Celje - skladišče
D-Per
III 19/1982
I liji Ji |
COBISS e
ŠTEVILKA 3 — LETO II — MAREC 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
Prvi skupni koraki spopad
navzgor	s staro prakso
V sozdu Mene smo leto 1981, upoštevajoč pogoje gospodarjenja, zaključili uspešno. Značilnost lanskega leta so bili težki pogoji gospodarjenja. Ti so se odražali predvsem v pomanjkanju blaga* vseh vrst, v velikih izvoznih obveznostih in seveda v trajnem pomanjkanju predvsem obratnih sredstev.
Najpomembnejše postavke plana smo dosegli takole: celotni prihodek v vrednosti 13.184.089.086 dinarjev (načrtovan 11.617.366.106), dohodek 1.735.149.843 (načrtovan 1.581.886.777), čisti dohodek v vrednosti 1.136.184.313 (načrtovan 1.039.037.680), akumulacijo 302.987.671 (načrtovana 269.980.138) in del čistega dohodka za osebne dohodke 806.562.455 dinarjev (načrtovan 744.219.590).
Poudariti je potrebno, da smo v preteklih dneh na različnih ravneh govorili o doseženih uspehih, pri čemer smo naglasili vprašanja in probleme, ki ostajajo tudi v tem času naša skupna in trajna skrb. Prvenstveno je tu, tako kot lani, proizvodnja hrane in izvoz. Deset starih milijard načrtovane vrednosti izvoza je izjemno zahtevna naloga. Z ustreznimi napori v proizvodnih in gostinsko turističnih delovnih organizacijah jo bomo zmogli.
Kako smo vlagali? Skupno smo v sozdu načrtovali več, kot smo uspeli napraviti. Vzroki so seveda znani: zaostreni pogoji investiranja in močna stabilizacijska naravnanost tudi na tem področju.
Skupno smo vložili 222.500.000 dinarjev. Od tega v kmetijstvo in proizvodnjo
V tej številki ne prezrite:
Kako smo gospodarili in kaj prigospodarili
stran 3
Kako se vidijo komunisti in kako v sindikatu
stran 4 in 5
Ali verjamete, da se v moki prej-zadušiš, kot v vodi utopiš
stran 6
Kovčke gor, kovčke dol — včasih za blazev žegen stran 7
Regresi, regresi, regresi...
stran 9
Kdaj, kam in s kom na morje '
stran 10
iffiiMšifaBBisaaaBMrHii 'saa—
145.700.000 dinarjev (od tega v zasebni sektor 95.700.000 dinarjev), v dejavnosti blagovnega prometa 53.000.000, na področje gostinstva in turističnih dejavnosti 23.800.000 dinarjev. Sovlaganja na dohodkovnih načelih nismo docela uresničili, zato ostaja to tudi naša trajna naloga v bodoče.
V letu 1980—1981 smo v blagovnem prometu , pridobili skupno 18.870 kvadratnih metrov površin: v delovni organizaciji Potrošnik 8.Q10, v delovni organizaciji Blagovni center 500, v delovni organizaciji Dravinjski dom 3.852, v delovni organizaciji Savinja Mozirje 2.410, v delovni organizaciji Moda Celje smo v poslovalnicah opravili obnovitvena dela, v delovni organizaciji Tkanina 3.824 in v delovni organizaciji TEKO Celje 274 kvadratnih metrov. To so prav gotovo podatki, ki kažejo na odločne premike na tem področju.
In kako je bilo v letu 1981 z oskrbo? Poudariti moram, da smo se dokaj dobro organizirali. Večjih odklonov ni bilo. Poraženi smo bili le s — kavo. Enostavno ni deviz. Nič bolje ne b-letos. Pomembno je, da z dolgoročnimi sporazumi z velikimi dobavitelji zagotavljamo redno oskrbo, čeprav je res, da bomo morali uporabiti velika sredstva.
Sicer pa moram reči, da so lani v sozdu dobro delovali tako samoupravni organi kot družbenopolitične organizacije, d^ je prihajalo do mnogih koristnih pobud posameznih članic sozda Merx ter da smo uveljavili dogo-
Člani ZK sozda Mera, delegati za 9. kongres ZKS:
Bogdan Knez iz Kmetijskega kombinata Šentjur, Elza Sagadin iz delovne skupnosti skupnih služb sozda Merx, Milan Saveli iz tozd Prodaja Ravne na Koroškem, Jasna Božič iz delovne organizacije Hoteli Gostinstva Celje, Nada Kralj iz tozd Prodaja Radeče, Ivanka Cokan iz Gostinskega podjetja Celje in Edi Stepišnik kot vabljeni gost.
\____________ J
varjanje in sporazumevanje na vseh ravneh.
Z najbolj odgovornimi poslovodnimi delavci vseh osemnajstih delovnih organizacij, kolikor jih povezujemo v sozdu, smo čez leto pogosto in predvsem sproti ocenjevali pogoje gospodarjenja in se dogovarjali za ustrezne ukrepe. Pokazalo se je, da je tak način dela koristen in dober.
Resda je eno leto delovanja tako velikega poslovnega sistema mnogo prekratko, da bi lahko razrešili vse tisto, kar smo si ob začetku zastavili, seveda za daljše obdobje. Menim pa, da smo na najboljši poti in bomo načrtovane cilje postopoma uresničili.	Franc Ban
V teh dneh teče v osnovnih organizacijah zveze komunistov široka razprava o dokumentih in še zlasti o osnutku resolucije za 9. kongres slovenskih komunistov, o izhodiščih zveze komunistov v njenem boju za osvoboditev dela, za uveljavljanje socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov.
Temeljno sporočilo osnutka pravi, da bomo samo z utrjevanjem samoupravnih odnosov, z odpravo monopolov ekonomske iti politične moči, ki odrivajo človeka od družbenih odločitev, v enakosti na podlagi dela in rezultatov dela uspeli preseči zapletene gospodarske težave, ki nas pestijo. Za njihovo reševanje enotnega recepta sicer ni, vsakdo bo moral biti bitko v svojem okolju.
Dejstvo je, da prepočasi premagujemo številna nasprotja in tudi tisto, ki najgloblje zadeva naš razvoj — protislovje med družbeno naravo produkcije in skupinsko lastniškimi ter državnimi prisvajanji njenih rezultatov. Ob nakopičenih problemih nas kaj hitro zanese v sprejemanje administrativnih ukrepov, v razmišljanje, da bi namesto samoupravnega odločanja uvedli državni aparat. Zato se moramo upreti slehernim poskusom skupinsko lastniškega oziroma državnega zapiranja pri uporabi in združevanju sredstev za enotno in razširjeno reprodukcijo bodisi občin, regij ali republik.
1 Dejansko odločanje delavcev o sredstvih družbene reprodukcije je osrednje razredno
vprašanje. Pri tem upoštevajmo dvoje; da se lahko opiramo le na lastne sile in da se moramo ob upoštevanju kriterijev svetovnega tržišča vključiti v mednarodno delitev dela. Praksa, da hiter gospodarski razvoj dosegamo z nepokritimi denarnimi sredstvi in krediti iz tujine, očitno ne vodi naprej. Spodbudni so letošnji slovenski izvozni dosežki. Naš izvoz je bil v letošnjem januarju za 13 odstotkov večji kot lani, januarja smo izvozili za 3,5 milijarde deviznih dinarjev izdelkov, uvozili za 3 milijarde ali 35 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. To pomeni najnižji uvoz po juliju 1978.
Vsakdanja praksa nas prepričuje, da vodi pot iz nastalih gospodarskih težav skozi svobodno menjavo dela, samoupravno združevanje sredstev in dohodkovno povezovanje. Kar je ostajalo dolgo časa le na papirju, je danes neizogibno merilo ekonomske uspešnosti. Pri tem ne gre pozabljati področja nagrajevanja, enega bistvenih pogojev za boljše delo, iskanje notranjih rezerv in večjo produktivnost.
Obdobje pred kongresom je brez dvoma oživilo delo v vseh partijskih sredinah. Vendar marsikje še vedno niso v celoti doumeli načela demokratičnega centralizma, tega, da načelo komunistov ni le centralizem, ampak tudi demokratičnost, v tem pa je zajeta pravica in odgovornost, da na osnovi dela, znanja in odgovornosti aktivno posegamo v spreminjanje odnosov v vseh okoljih in na vseh ravneh.
Novim delegatom naproti
Za nami so tretje volitve delegatskih skupščin. Smo pred novim štiriletnim mandatnim obdobjem, ki bo po vsej verjetnosti eno najtežavnejših doslej. To bo obdobje velikih preizkušenj, gospodarskih, političnih pa tudi mednarodnih.
Izhajajoč iz Sestavljene organizacije združenega dela Merx bo na stotine novih delegatov v delegatskih skupščinah občin in samoupravnih interesnih skupnosti moralo zastopati naše inte-
rese, potrebe in želje, posredovati pobude in vprašanja ter jih med seboj usklajevati. To pa je gotovo težavna naloga, saj delo delegata v delegaciji, konferenci delegacij kakor tudi v skupščini zahteva visoko stopnjo odgovornosti in poznavanje širokega kroga problematike.
Zaradi omenjenega bomo morali vsi, ki smo delegate izvolili in jim zaupali odgovorne naloge, svojim delegatom tudi pomagati. Pa ne le v začetku njihovega de-
lovanja, ampak skozi vse mandatno obdobje. V strokovnih službah, kjer združujemo delo, v samoupravnih organih, kjer opravljamo kakršnekoli naloge, v družbenopolitičnih organizacijah, kjer delujemo, povsod bomo morali našim delegatom pomagati. Seznanjati jih bomo morali z našim mnenjem in stališči do posamezne problematike, ki jo bodo v skupščinah obravnavali, jim pomagati pri oblikovanju odločitev in pri usklajevanju mno-
žice naših najrazličnejših interesov, ki jih bodo delegati prenašali v skupščine.
Poleg naštetega mora biti naša skrb usmerjena v usposabljanje novih delegatov. Slehernemu delegatu moramo omogočiti, da si bo v delegatski šoli pridobil manjkajoče znanje, tako s področja delovanja posamezne skupščine oziroma zbora, kakor tudi s področja njegovega delovanja. Program delegatske šole moramo približati potrebam in
interesom oziroma strukturi delegatov. Teme usposabljanja delegatov ne smejo biti preveč splošne pa tudi ne preveč teoretske, temveč konkretne in vsem delegatom razumljive.
Le dobro usposobljeni delegati, ki bodo deležni vsestranske pomoči strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, bodo lahko opravljali naložene naloge kvalitetno in odgovorno.
Ana Peperko
=iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiitii!iiiiiiimiiiiiumiimii!iiiiiiiiiiitiuim^
Razgovor z Alojzom Reckom, predsednikom centralnega delavskega sveta sozda Merx
Skupaj smo močnejši
Z Alojzom Reckom, vodjem farme v Slivnici, predsednikom akcijske konference osnovnih organizacij zveze komunistov v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju pri Celju in predsednikom centralnega delavskega sveta sozda Merx smo se pogovarjali o razkorakih medproglaševano kmetijsko politiko in njenim praktičnim uresničevanjem, o mestu in vlogi komunistov v naših razvojnih programih, predvsempa o samoupravnih osnovah in gospodarskih izhodiščih, ki po letu dni od ustanovitve sozda Merx kažejo, da ima združitev ekonomske korenine in nikakor ni, kar se žal v podobnih primerih še pogosto dogaja, umetna tvorba.
-Še v preveč dobrem spominu nam ostaja ponesrečena sestavljena organizacija Dobrina, zato so nekateri ustanovitev sozda Merx sprejeli s precej črnogledimi napovedmi. Preteklo je leto dni in zdaj bi že lahko ocenili, ali so dvomljivci imeli prav.
»Prav gotovo smo tako v naši, kot tudi v ostalih delovnih organizacijah čutili gospodarsko potrebo, da se povežemo v večjo asociacijo. Združili smo se torej iz gospodarske nuje, saj lahko svoj razvoj v sedanjih gospodarskih razmerah zagotavljamo le z enotno, celovito ponudbo, s skupnim nastopom, povezani in močni, še zlasti spričo pojavov zapiranja trga, oteženega plasmaja izdelkov in pridelkov in novih pogojev investiranja. Od pristopa v sestavljeno delovno organizacijo smo mnogo pričakovali in reči moram, da smo že po letu dni v mno-gočem uspeli, tako v pogledu razvoja, celovitega nastopanja navzven kot tudi v investicijski politiki.«
- - Znano je, da je bilo kmetijstvo v Dobrini postavljeno nekje na rob in da so prvenstveno razvijali trgovino. Kakšno mesto ima kmetijska dejavnost v sozdu Merx?
»Najprej moram reči, da so o tem, kako na splošno razvijati kmetijstvo v celotni naši družbeni skupnosti, stvari precej meglene. Na eni strani govorimo o veliki prioriteti kmetijstva, v bistvu pa te prioritete ni čutiti. Znotraj kmetijstva je vrsta panog, ki niso na prednostni listi. Kaj v kmetijski dejavnosti je torej v prioriteti? Ta prednost je žal precej deklarativne narave. Zagreli smo se, v resnici pa nihče ne ve, koliko in kaj naj bi pravzaprav napravili.
Ob združitvi v sozd Merx smo ta nasprotja uspeli nekolikanj ublažiti. Svoje razvojne programe preko interne banke mnogo lažje uresničujemo, kot bi nam to uspelo kljub vsem takšnim in drugačnim prednostnim pogojem kot solistom. V sozdu pripada na podiočju kmetijstva 60 odstotkov deleža Kmetijskemu kombinatu Šentjur, ostalih 40 odstotkov pa kolektivom v Laškem, Slovenskih Konjicah in Celju. Kmetijci imamo znotraj sestavljene organizacije v interni banki in pri združevanju sredstev dejansko prednost.«
Trnova pot dogovarjanja
Kako vam je uspela delitev dela med sestavljeno organizacijo MERX in sozdom Hmezad?
»Gotovo je sosednji sozd Hmezad večji in ima daljšo tradicijo, vendar je dejstvo, da ima naš sozd pri oskrbi prebivalstva pomembnejšo vlogo. V Hmezadu so boli specializirani, mi pa nudimo več prehrambenih artiklov, od mleka, jajc, sadja, predelanih mesnih izdelkov, do, ne nazadn je svežega mesa.«
- - Prav ko se je treba dogovoriti o mesit, se M ves čas zatikalo. Poznamo mnogo hude krvi, ki se je grela do vrelišča v neenakovrednem dialogu med šentjursko klavnico in celjsko mesno industrijo. Vmes so morale poseči celo družbenopolitične organizacije v Celju in njih sklep je bil, da morate do 15. aprila pripraviti akcijski program za sprejem sporazuma o tem, kako zagotoviti zadostne količine mesa za oskrbovanje regije s svežim mesom in zadostne količine mesa za predelavo in se dogovoriti o delitvi deta v blagovnih skupinah in delitvi deta med maloprodajo in grosisti.
»Hmezad ima dobro, veliko in sodobno klavnico, nima pa živine. Klavnico v Šentjurju moramo posodobiti.
Dogovori s Celjsko mesno industrijo so bili ves čas na majavih nogah. Ko smo se menili o preusmeritvi šentjurske klavnice v predelavo, so si v Celju prav v iste namene postavili ogromne hale, čeprav naj bi se obe usmerjali v klavništvo. Postavili so nas na stranski tir. O enakopravnem dogovarjanju ni bilo govora. Bili smo
ALOJZ. RECKO, 4 4 det ni vodja farme v Slivnici, je s kolektivom Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju prehodil vse stopinje razvoja te delovne organizacije in opravljal številne odgovorne naloge v kombinatu, v družbenopolitičnih organizacijah občine Šentjur, v republiki, zvezi in v svoji krajevni skupnosti Slivnica, kjer je zdaj predsednik skupščine. Bil je predsednik občinskega komiteja mladine. član republiškega sindikalnega sveta in član zveznega odbora sindikata za živilstvo in kmetijsko industrijo, vodja delegacije republiškega zbora združenega dela, član občinskega komiteja oziroma konference Z K. Trenutno je podpredsednik občinskega sindikalnega sveta in predsednik akcijske konference osnovnih organizacij ZK v Kmetijskem kombinatu.
V kombinatu je že 21 let. Leta 1962 je bil priča združitvi devetih zadrug v enotno delovno organizacijo in deset let kasneje reorganiziranju v pet tozdov in delovno skupnost skupnih služb, da bi po nastanku sestavljene delovne organizacije Merx postal predsednik centralnega delavskega sveta.
saj smo vsa ta leta vlagali predvsem v živino, zato pa imamo bogat živinski fond. V kombinatu imamo 2.500 glav goveje živine in 3.000 glav pri kooperantih, kar nas v tem pogledu postavlja na tretje mesto v Sloveniji. Letno pridobimo iz kooperacije 5 milijonov litrov mleka, v proizvodnji jajc smo drugi- v Sloveniji, s tem, da smo si z njihovo kvaliteto pri kupcih pridobili neomajno zaupanje.
»veliki« in »mali« in oni se sploh niso bili pripravljeni pogovarjati brez tega, da bi si zagotovili monopol. Tako pa vendar ne gre.
Vse skupaj v okviru sozda šentjurski kmetijci lažje postavljamo na pravo mesto. Še zlasti po obisku delovne skupine centralnega komiteja, ko smo o klavništvu na Celjskem temeljito spregovorili in uspeli pričeti razgovore kot enakovredni partnerji.«
-	- Se še dogovarjate ali ste se že uspeli kaj dogovoriti?
»Na omenjeni konferenci smo sprejeli zavezujoče sklepe in zdaj tečejo te priprave.«
-	- Tako v sozdu Merx ste komunisti, kot v sozdu Hmezad so komunisti. Vsi smo v isti partiji, vsi težimo k istim ciljem. Kako to, da je moral priti nekdo od zunaj, da nam pove, kje bomo našli skupni jezik?
»Zal je res tako. Ponovim naj besede, ki sem jih že večkrat poudarjal. Ko nekdo od velikih kaj načrtuje, se to ko j postavi kot širši družbeni interes, če si majhen zastavi nalogo, to raje razumemo kot lokalizem, ne pa kot pot k večji produktivnosti in izkoriščanju rezerv, ki jih je še zlasti v zasebnem sektorju brez dvoma ogromno. Potrebujemo pametne dogovore, ne pa le govorjenje, da je proizvodnja hrane v prvem planu, da je hrana strateški material in podobno. Ko bi naj prešli na delitev dela, pa se raje izgubljamo v drobnjakarskih, lokalističnih interesih. Primer dobrega dogovarjanja in povezovanja je naša sestavljena organizacija, ki ni nikakršna politična lepljenka, saj vanjo nismo pristopili, ker bi nas kdo silil, da bi bilo »dobro«, če bi bili skupaj.«
-	- Ogromno vlagamo v zasebni sektor. Kateri delavec bi si kot naši kmetje lahko privoščil hišo, gospo-
darska poslopja, po dva traktorja, avtomobil. .. Kako dolgo in kako daleč ta vlaganja dajejo tudi ustrezne obratne učinke?
»Res je, da dajemo danes kmetom vse pogoje za sodobno, dobro in učinkovito gospodarjenje. Iz izkušenj vam pravim, da večina njih že zna dolgoročno gledati. Organiziran kmet vidi prihodnost in razvoj v tako imenovani organizirani proizvodnji. Tisti pa, ki niso usmerjeni, godrnjajo, terjajo vse, dajejo malo in vnašajo nemir med organizirane kmete.«
Zemlje ne moremo reproducirati
- Kako ste v sozdu, ali konkretneje, v vaši delovni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur, zastavili osnove kmetijskemu razvoju?
»Prvo in najpomembnejše v kmetijstvu je zemlja. Zemlje ne moreš reproducirati. Imaš jo ali je nimaš. Šopa seveda oblike, in te skušamo uresničiti v' skladu z razpoložljivimi sredstvi, da iz neuporabnih zemljiških površin z melioracijami, komasacijami in takšnimi postopki napraviš obdelovalno zemljo. Drugo je, zagotoviti maksimalno proizvodnjo na razpoložljivih kmetijskih površinah. V Šentjurju imamo v družbenem sektorju 600 hektarov, to je manj kot, recimo, v občini Laško, a na vsej tej zemlji imamo maksimalno proizvodnjo (2.500 pitancev, 200 vagonov sadja, 25 milijonov jajc in 80 odstotkov doma pridelane krme). V razvoju kmetijstva smo družbenemu sektorju namenili dve nalogi: da bi z visoko produktivnim delom intenzivirali proizvodnjo hrane na eni strani in da bi bila ta visoko organizirana strokovna proizvodnja hkrati kažipot zasebnemu sektorju.«
Zlasti v zvezi s kozjanskimi občinami mnogo slišimo o vlaganju v tako imenovano polindustrijsko kmetijstvo. V kolikšni meri so ti načrti na realnih osnovah?
»V vsakem uspešnem kmetovanju moraš poleg primarne proizvodnje imeti tudi nekaj polindustrijskega kmetijstva. Pri nas že imamo industrijska jajca, razmišljamo o kuncih. To lahko prinese dobre rezultate, če se vzreje ali pridelave lotimo z načrtnim razvojnim delom.«
Včasih so v kmetijstvu ostajali le takšni delavci, ki se v drugih delovnih organizacijah niso kaj prida izkazali. Kmetijstvo tudi ni zagotavljalo socialne varnosti niti družbenega standarda.
» Danes je standard našega delavca povsem enakovreden standardu delavca v industriji. V tem smislu opažamo bistveno preobrazbo našega kmetijstva in rečem lahko, da zdaj za kadre, usposobljene in dobre delavce, v kmetijstvu ni več problem.«
Nihče ni velik in nihče pribežnik
- Sestavljena organizacija je zapletena samoupravna tvorba, saj vemo, koliko tozdovskih interesov se kreše ze v eni sami delovni organizaciji, kaj šele med delovnimi organizacijami v sozdu. Kako ste v Merxu vzpostavili sistem samoupravnega dogovarjanja in kakšne so vaše prve izkušnje?
»Gotovo so bili, še zlasti na začetku, precejšnji problemi. Nihče ni pričakoval, da bi se lahko izognili krčem. Vendar mislim, če bomo šli po tej poti naprej, bo samoupravno dogovarjanje in sprejemanje skupnih odločitev v celoti zaživelo. V delavskem svetu in organih samoupravljanja ni velikih in malih, iz vsake sredine je enako število delegatov in ne pride do preglasovanja. Razprave in usklajevanja so toliko bolj živahna, kolikor bolje strokovne službe v strokovnem smislu pripravijo in podkrepijo svoje predloge. Vseh predlogov seveda ne
sprejmemo, česar ne smemo gledati v smislu oportunizma, ampak kot dejanski vpliv delegatske baze, kot rezultat dobro zastavljenega in skupnega načina odločanja.«
— Kako pred sprejemanjem končnih odločitev poteka postopek usklajevanja znotraj posamezne delovne organizacije?
»Poglejmo konkretno v našo delovno organizacijo, v Kmetijski kombinat Šentjur. Pri nas imamo pet članov delavskega sveta. Pred vsako šejo na ravni sestavljene organizacije se sestanemo, predelamo gradivo in si še zlasti podrobno ogledamo tisto, kar se nanaša na našo delovno organizacijo, da potlej oblikujemo enotno stališče. Mislim, da bi odtod morali napraviti še korak naprej. Treba bo domisliti . način, kako bi pri tem pritegnili mnenja kar najširšega kroga naših delavcev.«
- Sozd M erx je kaj pisana združba delovnih organizacij z različnih področij. Je v sozdu čutiti naklonjenost do določene branže?
»Povezujemo različne delovne organizacije, z različnih področij dela. To drži. Vendar je vsaka v sozdu našla svoje pravo mesto.«
-•- hi a delavskem svetu sozda ste brez dvoma mnogokrat pred težkimi odločitvami. Ali vselej sledite načelom samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, ali pa morate vendarle popustiti kompromisnim rešitvam?
»Tudi slednje se zgodi. Na delavskem svetu smo nedavno tega skočili pokonci. Po tako imenovanem načelu vezane trgovine naj bi kupili tudi margarino in maslo slabše kvalitete. Toda kaj narediti? Slednjič smo popustili. Zal moramo še vedno bolj kot na dohodkovnih odnosih poslovati na osnovi kupo-prodajnih pogodb s tistimi, predvsem preko republiških mej, ki so v nekem smislu še novo-došli.«
Nova kvaliteta partijske organiziranosti
— Pred nedavnim ste izvolili rtov a vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov. Vi ste predsednik osnovne organizacije in hkrati predsednik akcijske konference osnovnih organizacij v Kmetijskem kombinatu. Kako boste zastavili partijsko delo?
»V našem kombinatu je 6 osnovnih organizacij ZK z 48 komunisti. V posamezni osnovni organizaciji je od 5 do 12 članov. Če vemo, da zaposlujemo 380 delavcev, je ta odstotek še kar zadovoljiv, čeprav s tem ne smemo biti zadovoljni. Novo kvaliteto v našem partijskem delu bo nedvomno prinesla spremenjena organiziranost komunistov v delovnih organizacijah. Namesto komitejev, ki so bili centri odločanja in moči, imamo zdaj akcijske konference, ki so izključno posvetovalni organ komunistov in kjer ni mogoče sprejemati odločitev.«
— Kljub temu pa ni nič kaj obetaven podatek, da med vašimi organiziranimi in kaj šele neorganiziranimi kmeti ni niti enega člana zveze komunistov. Ali to drži?
»Drži. To je bilo Francetu Popitu, ki je obiska! šentjurske komuniste,docela nerazumljivo. Žal je tako. Mislim, da bo v prihodnosti bolje, če bodo seveda krajevne skupnosti, sekcije za kmetijstvo pri SZDL in naši pospeševalci odigrali svojo vlogo. Največ upov vlagamo v naše pospeševalce, ki imajo konec koncev najbolj neposreden stik s kmečkim življem.«
- Če nekako skleneva. Pred komunisti, še zlasti tistimi v kmetijski proizvodnji stojijo v' naslednjih letih ogromne najoge. Menite, da so v sozdu Merx končno dane tiste osnove, ki bodo prednost kmetijstva na papirju končno pomagale spraviti v vsakdanje napore pri pridobivanju in predelavi hrane?
»Mislim, da so. Toda te bitke ne moremo izbojevati od danes do jutri.«
£!!i!T!!^m,ll!.ni,ll',m!^....................................................................................................
iimiiimmmmimm!


Rezultati poslovanja sozd Merx v letu 1981
Začrtane naloge smo presegli
Če ocenjujemo finančne rezultate sozd Merx v minulem letu, ugotavljamo, cta so ti dokaj ugodni. Nominalno so pomembnejši kazalci precej porasli, realno seveda nekoliko manj. Vseeno pa smo planske naloge v celoti presegli.
Celotni prihodek
V letu 1981 smo v sozdu dosegli celotni prihodek v vrednosti približno 13 milijard 184 milijonov dinarjev, v primerjavi z letom 1980 za 41 odstotkov več. V primerjavi s planom leta 1981 smo celotni prihodek presegli za 13 odstotkov. Najvišji porast beležijo v kmetijstvu s 55 odstotki, v dejavnosti blagovnega prometa je celotni prihodek porasel za 38 odstotkov ter v dejavnosti gostinstva za 27 odstotkov.
Dohodek
V	letu 1981 smo ustvarili čez milijardo in 735 milijonov din dohodka.
V	primerjavi s preteklim obdobjem smo dohodek relativno ugodno realizirali, saj je bila njegova rast v sozdu večja za 27 odstotkov. Rast dohodka je v primerjavi z obdobjem devetih mesecev leta 1981 višja za 2 odstotka in enako z rastjo v polletju oziroma 7 odstotkov višja od rasti v prvih treh mesecih leta 1981 (20). Letni plan smo presegli za 10 odstotkov. V prvih devetih mesecih smo uresničili le 72,54 odstotkov začrtanega dohodka oziroma 67,84 dejansko doseženega ob koncu leta 1981. To govori o dejstvu, da smo v zadnjem četrtletju realizirali precej več.
V	organizacijah združenega dela so ob razporejanju dohodka upoštevali poglavitne usmeritve v letošnjem letu začrtanega družbenoekonomskega razvoja. Zaradi spremenjenih stopenj in osnov za izračun nekaterih obveznosti, ki so se odrazile na gibanju sredstev za skupno in splošno porabo ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organiz-ciji, razporeditve dohodka ne moremo povsem primerjati z enakim obdobjem leta 1980.
Iz gibanja pomembnejših prvin delitve dohodka so razvidne nekatere težnje, ki se odražajo v povečani udeležbi sredstev za skupno porabo.
V	razporejenem dohodku se je udeležba sredstev akumulacije z 22,61 znižala na 18,58 odstotka. Delež bruto osebnih dohodkov se je v razporejenem dohodku zmanjšal od 46,50 na 46,48 odstotka v letu 1981, pri čemer je v primerjavi z devetimi meseci leta 1981 porasel za 9,93 odstotne točke.
Obveznosti iz dohodka so bile v celem letu 1981 v izrednem porastu in so se v primerjavi z letom 1980 povečale za 64 odstotkov. Od skupnih
prispevkov prednjačijo prispevki za sis z indeksom 265, davki so se zmanjšali za 4 odstotke, del dohodka za obresti od starih in na novo najetih kreditov je porasel za 67 odstotkov in znaša v letu 1981 približno 118,8 milijona dinarjev, del dohodka za druge pogodbene obveznosti pa je porasel za 22 odstotkov v primerjavi z letom 1980.
V	sozdu smo v letu 1981 zaposlovali na podlagi delovnih ur 5.208 delavcev oziroma na podlagi stanja ob koncu meseca 5.496 delavcev (v podatek niso zajeti učenci). Povprečni za leto 1981 izračunan osebni dohodek delavca v sozd znaša 9.816 denarjev neto.
Porabljena sredstva
Porabljena sredstva so v lanskem letu znašala okrog 11 milijard in 450 milijonov dinarjev in so bila v primerjavi z letom 1980 večja za 44 odstotkov (v devetih mesecih za 43, v polletju za 42 odstotkov). Porabljena sredstva so v primerjavi z rastjo celotnega prihodka rasla za 3 odstotke hitreje, kar je neugodno. Da je temu tako, je precej vzrokov v porastu posameznih prvin porabljenih sredstev, rast pa je višja tudi zaradi nekaterih iz dohodka prenesenih izdatkov v porabljena sredstva.
V	materialnih stroških so močno porasle porabljene surovine in material. Z indeksom 148 — lani smo za njih izdali milijardo in 631 milijonov dinarjev, v letu 1980 pa milijardo in 105 milijonov. Porabljena energija se je podražila za 82 odstotkov in je porasla s 30,6 milijona na 55,5 milijona dinarjev, kar je sorazmerno veliko. Transportne storitve so porastle za 47 odstotkov ter druge neproizvodne storitve za 46 odstotkov oziroma 58,6 milijona dinarjev. Zaradi strožjih predpisov varstva pri delu smo imeli stroške še z dodatno opremo, ki se je v sozdu povzpela na 3,5 milijona dinarjev oziroma 54 odstot-
Čisti dohodek
V letu 1981 smo v sozdu ustvarili milijardo 136 milijonov dinarjev čistega dohodka, za 16 odstotkov več kot v letu 1980. (V devetih mesecih 13 odstotkov, v polletju 15 odstotkov, v tromesečju 13 odstotkov.)
Čisti'dohodek smo razporedili na del za osebne dohodke v znesku 859,5 milijona dinarjev, kar predstavlja 26 odstotkov več kot leto poprej, na del za stanovanjske potrebe v znesku 56 milijonov dinarjev oziroma 8 odstotkov več. Za poslovni
kov več kot leta 1980. Izdatki, katerih rast je bila v lanskem letu omejena, kažejo na nekoliko povečano rast, zaradi tega bomo morali za leto 1982 uskladiti vse prvine z dogovorom.
Tako so avtorski honorarji porastli za 72 odstotkov in znašajo v sozdu 741.574 dinar jev. Izdatki za reklamo in propagando so večji za 87 odstotkov in znašajo 9,5 milijona dinarjev. Izdatki za reprezentanco znašajo 3,4 milijona dinarjev, indeks 195, dnevnice za službena potovanja v domovini 9,6 milijona, indeks 125, dnevnice za potovanja v tujino 3 19 tisoč dinarjev, povračila za prevozne stroške potovanj doma in na tujem znašajo 10,4 milijone, medtem ko so stroški povračil prevozov delavcev na delo in z dela porastli za 47 odstotkov in znašajo 13,2 milijona. Če upoštevamo še nekatere druge stroške, kot so povračila stroškov za prehrano in nastanitev na terenu, povračilo drugih stroškov, potem vsi ti stroški skupaj predstavljajo 3,2 odstotka v skupnih materialnih stroških sozda.
Amortizacija
Amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah smo obračunali za 35 odstotkov več (v devetih mesecih leta 1981 38 odstotkov in v polletju 37 odstotkov). Amortizacija, ki je bila večja od predpisane minimalne stopnje, pa je padla za 28 odstotkov in znaša 28,9 milijona dinarjev. Rast celotne amortizacije ne dosega rasti celotnega prihodka.
sklad smo namenili 124 milijonov dinarjev ali 9 odstotkov manj kot leta 1980, za rezervni sklad 38 milijonov ali 28 odstotkov več kot leta 1980. Ostali del denarja smo razporedili za druge potrebe in sklade.
Osebni dohodki so v primerjavi z letom 1980 porasli za 26 odstotkov. Njihova rast je bila za eno indeksno točko manjša od rasti dohodka. Število zaposlenih se je leta 1981 povečalo za 4 odstotke, vključno z novo zaposlenimi v novih objektih.
Skladi
Sredstva, ki smo jih v letu 1981 namenili v poslovni sklad, so bila manjša za 9 odstotkov in znašajo
124.2	milijona dinarjev. Rezervni sklad, poslovni sklad in obe amortizaciji znašajo 303 milijone dinarjev oziroma 5 odstotkov več kot leto'po-prej.
Obe amortizaciji predstavljata 46 odstotkov bruto akumulacije, poslovni sklad 41 odstotkov in rezervni sklad 13 odstotkov. V tej akumulaciji moramo upoštevati, da sredstva poslovnega sklada niso v celoti na voljo samim delovnim organizacijam, saj 60 odstotkov teh sredstev namenjamo za plasmaje.
Pregled izgub
V letu 1981 smo v sozdu ustvarili
11.2	milijona dinarjev izgub. V primerjavi z devetimi meseci leta 1981 je le-ta narastla za 1,6 milijona dinarjev. Kmetijsko živilska predelovalna industrija KK Šentjur — tozd Klavnica izkazuje 4,4 milijona dinarjev izgube, kar pa je nekoliko manj kot v prvih devetih mesecih, ko je izguba znašala 5,6 milijona. V dejavnosti blagovnega prometa imajo izgubo še vedno v delovni organizaciji Potrošnik Prodaja Ruše v znesku 7 milijonov dinarjev, kar pa pomeni znatno več kot v devetih mesecih, ko je izguba znašala 4 milijone dinarjev.
Žare Frančeškin
	Osebni dohodki		Indeks	Povprečni OD	
Dejavnost	1980	1981	80:81	1980	1981
Kmeti jsko-ži vi lska	99,331.764	134,263.662	135	7.700	10.283
Blagovni promet Gostinstvo in	286,007.908	373,242.896	131	7.755	9.796
turizem	75,179.434	95,137.931	127	7.388	9.208
DS SS SOZD		13,516.637			
Skupaj SOZD	460,519.106	616,161.126	134	7.681	9.859
Zgrajeni do žetve
19. marca smo brez slovesnosti, brez polaganja temeljnega kamna in večjih nagovorov pričeli z gradnjo silosov za žitarice. Naložba je v programu delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija Celje, v razvojnih planih sozda, v družbenem planu skupščine občine Celje in temeljnega srednjeročnega plana kmetijstva in živilske industrije v SR Sloveniji.
Delovni začetek v nekem smislu ponazarja tudi dosedaj opravljeno delo. Dokumentacijo in vsa mogoča soglasja ter dovoljenja smo pridobili v zelo kratkem času. Novembra smo se po razgovoru v zveznem zavodu za rezerve v Beogradu šele odločili za gradnjo. Čeprav je zamisel stara že deset let, je zmeraj manjkalo odločnosti, včasih pa tudi denarja.
Razmere na trgu z žitaricami so nas prisilile, da v investicijskem programu 1981-1985, kjer je bila na prednostni listi gradnja pekarne v Celju, zamenjamo vrstni red in bo pekarna na vrsti šele v letih 1983-1984. Razen tega so na spremembo vplivala tudi sredstva zveznih rezerv, namenjena za gradnjo silosov.
Dosedanje silosne kapacitete 7.600 ton ob normalni predelavi in potrošnji zadoščajo za 3-mesečno proizvodnjo v mlinu. Povečane kapacitete za 11.200 ton bodo ob do-
graditvi omogočale odkup vseh tržnih viškov ob žetvi v regiji in Sloveniji. Te količine po dosedaj sklenjenih aranžmajih niso več neznatne, 6 tisoč ton, do leta 1985 pa okrog 8 tisoč ton. Zagotovili bomo zanesljivejšo in stabilnejšo preskrbo z optimalnimi zalogami, nižje povprečne cene za pšenico, izenačenje kvalitete, večje možnosti v tehnoloških izboljšavah, sprostitve podnih skladišč za skladiščenje drugih surovin za potrebe delovne organizacije oziroma občinskih blagovnih rezerv. Pri tem ne bomo potrebovali novih delavcev, s strateških vidikov pa bo riziko manjši, saj pšenica prenese daljše skladiščenje.
Novi silosi bodo stali ob že obstoječih v kompleksu žitno-predeloval-nih obratov, na katerem bo ob dograditvi pekarne zaokrožen žitno-predelovalni kombinat. Zgrajeni bodo iz armirane betonske konstrukcije (inačica montažnih silosov je glede na izkušnje nekaterih v Jugoslaviji, na zrak v Celju in dražje vzdrževanje, odpadla).
Silos sestavljajo tri celote: štiri celice (2+2) s premerom 12 metrov in skupno višino 34 metrov (v vsako celico bo možno vskladiščiti 2.800 ton pšenice), strojnica s kapaciteto transportnih elementov (čiščenje in tehtanje 60 ton na uro) in sprejemni bunker, kombiniran za kamionske
oziroma vagonske prevoze s hidravličnim nagibnim platojem nosilnosti 50 ton.
Dela izvaja Gradis Celje, s katerim smo sklenili pogodbo, da bo do 15. julija predal objekt. Strojno tehnološko opremo, vsa je domače izdelave, bodo napravili v Mlinostroju rDom-žalah.
Ob zaključku bi poudaril pomembno izkušnjo. Takšno sodelovanje, kot je bilo tokrat med strokovnimi službami tozda in delovne organizacije s sektorjem investicij v sozdu, bi si pri vseh predvidenih naložbah lahko le želeli. Zaupanje in maksimalni vloženi napori vseh so prispevali k temu, da je od odločitve
za naložbo do pridobitve celotne dokumentacije z vsemi mnenji (tudi republiških zavodov) in soglasij, preteklo le dobre tri mesece. Od predaje del izvajalcu do predaje objekta investitorju bodo potrebni štirje meseci. To so roki, ki smo jih kot investitorji postavili, izvajalci pa nam zagotavljajo, da jih bodo uresničili.
Izkušnja je v tem, če nekaj resnično hočemo in želimo, vse težko postane lažje, še zlasti, ko gre za tak strateški objekt in ob misli, da so v finančni konstrukciji tudi združena sredstva sozda ter sredstva sisa za preskrbo občine Celje. V tem je tudi naša moč in zaupanje v napredek.
Edi Stepišnik
r
Pravna posvetovalnica
Odgovori na vprašanja
V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri razreševanju težav pri delu in doma.
Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga!
Nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom
Vprašanje: Letos ste se konec januarja prvič zaposlili. Jeseni boste rodili in vas zanima, kako se vam bo odmerilo nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom?
Odgovor: Ker v lanskem poslovnem letu niste imeli osebnega dohodka, vam bo nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom odmerjeno v višini 100-odstotne akontacije osebnega dohodka, ki ga boste dosegli v tekočem letu pred mesecem, ko boste nastopili porodniški dopust.
Telesna okvara in naglušnost
Vprašanje: Kolikšno telesno okvaro predstavlja naglušnost?
Odgovor: Upoštevano telesno okvaro predstavlja le obojestranska težka naglušnost, in sicer pri skupni izgubi sluha nad 70 do 90 odstotkov po Fovvlerju — 40-odstotno, pri skupni izgubi sluha 60 do 70 odstotkov po Fovvlerju pa — 30-odstotno telesno okvaro.
Obnovitev stanovanjske pogodbe
Vprašanje: Leta 1979 ste oddali svoje stanovanje za tri leta, vendar se stanovalec, čeprav bi moral izprazniti stanovanje z dne 31.12. 1981, ni izselil. Kako bi ga spravili iz stanovanja?
Odgovor: Stanovanjska pogodba, sklenjena za določen čas, sicer preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ter lahko stanodajalec po preteku dogovorjenega časa zahteva s tožbo izpraznitev stanovanja. Vendar pa mora izpraznitveno tožbo vložiti v 60 dneh po preteku dogovorjenega časa, ker se sicer šteje, da je stanovanjska pogodba obnovljena za nedoločen čas. Ker izpraznitvene tožbe v navedenem roku niste vložili, je imetnik pridobil stanovanjsko pravico na vašem stanovanju za nedoločen čas.
Poklicna rehabilitacija
Vprašanje: Katerim delovnim invalidom je zagotovljena pravica do poklicne rehabilitacije, to je do usposobitve za ustrezno drugo delo?
Odgovor: Pravico do poklicne rehabilitacije, s katero se invalidi glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost usposabljajo za drugo ustrezno delovno mesto s praviloma polnim delovnim časom, imajo delovni invalidi III. kategorije invalidnosti, ki so popolnoma nezmožni ali so le deloma zmožni za svoje delo, zmožni pa so opravljati drugo ustrezno delo po predhodni rehabilitaciji. Delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti, ki so popolnoma ali delno nezmožni za svoje delo, zmožni pa so brez poklicne rehabilitacije opravljati drugo ustrezno delo poklicna rehabilitacija ni zagotovljena. Pravica do poklicne rehabilitacije se praviloma prizna invalidu, preden dopolni določeno starost, in sicer moški 45 let, ženska pa 40 let. Po dopolnitvi 45 oziroma 40 let starosti pa se prizna pravica do poklicne rehabilitacije delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti le, če je glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobil za drugo ustrezno delo, da ga bo lahko opravljal poln delovni čas.
Izselitev iz stanovanja
Vprašanje: Ste vdova. V stanovanju, katerega imetnica stanovanjske pravice ste, živita poleg vašega drugega moža še polnoletna hčerka in sin iz vašega prvega zakona. Proti vam in zlasti proti vašemu novemu možu se skrajno grobo vedeta. Ali in kako bi lahko dosegli njuno izselitev iz stanovanja?
Odgovor: Imetnik stanovanjske pravice lahko iz upravičenih razlogov zahteva od vsakega uporabnika stanovanja, razen od svojih mladoletnih otrok in zakonca, izselitev iz stanovanja v primernem roku, ki ne more biti krajši od 30 dni. Če se uporabnik v tem roku ne izseli, pa lahko zahteva imetnik stanovanjske pravice njegovo izselitev s tožbo na sodišču (enota temeljnega sodišča).
Oprostitev služenja vojaškega roka
Vprašanje: Radi bi vedeli, kdo je oproščen služenja vojaškega roka?
Odgovor: Po zakonu o vojaških obveznostih (30. člen) je oproščen služenja vojaškega roka tisti, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo; tisti, ki pridobi državljanstvo SFRJ z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, če jev državi, katere državljan je bil, odslužil vojaški rok oziroma če je dopolnil starost 27 let; tisti, ki je pridobil status aktivne vojaške osebe in tisti, ki je končal šolo za notranje zadeve, ki traja najmanj dve leti, in je bil najmanj tri leta miličnik.
Franc Ban, predsednik kolektivnega poslovodnega organa sozd, je ob dnevu žena skupaj z najvišjimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij priredil sprejem za zaposlene žene
Letošnje praznovanje je izredno toplo izzvenelo ob srečanju z najstarejšimi delavkami. Skupaj so v razgovoru preživele prijetno urico, ki bo prenekateri ostala še dolgo v spominu
Kako malo je v resnici potrebno, da človeka osrečiš. Nekoč v konkurenci, zdaj pod isto streho ob pogrnjeni mizi, so pred kulturnim programom, ki so ga pripravili najmlajši, imele druga drugi mnogo povedati
Udeležence prvih zimskih iger sozda je v imenu pokrovitelja medobčinskega sindikalnega sveta za koroško regijo pozdravil predsednik Ivo K ug ovni k
Zgodovinski trenutek - - na sliki so predstavniki sozda in Gradisa ob bagru, ko je ta začel odstranjevati zemljo, kjer bo čez štiri mesece stal nov silos
Predkongresne aktivnosti komunistov Kmetijske zadruge Laško
Bitka za hrano
V sedanjem trenutku je večji del naših skupnih ciljev uprtih v bitko za večjo proizvodnjo hrane, saj sodijo naloge s tega področja v sklop prizadevanj za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Pri tem nosimo
dročja kmetijstva dobile osrednje mesto v naših pripravah na IX. kongres ZK Slovenije.
komunisti v kmetijskih organizacijah še posebno odgovornost. Tega se zaveda tudi naša osnovna organizacija ZK, zato so naloge s po-
Temeljita ocena je pokazala, da v dosedanjih prizadevanjih za preobrazbo laškega kmetijstva nismo bili najbolj uspešni oziroma akcijsko učinkoviti. Ta in še nekatera spoznanja so privedla do izdelave konkretnih ukrepov, ki jih bomo v zadrugi morali izpeljati, da bo proizvodnja hrane hitreje naraščala.
Med najpomembnejše sodijo boljše in sistematično delo pospeševalne službe, nuja, 'da smo nenehno prisotni na vasi, in, kar je še posebej pomembno, da s pravilnim pristopom povečamo število družbeno organiziranih proizvajalcev. Tudi pri delavcih in družbenopolitičnih organizacijah znotraj zadruge moramo utrditi prepričanje o nujnosti razvoja primarne proizvodnje, tako družbene, predvsem pa kooperacijske; v zadružnih enotah dodelati samoupravno organiziranost z ustanavljanjem poslovnih odborov; vzpostaviti še boljše odnose na relaciji kmet — zadruga in sicer v dolgoročnejšem smislu, na trdnejših temeljih, da bo kmet spoznal in videl v zadrugi svoj interes; uveljavljati dohodkovne odnose na relaciji kmet — zadruga oziroma kmetijski proizvajalec — potrošnik, pri čemer bi morali kmetu nuditi večjo varnost oziroma gotovost, še nadalje gojiti prizadevanja za združitev zadružne in hranilnice gozdnega gospodarstva v občini. Več' pozornosti bomo posvečali ustanavljanju strojnih in postopno proizvodnih skupnosti in kar je še posebno pomembno, izkoristiti bi morali notranje rezerve, ki jih ima naše kmetijstvo še ogromno, tako v neizkoriščeno-sti ali slabi izkoriščenosti kmetijskih površin, v prepočasni rasti produktivnosti, neracionalni rabi kmetijske mehanizacije in neza-
dostni uporabi agrotehničnih in zootehničnih dosežkov.
Premajhna
angažiranost komunistov
Na novembrski volilni konferenci' smo zelo kritično ocenili družbenopolitične in samoupravne družbenoekonomske razmere v zadrugi in prišli do spoznanja, da v preteklem obdobju tudi notranjih slabosti nismo dovolj uspešno obvladovali. V prvi vrsti zaradi neaktivnosti in premajhne angažiranosti komunistov pa tudi drugih subjektivnih sil, deloma zaradi oportunističnega ravnanja nekaterih posameznikov, ki zasedajo vodilna in vodstvena delovna mesta ter pomanjkljive organizacije dela in neizdelanega sistema informiranja. Ta pasivnost se odraža tudi v nezadovoljivi vsebini dela samoupravnih organov, kjer le poredkoma teče beseda o izboljšanju organizacije dela, disciplini na delovnem mestu, izkoriščenosti delovnega časa, problematiki nagrajevanja družbenem standardu, stanovanjski problematiki in ne nazadnje o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Nadalje v delu delegacij in madinske organizacije, še posebno-slednja v svojem štiriletnem delovanju kaže daleč pre-i majhno aktivnost pri spremljanju aktualnih dogajanj v zadrugi. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, če vemo, da je od 30 zaposlenih 50 odstotkov mladincev.
Čeprav smo o teh problemih v zadnjem času večkrat razpravljali, se položaj le počasi spreminja, deloma zato, ker je osnovna organizacija ZK sama prešibka za obvladovanje in spreminjanje razmer (članov je le 13, kar je 10 odstotkov od števila zaposlenih),
pa tudi zato, ker na vodilnih delovnih mestih do nedavnega niso bili člani zveze komunistov in je tako osnovna organizacija težje prodirala z lastnimi stališči.
Vrzeli v
nagrajevanju po delu
Na pol poti smo zastali tudi pri urejanju družbenoekonomskega položaja delavca. Čeprav smo na področju urejanja in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov delo s formalne plati skoraj v celoti opravili, jih na nekaterih pomembnih področjih vsebinsko ne izvajamo.
V prvi vrsti se to nanaša na na- , grajevanje po delu. Osebni dohodki so še vedno v preveliki meri odvisni od realizacije, to je od vrednosti prodanega, odkupljenega ali prepeljanega blaga, nanje v največji meri vpliva cena, niso pa dejanski rezultat vloženega dela oziroma drugih kvalitetnejših kriterijev. Zato je nujno, da izdelamo takšen sistem nagrajevanja, ki bo spodbujal k večji produktivnosti. To pa pomeni, da, bomo po posameznih enotah poiskali faktorje, ki se dajo meriti in ki imajo odločilen vpliv na produktivnost dela. To je v tem času. ko je prisotna sprememba socialnih razmer delavcev in padec življenjskega standarda, še toliko bolj važno, ker nerešeni problemi s tega področja vplivajo na politično voljo in razpoloženje v posameznih delovnih okoljih.
Se vedno nismo uveljavili načela svobodne menjave dela med tozdoma in delovno skupnostjo skupnih služb, temveč prevladujejo »proračunski« odnosi, ki onemogočajo delavcu odločati o delu dohodka, ki je potreben za delo teh služb. Tudi pri organizacijski shemi zadruge, ki je v pripravi, bomo morali predvsem komunisti sodelovati z vso odgovornostjo, še posebno v smislu racionalnega obsega in učinkovitosti delovanja delovne skupnosti.
Ko ocenjujemo delovno disciplino in delovni red, lahko trdimo, da nekateri delavci ne
opravljajo svojega dela najbolje. Vendar do danes ni bilo pripravljenosti, da se o tem bolj odkrito pogovorimo, čeprav točno vemo, kdo so tisti, ki slabo delajo.
Izboljšati bo potrebno tudi odnose med temeljnima organizacijama, ki se še posebej zaostrijo v »kriznih« obdobjih, ob pomanjkanju živine ali pri neusklajenih odkupnih in prodajnih cenah mesa.
Zadovoljivi rezultati poslovanja
Čeprav so rezultati poslovanja, glede na splošno zaostrenost gospodarjenja in težave, s katerimi smo se srečevali v lanskem letu, zadovoljivi, vseeno ne moremo mimo de jstva, da smo imeli doslej stabilizacijske naloge premalo konkretizirane in da zaradi tega ni večjih uspehov pri uveljavljanju in izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Nadalje so cilji, ki smo si jih zastavili s srednjeročnim planom, izredno visoki in z ozirom na lanskoletno realizacijo tudi nedosegljivi. Zato bomo morali še enkrat temeljito pretehtati planske usmeritve ter jih razdelati na konkretne nosilce. Ob tem moramo več truda vložiti v izvozna prizadevanja, vsaj v takšni višini, da bomo pokrili lastne potrebe po deviznih sredstvih. Več kot doslej pa moramo storiti tudi za to, da bodo plani, bolj kot so danes, plani nas vseh, tako delavcev in kmetov in da si bomo tudi vsi prizadevali za njihovo uresničitev.
Komunisti zadruge smo bili enotnega mnenja, da je leto partijskih kongresov pravi trenutek, da vložimo vse napore v razreše-' vanje teh slabosti. Uspeha pa ne bo, če ne bomo najprej spremenili delovnih metod, se kadrovsko, potem pa tudi organizacijsko in akcijsko okrepili.
Na drugi strani se zavedamo, da so naloge, ki smo si jih zadali, zelo obsežne in bodo zahtevale mnogo truda, njihova uresničitev pa bo pomenila naš prispevek h kongresnim aktivnostim.
\Raša Brkljačič
S konference osnovnih organizacij sindikata Tkanine
Delavčev standard
V začetku marca so se delavci Tkanine zbrali na programsko volilni konferenci sindikata, na kateri so pregledali aktivnost konference osnovnih organizacij sindikata, uresničevanje akcijskega programa v preteklih dveh letih in potrdili programske usmeritve na naslednje mandatno obdobje. Konferenco v delovni organizaciji Tkanina sestavljajo štiri osnovne organizacije, od tega so tri v Celju in ena v Zagorju ob Savi.
Pri uveljavljanju delegatskih odnostrv je sindikat odigral svojo vlogo zlasti pri kritičnem ocenjevanju dela delegacij in v široko zastavljenih aktivnostih usklajenega evidentiranja in kandidiranja v zvezi z volitvami. Upamo, da se bodo pozitivni učinki te naše aktivnosti kmalu pokazali v boljšem delu naših delegacij in večji prodornosti naših mnenj v vseh okoljih, kjer naši delegati delujejo.
Pri tem bi želel poudariti, da smo imeli ob evidentiranju tudi težave, saj nekateri delavci niso bili pripravljeni sprejeti delegatske dolžnosti. Če gre pri tem za mlade delavce, je to še tolikanj manj razumljivo, ker bi tak delavec lažje opozoril na določene probleme, s katerimi se vsak dan sam srečuje in obenem pripomogel k njihovemu odpravljanju.
V sindikatu smo se tvorno vključili v uresničevanje zakona o združenem delu prvenstveno ob sprejemanju samoupravnih aktov, zlasti statutov, samoupravnega sporazuma o združevanju v sozd in pravilnika o stanovanjskih razmerjih, spreminjanju vsebine sindikalnih list, z dobrim delom v sindikalnih sku-
pinah ter z ocenjevanjem kandidatov za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili.
Na gospodarskem področju so tielovali zlasti odbori za učinkovitejše gospodarjenje, ki so se redno sestajali in obravnavali tako tekočo problematiko kot tudi rezultate ob zaključnih in periodičnih obračunih, z izčrpnimi pismenimi informacijami, ki jih pripravljajo strokovne službe, pa se z rezultati redno seznanjajo vsi delavci na zborih in v samoupravnih skupinah. Na enak način sprejemamo tudi letne gospodarske plane. Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo na tem področju v bodoče še večjo aktivnost.
V zvezi s socialno problematiko smo v času priprav na 3. konferenco zveze sindikatov Slovenije pripravili izčrpno analizo o položaju našega delavca in predvsem ženske, v kateri smo obdelali vprašanja zdravstvenega varstva, invalidnosti, varstva pri delu in delovnih pogojih, prehrane med delom, delovnega in prostega čaša, otroškega varstva in stanovanjsko problematiko. Naše ugotovitve in sklepi so služili za izdelavo opozoril in priporočil za' re-
ševanje socialne problematike v trgovini, tako v sozdu kot v občinskem odboru sindikata dejavnosti.
V športu smo z uspehi v sozdu in v panogi presegli občinske in regijske meje, zlasti leta 1981, ko je , z resriim delom začel športni referent V tozdu Maloprodaja. Sindikalno športni tekmovalni del prednjači pred rekreativnim, razen v primeru akcije plavanja, v katero smo zajeli pretežno večino zaposlenih.
Kulturna dejavnost je v Tkanini postala že tradicionalna. Ob državnih praznikih in internih slovesnostih se zlasti aktivno vključuje mladina, v gosteh smo imeli amaterske izvajalce in učence osnovnih šol, za obiske prireditev pa smo oskrbeli brezplačne vstopnice ali jih delno regresirali.
Tudi na področjih SLO in družbene samozaščite smo v zadnjem obdobju mnogo napravili, zlasti pri pripravljanju obrambnih načrtov in izvajanju akcij NNNP, kjer smo dosegli zelo visoke ocene, žal pa včasih odpovedujemo v odnosu do varovanja družbene imovine.z
Poleg uresničevanja akcijskega programa lahko aktivnost konference združimo še v dvoje zaokroženih enot: aktivnost v zvezi z reorganizacijo sozda Dobrina in ustanavljanje sozda Merx ter aktivnost ob tretji kon-
ferenci zveze sindikatov in 3. kongresu samou pr avl j alce v. V obojem se je konferenca tesno povezovala z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na ravni delovne organizacije Tkanina. Skrbeli smo, da so bili delavci sproti z vsem seznanjeni in smo se ob določenih vprašanjih zavzemali za čimbolj zvest odraz mnenja vseh zaposlenih. Pri tem smo bili deležni polne podpore strokovnih služb. Aktivnost nas je utrdila v prepričanju, da bomo le z dobrim delom in uspešnim uveljavljanjem svobodne menjave dela, tudi na ravni sozda, lahko zadržali življenjski standard zaposlenih, posebno še v tem nič kaj rožnatem srednjeročnem obdobju.
Uspešno uresničevanje delovnih nalog in angažiranost delovnih ljudi tudi pri reševanju širših družbenih problemov preko delegatskih zadolžitev naj bo vodilo pri delu konference sindikata v bodoče. Novemu vodstvu konference sindikata v naslednjem dvoletnem obdobju zato na tem mestu želim, da bi bilo njihovo delo ob krepitvi vloge sindikalne organizacije v Tkanini čim uspešnejše in da bo njihov aktivni prispevek opazen tudi v širši asociaciji, kjer si je naš sindikat z delom v preteklosti že pridobil eno vidnejših mest. Dosedanjim članom konference pa se ob koncu poročila zahvaljujem za sodelovanje.
R. T.
Marec 1982
Stran 5
Dravinjski dom: Zadovoljivi rezultati dela in nagrajevanja '
Več tistemu, ki več in bolje dela
Osnovne organizacije sindikata Dravinjski dom so opravile obračun svojega dela. Preteklo je dveletno obdobje in prišel je čas, da smo pregledali in ocenili delovanje osnovnih organizacij sindikata. Občni zbori so bili opravljeni v predvidenem roku, na njih smo volili tudi nova vodstva in delegate v samoupravne interesne skupnosti ter v skupščino DPS. Za predsednika konference sindikata v delovni organizaciji je bil izvoljen Dušan Marguč, za njegovega namestnika pa Franc Brodnik.
Dokajšnje spremembe so doživeli tudi izvršni odbori. Ponekod so jih pomladili, drugod so zaupali starejšim sindikalnim delavcem. Tako je bila za predsednico v tozd Dom izvoljena Rezika Verdnik, v tozd Jelen Franc Natek, v tozd Varnost Franc Ratej in delovni skupnosti skupnih služb Bojan Padežnik. Udeležba članstva je bila na zborih zadovoljiva, razen v tozd Doni, kjer je bilo prisotnih le nekaj več od polovice članstva.
Sindikat je bil v tem obdobju nosilec večine, za članstvo in gospodarjenje pomembnih akcij. Ob velikem številu nalog, ki jih je članstvo sprejelo in določilo, je prav v tem času prišlo do preobrazbe našega gospodarstva, ki ie zahtevala od vseh dodatno delo. Kljub temu smo v glavnem uspeli usmerjati delo sindikata na tista področja dela, ki so za članstvo najpomembnejša. Tu (nislimo na uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, čeprav so nekateri stabilizacijski ukrepi, predvsem pa inflacija po svoje dodali nekaj težav.
Menimo, da zato prihaja do razlik pri nagrajevanju po vloženem delu in rezultatih dela med posameznimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Za primer navajamo delavce'v tozd Varnost, ki so progresivno nagrajevani na osnovi mesečnih realizacij. Pri nagrajevanju vodij poslovnih enot pa vpliva na izračun osebnih dohodkov poleg presežka dosežene načrtovane realizacije tudi to, kako se gib-
ljejo zaloge in ostanek čistega dohodka. V ostalih tozdih opravljamo mesečne izračune osebnih dohodkov za delavce in vodje poslovnih enot tako, da za presežek načrtovane realizacije posamezne poslovne enote povečujemo do 20 odstotkov obračunsko postavko.
Ob doseženih rezultatih je bil lani v naši delovni organizaciji povprečni osebni dohodek 10.290 dinarjev. V tozd Jelen
Čestitka ob jubileju
Delavci Dravinjskega doma iz Konjic so se pred osmimi leti odločili za izdajo svojih informacij. Njihove informacije so poslale del najpopolnejšega informiranja in nepogrešljiv obveščevalec vseh zaposlenih. Prva številka je izšla I. aprila pred osmimi leti, prizadevnemu odboru pa uspeva, da so Informacije ostale to, kar so načrtovali.	čestitamo
\____________ J
9.550 dinarjev, v tozd Varnost 13.660 dinarjev in v tozd Dom 9.340 dinarjev.
Delo sindikata v minulem obdobju je bilo zadovoljivo, čeprav ugotavljamo, da bi bila potrebna še večja vloga in zagnanost posameznih izvršnih odborov v nekaterih delovnih sredinah. Skušali smo se držati načela, »da ničesar, kar je pomembnega«, ne sme mimo sindikata; Kajti zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo od slehernega člana večji delež pri reševanju zapletenih vprašanj našega gospodarskega in samoupravnega razvoja. Menimo namreč, da ne smemo odstopati od stališč in sklepov, ki so bili sprejeti na kongresu samou-pravljalcev in na konferencah Zveze sindikatov Slovenije, torej, da moramo zaščititi delavce ter krepiti njihovo socialno in materialno varnost ter tako prispevati k uresničevanju vloge in nalog sindikata pri hitrejšem razvoju samoupravljanja, dela in gospodarjenja.
nč-
V organizacijah zveze komunistov so izvolili nova vodstva
Predsednik akcijske konference ZK v delovni organizaciji Blagovni center Celje je postal Valentin Vidmar, sekretarji tamkajšnjih osnovnih organizacij pa so: v tozdu Agropromet Peter Krajnc, v tozdu Prehrana Vinko Štefančič, v tozdu Pra-žama Dora Iršič, v tozdu Transport Olga Krampi, v skladišču v Slovenj Gradcu Andrej Krebl in v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Milenko Andjušič.
Predsednik akcijske konference ZK v delovni organizaciji Potrošnik Celje je Aleksander Gričnik, sekretarji pa so: v tozdu Prodaja Celje Marjan Plankl. v tozdu Prodaja Radeče Nada Kralj, v tozdu Prodaja Šentjur Dani Ivanuša, v tozdu Prodaja Laško Marko Lavrinc, v tozdu Prodaja Šoštanj Franc Čas, v tozdu Prodaja Slovenj Gradec Jože Leskovšek, v tozdu Prodaja Ravne na Koroškem Dušan
Jukič in v delovni skupnosti Irena Žafran.
Predsednik akcijske konference ZK v Trgovsko-proizvodni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur je Alojz Recko, sekretarji osnovnih organizacij pa so: v tozdu Klavnica Lela Delibašič, v tozdu TOK Šentjur Viktor Lovre, v tozdu Transport Ranko Čupeljič, v tozdu Trgovska dejavnost Anton Gajšek, v tozdu Lastna kmetijska proizvodnja Alojz Recko in v delovni skupnosti Danica Dosedla.
Predsednik akcijske konference ZK v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija je Leon Trunki, sekretarji osnovnih organizacij pa: v tozdu Pekarne Celje Franc Lah, v Industrijski pekarni v Velenju Miroslav Vranič, v tozdu Pekarna Rogaška Slatina Marko Petek, v pekarni Zagorje Djevad Alima-novič, v tozdu Mlin Celje Anton Borlak in v delovni skupnosti Jože Kolar.
Koordinator ZK v delovni organizaciji Dravinjski dom Slovenske Konjice je Vlado Kukovič, sekretarji osnovnih organizacij ZK pa so: v tozdu Dom Anton Bučar, v tozdu Gostinstvo Jelen Avgust Bogatin in v tozdu Varnost Erika Penava.
Predsednica predsedstva akcijske konference ZK v delovni organizaciji Tkanina Celje je Danica Janežič, sekretarji osnovnih organizacij pa so: v tozdu Veleprodaja Rado So din, v tozdu Maloprodaja Vlado Bobner, v tozdu Potrošnik Zagorje Polde Podrenik in v delovni skupnosti Rado Tržan.
Predsednica predsedstva akcijske konference ZK v delovni organizaciji Gostinsko podjetje Celje je Ivanka Cokan, sekretarji osnovnih organizacij pa so: v tozdu NA-NA Alojz Robnik, v tozdu Majolka Marjan Škorjanc, v tozdu Ojstrica Ivanka Cokan in v delovni skupnosti Anica Ro-htek.
Sekretarji osnovnih organizacij ZK v delovni organizaciji Hoteli Gostinstvo Celje so: v tozdu Gostinstvo in turizem Celje Alojzija Podgoršek, v tozdu Gostinstvo Ravne na Koroškem Marija Kreuh in v tozdu Gostinstvo Radlje Anton Pokeržnik.
Sekretar osnovne organizacije ZK v Gostinskem podjetju Turist Mozirje je Irena Juvan, v Gostinskem podjetju Košenjak Dravograd Majda Selih,' v Trgovskem podjetju Savinja Mozirje Jožica Veber, v Trgovskem podjetju Moda Celje Marjana Gačnik, v Trgovski delovni organizaciji TEKO Celje Lidija Čadež, v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice Jože Topolšek, v Kmetijski zadrugi Laško Raša Brkljačič, v Kmetijski zadrugi Celje Mirko Bevc, v Delovni organizaciji Reklama Celje Olga Šetina in v Delovni skupnosti skupnih služb sozd Mera Celje Maks Maček.
Delovna organizacija Potrošnik
Solidarnostni sklad
16. marca je bila v delovni organizaciji Potrošnik ustanovitvena seja konference osnovnih organizacij zveze sindikata delovne organizacije Potrošnik.
Po pozdravnih besedah in sprejemu poslovnika konference je dosedanji predsednik konference OO ZS Ivan Lenko podal poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju. Bilo je zadovoljivo, vendar je, kot je poudaril predstavnik občinskega sveta zveze sindikatov Albin Cocej, v delovanju sindikatov še vedno precej odprtih vprašanj, predvsem v zagotavljanju nepretrganosti zastavljenih nalog, spremljanju njihove uresničitve tako znotraj posameznih osnovnih organizacij kot konference sindikata ir. ne nazadnje tudi preko Odborov in komisij za učinkovitejše gospodarjenje v občini in republiki. Cocej je nadalje poudaril, da sodelovanje med občinskimi odbori za trgovinsko dejavnost in sindikati trnovskih dejavnosti ni dalo zado-
voljivih rezultatov. Dejstvo je, da je povezovanje neorganizirano, zlasti če gledamo delo koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje, kjer gre še vedno bolj za srečanje delegatov in njegovo polemiziranje kot za konkretno realiziranje in reševanje posameznih nalog.
Na konferenci so obravnavali analizo zaključnega računa za leto 1981 in kritično ocenili poslovanje preteklega leta. Analiza kaže slab poslovni rezultat, saj posluje večina temeljnih organizacij na robu rentabilnosti, tozd Prodaja Ruše pa kaže precejšnjo izgubo. Razprava je pokazala, da je potrebno v prihodnjem obdobju vse sile usmeriti k stabilizacijskim programom, katerih nosilci morajo biti vse strukture znotraj delovne organizacije, svojo vlogo pa mora odigrati sindikat. Temeljne naloge pri uresničevanju ustalitvenega programa in s tem dviga produktivnosti morajo biti predvsem
ustrezna organizacija finančno-računovodske službe in njena ekonomičnost, ukinitev temeljne organizacije Prodaja Ruše ter njena priključitev k tozdu Prodaja Celje, ustanovitev oziroma organiziranje odborov za varstvo pri delu, boljša organizacija dela po posameznih poslovnih enotah, bolj smotrna poraba delovnega časa (po potrebi deljen delovni čas) in dodelava sistema nagrajevanja z večjim poudarkom na individualni uspešnosti.
V nadaljevanju so se delegati konference dotaknili tudi vprašanja družbenega standarda delavcev, predvsem glede na njihov socialni položaj. Po podatkih, ki jih je podala Elza Sagadin, koordinatorica družbenopolitičnih organizacij v sozdu Mera in ki so se nanašali na letovanje naših delavcev v počitniških domovih, je razvidno, da ravno delavci, ki imajo slabši socialni položaj, najmanj koristijo že tako majhne počitniške kapacitete, kar je potrebno v bodoče izboljšati in do-
seči, da v mišljenju delavcev regres ne bo pomenil osebnega dohodka, ampak ga bodo razumeli kot finančno pomoč za njihov aktivni počitek, čemur je konec koncev tudi namenjen.
Ob nesreči delavke iz tozda Prodaja Ruše, ki ji je zgorelo stanovanje s celotno opremo, so delegati predlagali osnovnim organizacijam ZS po posameznih tozdih, da kot pomoč združijo določena sredstva, istočasno pa so sprejeli iniciativo za ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada na ravni delovne organizacije za podobne primere ter združevanje sredstev za skupne športno-rekreacijske in kulturne akcije.
Na koncu seje so razrešili dosedanjega predsednika konference. Za novega predsednik,, z enoletnim mandatom so izvolili Branka Mešla iž tozda Prodaja Laško, za namestnico pa Marijo Pečolar, delavko tozda Prodaja Slovenj Gradec.
Valentin Vidmar o delu komunistov v Blagovnem centru
ZNANJE — OSNOVA
ZA USPEŠNO DELO
m
1
e-*.
s
v
56

Tokrat smo se odločili, da si na kratko ogledamo delo komunistov v delovni organizaciji Blagovni center. Naš sogovornik je bil Valentin Vidmar, aktivni družbenopolitični delavec iz tozda Transport, predsednik delovnega predsedstva akcijske konference, predsednik komiteja za SLO in predsednik političnega aktiva v delovni organizaciji. Poleg številnih funkcij v delovni organizaciji se vključuje v delo krajevne skupnosti, v zvezo rezervnih vojaških starešin, skratka, njegov glas je slišati v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih okoljih.
Najprej sva spregovorila o predkongresni dejavnosti v njihovih osnovnih organizacijah ZK.
V	delovni organizaciji Blagovni center imajopet osnovnih organizacij ZK. Na konferenco, ki so jo imeli konec lanskega leta, so se dobro pripravili in jo tudi primerno izvedli. V akcijskem programu so poudarili predvsem organiziranost članstva, njih aktivno delovanje in stalno izobraževanje. Komunisti, dve tretjini je neposrednih proizvajalcev, so že v preteklosti skrbeli za izobraževanje vseh člartov. Tako so jih pošiljali v občinske politične šole, delegatske šole, na seminar Teorija in praksa marksizma. Kljub velikemu trudu so tu in tam nekateri člani do problemov, s katerimi naj bi se v teh težkih pogojih spoprijemali še posebej komunisti, kazali brezbrižen odnos. Zato so sklenili, da bodo idejnemu in tvornemu vključevanju vseh članov v delo organizacije, še vnaprej posvečali osrednjo pozornost.
V okviru predkongresne dejavnosti so se odločili za predavanje o mednarodnem delavskem gibanju, s poudarkom na vzhodnih deželah. Predavanje ne bo namenjeno le komunistom, ampak tudi funkcionarjem sindikata in mladine.
V	pogovoru sva se dotaknila tudi dela ostalih samoupravnih organov. Valentin Vidmar je delovanje delega-
cij kritično ocenil in ugotovil, da nekateri delegati niso izpolnili pričakovanj.
Vsi verrio, da imajo delegati pomembno vlogo v "vseh družbenih okoljih in da so dolni svojo nalogo opravljati vestno, saj so bili konec koncev zaradi tega tudi izvoljeni. Od njih so pričakovali, da bodo znali zastopati interese svojih sodelavcev^ Žal so bili včasih upi zaman. Zato so pri minulem evidentiranju bili še posebej pozorni. Skrbno so evidentirali nove kandidate, takšne, ki bodo sposobni zastopati širša hotenja.
Velikega pomena v vseh sredinah je tudi obveščanje. To je čevelj, ki nas že dolgo žuli. V delovni organizaciji Blagovni center so se dogovorili o izdajanju biltena, ki na dveh ali treh straneh seznanja delavce z najpomembnejšimi dogajanji. Prvi sadovi so že tu. Opazili so, da se delavci sedaj v večjem številu udeležujejo sestankov in tudi razprave so zanimivejše. V tozdu Transport so izdelali poseben formular, v katerega vnesejo kratke povzetke sestankov in fazne sklepe, ki jih vodje samoupravnih delovnih skupin posredujejo v svojih sredinah in skupaj s sodelavci pripravijo tudi pripombe, če so te potrebne.
In kakšni so rezultati pri uresničevanju stabilizacijskih programov?
Nad realizacijo stabilizacijskih programov v tozdu u Transport bdi tudi osnovna organizacija ZK. Plane so sicer dobro zastavili, predvsem glede manjše porabe goriva, maziva in drugih vzdrževalnih stroškov, žal pa so cene naftnih derivatov in rezervnih delov tako poskočile, da o finančnih uspehih ne morejo govoriti. Zato se ravno ob takšnih ugotavljanjih nehote ustavimo ob osebnih dohodkih. Valentin Vidmar meni, da bi morali natančneje dogovoriti dohodkovne odnose na ravni sozda, saj ni dovolj le dogovarjanje in iskanje novih poti v delovni organizaciji. Politiko sestavljene organizacije je treba krepiti in ji dati prednost, ki ji pripada v okviru občine oziroma regije.
Ureditev
delavčeve prehrane
Na zborih kolektiva delovne organizacije Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah so delavce seznanili, da jim je uspelo organizirati družbeno prehrano!
Tako se bodo zaposleni v Konjicah lahko hranili v bife-restavraciji, Zreča ni pa v gostišču Jelka. Preostali, ki delajo izven večjih centrov, kjer ni obratov družbene prehrane, bodo lahko vnovčevali svoje bone za nakup živil v konjiški sampostrežnici.
Sanje in resnica o delu zastopnikov v Tkanini
Od kljuke do kljuke, od mesta do mesta
Ko se pred trgovino ustavi avtomobil, iz katerega izstopi možakar s črno mapo ali poslovnim kovčkom, potem je tudi povsem naključnemu opazovalcu jasno, da je prišel trgovski zastopnik.
Biti zastopnik, to so običajno želje vseh bodočih trgovcev že po prvih dneh praktičnega dela v prodajalni. S tem poklicem povezujejo svobodo pri delu, prijetno vožnjo iz kraja v kraj, nadpovprečno visoke osebne dohodke, delovni čas po svobodni izbiri in skratka same dobre strani.
Toda ali je res tako?
Prikazati bralcu Merxovega Vestnika tudi drugo stran tega tolikokrat željenega in občudovanega poklica je bilo osnovno vodilo, ko smo se v Tkanini odločili, da pripravimo za to številko reportažo o življenju in delu trgovskih zastopnikov v našem tozdu Veleprodaja.
Zastopniška mreža je v Tkanini stara toliko kot delovna organizacija. Od začetka pred 30 leti spremlja njen razvoj, raste z njo in se prilagaja spremenjenim tržnim in gospodarskim razmeram. Ob ustanovitvi podjetja Tkanina — galanterija sta se v njem zaposlila dva zastopnika. Pred letom dni, ko je bilo število zastopnikov v Tkanini največje, pa smo imeli za opravljanje teh del in nalog sistemiziranih 12 delovnih mest.
Dvanajst — lepo število ljudi, ki jih na področju celotne Slovenije in dobršnega dela Hrvaške veže eno načelo poslovne morale: »Stranka ne sme biti nikoli prevarana«. Da pa takšen team ljudi lahko uspeš no del uje in posluje, je potrebno poleg velikega posluha za želje in potrebe strank tudi tesno sodelovanje s kolektivom in komercialo. Takšno sodelovanje je nujno potrebno, saj je zastopnik vsakodnevno povezan ne le s strankami (poslovodji maloprodajne mreže), ampak tudi s končnimi potrošniki, ki jih srečuje v trgovinah. Prav tako je pomembno sodelovanje pri sestavljanju kolekcije. Posamezna področja imajo različne potrebe in običaje, kar zahteva tudi različno vsebino v kovčku zastopnika. Prav tako se razlikuje kolekcija za področje, kjer je potrebno blago za osnovno založenost trgovin, od tiste, ki bo služila za dopolnjevanje in sortiranje ponudbe.
Omenili smo kolekcijo. Pod tem izrazom v Tkanini razumemo od 6 do 10 velikih in srednje velikih kovčkov, v katerih zastopnik prevaža vzorce najrazličnejšega blaga iz našega sor-timenta od trgovine do trgovine. In prav kolekcija je ena bistvenih različic pri delu tovarniškega in grosističnega zastopnika. Tovarniški zastopnik ponuja samo proizvodni program enega proizvajala, običajno manjšemu številu strank na večjem področju, medtem ko je kolekcija zastopnika pri grosistu mnogo večja, stranke pa so na običajno manjšem področju bolj razdrobljene. Iz taga izhaja, da je delo zastopnika v proizvodnih ozd lažje in tako tudi v Tkanini beležimo nekaj primerov, ko je zastopnik presedlal k proizvajalni ozd. Poleg naštetih prednosti je vabljivejši tudi delovni čas, ki se skrajša glede na to, da komercialne službe, katerim zastopnik proizvajalca nudi svoje blago, poslujejo običajno le v dopoldanskem času.
Zastopnik pri grosistu pa je vezan na delovni čas v trgovinah maloprodaje. To pomeni dnevno prisotnost na terenu od 7. do 19. ure in običajno tudi celotedensko odsotnost od doma. In sedaj smo pri drugi plati zastopniškega poklica: to je odpovedovanju vsemu tistemu, kar imajo ljudje za del normalnega standarda.
Daleč od doma in družine
Poglejmo: celodnevna ali celo tedenska odsotnost od doma in družine, ob sobotah pa popravila
s tem, da so to, kar so, pripomogli k nastanku tega zapisa.
Prvo mesto odstopamo Vladu Prosencu, ki je delavec z najdaljšim stažem tako na mestu zastopnika kot delavca v tozdu Veleprodaja nasploh, saj je z nami
Karlovca še uspešnejša od svojih moških predhodnikov.
Roman Prosenc po stažu in letih malo mlajši od brata Vlada, s svojim temperamentom in podjetnostjo pa že dolga leta sinonim za zastopniško službo v Tka-
Od leveproti desni: Roman Prosenc, Janez Končan, Štefan Šerbak, Bogdan Korunič, Roman Kragelj, Doroteja Curik, Milan Zilli, Ludvik Vučajnk, Vlado Prosenc, Mico Sarič in Drago Hladin
in temeljito čiščenje avtomobila. Na hobije kot so šport, lov in ribolov ne kaže misliti, za klepet pri prijatelju, sosedu in znancu ni časa.
Vzgoja otrok je prepuščena skoraj izključno zakonskemu tovarišu, možnosti za študij ob delu, družbenopolitično ali interesno udejstvovanje sta močno omejena. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da mora vsak, ki želi postati zastopnik, pridobiti pred tem vsaj srednješolsko izobrazbo, opraviti šoferski izpit in kupiti avtomobil. Pa še premajhen ne sme biti, saj bo drugače za kovčke potrebna še prikolica. Pri opravljanju tega poklica mora vsak računati še na neredno prehrano in stalno izpostavljenost vsem nevarnostim, ki prežijo na cesti. Razen za kolekcijo pogostokrat prevzemaš odgovornost tudi za prevoz strank, to je najdragocenejšega, kar zastopnik sploh pozna. Vse našteto opravičuje njihov nadpovprečen osebni dohodek, ki se ga nekaj, zaradi omejenih postavk kilometrine in dnevnic, mora prelivati tudi v vzdrževanje vozila. In kaj je tisto, kar daje zastopnikom moč in pogum za opravljanje njihovega, vse prej kot lahkega poklica?
Na kratko bi odgovorili takole:
Velike možnosti za uveljavitev lastne kreativnosti in iniciativnosti, saj dobivaš v matični delovni organizaciji le smernice za delo in pa plan prometa, ki ga moraš v določenem času opraviti na svojem področju. Ostane ti celotno zadovoljstvo nad doseženim uspehom, živiš s celotnim področjem, na katerem potuješ in z vsemi strankami, pri katerih se ustavljaš. Ponosen si, da lahko zastopaš delovno organizacijo in hkrati vesel, če lahko pripomoreš k hitrejšemu odpravljanju napak in pomot, ki so se zgodile na eni ali drugi strani kupoprodajnega procesa. Navadiš se na' poklic in ko potuješ že dalj časa, kar lahko trdimo skoraj za vse zastopnike pri Tkanini, si nemalokrat prijetno presenečen, ko srečaš nekoč vajenca, ki si mu kdaj stisnil v roko koledarček ali svinčnik, na mestu poslovodje ali vodje komerciale kje v čisto drugem kraju.
Kdo so
naši zastopniki
In sedaj še nekaj besed o ljudeh, ki so s svojimi izkušnjami in
že vse od ustanovitve. Potoval je po vseh območjih, ki jih je Tkanina sploh kdaj oskrbovala s svojim blagom, danes pa ga lahko srečujemo na Gorenjskem, Notranjskem, Primorskem in Dolenjskem.
Doroteja Čurik je prva in doslej edina zastopnica v Tkanini, vendar na področju Zagreba in
nini.
Romana Kraglja lahko že 19 let srečujemo tudi v najbolj odročnih krajih Kozjanskega, Savinjske, Zasavja in Posavja, kjer nudi strankam pretežno galanterijski asortiment tozda Veleprodaja.
Milan Zilli je v Tkanini opravljal že več različnih del, zadnjih
17 let pa nas uspešno zastopa v severovzhodni Sloveniji in Podravini.
Drago Hladin se bo v letošnjem letu poslovil od svojih kolegov zaradi odhoda v pokoj, strankam v Zasavju, Posavju in Beli krajini pa obljublja, da jih bo s svojim naslednikom še večkrat obiskal.
Štefan Šerbak, Slovenjegraj-čan, ki je pravzaprav od soproge, že vsa leta naše zveste stranke, zvedel za prosta dela zastopnika v Tkanini. Zase pravi, da je bil takrat tipičen primerek, s tako predstavo o zastopniku, kot smo jo opisali v prvih vrsticah, danes pa zanj lahko trdimo, da ima za svoje stranke na Koroškem izreden posluh.
Janez Končan, po letih sicer najmlajši, je prišel v Tkanino kot zastopnik proizvodne stroke, vendar za človeka, ki je pripravljen delati, tudi trgovska branža ne predstavlja večjega problema, kar je dokazal s pridobitvijo novih strank, s katerimi do njegovega prihoda nismo poslovali in ustvarjali protneta.
Ludvik Vučajnk je s svojo poklicno kariero začel pri Tkanini, tozd Maloprodaja pred 19 leti kot vajenec in nato s svojim vztrajnim in uspešnim delom napredoval do vodje oddelka v tozdu Veleprodaja in pred 4 leti do trgovskega zastopnika, kjer je tudi uspel in še danes uspešno opravlja to službo z izrednim posluhom in odnosom do strank.
Bogdan Korunič je v svojem življenju opravljal že celo vrsto poklicev, ki pa so vsi vezani na
kolesa — sprva mlinska, nato pa avtomobilska. Čeprav potuje šele dobro leto dni, so ga v Hr-vatskem Zagorju že sprejeli za svojega!
Pozoren opazovalec bo na sliki odkril še enajstega zastopnika, ki je z delom v naši sredini začel potem, ko je bil članek že pripravljen. Tovariš Mico Sarič bo v bodoče skrbel za prodajo galanterijskih izdelkov na področju Zagreba, Karlovca in Siska.
Kaj lahko zapišemo na koncu tega sestavka? Delo zastopnika je za grosista življenjskega pomena, saj mu pomeni podaljšano roko do strank in končnega potrošnika, vir informacij za njegovo poslovno politiko in prvo povratno informacijo o njeni uspešnosti. Biti zastopnik pomeni neprestano usklajevati interese. kupca in prodajalca in iskati pravo pot med željami in možnostmi. Zastopnik dolgoročno gradi in utrjuje povezavo med strankami in ozd in s svojim odnosom do kupca odraža kvaliteto odnosov in sliko celotne sredine, ki jo zastopa. Pri tem pa mora raziskovati tržišče, utirati pot prodaji vedno novih izdelkov in nasploh celotnemu asortimentu, zasledovati in analizirati delo konkurence, opozarjati na neizkoriščene možnosti ter tako nuditi povratne informacije za prodajno in nabavno službo.
Tako se torej trgovski zastopnik bistveno loči od potnika — človeka, ki le potuje s poljubnim prevoznim sredstvom. Sliko o poklicu, ki ga sedaj morda za kanček bolje pozna, pa naj si ustvari bralec sam.
R. R.
Varstvo pri delu pred požari in higiena v M Pl v letu 1981
Tudi moka je lahko nevarna
» Kadar razmišljamo o varstvu pri delu, ga moramo razumeti kot dejavnost posebnega pomena, čeprav je hkrati tudi del vsakega delovnega procesa. Zavedati se moramo tudi, da na tem področju nikoli nismo dovolj storili, kajti razvoj nas stalno prehiteva. V vsakem primeru pa je bistveno, da pomen varnega dela spoznajo vsi: tisti, ki vodijo, odločajo in organizirajo, še zlasti pa tisti, ki neposredno delajo.«
Tako trdi Karel Lorenčak, inženir varstva pri delu, vodja službe varstva pri delu v MPI Celje, in zagotovo ima prav. V daljšem pogovoru, ko smo ocenjevali lansko leto, pa smo seveda »obdelali« tudi nekaj konkretnih vprašanj.
»Na splošno se v MPI lahko pohvalimo, da smo lani v vseh tozd in dsss izdelali pravilnike o zaščitnih sredstvih in opremi, po pregledu v tozd Mlin smo napravili navodila za vstop v silose za moko in žito. Pripravili smo več tečajev higienskega minimuma, posebej pa so se izobraževali tudi
vodstveni in vodilni delavci. V posameznih proizvodnih procesih smo odpravili vrsto pomanjkljivosti.
Kar zadeva varstvo pred požari, imamo požarne rede, opravili smo več praktičnih vaj, marsikje so pospravili vnetljivo navlako. Posebej je pomembno, da lani ni niti enkrat gorelo.«
— Najbrž pa je vrsta po-Htanjkljivosti še ostala?
»Precej dela še čaka pri urejanju električnih naprav in napeljav. Precejšen problem je, de-
Posebej težke so delovne razmere v celjskem mlinu pri polnjenju vreč z moko, otrobi, krmili...
nimo, elektro delavnica v tozd Mlin, saj je prostor povsem neprimeren. Nemogoči so delovni pogoji pri polnjenju otrobov v mlinskem obratu. Delavci so tam stalno v oblaku prahu, ker ni ustrezne odsesevalne naprave. Po predpisih bo treba urediti kotlarno in kompresorsko postajo v industrijski pekarni Velenje. Še vedno pa v silosih opravljajo nekatera dela v nasprotju s predpisanimi varnostnimi ukrepi.«
— Bi o tem povedali kaj več?
»Zeodilo se ie, in še se dogaja, da se spusti delavec v silos za moko, kakih 10 metrov in več globoko, izstopi iz dvigalne košare in — kakšna lahkomiselnost! — stopi na strnjeno moko. Ta se kaj rada vdre in za človeka-ni več rešitve. V debelejšem sloju moke je smrt neizbežna.«
Pogovor je stekel o varstvu pred požari.
»Nepravilnosti, na katere je treba opozoriti, so še številne. V posameznih obratih so gasilni aparati zloženi, in ko bi jih rabili, ne bi mogli do njih. Vsi zaposleni še ne znajo ravnati z aparati. Tudi razna krama, gorljiva, je še ponekod. Posebej naj opozorim na dotrajano električno napeljavo v slaščičarni Štore, v skladišču Čret in ponekod v skladiščih Slovenske Konjice, Trbovlje in Sevnica.«
- Kaj pa higiena pri delu?
»Za našo delovno organizacijo. ker je živilske stroke,-je higiena še posebej pomembna. Največ težav je v vseh treh slaščičarnah, Štore, Rogaška Slatina in
ADA, saj so prostori tesni, zastareli in nefunkcionalni. Ponavljajo se tudi stare razvade, kot so kajenje tam, kjer ni dovoljeno. Kot negativen primer lahko navedem prostor, kjer v industrijski pekarni Velenje zlagajo kruh na vozičke. Velikokrat še naletimo tudi na neurejene garderobne omarice, nekateri pa si ne dajo dopovedati, da je pri njihovem delu nujno, da nosijo kape ali rute, majice, bluze, in da ne gre za nikakršno pikolovstvo.«
— Nesreče pri delu so zagotovo kazalec, ki veliko pove, kako varno delamo?
»Kar zadeva število nesreč, jih je bilo lani malo, le petnajst. Zaradi teh pa je bilo izgubljeno okoli 55 tisoč ur. To pa ni več malo, kajti lani smo imeli tudi nesrečo, ki se je tragično končala, saj je delavka za posledicami umrla v bolnišnici, v neki nesreči pa je ostal delavec brez prsta. Največ nesreč je bilo v toplih mesecih, do njih pa je prišlo predvsem, ker zaposleni niso upoštevali navodil za varno delo. Največkrat so ogrožene roke, največkrat poškodovani mladi ljudje, s kratkim delovnim stažem. Preseneča pa, da je največ ponesrečenih kvalificiranih delav-
ku?
Kaj bi povedali ob zaključ-
»Naj ponovim, da je v MPI razveseljivo, da varnost pri delu vse bolj prodira v zavest vseh zaposlenih in postaja nepogrešljiv sestavni del vsakega delovnega procesa. Po tej poti je treba naprej, snj so koristi mnogotere, kajti v ospredju je in mora biti vedno človek.«
Higiena prostorov za proizvodnjo mievskih, pekarskih in slaščičarskih izdelkov
Pri proizvodnji mievskih, pekarskih in slaščičarskih izdelkov moramo v prvi vrsti upoštevati vzdrževanje dobrih higienskih razmer v i vseh proizvodnih in stranskih obratih. C e pridejo surovine za izdelke v \ obratovalnico higiensko neoporečne, je nujno potrebno to 'neoporečnost ohraniti vse do trenutka, ko občan izdelek zaužije. Govorimo lahko o dveh področjih: o proizvodnji mievskih ih pekarskih izdelkov ; in o dajanju le-teh v promet.
Pravilnik o tehničnih pogojih pri gradnji in rekonstrukciji pekarn ter podobni pravilnik o tehničnih pogojih pri gradnji in rekonstrukciji tovarn testenin ne določata samo čisto tehničnih pogojev, ampak vsebujeta tudi nekatere pomembne higienske normative kot na primer, da mora biti višina prostorov vsaj 3,20 metra, da mora biti stavba zavarovana pred dimom in prahom, da mora biti objekt pekarne dovolj daleč od takšnih, ki bi lahko neugodno vplivali na kvaliteto izdelkov. Določena so razmerja med površino oken in tal (od 1:6 do 1:10), predpisane so garderobe, kopalnice, stranišča, oprema, pač glede na velikost objekta (majhne, srednje in velike pekarne).
Podobni normativi so pri tovarnah testenin. Razlike so v opremi in višini prostorov, ki mora znašati vsaj 4 metre. Posebej za tovarne testenin predpisu-
jejo ventilacijo. Ze vsa povojna leta ugotavljamo, da proizvodnja in promet s kruhom in drugimi nlevskimi izdelki v higienskem smislu nista urejena. In to kljub temu, da veljavna zakonodaja predpisuje redno higiensko nadzorstvo, ki ga opravljajo zaposleni v delovni organizaciji in drugih organih sanitarno higienskega nadzora.
Pri proizvodnji in prometu teh izdelkov je treba paziti predvsem na pravilno uporabo embalaže, katere ne smemo uporabljati v druge namene. Embalaže ne smemo postavljati na pločnike, cesto ali druga onesnažena mesta. Zlasti nehigiensko je to, da raznašalci zgodaj zjutraj odlagajo kruh in druge izdelke pred vhodna vrata prodajaln, mimo katerih <te potem pomika kolona pešcev. Enako nehigiensko je nalaganje košar s kruhom drugo na drugo. Pri tem lahko pride do
okužbe kruha v spodnji košari.
Paziti je treba tudi na higienski transport, ki mora pc.ekati ločeno od transportov za druga živila. Še do nedavnega je bil prevoz kruha in slaščičarskih izdelkov sila primitiven in nehigienski. Po ustaljeni praksi ekspedi-tov v pekarnah so izdajali vroč kruh, ki so'ga zatem stisnili v ne-prezračevana prevozna sredstva, pri čemer je prišlo do deformacij izdelkov, kakor tudi do pospešenega kvarjenja zaradi nepravilnega prevoza. Izdelki morajo biti naloženi v košarah ali drugi embalaži ne preveč na tesno in vedno v navpičnem položaju. Košare pod nobenim pogojem ne smejo v vozilu ležati na boku. Vozilo mora biti dobro prezračevano. Kruh mora iti iz pekarne ohlajen.
Zanemariti ne smemo osebne higiene, ki se nanaša zlasti na higieno rok in delovne obleke. Vsak zaposleni mora imeti zadovoljivo število kosov delovne obleke, ki jo mora vzdrževati delovna organizacija.
Nepravilno ravnanje s kruhom in pecivom
Posledice, ki nastanejo pri nepravilnem ravnanju s kruhom in pecivom, so: tuj in neprijeten vonj, če kruh skladiščijo skupaj s predmeti oziroma snovmi, ki oddajajo oster vonj, ali če je skladišče okuženo z mrčesom in drugimi škodljivci; kvarjenje strukture in fizikalnih lastnosti kruha, če se topel kruh skladišči pri nizkih temperaturah, na primer, pod 0 stopinj; deformacije zaradi zbiranja sredine in hitrega sušenja ter staranja kruha, če le — tega nepravilno pakiramo; fi-zikalno-kemijske spremembe zaradi hitrega kvarjenja z mikroorganizmi, zlasti pogostni sta plesnivost in nitkavost kruha.
Kot sta neoporečnost in neo-kuženost kruha in drugih pekarskih izdelkov odvisna od higienskih okoliščin, v katerih poteka ves proces proizvodnje, tako je tudi njihova kvaliteta odvisna od številnih okoliščin, v katerih jih izdelujejo.. Te okoliščine so znanje ,v pekarnah zaposlenega osebja, ureditev delovnih in drugih prostorov ter strojna oprema, higiensko neoporečne surovine.
Strokovno znanje zaposlenega osebja oziroma posameznika je odsev teoretičnega in praktičnega znanja, ki si ga je pridobil
med učno dobo in kasneje v praksi. To se kaže predvsem v boljših ali slabših izdelkih. Da se ne bi dogajale prej opisane napake, predpisuje temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu za promet s kruhom naslednje.
Prostori morajo biti taki, da omogočajo ozračje in tempčra-turo, ki sta potrebni za obvarovanje kvalitete kruha in peciva, zadosti veliki, visoki in pravilno razsvetljeni, zavarovani pred glodalci in mrčesom ter preti vsakim drugim neprimernim vplivom okolice, zgrajeni iz takega materiala, da se dajo tla in stene uspešno čistiti z vodo, in opremljeni z napravami ter sredstvi, ki so nujni za splošno higieno.
Za promet s kruhom in pecivom ne smemo uporabljati prostorov kot so stanovanja, takšnih, ki so v neposredni bližini objektov, prostorov ali naprav, ki lahko neugodno vplivajo na zdravstveno neoporečnost kruha in peciva, ki niso priključeni na vodovod in kanalizacijo, če sta v tistem kraju, takšnih, v katerih kruha in peciva ni mogoče zavarovati pred glodalci, mičesom ali kakršnimikoli drugimi škodlji-
vimi vplivi okolice, takšnih, v katerih je spravljeno blago, ki lahko onesnaži kruh in pecivo z umazanijo, bolezenskimi klicami ali zajedalci, ali ki lahko prenese na kruh in pecivo neprijeten vonj ter strupene ali druge za zdravje škodljive snovi.
Naprave, oprema, pribor in druge priprave v prodajalnah kruha mofhjo biti takšne, da ne škodijo zdravju potrošnikov in zdravstveni neoporečnosti kruha in peciva ali neugodno vplivajo nanj. Narejeni morajo biti tako, da jih lahko in uspešno čistimo.
Kruh in pecivo lahko prevažamo le tako, da zavarujemo njuno higiensko neoporečnost. Specialnih prevoznih sredstev in posebne embalaže v nobenem primeru ne smemo uporabljati v druge namene.
V tej stroki ne smejo delati ljudje, ki bolehajo za kako od nalezljivih bolezni ali boleznijo, ki jo povzročajo črevesni ali kožni zajedalci, ki izločajo povzročitelje nalezljivih bolezni (klicenosci), ali bolehajo za kakšno boleznijo, ki vzbuja gnus pri potrošniku.
Zaposleni v pekarskih obratih in prodajalnah kruha morajo
imeti osnovno znanje o živilski in osebni higieni.
Kakšni izdelki lahko gredo v prodajo
Poleg citiranega zakona o živilih morajo osebe, ki so zaposlene v prometu s pecivom in kruhom,
poznati tudi nekatera določila pravilnika o kvaliteti žit, mievskih izdelkov, kruha in peciva. Zlasti člen 95, ki določa, kakšni izdelki gredo lahko v prodajo. Poleg kruha, ki je po sistemu točkovanja ocenjen z manj kot 20 točkami, morajo prodajalci izločiti iz prodaje pecivo in kruh, ki kaže znake plesnobe ali nitka-vosti, ki ima močneje zasmojeno ali zoglenelo skorjo, ki ni dobro pečen, ima mastno ali sprijem-ljivo sredico in kepice moke ali soli, ki ima neprijeten vonj ali tuj okus, nenaravno barvo in povi-
šano kislinsko stopnjo, ki mu je v testu primešan star kruh ali pecivo, čigar sredica ni ohlajena na 35 stopinj Celzija in ki glede svežosti ne ustreza predpisanim pogojem, ki je zmešan iz neprese-jane moke ali s hmeljnim kvasom, ki je zmešan z umetnimi sladi, razen kruha za diabetike,
ki vsebuje dodatne in pomožne surovine, kakršne po pravilniku niso dovoljene, ki je okužen, zamazan ali vsebuje tujke.
Prodajalne kruha morajo poleg tega, da izpolnjujejo splošne pogoje glede lokacije stavbe in prostorov, ustrezati še posebnim zahtevam: vsaka prodajalna kruha mora imeti poleg prodajnih prostorov še skladišče za kruh in pecivo, sanitarije za osebje ter poseben prostor za odlaganje odpadkov. Površina prodajnega prostora mora biti najmanj 3,5 krat 4,5 metra. Prodajni prostor mora biti funkcionalno povezan s prostorom za skladiščenje kruha. Vhodna vrata ne smejo biti nameščena v smeri prevladujočega vetra. V prodajnem prostoru mora biti določeno posebno mesto za blagajno. Pult mora biti iz materiala, ki ga je mogoče čistiti z vodo.
Kruh v prodajalni mora biti pravilno zložen na policah. Lahko je položen na bok, vendar ne pretesno skupaj. Od stene mora biti odmaknjen najmanj 5 centimetrov, da zagotovimo cirkulacijo zraka. Do polic potrošnik nima dostopa. Najprimernejša temperatura za obvarovanje kruha je od 10 do 15 stopinj Celzija, relativna vlaga pa od 70 do 80 odstotkov.
Kruha in peciva praviloma ne smemo razstavljati v izložbenih oknih. Embalažo moramo po iz-praznjenju odlagati na podstavke 10 do 15 centimetrov od tal. Za slaščičarske proizvode moramo urediti hlajeno skladiščenje (hladna omara). Vsa oprema mora biti iz materiala, ki se da lahko čistiti in po potrebi razkuževati.
Razumljivo je, da moramo prostore higiensko vzdrževati. To pomeni, da morajo v vsaki prodajalni imeti higiensko sanitarni režim, ki zajema redno čiščenje prostorov in pravilno ravnanje s kruhom in pecivom. V to je vključeno tudi redno beljenje, osvetlitev, ventilacija.
Milenko Andjušič
strokovnjak svetuje
Aktualni problemi proizvodnje žita v svetu
Rekordna proizvodnja žita glavnih svetovnih proizvajalcev na zapadu ter prav tako izredno veliki izpadi pridelka pšenice in žit v večini držav Vzhodne Evrope v pretečeni žetveni sezoni — to sta glavni značilnosti trenutnega svetovnega gospodarskega gibanja na področju proizvodnje in porabe hrane in to v času, ko se svetovno gospodarstvo brezuspešno otepa z izredno žilavim upadanjem gospodarske dejavnosti v svetu, katerega konca še vedno ni mogoče niti predvideti, kaj šele napovedati.
Izredno ugodne vremenske razmere v Združenih državah Amerike in v Kanadi ter praktično pri vseh glavnih proizvajalkah žitaric v zahodni hemisferi so prispevale k temu, da znaša svetovna proizvodnja žitaric v sezoni jesen 1981 — pomlad 1982 blizu 1,2 milijardi ton, od tega odpade 7,9 milijard bušlov (po preračunu 212 milijonov ton — 1 bušel je 35,24 litra krat hektolitrska teža 0,76) žitaric na ZDA. Ameriška proizvodnja žitaric in krmil je bila v pretekli žetvi za 16 odstotkov višja kot leta 1980 in tamkajšnji farmarji — kme-tijci so v velikih skrbeh, ali in kdaj bodo lahko prodali svoje velike presežke na svetovnem trgu, kjer potrošnja stoji, predelava pa celo nazaduje
zaradi gospodarske krize, ki je zajela ves svet na eni strani in zaradi pomanjkanja špekulativnih nakupov, ki so bili običajni v času žetve, a so lani izostali zavoljo visokih obrestnih mer in velike podražitve dolarja v primerjavi z drugimi vodilnimi svetovnimi valutami, ki podražujejo nakupe z dolarskega področja (slično, kot to velja pri svetovnih nakupih surove nafte).
Problemi prodaje velikih viškov žitaric v ZDA pa se še poglabljajo, ker se je Sovjetska zveza po embargu, ki ga je izvedla Carterjeva vlada po januarju 1980 (kot protiukrep za invazijo Afganistana), v zadnjih dveh letih pri svojih nakupih naslonila na uvoze žitaric in krmil iz drugih držav v svetu (na Kanado, Argentino, Avstralijo in tako dalje), poleg tega pa visi v zraku ponovni embargo ZDA zaradi dogodkov na Poljskem.
Povsem drugačen pa je položaj v državah SEV-a. Zaradi velike suše, ki je doletela glavne ži-torodne kraje SZ v preteklem polletju in obilnega, dolgotrajnega deževja v času žetve, se je proizvodnja žitaric in krmnih rastlin v preteklem letu — že tretjič zapored v SZ — zmanjšala oziroma močno zaostala za planskimi pričakovanji. Po ocenah dobro obveščenih anali ličarjev je pretekla
žetev v SZ navrgla komaj 176 milijonov ton žitaric, pri tem pa zaostala kar 50 milijonov ton za načrtovanim pridelkom. Ta obseg proizvodnje pogojuje — zopet po oceni svetovnih gospodarskih strokovnjakov — nujnost nakupov kar blizu 43 milijonov ton žitaric in krmnih pridelkov, kolikor bo do polletja letošnjega leta na svetovnem trgu nakupila Sovjetska zveza in v te namene morala zagotoviti čvrste devize. Jasno je, da bodo morali v SZ znatni del potrebnega denarja zagotoviti iz prodaje svojih rezerv zlata na svetovnih borzah, kar je čutiti že nekaj mesecev in pod čigar vplivom cena čistega zlata tudi že nekaj mesecev pada.
Pri tem bo Sovjetska zveza v obdobju sedanjih nakupov lahko brez težav našla vse količine žitaric in krmil, ki jih potrebuje do svoje naslednje žetve, na svetovnem trgu, saj viški žitaric v državah zahodne hemisfere močno presegajo primanjkljaje Sovjetske zveze in drugih držav SEV-a. Položaj pa je zanjo in za njene zaveznike trenutno zelo ugoden tudi zaradi nizkih svetovnih cen žitaric, krmil in drugih kmetijskih pridelkov.
Rekordne žetve v številnih državah prekomorja bodo — brez viškov ZDA — do naslednje žetve v letu 1982 nudile na svetovnem trgu blizu 36 do 40
milijonov ton žitaric in krmil, od tega 15 milijonov ton Argentina (kjer bo tudi pomladanska žetev rekordna), 8 milijonov ton Kanada, 3 milijone ton Za pa dna Evropa, 2,5 milijona ton Avstralija, ostanek viškov pa odpade na Brazilijo, Tajsko in Indijo.
Takšni svetovni viški torej ne morejo prizadeti Sovjetske zveze v primeru, da bi Reaganova administracija ponovno zaostrila embargo za izvoz svojih pridelkov (v zvezi z dogodki na Poljskem). Čeprav ameriški farmarji, ki se otepajo z močno padlimi prodajnimi cenami žitaric (te ne zagotavljajo primernega čistega dobička, saj morajo svoje zaloge financirati s kratkoročnimi bančnimi posojili po 16-odstotni in večji obrestni meri), pritiskajo v kongresu na liberalnejšo politiko izvoza žitaric in na druge olajšave, Reaganova administracija ne namerava podpirati izvoza, ampak njeno ministrstvo za kmetijstvo predlaga program zmanjšanih setvenih površin za leto 1982, pri čemer naj bi bili farmarji, ki bi upoštevali predloge ministrstva, potem deležni ugodnejših kreditov za financiranje pridelanih žitaric.
Ivo Brenčič Nadaljevanje v prihodnji številki
Strair9
Enotna merila za regres
Na svoji tretji redni seji so člani koordinacijskega odbora za splošne zadeve delavskega sveta sozda Merx oblikovali enotna merila, po katerih bodo delili regres za letni-oddih delavcev. Pri oblikovanju višine regresa za letni oddih delavcev bodo, v skladu z 20. členom dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter
18.	členom samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za nadomestila osebnih dohodkov sozda Merx, uporabili naslednje kriterije:
1.	težje delovne razmere, v katerih delavec dela (nočno delo, delo pri večjih temperaturnih razlikah in delo pri zdravju škodljivih vplivih)..
2.	zdravstveno stanje delavca (invalidnost, najmanj 60-od-stotne telesne okvare, splošno znano slabo zdravstveno stanje) — predlog po tem kriteriju pri-
pravi izvršni odbor osnovne organizacije sindikata.
3.	gmotni položaj delavca — višina osebnega dohodka ima največjo težo pri določanju vi-
šine regresa za posameznega delavca. In sicer po lestvici: od 6.000 do 7.500 dinarjev od 7.500 do 9.000 dinarjev od 9.000 do 10.500 dinarjev
Napravite iz Vestnika zares vaš list
Na seji koordinacijskega odbora za splošne zadeve delavskega sveta sozda Merx so ugotovili, da je v naši sestavljeni delovni organizaciji mnogo takšnih članic, o katerih redko kaj preberemo v glasilu Vestnik. Zato so sklenili, naj v tistih članicah sozda Merx, iz katerih v uredniškem odboru Vestnika nimajo svojega člana, zadolžijo delavca, ki bo poskrbel, da bo na uredništvo do vsakega 5. v mesecu prispel vsaj en sestavek ali
novica iz njihovega delovnega okolja.
Ime in priimek delavca, odgovornega za sodelovanje z uredniškim odborom, naj do 15. aprila sporočijo iz delovnih organizacij Dravinjski dom Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Košenjak Dravograd, Turist Mozirje, Moda Celje, Savinja Mozirje, Reklama Celje in Zdravilišče Dobrna.
od 10.500 do 12.000 dinarjev od 12.000 do 15.000 dinarjev nad 15.000 dinarjev
4.	socialni položaj delavca in njegove družine (samohranilci, družine, ki imajo več kot tri nepreskrbljene otroke, borci).
5.	učenci z učno pogodbo prejmejo regres v višini 80 odstotkov oblikovanih sredstev regresa na delavca.
6.	pripravniki prejmejo regres v višini 100 odstotkov oblikovanih sredstev regresa na delavca.
Ana Peperko
KONGRES
a zks
Pred ustanovitvijo koordinacijskega odbora ZZB NO V sozd
Borci bodo združili vrste
Zveza združenj borcev NOV občine Celje in družbeno politične organizacije Sestavljene organizacije združenega dela MERX Celje so dale pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora zveze združenj borcev NOV v našem sozdu.
Koordinacijski odbor bo povezoval in koordiniral aktivnost aktivov članov ZZB NOV po organizacijah združenega dela za uveljavljanje politike in stališč ZZB N O V, ki so povezane z uresničevanjem družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov v združenem delu, kot jih določata ustava in zakon o združenem delu, kakor tudi za reševanje po-
sameznih vprašanj borcev, ki izhajajo iz združenega dela. Svojo dejavnost bo usklajeval in se vključeval v programe dela zveze komunistov in ostalih družbeno političnih organizacij sozda.
Iniciativni odbor za pripravo ustanovne konference koordinacijskega odbora ZZB NOV sestavljajo Stanko Golavšek iz delovne organizacije Potrošnik, Marjan Rojnik iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija in Slavko Zagoričnik iz delovne organizacije Blagovni center in predsedniki oziroma vodje aktivov ZZB NOV v organizacijah združenega dela, ki se
vključujejo v sozd.
Odbor bo poskrbel, da se bodo vsi zaposleni elani, ki imajo priznano posebno dobo za aktivno delo v NOB in drugih odporniških gibanjih in se na terenu vključujejo v borčevsko organizacijo, ustrezno organizirali v svojih organizacijah združenega dela. Zatem pa bo pripravil in sklical Ustanovno konferenco, kjer se bodo dokončno dogovorili in potrdili organiziranost, sprejeli program dela in izvolili vodstvo koordinacijskega odbora ZZB NOV sozda:
Borci so pogrešali takšno organiziranost, ker se zavedajo sedanjega resnega političnega in
gospodarskega trenutka in želijo po svojih močeh prispevati k socialistični izgradnji, uresničitvi gospodarske stabilizacije in hočejo, da se naša revolucija razvija naprej, se izpopolnjuje, plemeniti, pridobiva na svo ji žlahtnosti in da jo nove generacije potiskajo vedno višje, zavedajoč se, da našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije niso gradili sebi v čast, marveč so jo zgradili zato, da bi se vsem ljudem bolje godilo.
Borci dokazujejo, da so svojo življenjsko pot povezali s socialističnim sistemom, s Titovo Jugoslavijo in da res tudi po Titu živi Tito.	G. S.
Kulturno življenje v delovni organizaciji Tkanina Celje
Spletli smo kulturne vezi
»Kultura, ki jo pojmujemo kot način življenja, mora postati oblika človekove zavestne ustvarjalnosti in hkrati vsebina vseh oblik človekovega dela in življenja,« pravimo.
Vendar delavci, tako nas učijo izkušnje, ne bomo mogli zares učinkovito vzeti v svoje roke kulturne politike širše družbene skupnosti, če ne bomo kulture in njenega deleža sistematično najprej in predvsem uveljavili že v svoji temeljni organizaciji združenega dela. Brez tega bodo ostala na papirju z ustavo sprejeta načela o združevanju delavcev v samoupravne interesne skupnosti, pravice in dolžnosti, da odločno posežemo v oblikovanje skupne kulturne politike in da smo jo tudi sposobni usmerjati.
Vsaka kulturna akcija mora temeljiti na spoznanju, da je kultura sestavni del človekovega življenja in dela, da v nobenem primeru ne more biti izločeno področje človekovega delovanja na neki umišljeno-domišljijski ravni, saj ni zunaj nalog, ki jih opravljamo zato, da bi spreminjali naravo in uresničevali svojo ustvarjalno voljo.
Dolgo je že tega, kar smo v naši delovni organizaciji Tkanina delavci spoznali, da je kulturno življenje potreba slehernega zaposlenega v kolektivu. Z veliko navdušenja, odrekanja, vztrajnosti in ljubiteljstva so mladi v naših sredinah uspeli postaviti na
noge recitacijsko skupino, ki nam že vrsto let pripravlja privlačne kulturne dogodke. Pohvalimo se lahko, da vsa leta z lastnimi močmi pripravljamo ob vseh pomembnejših kulturnih prireditvah krajše ali daljše kulturne programe, ki so nam delavcem, zato, ker so naši, zrasli iz naših vrst, še toliko bolj pri srcu.
Spletli smo tudi številne kulturne vezi in povabili v prostore naše delovne organizacije priznane amaterske skupine. Mno-
gokrat so v naši delovni organizaciji že zapeli pevci znanega celjskega pevskega zbora kulturnega društva Ivan Cankar. Lani smo imeli ob praznovanju dneva republike v gosteh amatersko gledališče Železar Štore — Celje, katerega člani so se nam predstavili z dramsko uprizoritvijo »Pred puškami stojim« in poželi gromek aplavz.
Ker je letos pred nami pomemben jubilej, praznujemo 30. obletnico, kar smo ustanovili ko-
lektiv, smo že v začetku leta začrtali vrsto prireditev, s katerimi bomo našo obletnico primerno obeležili. Tako smo ob občnem zboru konference sindikata delovne organizacije in za 8. marec — dan žena, že pripravili kulturni program z recitalom in, lahko rečem, uspelim skečem.
Ob teh večjih ali drobnih kulturnih dogodkih skušamo v naši delovni organizaciji razvijati in spodbujali tudi druge oblike kulturnega življenja. Organizi-
STOPINJE V USTVARJALNOST
Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo literarne priloge. Zatorej pogumno ošilite peresa, obrišite prah s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek. Stopinje vam v tej številki utira Zdenka Detiček.
.	Uredništvo
Glej,
kako rasejo trave
Glej, kako rasejo trave, še včeraj bile so zaspane, rjave in trudne so ležale na zemlji, čakale sonca, tople pomladi.
Glej, k(tko rasejo trave,
travniki so nežno ozeleneli, se razcveti,
■polja so se prebudila,
na drobnih vejah popki mladi.
Glej, kako rasejo trave, še ptički tako veselo pojo, da mi je v srcu tako toplo, pomlad je prišla — kako lepo...
Besede
Besede..
Orožje ljudi, z njimi ubijamo duha, z njimi ranimo dušo — svojega prijatelja.
Besede...
Iskrene, a boleče, z njimi nakažemo hotenja, a vendar nikoli ne povemo ysega, zakaj besede bolijo.
Besede...
Tvoje so bogate, a v meni votlo done, z njimi hote ali nehote, ranil si me.
Besede...
So vendar žive, a kljub vsemu so mrtve, kadar z njimi povemo, da se je nekaj za vedno končalo..
rano vabimo naše delavce na koncerte in jim svetujemo obiske kulturnih spomenikov. Čeprav uspehi so in smo že precej napravili, se zavedamo, da bomo morali na kulturnem področju narediti še mnogo več. Naša naloga je, da najdemo poti, načine in možnosti, kako kulturno življenje delavcev razvijati v vseh okoljih.
Z veliko volje, entuziazma in vztrajnosti bomo tudi v bodoče prispevali svoj delež in tako pridali svoje prizadevanje ter s pomočjo kulture pomagali razvijati dobre medsebojne odnose, ki so, ne nazadnje, eden zelo pomembnih pogojev za uspešno delo in dobro gospodarjenje v našem združenem delu.
Truda Tomažin
Mlada kulturna skupina
Mladinke in mladinci delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija smo ob mednarodnem prazniku žena pripravili za naše delavke kratek kulturni program. To ni bil prvi nastop, ki smo ga mladi pripravili za naše sodelavke in sodelavce. Naša kulturna skupinica je za sedaj še majhna, tudi naše delo še ni nepretrgano, vendar upamo, da bomo sčasoma pritegnili še druge člane in pričeli z rednim delom.
Prvič smo se predstavili lani, ob prazniku republike. Izbrali smo nekaj domoljubnih in revolucionarnih pesmi. Ob našem prvem nastopu so nas toplo pozdravili. Nato smo pripravili nastop za naše upokojence in sedaj še za naše delavke-.
Omeniti moram, .da smo povsod, tako pri družbenopolitičnih organizacijah kot tudi pri vodilnih delavcih, naleteli na veliko razumevanje - in vsestransko podporo. Prav zaradi tega se bomo še bolj trudili in naš program širili in kvalitetno dograjevali.
Naj ob tem trenutku pozovem vse tiste, ki se še niso odločili za kulturno delovanje v svojih okoljih, da se čimprej odločijo za ta korak. Začetki so vedno skromni, brez posebnih finančnih sredstev, pomembna sta le volja in vztrajnost, saj vsi vemo, da iz malega raste veliko. Brez dela, vztrajnosti in samoodpove-dovanja pa nikjer ni uspehov.
K. M.
Vestnik
Nikar ne prezrite
Kdo, kdaj, kam in po čem na dopust
Spoštovani sodelavci in bralci, ponatiskujemo razpis letošnjih letovanj v Mer.vovih počitniških domovih ter prijavnico za letovanje. Prepričani smo, da boste razpis natančno prebrali in se nato odločili kdaj, kam in predvsem po čem na dopust. Časa za razmislek, načrte in finančni načrt je dovolj; ko boste zadevo temeljito pretresli, izrežite prijavnico, jo lepo izpolnite in odpošljite na naslov: SOZD MERA' CELJE, referent za letovanja. 61000 Celje, Kocenov a 2 a. Nam preostaja samo še to, da vam zaželimo mnogo sonca in prijetnega dopusta.
Razpis letovanja v Merxovih počitniških domovih za leto 1982
Najemnine za 10 dni znašajo:	TABELA 1
Hišica	Hišica	Kamp
s brez	priko-
Koristniki	kuhinjo kuhinje	lica
SOZD MERX CELJE — TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA, RADLJE OB DRAVI organizira v letošnji sezoni letovanja v počitniških domovih v Biogradu na moru, smučarski koči pod Uršljo goro in v Hotelu KOZJAK v Radljah ob Dravi.
Za otroke do 4 let je v ceniku zaračunana samo souporaba postelje s starši. Eventuelno prehrano za te otroke lahko naročite v restavraciji počitniškega doma po želji in plačate posebej. «
Za otroke od 4 do 10 let sta navedeni dve ceni: prva je za penzion, ko otrok spi sam v postelji, druga cena pa za primere, ko spita dva otroka do 10 let v eni postelji.
Za otroke nad 10 let obvezno naročite samostojno posteljo.
Gostom, ki imajo na voljo lastne nočitvene kapacitete v Biogradu na moru, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma.
I. POČITNIŠKI DOM BIOGRAD NA MORU:
V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo- oziroma tri posteljnih sobah pri lastnikih hiš mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta.
AVTOBUSNI PREVOZ: gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd na moru, nudimo ob odhodu in povratku v okviru naše organizacije direktni prevoz s sodobnimi avtobusi.
CENA PREVOZA v obe smeri znaša za osebe nad 10 let:
1. za delavce SOZD MERX v DO BLAGOVNI CENTER, POTROŠNIK, MLINSKO PREDELOVALNA IND., HOTELI — GOSTINSTVO in upokojence:
a)	brez otroškega
dodatka	450din
b)	z delnim otroškim
dodatkom	300din
c)	s polnim otroškim
dodatkom	200 din
d)	za njihove zakonce z lastnim
dohodkom	550din
2.	za delavce ostalih
članic SOZD MERX 700din
3.	za druge goste	800din
Otroci do 10 let, ki ne koristijo lastnega sedeža v avtobusu, ali pa koristita dva otroka "en sedež, plačajo 50% prevozne cene.
II.	SMUČARSKA KOČA POD URŠLJO GORO in HOTEL KOZJAK V RADLJAH OB DRAVI nudita gostom letovanje po pogojih in cenah, ki veljajo za počitniški dom v Biogradu na moru.
III. LETOVANJE V
Ankaranu in
STRUNJANU:
Letovanje v Ankaranu in Strunjanu lahko koristijo samo delavci SOZD MERX iz DO BLAGOVNI CENTER, POTROŠNIK, MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA in HOTELI — GOSTINSTVO, drugi interesenti pa le v primeru nezasedenosti razpoložljivih kapacitet.
V	počitniških kampih v Ankaranu in Strunjanu ni organizirana skupna prehrana, možna pa je priprava hrane v vikend hišicah oziroma kamp prikolicah.
Počitniški kamp v Ankaranu ima 7 vikend hišic s po 4 ležišči, počitniški kamp v Strunjanu pa ima 2 vikend hišici s po 4 ležišči in 4 kamp prikolice s po 4 ležišči.
(Glej tabelo 1)
Pri najemu kamp prikolice je poleg navedene najemnine potrebno plačati še takso za parkiranje prikolice.
Prijave za letovanja v počitniških hišicah oz. prikolicah v Ankaranu in Strunjanu bo pregledala komisija za rekreacijo in oddih konference SO SOZD Merx Celje in jih razporedila na letovanje po naslednjih prednostnih pogojih:
1.	zdravstveno stanje delavca in njegovih otrok,
2.	delavci s predpisano dietno prehrano,
3.	občutljivost za daljšo vožnjo,
4.	kandidati, ki preteklo leto niso letovali v Ankaranu oziroma Strunjanu,
5.	ostali kandidati.
Kandidati, ki se sklicujejo na
enega od vzrokov pod L, 2. oziroma 3. točko, morajo prijavi priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.
O odločitvi komisije bodo prijavljeni pismeno obveščeni.
IV. POČITNIŠKI TERMINI:
Letovanje v počitniških domovih traja 10 dni in to:
I. izmena od 21. 6. do 30. 6. II. izmena od 1. 7. do 10. 7.
III.	izmena od 11. 7. do 20. 7.
IV.	izmena od 21. 7. do 30. 7. V. izmena od 31. 7. do 9. 8.
VI.	izmena od 10. 8. do 19. 8.
VII.	izmena od 20. 8. do 29. 8.
Nastop letovanja in zasedba sobe je vsak prvi dan izmene od 8. ure dalje, izpraznitev sobe pa najkasneje enajsti dan do 7. ure zjutraj.
V. TURISTIČNA TAKSA
V	navedenih cenah letovanja ni vračunana turistična taksa in jo plačate posebej.
VI. PRIJAVE IN VPLAČILA
Željeno letovanje prijavite na obrazcu »PRIJAVA ZA LETOVANJE«, ki jo točno in v celoti izpolnite. Nepopolne prijave bodo vrnjene.
Prijave za letovanje sprejemamo do 10. maja 1982, kasneje pa le za nezasedene kapacitete.
Prijave sprejema referent za letovanja SOZD Merx Celje, Celje. Kocenova 2 a.
Po prejemu prijave izdamo račun počitniških storitev in splošno položnico za nakazilo gotovine. Željeno letovanje bo zagotovljeno ob vplačilu celotnega zneska stroškov letovanja, ki ga vplačate najmanj 20 dni pred nastopom letovanja. Nato izdamo »NAPOTNICO« za letovanje najmanj 10 dni pred nastopom letovanja.
1.	družine delavcev SOZD MERX iz navedenih 4 del. organizacij:
a)	brez otroškega dodatka
b)	z delnim otroškim dodatkom
c)	s polnim otroškim dodatkom
2.	drugi gostje
VII. STROŠKI ODPOVEDI LETOVANJA
V primeru odpovedi letovanja zaračunamo dejanske stroške, če prijavljenec ne pridobi novih koristnikov za iste kapacitete. Če pa prijavljenec pridobi druge koristnike za iste kapacitete, zaračunamo manipulativne stroške 100din za aranžma.
Prijavljencu, ki odpoveduje letovanje zaradi zadržanosti ali
2.500	1.750	2.000
2.000	1.300	1.700
1.500	1.000	1.300
3.500	2.500	3.500
višje sile (bolezen, nesreča, smft v ožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in predloži ustrezno potrdilo, ne zaračunavamo dejanskih stroškov odpovedi, zaračunamo pa manipulativne stroške lOOdin za aranžma.
1
SOZD »Men« Celjb TOZD Gostinstva in turizma Radlje ob Dravi
SOZD
DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA RADLJE ob Dravi
VT1 O PV Biro za letovanja CELJE, Kocenova 2a
IIIGl A _	. .
celje Prijava za letovanje
Podpisani(a)....
zaposlen(a)vDO
TOZD
stanujoč(a) v. pošta: .......
SE PRIJAVLJAM
za letovanje v počitniškem domu ..................................
v.......izmeni v času od................................do .......
po objavljenih pogojih.
1. Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale):
Zap.
št.
PRIIMEK in IME
Sorodstveni
odnos:
Datum
rojstva:
2.	Zakonec je zaposlen pri:......................;.................................................
Za letovanje navedenih članov naročam...........postelj.
3.	V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte....sedežev.
4.	Uveljavljam penzionske storitve po znižanih cenah (velja za člane DO »POTROŠNIK« CELJE, DO BLAGOVNI CENTER CELJE, DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE IN DO GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE CELJE), ker prejemam zmanjšani — polni (neustrezno prečrtati) otroški dodatek. Prilagam potrdilo delovne organizacije, ki mi izplačuje otroški dodatek.
5.	Prijavo za letovanje pošljite na naslov: SOZD »MERX« CELJE, Referent za letovanja, Celje, Kocenova 2 a.
6. Posebne želje:
Podpis prijavitelja:
. dne..............1982
CENE PENZIONOV:	desetdnevni penzion (nastanitev,
zajtrk, kosilo in večerja) znaša:
	KORISTNIKI	ZA ČAS KORIŠČENJA od 1. 7. od 2 1. 6. do 10. 7. od 11.7. do 30. 6. od 20. 8. do 19. 8. do 29. 8.			
I. DRUŽINE DELAVCEV SOZD M ERN V DO BLAGOVNI CENTER.					
	POTROŠNIK, MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA,				HO-
	TELI-GOSTINSTVO IN DS SS SOZD MERX:				
a) družine brez otroškega dodatka:					
1.	delavci, upokojenci, zakonci brez				
	dohodka, otroci nad 10 let	2.640	2.970		3.300
2.	zakonec z lastnim dohodkom	3.040	3.420		3.800
3.	otroci od 4 do 10 let:				
	a) z lastno posteljo	1.960	2.205		2.450
	b) s souporabo postelje	1.320	1.485		1.650
4.	otroci do 4 let samo souporaba postelje				
	s starši	550	550		550
b) družine z delnim otroškim dodatkom:					
5.	delavci, zakonci brez dohodka, otroci				
	nad 10 let	2.320	2.610		2.900
6.	zakonec z lastnim dohodkom	2.880	3.240		3.600
7.	otroci od 4 do 10 let				
	a) z lastno posteljo	1.800	2.025		2.250
	b) s souporabo postelje	1.160	'	1.305		1.450
8.	otroci do 4 let samo souporaba postelje				
	s starši	550	550		550
c)	družine s polnim otroškim dodatkom:				
9.	delavci, zakonci brez dohodka, otroci /				
	nad 10 let	2.000	2.250		2.500
10.	zakonec z lastnim dohodkom	2.720	3.060		3.400
11.	otroci od 4 do 10 let:				
	a) z lastno posteljo	1.640	1.845		2.050
	b) s souporabo postelje	1.000	• 1.125		1.250
12.	otroci do 4 let samo souporaba postelje				
	s starši	550	550		550
II. DELAVCI OSTALIH ČLANIC SOZD MERN:					
1.	odrasle osebe in njihovi otroci nad 10 let	)0	3.600		4.000
2.	otroci od 4 do 10 let:				
	a) z lastno posteljo	2.240	2.520		2.800
	b) s souporabo postelje	1.600	1.800		2.000
3.	otroci do 4 let — samo souporaba				
	postelje s starši	600	600		600
III.	DRUGI GOSTJE:				
1.	odrasle osebe in otroci nad 10 let	3.440	3.870		4.300
2_	otroci od 4 do 10 let:				
	a) z lastno posteljo	2.360	2.655		2.950
	b) s souporabo postelje	1.720	1.935		2.150
3.	otroci do 4 let — samo souporaba				
	postelje s starši	600	600		600
Stran 11
Za razvedrilo
1 MESTO OB ■	SOTOČJU ■	OBEH SOR		PRED KRATKIM UMRLI SL. POLITIK 50USTAN0VI-TEU OF	OPIS, OČRT,	TERMIN	SESTAVIL: R. N.	VRH V JULIJCIH NA JUG.-IT. MEJI	SMUČARKA ZAVADLAV	MISEL, DOMISLICA	LITIJ	IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI	NA BALON I PRITRJENA	MOŠKI METEOROL. HHHKgS PEVSKI NAPRAVA	GLAS			ERBIJ	ŽIVLJENJ. GESLA ALI PRAVILA	VIKTOR CAR	ŠTEVILO S ŠESTIMI NIČLAMI	NASPROTJE OD TONALNOSTI	HENRIK IBSEN
OSTANEK POSEKA- NEGA DREVESA	•				AMER. PISATELJ (»GOLI IN MRTVI.) MAZURU							PO HOMERJU SIN PENELOPE IN ODISEJA							
PRAVU. DEŽELA, KJER JE VSEGA DOVOU												PUŠČAVNI-Kl, SAMOTARJI UMETNO v LAIČNO							
OGOVARJANJE V TRETJI OSEBI									RAJ, PARADIŽ					TOALETNI PRI- POMOČEK					SOVJETSKI DRŽAVNIK MIKOJAN
ORIENT. ČEPICA IZ RDEČEGA BLAGA	•			STAROGR. MESTO, KAT. PREBIV. SO VELJALI ZA OMEJENE	LOG SOVJETSKA VESOUSKA LADJA				KINEMA- TOGRAF VRANJE					MESTO V ROMUNIJI IT. SMUČ. SREDIŠČE					
JOHN FORD		•	GARDNER SOVJ. METALEC KOPJA				SAMODRŽEC, NASILEN VLADAR PTIČJE GNOJILO									HUS MATI BOGOV V GR. MITOL.			
ZALIV IN MESTO NA JVLLANDU								JUTRANJA PADAVINA					PROPAGANDNO REKLO						
								SADEŽ V LUPINI					NRAVO- SLOVEC						
NAROD							S		VRSTA MOTOCIKLA						NE m. !ME ZA ANIŽO				
									GLAVNI ŠTEVNIK						NEKD. RUSKI VLADAR				
VRSTA TISKARSKE TEHNIKE						DRSALEC SCHENK				VEST, BELEŽKA							GORA V ŠVICI		
										EMIL ROJC							ENAKA VOKALA		
GLAVNO MESTO EGIPTA						ŽENSKA, KI MALO VE										NADLEŽNA ŽUŽELKA			
PRVI PARTSKI KRAU						AM. FILM. IGRALKA (MAUREEN)						STARORIM. NRAVO- SLOVEC				SOVJ. ESTRADNI PEVEC (GEORGU)			
Pavliha, list za pametne Slovence pred dvajsetimi leti
PREPROSTOST — Kaj razumeš pod tovarno močnih krmil?
— Izdelovanje volanov za kamione.
KROMPIRJEV VIC — Kaj boš pa zdaj s krompirjem, ko ima isto ceno kot jeseni?
— Skoz prašiče ga bom v denar spravil.
VZROK SMRTI
Zastopnik neke tovarne močnih krmil je obiskal perutninsko farmo. Upravnik se je pritožil, da je ena najboljših kokoši nesnic obolela in da se boji, da ne bi okužila še drugih.
Zastopnik mu je predlagal, naj mu dajo kokoš s seboj, da bi jo v tovarni temeljito pregledal in ugotovil, kakšno bolezen ima.
Upravnik farme je kokoši kratko malo zavil vrat in jo v škatli izročil zastopniku tovarne.
Čez tri dni je zadruga izvedela za diagnozo:
»Kokoš je poginila od zlomljenega tilnika.«
V TOVARNI
— Ali imate koga, ki skrbi za varnost pri delu?
— Imamo ga že, pa je sedaj v bolnišnici, ker mu je jermen zmečkal prste.
Na carini
—	Slišite, tole je prava kava, ne pa kurja piča; kokoši tega ne bodo jedle!
—	Kakor hočejo, naj pa pocrkajo!
V HOTELU
— Ali imate kakšno sobo s tekočo vodo?
— Imeli smo jo, pa smo letos popravili streho.
VSE IMA SVOJ POMEN — Očka, zakaj postane človek pijan, če pije vino?
— Da ne more kontrolirati računa, ki mu ga da natakar.
V TRGOVINI
Stranka: »Kako to, da se vedno zmotite v svojo korist, nikdar pa ne v mojo?
Prodajalec: »Toliko pa menda že znam računati.«
MLEKO
Z LJUBLJANSKEGA BARJA — V vašem mleku je pa precej vode.
— Veste, je od krave z Barja.
Rešitev križanke iz 2. številke Vestnika
Vodoravno: JAREK, STRITAR, OTTA, ONATAS, TREVOR HOVVARD, ZAD, NESREČA, KOMENDA, ELO 'JUSTIN, MANON, OM, KINA, TOP, TEA, ET, KSI, UZANCA, OKNO, MART, RAK, AVANTGARDA, INČ ATRIJ, LOVORIKA, RANA, LOS ANGELES, CORNELIA, TRTNA UŠ, RT, OPETNIK.
SAM010000? KA3 1E TO TB.VJ
NE,PLAČA PO UČINKU.'
N*
Prve zimske igre sozd Merx so za nami
Sonce, počutje in volj a so zgladili smučine
V prelepem sončnem vremenu so se v petek, 12. marca na Kopah nad Slovenj Gradcem v smučarskih veščinah pomerili delavci sozd Merx na svojih prvih zimskih igrah. V smučarskem teku in veleslalomu se je pomerilo kar 180 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 delovnih organizacij sozda. Točneje rečeno, tekmovalci so bili najboljši med najboljšimi, zmagovalci izbirnih tekmovanj posameznih kolektivov.
Tekmovalke so bile razdeljene v dve starostni skupini — do 30 let in nad 30 let starosti, tekmovalci pa v tri: do 30, od 30 do 40 in nad štirideset let veterani. Veleslalomska proga za ženske in veterane je bila dolga 600 metrov, imela je 20 vratec in 120 metrov višinske razlike. Za mladince in starejše mladince smo dodali 200 metrov dolžine, deset vratec ter 40 metrov višinske razlike. Proga za smučarske teke, speljana je bila po pobočjih Pungarta, je v dolžini dveh kilometrov pestila in preznojila dekleta, medtem ko so mladi po srcu, fantje, morali preteči še dodatne tri kilometre.
Ob zaključku I. zimskih iger sozda je v imenu pokrovitelja Medobčinskega sindikalnega sveta za koroško regijo tekmovalcem za dosežene rezultate čestital predsednik Ivo Ku-govnik, v imenu organizacijskega odbora pa predsednik odbora Jože Gračnar. Prvi trije uvrščeni v posameznih kategorijah so za svoje dosežke prejeli diplome, ekipe pa pokale. Prvim trem v vseekipni konkurenci je pokale izročil predsednik Kolektivnega poslovodnega organa sozd Mene Franc Ban, zmagovalec pa je iz rok Iva Kugovnika v imenu pokrovitelja prejel še prehodni pokal.
Lepo vreme, izredno tovariško vzdušje in športni boji so izzveneli v želji, da bi tovrstna srečanja postala tradicija.
Rezultati:	i
Hoteli Gostinstvo
14.	46,90 — Elica Klobasa, DSSS SOZD
15.	47,31 — Barbara Šibanc, Reklama
16.	48,63 — Majda Zavšek, KZ Laško
17.	49,51 — Olga Šetina, Reklama
18.	50,27 — Verica Slokan, Savinja
19.	51,15 — Lea Bezenšek, KZ Slov. Konjice
11.	54,40 — Edi Friškovec, MPI
12.	57,93 —- Zdravko Božičnik, Tkanina
13.	1:20,27 — Franc Čretnik, MPI
Točkovanje » Veterani«
1.	Potrošnik Celje — 25 točk
2.	SOZD »Merx« — DS SS — 20 točk
3.	Blagovni center Celje — 15 točk
4.	Dravinjski dom Slov. Konjice — 12 točk
5.	MPI Celje — 11 točk
6.	Tkanina Celje —10 točk Veleslalom moški »B«
1.	46,76 — Zoran Hendler, Potrošnik
Veleslalom moški »A«
1.	43,79 — Ljubo .Jovan, Blagovni center
2.	45,47 — Emil Gregor, Potrošnik
3.	47,56 —Drago Pajk, Tkanina
4.	48,02 — Anton Borlahk, MPI
5.	48,57 — Miro Ekart, Potrošnik
6.	49,53 — Tomaž Šparlek, Tkanina
7.	49,65 — Matjaž Jurjevec, Savinja
8.	51,05 — Ivo Lahajner, KZ Slov. Konjice
9.	51,96 — Jernej Borovnik, Teko
Veleslalom ženske » B«
1.	41,21 — Marjana Sadar, KZ Laško
2.	46,06 — Jožica Bračun, KZ Laško
3.	51,76 — Marjana Ocvirk, MPI
4.	56,52 — Vlasta Jesenek, MPI
5.	59,95 — Roža Vahčič, DS SS SOZD
6.	1:06,91 — Fanika Jamnik, Potrošnik
7.	1:08,63 — Marija Petauer, Potrošnik
8.	1:09,70 — Marija Kramer, Savinja
9.	1:11,74 — Veronika Fužir, Savinja
10.	1:16,82 — Breda Uratarič, Blagovni center
11.	1:47,06 — Marjana Uršič, Potrošnik
Točkovanje ženske »B«
1.	KZ Laško — 25 točk
2.	MPI Celje — 20 točk
3.	Potrošnik Celje — 15 točk
4.	Savinja Mozirje — 12 točk
5.	SOZD Mera — DSSS — 11 točk
6.	Blagovni center Celje — 10 točk
Veleslalom ženske »A«
1.	34,58 — Mojca Lepšina, Dravinjski dom
2.	37,27 — Irena Goričan, Potrošnik
3.	37,35 — Verica Vrečko, Potrošnik
4.	39,70 — Verica Ojsteršek, Potrošnik
5.	40,36 — Dragica Fijavž, Dravinjski dom
6.	41,27 — Mojca Stebemak, DSSS SOZD
7.	41,64 — Cvetka Renčelj, Hoteli Gostinstvo
8.	42,30 — Olga Andrinjek, Moda
9.	42,47 — Tanja Tominc, Teko
10.	43,90 — Antonija Guzej, MPI
11.	44,16 —Olga Mak, MPI
12.	44,26 — Lidija Lavrinc, Teko
13.	44,93 — Ivanka Kavtičnik,
20.	51,35 — Olga Križnik, Blagovni center
21.	55,86 — Alenka Novak, MPI
22.	56,08 — Nuša Cekuta, DSSS SOZD
23.	56,43 — Milena Zorko, Tkanina
24.	1:00,08 — Ivanka Brložnik, Moda
25.	1:06,87 — Kristina Ambrož, Reklama
26.	1:39,02 — Breda Gaberšek, Moda
27.	1:51,30 — Darinka Sušnik, Tkanina
Točkovanje ženske »A«_
1.	Potrošnik Celje — 25 točk
2.	Dravinjski dom Slov. Konjice — 20 točk
3.	Hoteli Gostinstvo Celje—15 točk
4.	Teko Celje — 12 točk
5.	MPI — 11 točk
6.	SOZD »Mera« DS SS — 10 točk
7.	Reklama Celje — 9 točk
8.	Moda Celje — 8 točk
' 9. Tkanina Celje — 7 točk
10.	KZ Laško — 6 točk
11.	Savinja Mozirje — 5 točk
12.	KZ Slovenske Konjice — 4 točke
13.	Blagovni center Celje — 3 točke
Veleslalom » Veterani«
1.	35,54 — Franc Lekše, Potrošnik
2.	36,85 — Brane Hriberšek, Blagovni center
3.	37,19 — Vinko Lakovšek, Potrošnik
4.	37,92 — Tone Iršič, DS SS SOZD
5.	38,92 — Anton Lipuš, Dravinjski dom
6.	39,06 — Jože Petauer, DS SS SOZD
7.	41,04 — Martin Zabukovšek, Blagovni center
8.	48,48 — Niko Štajer, Dravinjski dom
9.	52,03 —Cveto Kolenc, DS SS SOZD
10. 52,28 — Avgust Jakše, Blagovni center
2.	49,99 — Miran Cekuta, Blagovni center
3.	50,76 — Jurij Kugovnik, Potrošnik
4.	53,62 — Stane Mele, Potrošnik
5.	53,63 — NikoSkamen, DS SS SOZD
6.	54,04 — Raša Brkljačič, KZ Laško
7.	54,07 — Štefan Pohajač, Dravinjski dom
8.	56,32 — Konrad Breznikar, Blagovni center
9.	57,88 — Jakob Videčnik, Hoteli Gostinstvo
10.	57,97 — Drago Vodušek, Hoteli Gostinstvo
11.	58,71 — Rudi Kajtner, MPI
12.	59,24 — Alojz Kovačič, Blagovni center
1-3. 59,31 — Sinjo Jezernik, Reklama *
14.	1:01,04 — Jože Leskovec, Dravinjski dom
15.	1:01,76 — Rudi Gabrovec, Savinja
16.	1:02,02 — Dani Vovk, Reklama Celje
17.	1:05,20 — Alojz Forštmer, Tkanina
18.	1:07,78 — Jože Vehovar, Tkanina
19.	1:08,84 — Dare Kastelic, DS SS SOZD
20.	1:12,83 — Zdenko Valentinčič, Dravinjski dom
21.	1:18,45 — Silvo Kukovič, MPI
Točkovanje moški »B«
1.	Potrošnik Celje — 25 točk
2.	Blagovni center Celje — 20 točk
3.	Dravinjski dom Sloven.. Konjice — 15 točk
4.	Hoteli Gostinstvo Celje — 12 točk
5.	Reklama Celje — 11 točk
6.	SOZD »Mera« DS SS — 10 točk
7.	Tkanina Celje — 9 točk
8.	MPI Celje 8 točk
9.	KZ Laško — 7 točk
10.	Savinja Mozirje — 6 točk
10.	52,24 — Mirjan Bevc, DS SS SOZD
11.	53,03 — Rajko Gajšek, Teko
12.	53,04 — Mitja Mikelj, Tkanina
13.	53,19 — Janez Jurjevec, Savinja
14.	53,41 — Slavko Dobrajc, Blagovni center
15.	53,43 — Marjan Polenek, KZ Slov. Konjice
16.	54,11 — Franjo Mušič, Gostinsko pod.
17.	54,33 — Boris Lajhar, KZ Slov. Konjice
18.	54,64 — Zdenko Sinkar, Gostinsko pod.
19.	55,07 — Srečko Škerjanec, Hoteli Gostinstvo
20.	55,96 — Albert Jarh, Reklama
21.	56,16 — Miro Špiljak, MPI
22.	56,65 — Zvone Majcen, DSSS SOZD
23.	57,42 — Alojz Robnik, Gostinsko pod.
24.	58,27 — Gojmir Glavnik, Dravinjski dom .
25.	58,96 —- Aleksander Gajič, Teko
26.	59,61 — Ervin Jančjč, Dravinjski dom
27.	1:00,54 — Venčeslav Viler, Hoteli Gostinstvo
. 28. 1:00,71 — Klemen Petauer, Reklama
29.	1:06,44 — Anton Vidmar, Hoteli Gostinstvo
30.	1:08,13 — Albert Lebič, Blagovni center
Točkovanje moški »A«
L Potrošnik Celje — 25 točk
2.	Blagovni center Celje — 20 točk
3.	Tkanina Celje — 15 točk
4.	Savinja Mozirje — 12 točk
5.	MPI Celje — 11 točk
6.	KZ Slovenske Konjice — 10 točk
7.	Teko Celje — 9 točk
8.	Dravinjski dom Slovenske Konjice — 8 točk
9.	Gostinsko podjetje Celje — 7 točk
10. SOZD »Mera« DS SS — 6 točk
11.	Hoteli gostinstvo Celje — 5 točk
12.	Reklama Celje ■—4 točke
Točkovanje veleslalom ženske
1.	Potrošnik Celje — 40 točk
2.	KZ Laško — 31 točk
3.	MPI Celje — 31 točk
4.	SOZD »Mera« DS SS — 21 točk
5.	Dravinjski dom Slovenske Konjice — 20 točk
6.	Savinja Mozirje — 17 točk
7.	Hoteli gostinstvo Celje — 15 točk
8.	Blagovni center Celje — 13 točk
9.	Teko Celje — 12 točk
10.	Reklama Celje — 9 točk
11.	Moda Celje — 8 točk
12.	Tkanina Celje — 7 točk
13.	KZ Slovenske Konjice — 4 točke
Točkovanje veleslalom moški
1.	Potrošnik Celje — 75 točk
2.	Blagovni center — 55 točk
3.	SOZD »Mera« DS SS — 36 točk
4.	Dravinjski dom Slovenske Konjice — 35 točk
5.	Tkanina Celje — 34 točk
6.	MPI Celje — 30 točk
7.	Savinja Mozirje — 18 točk
8.	Hoteli gostinstvo Celje — 17 točk
9.	Reklama Celje — 15 točk
10.	KZ Slovenske Konjice — 10 točk
11.	Teko Celje — 9 točk
12.	KZ Laško — 7 točk
13.	Gostinsko podjetje Celje — 7 točk
Veleslalom »ženske — moški« — ekipno
1.	Potrošnik Celje — 115 točk
2.	Blagovni center Celje 68 točk
3.	MPI Celje — 61 točk
4.	SOZD »Mera« — DS SS — 57 točk
5.	Dravinjski dom Slovenske Konjice — 55 točk
6.	Tkanina Celje — 41 točk
7.	KZ Laško — 38 točk
8.	Savinja Mozirje — 35 točk
9.	Hoteli gostinstvo Celje — 32 točk
10.	Reklama Celje — 24 točk
11.	Teko Celje — 21 točk
12.	KZ Slovenske Konjice 14 točk
13.	Moda Celje — 8 točk
14.	Gostinsko podjetje Celje — 7 točk
Smučarski tek ženske » B«
1.	14:24,71 — Marjana Uršič, Potrošnik
2.	14:54,11 — Vlasta Jesenek, MPI
3.	16:03,43 — Beti Poljski, MPI
4.	17:13,28 — Milena Zorko, Tkanina
5.	17:31,75 — Fanika Jamnik, Potrošnik
6.	19:32,35 — Renata Trupej, Tkanina
7.	26:21,31 — Zdenka Zimšek, Blagovni center
Točkovanje ženske »B«
L MPI Celje —. 25 točk
2.	Potrošnik — 20 točk
3.	Tkanina Celje — 15 točk
4.	Blagovni center Celje — 12 točk
Smučarski tek ženske »A«
1.	15:46,78 — Bruna Pajenk, Potrošnik
2.	16:00,67 — Irena Goričan, Potrošnik
3.	17:12,57 — Karmen Makyar, MPI
4.	18:19,43 — Anica Cigler, MPI
Točkovanje ženske »A«
1.	Potrošnik Celje — 25 točk
2.	MPI Celje — 20 točk
Smučarski tek »veterani«
1.	12:56,21 — Franc Lekše, Potrošnik
2.	13:48,20 — Viktor Lakovšek, Potrošnik
3.	14:11,77 — Zdravko Stropnik, Tkanina
4.	14:27,11 — Cveto Kolenc, DS SS SOZD
5.	15:39,59 — Edi Friškovec, MPI
6.	18:42,53 — Franc Čretnik, MPI
Točkovanje »veterani«
1.	Potrošnik Celje — 25 točk
2.	MPI Celje — 20 točk
3.	Tkanina Celje — 15 točk
4.	SOZD »Mera« — DSSS— 12 točk
Smučarski tek moški »B«
L 21:05,44 —Rudi Kajtner, MPI
2.	24:58,26 — Miro Uranič, MPI
3.	26:03,47 — Stane Mele, Potrošnik
4.	27:09,26 —Konrad Breznikar, Blagovni Center
5.	29:05,03 — Boris Kmet, Potrošnik
6.	29:34,05 — Jože Vehovar, Tkanina
Točkovanje moški »B«
1.	MPI Celje — 25 točk
2.	Potrošnik Celje — 20 točk
3.	Blagovni center Celje — 15 točk
4.	Tkanina Celje — 12 točk
Smučarski tek moški »A«
1.	22:04,06 — Tone Potnik, Potrošnik
2.	22:09,97 — Mitja Cmer, MPI
3.	23:16,90 — Milan Vačun, Potrošnik
4.	24:22,95 — Vlado Žirovec, Tkanina
5.	24:34,27 — Karel Kozole, MPI
6.	24:46,83 — Mirjan Bevc. DSSS SOZD
7.	30:07,79 Emil Štukelj, DSSS SOZD
8.	30:18,30 — Dani Kmapuš. MPI
Točkovanje moški »A«
1.	Potrošnik Celje — 25 točk
2.	MPI Celje — 20 točk
3.	SOZD »Mera« Celje •— 15 točk
4.	Tkanina Celje — 12 točk
Točkovanje smučarski tek ženske
1.	Potrošnik Celje — 45 točk
2.	MPI Celje — 45 točk
3.	Tkanina Celje — 15 točk
4.	Blagovni center Celje — 12 točk
Točkovanje smučarski tek moški
1.	Potrošnik Celje — 70 točk
2.	MPI Celje — 65 točk
3.	Tkanina Celje — 39 točk
4.	SOZD Mera Celje —DSSS — 27 točk
5.	Blagovni center Celje — 15 točk x
Smučarski teki moški — ženske — ekipno
1.	Potrošnik Celje — 115 točk
2.	MPI Celje — 110 točk
3.	Tkanina Celje — 54 točk
4.	SOZD »Mera« Celje — 27 točk
5.	Blagovni center Celje — 27 točk
Skupna uvrstitev — /. zimske igre SOZD »Merx« Celje
1.	Potrošnik Celje — 230 točk
2.	MPI Celje — 171 točk
3.	Blagovni center Celje — 95 točk
4.	Tkanina Celje — 95 točk
5.	SOZD »Mera« Celje — DS SS — 84 točk
6.	Dravinjski dom Slovenske Konjice — 55 točk
7.	KZ Laško — 38 točk
8.	Savinja Mozirje — 35 točk
9.	HoteU gostinstvo Celje — 32 točk
10.	Reklama Celje — 24 točk
11.	Teko Celje — 21 točk
12.	KZ Slovenske Konjice — 14 točk
13.	Moda Celje — 8 točk
14.	Gostinsko podjetje Celje — 7 točk
Dušan Ilovar
Glasilo SOZD Mera Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 6.500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAČ (glavna in odgovorna urednica), Zdenka
ZIMŠEK, Karmen MAGVAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETIČEK, Danica DOSEDLA, s kolektivno odgovornostjo: Boris KMET, Mirjam BEVC Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — TOZD Delavska enotnost, Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. novembra 16,63000 Celje (telefon (063) 21-352). Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1,72. Tisk.: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.