342
Dopisi.
Iz Maribora 15. okt. (Vabilo.) V nedeljo, 22. dne t. m. bo v čitavniški sobani beseda, h kteri se vsi gg. člani s tem vabijo.   Začne se beseda ob 7. uri zvečer.
Odbor. Ljutomer na Stajarskem 5. okt. — Starši in skrbitelji pazite na otroke svoje, da Vam beraške palice ne prikredijo! Tako čujem večstranske glase o fiožaru, kteri je nastal 2. dne t. m. popoldne v Vržeji. grali so otroci pod neko kolarnico s haricami (Zund-hblzchen). Le sreča, da ni bilo velikega vetra, drugače bi bil utegnil celi varoš pogoreti! — Po dolgi suši po-rosuje nam izdaten in tih dežek naše zevavne zemljine. Kamor ni segla letos toča, se grozdje, akoravno je redko, po vinogradih že precej zrelo in lepo kaže, kakor tudi trs svojo lansko nezrelost popolnoma vrači; da se prihodnjič veliko večega pridelka nadjati moremo. Vinska trgatev se počne, vendar ne bode velikega zamudka prizadela, a vino čtak bode dobro. Velika stiska je za žito (hrž) na sejanje, drevenka 40 pintov po 3 gold., a vekša pa še za novce! — Zmanjkala je letošnja ozi-mina popolnoma, letni pridelki so nekaj boljši; hajdine je srednjo mero, koruze in krompirja na nekterih krajih obilo, zelje zarad stisne suše zamujeno, vendar hrastje nam dodava, hvala Bogu! obilo želoda. Oves in proso pa sta dorastla, da že dolgo ne tako popolnoma. Sadja, posebno jabolčnine, so nekteri obilno pridelali. — V Ljutomeru imamo poleg glavne učilnice s 4 razredi že tudi 2 leti podrealno učilnico (Unter-Eealschule); menda čitatelji „Novic" o tej še ničesa ne vejo. — Naše novo občinsko predstojništvo se vrlo ponaša; imamo boljše ceste in mostove, da vozačem ni treba kakor lani siroto živino poleg praznih kol za uha vlačiti, da je prišla naprej. Več kaj prihodnjič, ako mi dovolite.*) Z Bogom!                                               Dobroželnik.
Od krajnsko-štajarske meje 13. okt. — Pretekli pondeljek zvečer se je zopet vlovil tisti po širokem obsojeni, precej po oklicani sodbi pred dvema mesecema v Celji všli, namreč Luka Frajle, imenovani Rešnikov. Kmali po večni luči je bil blizo trebov-ske steklarnice v neko kasto prišel in že denar, kte-rega je bil kmet za vole skupil, in še nekaj srebrnine pograbil. Domači sin hoče iz kaste loja dobiti; ko pa odprto najde, si brž misli, da je tat blizo; pomakne se toraj nazaj , in v tem, ko premišljuje, kaj bi storil, ali klical ali kali, skoči tat iz kaste Čez stopnice, fant pa za njim, in ga od zadej zgrabi, pa tudi na ves glas pomoči kliče. Kmali prihitijo knapi in tatu roke s trtami zvežejo, in ga z veliko parado v srenjski zapor ženejo. Drugi dan ga župan dobro okovarjenega k do-tični gosposki spremi. Imel je Frajle pri sebi dva-ceven samokres, do vrha nabasan, in 12 ponarejenih ključev; najdli so drugi dan tudi še močno gletev in še nekaj vkradenih reči. Da bi tolovaja zdaj le dobro zakovali!
V Gorici 10. oktobra. X. — September — oktober! To sta zdaj Avstrijanom najimenitnejša meseca. Ta nam je „diplom" rodil, uni „manifest". Med 20. septembrom in 20. oktobrom imamo pa tudi še 4. oktobra cesarjev god. Kaj , ko bi Slovenci ta mesec med 20/9. in 20/10. za „cesarski" mesec odločili, in en dan v njem zaporedoma zdaj v tem, zdaj v unem kraji nekako tako obhajali, kakor Dunajčanje nekaj let sem svoj „Verfassungsfest" v praterji? —- Neko tako misel je menda imel naš čitavničin odbor, ko je (zavoljo zadržkov 4. oktobra) 9. dne t. m. Njega Veličanstvu na čast nenadoma   eno   najsijajniših  „besed"  napravil.
*) Drago!                                                                                 Vred.
Nikdo bi ne bil pričakoval, da se bo v tej — pri nas „mrtvi dobi" kaj tako krasnega naredilo. Pa kaj bi ne! Kadar se vzdigne čitavničina zastava ipavska in se ondašnji pevski zbor — s svojo prima-dono (Dolenčevo) in z nadepolnim skladateljem in glasovodjem A. Hribarjem v Gorico napoti in nam svoj „veselo zaukaj Gorica" ureze , kako bi nas to iz poletnega dremanja ne zbudilo! Živili! — Začela se je pa „beseda" vpričo izbrane, praznično oblečene družbe, značaju svečanosti primerno, s cesarsko pesmijo in „slava vam" (napev Hr.); vrstilo se je potem petje, godba in igranje na glasoviru. Igrali ste gospodičini Klavdija Egger-jeva in Ana Girovečeva, naši že znani izvrstni igravki. Pele so se , ena bolj izvrstna ko druga, te-le pesmi: ,,Ra-dostno potovanje" (češka), „deklica in rožica" (besede Praprotnikove, napev Hr.), „pobratimija" Jenkova ^veselo zaukaj Gorica" (zložena za 12. julija 1863, napev Hrib.) — Da bi mogli g. Hribarja Ipavcem ukrasti! — Na zadnje se je mladina tudi parkrat zasukala. Naj bi bilo to začetek redne, vsakoletne cesarsko-n^rodne svečanosti!
Iz Dolenskega blizo Hrvatske. 2. — Ko sem čital v mnogocenjenem vašem listu, kako vrla prijatelja šolstva sta se skazala plemenita baron Anton Zois in grof Josip Bar bo, napotilo me je to, da vzamem pero v roke in Vam napišem, da tudi doljna dolenska stran ima plemenitega gospoda, kteremu je na srca omika naše mladine in blagor mile nam domovine; živa priča temu je bil 28. dan avgusta meseca, ko je konec-letno šolsko izpraševanje bilo v naši ljudski šoli. In ta domoljubni gospod je grof G. Auersperg iz Mokric. Učencem in učenkam —- 28 skupaj — ki so se najbolje obnesli, podarili so gospod grof lepih knjižic in še povrh svitlih dvajsetic in o vsem veliko skrb za šolo raz-odeli. Videli smo v šoli kroglo sveta (globus), ki so ga grof mojstersko naredili in s slovenskimi imeni opisali; to pa mi je še posebno v srce seglo, da sem čul, da so grof odbrali lep vrt za drevesnico, kjer se bode vpri-hodnje mladina dolenska podučevaia v sadjoreji, pa tudi v drugih gospodarskih vednostih. Domoljubni gospod priznavajo potrebo, da se sadjoreja povzdigne na Dolenskem, in to je prava pot, ki bode učinila mnogo koristi. Bog poživi tacega moža! Srečna okolica, ki ima take plemenitnike, pa tudi tako vrlo, za vse dobro vneto duhovščino!
Iz Krškega na Dolenskem 15. okt.* — Gospod Stepišnik iz Celja^ je pred nekoliko tedni začel most delati čez Savo. Skoda, da se ni lotil dela že popred,. ko mu je suha letina tako mila bila, kakoršna morebiti veliko let več ne bode. Most mora biti 1866. leta dodelan. Ko ga dodela in se delo potrdi, prejme 10.000 gold. iz deželnega zaklada. Za 25 let mu je dovoljeno, da sme mostnino pobirati in sicer za vsako vpre-ženo živino 17 kraje, za drugo veliko živino, ki se čez most žene, 7 kr., za drobnico 4 kr.; človek plača 1 kr. Brez mostnine sme čez most le to, kar tudi pri cesarskih mostovih ali brodovih ne plačuje mostnine. Mostnino sme znižati, ako hoče; povišati je ne sme.
Iz Ljubljane. (Iz mestnega zbora!) V današnji seji je po predlogu, ki so ga pismeno gosp. županu po dali odborniki dr. Bleiweis, J.Horak, dr. Orel, Sventnar, V. C. Zupan in dr. Zupanec, mestni zbor sklenil, da se spomin poslednja leta premalo čislanega 20. oktobra 1860, ko so presvitli cesar avstrijskim narodom podelili preslavno diplomo, dostojno praznuje. V ta namen naj bode slovesna služba božja 20. dne t. m. ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi, ktere se udeleži mestni odbor. Milostljivi knezoškof naj se naprosijo, da blagovolijo ali sami obhajati to svečanost ali po svojem gospodu  namestniku.    Vse deželne,   civilne   ia
343
vojaške oblastnije naj se povabijo pismeno k temu cerkvenemu obhajilu, mestjani pa in drugi stanovniki ljubljanski po javnem povabilu. Po dokončanem cerkvenem opravilu naj se domačim in resnično ubogim podeli miloščina (400 gold.) iz mestnega zaklada po oskrbnikih ubozih in gospodih fajmoštrih. Pogumnemu in stanovitnemu branitelju pravil cesarske diplome: državnemu poslancu gosp. dr. Lovro Tomanu naj se podeli častno mestnjanstvo.
— (Iz seje odborove c. k. kmetijske družbe.) V poslednji seji je bilo sklenjeno, da veliki letni zbor bode 22. dne prihodnjega meseca novembra. Naznanila so tedaj bila razposlana družbinim poddruž-nicam, da pošljejo, kar mislijo predložiti občnemu zboru in tudi imenujejo posebno pridne sadjo- in murvo-rejce, kteri so vredni počastenja s sreberno svetinjo. Ker je 1867. leto stoletnica, kar se je s prvim zborom (1767. leta) začela kmetijska družba, bode odbor nasvetoval, naj se spomin ta obhaja z veliko kmetijsko in obrtnijsko razstavo. — Novi minister kupčijstva in narodnega gospodarstva baron vViillers-torf je počastil družbo s pismom, v kterem ji naznanja, da mu je Njih Veličanstvo to visoko službo podelilo, da si bo na vso moč prizadeval tudi za blagor kmetijstva, v ta namen pa da tudi potrebuje pripomoči kmetijske družbe.
—  Citavnica naša slavi 20. dan oktobra — četrto obletnico svojo — združena s Sokolom, ki obhaja drugo svojo obletnico 19. oktobra, s sijajnim plesom prihodnjo nedeljo. Pred plesom je slovesna beseda, ktera se začne ob 8. uri zvečer v dostojno okinčani dvorani. Vabila se že razpošiljajo. — Dopisnik „Trie-sterčini" že nima mirnega spanja več, kar je v „No-vicah" bral, da bodo gospodičine v „jugoslovanski obleki" plesale ,jugoslovanski ples." Komaj polnoč bije, že revče iz strašnih sanj se splaši in tako se premetava vso noč, ker vidi, vidi — kaj neki vidi? — pošast „jugoslavenskega carstva" — v obleki jugoslovanski naših krasotic in v plesu jugoslovanskem! Sam pa skače vsaki dan v francozki obleki, in kadar pleše, pleše s svojimi tovaršicami francozko kadrilo, da vse prek leti, in vendar ga „Novice" še nikoli niso denunciraie, da dela propagando za — Napoleona. Bog daj nore.. pa čemu bomo papir in čas tratili z rešetovanjem tacih marjedlic!
—  Zelo pomenljivo je to, da dunajski ministerski časnik „Generalcorrespondenz" je vzel ves Kozlerjev sestavek, ki ga je unidan prinesel „Triglav" o ponovi celote krajnske Vojvodine, in da dostavlja še željo, naj bi se prihodnji deželni zbor kranjski krepko prijel tega, da bode kranjska Vojvodina zopet tolikošna, kolikoršna je bila v začetku tega stoletja. Prva točka slovenskega programa, kteri je strašen trn v peti nemškim časnikarjem in njihovim družnikom ; ni tedaj tako prazna sanjarija, kakor Čvekajo vsi tisti, kterih je strah, da se nova Avstrija osnova na zgodovinski, ravnopravni in svobodni podlagi!
—  „Domobran" zagrebški, ki je prevodil ves naš program, piše o njem tako : „Priobčili smo politički program prvih naših susjedah, brače Slovenacah i na koncu smo dodali historičke razloge, kojimi podupiru svoje narodne želje i zahtjeve. Sto Slovenci traže, da nebudu onako razciepani, kako još sveudilj jesu, to nam se s mnogih obzirah vrlo dopada i želimo im, da postignu sretnu, za čim rodoljubivo teže: da budu j e d n o.
— Šola v tukajšni gimnazii, visi realki in nor-malki in v učiteljski pripravnici se bode začela z mašo k sv. Duhu 3. novembra t. 1. Učenci naj se zglasujejo od 25. do konca t. m., v kterih bodo navadne spraševanja za zaostale in za nove učence. Prvinci iz (koren-
skega, ki imajo gimnazijo v Kranji, in iz Dolenskega, ki jo imajo v Novomestu, se pa po postavi ne smejo jemati v ljubljansko gimnazijo.
—  Kakor slišimo, je prišlo iz Dunaja sporočilo, da prihodnja šolsko leto (1866/7) imajo nehati na c. k. gimnazii ljubljanski vsi vstričini (paralelni) razredi in da c. kr. normalka, tudi brez vstričinih razredov, nima več učiteljev imeti kakor tri in pa dva poduči-telja s samo enim katehetom. — Dozdaj nam je ta novica še premalo jasna, da bi mogli o nji že zdaj kaj več reči,
—  V mestno glavno šolo pri sv. Jakobu hodi letos v vse štiri razrede vsakdanje šole 305 učencev.
—  12. dne t. m. se je po odločeni komisii preštel imetek Matice slovenske, ki ga blagajnik gospod dr. Zupanec hranuje v varni Werthajmovi omari. Vse se je našlo v najlepšem redu. Premoženja matičinega v obligacijah je 17.423 gold. 50 kr., v gotovini in sicer v hranilnici ljubljanski 550 gold., v blagajnici 29 gold. 56 kr., tedaj skupaj 18.003 gold. 6 kr.
—  V mariborski razstavi so iz Kranjskega prejeli pohvalna pisma: grajščina boštaj nska za vino, gosp. dekan Anton Rešza svilo, gosp. Fr. Prodnik v Ratečah za mašine in kmetijsko orodje.
—  Gosp. A. Einšpieler v Celovcu je spisal „Politi cen katekizem", kteri je prav po domače in lahko umevno pisan , da se zlasti prosti narod zaveda politi-činih prvin, ki so dandanes tudi prostemu kmetu in rokodelcu vedeti potrebne. Dobro bi tedaj bilo, da v vsaki slovenski bajtici kakor „Pratika", se nahaja tudi ta „katekizem", in to je celo lahko, ker te bukvice ne veljajo več kakor 16 kr. Dobivajo se tudi v vsaki či-tavnici.
—  V saboto smo pokopali gosp. Jurija Pajka, posestnika in mestnega tesarskega mojstra, ki je za pljučno boleznijo umrl v 69. letu svoje starosti. Naši bravci vedo, kako marljiv pisatelj je bil „Novicam" ranjki Pajk in kako lepo vednost je imel v kmetijstvu in obrtnijstvu. Bil je mnogo let brez plače tudi učitelj risanja v nedeljski šoli nekdanje tukajšne obrtnijske družbe. Ako tak mož umrje, ki je brez hrupa bil vseskozi delaven na korist svoje domovine, zguba je velika. Naj tedaj v blagem spominu ostane vrli mestjan! — Pri tej priliki naznanimo tudi, da njegov zet, dobroznani g. Henrik Frever, poslednji čas konservator tržaškega muzeja, že nekoliko let za mrtudom tako boleha, da je moral službo popustiti.
—  Gosp. Henrik Penn je bil v tukajšnem gledišču kot ;;Narciss" z občno pohvalo sprejet; v petek 20. oktobra igra v svoji drami „Propad Metula", ki jo je povzel iz domače zgodovine in posvetil našemu mestnemu županu gosp. dr. Costa-tu. Tako bo nemško gledišče, kjer slovenska beseda žalibog! še nima prostora , saj zgodovinsko domačo igro, če morebiti tudi le po naključbi,   poklonila na   čast 20. oktobru.
—   V „Waldheims ill. Blatter" (7. t. m.) prof. A. Heinrich v svojem popisu „Eigenthumlichkeiten in Krain" piše med drugim tudi to, da so tu gospodje, ki otrokom prepovedujejo nemški jezik, — in — da Slovenec pošilja svoje otroke zato v šolo, da se uče nemški, — da je slišal dečka, ki je nekemu gospodu s kolodvora mavho nesel, milo obžalovati, da se je v šoli premalo učil nemški. In zraven pristavi (po-slušajmo moža!): „So lange der Geschaftsbrief in einer Stadt deutsch ist, bleiben die nationalen Absonde-rungsbestrebungen erfolglos." — Prosimo, g. pisavec, imenujte nam najpred gospode, od kterih vi pravite, da prepovedujejo nemški jezik? — in potem: ali poznate naše sedanje glavne šole, in ali veste, koliko in kako se uči v njih ta in uni jezik? Dokler nam tega ne od-
344
govorite, imenujemo vas človeka, ki pride k nam „vodo kalit!" — Pravite, da je deček omilovaje tožil, da se ni bolje naučil nemškega jezika, in iz tega menda sklepate, da je šola kriva, da se ni naučil nemščine. Zakaj neki niste dečka prašali, koliko časa in kako je hodil v šolo; morda da bi bili zvedili kaj druzega. — Dečki, ki s kolodvora mavhe nosijo, gotovo niso tista živa reč v termometru, po kteri bi se moglo soditi podučevanje po ljudskih šolah; tak deček vam odgovarja tako, kakor vi raji slišite ; se vL, dve dvojači iz vašega žepa so mu ljubše od ene. — Ko pa pravite, da je narodno prizadevanje prazno, dokler imamo opravilna pisma nemške, tudi ne govorite gole resnice, in ravno s tem kažete, da vam življenje sedanjih Slovencev ni dovolj znano, in da bote sedaj še marsikaj zvedili, kar se vam pred šestimi leti še sanjalo ni. Tako piše „Učit. Tov." Mi pa gosp. Heinricha napotujemo v šolo k znancu njegovemu starotržanu, da mu pokaže svoje memoare od leta, ko je pisal „Udri...."