dao ril*
is P
rtinikof.
Sond»T® HeW»JS*

xxm
Jo-ykar
PROSVETA
* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _
Ji junir 1«. ims. a* Um_______
tim MM ml ConcraM of M«r«h «. ||t|
CH1CAG0, ILU TOREK, 9. JUUJA (JULY 9), 1940
8utocrlpiio& 96.00 Y«arly ftTEV.—NUMBER 133
Aocaptancc for mailing it »podal rolo of pooUfo proddod for 1» sectton 1108. Act of Oct t, ItlT, oothoriiod on Jono 14. IS! t.
'"i —^ ---, ■ -- --
_______francoska republiki
io dobila fašistično diktaturo
Italijanski zunanji minister obiskal Berlin,!
. • I___1 m UitiAviAnfi in /Imunimi
fcNEVA, ŠVICA, 9 jid. -i) Petain, predsednik fran-* vlade, bo postal vrhovni liašrtsve po poročilih v franki, listih. Dobil bo slično poji kot jo ims general Fran-tegiuki diktator. List Le Pe-Jwiphinoi« je objavil vest iz *yja, Francija, da bo predli francoske republike Lesi rtsigniral. Francija bo do-k vlado treh mož. Triumvirat 1 Petainom bodo tvorili Pier-Uvsl, general Weygand in fcien Marquet, sedanji župan mkauia.
LONDON, 9. jul. — Angleški rod je bil danes informiran o utih, prejetih in oddanih, kah z Nemci na morju in v ikn. Z "uspešno akcijo" je an lik« bojno brodovje preprečila si največja francoska boj-iMja Richelieu prišla v nem-» roke. Ta je bila nedavno eKesa v morje v Brestu. Potilo se omenja, ali je bila U Jm ladja zasežena, poškodo-rs ali uničena.
Admiral i teta je naznanila, da > H rnšilec VVhirland torpedš-i is potopljen. Drago poročili ghsi, da so bila tri angle-i bojna letala sestreljena v z nemškimi, kise angleško ozračje, Nemci s» izgubili onem letaL BERLIN, 9. jul. — Tu poro-t, da so nemški letalci potopili tfko število angle&kih parni
ITAliJANl NAP L1 ANGLEŠKO Msradske Me
POMORSKO BAZO
Več civilistov ubitih in ranjenih
|v odnosa jih z Anglijo
Francijo, sta bila ponovno obo-|
rožena in se pridružila nemško- Clermont - Ferrand, Francija, italijanski letalski sili. Tako se 8. jul. — Ustavna skupščina, ki glasi sinoči objavljeno.naznani- bo sestala ta teden v Vichy-lo francoskega letalskega minis-U". začasnem glavnem mestu tra, ki tudi priznava, da so fran- Francije, bo morda dala premi-coska letala bombardirala Gib- erju Petainu mandat za revizijo raltar.	uatave .francoske republike.
Jean Provoust, francoski mi- Uradni "udirajo angleško nister za informacije, je ožigo- Propagando v Ameriki, ki skuša sal zasego francoskih bojnih la- ustvariti vtis, da je *rancija cd-
dij in napadel angleškega premi- ?°™rn* 2a P?™* na	TI
erja Churchilla, ki je v svojem rdl£' da f Velika Britanija po-govoru v parlamentu orisal po- le* Francije izgubila vse druge morsko bitko. "V nekaj urah ste saveznike ,n da * njen prestiž v povzročili več žalosti v družinah Ev™P» popolnoma omajan francoskih mornarjev kot so ga Francoejca vlada se trudi, da vse druge akcije v desetih me- jmariška javnost dobi jasno sli-secih pomorskega bojevanja," je ko^o situaciji. Njeno staUšče je rekel Provoust. "Mornarji, kate- *adnji teden <orisal zunanji mini
DEMOBIUZAC1JA FRANCOSKEGA BRODOVJA
Za odpravo nezaposlenosti in lakote
kjer je konferiral .Hitlerjem in drugimi /fo^'.'g fr(mC0ske 'oemikint* vpditelji. Nacijski krogi napove*	1
*jfj£!ŠSSX Zt tSSiHli H"* napovedana
U pridružila nemškim in italijanskim ter na- Noy|l f|lMi
p,dl. Gibraltar	| v odnoiaju..	Rtel( g. jul. _ Iulij> je „„.
spešila letalske napade na svojem pozorišču vojne. Vrhovno poveljstvo je namenilo, da so letalci uprizorili več navalov na Malto, otok v Sredozemskem morju v bližini Sicilije in važno angleško pomorsko bazo.
Vest iz Vallette, Malta, se glasi, da ste dve skupini italijanskih letal-bemabrdirall bazo. Bombe so ubile In ranile več civilistov in porullle mnogo hiš. Dva bombnika sta bila sestreljena, ostali pa so se srečno vrnili v svoje base. Vest dostavlja, da so bombe zanetile požare v več krajih.
Drugo v Rimu,objavljeno poročilo pravi, da so italijanski le-
renei rrovoust. mornarji, *»■<«-1 'u"~t~n'"Ili'V..HI talci bombardirali angleška leta-re ste pobili, so bili isti, ki so ^r Paul Batrio n,	llftča ter skladišča municlje In
pomagali pri reševanju angleški	_	»a«<>lina v severni in vzhodni
armade pred nekaj tedni, koje	A^Uiosavze 1 Afriki"
bil odrejen umik vojaških čet iz * ranc|J° m ^^	motorne koldne v bližini
Flandrije. Tega dejstva ne bo- nov<> faf°- kl	egiptsko-libijske meje. V spops-
mo nikdar pozabili."	°P!rifiijSl 8 onmU t lkU*aj0 dih v zraku v soboto in nedeljo
Francoski vojni svet v Tou- u.8^°.vltl »0V evpol*ki ekonom- ............
lousu je včeraj v nenavzočnosti sk'818tfra-	.
obsodb generala Charlesa de I ^orji in poslanci iz vseh
Gaulla, načelnika francoskega kraJ«vs Frtt"ciJe odbora v Londonu, na štiri ^
zapora na obtožbo, da se ni poko- vlade, je deja . da mora Fran-
ril ukazom vlade premlerja Pe-	Zi ni
taina in podžiganja nepokoršči-|«
V: vihj^doKTtelo okrog «00
poslancev in senatorjev, ko se bo pričelo zasedanje skupščine.
Narodno življenje, parallzira-no zaradi poraza francoskih ar-
med vojaštvom. Geneyl ansne-1
in
rmft jfe Je ižrekel za ha vanje vojne proti Nemčiji Italiji.
London, 8. jul. — Kakšen je
IIU MIOUI |WIIUM HBllv.ran.il
m, H<„» h«...-,bil načrt generala Weyganda » mad, se polsgoma vrača v nor-fiadnjlh osmih dneh. Skup- rešitev Francije in zakaj se j«* malno«t. Prvi vlak je sinoči od-tonaža potopljenih parnikov izjalovil, je pojasnil neki visok rinil ijs vichyja proti Parizu. V znašala 330,000 ton. angleški častnik in poveljnik de- mnoglh krajih, katere so okupl-Berlin 8 jul — Grof Galeaz- lft angleške armade, ki m je bo- rale Hitlerjeve čete. so bile or-Ciano, italijanski zunanji mi- M-»a P^. Nemcem v I^nciji. gftnllirane millce pod nemškim liter in Mussolinijev zet je 00 j« deJftl* da načrt nl W1 itr vodstvom sa vzdrževanje miru in Wj dospel v Berlin, kjer se h^en, ker je prišel P^^j reda. Tf takoj sestal s Hitlerjem. Kon- Naznanjen je bil šele po nemški	-
nnca med njima je trajala okupaciji Sedana in ko je\ Anglija POZVala a uro.	vrgel najmanj osem motornih	' J
Ulijanskega državnika gU vWj na francosko fronto \ igralce domov rejela in pozdravila, ko je is- Ko i« Weygand prevzel vr- Wlahingtoa, D'. C., 8. jul. — »pil iz vlaka na glavni berlin- bovno poveljstvo oborožene sile, Anjf|eAko poalaništvo je pozvalo ' postaj i, zunanji minister Joa-N« odredil napad na nemške po-1 anfie|ke gledallščne In film-um von Ribbentrop in Emst h»cij* n® severni strsni fronte v i kg iirJ.ftlce y gUrogt| 18 do 31 Wei«zacker, notranji minis- Flandriji. Ukaz za nsskok je do- ^ ^p^ujejo domov. Po-Koaferenče v Hitlerjevem bil francoski general Ga«ton B -l »du so se udeleži« tudi Rib- Me, kf ga pa ni mogel IzpolnlU. "»trop, I)ino Alfieri, iUlijanski k«r se je ubil v avtni ^neinečl rtinik v Berlinu, in Hans von naslednji dan po ipwj«tju «ka-lickensen, nemški poslanik v U- Ce bi bil načrt iiveden bi ^ ki se je vrnil v Berlin, bila nemška oboražena ^a pre-diskuzije ni bil objav- "kan* na dvoje »"^^f!1/ k toda namignjeno je bilo, da angleške čete se bi morda izog-m\n\g razprava o splošni nem- kaUstrofi. ^italijanski ofenzivi proti An- Lord Beaverbrook, leUlski ml-ki se bo kmalu pričela. hlster, je včeraj naznanil, da se ^ Hitlerjevim uradom se Je je produkcija bojnih leta! podvo-p ogromna množica, kl jeliiid v juniju. Anglija je dobila in kričala: "Odriniti več sto letslsklh motorjev z proti Angliji r in "Hit- Amerike. Besverbrook je «dslje »»n Mussolini korakata skupno rekel, da angleška naročili mo-^j."	torjev, letal In bojnega materia-
JjMo je sinoči odpotoval s la v Ameriki znašajo čez mBjar-
im vlak<»m v francoske | do dolarJeŠjl J"* cone Po obisku teh se bo
*	8612SS \lzm*njava blaga mgi|
1 mw1 "Jim in nemškimi di- a . i •	•
••ti nadaljevali.	\Svedeko tn Nemčijo
** ^aea. ftpanlja, 8. Jul. — Ludvika. Švedska, 8. jul. — S** n katerih pravijo, da so Premier Per Alben Hsnsson je francoska. w> bombardirals naznanil sklenitev dogovors z •»ar anirleAko trdnjavo ob Nemčijo, ki določa Izmenjavo J« v Sredozemsko morje. Po- Waga. DosUVll Js, "da so fuoda-kl ^ *e nf bilo uradno | mentalhe izpremembe v Evropi
Belgrad. — (A 177) — Dne 27. junija, na obletnici sestanka v Vukovi Gorici pri Karlovcu, na katerem, so bili položeni temelji sporazuma od 26. septembra lani med Vladkom Mačkom In Dra-gišo Cvetkovičem, so se spet sestali na posestvu bana tmnovlne Hrvaške drja. Ivana SuhaSife, koder se je lansko leto vršil tisti sestanek, D r a g i Š a Cvetkovlč, predsednik vlade, dr. Ivan Suba-šič, finančni minister dr. Juraj Sutej in minister dr. Mihajlo KonsUntinovič. Ob tej priliki su se vršile važne konference, pa so podali gospodje ministri časni kar jem, ki so prišli tja, izjave, li katerih se vidi, da se dela na vpeljavi novih mer, metod In si< stefnov ekonomske organizacije Na vprašanje časnikarjev < namenu sestanka je ban banovine Hrvaške Subašič odgovori takole: "Skrb za narod. Več ne morem reči." Po teh besedah je napotil časnlksrje do predsedfti-ks vlade D. Cvetkovlča in finančnega ministra drja. Jurja Suteja. Ta je isjavil: "Prišlo bo do (sprememb v ekonomsk zgradbi naše države. Reforma je potrebna. Mi ne moremo rasu-meti, da vlada zaradi pomanjkanja kredita nezaposlenost in lakota našega naroda. Dolžnost je vlade in vseh tistih, ki lahko la premenijo to, ki morejo odpraviti to bolezen ii naše druftbe, to tudi storiti. Sredstva so sa to sodelovanje vseh, da se savrns U zabloda družbe. Ali mota biti pač zadosti gotovine In kredita da bi bilo konec nezaposleneett in lakote, - U ver jeni smo, da je v tej deželi dovolj delavskrmočl za vse in da imamo dovolj surovin, kl jih je treba predelati, in ml smo poklicani, da se pobriga mo zs to; ds bo naš narod zdrav in da se zdravo razvija."
Nato so časnikarji vprašali da U je govor samo o vprašanju organizacijo dsla ali govor o organizaciji celokupnega narodne ga življenja in dali bodo v t voz s tem storjene tudi kake politične formacije. Na to je odgovori predsednik ministrskega sveta Drsgiša Cvetkovič: "Mi nismo slaništvo* je Izjavilo, da se Je za obliko nego za stvarnost, *a večina igralcev v Ameriki že pri- realno življenje. • Naše reform« javila za službo doma, a so bili morajo biti le proizvod našega informirani, da lahko ostanejo narodnega življenja, naše gospo-tukaj do nadaljnjega obvestila."	(Daljs na i. .tranW
soboto in nedeljo so Angleži izgubljl osem letal.
Italijanske Čete so utrdile svoje pozicije na ozemlju pri Kas-salll, na drugi strani Eritreje. V Rimu so priznali, da so angleški letalci bombardirali vojaške objekte pri Bardluju, italijanski vzhodni Afriki. Povzročena škoda n| velika.* * * *
Kairo, Egipt, 8. jul. — Brltski krogi naznanjajo, da je bila de mobilizacija francoskega brodov ja v vzhodnem delu Sredozemskega morja uspešno izvedena.
Poveljstvo poroča, da so angleški letalci uprizorili ve< uspešnih napadov na italijanske letalske baze v Cataniji, Sicilija, na ozemlju Eritreje in drugih krajih. Dve Italijanski transportni ladji sta bili bombardirani iz zraka in poškodovani. Vsa letala so se po navalih srečno vrnila v svoja oporišča.
Domače vesti
Novice iz Mlnneaote
Gilbert, Minn. — Več mladih judi is Gilberta Je zadnje dni pred sodiščem v Virginlji priznalo, da so se polastili 60 ton lelezniških tračnic pri rudnikih. Med temi so SO-letnl Marko
RUSIJA POSLALA NOVE DIVIZIJE V BESARABIJO
M«H1 lenu SO ov-ievm murnu i	- , .
Bjondič, 20-letnl Milan BJondlč, iRitmUMKi Zid J* obdol-24-letnl Jack Klobučar, 20-letnl | |9ni' nelojalnosti
Feliks Novak In 10-letnl Mike
»S^tLTKSl RAZTEGNITEV SOV-
Sterka Iz West Dulutha. Nahaja I JETSKEGA VPLIVA
se v bolnišnici.
nesreče rojaka
— Rojak Frank
S svetovne rasntave v New Yorku
New York. — Za častni
BukarsSta, Rumunija, 8. jul. Sovjetska Rusija je poslals ^°Jt™K|nove vojaške dlvlalje v Besara-avtomotjll, ko b,oJo ln MVt)rno Bukovino, pro-na delo. to-1 y|nct> kateri Rumun|jt odstopila Stalinu. Sovjetske motorne kolone, kl soHsvedle okupacijo Besa rablje in Bukovine, so bile tudi ojaftane. Predsednik nove rumunsks
nič pobit. M00.
znam tujerodnih Američanov, kl	vlade Ion Glgurtu, prijatelj našo se proslsvlll s kakšnim delom	cijske Nemčije, Je sačel livaja-in katerih Imena bodo vpisana	ti program, katerega je pojasnil na steni paviljona American	zadnji teden. Ii zanesljivih vl-Common — ki stoji letos na pro-	rev Je prišla vest, da js iz Ber-štoru lanskega sovjstskege pa-	lina dospelo svarilo, naj rumun-vlljona — ns svetovni raistavl	ska vlada naatopa previdno. Pod-vNew Yorku, so bili izbrsnl tudi	vzeti ne sme nobenega koraka, sledeči štirje Jugoslovani: Louls	ki bi provodral notranje neml-Adamič, pisatelj, Mihajlo Pupin,	re in oviral produkcijo olja, kl znanstvenik, Mlllvoj fltojan Sta- gs Nemčija potrebuje ta svojo nojevlč, učitelj In Nikola Tesla, vojno mašlno. elektrotehnik.	Hana Otto Roth, vodja nem-
i. Haiarada na. 4ka manjšine v Transilvaniji, še Radlopre«ram Is Helgrada za I { ^ MprilMtften kft C|in nov,
časno prenehal	rumunske vlads. Premier Olgur-
Chlcago, Kakor nasrianja tu . Obdollll Žide, "da so očitno buletln Jugoslovanski kurir, J«* | ^monatrirall svojo nelojalnost kratkovalovni radloprogram ««| napram RumunlJI v njeni uri
Belgrsds sačasno ustavljen sa radi tehničnih sadrškov. Upanje je, da ss obnovi v kratkem, nakar se bodo nadaljevala radijska poročila ta naše liste li Jugoslavije.
Nov grob v New Volk« Brooklyn, N. ¥. Dne 4, Jtt Ijs je v bolnišnici umrls Tsre-
br.
Pravi da je bila enal^ ixbruhu vojne Fk> U)jna ladja poškodova-l^niUv
AnrWk
narekovale
_____ dogovora. Hitler je
.okupiral že sedem držav in skle-ruiilcUuino patru- n|) premirje s Francijo. >V>de pr, Gibraltarja, da1 r* bojne mornarice 1...	. .
P podmornic. Sem Je\Veltka rudareka
Su a l1*1* ,<,taUka pr^vosna nesreča v Nemčiji
* Koval, ki ae je o4ele-	v •
J n»P»da na francoake boine Ber,,n- 8- iul V ek"p,0,iJ '
rr*. Francija. S. jul. - nji teden. Je bilo M rudarjev u-'	letalska škadra. bitih. Poročilo o nesreč je <i»>*
^»U r.torofena po skle- Javil list Westfaelische Undes-
1 ^»'rjs med Nemčijo in leitung. . ________



rr

j
težke prsiskušnje, kar ne bomo nikdar posablU."
Glgurtu je rekel, da bo njegova vlada navesala tesne stike « vsemi manjšinami, kl so demonstrirate svojo lojalnost, obenem pe je aapretll s protlžldovskp. kampanjo. Židje so Mil te pftf oliloHlenl, da so oni odgovorni.
sija KovaČ, stara let In do-Ida Je Rumunija Isgublla Bess-ms is BegenJ pri Uscah na Oo- rabijo In severni del Bukovine. renjsksm. Tu zapušča dva sino- Naznanjeno je b«o, da bo mo-va In brat«.	1 ral Max Ausnlt, šld In jeklarski
^ rrr T1! ■ Jr&^nri1.
2?V!i*rf ~	U" tm,M. On J, bil obMj.n
. MnttnM umrl John »mM, udnJ.m nov.n.bru n. obtoi-
V Ameriki J. Wl N hrt ln tu » j# b|| tU(|, ,1(t.UvlJetl h„, ,hiU« tono. _ An. BuUUj, o k«- runlunil|,w mUnlciJ.k«jr» l«r, »mrtl »mo lo porodoll. I* I
bilo .lira «0 let In dom» It Zvor- ' " „..„,„ „ul.(llllh
te vul pri HlnJ»h. Tu MpuMt J^^.MiT^^ dv. »Inov«, h««r In dv. br.U. K«t »o ilodiljnj^I dokM.
Njon mol j. umrl prod dobrim | M?*^', ^"--'TllfflJ' mcuKcrn. Bil J. mod n««IJ.rKl J 't""v«h^n Kvrop . V n.luU^
v domači zdravniški oskrbi. IPadu. Oblaki
Chlcago. — John, Mary, John \T tire hi vlodtll mlajši In Wllllam Leskovil is ' «rdKI <"uum Burgettstowns, Pa., tsr Msrlsn, - .	• • *
Ana, Holiert In AllierU Bozlck\kf0tl VZMIflirieni iz Im(wrlala, Pa., so fl. julija »
obiskali gl. urad SNPJ In ured ništvo Proavste,
de
Nadaljnje U le pozvane k orožju
latanbul. Turčija, 8. Jul. — | Nemški, Italijanski In ruski napadi na Turčijo v tlaku ln po
Belgijske kolonije pomagajo Angliji
viZK	^M^k-i^
zs kolonija, Je zagotovil sngleš-	ne kroge. V Uh vidijo možnost kegs zunanjega ministra ll^lf- Uunka proti Dardanekim. Mnog^
sa da Mo belgijske kolonije	dlplomatje so u verjet. i, da »k,
dal« vsa sredstva na razpolago	-vjetsk. Ru.l si
VVliki Britaniji v borbi proti	caslja glede d«!ne kontrole Dar-
NemČlJI. Vleeschauer Je pobeg-	danelskr o*ln«^
nM v Francijo potem, ko Je kralj	Kritika TurčlJ« prihaja od ko-
Uo,«ld nsznanil kspltulacljo	msntotorjov, kl nagl^ da je
belgijske armade, In od Um » k	'
A nalilo On fr dejal, da lio be -	glede naiiadov is zrska na ruska
gljskavlada v lzg«ian*tvu še na-	oljna H i av
ilalie kooperirala s Veliko Brl-	nah. Turšk. vlads odločno «a-
dslje koopsrirsls tsnljo v vseh oslrlh.
nlka olalolžllve o t«roti in poudarja* ds hoče olidržatl prlja-piljske odnošaje s Moskvo.
Velike milltarlstlčne prlprsve ao V tstru, ker se je poje vila bo-
Pad ebavaniai čevljem.
Irska zasegla
francosko imetje - I __________
Halfast, severna Iraka. 8. jul.	Mser, da	^
- IVigsstvo v frsnklh, kl.pred-	iiotUnJerui v konfllk pr*l"oJI
atavljsjo nominalno vrednost	volji. Niialjnje čete^o bire v
$4,000fino, ao zaaagle lrske avto-	sadnjlh dneh l^aiM pod
ritoto. Ta vsets Je bils v neki	ve. Zunanji vo aški opt
tukajšnji banki Krsncoake fran-	sodijo, ds Je Mla turška ke je pripel Jala sem neka ladja j žena sila povedana iz Bresta, Francija.
• .
■^jMM

tf
999++++—
PROSVETA
. thk knm<;hten«irr
oluilo im ultnini »m>v
rooroK.s« jkunotc
otsmi w	,«*»'■»"< »r
__i far um u»tu*
mh fww wmu. Chummu m*4
cicm« |7.m p«
vnmj«. Štokupml Hfrmrm mM— (Mm, »Ml «4 ) M »n-J* |M4UJ««iJtf I« » »tu*»im.
mm»wHrtlm4 •rt«rh» -»II Mft mi* atarta*. pUr». t »kn iihwh»m
1'ROHVKTA , N»-M S*. Ut«W. Aifc. <«*«—.
HfTIT'" OV TU riiMMATCO
, tsssstttrf«*f<*rr**f.............^^^
Glasovi
v	nm P rim« U -»r >1. 1*4"). P*c
MniH. r<m**Hs h	4« m m It« m

m
žico
Teroristi poraženi
P red kratkim to bile primarne, volitve v Floridi in zloglasna Wbitakerjeva ganga v Tampl. in okraju Hlllsborough, ki je tamkaj vladala mnogo let, je bila korenito poražena in njen kandidat za governerja je odplaval po vodi. Whitakerjeva gangu je bila z drugo besedo kukluksarska ganga, katera ima na vesti dolgo vrsto žrtev; med drugimi žrtvsfni je bil tudi socialist Joe Hhoemaker, katerega je U ganga do smrti pretepla v novembru 1986.
Te volitve dokazujejo, da politični teror v Ameriki ne živi dolgo nikjer, tudi na mračnem jugu ne, dokler živi v Ameriki civilna svoboda, to s« pravi, dokler smejo državljani svobodno voliti. Tu pa Um se je vedno dogajalo in Ae danes se dogaja, da lokalni fanatiki dobe politično kontrolo v svoje rok« In terorizirajo manjšino prebivalstva, ki noče tuliti v njihov rog, ampak lo traja le nekaj časa in prej ali slej je Urorfa konec. v ,
V demokraciji je vedno upanje, da se popravi vsaka krivica, naj bo I« t*ko velika — ne more pa biti tega upanja pod dikUtorjem. ki uniči ljudem njihovo fundanpntalno človeško pravico: civilno svobodo. Pametni ljudje al bodo skrbno čuvali to fundamenUlno pravico, kar vedo, da s to pravico lahko dosežejo vsa, kar koli hočejo.

Ali opažujeU otroke, kadar se igrajo? K*-dar gradijo sUvbice iz blaU, kamenčkov ali d«ščic? Kako pridno otroci gradijo! Tako so pridni pri Um delu, da nič drugega ne vidijo, niti ne silil jo. In kadar nekaj zgradijo, začno podirati . . . Pri otrocih ne obsUne i.obena zgradba; kar v eni uri sezidajo, v drugi uri poderejo. Tako se pri otrocih po vsem svetu nepresUiHi vrstlU zidanje ln podiranj«. Zidajo in podirajo, zidajo in podirajo, zidajo In podirajo ...
Bistveno se vrli enak pročes pri odraslih ljudeh, ki nočeiu več biti aa ves svet otroci 1 Kljub Umu delajo isto a razliko, da se po-slulljo drugačnih sredstev ln metod ln da svoje zidanje in podiranje naUgnejo na daljie dobe.
Ljudje neprenehoma grad« nekaj, ampak zadovoljni niso z ničemer, kar zgrade — vse je treba podreti In spet graditi nfkaj drugega. 2e od pamtiveka grade vse mogoče sUvbe, me«ta, cesai .Lva, imperije, kolonije — socialne organizacije, ekonomske sisUme, religije, filozofske sisUme in tako dalje in tako dalje in Uko dalje — ampak nekaj trajnega, zadovoljivega in popolnega že niso zgradili ničesar. Cim nekdo na tem koncu nekaj dogradi, fte drugi na drugem koncu podira — In hoče nekaj novega . . .
T« j« najlepši dokaz, da Je človeška pamet na splošno še zmerom na štopnjl otroka, 1U M ne ve, kaj hoče. zato pa neprestano eksperimentira t vsem, dosledno s vsem svojim neha-njem In dejanjem — neprestano gradi in podira. zida in podira ; . .
Človeštvo se še vedno igra s svojim življenjem ln svetom.
Kadar |»amet dorasle v moža in ženo, bo mislila in delala drugače ...
Rojeni fasisti
Willkie, kandidat sa predsednika na tisti republikanske stranke, j« naznanil, da bo vodil kampanje s sunkom, Mwith the punrh." On aa smatra sa dinamičnega človeka. VI ne cinca. ki s« ne oboUvlja ln ne me v i« r i, pač pa eno-•davno stori, kar namerava; on j« businefsman In nič drugega, in če bo Uvoljen za prezidenU, bo vodil Združene države Uko. kakor je vodil svojo elaktrarsko kurporacij«!
Z dragimi besedami: Willkie je dogmatik, ki trdno veruje, da je v pravem! Vse. kar on dela, je prav — in kdor mu nasprotuj«, mora iti a poti, ker nima prav!
Nihče nI rojen fašist, kakor ni nihče rojen demokrat, socialist, katolik ali ateist; v«a U mišljenja, principi In prepričanj« pridejo a vzgojo.
Resnica pa je, da eo docmaticni ljudje — po domače zagrizene! ali trmoglavcl. ki si ne <i>«l>« V aadnjl fa*W»i)
* f~
Barbtieva kolom Clevelaad. — Ker že dolgo ni bilo poročila iz naše metropole, evo ga! Zgodilo se jp, da sU Pat ln Mike pobegnil« "incog-uito" iz zverinjaka v Ureokside parku. PosUlo jima je dolgčas, in pa poleti ima vsakdo rad počitnic«.
KaplUn Wilson je superln-Undent Brooksidc parka, kjer sta bila Patrik in Mik« na brani in stanovanju. V. ..-raj, ko je bila nedelja, sU gotovo opazila kakšna zavber dekieU in sU si mislila: Zakaj ne bi šla mulo na sprehod z dekleti? lafclnila sU. Ampak Mike se je dal prevarati. Nastavili so grižljaj v kaj-„_ in Mike je šel ponj, kakor gremo mi na federacjjske farme, da odgriznemo malo kloba-sice. VraU za Mikom so se zaprla in bil je zopet v ječi kakor prej. *
Pat pa je Še vedno na prosUm ob Uro času, ko mi je čast vam. poročati to važno novico iz na&g naselbin«. Poklicana je bila policija, ko so prišla, poročila od naših suverenih državljanov, da so videli Patrika, ko je plesal na drevesa po afrikansko. Ali ko j« prišla policija-k progi Baltimore k Ohio železnic«, da ujame Patrika, jim j« osle pokazal in izginil. Pravijo, da se bo Patrik vrnil, ko postali« lačen. Tudi njemu bodo ekaper ti nasUviii past, da ga uj»-mejo.
Bojazen p« je pri naših lojalnih državljanih in tudi s strani naših rojakov, da ne bi Pat či-tal Uga dopisa, ker bi tedaj izvedel, da mu je nasUvljena past. Neki rojak mi je trdil, da Pat ne zna čiUti mojih dopt sov, ker niso slovnični in pa preveč "kranjski slog" imajo. Ampak Pat in Mike sU le "afne", kakor pravim jaz — če bi znal bolje slovenski, bi ju na-zival opice. Te d«e opici drie v zvarinjaku, a mnogo drugih, ki bi jim bolj prlatojala taka keha", pa pusU sunaj, da delajo državljanom "trouble". Pa kaj hočemo? Smo pač demokratični ljudje in nekaterim o-picam damo prosjto voljo in svobodo, nedolžne pa zapiramo v gaj biče.	.
V naši metropoU^g^osebno pa v Collinwoodu, že dalj časa pogrešamo nekoga in nam je dolgčas po njem. To j« naš znani rojak, sobrat, nekdaj sodrug ln aadaj tovariš PeUvs, k4 je k nam privandrsl Iz Little Fallsa, N. Y. Videli amo ga. kako je marširal sem in tja, vedno obložen s raznimi časopisi, v ka-Urih je bil skrit slnvni delavski list Naprej. Sedaj ne vemo nič. kje J« PeUvs in kje je Naprej. Je II vs« izginil" v Kanado ali v Mehiko k Trockiju?
Naš PeUvs je bil Uko delaven za Naprej, da je strgah svoje hlače, čevlje in tudi suknja je bila luknjičasta kakor da bi bil v borbi za španske lojallste. Bil je "cigu-mlgu" In od njega je viselo kakor "bIn«o", ln nI čud. no, da ga narod zdaj Uko straš-
no pogreša. In pa njegov pevski glas, ki bi ga sedaj v me tropoii tako radi poslušali, če bi bilo treba zapeti pred Napreje [vim "kastumerjem". Mi želimo, kakor tudi Naprej, da se PeUvs hitro vrne. -
Nas Jože Grdina se je preselil z 6121 St. Clair ave. Kje bi sedaj lahko naročili Svete podobe, I do«'t know za enkrat. Pa bomo že i/vedeli, ali pa mo goče ve naš popotnik, kje se nahaja.
Na WaUrloo je vse po starem pričakujemo pa velike senzacije, kar smo pri nas že navajeni Vprašanje je, bomo li ostali pod rdečo, ali bomo Šli pod rumeno raarelo, ker pri nas neprenehoma dežuje. Zdaj je pri na« na VVaterloo ž« dolgo vs« mirno. Sedaj le kegljamo in imamo vse najlepše, da nam ni para. Ignac je sicer pravil, da j« bil okre-gan, ker j« računal za delo na vrtu, kjer rasUjo cvetliee. Rekel mi je: "Uni so vedeli, da je mesec junij, jaz pa sem unijflki vrtnar."	I
Ampak še lepše se sliši, ko ti povedo, da se dela denar tudi brez kegljišč. Eden Uh domov, ki je imel največji dolg in je največji dom, je znižal svoj dolg neki družbi, ki posojuje našim domovom, in ga ima sedaj samo se $45,000 — zapomnite si: samo še 146,000! To so vam fantje od fare in rečem po me-tropolako: vsa čast jim!
Ali ima res ljubi Bog raje Vbojčane kakor Naprej«vce t p« ne tistih, ki so s« "primu-faii" iz PitUburgha)? Za naš piknik je prepovedal angeljcem ž« v nedeljo dopbldne, naj ne škrofijo iz zlatih kanpljic z neba, pri pikniku društva Naprej pa je kar pustil, da so prelival vodo. Nekje je nekaj narobe. Pravijo p«, da je bil vseeno pro-flt. In to je tudi zanimivo, da se dela tudi v dežju dobiček Ampak mi vseeno ljubimo Na prej, ker je šUvilka B SNPJ-
n_____I. ffifclf Ril
r rana name, «x>*.
Mussolini.(lev«) in Hitler na motakovski ulici pred konferenco, s kateri sU določila pogoj« premirja a Francijo.	<
Socialno zavarova-
/gradili 26 opazovalnih stolpov proti požaru in 287 milj telefonskega omrežja v svrho protek-cije illinoiskih gozdov proti po- n ' „ X0\jmco žaru. Pod . državnimi in zvez- m utluult
nimi gozdarji so nabrali 50,000 funtov drevesnega semena in pogozdili d^vet tisoč akrov zemlje, ki je preslaba za poljedelstvo.
Mladi fantje, ki iele izkoristiti U in druge prilike za vežba-nje v raznih poklicih, katere nudi program CCC, naj se javijo takoj v uradu Chieago Se-lecting Office, 2547 S. Archer ave. ,
Hartrld Nudelman. Chieago Selecting Agent.
Vseslovanski 'jj f /t //. / /c
Farrell-Sharon, Pa. — V nedeljo, dne 4. avgusta, se bo vršil običajni letni vseslovenski piknik v Farrell City parku. Zadetek ob £~popoldne. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši v novi farrellflki višji šoli.
Program bo jako bogat, nastopi hrvaUki pevski zbor Arija, hrvatsfci tamburaši, slovaški sokol, slovaška mladinska godba, poljski pevski zbor, srbski Um-buraii, ruski pevski zbor, Bdt-gari bodo imeli poseben ples, za Slovence pa želim, da bi nastopili Frances Novak in Rose Mlakar. Govorniki bodo ruski (predsednik velike braUke organizacije),
Prilika za mlade fante v tabo* rtičih CCC Chieago. — Mladim fantom se nudi lepa prilika, da se izučijo kakšnega poklica pri ra*. nih projektih v taboriščih CCC. Te prilike se posluži vsak mesec 191,000 mladih fantov širom dežele. Vežbajo se pri raznih delih pod direktnim nadzorstvom zveznega poljedelskega departmenta.	_ j
TI fantje se navadijo, da lahko sUlno delajo pod stvom, kakor tudi, da lahko ko-, operirajo s svojimi tovariši In obenem se izuče kakšnega rokodelskega poklica. Delovodje OOC se vežbajo i« šest let, kako ravnati s delavci pri različnih fazah konservacijskega dela. I? majo priliko tud^ do dodatnih instrukcij, da se vzposobijo v poklicu, katerega si izvolijo.
Od pomladi leU 1933 je CCC napravil Že ogromno koristnega dela v državnih in zveznih gozdo*
vih v Ilfinoisu. Delavci CCC so .......
Raztreseni posluAaler
" Od kar me je moja iena zapu stila, je v mojem sUnovanju tako pusto in prazno. Uko neizrekljivo prazno . . ."
"Kako to? Ali je s seboj vzela tudi vse pohištvo r
I■[■	JlLiUJ-
Socialno-varnostni zakon
(Social Security Act) je po-stava, ki jo je kongres sprejel. UsUnavlja dve vrsti socialnega zavarovanj« — zavarovanja proti brezposelnosti in Starostno oziroma posmrtnin-sko zavarovanje za delavc«, in njihove družine. Nadalje oskrbuje za javno pomoč potrebnim sUrcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom.
Socialno-vsrnostni zakon je bil spr«j«t 1. 1986 in spremenjen 1.1939. Sledeči je eden izmed vrst« člankov, ki razložijo našim čkateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod sUrostnimi in posmrtnin-skimi določbami Uga zakona.
IZTERJANJE ZAVAROVALNIN.
Članek 12.
Kadar sU pripravljeni vložiti prošnjo za zavarovalni na ka plačila, moraU podati ae ali pisati na najbližji urad SociaJ Seeurity Bottrda in izjaviti, da želiU za-h te vat i svoja zavsrovalniaska plačila. A ko ne znate naslova najbližjega urada Borda, vpra Aajte na poŠti. Član vaše družine, ki br imel
poljski, češki in slovaški (Bever [pravico do plačila, na* aeveda iz Pitsburgha), za jugoslovansko
skupino pa podpredsednik hbz.
Prejšnja leU smo priredili vseslovanski piknik z veliko za bavo, letos bo pa bolj v izobraževalne s vrhe, ker je ljudstvo jako prizadeto vsled* brezposelnosti Prosim, da se vsi prijatelji Slovani udeležite proslave.
Pred leti smo imeli vsako nedeljo dneve raznih narodnosti, pa smo videli, da posameznik ne more dosti doseči, zato smo se organizirali v vseslovanski ligi, ki danes predsUvlja vseh 8 slovanskih narodnosti, ki tvorijo u klubov v Sharonu in Farrellu. Zgodovino ujedinjenja slovanske lige bom opisal enkrat pozneje.
Ne pozabite na vseslovanski piknik dne 4. avgusU v Farr§u-City parku. -
Frank Kramar
$ i
aajemniških farmarjev
stori ravno tako. Ni potrebno poslužiti se odvetnika za Uko terjatev. Vsak urad SociaJ Se-curity Boarda vam rad da potrebne papirj?Mn vsako pomoč ki jo potrebujete J
V tiskovinah, ki jih dobite od urada Social Security Boarda, izpolnite vse zahtevane in/ormsr cije. Te informacije so potrebne za "dokaz" upravičenosti vaše terjatve. Primerjajo se z zapisi Boanfa, da se dokaže, da ste vi ista oseb«, kakor trdite, in da ste upravičeni do zahtevanih pla-
Dan rojstva je važen in utegnejo zahtevati od vas, da ga dokažete. V to svrho služi vaš rojstni list, ako ga imate, ali pa krstni list, pa tudi zapis v družinski bibliji utegne biti zadosten. Mesto izvirnega potrdila morete predložiti overovljen prepis oziroma fotograf izvirnika. Ako ne morete predložiti takega dokazila oziroma prepisat *»te-■ |Vam urad Social Security rda pove, kaj naj storite, da dokažete svojo staro4fc*^H^|| Člani vaše družine, ki so u-pravičeni do plačila, morajo dati potrebne rti formacije, da dokažejo svoje družinsko razmerje do vaa.
Urad Social Security Boarda, kjer se prošnja vloši, jo pošlje naprej na Old Age and Survivors Insurance v Washingtonu, kjer se stvar preiskuje. Ako je terjatev upravičena, je Social Secu-rity Board odobri in odredi plačilo. Papirji gredo potom na federalno zakladnico ,ki upravičencu pošilja ček« za aavarovalnin-ska plačila.
OPAZKA.—Starostni in po-smrtninski zavarovalni ais-tem .se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali Jpfcče, ln i£ njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod Um sistemom. Naj a« U ne meša S javno pri pomočjo, federalno - driavnim sistemom, ki daj« pomoč osebam, ki «a i potrebi — starcem, slepcem in sftvbmim otrokom. Za informacije o zavarovalnem at-aUmn vprašaju pri najbližji |M*lrninici Social Security Boarda. Za informacij« o javni pripomoči pa vprainjis pri
Izdatki
za vojno
Ameriška velebanka ____
je skušala pred nekoliko ke. U jih imajo države v zvezi Um j« upoštevala samo pror«/un kl W
vojaškega in civilnega znaenja mi /^l ni mogla n. pr. izgub, ki jih trm Z^ I mornarica, škode zavoljo zasedbe PolX H ske ah Norveške itd. Samo ze tri d^ H Angljjo, Francijo iq Nfmčij« ^ /, Jnl računala 8lad«če stroške: Anglija 3.2 * ^ uutov Francija m milijard fra^® ^ čija 34 milijard mark, kar bi daTv^iU valuti skupaj 83.8 milijarde dolarjev a! j dan okroglo 90 milijonov dolarjev!
Kolika vojn« sploh sUaejo? Številke J veda zelo različne, toda majhne niso bile niS i Izračunali so n. pr., da so vojne, ki Ti imela Anglija od l 1688 do 1815, veljale J 3 milijarde funtov. To je toliko denarja I bi ga morala nositi v vrečah po en m J stot zlata cela armada 36.770 mož. NeauU francoska vojna 1870-71 je trajala samo j mesecev, pa je veUala Francijo skupaj s si lijardami frankov vojne odškodnine k t. k J 14 milijard zlatih frankov. Stroške za pr balkansko vojno cenijo na 3.7 milijarde žv!3 skih frankov. Vse to pa ni nič v primeri i datki svetovne vojne, ki je veljala po ai I ških cenitvah zaveznike 164 milijarde zl dolarjev, osrednje sile pa 83 milijard | dolarjev.
Kako draga je sedanja vojna, pa je m J predstavljati si na podlagi dejstva, da bil nemška vojna rezerva po L 1870-71 v M 120 milijpnov mark zadostovala rajhu komaj za kakšnih 40 ur vojevanja, z vso I njo francosko vojno odškodnine 5 milijardi tih frankov, ki je pomenila za tedanja I neverjetno vsoto, pa bi se vojevali kvecjj dva meseca. Stroški sedanje vojne zn ] za Anglijo že sa novo proračunsko leto, . za prvo vojno leto, več nego za zadnje leto tovne vojne, pri tem pa cene surovin še nJ dosegle niti polovične višine cen iz i. 1918. Ni vzlic temu sUne gradnja vojnih letal dai trikrat do sedemkrat več nego 1. 1918., vzdj valni stroški za eno divizijo na bojnem polj pa so dvakrat večji nego I. 1918.
O tem, da so silovito narasli vojni proi ni tudi nevtralnih držav, čeprav se vojne udeležujejo, vemo vsi. Na Švedskem so ■ rasli n. pr. skopaj na dvojni iznos v primeri 1. 1938, na Japonskem za štirikratni iznos it
Kako se krijejo vse te nezaslišano vi vsote? S samimi davki gotovo ne. V Anglij bo znašal primanjkljaj za 1. 1940-41, k: gs j bodo mogli kriti z davki, (n. pr. }.4 mllijar funtov, v Franciji okroglo 250 milijard fraa kov, v Nemčiji najmanj 12 milijard mark. 7 primanjkljaj« skušajo obiti z omejitvijo koa sum«, predvsem pa s tiskanjem bankovcev nedogled ter z inflacijo kreditov. Doslej je ii to še uspešno. Kakšne bodo posledice v Is dočnosti, si lahko mislimo.
Skrivnosti človeškega organizma
Ko so pred nedavnim po neki nesreči z viso ko napetostjo ponesrečenca skušali oživeti.| je izkazalo, da je bila njegova kri še osem ur p uradno dognati smrti živa in prosU vseh klic Ta ugotoviUv jf zelo važna za kirurške obriv nave v časih vojne in za uporabo krvi mrtvil ljudi za rešitev živih.
Drug kurioaum v človeku je ta, ds ima ok« stje otroka 11 kosti več nego okostje odrs«Js ga človeka. Vzrok je v tem, da neke kosti i določeni dobi skupaj zrasejo, in sicer v lobs nji ter v hrbtenici. Sele potem je okostje ps polnoma izdelano.
Naziranje, da so ljudje, ki kažejo v vsi ® koliščinah veliko odpornost do vseh bolezni, i točno. Pred kratkim je moša. ki ni bil v m jem življenju nikoli bolan, pičila osa v u**« mečieo in kratko potem j« za to neznatno r»a« co umrl.
oskrbo (public wal£ars).
| Pr#d dvajsetimi leU_
(h Prosvete, 9. julij« 1920)
Domače vesti, V Lorainu. O., je v teku kampanja za flgraditev Narodnega doma
Detnveke vesti. V rudarski sUvki v W> giniji teče kri; pri n.p^Iu na rudarje je eden ustreljeivin trije ranjeni.
Ameriške vesti. Kandidat za ^ ^ ka demokratske stranke je Franklin D.
vslt	J
is inozemstva. Nemška	" * £
tešila, d« ne more izvrševati mirovnih p>1 r
Sovjetska Rusija. PoljakPprosijo Ru^ premirje! Sovjetska armada ima odpn v Varšavo.
(Dslj. is	>
dajo nič dopovedati - prej rojen« » ^ kot za demokrate. Uhko se Utorji rojeni kot taki po svojem tempe ^ tu, kajti t« vrste ljudje ne morejo tr£ ^ tiranja in kooperiranja, pač paJ»J > % ~je>o z uyerjenjem. ^JT*^^
Teh ljudi ni sram r^jT*™
v demokracijo -	^, ,
nake," velike mo«e. spW» v JIIH^I MlsUr WiUkie j« «d» Uh.
«	. »	A
vP§
Amsterdam, Holandaka, 8. jul. . General Friedrich Christian-n, poveljnik nemške oborožene
Pisatelj Francois Porchš, ki Je spisal knjigi uvod, upravičeno naglasa,.da ttostanda pribliJuJS
nimivo je, da se je na mestu, kjer je izgubil življenje mladi
t naturalijami vred pa ne-i fe enkrat toliko. To je
9. jUttfA
kovice
i starega kraja
jlovenijc
LuNA VPRA6ANM S.H MN1CARJEV
JL^rat razpravljajo &ih o perečih soc,al- ^ vedet PJjSarskih in prosvetnih | de vanj ih
Ijih našega
sanja. V navedeni sklad se stekajo vse kazni kršiteljev uredbe in letni prispevki nekafltakifcj^ nogradnikov.
* *°S,i t^šega podeželja. I vo uredbo le kompromisno in ne-1 Smrtna nesreča pri rokoborbi
i važnejša in najnujnejša dosledno. Mnogi sodijo, da vini- Gorica, junija 1940, — Dne lJ	emo viničar- hčarski sklad ne bo povsem ustre- je bj^ v gie(j(
n), K1 le desetletja I zal svojemu pravemu namenu, | aka predstava, pri-kateri so na-
Viničarsko vprašanje je bilo 8tvo takrkrvavo jmtrebuje, pa po večletnih razpravah in priza- tudi delavstvu bi ne bilo treba za enkrat rešeno z no-1 8 trebuhom za kruhom.
t Liania štejemo viničar- -čarski sklad ne bo povsem ustre- m*ja je bila v gledališču IZdanje ki že desetletja zal svojemu pravemu namenu, Hka predstava, pri- katei ' ^ka zares ugodne reši- ker se ustanavlja pri politični 1 stopili številni rokoborci domači P"1	oblasti, in. menijo, da bi mogel Li, kakor tudi iz ostale Italije.
L ;h noklicnih viničarjjev je služiti še drugim svrham. Po Gledalcev je bilo precej - ne-l^ k^^oricah Slovenije drugi strani pa je malo verjetno, kaj nad 1,700. Od domačinov je £ ir ooo ki se izključno W določeni prispevki za sklad nastopil tudi boksač Možina P**0 ''^aniškim delom.' zadostovali resničnim potrebam (Musina), ki je pred kratkim iel _ ' V'n oogradniška pose- prizadetih družin.	| lepe uspehe v Ameriki. 2e pri}

di črnega premoga. V Stopniku,
kjer se odcepi od državne ceste po Idrijski dolini cesta v Sebre-lje, vrtajo že več kot leto dni za premogom, toda brez posebnega uspeha. Najbrž primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Po časopisnih vesteh bo sedaj drugače, ker se je za zadevo začela zanimati državne oblast. Dobro bi bilo, če bi se iskanje obnesk) in bi se odkrila ležišča črnega premog«,, ki ga. naše gospodar-
Irska nevtralnost
ogroža Anglijo
Važna posvetovanja v Londonu
5.
boksar-
Mehiška Šola na proeiem v senci slovitih piramid pri Teotlhucenu,
Stfh lastniki so meščani, 2e iz povedanega sledi, da je	Prvi točki se je zgodila neswča, Al i v i
Lni tujci dvolastniki, po- pametna izprememba nekaterih	ko sU nastopila rokoborca Pun-I IfOl/ČK V 0C6R in oddaljeni premož- točk uredbe o viničarskem redu K1?1* P«®* « Tnita.
'^posestniki. Vinogradi potrebna. Doslej ni rešitve vini-	Pr	™n t, n^tnJk . . l
W 1 boljše, deloma čarskega vprašanja, ne povoljne	P°^lkel Tržačana, ki se je neza- OlOlOgU
^ir^n**I ureditve življenjskih razmer slo-1 vesten zgrudil na tla Zdravnici] . ,	in	____„1_____tu	so ugotovili pretres možganov in
aih so redek pojav. Za obde- venskega viničarj^.—jh «1 vinogradov prejemajo iji kot pkčUo dogovorjene Smrt Mariborčana pod vlakom pr>ljjei brezplačno stanova- Dne 20. maja je padlo pod ko-fcdeloma tudi mezde v de- lesi lokomotive v Krapini mlado I jt Mnogi imajo del orne življenje znanega mariborskega ulj« za najpotrebnejše sadeže inženirja in odličnega čelista Kjer pa navedenih ugodno- 2)«žka Najžerja. Zaposlen v Za-
ugotovili pretres možganov in i y marcu je izšla pri Stocku v možgansko kap. Prepeljan je bil Ptritu knjiKtt Jetntt Rostandn v bolnišnico, kjer je po treh "p^nečes d' un BiotagiHte" in do-rah umrl. Smrtna nesreča trža- segla v nekaj tednih dvanajst kega rokoborca je napravila na h^, p^ jB dobro Ma41 v ^oričane mučen vtis.	francoski znanstveni publicisti
Težka nesreča pri Koaini	ki; iwial	<**u*im knjige
__________ Trst, junija 1940. - Pretekle ^ * Mouch*,a J! Homme", "Le
jj^ se nekateri po možnosti I grebu se je inž. Zlatko Najžer Ljni se je »godila v gozdu blizu	!*
Btujejo pri nekih javnih de- peljal x avtomobilom) v Krapi-1 Kozine Užka nsereča vsled ^fSTuIII 3II?! ..,-,, X2£ in drugod, da si vsaj deloma n0, kjer je imel službeni opravek plozije projektila. Ko sto U-let- "\~ 1 Ljšajo svoj bedni položaj. • v tamkajšnji tekstilni tovarni. ni Bertrand Stupar in 14Metn4^Ig^kJ
ugotovitvah dosedanjih Ko se je s šoferjem vračal v Za- Benčič pasla krave, sta našla v J«"1»^ rv viničarskih okrajih greb, gaje pred vhodom v Kra- travi projekti!. Dečka nista ^oU bSe^mislTone! vljajo viničarji najbolj pmo na nekem nezavarovanem dela, kako nevarno stvar imata	JW	J življenjskih
plast proletariata v železniškem prelazu dohitela v rokah, in sta se začela z ^ ^S^ih S se k2jo bio Ni čudno, da je umrlji- tragična smrt. Na ovinku, ki za- igrati Ko ga je Benčid zagnal	kttkor 16 kttŽi J° ^
ino plast proletariata v I železniškem prelaz v dofeitel al v rokah, in sta se začela z njo i je umirlji- tragična smrt. Na ovinku, ki za- igrati, Ko ga je Benčid zagnal. doitnčkov po viničarskih stira pregled nezavarovane pro- ob kamen, je projektil eksplo-
ih oomanjkljive nege in ge, š(rfer ni opazil vlaka, ki se diral. Delci granate so ranili oba Francosi imajo radi sentenee iLiveSr Nezdrava vini- je bližal cesti. 2e je bil avtomo- dečka po vsem telesu tako, da katerih tradicija sega k Pase* utanovaiijaso prava legla bil na polovico čez progo, ko je I sta c^ležala nezavestna na tleh. I lovim "PensAes" in k spisom in drugih bolezni. Vini, lokomotiva sunila v zadnji del Močan pok je takojopozoril lju- moralistov 18. stoletja. Izmed ZZi m nreuuščeni ža- avtoniobUa in ga vlekla še 150 m di. ki so stali v bližini, da se je modernih pisateljev goji to obli-■ rtlfflK. napr^lnž. ZlSko Najžer, ki je zgodila nesreča. Poklicali so ^^^^^^^ kL^lesno ter duševno hira- sedel prav v tistem delu vozila, koj avtomobil rešilne .poata e iz spisUi Belgijec Kt ■U^inoriu no iih t.K. ifi»m«p i« trčAln lokomotiva ie Trsta, ki jih je odpeljal v trža- linck (slasti v "Avant le Grand py»gih primerih	Ifcko bolnišnico. Zdravniki so ugo- SUence", "Le S^ier ", "Devant
j irr l ti fn rirm k^Hc^	tovili, da je Benčiievo sUnje Dieu", "La Grande Porte" in dr.)
T Z ftS	2LSS d^ eJ21ne nX najtežje. Benčič ima pretresene Rostandove "Pensšes (V-un Bio-
itak	mla- ®tu	I možgane, ima pa tudi veliko ra- logjste so že zaradi svoje blolo-
posebno slabo vpliva. |gov šofer ^M« no na ^u in rano na prsih. Iz|ške vsebine nenavkdno zanlml
doslej izvedenih vi- Itomaj 82 letnega inženirja bodo tih posvetovanj se nam še najbrže danes prepeljali v Ma-I naslednja slika življenjske- ribor, kjer ga objokuje njegov
lUnja viničarskih družin: oče upokojeni davčni upravitelj	»u«™,
rjevodelo gospodarju tara- Matija Najžer in njegova druži- ^ ^^ ^" Zvno. 10 ur dnevno. Ostali prodna. Pokojni je bil v Maribru ze-N® J« nJ€«OVo 8lttnje nevarw je viničar ju na razpolago lo priljubljen ter je bil znan zla-a na morebitni deputatni sti v glasbenih krogih, saj je bil Nactji BVare ji. Celoletna denarna mez- izvrsten čelist. Več let je ^^Ifiotandake prebivalce kdosega neredko samo do 760 tudi v ljubljanskem radiu. Za-r
ne umljjy«j4i» de ga osvotliiao a
biološkim znanjem.
e
Jean Bostand je odličen spremljevalec na takihle laičnih izletih v biologijo. Njegove knjige seveda ne saiemo zamenjati 9 kakšnim uvodom v biologijo, kakor Paacalove "Misli" niso uvod v filozofijo uli v tcolojflB j|T (»tg. BEK Citatelj, ki se je količkaj bavil s biologijo, ne najde v Rostaudo-vi knjigi novih specialnih podatkov, marveč nove misli in presenetljive sklepe, ki jih je nabral na tem znanstvenem področju biolog, razširjen v filozofa in {»oblikovan pod vplivi literarne kulture. Pri nas bi imel smisel in sposobnosti za tako pisanje pokojni Pavel Grošelj, vendar je lahko samo Francu« tolikanj kakor Roatand izurjen v kratkem izražanju analitičnih spomav in sintetičnih misli. Bre« stilnega vsors La Bruyera in La Jtoohefoucaulda najbrž ne bi bilo avtorja "Pensšes d' un Biolo-giate", bil bi pa lahko pisec knjige "De la Mouche a 1' Hemme",
j RosUndove "Misli biologa" s«' bavljo najprej » vprašanji dednosti. MUtertj postanka človeka ostaja kljub vsemu poinanju bioloških dejstev mlsUrij: vsak bodoči človek je plod slučaja med milijoni možnosti! "fttevHo ded.
lo in mu ne bi dalo nobena prednosti v razvoju ... Človeška cl-viliaacija ni zasajena v človeku, marveč je v knjlinicah. v muzejih in v zakonikih (st. 84), "Površina zemlje se je dokaj »spremenila, odkar ae j« pojavil na nji človek. Naša hereditarna ded-ščina je pa stabilnejša od celi-
glave so mu Uvlekli delec jjrrana-| va knjiga: odtod njihov IzrednJ te. Stupar ju je eksplozija po- uspeh v izredno neprijaznem ča-kvarila oko in ranila levo nogo. su. Toda pitav ta 軫, ki II tako Za Benčiča so izjavili zdravniki,| silo ispreminja ljudi, odnosno
bolje: odkriva njihovo pravo, vseh iluzionističnih mask sproščeno podobo — prav ta čas mo-| ra vzbuditi v mislečem čitatelju zanimanje za "misli biologa".
bivalce, da bodo strogo kaznova-1 redna analitična si>osobnost. 8 ni, če ne bodo lojalni nscijskim [ prodornostjo rszgledanega nara-avtoritetam. Arthur Seyss-In- voslovca vrta Jesn Rostand v quart, nemški komisar na Ho- najgloblje probleme človeškega landskem. je izdal dekret, da bo- bitja in žitja in skuša odgovar-do vsi, ki poslušajo programe tur jftti tudi na tako temna vpr«ša-
(je navadno številna, ves dcJ primerila slična nesreča, kar je sile, je posvaril holandeke pre-Ltarim moralistom njegovs lz-
ki ga naj preživlja vse | vsekakor obžalovanja vredno.
Reja živine je mnogim un onemogočena, ker po-1 Primor ja jkuje tečnega sena in, dru-	UHWki
krmil po goricah sploh ni ve-	^ ■®5,IBIU
& vec-io stisko novWa no- kotlini tudi premog_„ -------------------_ „ M .
K	Geološka znanost je ugotovila, jih radiopostaj obsojeni v zapor. njft# kakor .U n. pr.: Cemu smo
«l«dov. Poradn« nesr^ie no»t najdemo tudi tulc^j. Pred	v«™»r "	"»
PM «. pogo«(4 »Jut »to In več leti «) kopallza ba- rW	irtV	»gJ^HJJJ
življenjHkifc ^ojev Urom -^i^k.m ^ ^.^eprev	^
car vtasi tudi p(wlkupljiv. nftm' in RAVnAmi- »reoro so -I	"" f.....I -	. . .i-
m^^"SZ^ -S^to^lioji^teiMM* ko 1. umUII«. .Url prohlom .v,»bodn. volj. 2?'	1 ,ud* *r SS.nrt.i6s uWii lir.Xenl v tretjem nad-tropju .ta- in t nJim zdrufama uganka tla v
Si", ki ho prihajali ru<*e	fc. S.^Ju
____b'" ranjeni,	nje rtik. In ena iim<«l prlinanih
* h- ..-j..., „.iii«n«vi li.tl vwi't l IK^a liaiTlea ita tudi dobila po-	tadev alehern. reliitije, »laatl ti
I« pred volitvah In ■» Priobi'hn Avtoriteta «o odredilc	krtčan.ke. VprU...je ratliino.tl
^rtelo »MjuMjulj iiboljtonje 1 k< 1» » dom^nen^n.kaka^ | ^	^^ j.vnwnt|,
££k£fmTr"orn in Se. d. Kt^v.nje nI bilo varno	meri bloško vprU.nJ.ln nmr-
»"••g« iH)U>iaja. Po vo-
m£	vojVkem v dolini Tribule zakia-'pred ognjem.
^ j«* bilo vse to gola de-
in |x»U'gavHčina. r».dn« l. novembra \. 1939 uredba o viniČar-
^u, ki jo j« iadai ban banovine, je kolikor to-^l«>lnila \rw.| stare ured-
» nekaterih točkalk ni pa dovolj trdnega jamstva "'»'»Ijianje socialnih •^•darnkih razmer viničar-
uredbi določen« naj-meid,. 10 (k» 12.50 din za £ ,n ^alifieirana vino-»" a v tK,letnem Času / dm jsta dela v zim-»o (Jovzročile ondod, ^ Isle dotlej mezde koli-»^je.celo občutno po-V. \zr»»k za take pojave l^r.m |M»manjkljiva or-^ naših vinkarjer. r^^^a v novi vini-tudi določfk 1 ^vareea-J« '"^»rloet. bole-'Z J"*1* ltm«* najbolj U v -ničarskegi vpr^
sikak socialni pojav nam posta-
■ mr

ftl^iovake de^tracije prol. -di^l- ^ ^
Urugvaj.
»i
nih kombinacij, ki so mogode v združitvi dvojice človeških bitij, ni nižje od stotine triljonov. Is ene same dvojice bi lahko pot« k lo dovolj bitij, da bi s svojo ruz-noliko množico obljubila več tako obsežnih planetov, kakor je naš« Zemlja. Vsak človek je imel trilijone možnih bratov." (str 2). Kljub temu se ljudje ne |m> navijajo In vsak individij je biološko enkraten. "Ce bi Zemlja trajala milijone stoletij, kakor j Obetajo astronomi, ni skoraj ver jetno, d« bi slep« muhavost ded nosti ustvarila isto kromosom sko kombinacijo, kakor j« bila naš« in nas tako v drutfi* posla-ls ns svet. filu&J, ki J« ustvari človek«, ne more ustvsrtii dveh identičnih ljudi" (str. 41), "Ob istem Času, ko nam biologija ra sodev« posebnost vsakega izmt*< nas, nas spominja tudi bratstvs vseh. — Za biolog« nI rezredov: zanj obstoj« ssmo posamezniki." (str. 18).
Rostand pa priznava poleg dednosti, ki Izoblikuj« v glav-nem somatlčni in delno tudi ka-rakterno-pslhični del naše osel«, vpliv okolj«. "Vs«, k«r j« poedl-nec v dobrem «H sUbem, Je tu to, ker j« dobil od svojih staršev take «11 Uk« molekule in ker je podlegel takim «11 Ukim v na njim vjrtlvom ., * i»tr« 23) Rostand zsvrsč« svobodno voljo ln «« postavlja n« deterministlčm« stališče. 8 tega zrelišča obravnava tudi vprašanje napredka In vprašanje zla v človeku. Biok»g ostro razločuje med vrojeolmi in pridobljenimi lastnostmi, med socialno kulturo In biološko na rsvo človek«. JOd vsifg«, k«r se je človek neučll, izkusil, občutil v teku stoletij, se ni pr«v nič vtisnilo v njegov organizem, nič ni prešlo v njegovo naravo, Hje* goveg« mozga nI prepojilo o J* is človeške pretekkaitl. Vs«, k*T J« prispeval človek. Je oeUlo vna-nje in površno. NI se od vek« do vek« organično poduhovll, človeštvo Je večen novinec, čigar m so ne dozoreva Vaaka generao Js se mor« vaega znov« učili In fe bi bil« Jutri uničena vs« civilizacij« i« bi moral človek za četi vse I znova, bi se bil morsl vrniti ns islo izhodišče, {g kal-resa Je izšel pred sto sli dveato tisoč leti. Vee njegovo delo, ves njegov trud, vse njegovo trpljenj« v preteklosti ne bi n 16 zalrg-
Velik napredek biologije, zlasti odkar i»ozuanio funkcijo žlez, odpira mnoge nove vidike, vendar pravi Rottand, da ni treba « zavistjo gledati v prihodnost, ko bodo tudi Človeku lahko umetno določili spol in mu s dodatnimi hormoni dali določeno fizično in moralno osebnost. Znanost o hormonih nam Je sploh odkrila močnft indiskretn« podat* ke o človekovih skrivnostih in Jd verjetno, da bo človeška vlade-želj nos t kdaj tudi to zlorabljala, kakor izkorišča sedaj kemijo in fiziko za morilne namene,
Rostand se zaustsvlja tudi na problemih ljubezni, staranja, smrti. V nadaljnjem (četrtem) delu svojih "Misli" ae bevi i vprašanjem postanka življenj« na zemlji, * razvojem Živih bi tU ln « možnostjo življenj« na drugih planetih, Posebno zanimiv j« peti dšl, ki so dotika vprašanj: K«j smo? Kakšen položaj zavzemamo v naravi? Kakšen je smisel našega obstoja, vrednost naše dejalnoatl? V šestem In zaključnem delu so ssmi kratki aforlzml, tlčočl se soclaU nih, kulturnih In moralnih stičnih točk s biologijo.
Misli biologa glede človeškega bitja, glede obvlsdanja živalske nature v človeku, glede napredka in poduhovljenjk naše osebnosti niso tako tolažljive, kakor so lahko misli verskih asketov, pedagogov, osamljenih filozofov in socialnih prerokov, mlslonar-Jev ln vernikov, NI vs« zlo n« svetu v gospodarskem ali duhovnem redu ali neredu: silno mnogo zla J« v sami naravi, ki j« neizprosna In nedostopn«, zl«ati če s« poruši, rsskroJI Idealna nadstavb« nad našimi goni in čustvi, »kosi vs« ljudi ia skosi vae nsrode teče neizpremenjljl v« dediči na žalostne človeške preteklosti in omogoča sredi največjega navidez nege sli ene-strsnskeg« n«predks prodor l*r-bsrstv«, zm«go snlmsllčnegs
V sedanjem čssu nsm ni treba tega preveč dopovedovati. Kdor im« oči, lahko gleda Kromosomi, ki v veliki meri odločajo naša usodo, ne poznajo ci vllJzaciJ* ln so pr«v kakor pri roda ravnodušni nssprotl zlu In dobremu« A tega vidika nam ostaja san* eno: širiti in braniti duhovne dobrine, neugnano množiti idoslno imetje človeških vrednot, ustvarjati svet, ki ne l*# soglasen s prlrodo, marveč Jo U premagoval tam, kjer Je človek preko nje odkril svet Čisto svojih, moralnih vrednot I« od sev bošenskegs, absolutnega , ,
H to mJalijo odlaga čloVek Rostandove desilusioniatičrte "Pen-ašes d' un Bkilogisto", zavedajoč se, da se bo veškret vračal k temu brevlrju prirodne filosofl Je...	v Jutru.
PtU jul.— Napori, da Irska sprejme |>otrebno pomoč s strani AnffUJ* in se tako sama zavaruje proti možnosti n« • innkeM invazije, se nadaljujejo, tod« uspehi se Še niso pokazali* Vlada severne Irske se je izrekla za kooperacijo z Veliko Britanijo, nu 4>a premier Kamon de Valer«, 'iKar vlada kontrolira drugo polovico Irske. Valere je ponovno naglasil, d« hoče ostati nevtralen, Čeprav ta nevtralno«t ogra-ša varnost Anglije. ■Ustanovitev nemških letalskih in nomorskih baz ob irskem ot>-kmju bi omogočil« nemško invazijo. Go bi se to zgodilo, bi bila Anglija odrezsna od ,o«t«le«« sveta ln njena trgovina usUv-Ijena.
Lord Cvalgavon, predsednik severne Irske, Je obiskal London, kjer je imel več nagovorov, s premier jem Churchillom in drugimi člaai sngleške vlade. On je sinoči kkjavJJ, da je zadovoljen s potekom rssgovo-rov. Njegova vleda bo vssstran-sko podpirala Anglijo v vojni z Nemčijo. Valera na drugI strani j« za nevtraliziranje Irske, kar pominl odi »oklic angleških čot is Ulsterja. Ce bi se to zgodilo, bi as Irska ne mogla upirati nemški invaaiji.
u* .t7t» »' ig3- --v- ■ Nov« »mernic©
(Nadaljevanja a 1. sšmuU.)
darske strukture v mejah, nal« očetnjav«. Vsekakor tako, kakor doslej, gotovo ne nore iti naprej. Življenj« teži za nečim drugim, za nečim boljAlm la lep-lim. V prvi vrsti morejo biti zadovoljni široki narodni sloji, d«-lsvstvo v mestih in n« kmetih. Reforme jim mor«Jo dati boljšo Življenje, vsaj tinto, kar proži povprečno boUše življenj«. S«-da i O« mednarodne razmer« so toliko (spremenilo ce! dosedknjl red, izpremenlle ekonomska na-ela ln doktrin«, pa se morajo povsem naravno tudi pri nas vse stare teorije in prejšnji pogledi na življenje Iz osnove menj«tl. To bo nalog« In prizadevanje vlade v njenem bodočemi delu. A danes smo se sestali tuk«J, d« obnovimo vs«j«mne spomin« na dalo v ustvarjanju sporazuma msd Srbi ln Hrvati, kar bre« njih vzajemnega d«!« n« mor« biti- niti solidn« bodočnosti, n« epšegs življenj« v naši skupni očetnjsvi. Pred letom dni sapo-četo delo v Vukovl Goric! se 1» vaja uspešno in erečno. Današnje razmere d«j«Jo temu le celo posebno značilnost."
T« Isjave so v zvezi z nedavnimi sličnimi isj«v«ml predsednika vlade Dragiše Cvetkovlč« ob priliki zborovanj« "Jngonum" v Belgradu vsbudlle največje zanimanje. Predsednik vled« M J« I« sinoči vrnil z leUlom v »e!-grad, « danes so sa vrnili v BeU grsd še drugi ministri, ki so se udeležili tega sestanka
Mlad i m hi kongre$ > zavrgel retolucijo proti Rueiji
Lake Genev«, Wis„ t. Jot Konvencija Ameriškega mladinskega kongress Je Ul« včeraj zaključena. Trajala J« štiri dni ln n« zadnji seji j« z veliko večino zavrgla resolucijo, da Ja sovjetska Rusi J« diktatura. Reso. I ud jo j« predložil KrsnkJln Kramar, načelnik Mirovne federacij J« wisoousinske državne univerze. Ramo deset delegntov J« glasovalo z« resolucij«, katero Je najbolj pobJJ«! Carl Reee. tajnik Mladinske komunistične lige. De legat Js so »oglasno potrdili sporazum z Delavsko «> nestrankarsko ligo. ki Je politično krilo Kongress Industrijskih or-lanliarlj.
Grčija in Nemčija -»hlenili pogodba
f/md<m, $ Jul. — Angleška časopisna agent ura Reuter poroča iz At« n, da ste Grčija ia Nemčija skteiflll novo ekonomsko pogodbo. Uvoz I« isvoz blsgs med drže verne se bo povedek
Američani zapueiili irekameeto
Galway, Irska, ». Jul.--Olurof 1100 ameriških državljanov Je odpotovalo proti New Vorku na pernlku Waahlngt««!i. Odločili so a« z« povmMc I« bojazni pred nemško Invazijo Irskega ooem-IJ s.
TOREK, 9
V senci albanskih planin
Spisal Iva* JotU*
Kakor Janez, tako tudi Danica ni mogla razumeti, za katerim grmom tiči zajec. Napoeled je tiče Ni kol« odločil: "Juretič je dober človek in poštenjak od nog do glave. On le ve, kaj hoče. Jaz aem prepričan, da vama ne 2*11 nič alabega, poročniku pa nič dobrega. Torej ga ubogajte, otroka. In — molčita."
In tako ae je zgodilo, da je poročnik Savič tiste dni "triumfiral" nad proetakom Močnikom, ki te je pred zmagoslavja iarečim oficirjem mrko in na videz strašno potrto umikal v ozadje. In kakor je stotnik Juretič pričakoval, ae je poročnik popolnoma udomačil v krčmi či-če Nikola in prebil v nji več čaaa nego v pol-kovni pisarni, kjer je bil upoalen. Danici ao sicer njegove ljubeznivoeti presedale, vendar pa se je vživela v nji nerazumljivo igro ter spretno držala zaljubljenega poročnika na vrvici, ne da bi mu dovolila kaj več kot poreden pogled ali nasmešek. Ce je v pijanoeti stegnil roke po nji, ga je brž ponosno opomnila: "Poročnik, jaz sem Crnogorka!" ter pomenljivo pogledala na dva handžarjs, ki sta viaela prekrižana nad kuhinjskimi vrati. Poročniku je to vselej zadostovalo. Ce se je pa vrh tega le prikazal čiča Nikola ter zabodel vanj svoje ostre sive oči, se js pa že odmaknil od nje. i Nekega večera je Janez Javil svojemu stotniku: "Moj prvi raport o poročniku Saviču, gospod kapetan! Danes popoldne je prilel k njemu v krčmo čiče Nikola neki tnjec majhne postave In temne polti ter imel z njim dolg pogovor. Danico je poročnik poprej poslal v kuhinjo, čel, da je tujec njegov stric iz Belgrada In da se Imata pogovoriti o važnih rodbinskih zadevah: Kaj sta govorila, Danica ni mogla razumeti, ker sta govorila po tihem, toda oba •te bila nekaj čaaa precej razburjena; zdelo se je, kakor da tujec ni bil zadovoljen z poročnikom, poročnik pa da je prosil za odlog ... Nazadnje je tujec poročniku nekaj porinil preko mize in Daniea je prepričana, da denar, zlasti, ker a* je poročnik po tujčevem odhodu napil In ae bahal, da je bogat ln da ji kupi, kar si njeno srce pofteli. Kar žal mi Je, da me nI bilo
Stotnik se je polglasno zasmejal. "Da bi mu polomil koetir Janez je zardel in prikimal. 8totnik Je odkimal: "Ne, tega ne smel storiti, to bi igro pokvarilo. Ampak ne boj se, tudi ti bol prilel na tvoj račun. Tod« nobenih neumnosti, sicer bol vse pokvarili"
Potem Je začel jezno stopati po sobi, mrmrajoč polglaano: "Prekleti Grki Kakor jegulja: mialil, da ga drži!, pa se ti je že izmuznili Smola •.
"O kom govorite r se Je začudil Janez. "O mojem atricu, Grku it Soluna ..." je naglo odgovoril stotnik in v njegovih temnih o-čeh se mu Je vtrnilo dvoje porodnih isker. "Rodbinska zadeva . . ." Janez je zasijal: "Strica imate v Solunu r 8totnik je rosno prikimal: "Da. MoJa mati je bila Grkinja. Ali to so privatne zadeve. Zdaj pa poslušaj! Poročnik Savič ima navado, da večkrat Jezdi na sprehod proti Črnemu Drimu, navadno dopoldne: daj, popazi nanj. Ce te •lučajno kdo opazi, da se klatil po polju, mu reci, da sem te jas poslal nabirat zdravilna zelišča. Razumel T' "Kakšna tališča?" jo strmel Janez. Prvič, odkar ga je poznal, st Jf zdaj atotnlk Juretič na glaa taamejal. "Kakšna zeliiča? Kakršna koli I Trave al nailačl v torbo, <L bol imel kaj pokaiati... In rod,'da ml iz nje kuhal Čaj sa revmattzem . . Janez ga je debelo pogledal. 8kozl možga-
ne mu je linila misel: "Preeneto, če ni mož zares udarjen ..." In na misel mu je prilel "cesar" iz studenške blasnice. Rekel pa ni nič drugega kot: "Razumen, gospod kapetan."
Stotnik pa, kakor bfc te mu zdelo, kakšna misel M Je porodila v fantovi glavi, je t čudnim o-brazom pristavil: ^ | |
"Vem, pravijo, da tem čudak ... Pa ne vedo, da tem baš zato tu ... Na čudaka nihče ne postane etimljiv ... A zda j pojdi in drži se mojih navodil."
Nu, Janez se je vzlic svojim pomislekom o zdravju stotnikovib možganov zvesto držal njegovih navodil, toda uspeha ni imel, ker poročnik Savič je kot nalašč tiste dni prebil tvoj prosti čas v mestnih krčmah In kavarnah in v objemu lahkoživk, ki to imele tvojo ljubezen na prodaj. Toda, če človek ne odneha, nazadnje vendar nekaj pričaka.
Bil je vroč dan v zgodnjem poletju in Janez te je potepal po zapadnih obronkih debarake planote, ki te tam spušča v zeleno dolino na tem mestu na liroko razlitega in plitvega Črnega Drlma. Utrujen in nejevoljen sam nase se je fant le namenil vrniti, ko je vzbudila njegovo pozornost čudna karavana kakih tto molkih na konjih in otlih, ki to je bližala z albanske strani in zajezdila naravnost v reko v očivid-nem namenu, da jo prebrede in prestopi na jugoslovanska tla. Janet se jo nenavadni karavani najprej čudil, potem ao js pa domislil elbsn-skih banditov, Id so tiste čase delali velike preglavice jugoslovanskim oblastem na daljnem jugu dežele. "Presneto, pa kar ob belem dnevu!" je zazijal. "To js pa res drznost brez primere! Ampak, kaj pa je to? Nekdo jim jezdi naproti!"
' Preko planote je jezdil neki oficir, in obrnil konja v dolino, naravnost proti tuji karavani, ki je med tem že dotegla desni breg reke. Janez je oficirja z lahkoto spoznal, aaj je bil njegov tekmec v boju za Danico. "Fiuuu!" je zažvižgal, ko je videl, da to je poročnik Savič naposled ustavil pred karavano, pozdravil njenega vodjo, potem pa s karavano krenil proti mostu. "To bo pa nekaj sa Jurotiča ... Se reče, če bo živel toliko časa, da mu bom lahko povedal, kaj sem videl... Napad ob belem dnevu! In savič izdajalec! . . . Fant, zdaj pa le teci, kolikor ti duša da, da jih opozoril na nevarnost, ki jim preti!"
In Janez jo je ucvrl proti mestu kolikor to mu dale noge, spotoma ugibajoč, kakšno odlikovanje ga čaka za njegovo pozornost in hitro akcijo, o katejl je bil prepričan, da jo faf lila debarsko gamizijo pred neslavnim uničenjem, Jedva pa je prisopihal na planoto pred mestom, ko je v bližini sačul peket konjskih kopit in kmalu nato oster glas: "Ej, ti tam, stoj!"
Janezu js smrsnila kri v žilah. Ustavil te je ter te počaai obrnil. Detnica se mu je pri tem kar tarna od tebe oklenila bajoneta.
Poročnik Savič jo uttavil konja ter prete-nečeno motril fanta. "Kaj pa je t teboj? In kaj itčei tod?"
Janezu se js ssčslo ivitati, da je najbrž nekaj narobe s njegovimi zaključki. Desnica mu js od bajoneta ročaja linila k lajkači in strumno vzravnan js sinil: "Gospod poročnik, trsvo nabiram."
"Travo r Poročnik te je začel tmejati. "Za kogar	v
"Za tvojega goapoda kapetana!" Janez je odprl tvojo torbo, polno trave.
"Za kapetana Jurotiča r
"Za njegov revmatisem," je popravil Janez, da te Je tako po coni izvtl iz zadrege.
(Dalja prihodnjič) smmmmmmhothi
Yorka, ki ae
iz
New
prisilne
proti
načrt«
Mluibe.
Dva v enem čolna
Napieal J. H. RoeeJer
Vrie Andergest je danea zajtrku val hitreje, kakor je bil navajen in kakor je bilo slučajno v majhnih gorakih hotelih. Hotel j« že vatati, ko je neka mlada dama stopila k njemu.
'Ali me ne bi hoteli s seboj vzeti, gospod Andergest?" "S seboj vzeti? Kam?" "Na jezero. RibarskČ priprave imam že s seboj." "Z veseljem."
Na Andergestovem obrazu pa nikakor nisi mogel brati veeo-
to se — kakor so pač prihajali njih vlaki in avtobusi — vračali v svojo baterijo, z običajnim zavitkom za priboljšek v levici. Narednik jih je urejal v vrsto. Ko se jih je nabralo že čedno število, jih je pazno pregledal, zlasti v njih nabrekle bluse in za šl roke hlače v pasu je vsskemu za-pičil tvoje ottro oko. Nato je več ko polovici vojakov velel atopiti tri korake naprej. In oglaailo je povelje: "Steklenice z žganjem na dani" P* to začele romati izpod bluz in izza hlač tre-bušaste zelenke, polne alivovke in domačega sadjevea, ki so ga letos toliko riafcuhali V naši zemlji. Prijazno eo se svetile v zgodnjem majskem soncu. Toda ne dolgo. Zakaj narednikova sablja jim je drogi za drugo upihni la vabljivo luč. Cenk, cenk, je žvenketalo steklo, čof čof je pljuskala žlahtna tekočina, za katero se zbegano gledale debele oči.«
O, gospod narednik-djak ve, kdo je zanealj^v zaveznik nalih neprijateljev, in ve tudi, kako se je treba boriti z njim
Zadnjič je nenavadno rahlo potrkalo na vrata baterijske pi sarne. To niso vojaške roke, ti mltlim. In res! Vstopfla je skromna ženica. V rokah je držala bel list in te plaho bližala moji mizi.,	1; /S"'*" M
MMHk
Tri iz kasarne
Prav tittl dan, ko tem prejel vale ljubeznivo povabilo, naj povem nekaj misli, kako povečati duhovno prlpravljenoet nalaga naroda, njegovo samozavest In odporno moč, aem oblekel vojaško suknjo. Zato kar nieem več utegnil razmišljati o tem perečem in tako važnem vprašanju. Pač pa ae mi zdi nocoj, ko opravljenem poalu sedim v sobi dežurnega oficirja In aem s "brojniml stanji" In "nedeljskimi dotvolami" vred potegnil Is lepa tudi vaše pismo, da bom nemara le melo prispeval k vali anketi, če uečrtam tri drobne sil-ke is dni, ki jih z menoj premnogi od mladega Jutra do trudne noči posvečajo skrbi In pripre vi sa obrambo ljubljene doma Če temlje.
• - —a
Od pol sedmih že Itrle topov ske eevi v neprijazno majsko nebo Merilne priprave spremi je ]n domnevno letalo visoko pod obla ki, merilci dajejo elemente, mo-Itvo pri topovih ravna po njih Povelja so glasna, ostra .. . Ure votbanja s običajnimi odmori naglo potekajo ...
Približalo se je poldne. Baterija sameva na travniku I* stražar s puško in nasajenim be jone\om še stope med topovi, ki
imajo zdaj cevi pokrite t platneno prevleko.
Vojaki vetelih obrazov ttojs blizu poljtke kuhinje in čakajo na kotila It kotla, ki sta ga na dveh droglh prinesla kuharjeva pomočnika In ga postavila v vrsto, toplo in prijetno dlll po juhi s fižolom In rezanci, v kateri se je kuhalo mnogo mesa. Službujoči podnarednlk razdeljuje hI« I ko okusnega kruha, ki bi as nsm njim obllsovsli tudi razvajeni civilisti. Prilel js dežurni oficir. Kuhar s belo čepiefi na glavi je privzdignil pokrovNja m* nestrpno čakajoče vojake m1 bolj zalčegetalo v noau, pomešal z zajemalko po kotlu In dal častniku pokusitl kosilo Ta je zadovoljen pokimal in začelo se Je rssdeljevanje. l*po po vrsti ko hiše v Trsti.
Izza kostanja, ki je jel sramežljivo eveteti. stopim med gručo vojakov. Posedli eo pod drevo. Na kolenih drie do vrha polne kositrne skodele, ki jim adaj pravimo porcije. Besede nI m«nl njimi. 8IIŠI se samo oblisOva-nje In cmokanje. Nagovorim starejšega obveznika. Posestnik msle kmetije Je, s Gorenjskega, oče treh otrok. 1 — No, Tone. kako Je? Vam Je vleč ruček?
— Kaj bi ml ne bil? Doma I-mam le redko takega. Pri naa Je meso le bolj ta pratnike.
Vprašam le fodova, tovarniš-
kega delavca, ln mladega kaplar-ja, ki Je v clvilu mizarski pomočnik pri ugledni tvrdki, pa mi o-ba veseli potrdita, da je hrana Is našega vojaškega katana res dobro in obilna. Zdaj as vmeša v pogovor še Janez, ki je sluga v veliki banki In ae tvoje boljše polovice Minke bolj boji kakor do sob oboroženega tovralnika. Hudomušno nakremžl ustnice, o-či ao mu lokavo nasmehnejo, ko strumno poskoči na noge, te postavi v stav "mirno", da je trd ko nsnamočena polenovka, in javljat
"Gos pod i ne por uč niče, o tem koeUu bi tudi moja žena ne mogla nič slsbega reči!"
Dopustnikl se vračajo v svojo edlaJco. Nekaj — mestnih — je prišlo le v nedeljo zvečer. Prijetno so dišali po domu, po ljubih, toplih rokah ...
V ponedeljek na vas zgodaj zjutraj pa prihajajo dopuatniki is okoliških krajev. Ob vratih v zgradbo, kjer jo nastanjene naša baterija. Jih čaka la sprejema narednik-dja», mlad učitelj s delale. Idealen, delaven fant. V petih letih učlteljevanja v Industrijskem kraju je spoznal življenje našega delavca In kaseta od dobre in alabe strani, spomuiI zlasti, kako ponekod pi ječa uničuje In ponižuje naš narod. .
| . Prav zato je t ponedeljek čakal ia sprrjemal dopustnike, ki
—	No, kaj )>Q, mamica? prijazno vprašam.
—	Gospod, tisti France Hribar, ki zdaj služi pri vas, je moj mož. Prošnjo sem prinesla, da bi ga puttili domov. Sama sem s Itirimi otroki Najttarejši ima komaj 16 let, Ne bomo mogl vsega podelati brez gospodarja Lepo jih prosita!
—	Razumem vale skrbi, mamica, ji mirno pogledam v zgu bani obraz. Toda povejte mi, kdo Jih pa v teh težkih in usodnik časih nima? Saj veste, kako je po tvetu! In kako bi moglo bit tudi pri naa. Vse žene in vse ms-tere trpe danes bolj kakor kdaj koli. Trepetajo za tvoje može za otroke, za košček domače zem Ije, ki jo družina že toliko let obdeluje z ljubečimi rokami. Zato to vse matere In vse žene potrebne pomoči in podpore. Najbolj pa je pomoči In podpore potrebna mati nas vaeh, nala domovi na, ki ima petnajtt milijonov o-trok. In eden teh otrok je tudi val mož. Dober vojak je, požrtvovalen vojak, mamica, za zgled mlajlim, tako te je vživel, taj ve, kako smo vtl potrebni ... Vi bi nam ga pa ravno Sdaj radi vzeli, ker vidite samo krpieo svoje temlje, ki Je le nosnsten del le lepe, t toliko krvjo odkupljena Jugoslavijo, brez katere veem
jamelno, bi te rad vpralal, če hočeš postati moja žena . . ." *
V hotelu so starši Eriko nestrpno pričakovali. Neprestano je mati hodila na teraso. Napoeled te je izza plota vendarle prikazala Erikina sinja obleka. Mati ji je hitela naproti.
'Tako sva bila v skrbeh zate, Erika. ' Kje ti pa tičala?"
'Na jezeru. Ribarila sem z Andergestom."
"Z Andergestom? Ali ni to ti-sti gospod, s katerim si včeraj plesala r "Da, mama." "In te je povaBil?"
Oh. današnja dekieU^ »va bila pa tako v skrbeh h « ni kaj pripetilo *
"Saj se je tudi res nekaj M petilo, mama."	JI
"Za božjo voljo, kaj'-"Pravkar aem ae zaročiU gospodom Andergestom." M
Mati je obstala kakor Drik vana.	*
"Naročila? Z Andergest«, Toda, saj se vendar šele od raj poznata ? Kako je vse to glo tako hitro priti?" Erika je kar žarela: "Povedala ^em mu kratko mišljeno zgodbico, ki mu j. la zete všeč." .	1
Najzanesljivejše dnevne lavake vesti so v dnevnik« Mpl sveti." Ali jih čitate vaak 4
KNJIGE CANKARJEVE
Sama aem ae povabila, maja, ki mu ga je obetalo sprčm-1 ma. Ugaja mi." stvo mlade dame. Kljub temu je Mati je presenečena zmajala vljudnim naaraeškom ponovil? z glavo. 1
"Z veseljem. Pojdiva!" . _______________
Ze dve uri sta aedela v ozkem | Čolnu. Trnka sta žalostno vite-S čolna In tudi med obema Človekoma se je zasidral molk.
Vries Andergest js naposled spregovoril:
"AH ljubite ribarjenje?" jo je vpralal.
"Ne."	v C
"nor'
"Ne, zdi te mi ttrahovito dolgočasno?"	» "Toda ..." * ' v , Erika je ameje se nagnila nazaj.
"Zakaj me tako presenečeno gledate, Andergest? Ali res mislite, da tem to t vami peljala na jezero, da bi ribarila?" "Seveda sem to mialil." Erika ti je odstranila gost pramen lss s čela.
"Vi ste pa ros sijajen človek, Andergest," je rekla. "Isredno mi ugajate. O ribarjenju bi že utegnili kaj razumeti, toda o ženskah in mladih dekletih ne razumete ničesar/' Andergest je molčal. "In vi mislite," je dejal potlej podtmehljlvo, "vi mislite, da bom zdaj — po valom ljubeznivem vabilu ... po valom razločnem namigu . , . ;
"Jaz tega ne verjamem, pač pa moja mama." "Vala matir
"Da, mama bi rada videla, da bi se poročila. Zato poletje tudi temkaj Tedaj tto te vi pojavili na prizorišču. Takoj tte bili mami vleč. Celo izredno vleč. Bogati tte, mi smo pa revni. AH ni po-
Canlmrjava družba v Sloveniji je za leto 1940 izdala sledeče tri knjige:
1.	KOLEDAR, povečan in z bogato vse* bino.
2.	MARSEUEZA, spisat v spomin J50-letnica francoske Velike revoluciji Herman WendeL,
3.	SLOVENSKI POUTIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota. „
Vae te tri knjige dobite poštnine prosto za$l.
Velika zaloga drugih knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Pišite po cenik
, '	jSf :> , »	,1 .,	v S	■ .	j
Knjigarna Proletarca |
2301 So. Lawndalo A ve. • Chicago, Illinois
- ■——■i--
sva se to pripeljali.
TISKARNA S.N.P.J
SPEKJEMA VBA
v tiskarsko obrt spadajoči Mi
11 ej tamopo "tebi razumi j i vo, "da I Tiska vabila sa veseUco in shode, vizitnice, časnike, kajfl
J	1 koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovaški«, I
> češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO B.N.PJ, D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TI8KARN1
nsm ni življenjs pod božjim soncem In brez katere bi bil tudi val ljubljeni domek samo beden sirotek . ., fl
Zvečer tistega dne st je France Hribar truden vrnil v bate. rijskl stan. Dolgo sta potem z leno stala ob ograji In ae pogovarjala. deleto je trobentač u-kazal k počitka, tte te brž vila.	4 jft
— Le nič nO akrbi je pokriftak dobra i bom lahko saAa uredila. TI moral ostati tu, ta ne bino dobili mačehe ., .1 ;
Hrance, ga
"Za vraga, ključe aem pozabil doma, pa le tri je ura. Kako naj zdaj pridem v hišo?" "TI bo že |saa odprta * "Nič drugega mi ne preostane, kakor da sačpam praakati po vratih. Mislih bo. da je pes. pa 'bo prišla odpirat."
mi je mama takoj kupila ribar-ske priprave in ml ukasala, naj grem z vami ribarit?"
Andergest je Eriko pretene-čen pogledal.
"Občudujem vašo odkritoerč-nott!"
"Ce bi mi bil mamin načrt vleč, bi prav zaneti j i vp molčala."
"Torej vam ne ugajam f
"Celo zelo mi ugajate," je odvrnila Erika, "že od prve ure dalje, ko tem vat poznala. Vendar pa ne verjamem, da te danes molki poroči z dekletom, aa-mo ker je nekoč ribaril s njo. A-li vidite tamle doli griček? Tam sedi moja mama za dreveeom in naju opazuje. Ali vidite na oni strani med trstikami majhno kočo? Tam čaka zdaj papa. In če vse ne bi nič pomagalo, moram točno ob dvanajstih, ko bodo za-bingljali zvončki v kapelici, skočiti v vodo. Vi me boete rešiy, jsz se vas bom pa oklenila s rokami. Papa in mama se botts bližala v čolnu —- neroden položaj — aaj razumete?"
"In zakaj tega ne atorite? Zakaj tte mi vse izdali?"
Nasmehnila te je.
"Ker . . ." "Nor
. "Ker tvoje sreče nočem . . . ker sem ti drugače predatavlja-la\ .. morebiti aem le zelo neumna, verujem namreč le v ljubezen."
Sedela je s pobešeno glavo ln lahna rdečica je spreietela njeno čelo.
"Skoda," je dejal Andergest.
"Zakaj r
"Morebiti bi se vaa načrt vendarle posrečil."
"Z lažjo? Nikoli r
Andergest Jo je objel in pri-
"Kaj pa počnete! Ce naju
vidi!"
Andergest je poljubil njene ustnice. .
"Mama naj misli, da ae ji je načrt posrečil." Je rekel. "Vesel sem. da sem našel poštenega človeka, ln če se ti ne sdi ravno
Vsa peJasaUa daje rodstro tiskarn«.—Cen« SMO«, ualjsko m m Pilite ye tefernsadje aa aaslev:
SNPJ PRINTERY
1657-5» 80. LAWNDALE AVENUI T«L B«ckw*U 4SS4
CHICAGO, fLUNOIS
mOČnESIDmmPROSVElO
faM keavmdje ee lahka »aro« as Hst
tri. ItlH ali pet ileaee Is sm šreili* k a etaa« sa vse «ek«, sa llsat sli ^ *« " Ker sa člaal «e pUčaJe	''j? Z
m tha to prištele k aavečafad. TereJ ssšaj al »sraka. re«. • |s Ust predrag sa flsae SNPJ. Uet PreevaU I« raia U.UIm » JTTrSkl dražil ..kdo. ki M rad tttal M* ** <*•
In — - - V vr^ -.....-t?*7 '
Za Ckere la CMeage •
r 1 todelk la............. *
ta..........i. aSt I tednika le............*
la............1 tošelk. n............
la............ IJS 4 tošetk. to............ M
I todalker to...........1
............ wm m —
la Evrepe |e...,m.......
pritoHto p^ntoo v*eto ŠMarl* •« Ordar v pieaia la si aaraCMe Preeesto. Itot. ki Je vtis	^
Petoealto:—VselsJ kakor kitro kateri tok «eae* prjejte biti ^ SNPJ. ali še so pro^i proč od družino in bo ».ktor.1 aa« « todnik, bodo moral tisti «Un to detliao droilno, ki to Jtoto aareiona n. dnomik Prosto, to Ukoj na^itl -prsr^t« nm, to ofceaem doplašatl dotlčne vsoto lista PreortU Ako W tedaj mora aprnealltvo snitoti datum ss to vsoto ssroenau
PBOaVBTA. SNPJ. MST So. Uwadato Avo. Ckkafo.
•Milom amfnlm aa Met Promroto »ooio • ••
ČL šroštTS M-
1)
la ga pfMPSa


S) ...................1
Ct.	ji»ltT» •«••••
S/...................•••,•••••••••»••*••***
..CL e^c* *
. . .CL#eš»r. a........
HbiiHfim.........