1 .-•.-SG NAJBOLJŠI VODNIK^ JE NASTAL V TRSTU str. 7 i Us CENA 200 SIT / POŠTNINA-RLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA OBNOVLJENI VODNI VIRI NA PODEŽELJU str. 5 NAJVEČJA JAHTA Z NASO ZASTAVO PRAVE REŠITVE SO IZVEN OKVIRjA (Mef) Vsake toliko me ima, da bi se najraje odselil v kakšno drugo deželo. Pa me prepričujejo, da je povsod tako kot pri nas, da so povsod nekateri ljudje pametni, drugi pa bedaki. In menda so povsod tolerantni in so tudi taki, ki jim manjka le še svastika na rokavu. Sprašujem jih, če je tudi tam mogoče na osrednjih medijih slišati tako bolane izjave nekakšnih predstavnikov nekakšnih skupin, ki se naprimer borijo za čisti zrak v resnici pa jih moti verski objekt neke druge religije. In sprašujem, ali imajo tudi drugod takšne težave, ko je treba nekje urediti kamp za zdravljenje odvisnikov ali celo dom za duševne bolnike. In sprašujem, če tudi tam odnos do svojih manjšin rešujejo na recipročni način v stilu: vi ste premazali naš spomenik s fašističnimi napisi, zato bomo mi vaš spomenik premazali z graffiti o makaronarjih in mangiagattijih. In sprašujem se ali tudi pri njih politika za dokazovanje nekakšne moči hrani preproste ljudi z emocijami najnižjega tipa in to celo na državne stroške. In sprašujem ali tudi tam pustijo nevednežem, da učijo vedeže in da dokazane barabe veljajo za cvet njihove družbene strukture. {C Banica Koper l£l 15. januar 2004 Vsake toliko me tudi ima, da bi se izselil v kakšen drugi kraj, pa me prepričujejo, da je povsod tako kot pri nas, da so povsod ljudje takšni in drugačni. In jih sprašujem ali tudi drugod vsi vedo vse in ocenjujejo vse, kar počnejo drugi. In sprašujem, če se tudi tam delajo slepe in ne vidijo, kako se jim rušijo tla pod nogami, ampak se obnašajo, kot da je to nekaj normalnega. In sprašujem, če je tudi tam ena frajtonarca dovolj za kulturno življenje kraja in če je sestavljanje proračuna še najbolj podobno igranju monopolija ali Črnega Petra.. Pa mi pravijo, da idealnega kraja, idealne države ali kontinenta ni in da tudi s planeti ne bom dosti boljše sreče. Zdravilo je pravzaprav v nas samih. Vsak od nas je uokvirjen v neko svojo podobo, svoje interese in sanje. Razlika je le v tem, da nekateri za celo življenje ostanejo znotraj okvirja in od tam skušajo nadzorovati stvari / okoli njih, drugi pa zmorejo tudi /cr čez okvir. Tam je največ rešitev [ S? za večino problemov, tudi tistih i iz zgornjih odstavkov. Žal je tistih, ki si upajo čez, premalo, da bi bil ta svet že zdaj veliko lepši. OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si Zadnje čase smo Slovenci oljke spet spoznali in kar naenkrat so vsi hribčki oljčniki postali Menda je olje dobro za glavo in telo zato ima ze ceno, ki sega gor v nebo. Včasih stane liter že več kot moja slika čeprav je med izdelkoma bistvena razlika. Liter olja nam zadošča tako za teden dni pogled na moje oljke pa dosti dlje drži A danes je tako, da slik nihče ne vzame olje pa prodajo še preden oljke so pobrane. Zato bom zdaj prodajal, te moje ustvarjalne viške s preprostim napisom: oljke na platnu, ekstra deviške. IZOLA, tel.: 616 80 00 (^erebb Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18. sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64 PTT's NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ Vest iz medijev: nekdo se je podal na zahod v tujino z iluzijo, da ga ozdravijo smrtonosne bolezni; ko tam spozna resnico, je njegova zadnja skromna želja - umreti doma, vendar se njegova pustolovščina skupaj z njegovim življenjem konča tik pred Evropo, na zahodni meji z Italijo, pri naših policistih. Odmev po radiu: za omenjeni dogodek odgovorni policist pride v ožji izbor glasovanja za osebnost tedna, in - nezaslišano - prejme celo glasove podpore, saj je »gospod policist vestno in v skladu z zakonom opravil svoje delo in dolžnost, za drugo pa se ni brigal«. Za trenutek sem pomislil, da gre za neslano šalo, vendar sem iz utemeljitve zaskrbljen spoznal svojo zmoto. Spomnil sem se, da smo vendar pred dobrim desetletjem v ustavo te države v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah zapisali, da je pri nas »zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih....in da je prepovedano vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena..«. V ustavo smo tudi zapisali, daje človekovo življenje nedotakljivo.... Toda, pričujoči dogodek jasno kaže na stanje duha v tej družbi. In nad tem se je nujno takoj in globoko zamisliti! Pa saj družbe in države, v kateri živim, pravzaprav ne prepoznam več! Vsak dan več je nasilja, kriminala, korupcije, uživanja drog, prostitucije, trgovine z ženskami in otroki...Kje je srž problema? Karkoli že je droga: alkohol, tobak, kava, prepovedane substance -ljudje to jemljejo, ker se želijo bolje počutiti, čutiti vznesenost, se sprostiti, obvladati, osvoboditi strahu. Iz potrebe po sreči skratka. Nezadovoljene potrebe po varnosti, potrditvi, nadvladi, moči... človeka pripeljejo do neprimernih političnih, ekonomskih in drugih odločitev. Potrebe po zagovarjanju svojih prepričanj sprevržejo druge v sovražnike in vodijo celo v ubijanje »en masse«. Uresničitev teh potreb nam ne prinese resničnega in trajnega zadovoljstva. Vendar se nikoli ne zamislimo in vprašamo, če se v pristopu zadovoljevanja potreb morda nismo zmotili. Nasprotno: še bolj se trudimo dobiti od sveta vse, kar si želimo: kupujemo več obleke kot je potrebujemo, uživamo več hrane, hodimo na več zabav, poskušamo zaslužiti več denarja Če ne gre zlepa in pošteno, pa s korupcijo, preprodajami, tihotapstvom, prostitucijo, igrami na srečo, squashem itd. Za nameček pa nas v vsakdanjem življenju preplavljajo še reklame in sporočila s tv-ja, radia, interneta, časopisja, revij in oglasnih tabel in silijo v prepričanje, da sreča izhaja iz tega, kar imamo. Postajamo človeški »pridobitneži« in »storilci«, namesto človeška bitja, ljudje Ujeti smo v začaranem krogu. Živimo v prepričanju, da zadovoljstvo izhaja iz našega imetja in začne se tekma za stvari, ki naj bi nas osrečile: slava, uspeh, prijatelji, napredovanje, kariera, moč, ugled, pozornost, denar. Vendar nikoli ni dovolj in -postajamo materialni odvisniki. Korte 44 tel..: 05 - 642 02 00 "N Vse manj je dobrih gostiln... ...ena od teh je gostilna Korte __________________J Toda vsako zadovoljstvo je navadno le kratkotrajno in od svojih najljubših izvorov zadovoljstva postajamo počasi odvisni: seks, igre na srečo, hrana, droge, divja vožnja s športnimi avtomobili, nogomet, pretepi, računalniki ipd. Kar pomeni tudi, da potrebujemo vedno večje odmerke za doseganje enakega učinka, to je občutka zadovoljenosti, sreče. Ta najnevarnejša odvisnost- odvisnost od stvari je najbolj očitna v naši navezanosti na denar. Zanj lahko kupimo vse, za kar verjamemo, da nas bo pripeljalo do bolj zadovoljivega stanja našega uma. Denar je postal sinonim za varnost, priznanje, moč, identiteto. Samovrednotenje in finančna vrednost se izenačita. Tisti z denarjem veljajo za srečne, večina manj srečnih si želi več denarja. Za našimi kratkovidnimi odločitvami, nečloveškim obnašanjem, neusmiljenim ravnanjem s človekom in živalmi itd. stojijo naše finančne koristi - tega ni tako težko uvideti. Ekonomisti pa nam zagotavljajo, da je le takšna ekonomija zdrava in rastoča. Zdrava za koga? Ustvarjamo umeten občutek pomanjkanja, da lahko nasitimo naše fizične potrebe. Psihološke potrebe ostajajo nezadovoljene. Ekonomija si ne želi spoznanja, da obstajajo za zadovoljitev notranjih potreb boljše poti, kot je naraščajoča poraba. To pa je tudi razlog, da se naša materialistična kultura ni pripravljena resno lotiti svojega duhovnega razvoja. Ekonomija bi namreč s tem izgubila svoje gibalo. Z manjšo odvisnostjo od tega kar imamo in kar delamo, bi ekonomijo vrgli iz ravnovesja. Domneva, da materialno blagostanje predstavlja pot k notranjemu blagostanju, našo ljubezen do dcnaija le poudarja. Denar sam po sebi torej ni vrzok za zlo, pač pa ljubezen do denarja. Ta namreč poganja ekonomijo, ki mora to iluzijo ohranjati. Ta začarani krog mora prekiniti družba v njenem izvoru. Če si bomo pred temi vzroki še naprej vztrajno zatiskali oči, se bodo kasneje najverjetneje pojavili še večji problemi ali morda v drugi obliki. Naša ljubezen do denarja je sama po sebi le simptom globoke zmote -naše odvisnosti od stvarnega sveta. Iskanje zadovoljitev za svoje notranje potrebe skozi materialni svet izvira iz strahu pred prihodnostjo. Primanjkuje nam poguma in volje, da se z resnico soočimo. To vodi v vedno globljo psihološko krizo. Smo na razpotju, saj bomo morali izbrati pravo pot za preživetje družbe. Menim, da bi morali, če želimo resnično preseči to materialistično fazo našega razvoja, posvetiti bistvu naše bolezni večjo pozornost. Če želimo spoznati, kaj v nas vzbuja in kam nas vodi takšen razvoj, je potrebno proučiti nekaj posedic takšnega delovanja za naše osebno življenje. V tem bomo namreč našli ključ za spremembe: biti moraš srečen, da lahko koga osrečiš; treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen Dejanska kriza je v našem mišljenju, v zaznavanju tega, kar si resnično želimo, in kako nameravamo to doseči. S tem svojim razmišljanjem sem se morda le približal vzokom za stanje duha kot ga imamo. Moje upanje je, da ljudje ne bi vlagali več napora v lasten propad, kot bi jim bilo potrebno, da se obdrže na pravi poti. m»o Janez Jug ŠE 14 DNI ČASA ZA PLAČILO NAROČNINE ZA POL LETA 2004 Najprej se moramo zahvaliti vsem, ki ste že v zadnjih decembrskih in prvih januarskih dneh poravnali naročnino in tako ostali naši zvesti bralci tudi v tem letu. Nekateri pa so na to pozabili ali pa tudi niso imeli možnosti, saj je bil december kar "drag" mesec, zato čakajo, da se v družinsko blagajno nateče nekaj več denarja. Zato bomo vsem našim starim pa tudi novim naročnikom pošiljali Mandrač še do konca tega meseca, potem pa ga bodo prejemali le še tisti, ki so poravnali naročnino za naslednjih šest mesecev. Še enkrat povejmo, da smo za vse naročnike v tem polletju pripravili lepo darilo v obliki zgoščenke (CD plošče) našega izolskega glasbenika in pevca, Vlada Jeremiča. Gre za izjemno lep in zanimiv izdelek, ki vam bo zagotovo popestril te zimske dni. Če pa ste bolj za branje kot za poslušanje Vam bomo podarili knjigo iz zbirke Grlica, vendar nas morate o tej svoji želji posebej obvestiti, sicer vam bo naš raznašalec prinesel zgoščenko na dom. Kot ste že izračunali ostaja naročnina na Mandrač še naprej nespremenjena, saj se zavedamo kje živimo in da ima veliko naših naročnikov povsem elementarne eksistenčne težave. Neglcde na vse pa se bomo trudili, da bo Mandrač še naprej dober, kredibilen časopis. Ko ne bo več takšen pa nas kar opozorite. Vsaka vaša kritična misel bo deležna temeljitega premisleka in ukrepanja. (Uredništvo) Odstop Roberta Battellija JE ODSTOP ZVABIL DUHA NESTRPNOSTI IZ STEKLENICE ? Odstop Roberta Battellije, državnega svetnika italijanske narodnosti s funkcije predsednika komisije za narodnosti pri državnem zboru je doživel toliko reakcij, da je bil namen zagotovo dosežen. Seveda, če je bil edini namen reševanje dejanskih problemov narodnosti v Sloveniji, čeprav mnogi namigujejo na to, da gre za predvolilno potezo državnega svetnika v tretjem mandatu. Glede na to, da verjamemo v iskrenost njegovih izjav in potez lahko ugotovimo, da je bilo reakcij morda celo več kot jih je pričakoval sam. Poleg tistih, ki so bile željene (reagirala je celotna slovenska oblast) so na dan prišle tudi takšne, ki so pokazale na visoko stopnjo nerazumevanja položaja manjšin pri nas, priče pa smo bili tudi nekaterim reakcijam, ki so mejile na šovinizem, če ne že kaj hujšega. Nekaj je k temu gotovo prispeval tudi sam poslanec z izjavo, da so otroci, ki po naših mestih govorijo italijanski jezik velikokrat šikanirani. To je morda lahko tudi res a gre vsekakor za tako redke primere, da jih res ne gre posploševati. Pravi problemi narodnosti so namreč povsem drugačne narave. Na redni seji sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti so namreč sklenili, da bodo zahtevali sprejetje zakona o uresničevanju posebnih pravic italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov, kot jih določa 64. in 11. člen slovenske ustave. Zahtevajo tudi, da "območje naselitve italijanske narodne skupnosti" (obalno območje) postane regija s posebnim statusom, kjer se bo uveljavila vloga in poseben položaj italijanske narodne skupnosti, vrednote sožitja, večkulturnosti in dvojezičnosti. Ob tej priložnosti so Battelliju izrazili podporo in tudi soglašali z njegovim odstopom. Še enkrat so izrazili zaskrbljenost zaradi občutnega padca števila pripadnikov narodnosti, ki se je izkazal ob popisu prebivalstva leta 2002. Po njihovem mnenju rezultati popisa jasno kažejo, da se normativna raven zaščite avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji v praksi ne uresničuje in da se asimilacija povečuje Zaradi vsega tega so predsedniku vlade (in tudi nekaterim drugim državnim organom) predstavili zahteve, da se urad za narodnosti pri vladi ponovno oblikuje v urad za narodnosti predsednika vlade in se mu tako prizna status, kakršnega je imel v času, ko je bil ustanovljen. Opozorili so še na "dramatičen položaj" italijanskega programa RTV Koper, ki je posledica nezakonitega spreminjanja statusa tega programa. Ugotovili so, da italijanska narodna skupnost še ni primemo opremljena z zakonskimi in finančnimi instrumenti za razvoj gospodarskih temeljev (podjetij in ustanov, ki bi pomagale ohranjati pripadnike narodnosti). Zato zahtevajo, da bi del finančnih sredstev iz privatizacije (namenjenih narodnostim) prenesli na obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti, ki naj bi vlagala tudi v gospodarske projekte. Zahtevali so tudi, da bi Slovenija ob vstopu v EU posvetila posebno pozornost enotnosti italijanske narodnosti, ki je razdeljena med Slovenijo in Hrvaško. Zato naj bi Slovenija spoštovala memorandum iz leta 1992 med Slovenijo, Hrvaško in Italijo, ki ga Slovenija sicer ni podpisala, vendar seje obvezala spoštovati tam zapisane pravice narodnosti. OBLAST SE JE LE ZGANILA Poslanca italijanske in madžarske narodnosti je na pogovor povabil tudi predsednik vlade mag. Anton Rop. Ponovno so ugotovili, da mehanizmi za izvajanje in uresničevanje pravic narodnih skupnosti so, potrebno pa je več pozornosti nameniti njihovemu izvajanju. Dogovorili so se, da urad za narodnosti v dveh tednih dokonča celovito analizo, ki jo pripravlja, na podlagi katere bo najprej vladna komisija za narodnosti v sodelovanju z narodnima skupnostima pripravila predloge ukrepov, ki jih bo v roku enega meseca obravnavala tudi vlada. f 1 fa' Roberto Battelli in njegov odstop sta bila deležna ostre kritike poslanca opozicije v komisiji za mednarodne odnose, včeraj pa sta poslanca obeh narodnosti sprejela še predsednik države dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor. Izolska občina ni sprejela kakšne posebne izjave ob njegovem odstopu, koprski župan Boris Popovič pa je ob tem izjavil, da Battellijevo ogorčenje in posledično njegov odstop povsem razume, »saj smo v Kopru tudi sicer navajeni na gluha ušesa najvidnejših predstavnikov države. Spet enkrat se je pokazala izrazita samopašnost države, ki jo ne kaže le do nekaj tisoč pripadnikov italijanske narodnosti, pač pa tudi do 50 tisoč prebivalcev koprske občine, ki je nenazadnje med najpomembnejšimi slovenskimi občinami.« Ni kaj, Battellije gotovo premaknil več vzvodov kot je verjetno želel. PREKLETA ANKETA PRAV POHVALITI SE NE MOREMO Očitno je odstop predsednika komisije za narodnost povečal zanimanje za manjšinjsko vprašanje pri nas. Glasovalcev je bilo tokrat več kot običajno, rezultat pa se je vseskozi spreminjal. Nekaj časa ste navijali za Slovenijo, na koncu pa je, tik pred zaključkom redakcije, za las zmagala Jugoslavija oziroma njen odnos do manjšin oziroma njena manjšinska politika nasploh. Takšen rezultat seveda ne preseneča, saj je bila manjšinska politika bivše države zelo cenjena v mednarodni politiki, predvsem pa njena načelnost, ki jo je odražalo tudi zavračanje recipročnosti kot oblike urejanja manjšinske problematike. REZULTATI ANKETE Katera država je bolj skrbela za manjšine? Jugoslavija (52%) Slovenija (47%) Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani Mww.mandrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja. Pred nami in vami pa je že novo anketno vprašanje. Tokrat ga namenjamo občinskim financam. Sestavljale! proračuna so namreč "spisek želja" skrčili za dobro milijardo, saj se občina ne želi dodatno zadolževati. Zanima nas, kako bi ravnali vi. Bi za takojšnjo novogradnjo kulturnega doma ali mladinskega hotela v Arrigoniju pristali na večje zadolževanje občine? Glasujete seveda lahko na naši spletni strani: www.mandrac.com. Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z www.izolanka.com Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35 Menjalnica ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00 BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 w OBALA V M A L E M _^ h nepremičnine v « f šifra immobili NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 Obnova izolskega podeželja OBNOVLIENA VODNA VIRA V KORTAH IN CETORAH Obnova vodnega vira Parila, ki leži v neposredni bližini vasi Cetore ter vodnega vira Žaneštra, ki leži v neposredni bližini vasi Korte je za obe vasi in tudi za širšo okolico, izredno velikega pomena, saj se s tem projektom nadaljuje obnova vasi Cetore in Korte. Pravzaprav gre za dogodka, ki pomenita veliko za oživljanje vaškega družabnega življenja ter poglabljanje socialne zavesti ljudi na podeželju, pa tudi njihovih gostov in slučajnih obiskovalcev. Vaški vodnjaki so namreč v zgodovini vasi predstavljali eno osrednjih točk in zbirališč krajanov, še posebej v časih, ko je bilo podeželje odvisno od lastnih vodnih virov. Vodni viri so z gradnjo višinskega vodovoda marsikje utonili v pozabo, z njihovo sanacijo pa vasi ali zaselki zagotovo veliko pridobijo predvsem v ambientalnem smislu, ne gre pa spregledati tudi povsem ekonomskih efektov takšnih obnovitvenih del. Sanacija je namreč pomembna tudi zaradi izrabe takšnih vodnih virov, še posebej za zalivanje kmetijskih površin, zelo prav pa pridejo tudi v sušnih obdobjih saj ta vodna zajetja tudi ob največjih sušah skoraj ne usahnejo. Zato sta bili obnovljeni zajetji pri Cetorah in Kortah deležni posebne pozornosti občinske oblasti, krajevnih skupnosti, domačinov in tudi novinarjev, ki smo si jih ogledali med redno tiskovno konferenco v uradu izolske županj e ^ Parila pri Cetorah Vodni vir Parila leži jugovzhodno od naselja Cetore. Izvir je prav ob poljski poti, ki poteka med lepo urejenimi in obdelanimi kmetijskimi površinami in je bil dograjen leta 1925, ko je postal eden glavnih vodnih virov, ki so oskrbovali z vodo vas Cetore. Objekt je zgrajen iz kamna, združuje pa vodohram, korito, ki je služilo za pranje perila in korito za napajanje živine. Prostor, kjer se nahajajo vodna korita, je obdan z kamnitim zidom. V zadnjih dvajsetih letih, ko so Cetore dobile javni vodovod, je bil vodni vir opuščen, zato je vidno propadal in kar klical po obnovi. Krajani so ga namreč vse bolj pogrešali tako zaradi kmetijstva kot tudi zato, da se ohrani kot del kultume‘dediščine na podeželju. Kot je povedal Dino Dodič, krajan Cetor in dolgoletni občinski svetnik, je bil vodni vir Parila in drugi viri zelo pomembni za kraj, zato so jih vaščani čuvali in vzdrževali Vsako leto jih je bilo treba očistiti in to je bila takoimenovana rabuta Vsak vaščan je moral namreč narediti določeno število delovnih ur tako pri vzdrževanju javnih cest kot vodnih virov. Nepisano pravilo je bilo, da je to moral opraviti in če ni mogel sam je moral najeti delovno silo. Vsaka vas oziroma zaselek je imel svoj osnovni vir, ko pa je tam zmanjkalo vode so prišli sem po vodo, ker je tukaj bil izvir najmočnejši. Tu, 50 metrov nad tem urejenim virom je izvir te vode, ki se zbira iz vseh teh gričev, saj je cel ta hrib poln vode To namreč ni edini izvir tukaj. V vasi sta še dva izvira, malo naprej je še eden in pod vasjo še eden. Vse te izvire imamo zabeležene in seznam smo pred leti tudi predali Civilni zaščiti in upam, da ga imajo še kje spravljenega. Vsi ti viri namreč še vedno pridejo prav in tudi to poletje, ko je vode primanjkovalo povsod je iz Parile še vedno prihajala voda. Žaneštra v Kortah Vodni vir Žaneštra leži v naselju Korte ob cesti proti Gocanu. Zgradili so ga okoli leta 1930, vse do leta 1975, ko Korte še niso imele javnega vodovoda, pa je bil pomemben vir oskrbe Kortežanov s pitno vodo. Po izgradnji višinskega vodovoda so Kortežani ta vodni vir uporabljali v glavnem za zalivanje vrtov, v sušnih obdobjih, ko je tudi v javnem vodovodu primanjkovalo vode pa so krajani vodo uporabljali tudi v gospodinjstvu. Tako se je sanacija Žaneštre narekovala sama po sebi, zaradi potreb ljudi in zemlje in zato, da se ohrani kot del kulturne dediščine na podeželju. Igor Skok, svetovalec za gospodarstvo občine Izola, ki je bil odgovoren za projekta obnove obeh vodnih virov, pred tem pa tudi novogradnjo zadružnega doma v Cetorah, je povedal, da je celotni strošek sanacije pokrila Občina Izola Tokrat na razpisu sredstev za razvoj podeželja niso bili uspešni, saj naj bi se prijavili na napačen razpis, čeprav so jim tako svetovali prav na ministrstvu, ki je razpis pripravilo. Občina je za ureditev izvira v Cetorah namenila 2.700.000 tolarjev, za vodni vir v Kortah pa 2.300.000 tolarjev. "Še največ časa so nam vzele priprave na sanacijo, saj smo za prijavo na razpis morali zbrati veliko različnih dokumentov in tudi soglasje zavoda za spomeniško varstvo, saj smo oba vira skušali ohraniti v čimbolj originalni obliki. Zato smo skušali ohraniti čimveč originalnih materialov oziroma jih nadomestiti s podobnimi. Skratka, podobe zajetja nismo spreminjali, uredili smo le vodotok in tlakovali pot do zajetja. Pri tem smo si pomagali z edino fotografijo z otvoritve, vse drugo pa smo izvedeli od starejših ljudi in med samim izkopavanjem smo lahko ugotavljali kako je bilo grajeno zajetje." Seveda pa s tema dvema sanacijama še niso končali vseh obnovitev vodnih virov na podeželju. Najprej je na vrsti vodnjak v Kortah imenovan Frata, ki je ob gostilni Torklja in je precej podoben temu v Cetorah, ter puč (kal) v Kortah. Ta je poseben zato, ker za razliko od klasičnih, katerih blatno dno je utrjevala živina, ta v Kortah leži na skali. Pravijo, da je ta skala tako gladka, da so jo ob hudi suši uporabili kot plesišče. (DM) Izšel je vodnik po Istri TRŽAŠKI ZALOŽNIK NAM JE DAL LEKCIJO SLOMlVikA I/JIAJA Malo pred novim letom smo dobili na vpogled izvrstno urejen in grafično zelo lepo oblikovan zgodovinsko umetniški vodnik po Istri, ki je izšel pri znani tržaški založbi Bruno Fachin Editore. Lastnika založbe dobro poznamo, saj se je predstavil že pred nekaj leti z izvrstno monografijo Parencane, tokrat pa je ponudil priročno in izredno priročno knjigo v kateri je predstavil vsa pomembnejša istrska mesta in kraje, zaselke in skrite kozičke te naše pokrajine. Predstavil je njen zgodovinski razvoj pa tudi zelo aktualno turistično in kulturno ponudbo. Poleg turističnih informacij ponuja tudi zapise o istrskem živalstvu in rastlinstvu, srednjeveških freskah v Istri, srednjeveških gradovih in seveda o istrski kuhinji. Z avtorjem je pri pripravi tega zagotovo zahtevnega dela sodelovalo tudi veliko ljudi z našega in hrvaškega konca, od fotografa Jake Jeraše do Srečka Gombača, kije sodeloval pri pripravi štirih strani zapisa o Izoli in okolici. Knjiga je izšla v italijanskem in slovenskem jeziku, za prodajo v Sloveniji pa bo menda skroela Mladinska knjiga. ______________ •'scs: I/INA . I«N \ nurc«. ,*■ .. :■ i +> V t Iv I.I4.IU St \ .‘rdifriJ ' i- >■.. jV • i 1M.... M J v sr«**.:,.. br v.nt.tn I* t ik« K K — M.l h. | »b|v iassirsL?:« i : | -........................ 1 I r I*#hK. r h . 11, r. I , p iss i..i k> • POMAGAJMO BREZDOMNIM MAČKAM Zima se počasi poslavlja in kmalu bo spet pomlad, čas ko bodo brezdomne mačke zopet postale mamice. Potrebovale bodo več tople hrane in morda tudi prijazen in topel dom. Naše društvo za dobrobit živali si prizadeva tem bodočim mamicam nuditi vsaj nekoliko boljšo hrano seveda s prizadevanjem vseh, ki sočustvujejo s temi zavrženimi mačkami, prepuščenimi samim sebi in seveda ulici. Mnogim muckam smo veterinarsko preprečili materinstvo, toda še vedno jih je ostalo nekaj, ki bodo v kratkem povrgle mladiče. Mlade mucke morajo vsaj en mesec ostati pri svoji mami toda kasneje bi v društvu želeli, da bi našle zavetišče pri dobrih ljudeh.Ne le otrokom, temveč tudi starejšim ljudem vsaka domača žival hvaležno vrača dobroto, zahvalo za hrano, topel dom in prijazno besedo. Kdorkoli bi želel več vedeti o delovanju našega društva ali pa bi želel postati naš član, se lahko oglasi na naslovu Društvo za dobrobit živali Izola, Oktobrska rev. 5. Dobrodošel vsakdo, ki bo želel sodelovati z nami ali pa morda samo idejno podpirati naše delo. (Za DDŽ-Izola, A.Pavlovčič) Izboljšajte si aromo svojih jedi. Pijte in kuhajte s čisto in bolj zdravo pitno vodo. Prihranite - nič več vode v plastenkah. Vrčki z izjemnim vodnim filtrom, ki odstrani vodni kamen, težke kovine, pesticide in klor. Jedi, skuhane s tako vodo, dobijo še posebej prijeten okus. Preprosto nalijete vodo naravnost iz vodovodne pipe in že lahko pijete ali kuhate. Zdrava čista voda vedno pri roki! REVIJA UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje PESNIŠKI PRVENEC MARIJE CRBEC » Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore pripravlja zanimiv literarni večer. V vaškem domu v Cetorah se bo 24.januarja 2004 ob 16. uri namreč predstavila domačinka Marija Grbec, rojena Kaligarič, iz Seče, s pesniško zbirko Bleste se kristali, ki jo je izdala v samozaložbi. Izpovedne pesmi o Istri, Cetorah in solinah, ki so nastajale v dolgih letih trdih življenskih preizkušenj, bo brala Elen Slavec, z glasbo jih bo povezoval harmonikar Anton Špeh, Jasna Čebron, avtorica spremnega besedila v zbirki, pa bo predstavila pesnico in njeno zanimivo pesniško zbirko.___________________________ DRUŠTVO INVALIDOV IMA NOVE PROSTORE Društvo invalidov Izola, obvešča članice in člane, da so se preselili v nove, večje delovne prostore in sicer v Vrtec Livade, ulica OF 15. Društvo deluje in ima odprto pisarno vsako sredo od 15. do 17. ure. Svoje članice in člane vabijo na redni letni občni zbor, ki bo 7. februarja 2004 v Srednji, gostinski in turistični šoli., s pričetkom ob 16.uri. Prijave za občni zbor sprejemamo že v naši novi pisarni društva, vsako sredo od 15. do 17. ure. (Z.Višnjevec)_________________________ V* 0 z lica 1 t BOLJŠE BITI VELIK JAZ SEM ZDAJ ODRASEL MOŽ. ZNAM KOSIT TRAVO, HODIM NA TRENINGE ATLETIKE, GREM SAM V SLUŽBO S TROLO, POMAGAM MAMI BRISAT PRAH. KO SEM BIL OTROK PA NISEM ZNAL VSEH TEH STVARI. KO SEM BIL MAJHEN, SEM SE IGRAL NA BALKONU IN SEM METAL IGRAČKE DOL, MAMA IN TATA PA STA JIH HODILA ISKAT. RAD SEM ŠEL V VRTEC IN NISEM NIKOLI JOKAL. KO SEM BIL MIČKEN, SEM SE DOSTI IGRAL S STARŠI, ZDAJ, KO SEM ODRASEL, PA SE IGRAM SAM. KO SEM BIL MAJHEN, SEM HOTEL BITI ŠPORTNIK. MAMI SEM REKEL: »JAZ BOM SVETOVNI PRVAK V ATLETIKI!«. MAMA JE REKLA: »DOBRO.«. JAZ MISLIM, DA JE BOLJŠE BITI VELIK, KER LAHKO GREŠ ZVEČER VEN, KER LAHKO IMAŠ PUNCO, KER IMAŠ LAHKO AVTO IN LAHKO GREŠ NA LADJO IN PLUJEŠ PO SVETU. ČE SI VELIK, SI LAHKO TUDI MOČEN IN IMAŠ MIŠICE. ČE SI MOČEN, LAHKO SEKAŠ DRVA IN NESEŠ SVOJO PUNCO.(DIMITRIJ) Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper Druga naj večja slovenska jahta JADRANSKA ZVEZDA V IZOLSKI MARINI V Izolsko marino je konec prejšnjega tedna priplula potniška ladja. Adriatic star, ki je v začasnem slovenskem vpisniku vpisana kot »trgovska ladja za prevoz potnikov ali blaga« v resnici pa je, po prava luksuzna jahta, katere vrednost poznavalci ocenjujejo do 5 milijonov evrov. Ladja je tudi sicer precej Izolska, saj je njen lastnik podjetje Nautica Portorož, d.o.o., katerega lastnik in direktor je znani podjetnik Vladimir Polič iz Portoroža, ki se ga mnogi še spomnimo iz zlatih časov izolske Obrtne zadruge Galeb in kasneje kot lastnika televizijskega kanala A. Seveda lastniki niso posebej radodarni podatki o nakupu jahte, izvedeli smo le, da so jo kupili v ZDA in jo od tam pripeljali v Italijo s posebno tovorno ladjo, od Savone do Izole pa sta jo pripeljala kapitana Dragan Vrban in Tomaž Jamnik. Skupaj s preostalo posadko in lastniki so skoraj teden dni potovali do Izole, saj je bilo morje na poti zelo razburkano. V takšnih razmerah so lahko dobro preizkusili tudi stabilizatorje plovbe, ki poskrbijo za to, da je ladja dokaj mirna tudi v najhujših valovih. To je seveda nujno, saj ima ladja vsega štiri sobe za osem potnikov, ki pa bodo imeli na njej vrhunsko udobje. Ladjo bodo čartersko oddajali za območje Jadrana in Sredozemlja, tedenski najem pa bo znašal 50 tisoč evrov. RAZPISANA MESTA ZA NASLEDNJE ŠTUDIJSKO LETO Danes je bil objavljen razpis za vpis v dodiplomske študijske programe v študijskem letu 2004/2005. Na petih visokošolskih zavodih Univerze na Primorskem bodo lahko bodoči bruci izbirali med desetimi dodiplomskimi študijskimi programi, med temi je šest univerzitetnih in štirje visokošolski strokovni študijski programi. Prav tako je danes pričela delovati visokošolska prijavno - informacijska služba, vendar bo še letos celoten prijavno - sprejemni postopek vodila Visokošolska prijavno - informacijska služba Univerze v Ljubljani. Prijave za vpis za kandidate, ki bodo v prijavi na prvem mestu navedli študijski program Univerze na Primorskem, bo sprejemala Visokošolska prijavno -informacijska služba Univerze v Ljubljani. Pomembne informacije, ki se nanašajo na ta postopek, bodo objavljene na spletni strani Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze na Primorskem (www.upr.si/vpis), kandidati pa bodo lahko dobili informacije tudi na e-naslovu vpis@upr.si oziroma telefonsko, v času uradnih ur VPIS UP, vsak delavnik od 16.00- 18.00, (tel. 05 611 75 05). Kandidati za vpis se lahko prijavijo v treh razpisnih rokih: od 15. januarja do 8. marca (prvi rok), od 1. avgusta do 5. septembra (drugi rok) in od 1. do 5. oktobra (tretji rok). Roki veljajo za redni in izredni študij. Novost letošnjega razpisa je, da se lahko z drugo prijavo prijavijo tudi kandidati, ki niso oddali prve prijave. Visokošolski zavodi Univerze na Primorskem bodo študijske programe, ki jih bodo izvajali v študijskem letu 2004/2005, predstavili na informativnih dnevih, ki bodo 13. in 14. februarja na visokošolski zavodih. Informativni dan za tuje državljane in za Slovence brez slovenskega državljanstva bo 14. februarja ob 13. uri v prostorih Službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, Santorijeva 7,6001 Koper. KAM SE LAHKO VPIŠETE Potrjeno število prostih vpisnih mest za dodiplomski študij v študijskem letu 2004/05: Fakulteta za humanistične študije Koper Fakulteta za management Koper Pedagoška fakulteta Koper Turistica - Visoka šola za turizem Visoka šola za zdravstvo Izola Skupaj Redni Izredni 184 60 200 620 135 105 125 310 60 40 704 1.135 V slovenskem ladijskem vpisniku imamo doslej vpisanih osem ladij: Štiri so potniške: Prince of Venice, Laho, Burja in Portorož ter štiri delovne ladje (Riba 1, Riba 2, Dok 10 in Martin Krpan). Adriatic star bo torej deveta slovenska ladja oziroma peta potniška in druga največja, ki bo plula pod slovensko zastavo. Koliko je slovenskih jaht, ki plujejo pod tujimi zastavami pa seveda ostaja skrivnost. Prejeli smo Hura! Nas in Kitajcev je 2 milijardi Nenavaden a resničen je ta podatek, je pa hkrati zavajajoč in se z njim lahko manipulira. Tudi podatek, da sta v evropskem parlamentu dve najmočnejši poslanski skupini in sicer: Socialisti in evropske ljudske stranke je povsem korekten in na mestu, a je kljub vsemu zavajajoč, še posebno za povprečnega volilca. Vem,da se sedaj sprašujete v čem je zavajanje. Tisti, ki je dal ta podatek prav dobro ve v čem je zavajanje. Pa poglejmo. Ko prečitamo podatek, da sta najmočnejši poslanski skupini v evropskem parlamentu Socialisti in Ljudske stranke, nehote pomislimo, da je najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu -Socialisti, ali pa kar je najmanj, da sta ti dve opciji najmanj v razmerju 50:50. No, dejansko stanje pa je povsem drugačno. Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) in evropski demokrati ali krajše EPP-ED imajo v evropskem parlamentu 232 sedežev, kar pomeni cca 37% vseh sedežev. Socialistične oz. socialdemokratske (toda ne po naši tranzicijski klasifikaciji) pa imajo trenutno 175 sedežev ali cca 27% vseh sedežev kar pa seveda , če še znam računati, ne predstavlja 80% vseh glasov. No, bo pa po majskih volitvah v evroski parlament ta odstote najverjetneje dosežen v korist evropskih ljudskih in demokratskih strank na škodo socialistov, saj le ti zadnje čase v Evropi krepko izgubljajo podporo volilcev. No in tu je še tretja najmočnejša skupina v evropskem parlamentu, to pa so liberalno demokratske in reformistične stranke, ki pa dosegajo samo 53 sedežev al iskromnih 8,4%. V to opcijo spada tudi slovenska liberalna demokracija (zanimiva primerjava med Evropo in Slovenijo). Seveda je v evropskem parlamentu zastopano še nekaj manjših političnih opcij. Ko nekateri manipulirajo s podatki v korist svojih ambicij se bodo pač morali počasi začeti zavedati, da smo tudi ostali začeli razumevati njihove manipulacije iz kumrovške «fakultete« in, da njihove »finte« postajajo obrabljene in počasi smešne. No tako, nas in Kitajcev je trenutno 2 milijardi, bo pa nas v kratkem še veliko več, pa čeprav bo nas Slovencev iz leta v leto vedno manj. Bo pa zato vsako let nekaj deset milijonov Kitajcev več, tako bomo lahko rekli, daje nas in Kitajcev vedno več. Ivan Bizjak Urejanje obale med Izolo in Koprom BOMO OBALO UREJALI SKUPA1 ALI VSAK ZASE V Kopru so konec tedna pripravili prostorsko konferenco o novi koprski marini in s tem v zvezi tudi o urejanju obale med Koprom in Izolo. Glede na to, da približno tretjina te obale sodi v izolsko občino in da temeljne projekte pripravljajo izolski arhitekti in urbanisti je nekoliko nenavadno, da o teh načrtih v Izolska javnost ve bore malo. Kot smo slišali na prostorski konferenci v Kopru se bo ta del obale najprej urejal na območju od Kopra do Žusterne, bistveno počasneje pa naprej proti Izoli. POMOLI LE NA STEBRIH Nadaljevanje urejanja obale od Žusterne proti Izoli pa je seveda zamaknjeno v čas, ko bo zgrajena hitra cesta, načrtovalci iz izolskega podjetja Mediterana pa so predvideli ukinitev neposredne cestne povezave med Koprom in Izolo, do vseh objektov, ki bodo nastali ob morju, pa naj bi speljali nove dostopne poti s hriba med Koprom in Izolo. Ker nameravajo v morju ščititi vsa rastišča zaščitene pozejdonke, bodo v njem lahko postavljali pomole, vendar le na stebrih. Tako bo ob morju potekalo sprehajališče, kolesarska pot, tu bodo kopalne in rekreacijske površine. Gradnja hotelskih ali nastanitvenih zmogljivosti ni predvidena. Prav tako v zdajšnjih zasnovahniso predvideli gradnje otoka. Jana Purger Gojanovič, ki je vrsto let soorganizirala urbanistične delavnice in vodi urad za prostorsko planiranje Občine Izola pa je povedala, da je Območje vzhodne obale občine in mesta Izola proti Kopru kar nekaj let "čakalo" na odločitev o poteku in premiku ceste iz obale v zaledje (tunel). Da bi preverili možnosti in dobili variantne rešitve je v zadnjih desetih letih bilo s sodelovanjem občin in ministrstev izpeljanih več aktivnosti za pridobitev programskih in prostorskih izhodišč in scenarijev. Te rezultate sedaj skušamo preveriti in usklajene vnesti v "novo generacijo" prostorskih aktov. UREJANJE OBALE SKOZI LETA 1992 - natečaj za pridobitev urbanistične in programske rešitve za obalno cesto med Koprom in Izolo 1992-93 - Planerska delavnica za pridobitev usmeritev za načrtovanje obalnega območja 1996 - Urbanistična delavnica: Urejanje vplivnega območja državnih in regionalnih prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, ki jo je izvedla urbanistična služba Občine Izola in Fakulteta za arhitekturo ob pomoči Ministrstva za okolje in prostor 2001/2 - Urbanistična delavnica za urejanje obale med Koprom in Izolo (Izvedla jo je Mestna občina Koper v dogovoru z Občino Izola, sofinanciralo pa MOPE, izvajalec Fakulteta za arhitekturo z vabljenimi mednarodnimi strokovnjaki). Rezultati te delavnice so v Izoli bili predstavljeni v Galeriji Insula, istočasno s študenskim projektom, ki je bil razstavljen v galeriji Alga. V letu 2003 so vse tri obalne občine uspešno kandidirale na razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo objavilo sofinanciranje priprave prostorskih aktov občin z namenom podpore razvoju turističnih programov. Po dogovoru z Občino Izola je Mestna občina Koper kandidirala s pripravo Strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih dokumentov za obalno območje med Koprom in Izolo. V ta namen je sprejet tudi Program priprave, (ki je bil predmet 1. prostorske konference v lanskem letu), ki predvideva skupno pripravo strokovnih podlag za občini Koper in Izola in ločeno obravnavo in sprejem sprememb občinskih planskih aktov. STROKOVNE PODLAGE SO NASTALE V IZOLI Izdelovalec strokovnih podlag je Studio Mediterana iz Izole z arhitekti: Marko Apollonio, Andrej Mlakar, Manca Plazar Mlakar ter sodelavci: Gašper Blejec, Boštjan Bugarič, Leon Gosar, Slavko Mezek, Iztok Škerlic, Gregor Vres in Igor Žerjal. Konec decembra 2003 so te strokovne podlage bile predstavljene na Uradu za prostorsko načrtovanje Občine Izola. Z izdelovalci je bilo ugotovljeno, da je zaradi specifike zatečenega stanja in sosednjih programov (bolnišnica, Ruda, ...) ter novoizdelanih strokovnih podlag (prometna študija, vodnogospodarska študija,...) potrebno predloženo gradivo dopolniti in takega predstaviti službam, organom in organizirani javnosti v Izoli, kar bo osnova za preciziranje vsebin in postopkov priprave prostorskih aktov tudi v Občini Izola. To je predvideno za konec januarja. OBALO BOMO UREJALI PO FAZAH Strokovne podlage bodo skupaj s kriteriji, ki izhajajo iz zahtev soglasodajalcev podale merila za vrednotenje konkretnejših idejnih načrtov in scenarijev, ki so bili izdelani v navedenih delavnicah, natečajih ter sedaj ob pripravi strokovnih podlag, in se bodo dograjevali skozi nove prostorske akte, skozi razprave organizirane javnosti. Ob tem bo potrebno definirati tudi investitorje nameravanih ureditev (tako komercialne kot za javno korist). Zaradi časovnih zamikov, ki jih predvidevamo pri izgradnji tunela in s tem umika ceste iz obale, je pri načrtovanju urejanja obale smotrno predvideti tudi fazno urejanje in tiste ureditve, ki se jih lahko načrtuje "takoj" (povečanje kopaliških površin, peš in kolesarske poti,povezave stanovanjskega in bolnišničnega območja na slemenu navzdol proti obali,.). Prostorska konferenca, ki jo je prejšnji teden organizirala Mestna občina Koper, je priprava na razgrnitev sprememb prostorskega dela plana mestne občine Koper. Na tej so bile predstavljene skupne strokovne podlage in elementi rabe prostora kot element planskega akta. Na konferenci je bilo jasno povedano, da gre za usklajeno urejanje in načrtovanje obale med Koprom in Izolo na osnovi skupnih strokovnih podlag za obe občini. Vsebine in prikazi prostorskega plana, so v grobem merilu (1:5000) in opredeljujejo prostorske okvirje in izhodišča za izvedbene prostorske akte (opredelitev in delitev območij, njihove namembnosti,...) Konkretni idejni predlogi, predstavljeni na konferenci so bili le ilustracija možnih rešitev znotraj novopredlagane namenske rabe in ne vsebina plana. Pri tem je še treba opozoriti, da je zaradi zakonskih določil, pri posegih v in ob morju, partner pri urejanju obale med Koprom in Izolo poleg občin Izola in Koper tudi država. Zaradi tega so predlogi o skupni pripravi regionalne prostorske zasnove in aktivnem sodelovanju (in sofinanciranju) projektov celovitega upravljanja obalnega območja več kot dobrodošle. OBALO UREJA CELA DRŽAVA V torek, B.januatja je bila v Kopru delavnica, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo na temo: "Urejanje prostora slovenskega obalnega pasu" (Na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada za prostorski razvoj, v rubriki "regionalno prostorsko planiranje - dokumenti" je obsežno gradivo, ki je bilo kot priprava za to delavnico. (Opis namenov te delavnice in vabilo z umikom je na straneh cca 106-110). Dopoldan na prvem delu so bile predstavljene vsebine in metodologije državnih predpisov in postopke priprave »nove generacije« prostorskih aktov - državnih in regionalnih strategij in zasnov, ki bodo nadomestili sedanje prostorske dele družbenih planov po zakonodaji iz 80-tih, in so obvezujoči za pripravo občinskih strategij, zasnov in prostorskih aktov. Ob tem tudi informacija o projektu ČAMP Slovenija (Upravljanje obalnega mediteranskega območja,...) V drugem delu so občine (Koper, Izola in Piran in njihovi izvajalci) predstavili izdelavo regionalnih in občinskih strokovnih podlag in pripravo prostorskih aktov vezanih na obalno območje. Po vsakem delu je bila diskusija in sprejeti predlogi za nadaljnje delo in skupne projekte Občina Izola je na omenjenem razpisu Ministrstva za gospodarstvo prijavila tri območja za pripravo prostorskih aktov: območje Marine (spremembe in dopolnitve prostorskega plana in izvedenih aktov), območje Livade - zahod (spremembe in dopolnitve prostorskega plana in izvedenih aktov) in območje Simonov zaliv (spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta). JE SODELOVANJE RES DOBRO? Glede na povedano seveda ne gre dvomiti v usklajenost priprave in izdelave dokumentov, nedvomno pa je moč pogrešati skupno razpravo o urejanju obalnega pasu, saj gre vendarle za enotni prostor, ki ga enotno urejamo. Strokovni delavci pri tem sicer sodelujejo, javnost pa bo očitno deležna ločenih razprav, čeprav gre za prostor, ki ga bomo uporabljali občani Izole in Kopra. Nedvomno ob takšnih primerih lahko pogrešamo regijo ali staro obalno skupnost, kjer bi se skupaj pogovarjali o našem skupnem prostoru, že dejstvo, da občina Izola menda ni bila povabljena na omenjeno prostorsko konferenco pa daje slutiti, da bomo morali preskočiti še kakšno ograjo. (DM) Rokomet-kadeti Rokomet SE TEDEN DNI DO EP Samo še sedem dni je ostalo do začetka največje športne prireditve v Sloveniji po osamosvojitvi. 22. januarja se bo namreč začelo evropsko prvenstvo v rokometu za moške, eno od štirih prizorišč pa bo tudi v koprski dvorani Bonifika. Med božičnimi prazniki je tudi Koper nekoliko začutil, da bo januarja gostil spektakularni dogodek. Na to opozarja nekaj velikih plakatov na opaznih mestih, čeprav kritični opazovalci še vedno menijo, da bi lahko bilo za promocijo prvenstva bolje poskrbljeno. Zato je kar precejšnjo negotovost povzročila vest v osrednjem televizijskem dnevniku nacionalne televizije, da naj bi bile vstopnice za uvodne tekme na vseh štirih prizoriščih že razprodane. Za Koper to ne drži. "Še vedno so na voljo vstopnice za vse tekme, ki bodo v Bonifiki. Je pa res, da smo jih nekaj že prodali, ogromno pa imamo tudi rezervacij. Zato svetujem vsem, ki si želijo ogledati srečanja v Bonifiki, da vstopnice čimprej kupijo," je povedal Branko Pahor, vodja programov v dvorani Bonifiki in član lokalnega organizacijskega odbora Eura 2004. Vstupnice prodajaju v dvorani Bonifika vsak dan od 10. do 18. ure. Enodnevna vstopnica za dve tekmi stane 3.600 tolarjev, ne bo pa možno kupiti vstopnice le za eno srečanje. Spored skupine D v Bonifiki, 22. ianuana - Francija: Poljska (18), Nemčija : Srbija in Črna Gora (20.30); 23. januarja -Srbija in Čma Gora: Francija (18), Poljska: Nemčija (20.30); 25. januarja - Nemčija : Francija (18), Srbija in Črna Gora; Poljska (20.30). Konec naslednjega tedna se Kopru obeta tudi obisk navijačev reprezentanc, ki bodo nastopale v skupini D. Vendar pa se domačinom ni potrebno bati huliganstva in nekulturnih izpadov, saj skoraj vsi rokometni navijači spadajo med ti fan navijače. To pomeni, da predvsem navijajo za svoje ekipe in se na svoj način poskušajo imeti lepo. To niso jezni mladeniči, temveč gospodje v zrelih letih, ki se po tekmi ob vrčkih piva veselijo ali žalostijo (ne)uspehov. Ob Skandinavcih so najbolj številčni predvsem Nemci, ki so že rezervirali 250 vstopnic v Bonifiki. Organizatorjem se je najavilo še 200 jugoslovanskih navijačev, 100 Francozov in 50 Poljakov. Dvorana bo za potrebe evropskega prvenstva dobila novo podlago. Dobavitelj je ameriško podjetje, ki bo omenjeno plastično maso postavilo v vseh štirih slovenskih dvoranah. Vendar ta podlaga, ki je vredna šest milijonov tolarjev, ne bo ostala v Bonifiki, saj povsem ustreza rokometnim predpisom, za košarkarje in odbojkarice pa ni najbolj primerna. Danes se carini v Ljubljani, v petek pa jo bodo najbrž postavljali v Bonifiki... (DENIS SABADIN - Primorske novice) KAPUČINO bHi M- Rokomet-STAREJŠI DEČKI A RD IZOLA; RK CIMOS KOPER 20:30 19:15) V soboto, 10. januarja so igrali prvo tekmo 2. dela prvenstva. Naši rokometši so igrali s sosedi iz Kopra. Borili so se kot znajo ampak nasprotniki so bili boljši. V prvem polčasu so začeli slabo tako, da gosti so vodili 5:0. Po 10 minutah igre so se zbudili in dali prvi gol. V drugem polčasu so koprčani razliko samo še povečali in zasluženo zmagali. Največ golov za naše je dosegel mladi Marko Fičur. Za Izolo so igrali: J. Radojkovič 5 , M. Matkovič ,M. Kljun 3, I. Markovič 4, M. Lukežič 2, L. Žaro , M. Fičur 6, A. Radolovič, T. Čeligo, M. Mamilovi ROKOMET- MLADINKE ŽRKIZOLA00RIKM0:RKKETING 27:17 Mladinski turnir v Ajdovščini so Izolanke začele s tekmo proti domačinkam. Začetek tekme ni bil kaj prida obetaven, saj gostje niso pokazale borbenosti in želje po zmagi. Kljub temu so ob koncu prvega polčasa vodile za pet golov. V drugem delu so se le nekoliko prebudile in razliko počasi povečevale ter tekmo zaključile z desetimi goli razlike. Izola: Eneja Čulina, Manuela Hmjič 14, Neža Mitruševska 2, Erika Dujc, Sanela Poljak 1, Sabina Gatej, Luana Poljšak 3, Meri Karajkovič 1, Tanja Čubrilo, Andreja Čič 2, Mojca Šimer 1, Lea Benulič 2, Doris Frank, Eneja Činkl 1. RDIZOLJkRK KOPER 23:22 Izolani so dragi del državnega prvenstva zašel) s sladko zmago. Pred skorai polno izolsko dvorano (toliko gledalcev že dolgo ni bilo) so za gol premagali vrstnike iz Kopra in s tem napovedali sršen bo] za naivišja mesta Tekma se je začela zelo nervozno na obeh straneh in sodnib sta že v prvih minutah posegla vmes z nekaj izključitvami. Izolani so sicer skozi cel polčas vodili, a so jih gostje vselej ujeli. Prav ob koncu prvega dela pa je našim uspelo uiti na +5 (15:10). To je že omembe vredna razlika, a na takšnih derbijih ne pomeni prav veliko. Gostje so se namreč vrnili v igro z rezultatom 18:17, a je izolska barka vzdržala ter čez nekaj minut vodila že s 23:20. Sledila je razburljiva končnica, a je bila še pred zadnjo minuto tekma odločena. Koprčani so prav v zadnji sekundi dosegli zadnji gol, kaj več pa jim ni uspelo. Pri domačih velja pohvaliti prav vse, ki so stopili na igrišče, posebej Jurmana in Gomezelja, ter oba vrataija, Čuka in Dediča. Razveseljuje tudi športni pozdrav obeh ekip, ki sta s tem pokazali pravi obraz ter se "opravičili" gledalcem za pretep pred dvema mesecema, ki pa je s tem že pozabljen. To soboto, bodo kadeti igrali v Ljubljani, kjer jih čaka izredno težka tekma s Slovanom. Za Izolo so igrali: Uroš Čiili, Tilen Slama, Uroš Srabotiš 3, Matej Srabotiš 1, Rok Gomezelj 5, lasnim Bediš, David Ivanšiš, Primož Blatnik, Matic Šebulj 3, Matej Kleva 3, Marko Cvetkoviš, Rok Jurman 7, Miran Kallgariš, krnel Redžlš 1, Igor Šuk Rokomet-mladinke -----------ŽRK IZOlt BORI KDO : IRKI KRVI IE10IIICI 21:20 V drugi tekmi so se Izolanke pomerile z Jelovico iz Škofje Loke. Tekma je bila nekoliko težja. Začetek je bil na strani igralk Jelovice, saj so prvi polčas neprestano vodile s štirimi zadetki prednosti. Izolank pa to ni potolklo. Borile so se naprej in v drugem polčasu se je slika obrnila. Kmalu so zaostanek nadoknadile in tekmo zaključile s sedmimi goli prednosti, ter na tumiiju ostale neporažene. Za Izolo so igrale: Eneja Čulina, Manuela Hmjič 14, Neža Mitruševska 2, Erika Dujc, Sanela Poljak, Sabina Gatej, Luana Poljšak 4, Meri Karajkovič, Tanja Čubrilo, Andreja Čič 1, Ines Kaltak 6, Lea Benulič, Doris Frank, Eneja inkl. RK IZOLA BORI KM0: RK KSI NAKLO 33:26 (16:141 V soboto so se kadetinje v Šenčuiju pomerile z Naklom. Po dolgem času je za Izolo ponovno zaigrala Luanna Poljšak. Tekma je bila v prvem polčasu dokaj izenačena, v drugem pa so Izolanke predvsem s hitrimi protinapadi kmalu prišle v vodstvo. Prednost se je tako iz minute v minuto večala, saj domačinke kljub veliki želji in trudu, ki so ga vložile v igro, niso mogle nadobaditi razlike. Tokrat sta se najbolje izkazali Luanna Poljšak in Ines Kaltak. Za Izolo so igrale: Eneja Čulina, Lea Benulič 6, Ana Perič, Doris Frank 2, Meri Karajkovič 3, Ines Kaltak 9, Mojca Šimer 2, Lara Pavčnik, Mirela Poljak , Anja Barič 3, Luanna Poljšak 8 in Sabrina Poropat._________________ r\ POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Vse v pogonu, od rokometa bolj malo. Dogodek, ki je napolnil dvorano (res je lepo, če so tribune polne) je bilo polfinale kadetske tekme med Izolo in Koprom. Zmagali so naši , toda zelo tesno. Seveda, Izolani znajo mnogo več, vendar je ostalo nekaj grenkega iz srečanja v Kopru. V tem duhu je tudi tekma šla naprej. Ne vem, kaj so sodnikoma »svetovali« strokovni krogi, vendar sta le nekoliko pretiravala. Tudi igralci so »živeli« v tem stilu in od dobrega rokometa bolj malo. Bojna sekira je morda res zakopana, napreduje pa samo eden. No, Izolani bi lahko mirne duše »izbrali« tudi drugega nasprotnika, morda pa je boljše, da se ve, kdo je prvi, vsaj pri kadetih. Ekipa ima res vse kar jih lahko pripelje zelo visoko. Članski rokomet nabira energijo in pričakuje prve pripravljalne tekme v novi sestavi in pod novim vodstvom. Kaj bo novega? Verjetno nič, bolj se je bati zgodovine. Želja po prvem ali drugem mestu je prisotna, celo zahtevana, toda naši so že nekajkrat pogoreli. Ob vsem, pa je morda še najpomembnejše to, da ne bi ekipe pestile poškodbe. Ob vsem tem miru pa se nam le obeta celo vrhunski rokomet. Evropsko prvenstvo, žal bodo naši igrali v Celju, toda koprska skupina, »skupina smrti«, bo vredna ogleda. Tudi tokrat so naši apetiti zelo visoki, morda pretirani. Toda takšni smo pač. Kolajna pomeni olimpijske igre, vse ostalo bo nepomembno, bolj po domače, rokomet bo izgubil lep kup denarcev. Žoga bo okrogla za vse , razlika bo le v tem, ali smo dobri organizatorji velikih tekmovanj. www.goldenindex.com Namizni tenis I.SNTL-članice Arrigoni:lstrabenz koper 5:5 V soboto se je pričel 1. krog spomladanskega dela v vseh namizno teniških ligah. Arrigoni je igral prvi dvoboj proti ekipi Istrabenza iz Kopra. Dvoboj je potekal zelo izenačeno saj sta se ekipi menjavali v vodstvu. Končni rezultat 5 : 5 je tako glede na prikazano povsem realen. Igralka srečanja je bila Kristina Rahotin, ki je prepričljivo opravila z vsemi tremi nasprotnicami. Po eno zmago pa sta prispevali ekipi še Erika Jauševac in Petra Kukovec. Osvojena točka je za Arrigoni zelo pomembna. V zimskem premoru sta se namreč neposredna tekmeca za obstanek Edigs in Prevent iz Radelj okrepila, tako, da bo prvenstvo do konca negotovo. Po zmagah in porazih je Kristina Rahotin po končanem jesenskem delu prvenstva na visokem petem mestu. Prva je Kitajka iz Iskre Avtoelektrike, druga Todorovič iz istega kluba, tretja in četrta pa sta Burgar in Safran iz kranjskega Merkurja. Kristina je tako v letošnji sezoni naredila velik napredek, kar seveda velja tudi za ostale igralke Arrigonija. Zimska balinarska liga Javor PivkaJadran Izola 9:7 ŠD MAESTRAL vabi »V športno delavnico« dečke in deklice stare od 6 do 9 let. Vadba je vsak torek in četrtek od 16:15- 17:15 vOŠ Dante Alighieri. Vodja programa: Tone Barič JUTRI PODELITEV PRIZNANJ Jutri zvečer (ob 19.00) bo v Hotelu Riviera (SGTŠ) že tradicionalno nagrajevanje najboljših izolskih športnikov. Tudi tokrat so organizatorji iz vrst Centra za kulturo, šport in prireditve vztrajali pri birokratsko zastavljenem kriteriju in tako bodo med nagrajenimi verjetno tudi takšni, ki si priznanja morda ne bi zaslužili, ne bo pa nekaterih športnikov na katere smo Izolani najbolj ponosni. Med tistimi, ki ne bodo prejeli občinskega priznanja za svoje športne dosežke bodo tako tudi: Anton Žlogar, Andrel Jereb, Vesna Dekleva, rokometaša Blaž Vončina in Peter BOŽIČ, rokometašicaAna Petrlnjain še kdo, ki se ga v tem trenutku ne spomnimo. Nagrajencem vsekakor čestitamo, organizatorjem pa želimo, da bi v naslednjem letu dni le zmogli dovolj moči za spremembo pravilnika, ki se ga zdaj držijo kot pijanec plota. NAJPOPULARNEJŠI IZOLSKI ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA Naša akcija izbora najpopularnejšega športnika in športnice Izole se nadaljuje. Pred nami je že četrti oziroma pred predzadnji kupon, priznati pa je treba, da se povečuje število glasov, ki prihajajo po pošti. Kljub temu ugotavljamo, da so sodobne oblike glasovanja in dopisovanje že krepko prerasle tradicionalno pisanje in pošiljanje glasov po pošti. Zaradi objektivnosti glasovanja seveda ne bomo objavili kakšen je trenutni rezultat, lahko pa povemo, da se med športnicami v glavnem odločate med Vesno Dekleva, Anjo Argenti, Majdo Jerman in Kristino Rahotin, med športniki pa vodijo Anton Žlogar, Bine Pišlar, Jože Filipčič,Vasilij Žbogar in Jasmin Čuturič. Seveda pa imate še veliko možnosti, da pomagate na vrh svojemu kandidatu, saj je možnostiu glasovanja res veliko, še posebej primemo pa je glasovanje preko mandračeve spletne straniwww.mandrac.com Še enkrat povejmo, da gre za izbor, ki ga opravite navijači s svojim glasovanjem, poudarek je na športnikovi priljubljenosti med Izolani, seveda pa so pomembni tudi rezultati, čeprav niso najpomembnejši. Pogoja sta le dva: da je Izolan (tudi če tekmuje za klub od drugod) ali da nastopa za izolski klub. Da bi bili izidi akcije karseda realni in da ne bi prišlo do križanja med našo akcijo in akcijo nagrajevanja izolskih športnikov, ki jo pripravlja Center za kulturo, šport in prireditve, bomo glasove zbirali vse do konca januarja. NAJ ŠPORTNIK - ŠPORTNICA.... KUPON št. 4 Glasujem za najpopopulamejšega športnika:_______________________ najpopularnejšo športnico:-------------------------- TIHA ODSTAVITEV DIREKTORJA LADJEDELNICE Z nekajdnevno zamudo so delavci izolske ladjedelnice in nato še širša javnost izvedeli, da Dimitrij Živec ni več direktor izolske ladjedelnice. Tako je sklenil Nadzorni odbor družbe, ki ga vodi Viljem Orel, predstavnik enega od dveh največjih lastnikov ladjedelnice (Galeb Izola in Marina Izola) Nadzorni svet je v kratki izjavi sporočil, da so se za zamenjavo odločili zaradi potrebe po neobremenjenem pristopu k sanaciji podjetja. Vse kaže, da dosedanji direktor ni zadovoljil želja 40-tih lastnikov ladjedelnice med katerimi sta Galeb in Marina največja, kar je na prvi pogled tudi res, saj se zdi, da ladjedelnica živi takorekoč iz dneva v dan. Sanacijski program se je očitno izvajal prepočasi, prepočasi so prihajali tudi novi posli. Sodu je izbila dno izguba velikega, že dogovorjenega posla v vrednosti letne realizacije ladjedelnice, saj podjetje ni dobilo bančne garancije. To izgubo so najbolj občutili delavci, ki plačo dobivajo s precejšnjo zamudo, zagotovo daljo od te s katero so izvedeli, da imajo novega direktorja. Ladjedelnico Izola bo tako slabo leto, do konca tega mandata vodil dosedanji član Nadzornega sveta Tomaž Jeločnik, ki je v Izolo prišel iz podjetja Razvojna dražba, Dimitrij Živec pa bo ostal v podjetju kot svetovalec predsednika uprave.____________________________________________ 10 LET PRIMORSKEGA UTRIPA V Portoroški marini so včeraj pripravili slovesnost ob 10 obletnici izhajanja lokalnega mesečnika Primorski utrip, katerega urednik je naš stanovski kolega Franci Krajnc. Na slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi izolska in piranska županja ter številni ugledni gostje s cele obale so podelili priznanje prvemu uredniku Utripa, Gustavu Guzeju. V imenu uredništva Mandrača, ki je takrat ravno zaključevalo to številko časopisa je kolegom iz Primorskega utripačestital naš športni komentator Žarko Kovačič. ■SOLA (IZOLA) PRED 657 LETI (nekaj malega iz zgodovine našega mesta) 14. 1. 1347 se je Izola uprla Benetkam. Beneški senat je ukazal zapreti uporne meščane. 6.3.1348 se je začel sodni postopek zoper voditelja uporaPietra de Ursignana. Nekateri Izolani so morali v Benetke na zagovor, sicer bi jim zaplenili premoženje. Nekatere upornike so Benetke konfinirale. Po uporu so Benetke še bolj skrčile avtonomijo izolske komune. Beneški trgovci so dobili enake pravice v Izoli kot domači, izolski trgovci pa so morali v Benetkah za svoje blago plačati carino in ga prodajati po določenih cenah. Le neprodano blago so lahko prodajali drugje. Kot vsi Istrani so morali tudi Izolani plačevati Benetkam desetino od oljk, dac od stiskalnice (torklje), desetino od vina. ŠPORTNO DRUŠTVO URNIK pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00 NAJUGODNEJŠE CENE NA OBALI Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42 Opasilo, ki ni šagra v v v ZAKAJ JE PUSCAVNIK PRIŠEL V KORTE 17. januarja je praznik sv. Antona Puščavnika, zavetnika kortežanske župnije. Praznik domačini imenujejo kar sv. Anton in gorje, da bi rekli, da je to opasilo, saj je pravo opasilo za Kortežane 3. nedeljo v oktobru. Zakaj pravo, saj je tudi ob sv. Antonu opasilo. Opasilo je namreč beseda slovenskega izvora. Ime je dobila po procesiji, ki se je ob velikih praznikih vila kot pas okoli cerkve, beseda šagra pomeni isto, a je latinskega izvora (izšla iz sacra -sveta) in se uporablja v krajih bliže morju. Istrski slovenski govor ima kar nekaj starih besed in opasilo je ena izmed teh. Praznik sv. Antona je v Kortah tako ukoreninjen, da ga ni mogel nihče izkoreniniti, saj patron simbolizira poreklo vasi. Pa poglejmo! Korte ležijo v Slovenski Istri, v najvišjem delu zahodnih Savrinov. Svet se na zahodu strmo dviga iz Sečoveljskih solin, na vzhodu pa iz doline Dmice (nekoč imenovane kar potok sv. Antona in tudi s staro besedo Ruja). Tla so tu vododržna in napajajo številne izvire na pobočjih, ki so primerne za vzgojo zgodnjih kultur, saj pozne največkrat prizadene suša. Padavine, značilne za hladno polovico leta, so v obliki nalivov, kar pospešuje erozijo. Ta je zarezala v površje globoke žlebove, grebene in pomole. Kaj malo je zato ostalo od nekdanjega platoja - le za poti proti obmorskim mestom Izoli, Piranu, Kopru. Najstarejša naselja so s terasami postavljena nad vodne vire, na sončnih legah, v zavetju pred burjo, varna pred poplavami in nanosi. Na osojnih legah so gozdovi. Zaradi dobrih naravnih pogojev za preživljanje, pa tudi skritih, zato bolj varnih leg za naselitev, so ti kraji vedno vabili nove priseljence, tako kmete kot tudi gospodo. Morile so kuge in pustošile vojne. V 12. stoleju je obalnim mestom, vajenim polfevdalne avtonomije, prekipelo od fevdalnega razkosanja in podložnosti. Upirala so se tržaškemu škofu, koprski duhovščini, oblastem v oglejskem samostanu. V 13. stol. so si dogradila svoj komunski sistem, se prepirala za meje v zaledju in ustalila tromejo na sotočju potokov južno pod Kortami. Prišli so Benečani. Kaj je počel naš mali človek? Bil je kolon na lepih posestvih svojih gospodarjev. Imena teh ledin je prevzel v svoj govor: Kurte, Čedlje, Kortina, Bočan, Rašed, Šolan, Reju, Kašler, karone. Oddajal je polovico pridelka žita, sočivja, vina, olja, sira, drobnice. Na slabših legah je pasel prašiče, govedo, drobnico. Listine, ki govorijo o teh zadevah, so iz let 1149 (vojni pohod uniči pasočo se živino), 1202 (dajatev v obliki sira in jagnjet), 1281 (odredba o povečanju števila živine). Te kraje pa je poimenoval tudi po svoje glede na značilnosti narave: Breg, Cemešnjica, Dolina, Drviči, Gabrje, Gamazela, Nertič, Novaki, Oblag, Puja, Poraščena, Potučena, Suje, Trmun, Žleb. Koliko lepih imen, ki govorijo o preteklosti! Ker je zaradi povečini obdelanih tal in suše vedno primanjkovalo krme, so na redkih travnikih kosili, vsa čela teras (koron) poželi, pozimi so pašo zaključili na »finedah«, ob sušah so smukali drevesno listje. V zimkem času so Čiči s hribov pripeljali svoje ovce na pašo in marsikdo izmed njih se je nato priselil sem k morju. Nič čudnega, da so si prebivalci Kort izbrali za zavetnika sv. Antona Puščavnika, ki je pravzaprav zavetnik živine. Koliko mleka so s pomočjo osla znosile naše mlekarice v mesta ob obali, če je bilo samo v Kortah 200 krav? Koliko mestnega perila so globoko v žlebovih naše mlekarice oprale in posušile? Vsa družina z otroki vred je morala pri teh opravilih pomagati. Dokument iz leta 1212 govori, da poteka meja med Piranom in Izolo po Antonovem potoku Nad izvirom te rečice, kjer je ujeta voda z Brega nad Kortami, je stala kapelica (pil).Izviru in pobočju še danes pravijo Pil. ’ i riM ■sm mm Leta 1284 je bil ob potoku Flumisellumu (rečici) vinograd samostana sv. Antona (?). Leta 1435 je stala v Kortah samostojna cerkev s slovanskim glagoljaškim bogoslužjem, kar priča kustodija z glagolskim napisom iz leta 1468 in tudi usedline v domačem govoru. V kortežansko župnijo so oblasti, razen med prvo in drugo svetovno vojno, nameščale take župnike in učitelje, da je kraj obdržal svoje slovensko lice. Kako so v Kortah praznovali ta svoj največji praznik, praznik častitljivega patrona sv. Antona? Dopoldne je bila slovesna maša z ofrom za pevce. Popoldne je bil žegen. Po njem je sledil posvetni del praznovanja, ki je bil nekoč v znamenju plesa, prepevanja, lahko tudi sejma. Ob koncu žegna je prišla pred cerkev godba (ustanovljena pred 120 leti), eno zaigrala in odpeljala ljudi na plesišče, ki je bilo pri Babičevih, Venčičevih ali Korenikovih. Mladi plesalci so se zavrteli v prvi, drugi in naslednjih partidah. V znamenju svojega družbenega položaja je kdo za posebno plačilo plačal svoj ples. Tem plesom so rekli kordje. Naslednji dan je bil ples za domačine. Na opasila so prihajali sorodniki iz sosednjih vasi in ostali tu po dva dni. Če so prihajali godci izza Dragonje (prej kot so imeli godbo na pihala), so jih imenovali zingarji. Igrali so na meh, piščali, gosli. Še dokler je deloval moški pevski zbor, sredi devetdesetih let pravkar minulega stoletja, so pevci ta praznik obeležili s koncertom in lepim družabnim srečanjem. Ob sv. Antonu so gospodinje skuhale, kar je bilo pri hiši najboljšega: polento s fižolom in svinjino, mesne istrske kuhane štruklje, klobase, manjkala ni niti kokoš ali petelin (peteh), od sladic so narejali pince, kroštole ali kifle. Vse to so pridno zalivali z najboljšim, v tem času že zrelim vinom. (Nada Morato) KAKO BOLAN JE ŽUPNIK SEDEJ Izolski župnik Andrej Sedej je od odhoda kaplana Saša Mugerlija bolj ali manj sam vodil izolsko župnijo, in že ob odhodu kaplana je napovedal, da bo dela veliko in da bo rabil pomoč vernikov, predvsem mladih. Koliko so mu stali ob strani ne vemo, izvedeli pa smo, da ga je pred dnevi med opravljanjem bogoslužja obšla slabost, zato se je odločil za krajši oddih na katerem bi si ponovno nabral moči za delo ki ga opravlja. V škofiji so sicer poskrbeli, da ga ob jutranji in večerni maši nadomeščajo duhovniki iz drugih župnij, izolske vernike pa seveda zanima, kako dolgo bodo brez svojega župnika. Povprašali smo na koprsko Škofijo a nam niso postregli s konkretnimi informacijami. Svetovali so nam le, naj si pomagamo z informacijami iz župnijskega glasila Svetilnik, kjer da je župnik Andrej Sedej povedal vse kar je povedati treba. Poiskali smo zadnjo številko Svetilnika in v njem našli naslednjo informacijo: Župnik bo dalj časa na bolniškem dopustu. Za vse potrebe se obrnite na g. Ivana Likarja, voditelja pastoralne službe v Kopru. Ali koga to morda spominja na znano "Zanko 22". Zahvala Ob prezgodnji izgubi moža, očeta in brata Marjana Resmana se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Aškerčeve in sosednjih ulic, podjetju Fedon d.o.o. Koper, bivšim sodelavcem Hotelov Simonov zaliv, terenskemu ključavničarstvu Obrekar, sodelavcem Technol-a, osnovni šoli Vojke Šmuc, vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za darovano cvetje, sveče, denar in zato, da ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Družine Vujič, Bevk in Tomšič OBČINA IZOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: A.) PREDMET RAZPISA SO UREJENI POSLOVNI PROSTORI Z UPORABNIM DOVOLJENJEM - KOPRSKA 14-velikost 27,19 m2 mesečna najemnina je 37.692,92 SIT Namen: vse dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - KOPRSKA 28 - velikosti 63,36 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 100.887,58 SIT Namen: vse dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) I. RAZPISNI POGOJI 1. Občina bo po izbiri najemnika (po koncesionarju) pričela s postopkom pridobivanja ustreznih dovoljenj za ureditev prostorov pod točko »A« in ga usposobila z lastnimi sredstvi. 2. Občina nima nikakršne odškodninske odgovornosti do izbranega najemnika zaradi morebitnega dalj časa trajajočega postopka urejanja prostorov. 3. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 4. Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe. 5. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša. 6. Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 7. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 8. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 9. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. lOPrednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki je ponudil boljši program dejavnosti, boljšo najemnino v najetem prostoru. Kadar prednostni namen v teh razpisnih pogojih ni opredeljen, možnih pa je več vrst namenov, se bo primerjala relativna višina ponudbe v primeru, ko prispe več ponudb za različne namene. I. DOKAZILA Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti: - potrdilo o vplačani varščini - izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu - potrdilo Občine Izola (izda ga Urad za finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine - potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! II. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. 15.maja 16, Koper z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 640-39-53 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije MIRO Bomšek l.r. OB VSAKDANJI KAVICI 93 JOŽETOVIH LET Živjo naša družba! Brez plače taka služba! Ko v duši kaj škreblja, nam kava pricurlja. Nihče nas tu ne gnjavi, " ko smo pri slastni kavi. I Klepet nam je zabava, nam moč da črna kava. 'Oči se nam iskrijo, saj si nazaj želijo, spet v nas živi spomin in ljubezen iz davnin. Je težko biti v službi, res lepše v naši družbi. Ena urica na dan nas zavede tj a..drugam. Naš Jože resje korenjak, Le malokdo mu je enak. Deveti križ je že slavil A pravi, da ga bo še dolgo pil. Na plesu se še zavrti, Urno kot za mlade dni. S čisto vsako pleše rad Naj je zima al' pomlad. Jože ne more iz svoje kože, Kar naprej hoče slavit. Prijateljicam nosi rože Vedno čeden in obrit. Brije se in parfumira A se po mladih manj ozira. A kozarček še nagnije Zraven Pepce al' Marije Jože resje stara kljuka. Piti si ga vedno upa. Zapleše in se zavrti Čeprav mladosti že dolgo ni. (Ernest Cah) o E? c/o o £ ’5 a Ta čas prehitro mine, kot val od skale rine in mi domov hitimo, se jutri spet dobimo! Vesela družba GAS Koline -V <=- -