžnikov ter si ga potem osvojil in ga naložil na ime svoje žene pri raznih denarnih zavodih. Za Confortijevo ženo veljajo razun prvega vsa vpraSatfja z razHRo, da se jo obdolžuje sokrivde. Zagovorniki so stavili glede teh vprašanj razne predloge, ki so bili od- klonjeni. Popoludne se je razprava nada- Ijevala. — Povzel je besedo državnega pravd- nika namestnik dr. Marinaz. ZaČel je svoj govor z apelom na porotnike, naj dobro presodijo stvari. On se bo držal samo faktov in priča- kuje, da se bodo tudi porotniki predo- čili pri izreku svojega mnenja le fakte. Potem je začel govoriti o „Banki" in njenem osobju. L 1904 je vstopil v „Banko" Colle, ki jo je takrat našel v slabem, pogub- nem stanju. Pogin „Banke" se je le odgodil, hirala je. — Najboljši klijent „Banke" je bil Luzzatto, ki je imel tudi svoje lepe dobičke, tudi če je bila „Banka" v izgubi. Tudi z obrestmi, ki so se odmer- jale Lenassiju, „Banka" ni mogla imeti dobička. Colle je moral Lenassiju tako od- merjati obresti, sicer bi ga bil Lenassl oJslovjl. Ko je vstopil Colle v „Banko", je bil Že izkazan falzificiran dobiček, Ne ve se, kdo in zakaj je to delal. Colle ni imel začetkom nobenega povoda izka- zavati nepravilne dobičke. Če je to sto- ril, zgodilo se je le po nalogu Lenassija in Luzzatta, tako pravi on. Colle je pri vseh izpovedbah enako govoril. Vsa njegova kaznjiva dejanja, to sem prepričan, jih je izvršil po na- logu Lenassija in Luzzatta, za to ima tudi Colle manjšo krivdo kot ona dva. Glede falcificiranih bilanc za leta 1905, 1906 in 1907 je drž. pravdnik go- tov, da so se sestavljale tudi po nalogu Luzz. in Len.; kajti tudi ona za I. 1908 se je sestavila po njiju nalogu. Ni prav nič verjetno, da nista vedel? o izgubah „Banke" in da nista dala zapoved Colletu, naj sestavi take bilance, ker I. 1908 sta vedela o izgubah in sta vse eno naročila Piani-ju, naj sestavi ne- pravilno bilanco. *Z izdajo takih bilanc je bil brez dvoma izvršen zločin goljufije. Colle ni bil samostojen voditelj, ker bi se sicer ne mogla razpisati III. emisija delnic, ki so se kljub 20J/o iz gubi na glavnici prodajale dražje kotje znašala nominalna vrednost. V „Banki" se je igralo. Colle ne bi bil imel nič od tega, če bi bil igral na račun „Bänke". Storil je to na pri- govarjanje Lennassija in Luzzatta. Kar se tiče Colletovih lastnih iger, so bile one zapisane in tudi njegova izguba 320.000 K, med tern ko o izgubah „Banke" ni nikjer najti manjkajočega zneska 600.000 K. 0 tern sta gotovo ve- dela tudi druga dva. O igrah se je načelstvu vse za molčalo, kar se pri kupčiji z Conforti- jem ni zgodilo. Tu se je Lenassi sam podal v Beljak, da reši, kar se še re šiti da. Čudno je, da so imeli s Coiletom vse ozire pri njegovem odslovu. Potem je drž. pr. govoril v raznih menjicah in sestankih med Len., Luzz in Col. Prav s posebnim poudarkom je omenil drž. pravdnik onih Luz^attovih 14.000 K ter onih 10.000 K kupljenih od Colleta za 2000 K. Luzzatto bi bi moral preiskovalnemu sodniku priznati da je igral in omeniti, da so mu obte žili račun za teh 10.000 K, a on je molčal in celo zanikul, da bi bil igral, kar dokazuje, da stvar ni bila v redu. Tudi Je Luzzatto o teriiStirikrat razl&no zpovedal. V četrtek predpoludrte je državni pravdnik nadaljeval, baveč se s kupčljo s Confortijem. Rekel je, da so bili Colle, uzzatto, Lenassi in Consort! sporazum- jeni, da preskrbijo „Banks" nadaljni kredit z ničvrednimi menjicami, vsled Cesar se je polom „Banke* le pospeSii. Conforti je kriv, da je njegovo pod- etje faliralo. To je tudi drž. pravdnik dokazoval z razriimi od Confortija iz- vršenimi manipulacijami in falzifika- Orisai je na koncu solze, ki jih je provzročil na tak način pripravljen po- om „Banke". Bogate družine so vsled poloma popolnoma osirotele. V potti svojega obraza prisluženi in prištedeni denar raznih ulagateljev je šel rakom žvižgat. Končal je z apelom na porotnike, naj pritrdijo stavljenim vprašanjem, S čimur izvršijo le svojo dolžnost. Povzel je nato besedo zagovornik Colleta dr. Pangrazi. Colleta smatra za- govornik kot onega, kateremu hočejo drugi vso krivdo staviti na rovaš. Colle- tovi nameni so bili čisti, kar dokazuje, da priznava svoj dolg, ki ga je napra- vil vsled izgub pri igrah na lasten ra- Čun. Druge manipulacije pa je izvršil po nalogu njegovih predstojnikov. Nato je zagovarjal Lenassija. dr. Flego. Ta spravlja zopet vso krivdo na Coileta; kajti ne da se dokazati, da bi bil Colle sporazumno z Lenassijem i/.- vršil dejanja, katerih se ga obdolžuje, Včeraj predpoludne je govoril za- govornik Luzzatta dr. Pincherle. On sma- tra tudi !e Colleta krivim. Vsi zagovorniki pa so edini v tern, daseobdoižujejo zatoženci le na poJiagi insinuacij in sumničenj, da pa ne ob- stoj6 fakta, ki bi se dala dokazati. (Konec prih.) Dopisi. V Logo, — 8. avgusta 1911. I z v. dop. — V nedeljo sta naš cast. gosp. kurat in gosp. župan dogovorno z za- upnimi možmi iz Loga razdelila med pogorelce nabrano svoto podpor in mi- lodarov, in sicer 1500 K prejetih od dež. odbora, 300 K od Centralne posojilnice in 422 K iz raznih krajev, vsega sku- paj 2222 K. Razdelitev se je ižvršila povsem pravično z ozirom na znane razmere in potrebe posarneznih družin, na večjo ali manjšo škodo, ki so jo trpele in na število nepreskrbljenih otrok. Največji delež podpore je znašal 340, najmanjši 220 K. Za prvo silo je torej preskrbljeno; nekoliko bode po- magano z zavarovalnino. Vendar pa si ne bode mogel s tern, kar dobi, nihče več sezidati svojih poslopij, še manj omisliti si novo hišno opravo in obleko ter preskrbeti si potrebne piče. Pogorelci so sami delavci v rudnikih in pri drugih podjetjih, ki s svojimi za- služkl vzdržujejo sebe in družine; mar- Ijivi, pošteni ljudje, ki so v strašni ne1- sreči, ki jih je zadela, zares vredni, da jim sočutno na pomoč priskoči, kdor more. Najizdatniše podpore je seveda pričakovati od države ir dežele, pa tud zasebna milodarnost nekaj zaleže in pričuje o plemenitem čutstvu tistih, ki v sili pomagajo. Ginljiv dokaz take ple- menitosti so prejeli naši pogorelci od družbe tolminskih delavcev v Admontu na KoroŠkem. Neki Jernej Pušnar, baje iz /.adlaza nad Tolminom, je po- stal tukajšnjemu č. g. kuratu po poštni nakaznici 10 K z dostavkom: „Darobi za požar! Je zložla maja kampanije usak nekaj. Delama pri Štiftu Admont. Doma smo s Tolmina. Adije." Cast takim možem, ki si odrežejo od svojih skromnih zaslužkov, da pomagajo svo- jim nesrečnim rojakoml Lep dokaz take plemenitosti daje tudi pevsko društvo v Bovcu, katero priredi v nedeljo 13. t. m. zabavo v prid našim pogorelcem. lme naŠega dičnega pesnika Simona Gregor- čiča ima privlačno moč, posebno za nas goriške Slovence. Zato je pevsko društvo pravo pogodilo, da je dobro- delno zabavo posvetilo njegovemu spo- minu, saj se je dobrodelnost kakor vo- dilna nit vila skozi njegovo življenje. Dpa mo, da plemeniti namen zdru- 2en z jako zanimivim sporedom pri- vabi v nedeljo večer mnogo radodar- nega občinstva v prijazne prostore go- stilne «Pri Pošti" v Bovcu. RoölnJ. — Za solnčarico je umrl v torek v Ročinju 35 letni kmet Andre] Stanič. Bil je priden in delaven mol Solkan. — Včeraj je umrl po dolgi n mučni bolezni 87 letni starček Andrej Boltar (p. d. „Rokc"), premožen kmet in krčmar. Vnet za lepoto hiše božje, }e dal napraviti pred Cäsom 4 lepe sve- tilke za našo cerkev in 2 svetilki, s ka- terimi spremljajo naŠe ranjke na po- kopališče. — Prejänje case je bil tudi več dob občinski starešina. — Pokojni si je že leta 1900 dal napraviti mrt- vaško krsto in jo je hranil na pod- strešju. Danes zvečer ga v njej pokop- Ijejo. — VeČni pokoj njegovi duši 1 Solkan. Včeraj ob 10. uri zjutraj so neki zllkovci udrli v hišo opekarja Antona Klede, ter ga ranili z nekim re- zilom v trebuh. LeČi se sedaj v bol« nišnici. Kanal. — V nedeljo se je kopal nek domobranski podčastnik v Soči. Prišel je v 4 m globok kraj, kjer se je začel potapljati. Nadporočnik Oskar pl. Tonkli 7. lovskega bataljona je to opa- zil ter skočil za potapljajočim podčast- nikom v vodo. Opetovano je moral pod vodo in še le po dolgem trudu se mu mu je posrečilo potegniti nezavestnega podčastnika na kraj, kjer so ga oživili, Rešitelju vse priznanje. Polifični pregled. Odstop vojooga minlstra Schön Uoh. Pred kratkim so poročati listi, da odstopi vojni minister Schönaich Že v teku teh parlamentarnih počitnic ter da pride na njegovo mesto sekcijski na- čelnik v vojnem minislerstvu fml. Kro- batin. Židovska „Neue Freie Presse" je to vest dementirala, ali koj isti dan so označili drugi iisti ta dementi kot pium desiderium dunajske židinje, ki simpa- tizira s Schönaichom najbrže zaradi njegovega pokolenja. Isti listi, med njimi graška „Tagespost", hočejo nam- reč vedeti iz prav gotovega vira, da bode Schönaichov odstop še tekom tega meseca določen. Ti listi pa hočejo tudi vedeti, da je bil te dni sam pre- stolonaslednik pri cesarju ter mu iz- razil mnenje, da je Schönaich-ov odstop neobhodno potreben. Tndl Oonrad gre? Z Dunaja se poroča, da ne bo od- stopil samo vojni minister baron Schönaich, marveč tudi šef generalnega štaba Conrad pl. Hötzendorf. Aehrenthal odstopi? List „A Nap" razširja vest, da v kratkem odstopi grof Aehrenthal in da postane njegov naslednik sedanji posla- nik v Parizu grof Szecsen ali pa bivši poslanik Berchtold. Spravna pogajanja. MladoČeški listi naznanjajo, da se bodo prifiela češko-nemška spravna po- gajanja po 18. avgustom. Ne ve se pa, če se bodo vršila v Pragi ali na Dunaju. Konferenoa pravašev. Na torkovi konferenci pravašev so se storili ukrepi, mereči na to, da stranka prava na stopa nasproti vladi in drugirn strankam kot enotna stranka. Sklepi skupnega odbora so obvezni za pravaše vseh dežela. Osnoval se bö odbor, v katerem bo HrvaŠka in Sla- vonija reprezentirana po šestih clanihy Dalmacija, Bosna in Hercegovina tef Istra pa vsaka po enem. Ta odbor bo stopil v zvezo s Slovenci za skupno mgoslovansko akcijo v okvirju držav- •nopravnega programa. Vsi > skiepi so foili storjeni soglasno. Albanska vstaja. • „Tribuna" objavlja okrožnico, ki jo je pretendent na albanski presto), Gihka, razposlal poslanikom velevlasti in v kateri naznanja, da bo kot dikta- tor stopil na čelo albanske revoluciie. Nova revoluoija aa Ruskeni. Na Rusikem se pripravlja na novo Tevolucija. ölavrtt sedež revolucijonar- ne<_a odbora je Petrograd. Od tu se raz- prosrira revolücijonarna agitacija po ce- lem Ruskem Vlada je obrnila svojo po- sebno pozornost na delavce in študente, V nekaterih ikrajih so prišli pododborom na sled, več oseb aretirali ter konsisci- rali bombe in kompromitujoče spise. Darovi. Za „So! ski Dom* so plačali predsedništvu : Franc Setni- čar in Milton Klavžar mesečnino za junij vsak 2 K; Peter dr. Defran- ceschi, zdravmk v Gorici 100 K; dr. Anton OrejjorčtC 20 K. Vsem dobrotnikom presrčna hvaia in obilo posnemalcev! ,r ----------- Domače in razne vesti. V sadijl „Qorloi" smovsled vesti, ki se je ra/*in!a po mestu. objavHi, da je nenadoma timrt protestantov- ski pastor Schmidt, ki bi se bit baje zastrupil. V resnici pa ni bil pastor Schmidt onl, ki je umrl, marvel se je v noCi na torek zastrupil s karboiovo kislino njcgov nadomeslnik 40 letni protestanlovski pastor Herman Briiuli- gan, zapustivsi zeno in tri olrokc, ki se naluijajo v Bielitz ». Samomor je izvrsil v momentalm bla/nosti. j Eoexocadskof kardinal Qrnioha. — Pri pogrebu kardmala (jrusche v sredo je cesarja zastopal nadvujvoda Franc Salvator, kot zastopnik prestolo- naslednika je bil višji dvorni mojster baron Rumcrskirch, zastupan je bil tudi nadvojvoda Leopold salvator. Nadvoj vodi I;ranc hieran in Rainer sia se po- greha osebno udelezila. Obletnlot kroi anja papeia. — Povodom oblctnice kronanja papcža se je vrsilav sredo v Sikstinski kapcli slo- vesna služba bozja. Papež ni bil navzoč radii bolezni. Ma5o je pel kardinal .Merry del Val. SluXbi božji je prisnstvovalo dvajset kardinalov, mnogo škofov. vsi papeževi dostojanstveniki, diplomntični zbor, členi rimskega plemstva in mnogo gostov. Povodom obletnice kronanja je došlo pape7.ii mnogo brzojavnih čestitk. Papotdvo zdravstveoo stanje. — Papež se je v minolem tednu nekoiiko prehladil ter je čutil bolečine v kolenu. Njegovo zdravstveno stanje pa se je v toliko zboljšalo, da je zamogel včeraj se sprehajati, brez da bi ga kdo pod- piral. Zastrnpltl se Je hotel s karbolno kislino v četrtek zjutraj v ul. soškega mosta St. 49 stanujoči 29 letni pleskar Bregant Anton. Prepeljali so ga v bol- nišnico, kjer so mu izprali Želodec. Na- haja se še v nevarnem stanju. Zaradi nevarnostt kolere je go- riški municipij odredil, da so vse iz Trsta v Gorico prihajajoče osebe pöd- vržene petdnevnemu zdravniškemu opa- zovanju. Zaraditega imajo vsi gostilni- Čarji, hotelirji in tudi zasebniki, h ka- terim bi prišel kdo iz Trsta, dolžnost javiti njegov prihod mestnemu zdrav- stvenemu uradu ter ga napotiti, da se istotam sam javi. Umrll so v Gorlcl od 24. do 31. julija, in sicer na domu: Jermol Marija, Benedetič Marij. Miloh Frančišek, Bea- trika Nussi, Ambrosi Marija, Mungherli Ana, Šušmel Jakob. V Ženski bolnišnici: Visintfln-Anto- nija, Bernardis Kristina. V moški in vojaški bolnišnici ni v tern času nikdo umrl,. Nesreča prl delu. Delavec v skla- dišču državne Železnice Miha Ferleš je padel z vagona ter se nekoiiko potolkel na glavi in hrbtn. Prepeljali so ga v bolnišnico> Odprtl lekarnl. — Od 13. do 20. t. m. bodeta imeli ponočno službo in bodeta odprli tudi ob nedeljah in praz- nikih popoldan lekarni: Liberi Pon- toni. Prepovedana romanja. - C. kr. okr. glavarstvo v üorici je poslalo du- hovnim uradom sledeči odlok : Vsem prečastitim duhov- nim uradom političnega okraja g or iskega! C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici prepoveduje iz zdravstvenih ozirov obi- Čajno romanje na Sv. Goro pri Gorici in na Grad blizu Mirna o priiiki Mariji- nih praznikov dne IS. avgusta in H. septembra t. I., ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta okraj in nadalje tudi v druge pokrajlne Prečastiti duhovni urad naj objavi to prepoved vermkom v cerkvi s pri- stavkom, da ima oroŽniStvo nalog, mo- rebitne romarj« tako) xavrnitt v domači kra}. loDfereaoa Sod 88. Cordlt Jeso ga koaenskt dek*aat bode dne 21. t m. točno ob 10 in pol zjutraj v Rihenbergu v zupniSču. FevBko drnitvo v Bovca priredl v nedcijo dne l.v avgusta v prostonh gostilne .Pri Post!" Simon Gregorčičev večer v prid pogorelcem Srednjega Loga. Spored: I. Aljaž: »Ijetega tička tožba", mesan zbor. 2 Spomin na Simona Gre- gorciča. predavanje. 3. „Velikonočna", deklamacija. 4. Nedved : „Na«iaj v pla- in n s k i raj*. mcSan /bor. 5. »Moj na- rodni dorn", dcklamacija. 6. Aljaž: „Üj z Bogom ti planinskt raj IM, mesan zbor. 7. mO nevihti", dcklamacija. Po besedi prosta zabava. ZaČetek Ob 8. zvečcr. Vstopnina: 60 vln. za oscbo Sedcži: 30 vin. za osebo. Rojaki! pridite v obilnem Stevilu ter odprite sree in mosnjo v pomoč nasim nesrečnim sosedom. Kdor se ne more udele?.iti osebno, naj blagovoli po- slati kak milodarček — bo vse hva- iežno sprejelo. Odbor. Iz Hlrnika nam poroča načelstvo tamošnje ^KmeČke hranilnice in poso- jilntce". da se v nedeijo vrši občni zbor popoludne ob 3. uri z naznanjenim dnev- nim redom. To pa zato, ker je zjutraj velik shod M. D. na Jezeru v Golobrdem. Vabllo k dramatični predstavi „Divji lovec", ki ga priredi „Kat. siov. izobraž. društvo* v Solkanu v torek 15. avgusta na vrtu gosp. Ant. Mozetič (pri Droču). Začetek ob pol 6h popoldne. Pred predstavo: F. S. Vilhar. „Proljetni zvuei" — mešan zbor. Govor. Pojasnilo „Divjemu lovcu". Po predstavi: Srečka- nje. Prosta zabava s petjem in šaljivo pošto. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 130 K — III. vrste 1 K — stoji- šča 50 vin. — Opomba: Otrokom je brez nadzorstva prepovedan vstop. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Domaöin na tujem smrtno pone- sreöll. — Ciril Gorjup iz Čepovana se je nahajal v Brannenburgu na Bavar- skem na delu. Med deiom je padel v globočino ter se tako hudo ranil, da je dan pozneje v bolnišnici umrl. Star je bil še-le 20 let. Hranünloa in posojtlnloa v 8o- vodnjah reg. zadruga z neomejeno za- vezo vabi k rednemu obfinemu zboru, ki se bo vršil dne 20. t. m. ob 4. ur! pop. v društvenih prostorih. Dnevnf red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev letnega računa. 3. Voütev načel^tva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. Pogozdovanj© Erasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v goriško gradi- ščanski grofovini je izdala svoje 27. let no poročfto o svojem delovanja v letu 1910. Iz njega se posnemlje, kod se je ta akcija v minolem letu razširila ter koliko in kake vrste dreves se je za pogozdovanje porabilo. Kcmisija je imela do !. 1910 v goriškem, seZanskem in gradiščanskem okraju 8.291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišla je še 2.172 hektarov za pogozditi. Dohodkov je imela komisija do- sedaj 737.81738 K, med temi 584.500 K državnega in 134.700 deZelnega pri- spevka. Izdatkov je bilo 737.48394 K. V letu 1910 je komisiji predse- dovai dvorni svetnik sedanji podpred- sednik tržaškega namestništva Henrik gros Attems. Upravo je vodil c. kr. gozdni svetnik Tulij Bersa pL Leiden- thal. - Qrtia v Kanaln. — V Kanatu vlada med otroci griža. V enem tednu so umrli na griži stirje otroci. Polar v Trsttt. V sredo zjutraj je pogorela pri Sv. Andreju pri Trstu to- varna linoleja. Škode je okolo polovica rnilijona kron. Pri gašenju je bilo več oseb ranjenih. Eolera v Trsto. Po par dnevih, v katenh ni bšl v Trstu noben slučaj ko- lere, so imeli v zadnjih 24 urah zabe- ležiti 2 nova slufaja V Hertokih in ^kofljah sta bila v vsakem kraju po eden sumijiv slučaj kotere. Eer Je hotel labrantti sanonor v Zagraju .Janem Tavčar iz Trsta 271etni kočijaž Anton Vittori, ga je Tavčar z nožem močno ranil na desni roki. tako da se mora lečiti v bolnišnici usmije- nih bratov. Tudi Tavčar se nahaja v bolniSnici. ker si je v sammorilnem namenu večkrat zabodei nož v telo. Strela Je obila v bližini Pulja v četrtek enega delavca. Dva blizu sto- ječa delavcca sta bila lahko ožgana. Napad z bombo. — V Pulju stav- kajo že delj časa zidarski pomočniki. Zaraditega je dobilo stavbno društvo „Union" okoli 50 zidarjev iz ^tajerske, da dovrši stavbo mornariške kazine. Seveda so zaradi teh tujih zidarjev štrajkujoči domači zidarji silno jezni in skušajo na vsak način onemogočiti na- daljnjedelo. V sredo zjutraj so cult de- lavci v novi stavbi silno močno raz- strelbo. Ko so šli gledat na mesto raz- strelbe. so videli, da je vrgel eden stav- kujcčih bombo, ki se je z vso silo raz- letela in porušila precej zidovja. K sreči ni bilo v bližini nobenega delavca. Sto- rilca še niso prijeli. IzvrŠili so več aretacij. Dražbe lova. — Dne 22. avgusta 1911 ob 9. uri predp. se oddä v zakup na tukajšnjem okrajnem glavarstvu lov katastralne občine Podgora za ostalo zakupno dobo, t. j. do 30. avgusta 1913. Vzklicna cena znaša 160 K. Dne 23. avgusta 1911 ob 9. uri predp oddä se v zakup na tukajšnjem okrajnem glavarstvu lov katastralne ob- čine Kai za ostalo zakupno dobo, t. j. do 30. aprila 1913. Vzklicna cena znaša 40 kron. Dražbeni in zakupni pogoji se lahko vpogledajo na tem uradu. Razpls nateöaja. — Na Primor- skem se razpisujeti dve mesti instruk- torjev za mlekarstvo, eno s slovenskim in hrvatskim, drugo z italijanskim učnim jezikom; prvo za siovenski in hrvatski, drugo za italijanski del dežele. SedeŽem za prvo je za sedaj določena Gorica, za drugo Trst Poseben sluXbeni red določa doll- nosti teh instruktorjev, katere obstoje izlasti v strokovnem potovalnem pouče- vanju prebivalstva, ki se peča z mle- karstvom; in to tako, du, isti poljudno predavajo in praktično pokazujejo o umn? reji in oskrbi moh'.ne živine, o pridobivanju mleka in ravnanju Ž njirn, o njega raznovrstni uporabi, o oskrbo- vanju mlekarn, sirarn, in plansarsüva posebiw z oiirom na »jih za4ri*žiM^ ofg»- nizaeijo. Instruktorji za mlekarstvo so služ- beni organi c. kr. namestništva in se nastavijo pogodbeno najprej za dve let». Dobijo letni honorar 2400 K ter staln* potni pau§al 2000 K, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Prosilci za te dve mesti naj vlo- žijo najdaije do 20. septembra 1911 na c. kr. namestni§tvo svoje proŠnje, opremljene z dokazom starosti, avstrij- skega državljanstva, zdrave telesne kon- stitueije, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi, posebno v mlekarski stroki ter jezikovnega znanja. Istočasno naj podajoobve7.no izjava, tekom katere dobe da bi po obveščenj« o ugodni rešitvi svoje prošnje zamogli nastopiti to službo. Ob sicer enakih sposobnostih imajo prednost oni prosilci, ki so Že poiožili učiteljski izpit za kmetijske sole, in oni ki razven učnega jezika zamorejo do- kazati tudi zadostno znanje drugih de- želnih jezikov. Kofi tajni svetnikl. — C. kr. kor. birö poroča, da so minister za Galicijo Vaclav vit. Zaleski, minister za javna dela Karo! Marek in poljedelski mini- ster baron Adalbert Widman postali tajni svetniki. Vellk požar v Sarajevo — V Sarajevu je v sredo ponoči pogorelo se- dem his. Gorelo je v bližini tobačne to- varne. Požar so pogasili šele po veli- kem trudu. Novakovi sorodoiki. — Sorodnik) tistega No'vaka, ki je v Južni Avstraliji zapusti! 300 milijonov kron, so se sedaj tndi v Debrecinu na Ogrskem našli. Ondi živi mizarski mojster Janez Novak, ki je vest o zapuščini dobil iz Londona. Vellk požar — Pri Landek-u na Tirolskem je izbruhnil v vasi Zams ogenj, ki je ovil vso vas v plamen. Iz vseh krajev okolice so prihiteli ognjegasci na pomoč. Natančnejšega ni bilo dose- daj mogoče izvedeti, ker je telefonska zveza pretrgana. Deslnllclranje oerkva. — Iz Rim« poročajo, da je nadškof v Genovi in več drugih italijanskih škofov izdal pa- stirski list, v katerem določajo zaradi neznosne vročine stroge predpise glede desinficiranja cerkva, zlasti onth delov, ki jih verniki skupaj rabijo, ter do na- daljne odredbe tudi dovoljujejo uživanje mesa ob petkih. Vodovod za Jerusalem. — Jern- zalem, kateri je bil več stoletij brei vode, je dobil zdaj vodovod. Inženirji so porabili za tp vodovod črez 3000 let stare vodovodne naprave. Svoji k svojim I Svoji k svojim I MIHALJ TURK na Kornu §t. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. Vaem gospodinjam toplo priporočamo K0UNSK0 CIKORIJO ===== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi siovenski Izdelek. ===== v korist ™ obFjejnim sloveucem. Potrežčeka v starosti okoli 25 let sprejme v službo tvrdka TEOD. HRIBAR \l GORICI. Ystop s 1. septembrom. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Äo- rtci Gospodska uilca It. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in 2 dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske Iasepol2Kin naprej kilogram. Frane 3o\ak, Gospodska nlica, št. 1. Klobučar II. Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in r deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Rficnniiifna zmožna slovenskega, DUSpUDlCna, nemškega in italijan- skega jezika, z večletno prakso, išče službe v kaki pisarni ali trgovini. — Naslov povč upravništvo. Velike zaloge novih dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, orkestrijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd, V zalogah imam veliko Tseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev, prav po ceni na izbero pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULIOA 3 4 Mehanična delavnica. Prodaia tudi na nhrnko Ceniki poStnine prosti. z,aioga in zastopstvo lamun svicarsKin moiorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šivalne stroje, gramofone, orke- strijone i. t. d. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si s prehlajenjern ali s preoblozenjcm želodca. z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem nakopali kako želodčno bolezen, kakor : selodčni katar, krče v želodcu, bolečine v šelodcu, tesko prebavo ali zaslisenje, se priporoča teni potom dobro domače srcdstvo, čegar dobrodelni vpliv se je preiskusil že več let. In to je §_F* Hubert Ullrich-ovo žellščno vino. "Wi To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina t«?r ojači in oživi prebavne organe Človeka, Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravoČasno porabo se udušijo zelodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor- glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, pojtnjajo večkrat po par požirkih teg2 vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zelišonim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari in želodca in Čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjka^je krvi, clohnct s0 P° nava(^' posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in OlClUUOl bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljeni in so ozlo\oljeni,,ki trpijo na glavobolu, so brez sna, ko največ hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemo življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spri- čujejo to. — Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sk'decih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopoije, Ronke, TrŽič, Ajdovščina. Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Go- riško-Gradiščanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih • cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. - Svari se pred ponarejanjem!---------- Zahtevajte izrecno MT Hubert Ulrich - ovo TKS ZßliSCno Dino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, črno vino 240.0, sok jerebike 150.0, črešnjev sok 320.0, aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmeäajo. Hi ifll fllllOllll" =S=: w*~ Nova trgovina z železnino ~m PINTER & LENARD v Gorici v Raštelju št. 7. 4 Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača- Cen]. občinstvu se toplo priporočava , Pinter & Lenard. Prvi c. kr. W&m priviligirani III. fUVKI QJ ZalOga «avod za clvtlne In vojašk. I0"1".,. modnega "Is &• ,?otovih olllett nniforme na Travmhu ln »erlla mr VSAKE VRSTE. -«I g^j^j Kdo „e pozna Ivrdke ^t^tej Kerševani & Cuk na Stolnem trau (Piazza Duomo) v GO RIG I štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria siyalue stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria ši\alni »troji so se k vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- *« ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- M ==:.----=r. nega stroja ====r *M „Original Victoria" šlvalne stroje. 1 *'f Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje *' brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi ^- ' stroji Be izvršuje vsakovrstno umetno vezenje ..^j1 (rekamiranje) itd. itd. m Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno V kmctijsko orodje: alamopcznice, sti- |fes=s^ skalnice, drozgalnize (stroje za« 'fi^:/7>^ mästen je grozdja), pluge, &ßm^3_ brane itd. itd. S&/I1 \\^^ Ta tvrdka ima na prodaj naj- •JWBJaawi» boliša dvokoleso bela. rdeča itd. z znarnko K B R Š E V A N I & CUE, ^ j»n sama izdcluje. Nadalje, puške. camokrese, drugo beliuv&fco orožje, stre- Jl^m** Ijivo. — Potem najboljše gramoione. * Daje na obroke. =3= CENIKI ^ se razpošljajol w I f ===== zastonj. !^5=e^ ^ndril^HlP^ 3.Ljubljanske kreditne banke" tt f AI) TP II || I II I-----8e bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-----VII II , 9 UvlJb VILJIIIUvAJ Woge na hnjizicE obrestuje po *f72%>, vloge v tehoiem racunu po dogouoru. f VJ V JLIi JL U . . Delnlška glavnlca K 5,000.300, Centrala V Ljubljaitf. - Rezervnl zaklad K 450.000. — — = PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =-----------------.------