Št. 33 (1012) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 14. avgusta yC ^ 1969 Septembra prvi Austin -IMV-1300 Kot vse kaže, bodo prvi novomeški osebni avtomobili naprodaj že prihodnji mmec. Novi »austin IMV 1300« bo mogoče kupiti v tovarni za 29.850 Ndin ali za znesek v devizah, ki ustreza 26.275 novim dinarjem. Tovarna zagotavlja dobavo po zaporedju vplačil v 30 dneh za avto, plačan v devizah, in v 90 dneh za plačanega v našem denarju. Telče imajo novo šolo V nedeljo, 31. avgusta, bo £j pomen,« je napisal Robert Escarpit ob toplem sprejemu, ki so ga Nixonu priredili v Bukarešti. »Ne vem sicer, ali bi Brežnjeva v Latinski Ameriki sprejeli bolj pri-srčno kot v Pragi. A prav gotovo bo treba spremeniti pojmovanje predsednika Monroeja o Ameriki kot lovskem čuvaju. Očitno je namreč, da šivali, ko se zavejo, kažejo bolj prijazno lice priložnostnemu obiskovalcu kot pa lastnemu lovskemu čuvaju ...« ... Ko je bil Nixcm v Bukarešti, je na velikem sprejemu, ki so ga priredili gostitelji, srečal tudi sovjetskega veleposlanika »Upam, da bo moje prihodnje potovanje — v Moskvo,« je rekel Nixon napol v šali napol zares Diplomat se je diplomatsko nasmehnil. Novinarjem pa je rekel: »V Moskvo ne bo šel ravno jutri — morda malo pozneje.« . V Ajacciu niso kaj prida zadovoljni, da de Gulla ni več. Prosili so ga, naj vseeno objavi govor, ki ga je bil pripravil za proslavo 200-letnice Napoleonovega rojstva, češ da se zna on bolj vživeti v Napoleonovega duha kot Pompidou. »Z de Gaullom bi imeli velike orgle,« je pripomnil nekdo. »S Pompidou jem bomo imeli predavanje gimnazijskega profesorja .« V Italiji so po mesecu dni končno spet sestavili vlado, ki pa ji ni sojeno dolgo življenje. Za take vlade, ki so v zadnjem času kar pogoste, so si bistri Italijani izmislili že vsa mogoča imena. Lani so imeli »počitniško vlado«, letošnji pa pravijo »vlada za postanek« . Ameriška carina je organizirala v tujini lastno vohunsko službo. »Agenti«, ki so prodajalci, študentje in še marsikdo, obveščajo carino, kadar kak ameriški turist kupi kaj posebno dragega. Na carini ga potem že pričakajo s prijanim nasmeškom in seveda čedno kaznujejo. Obveščevalec pa dobi četrtino zaplenjene vsote. Dosedanji rekord 147.000 dolarjev ... Med nasveti, kako naj si naši kmetovalci pomagajo, je tildi precej takih, ki so se že spremenili v fraze. Nekateri, ki svetujejo, namreč premalo proučujejo, če so njihovi nasveti izvedljivi ali kako bi jih bilo možno ure sničiti. Svetujejo po starih in posplošenih formulah. Med takimi nasveti sta zelo pogostna dva: naj bi kmetje specializirali svojo prizovodnjo in naj bi poleg kmetijske stroke obvladali tudi ekonomiko prodaje. Ekonomika pomeni nauk o gospodarstvu. TELEGRAMI PARIZ — Francoska vlada je devalvirala frank za 12,5 odstotka. Medtem ko je bil frank doslej vreden 20 dolarskih centov, velja poslej 17 centov. Špekulacij s prodajo frankov tokrat ni bilo, ker je za to odločitev vedel le naj ožji krog francoskih politikov in gospodarstvenikov Poslej bo iz Francije ceneje uvažati, a zato bo Francozom blago teže prodajati, ker ga bodo draže plačevali RIM — V noči s petka na soboto so na italijanskih progah eksplodirale bombe v šestih vla kih. Te manjše plastične bombe so poškodovale osem ljudi. Italijani so presenečeni in ogorčeni, zlasti še, ker se je to zgodilo sredi turistične sezone. ATENE — V noči s petka na soboto so tudi v Atenah eksplodirale tri bombe; ena pred poslovalnico letalske družbe 01ympic Airways, druga na sedežu policije in tretja na sedežu tajne policije. Ranjenih je bilo dvanajst ljudi. Bržkone so bombe podstavili nasprotniki grškega polkovn iškega režima. VVASHINGTON — Na obisku v ZDA je bil konec minulega tedna zahodnonemški kancler Kiesin-ger. Z Nixonom sta izmenjala mnenja o široki vrsti mednarodnih problemov; govorila sta tudi o rezultatih Nixonove turneje po Aziji in Evropi, pri čemer je Nncon dejal, da teorija o »omejeni suverenosti« za ZDA ne bo ovira za navezovanje stikov z zahodnoevropskimi državami. Kie singer se je pogovarjal tudi z U Tantom Kmetje naj bi se torej izobrazili za širše gospodarstvenike in ne le za pridelovalce. Iz nadaljnjih razlag zvemo, da bi morali znati predvidevati za leto ali več naprej, kaj bodo lahko prodali in po boljši ceni. In sicer vsak kmet, ki hoče uspevati. ■ Ali taki nasveti niso že nekoliko posmehljivi, če ne celo smešni? ■ Kmetijske organizacije in specializirane ustanove za kmetijstvo zaposlujejo veliko gospodarstvenikov, celo specialistov, pa ne morejo za leto dni ali več let predvidevati, kaj se bo bolj splačalo pridelovati. Trg je muhast. Kako naj se potem 100.000 slovenskih kmetov usposobi za tako nalogo, če bo vsak le zaše računal, ugotavljal in odločal? Pobrskajmo do korenin in priznajmo resnico! Našemu kmetijstvu je potrebna dobra gospodarska služba. Uspešno jo bo lahko vodila le skupina nekaj 10 nepristranskih strokovnjakov, ki ne bo proučevala razmer na trgu — možnosti prodaje kmetijskih pridelkov in živine — le za kmetijstvo, ampak tudi za živilsko industrijo in trgovino. Vse tri dejavnosti pa bi iz solidarnosti morale tudi upoštevati ugotovitve in predloge take strokovne službe. | Povedano bolj preprosto: ■ potrebujemo organizacijo, ■ ki bo ugotavljala, koliko ■ živil bomo potrebovali in ■ koliko jih bomo lahko | izvozili, da bi pridelali do- ■ dovolj, pa ne preveč. Ko ■ bomo imeli tako službo, ■ ne bo treba vsakemu kme-| tu posebej ugibati, kaj naj ■ prideluje. Njegove ugotovitve so namreč vedno tako negotove kot igra na loteriji, ko več ljudi zgubi ko dobi. Strokovnjaki pa bi lahko ob- vladali svoje specializirano delo (veliko bolj kot kmetje, katerim ga nekateri tako vneto priporočajo). V nekaterih državah že delajo tako. Zlasti v tistih, v katerih kmetijstvo lahko pridela več, kot prebivalstvo potrebuje. Ko so v Združenih državah Amerike ugotovili, da pridelajo preveč pšenice, je država dajala premije farmarjem, ki so omejili setev. V naši samoupravni družbi pa bi kmetijsko proizvodnjo lahko usmerjali veliko bolje kot zdaj tudi brez takih premij, če ni sredstev za njih. Kmetijsko proizvodnjo in prodajo pridelkov bi bilo le treba urediti tako, da bi organizacija zajela vse pridelovalce za trg — tudi najmanjše — in ne le nekatere kot zdaj. Ko bomo uredili prodajo, bomo laže razpravljali tudi o specializirani kmetijski proizvodnji, ki naj bi pomagala kmetom iz sedanjih težav. V Bukarešti sta se minuli tuden zvrstila dva dogodka, ki sta pritegnila pozornost večjega dela sveta in seveda še posebno nas, romunskih sosedov. Ta dva dogodka sta bila obisk ameriškega predsednika Nixona in deseti kongres KP Romunije. Oba sta bila vsak po svoje potrditev romunske neodvisnosti. Richardu Nixonu so v Bukarešti priredili sprejem, kakršnega, kot je sam dejal, še ni doživel, čeprav je obiskal že več kot 60 držav, a najbrž ga ni doživela niti Bukarešta. Sprejem je očitno presegel uradno postavljene okvire. Tak sprejem je seveda mogoče pojasnjevati na različne načine. A zdi se, da to ni bila toliko manifestacija prijateljstva Romunov do Združenih držav kakor manifestacija romunske neodvisnosti, neodvisnosti, s kakršno se lahko postavi le redko katera država na svetu — Romunija je navsezadnje ena izmed silno redkih držav, kamor lahko pod istim režimom pridejo na obisk Brežnjev, Cu En Laj ali Ni-xon. Tako komentira sprejem v Bukarešti večina dobronamernih opazovalcev. Toda za Romune je najbrž najpomembnejše to, kako si bodo ta obisk in sprejem razlagali v Moskvi. Bodo ocenili, da ta dogodek ni toliko ogrozil reda v socialističnem taboru, da bi bilo treba nanj ostreje reagirati, ali pa bodo presodili, da so potrebni politični, gospodarski ali celo vojaški ukrepi proti Romuniji? > Za zdaj ni še nobenih jasnih znamenj, po katerih bi bilo mogoče sklepati kaj več o reakciji Moskve. Sovjetski tisk je zabeležil obisk ameriškega predsednika suho in kratko. Pač pa nekateri opazovalci v Moskvi menijo, da je posredno opozorilo Romuniji članek v »Izvestijih«, ki so ga napisali ob obletnici bratislavskih sporazumov. »Iz-vestija« poudarjajo, da bodo države, ki so postale po dru gi svetovni vojni socialistične, to tudi ostale. Romunija sicer ne kaže prav nobenih znamenj, da bi se nameravala odcepiti od socialističnega tabora ali celo prenehala biti socialistična država, vendar tudi ČSSR ni imela ta-kih namenov, pa so jo pred letom dni zasedle čete varšavske peterice. V Moskvi pač reagirajo na osnovi la- stnih ocen, ne na osnovi tistega, kar si mislijo o sebi v neki državi. Toda na končni odziv Sovjetske zveze bo treba počakati, do takrat, ko bodo v Moskvi premleli tudi romunski kongres. Na tem kongresu so namreč Romuni znova z vso odločnostjo poudarili, da bodo nadaljevali neodvisno politiko. Cea-usescu je že v uvodnem govoru jasno povedal, da si Ro- Potrditev neodvisnosti numija ne zamišlja socialističnega sistema kot blok, v katerem bi se morale posamezne države odreči svoji suverenosti, ampak kot skupnost suverenih in enakopravnih držav. Moskovska »Pravda« je v dolgem izvlečku iz njegovega govora objavila tudi te besede, vendar to še ne pomeni, da iz Kremlja pozitivno ocenjujejo ta govor ali delo kongresa. Toda večina opazovalcev meni, da vsaj za sedaj ni pričakovati iz Moskve ostrejših reakcij na romunske do-dogodke, ne samo zato, ker bi te dogodke ocenjevali kot nenevarne, • ampak predvsem zato, ker ima dovolj težav s Kitajsko in pa zato, ker si želijo navezati dialog z ZDA o pomembnih vprašanjih, ki bi jih obe supersili radi uredili. Eno izmed najpomembnejših vprašanj na dnevnem redu odnosov med velesilama je omejitev atomskega oboroževanja. Obe? velesili sta zelo zainteresirani za rešitev tega vprašanja, a hkrati se vsaka silno boji, da je ne bi druga prehitela. Pa vendar je to tekmovanje postalo že popolnoma nesmiselno. Na svetu je že toliko atomskega orožja, da lahko stokrat ubije vsakega Zemljana in tudi če bi sc lahko ena velesila ubranila druge, bi to lahko storila le z atomskimi eksplozijami, pri čemer bi se sprostila usodna količina radiaktivnosti. A kljub temu je ameriški senat te din odobril prvo fazo gradnje ameriškega protiraketnega si-fttema. Strah je še vedno močnejši od razuma. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitičm pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA BIROJA PREDSEDSTVA ZKJ — Na razširjeni seji, ki jo je vodil tovariš Tito, je izvršni biro predsedstva ZKJ razpravljal o aktualnih političnih vprašanjih v zvezi s sedanjim gospodarskim položajem. Ta vprašanja, zlasti pa položaj, ki je nastal v zvezi s sklepom zveznega izvršnega sveta o financiranju gradnje cest, je obrazložil Mitja Ribičič. Izvršni biro je podprl orientacijo, ki jo je nakazal tovariš Ribičič za ureditev teh vprašanj. Na seji so potem med drugim poudarili, da se mora ZK boriti proti vsem oblikam nedemokratičnega pritiska zunaj sistema družbenega dogovarjanja in mimo obstoječih samoupravnih in predstavniških organov. ZK ne more sprejeti metode pritiska in jo ima za škodljivo za naš demokratični razvoj, za mednacionalne in medrepubliške odnose in za stabilnost našega družbenega sistema. Izvršni biro ima v tem smislu oblike in metode, po katerih so po segli v Sloveniji ob sklepu ZIS o financiranju cest, za nesprejemljive. ■ DEVALVACIJA FRANKA NE BO VPLIVALA NA PARITETO Dl-NARJA — Kot' se je zvedelo v dobro obveščenih jugoslovanskih gospodarskih krogih, devalvacija francoskega franka za 12,5 odstotka ne bo vplivala na pariteto jugoslovanskega dinarja. K temu bo vsekakor pripomoglo dejstvo, da je imela Jugoslavija v blagovni menjavi s Francijo, ki je bila tudi sicer zelo majhna, nenehen primanjkljaja ■ PREGRAJEVANJE DONAVE — Dela pri gradnji vodne elektrarne Djerdap potekajo po načrtih. Ko so te dni naši delavci dogradili svoj del nasipa, so prevzeli nadaljevanje del Romuni, pomagajo pa jim tudi naši delavci. Romuni naj bi prvo etapo svojih del končali okoli 20. avgusta. ■ ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE — Sekretar sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič je izjavil, da sindikat vztraja pri tem, da je treba za- Razprava o aktualnih političnih vprašanjih gotoviti delavcem podjetij, ki aktivno poslujejo, redno izplačevanje osebnih dohodkov. Glede nelikvidnosti gospodarstva pa je menil, da gre za ostanke prakse, ki je nasprotna bistvu reforme in povzroča hude socialne probleme. ■ TOVARNE SLADKORJA SE PRIPRAVLJAJO — Tovarne sladkorja v Slavoniji in Baranji se intenzivno pripravljajo na predelavo sladkorne pese, ki naj bi se začele 1. septembra. Predvidevajo, da bodo predelali kakih 90.000 vagonov pese, približno toliko kot lani. Proizvodnja sladkorja naj bi znašala približno 10.000 vagonov. ■ NAJBOGATEJŠA LETINA V VOJVODINI — V Vojvodini so že podeli pšenico na skoraj vseh 465 tisočih hektarih. Po še nepopolnih podatkih so je naželi za okrog 160 tisoč vagonov. Pričakujejo, da bo znašal tržni presežek okrog 11.000 vagonov. To je hkrati tudi najbogatejša letina v zgodovini Vojvodine. Povprečni pridelek na hektar bo približno 35 stotov. Kakovost nove pšenice je dobra in po mnenju strokovnjakov ustreza našim standardom. Tudi na Hrvaškem je žetev v glavnem končana. Pridelek cenijo na približno 111.000 vagonov. Povprečni donos znaša nekaj nad 27 metrskih stotov na hektar, kar je za pol stota manj kot lani. ■ REKORDEN UVOZ IN IZVOZ — Letošnji julij je bil po vrednosti izvoza in uvoza rekorden v višem povojnem obdobju. Po prvih podatkih zveznega zavoda za statistiko je dosegla vrednost uvoza 205 milijonov dolarjev, izvoz pa je dosegel nekaj nad 150 milijonov dolarjev. Spričo tega se je nadalje poslabšala jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca. Do konca prejšnjega meseca je znašal deficit skoraj 450 milijonov dolarjev. ■ KRIVA JE BILA MALOMARNOST USLUŽBENCEV — Med rekonstrukcijo hude železniške nesreče med Tetovim in Gostivarom so ugotovili, da je prišlo do te hude tragedije zaradi skrajne malomarnosti uslužbencev, zaposlenih na gostivarski postaji. Ti niso pravilno ukrepali in niso opravili premika vagonov po določenih predpisih in v skladu s službeno odgovornostjo. Usodnih cistern niso pravilno podprli s podporniki in klini. Namesto teh so uporabili kamenje, kar ni dovoljeno. Krava ne najde k jaslim, jasli pa nočejo h kravi V ribniški RESTAVRACIJI smo zvedeli, da že dalj časa prosijo informacijsko službo Turističnega društva Ribnica, da bi jim dala seznam zasebnih turističnih sob v Ribnici. Na žalost ga doslej še niso dobili, čeprav smo sredi turistične sezone. Nadalje trdijo v RESTAVRACIJI, da bi pogosto lahko oddali na dan tudi po 15 ležišč v zasebnih turističnih sobah, ven-, dar jih ne morejo, ker nimajo seznama. Ko so ležišča v RESTAVRACIJI zasedena, ostanejo turisti na cesti, če se sami ne znajdejo. Pozanimal sem se še v pisarni oziroma prodajalni Turističnega društva Ribnica, kako je s to zadevo. Uslužbenec Franjo Matoh mi je povedal: — Iz RESTAVRACIJE ni bilo k nam še nobenega po seznam, če ga kdo potrebuje, naj pride ponj; saj veste za tisti znani slotrtnski pregovor o jaslih in kravi. V nekaj minutah bo lahko seznam dobil! Torej zadeva s seznamom le ni tako zapletena?! (Ali pa morda je?) PRIMC Nagrajenci z nedeljskega šestega srečanja potnih delavcev Dolenjske. (Foto: M. Legan) Vztrajno do vse modernejše pošte KAJ PRAVIJO V DRAGI Gospodarjenje z gozdovi V kočevski občini želijo gozdni posestniki več samoupravnih pravic pri gospodarjenju Na jesenske razprave o vlogi SZDL se že zdaj pripravljajo tudi v dragarskem predelu kočevske, občine. Poudarjajo, naj bi ne razpravljali načelno, pač pa o konkretnih problemih s področij, k! ljudi v teh. Krajih najbolj zanimajo. To pa so poleg komunalnih stvari predvsem vprašanja okrog gospodarjenja z gozdovi. V dragarskem predelu gozdne posestnike najbolj zanima, če bodo imeli lastniki gozdov po novem kaj več samoupravnih pravic in pravic pri delitvi sredstev od izkoriščanja gozdov. Kakšni bodo tržni pogoji in možnosti pri Končno le asfalt do Kostanjevice Po dolgih mesecih je novo meško cestno podjetje te dni začelo asfaltirati cesto tretje ga reda od prekope do Kostanjevice. Računajo, da bo do vsak dan navozili gramo za za km ceste. Na račun te ceste je bilo že mnogo gren kih besed, saj je bila cesta od Šentjerneja cio Prekope (del v novomeški občini) as faltirana že lani, 4,3 km ce ste, ki drži po krški občini, pa je na modernizacijo čakalo do letos. prodaji lesa? Bo prodaja svobodna? Nasploh se zdi ljudem težko razumljivo sedanje gospodarjenje z gozdovi, ko kmet od lesa skoro nima koristi, prav tako pa tudi ne prevelikih samoupravnih pravic. F. G. (Nadaljevanje s 1. str.) cijah in za delo v podjetju. Priznanja so dobili: Milka Banovec, Štefan Bernardič, Miha Bremše, Milena Der-nač, Prane Grahek, Stane Koštal, Marija Kovačič, Ciril Kuhar, Ignac Molek, Jože Radesček, Dragica Rome, Ztika Rotar, Dušan Siana in Jože Piškur. Dosedanja direktorica pod jetja Dragica Rome je govori la o poslovanju podjetja v letošnjem letu, ki je ob istih cenah doseglo letos za 24 od stoikov večji dohodek kot v lunskem polletju, kar je naj večji skok doslej. Spregovo- rila je tudi o načrtih za nadaljevanje modernizacije poštne službe in pozvala skromen in delu predan kolektiv, naj tudi v prihodnje tako uspešno opravlja svoje dolžnosti Ob tej priložnosti se je zbra nim tudi zahvalila za sodelovanje, sodelavci pa so se zahvalili tudi nji. Kolektivu je spregovoril tudi novi direktor PTT podjetja Novo mesto Jakob Be-rič, diplomiran pravnik iz Maribora. Dejal je, da bo skušal nadaljevati dosedanje delo podjetja, ki je zadnja leta . vsestransko močno napredovalo, saj ima na pri- mer že kar 95 odstotkov avtomatiziranega telefonskega prometa. Na srečanju so zatem obdarili še naj starejše sodelavce ter pozdravili delegacijo PTT podjetja iz Tuzle. S kolektivom tega podjetja so že prej navezali tesnejše stike in z njim sodelujejo. Sledila so še tekmovanja v streljanju, šahu in hoji ter zabavni del prireditve. M. L. Zeleno zlato je dozorelo Te dni bodo spet oživela hmeljišča širom po Dolenjski - Več kot 2000 ljudi bo imelo nekaj tednov dovolj dela z obiranjem, pa tudi zaslužek ne bo slab - Za škaf nabranega hmelja bodo odšteli 1,8 do 2 din Po dogovoru s strokovnjaki iz žalskega hmeljarskega inštituta bodo začeli v novomeški občini pospravljati hmelj v ponedeljek, 18. avgusta. Za obiranje zelenega zlata, ki mu je slabo vreme kakovost in pridelek nekoliko pokvarilo, bosta kmetijska zadruga KRKA in srednja kmetijska šola Grm najeli okrog 1000 ljudi. Kmetijska zadruga bo za spravilo hmelja s 45 ha hmeljišč zaposlila 800 obiralcev od tega približno 300 sezonskih delavcev iz drugih republik. Grmska šola bo za obiranje pridelka na hmeljišču 7 ha potrebovala 200 ljudi. Strokovnjaki ocenjujejo, da bosta letos pridelek in kakovost hmelja nekoliko slabša kot lani, ker vreme hmelju letos ni bilo najbolje naklonjeno. Kljub temu priča kujejo na hmeljiščih grmske šole največ prvorazrednega hmelja in pridelek 1.300 kg na hektar, na hmeljiščih kmetijske zadruge pa nekoliko slabšo kakovost in za 100 do 200 kg manjši pridelek. Tistim, ki se ne bodo mogli odločiti, ali bi šli v hmeljišče zadruge ali šole, naj povemo, da bosta obe delov-rii organizaciji obiralcem enako plačevali: škaf nabranega hmelja po 1,80 din. Zadruga in šola bosta organizirali tudi avtobusni prevoz za Res vnovič stanovanjska reforma? Skupščina stanovalcev DOMINVESTA je razpravljala o tem, kako poživiti delo hišnih svetov - Obeta se nova stanovanjska reforma - Odgovarja direktor DOMINVESTA dipl. ek. Miha Hrovatič naj v bodoče obračun za manjša popravila podpisuje eden od članov hišnega sve ta, vendar to ne sme biti stanovalec. pri katerem je bila opravljena storitev. — Ker ste že omenili smernice II. stopnje stanovanjske reforme, povejte, prosim, kaj več o tem. — Omenil sem že, da smo skupščino stanovalcev seznanili samo z najnovejšimi načeli in smernicami te reforme. Kaj več o tem res še ne bi mogel povedati, ker so za adaj znane samo osnove. Rečem lahko samo to, da je druga stopnja stanovanjske reforme potrebna zategadelj, ker stanovanjska reforma, ki smo jo začeli pred štirimi le ti, ni dala pričakovanih rezultatov. Novosti o II. stopnji reforme, ki bodo našo javnost broz dvoma zelo zanimale, pa bomo, takoj ko bo znanega kaj več. posredovali prek vašega lista. M. J. — O čem je razpravljala skupščina stanovalcev na zadnjem zasedanju? — Na letni skupščini stanovalcev je tekla beseda o poročilu, s katerim je DOMIN VEST seznanil samoupravni organ z najnovejšimi načeli in smernicami tako imenovane II. stopnje stanovanjske reforme. Gre za novi sistem stanovanjskega gospodarjenja, ki bo uveljavljen po letu 1970 in zajema nove stanarine, ponovno ovrednotenje stanovanjskega sklada, nov način olajšav pri uvajanju povečanih stanarin in nove pogoje kreditiranja nove gradnje stanovanj. Poročilo je vsebovalo predloge naj novejše študije Gradbenega centra Slovenije, ki jo je naročila skupščina SRS. V poročilu skupščini smo načeli tudi nekaj težav, ki se pojavljajo v odnosih med na šim podjetjem ter hišnimi sveti in stanovalci. Te so: urejanje neposredne okolice stanovanjskih stavb, nagrajevanje snažilk in kurjačev, poživitev dela hišnih svetov in sodelovanje hišnih svetov pri manjših popravilih v stano vanjskih stavbah — AH se je skupščina enakovredno lotila obeti delov vašega poročila? — Člani skupščine so razpravljali predvsem o investicijskem vzdrževanju stavb in o manjših popravilih. Največ kritičnih pripomb je bilo izrečenih zaradi kakovosti del pri raznih popravilih. Ugotavljali so, da je kakovost del slabša, kot je bila pred tremi leti. Prevladalo je mnenje, da Imata gradbena in obrtna de javnost zelo veliko naročil, ker je bilo lani in letos veliko investicijskih del, in da zato površno opravljajo pre vzeta dela. Skupščina je sprejela sklep, oddaljene obiralce. Tako bodo vozili obiTalce iz Stopič v Jurko vas, iz Gaberja. in Brusnic v Šentjernej in s Trebelnega v Škocjan — na zadružna hmeljišča, izpod Gorjancev pa v Srebrniče na hmeljišče grmske šole. Grmska šola namerava svojim najbolj oddaljenim obiralcem povrniti tudi polovico potnih stroškov. ■ Na hmeljišču v Kostanjevici bodo začeli obirati hmelj že 15. avgusta. Delo bodo imeli za 300 obiralcev, za škaf pa jim bodo plačevali po 2 din. Ljudi iz oddaljenih krajev bodo vozili z avtobusi. ■ V Črnomlju so pričeli pospravljati zeleno zlato že v ponedeljek. Pridelek bo slabši od lanskega — 11 stotov za hektar. Za vsak škaf bodo plačali 1,8 din kot v Novem mestu. Zaslužek bo dobilo okoli 200 ljudi. Prevozov ne bodo organizriali, ker pričakujejo, da bodo prišli obirat predvsem domačini in prebivalci iz bližnje okolice Črnomlja. I. Z. Tovarna papirja za novo šolo v Krškem Tovarna papirja in celuloze na Vidmu je odobrila za gradnjo nove osnovne šole 850.000 dinarjev. Do začetKa gradnje šole bo občmsica skupščina ta denar posodila medobčinskemu skladu izobraževalne skupnosti. Prihodnje leto, ko bodo začeli šolo graditi, pa bo sklad posojilo vrnil in hkrati dodal še 50 odstotkov svojega posojila za gradnjo nove šole. Kolek tiv tovarne papirja zasiuž’. javno pohvalo za plemenito pomoč kr^ki mladini: 85 milijonov starih dinarjev gotovo ni dal lahko, prispevai pa jih z zavestjo, da so proizvajalci papirja in celuloze predvsem hkrati tudi starši in zavedni samoupravljavci. Izidi poštarskih tekmovanj V - hitri hoji je tekmovalo šest poštarjev. Zmagal je Martin Cvelbar iz Šentjanža, ki je približno 3 km dolgo progo prehodil v 14,2 minute. ■ Streljanje z zračno puško: Tone Malnarič 74 kregov, 2. Peter Rakar 62 krogov. 3. Lado Unetič 61 krogov. Hoja v vrečah: 1. Lado Unetič, 2. Stane Zupančič, 3. Andrej Božič. Napihovanje balonov: 1. Majda Kukec, 2. Marica Klemenčič, 3. Lojzka Glogovšek. Tekmovalci, ki so se uvrstili na prva tri mesta, so prejeli praktične nagrade. Upokojenci na Muljavi Enodnevni izlet z avtobusom je priredila v torek, 12. avgusta, novomeška podružnica društva upokojencev za svoje člane. Ogledali so si Jurčičev rojstni kraj Mu i javo, Bazo 20, dolino Krke v njenem zgornjem toku in druge zanimivosti. Kje bo šla magistrala? Prebivalci Poljanske doline ob Kolpi zadnje čase opozarjajo — problem je sicer že star — na slabo cesto proti Kočevju. Sami so se nanjo sicer že navadili, močno pa odbija turiste, ki bi prišli k njim na Kolpo. Prav zaradi tega se turizem v tem delu Kolpske doline — velja pa za vso dolino — ne razvija, kakor so pred leti hoteli in temu primerno zastavili precej širok program razvoja. Skromne prenočitvene kapacitete so skoro neizkoriščene, turistično naselje v Dolu pa v glavnem sameva. In vendar bi turizem tem krajem lahko veliko koristil, ljudje pa bi si ob njem lahko zamišljali •lepšo podobo svoje doline v prihodnosti. Norvica o gradnji »Južne magistrale«, katere slovenski del naj bi potekal preko Kočevja, je prodrla tudi k njim. Sedaj vedno pogosteje vprašujejo, skozd kateri del kočevske občine bo tekla cesta, čm sploh bo in kdaj. Morda ravno skozi Poljansko dolino, kar si močno žele? —vec Brežice brez vode V sredo, 6. avgusta je v Bre. zicali nenadoma zmajkalo vode. Meščani so v vrstah stali preti , redkimi vodnjaki, ki so še uporabni pri nekaterih starejših hišah. Mnogi so odšli z avtomobilom po vodo na Čatež. Preskrbo c vodo si je najbolje organizirala garnizija za svoje naselje, kamor so jo dovažali s cisterno. Xudi bolnišnici so pripeljali vodo v cisterni. Vode jc zmanjkalo zaradi tega, ker je odpovedala čr-palka oziroma elektromotor. Kue-ga je že dva dni prej uničila strela, potem je oadpovedal še drugi. f • • vv Sejmišča Novo mesto: trebanjski kupci V ponedeljek je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 397 prašičkov, prodali pa so jih 305). Od 3 do 6 mesecev starih je bilo samo 28. Do 12 tednov stari so bili od 130 do 190 din, starejši pa od 200 do 290 din. Precej kupcev je bilo iz trebanjske občine. Brežice: spet živahno 9. avgusta so pripeljali rejci na brežiško sejmišče 590 prašičkov, od tega 25 starejših od 3 mesecev. Prodali so jih 424. Mlajši so bili po 10 din za kg žive teže, starejši pa do 6 din za ks. Kmetijski nasveti Kakšen traktor za kmeta Naši kmetovalci se često prehitro ogrevajo za prvo mehanizacijo, ki jo dobijo v roke. Posebno velja to za traktorje saj se sicer ne bi razširili enoosni traktorji kljuo opozorilom strokovnjakov, da niso primerni za naše običajne kmetije. Enoosni traktorji se dobro obnesejo v vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. ■ Pravi traktor za poljedelstvo jc torej le dvoosni s štirimi kolesi. Več o sodobnem traktorju lahko izvemo iz knjižice, ki jo je napisal inž. R. Jenčič, najboljši poznavalec kmetijskega strojništva pri nas, sodelavec Kmetijskega inštituta iz Ljubljane. . Klasični dvoosni traktor s pogonom na zadnja kolesa, z Dieslovim motorjem moči 20 do 30 konj, je prej ko slej najboljši traktor, saj zmore tudi v težji zemlji obračati dve brazdi hkrati. Sodoben traktor ima tudi dvostopenjsko sklopko, s katero traktorist najprej izključi pogon koles, i zatem pa še pogonsko gred. To je pomembna praktična no-I vost, ki jo imajo že nekateri traktorji (Zetor, Steyr) in ki i pomembno vpliva na odločitev pred nakupom traktorja. g Vsak sodoben traktor ima tritočkovni priključni sistem in možnost razmikanja koles. Tritočkovni sistem omogoča priklapljanje priključkov različnih tvrdk, kar pri enoosnih traktorjih povečini ni mogoče in morajo zato uporabljati le ene vrste priključke. Pomembna zahteva sodobnega traktorja je tudi locen odgon za kosilnico, kar je pomembno posebno za kmetije, , ki imajo veliko travnikov in pašnikov. Važna zahteva je i tudi ugoden sedež na traktorju, saj je znano, koliko po-I klicnih bolezni je pri traktoristih zaradi neprimernih trak i torskih sedežev. Odločilnega pomena pri odločitvi ob nakupu traktorja je nadalje servisna služba. Izkazalo se je, da zmorejo do bro servisno službo le močnejša podjetja za izdelovanje traktorjev in drugih kmetijskih strojev, kd prodajajo velike količine izdelkov. Inž. M. L. Gašenje požara v srednjem veku ČLOVEKOLJUBNA NAČELA PRED VSEMI DRU8IMI PRED PROSLAVO STOLETNICE GASILSTVA V METLIKI 16. in 17. avgusta bo v Metliki osrednja proslava stoletnice organiziranega gasilstva na Slovenskem. To bo slavje ene najmočnejših organizacij, ki je zaradi svojih človekoljubnih načel preživela različne čase in oblastnike in katere desettisoči članov bodo tudi v prihodnje združevali ter delali v stotinah društev, posejanih po vseh krajih naše dežele. »Želeli bi, da bi proslava stoletnice prerasla v vseslovensko slavje,« je dejal predsednik republiške gasilske zveze Metod Rotar zbranim časnikarjem na nedavni konferenci. Nehvaležna naloga je v nekaj besedah opisati razvoj gasilstva, njegov pomen in njegovo delo. Samo po zadnji vojni so gasilci pogasili čez 20.000 požarov ter opravili še mnogo drugega dela, izredno pomembnega za varovanje našega premoženja in ljudi. Zaradi tradicije in ugleda je gasilska organizacija postala tudi v sedanjem času ena najvažnejših oblik združevanja prebivalstva predvsem na podeželju, saj zna za svoje delo pridobiti ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Ogenj — služabnik in gospodar Toda koliko dela in žrtvovanja je bilo potrebno, da je na Slovenska gasilska organizacija postala to, kar je danes! Tudi za slovenski narod velja, da je zgodovina gasilstva tesno povezana z narodno zgodovino. Da je ogenj dober služabnik in slab gospodar, so se ljudje zavedli že mnogo prej, kot je mogoče razbrati iz pismenega izročila. Ogenj je stalno grozil, da bo človeku uničil veliko tistega, kar si je pridobil v svojem stalnem boju z naravo. Zgodovina uči, da so se že v starem veku zavedli pomena gasilstva, ki je imelo v posameznih deželah ob Sre dozemlju pod različnimi oblastniki različen značaj. To je bil čas prve, za današnje razmere povsem nebogljene gasilske brizgalne, znamenite Heronove buče ter čas različnih drugih mehanskih gasilskih naprav, ki jih je rodila takratna civilizacija. Za srednji vek je značilno nastajanje velikih mest z mnogimi lesenimi zgradbami, IX) katerih je ogenj neusmiljeno pustošil. Mnoge katastrofe so prisilile ljudi, da so znova začeli več razmišljata o zavarovanju premoženja. Na dan so prihajale stare gasilske priprave, pojavile so se nove. Oblastniki so izdajali prva pisana določila — tako imenovane požarne rede, v katerih so bili zapisani postopki in ukrepi za varovanje pred ognjem ter boj proti njemu. Tako je na primer prvi ljubljanski požarni red, ki so ga izdali 1676. leta, zadolževal predvsem obrtnike, kaj morajo delati in kako sodelovati z oblastjo. Posebno mesto so imeli seveda dimnikarji, kot izvedene: za ogenj. Ljubljanskem zgledu so sledila tudi druga mesta. sko poveljevanje. Prvi ga je uvedel narodni buditelj Ignac Merhar v gasilskem društvu v Dolenji vasi pri Ribnici, slovensko poveljevanje pa so zgodaj uveljavili tudi v Novem mestu. Hkrati z organizacijsko rastjo se je gasilstvo tudi tehnično vse bolj krepilo. 19. stoletje je bil pač čas mnogih odkritij in tehničnih pridobitev, ki so jih obračali tudi gasilstvu v prid. Mariborsko društvo je imelo parno brizgalno žel leta 1870, posebni napredek pa je pomenila prva bencinska motorka. ki jo je naredila avstrijska tvrdka Rosenbauer, katere izdelki so še danes pojem izredne kakovosti in zanesljivosti. vali za resnični napredek gasilstva. V razvoju gasilstva na naši zemlji poznamo nekatere može, ki so izredno veliko prispevali za dvig m ugled organizacije. Tak je bil na primer Pran Barle, starešina Jugoslovanske gasilske zveze v letih po prvi svetovni vojni. Znane so njegove besede, ko je v takratnih težkih časih, z 'močno oblastjo duhovščine dejal: ne le z božjo pomojjo, temveč zlasti z gasilsko pomočjo bomo pomagali ljudem v nesreči. Zaslužen mož je bil tudi Josip Turk, katerega so pokopali kot voditelja slovenskega gasilstva, čeprav mu rv"’o vodstvo ni hotelo izkazati priznanja, ki ga je zaslužil Po vojni 600 ga-cilckih domov Po drugiv svetovni vojn: in ljudski revoluciji v kateri je mnogo gasilcev pokazalo svojo narodno pripadnost, so pri nas nekateri ljudje mislili, da je gasilstvo preživelo in da je treba odpraviti vse. kar je starega. To pa se seveda ni zgodilo. Gasilstvo je znova pokazalo svojo življenjsko moč, iz leta v leto se je bolj krepilo. Leta 1948 je bilo v Sloveniji že 855 občnih zborov, ta čas je bila ustanovljena tudi republiška gasilska zveza, katere prvi predsednik je postal Matevž Hace. že kmalu po vojni so društva štela čez 50.000 članov, še vedno pa so se krepila. Navzlic pomanjkanju družba ni skoparila z denarno pomočjo, pri vsem pa so seveda največ naredili gasilci sami in tako Je tudi še danes. Po vojni je zraslo, bilo povečanih in moderniziranih več kot 600 gasilskih domov, večino ročnih brizgaln so nadomestile motorke, izšolanih je bilo mnogo mladih gasilcev itd. itd. Moč gasilstva se je posebno na vasi izredno okrepila, zato gasilci tudi vnaprej upravičeno pričakujejo družbeno pomoč, želijo pa tudi, da bi bila čimprej urejena gasilska zakonodaja. ■ Tisočem mož, fantov, de- ■ deklet, mladincev, pionir- ■ jev; kmetom, delavcem in ■ izobražencem, ki so s svo- ■ jim delom v gasilski or-| ganizaciji neločljiv sestav- ■ ni del ne zgolj civilne var- ■ nosti, temveč našega jav- ■ nega življenja nasploh, ■ iskreno čestitamo ob ob- ■ letnici njihove organizaci- ■ je! M. LEGAN Igra političnih stru; Metlika prva, pred vsemi V delovanju društev so se vedno mešali politični interesi posameznih strank. Voditelji strank so se zavedali, kaj jim lahko pomeni gasilstvo, zato so si prizadevali, pritegnit: ga v vrtince bojev za oblast. Najbolj predani gasilci in njih voditelji, ki so se zavedali predvsem človeškega pomena organiziranja in dela, so se znali upirati političnim pritiskom in so si prizade- Toda ta čas, ko so v našem naj večjem mestu razmišljali, kako bi se učinkovito in organizirano zoperstavili ognju, so v malem mestecu v Beli krajini ustanovili prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem! POMEN GASILSTVA SE VEČA. čini večje je bogastvo družbe, tem večja je tudi možnost uničevanja. Požar v veliki tovarni naredi mnogo več škode kot v mali obrtni delavnici. Na sliki: nedavni požar v hladilnici podjetja PREHRANA v Ljubljani. Metliški veljak, graščak in vitez dr. Josip Savinšek je im svojem vrtu zbral šestnajst fantov in jim za svoj denar kupil nizke Čepice kot znak pripadnosti požarni brambi, kot se je imenovala prva organizacija, ustanovljena nekaj mesecev kasneje, 18. septembra 1869. Dolga je že zgodovina tega društva, na katerega je lahko Metlika upravičeno ponosna. Prof. Jože Dular iz Metlike jo je v nadaljevanjih objavil v našem listu. Metika, rojstni kraj prvega slovenskega prostovoljnega gasilskega društva, bo za stoletnico dobila nov gasilski dom. Na sliki so čajtni in najstarejši člani 12. maja lani, ko zasajajo prve lopate. Strahovit požar v Cukrar-ni, veliki tovarni sladkorja sreda Ljubljane, kjer so kas neje stanovali nemimi mladi književniki slovenske moder ne, je dal mestnim možem še posebej misliti, da bo potrebno gasilsko službo urediti drugače. 500 golid, vozova z vodo, nekaj brizgaln in malo drugega orodja, predvsem pa le peščica za silo usposobljenih ljudi, vse to je bilo premalo, da bi obvarovali mesto pred nesrečami, ki so se kar vrstile. Boj za slovenstvo Sledili so še drugi kraji: Ljubljana, Ptuj, Laško, Ma ribor in drugi. Med članstvom so najprej prevladovali Nemci in nemškutarji, toda kmalu se je izkazalo, da bo- do gasilska društva tudi pomembne trdnjavice narodnostnega prebujanja. Začeli so se prikriti in odkriti spopadi, iz katerih so kot zmagovalci izšli — Slovenci. Ob koncu stoletja so v prvih društvih že uvedli sloven- Gašenje požara v srednjem veku kultura ili izobra- ževanje »Mozart in njegov čas« v Dolenjskih Toplicah V soboto, 16. avgusta, bo v zdraviliški dvorani v Dolenjskih Toplicah naslednja prireditev Dolenjskega poletja 69. To bo komorni koncert, ki ga pripravlja novomeški zavod za kulturno dejavnost v sodelovanju s »Festivalom« iz Ljubljane. Na koncertnem večeru, imenovanem »Mozart in hjegov čas«, bodo sopranistka Marija Gorenčeva, violinist Božo Mihelčič, flavtist Jože Pogačnik, violist Mile Kosi in čelist Edi Majaron izvajali dela Mozarta, Schuberta, Dittensdorfa, Bocheri-nija, Schwerta in Haydna. Izšla je knjiga o metliških gasilcih Pred nekaj dnevi je izšla knjiga o metliških gasilcih, ki jo je ob 100-letnici prvega gasilskega slovenskega društva napisal Jože Dular. Knjigo je opremila Magdalena Brancelj, izdalo in založilo jo je gasilsko društvo v Metliki, tiskala pa železniška tiskarna v Ljubljani. V usnje vezana knjiga stane 10 din, broširana 5 din, Jubilej rojaka Pred kratkim je praznoval 70 let življenja dolenjski rojak, univerzitetni profesor inž. Metod Dular, človek najširše strokovne razgledanosti, tovariš, revolucionar. Srednjo šolo je opravil v Nq.-vem mestu, visokošolske ■študije pa V Zagrebu. 2e kot študent je deloval v naprednih gibanjih, v revoluciji pa je z vsemi močmi podprl OF in NOV. Po vojni je bil dalj časa ožji strokovni sodelavec Borisa Kidriča. Znanje in napredne poglede je prepričljivo uveljavljal. Danes — kljub precejšnji starosti — sodeluje pri postdiplomskom študiju ekonomske fakultete za vodilno osebje podjetij in pri uvajanju kibernetike v gospodarske organizacije. Septembra dve razstavi v Krškem Galerija Krško je za september ponudila gostljubje slikarju Jaru Hilbertu. Trenutno živi v Parizu, po rodu je Ceh, Krško pa je njegovo rojstno mesto. Razstavljal bo akvarele. Otvoritev razstave bo 5. septembra. 26. septembra bo odprta v galeriji razstava Gasparijevih olj, sredi oktobra pa razstava risb Miroslava Kuglerja iz Brežic. Veliko zanimanje za novomeške izkopanine V zadnjih tednih so obiskali Dolenjski muzej v Novem mestu številni arheologi iz inozemstva, da bi si ogledali slovite novomeške izkopanine iz halštatskih gomil na Znančevih njivah. Glas o izredno bogatih knežjih grobovih je že prodrl v mednarodne strokovne kroge in vzbudil veliko zanimanje za novomeške najdbe, ki so- Peter Jovanovič: PIVEC (tuš, Kostanjevica, 7. septembra 1968) Izvabljeno življenje 26 lesenih skulptur in 14 re liefov v lesu — toliko je pokazal Peter Jovanovič, samouk izpod Blegoša v Poljanski dolini, na razstavi, ki so jo pred kratkim odprli v galeriji kranjskega mestnega mu'.c ja. Plod enoletnega dela in velik razvojni korak sta osnovni značilnosti za to pri| reditev. Jovanoviča smo spo znali psi nas na lanski Form vivi v Kostanjevici. (Jstvar jalca predvsem odlikujeta ne posrednost in preprost stil. Ko gledamo njegova dela, se nam zdi, da jim je oče re snični mojster, ki zna iz mrtvega lesa izvabiti življenje. dijo po svoji lepoti in dragocenosti v sam vrh evropske prazgodovine. Najprej so prišli na obisk ameriški študentje arheologije v Princentomi in Tennesseeju pod vodstvom profesorja Stephana Foltinyja. Sledili so jim študentje prazgo-vine na univerzi v Tubinge-nu, na čelu s profesorjem Wolfgangom Kimmigom. Kot tretja skupina so dopotovali študenti arheološkega seminarja v Marburgu na Lahni, ki jih je vodil univ. profesor Wolfgang Dehn. Slednji so si prvi dan poleg Novega mesta ogledali še mogočno hal-štatsko gradišče na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo in šmarjeto. Naslednji dan so obiskali Belo krajino, kjer so ši ogledali muzej v Metliki, halštatsko gradišče na Kučarju in Vinico. Sledil je še obisk dr. Ulricha Schaaf-fa, asistenta v restavratorskih delavnicah Centralnega muzeja v Mainzu, kjer že obnavljajo lani izkopane novomeške najdbe. Bogata in številna arheološka najdišča Dolenjske, še posebej pa dragocene novomeške najdbe, privabljajo v Novo mesto iz leta v leto več jugoslovanskih in evropskih arheologov, ki prav ob do-lejskih najdbah iščejo odgovore na marsikatero še nerešeno vprašanje iz naše prazgodovine Izedne najdbe, koristni strokovni razgovori in gostoljubni sprejem so na tuje kolege naredili globok vtis. To poletje in jesen je najavljenih Dolenjskemu muzeju še več obiskov arheoloških strokovnjakov, ki si želijo ogledati bogate najdbe iz grobov halštatskih Ilirov. Jeseni bomo v novomeški galeriji pripravili razstavo najnovejših arheoloških izkopanin iz gomil na Znančevih njivah. T. K. Umrl je Tone Seliškar Nepričakovano je omahnil sredi dela slovenski pesnik in pisatelj Tone Seliškar. Pesni- ti je pričel zelo zgodaj; ko mu je bilo 23 let, je izdal Zbirko »Trbovlje« in s pesmijo »Sedmorojenčki« pokazal na bedo izkoriščanega slovenskega delavca. Seliš/car spada sicer med ekspresioniste, bralcu pa se je odkril kot izpovedovalec trpkega življenja rudarjev in borec za napredne ideje. Zelo dobro se je Seliškar uveljavil tudi kot mladinski pisatelj,, saj bodo njegove knjige, kot so »Bratovščina sinjega galeba«, »Rudi« in druge še dolgo priljubljeno mladinsko čtivo. Seliškar je bil vse živjenje borec za delavske pravice, za boljše življenje, vseh delovnih ljudi. Zato tudi v NOB ni stal ob strani. Bil je vodja kuturne skupine v XVIII. diviziji. Napisal je veliko partizanskih pesmi, veliko pa je uglasbenih. Po osvoboditvi se je Tone Seliškar vestno posvečal tudi vprašanjem slovenskih izseljencev. Izseljence je tudi obiskoval in pisal o njih. Njegova smrt bo zato zasekala praznino tudi med tistimi našimi ljudmi, ki so šli v tujino iskat boljši kos kruha. Pisatelja Toneta Seliškarja so spoznali bralci »Dolenjskega tista« po številnih črticah, ki jih je v »Dolenjskem listu« vselej rad objavljal. Eno njegovih knjig, zbirko črtic iz NOB »Ljudje z rdečim cvetom«, mu je natisnila tudi »Dolenjska založba« leta 1961. Knjigo je opremil in prispeval vinjete pokojni slikar Vlado Lamut. Seliškar je bil velik prija-tej Dolenjske. Mali kulturni barometer ■ *100 TUJIH SLAVISTOV — Na dvajsetem seminarju za tuje slaviste, ki poteka v Zadru, sodeluje več kot 100 udeležencev iz dvajsetih držav. Predavanja so o jugoslovanskih jezikih in kulturi. Zastopani so tudi lektorati za slo venščino in makedonščino. ■ UNIVERZA DANES — Pod tem nazivom se bo pričel te dni mednarodni seminar s predstavniki okoli 40 študentovskih gibanj in zvez iz evropskih, afriških, ameriških in azijskih držav. ■ FILMA ZA BENETKE — V uradni konkurenci letošnjega filmskega festivala v Benetkah bodo prikazali tudi dva jugoslovanska filma. To sta »Dogodek« Vatrosla-va Mimice in »Zaseda« Živojina Pavloviča. ■ SLIKARSKA KOLONIJA V IDRIJI — Ta teden bodo v Idriji odprli drugo slikarsko kolonijo Razen domačih slikarjev se bosta kolonije udeležila tudi dva ustvarjalca iz Italije. Ob koncu bodo priredili razstavo del udeležencev ■ GALERIJA KARIKATUR — 211 karikatur je prispevalo 144 avtorjev iz 33 držav aa zbirko prve mednarodne galerije karikatur v Skopju. Ob koncu avgusta bodo v tem mestu odprli tudi večjo razstavo karikatur. ■ MLADI GLASBENIKI SO TEKMOVALI — V počastitev 150-letnice rojstva hrvaškega skladatelja Vatroslava Lisinskega se je pričelo te dni v Zagrebu šesto zvezno tekmovanje mladih glasbe-nikov v solo petju, klavirju, harfi in godalih. ■ 200 GROBOV — Na nekro-polskem pokopališču blizu banatske vasi Mokrina, staro je okoli 4000 let, so dokrili do zdaj več kot 200 grobov. Razen domačih strokovnjakov sodelujejo tudi arheologi iz tujine. Napovedujejo rezultate, ki bodo zanimivi za ves svet. ■ FILMSKA SOLA ZA PREDAVATELJE — Nedaleč od Zagreba poteka te dni poletna filmska šola za predavatelje filmske vzgoje v šolah. Poslušajo predavanja o zgodovini in teoriji filma, filmski tehniki in metodologiji filma v šo Iah. ■ ŠE EN FESTIVAL MIMO — V Splitu se je pravkar končal IX, mednarodni festival zabavne glasbe »Split 69«. Sodelovalo je 48 ju goslovanskih in 19 tujih pevcev Ivica Jakše (leva) in Tatjana Gazvoda sta dobri prijateljici, hkrati pa tudi nasprotnici na atletski stezi. Ti dve novomeški atletinji sta letos najhitrejši pionirki na najkrajši tekaški progi v Jugoslaviji. Ivica je pred kratkim postavila spet nov dolenjski ženski rekord na 100 m; progo je pretekla v času 12,6 sekund. (Foto: S. Dokl) DRŽAVNO RIBIŠKO PRVENSTVO Kako se bodo odrezali naši? Ribiški delavci iz Dolenjske vabijo na veliko tekmovanje, ki bo v Kostanjevici - V reprezentanc Slovenije je pet Dolenjcev V Kostanjevici bo v nedeljo in ponedeljek, 17. in 18. avgusta državno prvenstvo y lovu rib s piov-čkom. Pod pokroviteljstvom tovarne adravil KRKA iz Novega mesta so marljivi organizatorji pripravili vse, da bi to veliko ribiško tekmovanje uspelo. Pričakujejo, da bo nastopilo blizu 100 ribičev iz NEVENKA JENKOLE, na darjena mlada plavalka iz Krškega, je na minulem državnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu osvojila dve prvi mesti; zmagala je na 100 in 200 m delfin. Nevenka je najbolj nadarjena mlada plavalka delfinovega sloga v Jugoslaviji. (Foto: S. Dokl) Nevenka Jenkole dvakrat odlična Nadarjena mlada plavalka Celu-lozarja Nevenka Jenkole je na minulem mladinskem državnem prvenstvu v Zagrebu dosegla odličen uspeh, osvojila je dve prvi mesti in dokazala, da je najboljša mlada plavalka delfina v Jugoslaviji. Nevenka Je najprej nastopila na 100 m delfin in zmagala z odličnim rezultatom. S tem je dosegla nov absolutni rekord SR Slovenije za članice, obenem pa še za mlajše in starejše mladinke. V petek zvečer pa je nastopila še v finalu na 200 m delfin in še bolj prepričljivo premagala vse svoje nasprotnice, saj je progo preplavala v času 3:05,5. V končni uvrstitvi je maloštevilna ekipa Celu-lozarja pristala na 10. mestu s 3054 točkami, kar je lep uspeh. Nevenki Jenkole čestitamo za dvojno zmago in upamo, da ji bo vlila še več volje pri nadaljnjem športnem udejstvovanju. L. HARTMAN vseh naših republik. Nastopili bodo člani, mladinci in pionirji. Razen tega bo izven konkurence nastopila tudi ribiška ekipa »Hans Balzer« iz Zapadne Nemčije. ■ Dolenjci imamo kar pet reprezentantov. Med člani bosta nastopila Ivo Podergajs iz Novega mesta in Stane Žabkar iz Kostanjevice. V najmlajšem zastopstvu, to je pri pionirjih in mladincih, dajo Kostanjevičani kar tri reprezentante. Barve naše republike bodo zastopali pionir Srečko Be* ševič ter mladinca Jože Kržišnik in Branko Cuk. Vodstvo reprezentance je zaupano znanemu ribiču, predsedniku ZRD Novo mesto Branku Suhyju. ■ Slovensko reprezentanco sestavljajo naslednji tekmovalci: Justin Vanovšek (Celje), Ivo Podergajs (Novo mesto), Božo Magajna (Ljubljana), Vlado Šebenik (Izubijana), Aleks Stnnan (Litija), Oto Marn (Barje), Matko Hudovernik (Kranj), Rudi Mešič (Šoštanj), Božo šimunac (Kranj), Drago Hribar (Trbovlje), Stane Žabkar (Kostanjevica), Andrej Magajna (Barje), Jože Kržišnik in Branko Cuk (Kostanjevica), Nikola Mušič (Bled), Mitko Gašperlin (Vevče) in Srečko Beševič (Kostanjevica). ■ Spored prvenstva: nedelja, 17. avgust — od 6.30 do 9.30 tekmovanje članov in mojstrov; od 16. do 19.: tekmovanje mladincev in pionirjev; ob 20. bo zaključna prireditev pri gostilni Klavž, kjer bodo razglasili rezultate tekmovanja, podelili diplome ter pokale. Na prireditvi bo igral ansambel Jože Kampič s pevcem Ninom Robičem. Beneško noč na Krki pa je pripravil Marjan Marinc. V ponedeljek, 18. avgusta bo. od 6.30 do 9.30 izbirno tekmovanje dvanajsterice ribičev, ki jih bodo določili na osnovi rezultatov prvega dne. Najboljši bodo zastopali Jugoslavijo na evropskem prvenstvu ČIPS. S. D. Nov državni in republiški rekord Čarga Med tekmovalnim programom pionirskega plavalnega dvoboja med Celulozarjcm in Ljubljano na ljubljanski Koleziji je plaval na 1500 m prosto tudi državni reprezentant Franc Čargo iz Krškega. Ob tej priložnosti je postavil nov republiški ter državni rekord za starejše mladince na 800 m prosto s časom 9:48,3. Nova rekorda je preplaval 1500 m prosto v času 18:45,2; kar je tretji najboljši dosežek vseh časov v Sloveniji. Čargo se marljivo pripravlja na bližnja tekmovanja, zato pričakujemo, da nas bo še večkrat razveselil s takšnimi dosežki. L. HARTMAN Atletski miting Pred nastopom novomeških atletov v Zapadni Nemčiji bo v četrtek, 14. avgusta ob 15.30 v Novem mestu izbirni atletski miting, na katerem bodo nastopili vsi atleti, ki se potegujejo za mesto v reprezentanci. Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Novomeški atleti, ki se pripravljajo na zahtevnejša atletska srečanja v avgustu, so pred dnevi spet imeli pregledni atletski miting, na katerem so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Moški — 100 m: Hribernik 11,4; 1500 m: Clevbar 4,36:0; troskok: Slak 12,82; disk: Penko 38,47. Virant 38,01; kopje: Smodej 47,90, Simčič 44,82. 2enske — 100 m: Jakše 13,2, Kalinovič 13,4; kopje: Zagorc 32,50 in štafeta 4 x 100 m: Novo mesto 53,9. (S. P.) ■ BREZICE — Pred dnevi so v Brežicah gostovali rokometaši Uranič iz ĆSSR. Srečali so se z ekipo Brežic in jo premagali s 17:16. Srečanje je bilo lepo in zanimivo. Gostje so prvi povedli, nato so domačini izenačili, tako da se do konca tekme ni vedelo za zmagovalca. Proti koncu tekme so imeli gostje več moči in so z golom raz like zasluženo zmagali. Pri domačih lahko pohvalimo Šetinca, Avsca in Antolovica. Breiičani so nastopali v postavi: Berglez, Rovan, Šetinc, BrSec. Avsec 3, Bosi-na 3, Jurišič 1, Štangelj 3, Antolo-vič 4, Pavlič 2 in Skocaj. (M. J * ■ SEMIČ — Povratno rokometno srečanje med Semičem in črnomaljskim BELTOM se je končalo z zanesljivo zmago gostov. Črnomaljci, ki so nastopili brez bratov šimec, so zmagali z 10 goli razlike. Rezultat srečanja je bil 24:14; najblojši strelec je bil Marjan Goršek, ki je dosegel 9 zadetkov. (A. L.) ■ KRŠKO — Zvezni kapetan za plavanje Nenadovič je ponovno dovolil in odobril skupne priprave moških reprezentantov v Krškem, ki tečejo od 2. do 7. avgusta. Priprave vodi prof. Mirko Mirkovič. Na pripravah so naslednji reprezentanti: Kurbanovič, Matič, brata Miloš, Kuridja, Rogošič, Vrbovšek, Klemen, Pavličevič, Ozretič in Čargo. Reprezentant j e se v Krškem pripravljajo za nastop v Varšavi, kjer bo tekmovanje za srednjeevropski plavalni pokal, nekateri mlajši pa za prvenstvo Evrope, ki bo v . teh dneh na Dunaju. — (L. H.) ■ SEVNICA - Na kegljiču ▼ gasilskem domu je bilo prijateljsko kegljaško srečanje med domačo Kopitarno in Iskro iz Novega mesta. Zmagali so zasluženo Novo-meščani z 2095:2025 podrtih kog-ljev. ISKRA: Pelko 367, Košmrlj 365, Kastelic 361, Piškur 352, Cotič •349 in Simunovič 301. Kopitarna: Stopar 358, Weiss 348, Požek 335, Abram 330, Blas 330 in Kozamernik 324. (J. B.) ■ KRŠKO — V Ljubljani je bil povratni pionirski plavalni dvoboj med pionirji Celulozarja in Ljubljane. Zmagali so Krčani s 36:35 točke. Rezultati: 200 m prosto — 2. Barbič 2:38,5, 3. GrajžI 2:48,0; 100 m prsno — 1. Pečnik 1:28,5, 3. Šepetave 1:35,5; 100 m delfin — 1. Turk 1:19,5, 4. škafar 2:03,7; 200 m hrbtno — 1. GrajžI 3:10,9, 4. Pečnik 4:06,3; 200 m mešano — 1. Turk 2:53,4, 4. Barbič 3:25,9; 4 x 100 m mešano — 2. Celulozar (Frece, Šepetave, škafar, Volarič) 7:04,6; 4x50 m prosto — 1. Celulozar (Turk, Pečnik, GrajžI, Barbič) 2:15,9. (L. H.) ■ SEVNICA - Tu so bili na pripravah rokometaši Ribnice, ki so odigrali tudi tri prijateljske tekme in vse tri odločili v svojo korist. Partizan (Sevnica) : Ribnica 1423, Ribnica : Radeče 26:15 in Ribnioa : Krmelj 18:15. Ribničani so dobro pripravljeni za bližnje republiško prvenstvo, ki se bo pričelo konec avgusta. (J. B.) ■ NOVO MESTO — Letošnje sindikalno plavalno prvenstvo bo v Dolenjskih Toplicah v četrtek, 4. septembra. Na tekmovanju bodo nastopile ekipe in posamezniki v prsnem in prostem plavanju. Po prijavah sodeč bo na tekmovanju nastopilo več kot 50 tekmovalcev. (S. V.) ■ SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem turnirju, ki šteje za prvenstvo Sevnice, je zmagal Vojko Dvojmoč pred Maurerjem. Na šahovskem hitropoteznem tur-nju za prvaka Kopitarne je zmagal Janko Blas pred Francem Destvenškom. (J. B.) ■ PREČNA — V jadralni šoli novomeškega aerokluba se šola 8 mladih kandidatov za športne letalce. Tečaj obiskujejo Novome-ščani Milena Jenič, Marta Klemenčič, Martin Železnik, Andrej Peča-var, Boris Savnik, Ivan Strasner ter Mirenčana Janez Kolenc in Marko Zavrl, šolanje vodita letalska inštruktorja Franc Klemenčič in Bojan Avsec na odličnem jadralnem letalu češke izdelave BLA-NIK (M. P.) ■ NOVO MESTO — Ta teden bosta nekatere novomeške delovne organizacije obiskala olimpijca-atleta Marjana Lubej in Polde Mi-lek. S predstavniki delovnih kolektivov se bosta pogovarjala o nada-ljnem razvoju »kraljice športa«, atletike. (I. P.) ■ NOVO MESTO — Danes popoldne bo ob 17. uri na stadionu bratstva ip enotnosti prijateljsko nogometno srečanje med enajstericama Celulozarja iz Krškega in Elanom iz Novega mesta. V nede ljo bodo Novomeščani gostovali v Karlovcu pri Vatrogascu. (L. L.) PRED SOBOTNIM IN NEDELJSKIM SLAVJEM Slovenski gasilci, Metlika vas pozdravlja! Janko Bračika, predsednik gasilskega društva v Metliki, odgovarja za bralce Dolenjskega lista Tovariš predsednik, le nekaj dni nas še loči od praznovanja stoletnice našega gasilskega društva. Kako potekajo priprave? — Povedati moram, da za letošnje metliško gasilsko slavje precej ljudi dela že več kot pol leta. V zadnjih dneh pa so se jim pridružili še novi in so tako sedaj priprave v polnem teku. Ali pri tem obsežnem delu gasilcem pomagajo tudi družbene organizacije? Kaj pa sami Metličani? — Če vemo, da so predvsem gospodarske organizacije s svojimi finančnimi sredstvi prispevale za nabavo novega gasilskega pionirskega prapora, čigar svečano razvitje v letošnjem maju je bilo nekak uvod v slavje, ki stoji pred nami, potem lahko rečem, da smo gasilci naleteli pri raranih organizacijah in ustanovah na popolno razumevanje. Tudi zdaj tesno sodelujemo z njimi pri vseh akcijah. Za Metličane same pa mislim, da bi poleg raznih osebnih akcij h gasilskemu slavju največ prispevati s tem, da bi svoje hiše še bolj okrasili s cvetjem, očistili njihovo okolico in prijazno sprejeli v svojo sredo vse goste, ki bodo tiste dni prišli / naše mesto. Kaj mislite, kako bo potekala proslava? JANKO BRAČIKA — Ker so v vseh pripravljalnih odborih in pododborih po večini resni in izkušeni ljudje, sem prepričan, da. bo proslava dobro potekla-Ni pa seveda izključeno, da se pri tako obsežnem delu ne zgodi kak sp: M. Legan) Darila za naše varovance Za slepo Darinko Kutnar iz Šmihela je podaril na blagajni naše uprave rojak Marcelo Lumpert iz ZDA 1500 S dinarjev, rojak Jože Martinčič pa je ob predplačilu naročnine zase in za svojo sestro za prihodnje leto na menil 550 Sdin Korene Lovim trojčkom v Segonjah. Darinki smo njen denar poslali na naslov staršev v Šmihelu, trojčkom pa smo darilce pripisali v njihovi hranilni knjižici pri DBH. — Obema darovalcema lepa hvala! Darinka na očesni kliniki v Ljubljani Tovariš Milan Senica iz krajevnega urada v Žužemberku nas je v soboto obvestil, da je slepa Darinka Kutnar iz Šmihela pri Žužemberku ta ponedeljek odpotovala na očesno kliniko bolnišnice v Ljubljani, kjer jo bodo strokovnjaki temeljito pregledali. Našim bralcem smo pred kratkim sporočili, da so ameriški in kanadski rojaki zbrali za zdravljenje in šolanje slepega dekleta 300 dolarjev. čim bomo zvedeli, kaj so starši in predstavniki krajevne skupnosti iz Žužemberka v Ljubljani zvedeli od zdravnikov, bomo o tem takoj ooročall. Tg. Kdo je ukradel svetnike? 10. avgusta ponoči je neznanec ukradel iz cerkve v Jezeru pri Trebnjem štiri majhne lesene svetnike in pozlačen kelih, vse vredno okoli 1 000 din. V cerkev je splezal skoz okno med železnimi križi, ven pa je odšel skoz stranska vrata. Kdo je storilec, še ne vedo. Dopolnilno pojasnilo V zvezi s prometno nesrečo, objavljeno na 8. strani DOLENJSKEGA LISTA št. 32 z dne 7. avgusta 1969 pod naslovom NEPRIMERNA HITROST, dopolnjujemo, da v tem primeru ne gre za Antona HRIBERNIKA, ki stalno stanuje v Brežicah, ampak, za Antona HRIBERNIKA, ki začasno stanuje v Brežicah in ima osebni avtomobil GO—111-25. Izsiljevanje prednosti Ko se je voznik osebnega avtomobila Prane Drobnič iz Veniš 7. avgusta proti večeru peljal iz Krškega proti Kostanjevici, je pripeljal v križišče mopedist Martin Zorko iz Dobrave pri Podbočju in izsiljeval prednost ter se zaletel v prednji del Drobničevega avtomobila. Pri tem se je lažje poškodoval in so mu nudili zdravnišiko pomoč v zdravstvenem domu Krško. Na vozilih je za okrog 2500 dinarjev škode. Huda prometna nesreča v Zakotu pri Brežicah 8. avgusta okrog 18.30 se je pripetila huda prometna nesreča v Zakotu pri Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Karel Žmavc iz Brezine je vozil iz Brežic proti Bizeljskem; Zaradi' neprimerne hitrosti ga je v blagem levem ovinku začelo zanašati, da je vozilo obrnilo in da se je vzvratno zaletel v ograjo mostu preko potoka Gabernica, kjer je obvisel. Voznik Žmavc je na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik Slavko Pre-skar iz Globokega pa je ostal nepoškodovan. Na avtomobilu je za okrog 10.000 dinarjev škode. Pluska: pobeglega so ujeli Milan Sarič iz Tolišnice je 10. avgusta ponoči pri Pluski s to. vornjakoin in prikolico AVTO-TRANSPORTA iz Krškega prehiteval tovornjak zagrebške registracije, ko se je naproti pripeljal Stane Kališek iz Ljubljane z osebnim avtomobilom. Prikolica Saričevega tovorjaka je Ljubljančanu zaprla pot. Kališek je prikolico zadel, od tam pa ga je odbilo v ograjo. Kališek se je hudo poškodoval, zato so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Milan Sarič se po nesreči ni ustavil, ampak so ga miličniki prestregli šele na Čatežu. Kališkov ami G je povsem uničen. Prilipe: tovornjak čez živo mejo 10. avgusta zjutraj se je pri Prilipah prevrnil čez živo mejo tovornjak zagrebškega podjetja TEMPO, ki ga je vozil Luka Svilar. Škodo so ocenili na 1.000 din. Žužemberk: podrl drog in se prevrnil Zaradi neprimerne hitrosti je 10. avgusta zaneslo s cestnega ovinka pri Žužemberku osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je povozil Jože Zajc z Muljave. Vozilo je podrlo telefonski drog in se prevrnilo po bregu proti Krki. Voznik si je poškodoval zatilje^ in so ga odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na 10.000 din. Oobruška vas: hudo trčenje avtomobilov Pri Dobruški vasi se je 7. avgusta zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri so se poškodovale štiri osebe, gmotno škodo pa so ocenili na 40.000 dan. Trčila sta osebna avtomobila, ki sta ju vozila Mate Roso iz Putaševice pri Mostarju in Janko Franolič iz Zagreba. Roso je pri Dobruški vasi očitno zasijal za krmilom in zapeljal pred Zagrebčana, ki je vozil nasproti. Semič: voznika v bolnišnici V Kašči pri Semiču sta se 8. avgusta zaletela na nepreglednem ovinku mopedist Janko Simonič iz Kota in motorist Martin Fadi-ga iz Lippvca. Voznika sta padla in se poškodovala, prvo pomoč pa so jima dali v novomeški bolnišnici. Skopice: gneča za pokvarjenim tovornjakom Vjekoslav Fiket je 8. avgusta popoldne pri Skopicah z osebnim avtomobilom dohitel kolono vozil, ki so stala "za pokvarjenim tovomjakm. Na mokri cesti pa avtomobila ni mogel takoj ustaviti in je zadel v zadnji del avtomobila, s katerim se je iz Nemčije vračal Franjo Patalen. Laže se je poškodovala Fiketova žena, škodo pa so ocenili na 8.000 din. Roje: večkrat se je prevrnil Jože Krašna iz Škocjana se Je peljal 8. avgusta popoldne z osebnim avtomobilom proti Dobravi. Na ovinku v Rojah ga je zaneslo s ceste, kjer se je dvakrat prevrnil, nato pa se je večkrat prevrnil tudi na travniku. Voznik se ni poškodoval, škodo pa so ocenili na 5.000 din. Okradena zadruga 5. avgusta ponoči je doživela vlom trgovina kmetijske zadruge v Žužemberku. Tat je ukradel 1.200 din, moško obleko in potovalko, vredno 770 din. Mu že sledijo. Razodetje Štefana Žuliča Njega dni je bilo na Slovenskem hudo in gospodarstveniki so majali z glavami. »Kaj bo« — so govorili »ko nam Turek vse požre?« Pa se je našel narodni junak in pometel je s sovražnikom, da se je srce smejalo. In narod je živel dalje, veselo, brez skrbi in v gospodarskem raz-cvitu. Menda so kronisti zatem svojim kronikam dodali še marsikatero leto, ko se je nekje v naši ljubi deželici rodil Štefan žulič. Ta dogodek vsekakor ne bi bil tako pomemben in opisa vreden, če bi bil Štefan ostal to, kar je bil. Ker pa je postal več, koft je bilo pričakovati, ker se je povzpel med oblake narodove in ker ga potlej skoraj ni bilo več čutiti, velja ta zapis njemu in narodu v vednost, da so dandanašnji na svetu še razodetja in čudeži. Kajti drugače si njegovega vzpona in izginotja ne moremo razlagati. Nekako v petnajstem letu se je Štefan odločil za trgovca. Dan na dan je ponujal blago in veselje ga je bilo gledati. Dekleta so mu namigovala in on jim ni odrekel. Vse je kazalo, da se bo dobro razvil, pa so spet prišla huda Ista... Novi čas ga je koj vključil v 'angažirano delo. Ce se je kje kaj zataknilo, je bila vselej kriva višja sila, nikdar šteefan žulič ali kdo njegovih. In tako je začel rasti novi, prekaljeni in zvesti, čuječi in globoko čuteči kader... O domovina, ljubljena, a včasih zavržena! Kdo te ne bi ljubil, kdo ne bi žrtvoval zate tudi zadnjega diha in imetja? S tem klicem v mislih in na ustih se je Štefan podal med vasi in obilo prispeval k temu, da so kmetje izdatno podprli našo stvarnost in dali od praga še tisto malo, kar so imeli. V bistvu človeka tiči, da bi želel posegati dlje in višje in da skoraj ne bi izbiral sredstev, da bi to dosegel. -Onega dne, ko se je to zgodilo, je bilo sila grdo vre me. Štefan žulič se je vračal s pomembnega sestanka in globoko je bil zamišljen... Pravijo, da se določenega dne v določenem letu ob določenem času dogajajo določene reči. Tako pravijo, toda vsak materialist bo to odločno zanikal. Tako tudi Štefan žulič, ki je bil od zadnjega dne vojne aktiven borec. Hodil je in hodil, razmišljal in skoraj bi lahko rekli da je bil resen. Nenadoma je nekaj zašumelo. »Kdo je?« je zavpil Štefan žulič in zbral zadnji pogum, ki mu je še od onega dne vojne ostal v hlačah oziroma v srcu. »Postoj in ne ozri se!« je mogočno in votlo zagrmelo in Štefan je preplašen obstal, kot da bi ga vklesal v hrast na Formi vivi. »Tebe sem izbral za tistega, na katerem pokažem svojo moč. Kljub temu, da si niče, postaneš mogočen človek. Odločal boš lahko o usodi ljudi in podjetij. Postaneš bogat in nič se ti ne zgodi, vse dotlej, dokler bo oblast v tvojih rokah. To pa bo, dokler ne začneš izvajati samoupravljanja. če pogrešiš, postaneš spet to kar si zdaj...« Spet se je zabliskalo in zagrmelo, pa še malo zasmrdelo je zraven in Štefan Žulič je ostal sam. Tuhtal je in grun-tal besede, ki so bile tako iznenada izrečene in sklenil, da se bo po njih ravnal. • Postal je ugleden mož in kmalu je sedel za krmilom podjetja, še danes sedi na usnjenem stolu in denarji mu kar sami padajo v žep. Vse je lepo, le samoupravljanja ni v njegovem podjetju, četudi so izvoljeni vsi organi. In človek se vpraša: ali se je Štefanu žuliču in njemu podobnim res prikazalo razodetje? In če se je, čigavo je bilo, od boga ali od hudiča? Samoupravljanje pa čaka ... = (Honorar 100 din) VLADIMIR BAJC iiiiiiiiiiiimmiiiitittMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiii»iifiiiiiimiiiiiiiiimiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi Na zadnji letošnji dirki za svetovno prvenstvo šport- driquez in Servoz-Gavin). Ko je niatra (sU‘rl‘ .j*U‘v. nih avtomobilov (do 5000 ccm) in prototipov, ki je 42), ki jo j** ta čas vozil Gavin, v 104. krog'1 Ljs*a v bila v nedeljo v Zeltwegu v Avstriji, je zmagal por- vodstvo, ni nihče pomislil, da bo 'Že v nftVki Jt“m sche 917 (voznika Siffert in Ahrens), čeprav je do 99. krogu prav na mestu, ki ga vidite na naši (M) kroga zanesljivo vodil popularni Ickx na fordu. Ko zletela s proge. Naših naslednjih pet posnet^1 v J® bi-je Ickxu odpovedal volan in se je moral umakniti lo narejenih s Praktico in objektivom 200 ni'1’ l^tih v boks, sta porscheja resno ogrožala le »e lola (voz- sekundah: Gavin v 105. krogu tik pred s in m nika Bonnier in Miiller) in matra 650 (voznika Ro- ovinkom ni uspel pretakniti v nižjo prestav0 avto je zaneslo v desno (na 1. posnetku se levo iz oblaka je že v naslednji sekundi skočil iz ostankov dragoce- trostjo 200 kilometrov na uro. — Prihodnje leto pa vidi le nos vozila), nato 15 metrov naprej v levo ne matre nepoškodovani Gavin (na posnetku 5 z zve- bo v Zeltwegu prvič tudi najzanimivejša dirka za (posnetek 2, vidi se zadek voza), da se je razletel in zdico nad glavo) in jim pomahal... Vodstvo je tako svetovno prvenstvo v Formuli 1. Do takrat bodo do- ustavil ob ograji v trenutku, ko je mimo že pripeljal pripadlo porscheju, ki ga ni izpustil iz rok do konca končno uredili tribune in zgradili stolp s svetlobnimi Siffertov porsche (posnetek 3). V naslednji polovici ilirke. Siffert in Ahrens ml. sta v njem prevozila 1000 napisi za sprotno obveščanje gledalcev o poteku dir- sekunde so bile vse oči uprte v kup razbitin (posne- km (170 krogov) s povprečno hitrostjo 186 kilomet- ke in razvrstitvi najboljših vozil, tek 4), iz katerega bi vsak hip lahko planili zublji rov na uro, druga pa je bila lola (Bonnier-Miiller), gorečega bencina. Vendar so si gledalci oddahnili, ko najliitrejši krog pa je prevozil Ickx s povprečno hi- Foto: Marjan Moskon 5 sekund, 5 posnetkov Počitniške h'^ice Toplicah Priprave za postavitev montažnih počitniških hišic v zdravilišču čateške toplice trajajo že mesec dni. Delo je nekoliko zavrlo to, da so morali zaradi nevarnosti tople vode nasuti na podlago zemlje in gramoza Hišice bo postavil lesni kombinat iz Ljubljane, pripravljalna dela pa opravlja komunalno podjetje Trebnje. Vseljive bodo morale biti do začetka jesenskega velesejma, ker ima zdravilišče v tem času napovedanih veliko gostov za prenočevanje Vseh hišic bo 54. Teleta in odojki na Hrvaško Kmetijska zadruga Bizeljsko odkupuje odojke povprečno po 9,50 din za kilogram, teleta pa od 7,50 do 9 dinarjev za kg. Odkup je bil v prvem polletju za 57 odstotkov manjši kot lani v istem obdobju. Razlog za tako majhno ponudbo so odkupne cene. Kmetje prodajo skoraj vse odojke in teleta na Hrvaško, ker jih Hrvatje bolje plačujejo Odrasle živine je prav tako zelo ma- lo. Živinorejci pravijo, da se jim bolje obnese prodaja telet, ker dobijo zanje več. kot če bi živino redili Zadovoljstvo v Žu-peievcu Naci novo trgovino, ki so jo družbene organizacije v Župelevcu zidale skupaj s trgovskim podjetjem KRKA iz Brežic, so v nedeljo odprli svoje prostore domači gasilci. Veliko prostovoljnih urin tudi denarja so prispevali občani. da bi se jim uresničila želja po lastni strehi za delo društev in organizacij Naložbe so koristne, toda denarja ni V Vrbini pri Brežicah iir.a domače Gozdno gospodarstvo že 550 hektarov topolovih nasadov V Dobravi sadijo hitro rastoče iglavce m listavce Teh imajo že 120 hektarov Podjetju primanjkuje denarja za take investicije Naložbe so doore, žal pa trenutno ni veliko možnosti za najemanje kreditov Za topolove plantaže je delno prispevala sredstva Tovarna celuloze in papirja v Krškem BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Zupančič, obč. podp. iz Čerine, se je zaletel z mopedom in si poškodoval desno nogo; Jožetu Jurmanu, varilcu iz Loč. je padlo železo na nogo; Mihaela Kostanjšek, hči rudarja iz Dednje vasi, je padla na dvorišču in si zlomila levo roko; Draga Kuneja, vojnega inv iz Osredka, je nekdo udaril po glavi; Živko Otaševlč, sin oficirja iz Brežic, si je pri igri poškodoval desno nogo; Martin Pečnik, sin poštarja iz Brezovega, je padel na poti in si poškodoval levo nogo; Ana pleteš, gospodinja iz Ce-mehovoa, je padla na poti in si zlomila levo nogo. DO <5FPTPMRRA RO IHRlS^F &9FAI TIRANO Šolske brigade na igrišču Prizadevna mladina si ureja športni prostor Artičani so tudi letos izkoristili poletne počitnice za delo v brigadi. Takoj po končanem pouku so se šolarji lotili urejanja igrišča. Po deset otrok je prihajalo na de lo v treh skupinah. Ročno so izkopavali zemljo na tistih mestih, kjer ni megel zraven buldožer. V avgustu so nadomestili prostovoljce starejši mladinci. Ti betonirajo robnike in opravljajo razna zemeljska dela. Tudi po dvajset jih pride kako popoldne. Delo organizira šola skupaj z društvom Partizan in z Zvezo mladine. Ta mesec imajo obljubljen tudi asfalt Igrišče jim bo asfaltiralo cestno podjetje potem, ko bodo prelili z asfaltom c&sto do železniške pjpstaje v Brečicah do Po hance. Stroške bo porav-rala občina. Krajevna skup En hektar hmeljišča na tleh Neurje, ki je za kratek čas zajelo Brežice z okolico 4. avgusta proti večeru, je vrglo po tleh en hektar hme lja za pokopališčem. Vmes je padala tudi toča, najbolj v Krški vasi, vendar ni na pravila posebno velike škode. Tisti, ki so slišali, da se podira hmelj, so dejali, da so imeli občutek, kot da se ruši svet. Uprava Agrarieje poklicala Inštitut za hme Ijarstvo v Žalcu, da bodo njegovi strokovnjaki ugotovi Ii, če se podrti hmelj izpla ča obrati. Dozorel bo šele čez štirinajst dni, zato kako vost gotovo ni takšna kot bi bila kasneje. Hmeljišče je moral zajeti nekak šen vrtinec, sicer veter ne bi mogel napraviti takšne škode. Takrat, ko se je podn hmelj, je veter odnesel tudi pločevinasto streho z Baško vičeve hiše pod postajo milice v Brežicah nost Artiče je prispevala gramoz. Nekaj stroškov nosi šola. Računajo, da bo igrišče asfaltirano že do 1. septembra. Na njegovo ureditev so misTTli že celo pred telovadnico. Ko bodo dobili asfalt, bodo zasadili ob njem nizko živo mejo. Posadili bodo breze za senco in uredili stezo za tek na 60 metrov ter jan- i za skok v dolžino in višino J.T. Letos 60.000 piščancev iz Mokric Na posestvu AGRARIE v Mokricah so letos vzredili 2 tisoč piščancev. Do konca leta so jih predvideli še 40 tisoč. Od : julija naprej jih prodajajo po 9 dinarjev kilogram, prej pa so bili za 50 par cenejši Letos je pov-praševanje po mesu te vrste precej večje, kot je bilo lani. Prodaja je bila najslabša v aprilu. Tedaj, so imeli na zalogi celo po tiri kilograme težke primerke Pohorci so bili zadovoljni Pred dnevi je zapustilo Brežice enajst otrok iz Ribnice na Pohorju. Prišli so na obisk k vrstnikom, ki so bili pri njih pozimi. Tudi letos so za mlade Pohorce priredili plavalni tečaj v čateških Toplicah. Za slovo so jih Brežiča-ni presenetili s prijetnim pik. nikom ob Krki Preživninam se izmikajo Boij ko odhajajo delavci v tujino, več je primerov, ko pozabljajo na svoje dolžnosti. v domovini. Na sodi šče v Brežicah prihaja vedno več žena, ki se pritožujejo, da jim možje ne pošiljajo preživnine za otroke. Uradna pot do denarja je zelo dolga, bolje pa je ukrepati. * čakati brez upan'a V Na Čatežu bo spet trgovina Na Čatežu pri Brežicah so že osem let brez trgovine Lastnik lokala je tedaj KR KI dal odpoved in pri tem je ostalo. Vaščani so trgovi no zelo pogrešali, saj so mo rali po vsako malenkost če/ most v Brežice. Zgradbo, v kater: bo bo doča trgovina, bodo začeli zidati že ta mesec. Polovicc investicije bo prevzelo trgovsko podjetje KRKA, polovi co pa občinska skupščina V poslopju bodo imele pro store za sestajanje družbene organizacije. Načrti za hišo so napravljeni. Naročili so jih pri: RE GIONU. Vrednost zgradbe cenijo na 350.000 dinarjev. V tej vsoti je upoštevana tudi NOVO V BREŽICAH ■ PREDSEDSTVO ZVEZE MLADINE je minuli teden razpravljalo o kadrovskih zadevah. Trije člani predsedstva, ki so držali organizacijo pokonci, se poslavjajo od nje, med njimi tudi dosedanji predsednik Milan Lokar. 20. avgusta bodo imeli plenum in se na njem pogovorili o pripravah na konferenco. Do začetka Šolskega leta bo urejal najnujnejše zadeve Silvo Volčanšek. ■ AVTO-MOTO DRUŠTVO bo kupilo nov avto z dvojnim upravljanjem za šolske vožnje. Zaposli bodo tudi novega inštruktorja, da bodo kandidati prej prišli na vrsto. Brežiška avto šola dobiva vedno več prijav za opravljanje vozniških izpitov. ■ V SOBOTO ZVEČER je bil na igrišču za rokomet drugi mla dinski ples v tem poletju. Mladina je navdušena, vendar to za zabave ni najbolj primeren prostor, ker je v neposredni bližini bolnišnice. Mladi so že spraševali za dvorano pi Slovenijavinu, vendar kaže, da se Jim to ne bo posrečilo. Plese organizira novo ustanovljeni mladinski ansambel v Brežicah. ■ DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO BRATOV MURAVCEV bo 30. avgusta sjutraj odpotovalo na obisk v Prosek pri Trstu. Prvi dan si bodo udeleženci ogledali •tret in grad Miramare, pevci pa bodo še Isti dan priredili koncert v počastitev 70-letnice prosvetnega dru&tva Prosek-Kontovel. V gosteh bodo ostali tudi 31. avgusta in prisostvovali Jubilejnim slovesno stlm zamejskih Slovencev. ■ DELAVSKA UNIVERZA raz plsuje vpis v večerno osnovno šolo, v večerno ekonomsko sred njo šolo, v prvi letnik zimske kmetijske šole in v večerno lesno-in dustrljsko šolo. Razen tega je raz pisala še tečaje za samoupravljavce, šolo za življenje, politično šo lo ter plesno šolo za mladino in d rasi*. ureditev okolja in kanalizacije. Tudi lokacija je ug.od na. Trgovina bo stala na pro štoru med Lesovo gostilno In pralnico avtomobilov Do dograditve bi po mnenju vaščanov morali asfaltirati tudi cesto do gostilne, da bi se izognili prahu. Promet je na tem delu zelo živahen zato se bo krajevna skup nost potrudila za uresniče nje teh želja V gimnaziji vedno več deklet V brežiško gimnazijo se je vpisalo doslej 95 dijakov. Ob tem času je vpis le za malenkost manjši kot lani. Med dijaki je vsako leto več deklet. Letos se je odločilo za študij v gimnaziji le 25 fantov. Drugod v Sloveniji vpis v gimnazije precej bolj upada. Vzrok je namreč v tem, ker je to najtežja šola, daje pa le splošno izobrazbo. Učni uspeh v minulem šolskem letu je bil na brežiški gimnaziji sorazmerno dober: nad 70 odstotkov dijakov Je izdelalo razred brez popravnih izpitov. Jeseni se bo od stotek uspešnih dijakov povečal, ker bodo mnogi izmed njih popravili slabe ocene pri izpitih Na zvoniku cerkve v kostanjeviškem gradu so začeli postavljati konstrukcijo za 16,5 metra visoko kupolo (Foto: Jožica Teppe.v) Zvonik bo kmalu obnovljen Zdaj že pripravljajo ogrodje za kupolo V kostanjeviškem gradu dokončujejo cerkveni zvonik Obnavljati so ga začeli lani Delovodja Franc Dermaž je povedal, da je delo zelo zah tevno. Zidovi so bili spe daj debeli 160 cm. Na višini 10 do 22 m je njihova debelina 80 cm, na zadnjih treh metrih pa se zmanjšuje na 60 oni. Samo še dva metra zvo nika morajo napraviti. Potem bo prišla na vrsto krovna konstrukcija za kupolo. Ta bo visoka šestnajst metrov in pol. Prihodnje leto nameravajo urediti cerkev, da bo služila svojemu novemu namenu. Tu bo koncertna dvorana. Kako daleč bo obnova napredovala Radio Brežice PETEK. 16. AVGUSTA: 20.00 dr 30.10 — Napoved programa in po ročila. 20.10-20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25 do 21.15 — glasbena oddaja: Izbrn li ste sami NEDELJA. 17. AVGUSTA: 11.00 — Domače zanimivosti — Kristina Blatnik-Fuks: O problemih skrbni štva v občini Brežice — Vzgojno predavanje: Hodi kakor oče, drži se kakor mati — Za naše krnelo valce: - Zabava vas ansambel Ru dija Bardorferja — Nedeljska re portaža: Razgovor z direktorjem Delavske univerze Brežice pred pri četkom novega šolskega leta — Pozor, nimaš prednosti! — Obve stila, reklame in spored kinemnto grafov 13.00 - Občani čestitajc in pozdravljajo TOREK. 1». AVGUSTA: 18.00 do 18.50 — Svetujemo vam — Jugo-ton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole -- Vzgojno predavanje — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 18.50 — 19.30 — Pojo vam tuji pevci znbavnih melodij IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški po rodnišnici rodile: Katica Megovc • iz Ključa — Jadranko. Steficn Krajaeič iz Laduča — Vladko, Ivka«Petrinoc iz Risvice — dečka. Elizabeta Itrkovi«- iz Cemehovca -dečka, Katja Savnik iz Brezine -dečka. Jožefa Babič z Bizeljskega — Suzano, Rozalija Kocjan iz Sl lovca — Mihaelo, Veronika l«x iz Krškega — Bojano, Dinka Topol iz Senkovca — Vlasto, Slavku Turner iz Sevnice — Aleša in Marija Gorenc iz Rovišč — Avguština. je odvisno od tega, koliko de narja bo na razpolago. Za letos so dobili 700.000 dinarjev, od tega so 100.000 dinarjev izdali za načrte in nadzorno službo. En trakt gradu nameravaj c preurediti v gostinski objekt, vendar bi morala občinska skupščina prispevati zraven 400.000, da bi ga lahko do gradili do tretje faze in dobi li 4,500.000 din posojila. Za strogo spomeniško varstve na dela pa bi potrebovali še milijon dinarjev. J. T Presežen izvozni olan Tovarna celuloze m papir ja Krško je v prvem pollet ju {zvozila za 1,650.000 dolar jev izdelkov. Po vrednost so plan izvoza presegli za 18 odst. V primerjavi z lan skoletnim polletnim izvozom so letos prodali v tujino za '38,3 odst več celuloze in pa oirja Rostova v Koštani** vini ohnovliena Cestno podjetje iz Nove-gfi 'nesta dokončuje obnovo mo stov čez Krko v Kostanjevici Njuna nosilnost bo odslej 12 ton, ker so ojačali celotno konstrukcijo. Mostova sta ožja za 30 cm, kot sta bila prej. če bi hoteli napraviti enako široka, bi morali na ročiti posebne mere lesa, to pa bi po njihovem mnenju obnovo preveč podražilo. Dosedanje stroške cenijo na okoli 200.000 dinarjev. Za gradnjo šole bo do jeseni vse nared Za novo šolo v Krškem so rezervirali okoli 1.800 kvadratnih metrov zemljišča. Do jeseni bodo uredili dokumentacijo, da bo potem vse pripravljeno za zidavo, če ne drugega, bodo napravili do parcele vsaj dovozne poti, sondirali teren in opravili še nekatera druga pripravljalna dela, da bodo na pomlad lahko začeli c polno paro. Lastnico poldrugega hektara zemljišča H. S. so razlastili, ker je zahtevala zanj previsoko odškodnino. Odločbo o razlastit- vi je skupščina izdala 4. avgusta. Vodovod tudi na Ardrem Krajevna skupnost Raka obsega 29 vasi z okoli 2000 prebivalci. Večina vasi in zaselkov je še vedno brez vodovoda. Pomagajo si s streš-nico iz vodnjakov. Pred kratkim so se odločili za vodovod prebivalci iz Ardra. za kar je dal pobudo predsednik krajevne skupnosti Slavko Bajc. Vas ima 30 hiš. Imajo tudi svoje zajetje. Ljudje so za vodovod že precej prispevali, nek?j jim je obljubila krajevna skupnost, nekaj je dala zavarovalnica Krško, vsaj skromen delež pa pričakujejo tudi od občinske skupščine. Oddih na sindikalne stroške Ob 50-letnici jugoslovanskih sindikatov je občinski sindikalni svet sklenil, da bo ponudil brezplačno letovanje v Poreču najbolj prizadevnim sindikalnim delavcem. Letovanje bo omogočil predvsem upokojenim sindikalnim funkcionarjem, pri čemer ne bo pozabil na predvojne sindikalne delavce. Od števila prijav bo odvisno, kolikim interesentom bo sindikat plačal do 50 odst. oskrbnine in kolikim prijavljencem od 50 do 100 odst. Vse sindikalne organizacije so dobile obve stilo, naj čimprej sporočijo prijave za letovanje občin skemu sindikalnemu svetu Če prijavljencev ne *>> posebno veliko, potem bo sin-d;kat v celoti pokril stroške 'etovanja za vse interesirane delavce. Prosta mesta bodo Jd 3. do 10. septembra v Ma-'eradi v Poreču 7apuščen klubski prostor na Raki Mladina z Rake in okoJi-ikih krajev ima svoj klubski prostor v hiši, v kateri je tudi krajevni urad. Kaže, da se mladina ne zmeni kaj dosti zanj, saj je skrajno zanemarjen in zapuščen. Mladinska organizacija ne kaže znakov življenja. Morda zaradi tega, ker ji primanjkuje denarja in ker so pred kratkim v klubskem prostoru odklopili električni tok? Marsikje bi bili veseli, če bi se imeli kje shajati, tukaj pa imajo svoj prostor, pa je organizacijsko in družabno delo popolnoma zaspalo. KRŠKE NOVICE BREŽIŠKE VESTI POLN ZADETEK - |e vaš nakup pri trgovskem podjetju »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE ■ OIHHII ZA FUNKCIONARJI:. V začetku septembra bo občinski sindikalni svet omogočil 7-dnevno letovanje nekaterim sindikalnim delavcem. V Materadi bodo brezplačno letovali 4 zaslužni slndi kalni funkcionarji, ostalim pa bo svet plačal polovico stro&kov Majhna pozornost, ki Je veliko vredna in zasluži posnemanje. ■ HOTKI. SRKMIC Si: SKR! VA Na avtomobilski cesti »o opozorili, da Je v mestu hotel. Turist, ki sc odloči za obisk »Sremiča«, pa hotel težko najde. Na poti od ceste do hotela v mostu ni nobenega smerokaza. Ovinkov do hotela Je več kot dovolj, turisti sl pomagajo kar z informacijami na vsakem križiSču. Kaže, da to ho tela ne moli. Vse za turizem!? ■ POZABIM SO NA OPOZORIM). Organi upravljanja v tovarni so že decembra 196C opozorili AMD dn vožnjn Soferjov pripravnikov na parkirnem prostoru iz raznih vzrokov ni zaželena. Kaže pa, da so inštruktorji n» opozorilo pozabili, ker se vožnjo med parkirnimi vozili nadaljujejo- ■ Iti VSO POSTO BODO P®* imi.l. Konec avgusta, najkasneje v začetku septembra, bodo pričeli ruSiti blvSe poštno poslopje na križiSču pri Skorbcu. Dotrajana stavba se bo umaknila novemu poslovnemu bloku. Strankama, ** se bosta morali izseliti, so stanovanja že zagotovljena VESTI IZ KRŠKE OBČINE Svet Komunalno stanovanjskega podjetja Sevnica je na nedavni seji obravnaval poročilo službe družbenega knjigovodstva o poslovanju podjetja. Ob tej priložnosti je ovrgel neutemeljene in zlonamerne očitke nekaterih članov kolektiva in drugih občanov. V predloženem poročilu je namreč jasno razvidno, da je finančno poslovanje v redu, odkar ga je prevzel računovodja Maks Zemljak. Svet je od vseh zaposlenih zahteval večjo osebno odgovornost in zavzetost za delo, da bi bilo v prihodnje na tako občutljivem delovnem področju, kot je komunalna dejavnost, kar SDK: finančno je v redu O poslovanju in odnosih v Komunalno stanovanjskem podjetju bo razpravljala še skupščina najmanj spodrsljajev in pomanjkljivosti. O vseh teh zadevah je ob-sežneje govoril direktor SDK, izpostave v Krškem, na po dlagi pregledov njegovih so delavcev. Med drugim je dejal, da bi morali odgovorni organi občinske skupščine natančneje pregledovati pravilnike delovnih organizacij in dajati priporočila v skladu s predpisi. O poslovanju in odnosih v tem podjetju bo na zahtevo odbornikov razpravljala še občinska skupščina ter s tem skušala prispevati k hitrejšemu napredku te dejavnosti, k; je izrednega pomena za prebivalstvo. J. BLAS 39-krat daroval kri ■It v vrstah svojih članov enega izmed rekorderjev, darovalcev krvi. To je Jože Kelnarič, rojen 1907. leta v Varaždinu, ki je doslej dal kri že kar 39 krat. Kot sam pripoveduje je daroval prvič kri za svojo mamo, to je bilo pred 43 leti. V Celulozi v Krškem, kjer je bil zaposlen, je organiziral krvodajalce, kri pa je hodil darovat tudi v Zagreb, Brežice in Trbovlje. Za svoja dejanja je prejel vrsto odlikovanj in priznanj, kot sam pravi pa mu je dajanje krvi pripomoglo do boljšega počutja in več zdravja. Kaj naj bo še večja spodbuda, da bo Jožetu Kelnari-ču sledilo še več ljudi? S. Sk. Oprema je že v Sevnici Na tovarniškem dvorišču Jugotanina se že nahaja večji del opreme za proizvodnjo furfurola iz odpadnega lesa, kd ostaja pr; pridobivanju tanina. Pripeljali so jo iz Novega Sada, kjer so nameravali pridobivati furfurol iz koruznih storžev', vendar se iz poznavalcem znanih vzrokov — to ni posrečilo. Te dni je prišla iz Siska tudi vest, da je tamkajšnja ta- ninka v likvidaciji, kar pomeni, da se za sevniško tovarno odpirajo nove možnosti pri prodaji tanina v Jugoslaviji ter pri nakupu taninske-ga lesa. Ko bodo prodane zaloge, bo Jugotanin lahko bolje izkoristil svoje zmoglji- vosti, saj bo le tako lahko zadovoljil porabo tanina v Jugoslaviji. Nesreči pri prehitevanju 4. avgusta zvečer se Je pripetila prometna nesreča na cesti III. reda v Drnovem pred gostiščem »STANKO«. Mopedist Ivan Zupančič Iz Čerine Je vozil Jz Brežic proti Raki in pred navedenim gostiščem prehiteval stoječi tovornjak v trenutlni, ko je nasproti privozil voznik tovornega avtomobila Marjan Klemenčič iz Prilip. Mopedist je naglo zavrl s prednjo zavoro, da ga Je vrglo preko mopeda po cesti in obležal pred tovornjakom s poškodovano nogo. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. 5. avgusta dopoldne se Je pripetila prometna nesreča na cesti Sevnica — Krško. Voznik osebnega avtomobila Ivan Končina iz Zagorja je vozil brez vozniškega dovoljenja iz smeri Sevnica proti Kr-fckem. V Pijavškem Je na nepreglednem ovinku prehiteval vprežni voz v času, ko Je nasproti pripeljal avtobus Drago šoštar iz Zagreba, s katerim sta trčila. Na vozilih je škode za okrog 6.500 dinarjev. POPRAVEK Iz Mizarske produktivne zadruge v Sevnici nam sporočajo, da smo v krajšem sestavku »Težave z lokacijo«, objavljenim 24. julija, objavili napačen podatek o stroških za prestavitev črpališča za sevniški vodovod. Po njihovih izračunih bo to delo veljalo okoli 1,2 milijona dinarjev in ne samo 150.')00 din, kot je zapisano v pri-snevku ■ V TORI;K O VRTCU. Skup Sčina temeljno izobraževalne skupnosti je v torek obravnavala ff-nanciranje gradnje otroškega vrtca pri sevniški osnovni šoli. Na javni licitaciji je izmed 4 gradbenih podjetij dalo najcenejSo ponudbo Gradbeno podjetje iz Zagorja, vendar bo gradnja še vseeno dažja, kot Je bilo prvotno predvideno. Skupščina je obravnavala, kje dobiti dodatni denar, več o tem pa bomo poročali prihodnjič. ■ SKORAJ >00 CASILCEV V METLIKO. Cfctlnska gasilska zveza je organizirala prevoz za skoraj 200 gasilcev, ki se bodo udeležili velike proslave stoletnice gasilstva na Slovenskem, ki bo v soboto in nedeljo v Metliki, Iz Sevnice bo odhod v nedeljo, ob S. uri j-ju-traj. ■ SPET NASILNA VSELITEV. Ob koncu julija so izselili stano valce iz sevniškega gradu, da bi lahko obnavljali zgradbo, ki jo bodo uporabljali v različne namene Čeprav so bili ključi na varnem, so Je ena stranka znova nasilno vselila. Mož in žena sta zaposlena v konfekciji Lisca ■ KOPALIŠČE IM) KONCA AVGUSTA. Vodja delovišča, gradnje kopališča na Mirni pri Boštanju, nam le zagotovil da bo utrjeva- nje bregov končano do konca avgusta. Posebno lepo nameravajo urediti desno stran Mirne, na kateri Je navzlic gradbenim delom že sedaj vedno veliko kopalcev. ■ UPOKOJENCI RAJE DOMA. Sevniško društvo upokojencev je za let06 imelo v načrtu več zanimivih izletov, vendar je bilo tako malo prijav, da so morali izlet na Plitvička jezera na primer že odpovedati. Vprašanje je tudi, kaj bo z izletom na Pohorje, za kar je tudi razmeroma malo prijav ■ RESTAVRACIJA ZIDNIH PODOB. V Lutrovski kleti spet delajo sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Razen tega bodo gradbeni delavci na gradu obnavljali nekdanjo konjušnico za potrebe civilne zaščite, v enem izmed stolpov pa bo lokalna radijska postaja. ■ VENDARLE BOLJŠA OCR A, JA. Odkar Je nedolgo tega npiki-raU pri sovnlškem mostu k strugi Save mopedist, ki Je k sreči po čudnem naključju ostal brez telesnih poškodb, so vendarle pri mostu postavili trdnejšo ograjo. Zgodilo so Je to, kar smo trdili že nekaj mesecev prej: morala se bo zgoditi nesreča, pa se bo našel tudi denar za ograjo ■ SE VEČJI ZASTOJI. Odkar so elektrificirali železniško progo do Sevnice, so na prehodu Čez progo v Sevnici še voAji zastoji, kot so bili doslej. Zapomičarji zaradi večjo varnosti še prej zapirajo prehod. Proj ali slej bo treba za to obremenjono prometno vo-Blišče nafti ksko rešitev * x' Z nedeljskega srečanja poštnih delavcev Dolenjske pod mirenskim gradom: šopek in spominska darila ob 50-Ie. avgusta bo sta dve važni otvoritvi. Ob 11. uri bo v’ desnem grajskem krilu v pritličju odpri slovenski gasilski muzej, po poldne ob 17. uri pa bodo svečano odprli nov dom ga silcev. Metliško gasilsko društvo bo imelo v dvorani na vega gasilskega doma svečano sejo, na kateri bodo metliški gasilci, ki so člani nastarej-šega slovenskega gasilskega društva, prejeli odlikovanje predsednika republike za dolgoletno in nesebično de lo. Spominske kolajne in di plome bodo podelili tudi naj starejšim in najzaslužnejšim gasilcem. ■ Najvažnejše prireditvi-bodo v nedeljo, 17. avgusta Ob 9. uri bo krenila po Met liki gasilska povorka, v kate ri bo sodelovalo približno 4000 slovenskih gasilcev. Spre vod bo pisana paša za oči saj bodo gasilci prikaza li razvoj slovenskega gasil stva od prvih začetkov do danes. Prvi bodo oblečem v uniforme, ki so jih gasilci nosili pred 100 leti, zadnji pa bodo nosili najsodobnej še uniforme in opremo. Ob 10. uo napisani prošnji morajo predložiti potrdilo o končani osnovni šoli, rojstni list, zdravniško spričevalo, ter potrdilo o premoženjskem stanju staršev. K točki II.: kandidati, ki nimajo končane 8-letke bodo s.prejeti na priučevanje ter bodo delali po posebnem programu centra za izobraževanje. Kandidati pod I. in II. so v času učne ali pripravniške dobe upravičeni do denarnega nadomestila, in sicer: 1. vajencem prvega letnika, ki stanujejo zunaj internata, pripada osnovna nagrada v višini . 210 din na mesec 2. vajencem drugega letnika 250 din na mesec 3. vajencem tretjega letnika 320 din na mesec 4. če vajenci stanujejo v internatu šole, plača podjetje hrano in stanovanje. Razen tega so vajenci upravičeni na gibljivi del nagrade, to je od 0 do 100 Ndin. Ta nagrada je odvisna od njihovega učenja in uspeha pri delu. Vajencem ali kandidatom, ki se priučujejo, pripada letno tudi ena delovna obleka. Ostali pogoji za sprejem v posamezne šole, za šolanje, priučevanje in štipendiranje so določeni v Pravilniku o delu in poslovanju Centra za izobra ževanje, štipendiranju in nagrajevanju vajencev pod jetja »Gradis«. Interesenti za vpis v navedene šole, za priučevanje na delovno mesto ali za štipendije naj pošljejo svoje vloge do navedenega roka KSS — Centru za izobraževanje, »Gradis«, Ljubljana, Korytkova 2. LOJZETU OBRA NOVIČU V SPO MIN ■V Kočevju so zadnjo sredo v velikem številu spremili na zadnje počivališče Lojzeta Obranoviča. Ko je marca letos odšel na odsluženje kadrovskega roka, je svojim tovarišem, športnikom in šahistom veselo dejal: »Fantje, saj bom kmalu spet doma!« Želja se mu je zal uresničila, toda zelo tragično in boleče. Lojze je utonil v Donavi. Z letalom so ga pripeljali iz Batajnice do Cerkelj, od tu pa z avtomobilom do Kočevja. Bil je žalosten povratek madega fanta, ki ie vratek mladega fanta, ki je s cvetjem spet vrnil Lojze se je rodil v Kočevju, 14 marca 1948. kot sin znanega obrtnika. Osnovno šolo in gimnazijo je obiska, val v Kočevju, kjer je predlanskim maturiral in se nato vpisal na univerzo. Ze kot mlad deček se je vkiiuč < v TVD Partizan, kjer je predvsem igral namtzm ’ • s, marljiv igralec in tekmovalec pa je bil tudi v šahovskem klubu Vsak dan i il v domu telesne kulture Ve samo za njegove najbližje, tudi za vse športnike m '■a-histe v Kočevju in na Dolenjskem /e njegova prerana smrt težak udarec. Ohramli ga bomo v trajnem spominu, domača gruda pa naj mu bo lahka! ANDREJ ARKO Do Trške gore: po asfaltu! V kratkem bodo začeli asfaltirati cesto od Mačkovca do nekdanje zadružne ekonomije pod Trško goro. Denar bosta prispevali kmetij skr, zadruga KRKA in LJUBLJANSKE MLEKARNE Zadruga ima tam klavnico piščancev, ljubljansko podjetje pa zbiralnico mleka. Cesto naj bi dokončali septembra. 29 Gospodje so vstali in stopili k oknom. Sredi trga je bil velik, z deskami ograjen prostor. Za ograjo se je trlo ljuds'tva. V ogradi pa se je vršila borba na življenje in smrt: tropa velikih mesarskih psov se je zaganjala v velikega lepega vola, lajala, grizla. Vol — že ves divji, je odskakoval, dirjal ob ograji, se branil s povešeno glavo, suval z rogovi, padal, se ves krvav valjal po tleh, pa zopet zbral moči in zdirjal proti ograji, da so se ljudje odmaknili z glasnim vikom. »Precej surova igra,« je dejal stolni vikarij za Val-varsorjevim hrbtom. »Kakor vsak boj,« je skomignil baron. On, ki je že tolikokrat sekal turške glave, da je vsekrižem brizgala kri — kaj je bila njegovim živcem »nedolžna« volovska borba! »Končano,« je mirno pokazal na vola, ki se je iztegnil v svoji krvi. Spodaj so se ljudje križaje razgrnili in se umakni- li k hišam. Mesarski pomočniki so polovili pse, odnesli vola in podrli ograjo. Med dvema mlajema z vihrajočimi zastavicami so se nastavili trije fantje, okrog osemnajst let stari. Vikarij je odprl okno. / »Da bolje vidimo mlade junake,« se je nasmehnil. V vrsto treh fantov je pristopil iz množice še četrti: »Še eden!« je zaklical reditelj z zastavico v roki. Mladina se je pehala in smejala. Kar se izmed gledalcev prerije slok deček, morda osemnajstih let, in stopi v vrsto. Petorica sname klobuke, da jih veter ne odnese med tekom. Zdajci se vsi ozro proti vodnjaku na reditelja, ki dvigne zastavico in šteje: jC-s ILKA VAŠTETOVA: VRAŽJE DEKLE (Zgodovinski roman) 1 »Eden — dva —« »Marija!« zakriči Valvasor in kakor blazen plane k vratom. Prepozno. »— tri!« se čuje s trga in mlada petorica se zakadi po trgu proti TranČi. »Teci!« »Dirjaj!« »Živio!« Množica se usuje za njimi proti Staremu trgu, kajti pri vodnjaku pred jezuitsko gimnazijo je »cilj«. »Kaj je baronu?« sta se ozrla Gregor Dolničar in prošt Prešeren.* »Ne vem, .Marija' je zaklical in zbežal.« Prešeren se je sklonil skoz okno. »Tu je. Proti Staremu trgu drvi.« »Hm. Menda se mu ni zmešalo?« Zaman so ugibali gospodje. Ob istem času je tekel po magistratnih stopnicah sodni pristav Kopriva. Spotoma si je pnpasoval meč. »Ne smem ga zgrešiti!« si je mislil, in že se je na cesti oziral proti špitalski ulici. Na oni strani tirga — da, še je bil tam ... Proti vhodu v špitalsko ulico je stal bakrorezec Matija Grajžar in še drug, Koprivi neznan gospod. Kopriva je stopil čez trg in se mimogrede — kakor slučajno — zadel ob Grajžarja »Oh, naj mi oprostijo, gospod!« Pristav je napravil Grajžarju izredno globok poklon in glumil veliko obžalovanje Potem je z dobro igranim presenečenjem pristavil: »Ako se ne motim, mi je čast govoriti z gospodom umetnikom Grajžar-jem? Moje ime je Dominik Kopriva, pristav mestnega sodnika « Grajžar se mu je nemo in ne pregloboko priklonil. Da bi pristava predstavil svojemu spremljevalcu, mu niti na um ni prišlo, dasi je Kopriva še vedno stal pred njima. Pristavu ni preostajalo drugo, nego da se je sarfh predstavil »Vitez Pavel Ritter Vitezovič,« se mu je odzval tuji gospod z dovršeno kavalirskim poklonom. — Plemič! — je pomislil pristav — Nu, seveda, saj se mu vidi že po vedenju. Tale risar pa je pravi zarobljenec Vendar — krasna prilika! »Gospoda sta oba tujca v našem mestu. Kako jima ugaja Ljubljana?« se je pokroviteljsko prijazno obrnil zopet na Grajžarja »Moj rojstni kraj,« je suho odvrnil risar. »Ali res?« se je začudil gizdalin, s prsti pobobnal po mečevem bogato okrašenem ročaju in- krčevito iskal, kako bi duhovito nadaljeval neduhoviti razgovor: »Ampak ste bili več let odsotni?« »Služba!« je skomignil redkobesedni Grajžar. »Aha, pri gospodu baronu Valvasorju. Imeniten učenjak!« SKLAD ZA FINANCIRANJE GRADNJE STANOVANJ ZA UDELEŽENCE NOV OBČINE SEVNICA razpisuje I. natečaj za dajanje posojil za graditev, adaptacijo, dograditev in nakup stanovanj za udeležence NOV, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Sevnica. i. Posojilo se dodeljuje ob pogojih in merilih, ki jih določa odlok o pogojih in merilih za uporabo sredstev financiranja gradnje stanovanj za udeležence NOV občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list št. 20/69 z dne 31. 7. 1969). II. Skupni znesek sredstev za posojila znaša 270.000,00 din, od česar se: 130.000 din dodeli in koristi takoj 140.000 din dodeli in koristi, pričenši od 12. 2. 1970. III. Za posojilo se lahko potegujejo udeleženci NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Sevnica in to: a) predvojni revolucionarji; b) udeleženci španske državljanske vojne; c) udeleženci NOV do vključno leta 1944, katerim se čas udeležbe šteje dvojno; č) vdove padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV; d) otroci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV, če so za pridobitno delo nesposobni. Za posojilo se ne morejo potegovati tisti borci NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo doslej že rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja ali s kreditom za zidanje stanovanjske hiše, oziroma s kreditom za adaptacijo, ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval. IV. Rok vračila posojila do 10.000 din znaša 10 let, za vsakih nadaljnjih 5.000 din posojila se podaljša odplačilna doba za 2 leti in šest mesecev. Obrestna mera znaša 1 odst. Najvišji znesek posojila znaša 50.000 din. V. Posojilojemalec mora zagotoviti lastno udeležbo v višini 20 odstotkov od višine zaprošenega posojila — v denarju, delu ali materialu. Upravni odbor sklada lahko izjemoma odstopi od lastne udeležbe. VI. Prošnje se vlagajo pri občinski skupščini Sevnica, oddelku za občo upravo in družbene službe. Rok za vlaganje prošenj je 30 dni od objave tega razpisa. Prošnja mora vsebovati višino zaprošenega posojila, čas vračanja posojila, namen posojila — gradnja, adaptacija hiše ali nakup stanovanja; kje stoji objekt ter podpis prosilca (obrazec prošnje se dobi pri krajevnih uradih in v sprejemni pisarni na sedežu občine). K prošnji mora prosilec priložiti: a) overjen prepis odločbe o priznanju posebne dobe v NOV v dvojnem štetju; b) potrdilo o številu družinskih članov, ki jih vzdržuje; c) potrdilo o velikosti sedanjega stanovanja (izda krajevni urad, na sedežu občine pa organ za stanovanjske zadeve); č) če je prosilec vojaški vojni invalid, prepis zadnje odločbe o stopnji invalidnosti; d) odločbo o stopnji invalidnosti ali zdravniško spričevalo za ožjega družinskega člana, ki je trajno nesposoben za delo; e) potrdilo o premoženjskem stanju. Prošnja in priloge so takse proste. Po končanem natečaju bodo prosilci prejeli sklep. Na podlagi pravnomočnega sklepa bo upravičenec sklenil posojilno pogodbo. Vknjižbo in zavarovanje posojila plača posojilojemalec Številka: 402-30/68-2 Sevnica, 5. 8. 1969 Predsednik upravnega odbora sklada: Valentin Hribar, 1. r. Fnfefla LESENE KOCKE SO PO 0.16 DIN! Popravljamo tiskarsko napako v oglasu podjetja NOVOLES iz Straže pri Novem mestu. ki smo ga objavili pretekli četrtek na oglasni strani- rabljene lesene impregnirane kocke, ki so še uporabne in primerne za izdelavo poda (tal) v hlevih in garažah, so po 0.16 din in ne po 0,6 din, kakor je bilo po pomoti tiskano. UPRAVA LISTA Turistično društvo Sodražica razglaša prosta delovna mesta za: NATAKARICO KV NATAKARICO PK SOBARICO NK za turistični Travni gori. dom na Vsa delovna mesta so za nedoločen čas s poskusno dobo 2 meseca. — Nastop službe takoj. Ponudbe in prijave sprejema Turistično društvo Sodra* dražica. UDELEŽITE SE NATEČAJA ZA NOVE MELODIJE! RTV LJUBLJANA želi v sezoni 1969/70 poživiti svoje glasbene oofdaje z novimi melodijami. Zato razpisuje NATEČAJ ZA NOVE MELODIJE Najboljše melodije, ki jih bo izbrala strokovna komisija, bodo izvedene v eni izmed osmih javnih radijskih oddaj, ki bodo enkrat mesečno v Slovenski filharmoniji pod naslovom NOVE MELODIJE. Melodije, predložene za natečaj, naj vsebujejo napisano melodijo v dveh izvodih, označeno s harmonijo in vpisanim besedilom; poleg tega pa še posebej v dveh izvodih na pisalnem stroju napisano besedilo. Natečaj je anonimen. Avtor naj svoj prispevek označi s šifro, pa naj napiše svoj naslov. Prispevke je treba poslati na naslov RTV LJUBLJANA, Ljubljana, Tavčarjeva 17, »NOVE MELODIJE« — najpozneje do 1. oktobra 1969. Avtorji, ki se udeležijo natečaja, dovolijo RTV Ljubljana izvedbo ^svojih skladb na oddaji, arhivni posnetek, natis in objavo posnetkov na gramofonskih ploščah, vse avtorske pravice pa jim seveda ostanejo. Ob koncu cikla oddaj bodo najboljše melodije nagrajene. NAGRADE: Za vokalne melodije: 1. nagrada občinstva 1000 Ndin 2. nagrada občinstva ' 800 Ndin 3. nagrada občinstva 500 Ndin nagrada strokovne žirije 1000 Ndin Za instrumentalne melodije: 1. nagrada občinstva 1000 Ndin 2. nagrada občinstva 800 Ndin 3. nagrada občinstva 500 Ndin nagrada strokovne žirije 1000 Ndin Najboljše besedilo bo nagrajeno s 500 Ndin. UNIOR orodje za vsak dom! UNIOR mm S3E ht/A/fnai—I »T R I O« - Tržiška industrija obutve in konfekcije, Tržič - Predstavništvo Ljubljana, Frankopanska 5 vabi k sodelovanju TRGOVSKEGA POTNIKA ZA PODROČJE DOLENJSKE Pogoji: veselje do dela na terenu, lastni avtomobil. Interesente prosimo, da pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na naslov: TRIO, predstavništvo Ljubljana, Frankopanska 5. m ZDRAVILIŠČE ateške Toplice nedelja, 17. avgusta ob 20. uri GLASBA, PLES in RAZVEDRILO ob VIS »UNION« iz Ljubljane s pevcema Andrejo Zupančič in Edvinom Fliserjem. oddelek za zdravilna zelišča Novo mesto KRKA NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ sporočamo, da odkupujemo v letošnjem letu nad 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Na vašo željo vam pošljemo cenik. Odkupujemo tudi SUHE GOBE IN SUHE LISIČKE, ki jih prevzemamo po kvalitetah in po najvišji dnevni ceni. LEPŠE BLAGO - VIŠJA CENA! Poleg plačila za oddano blago zahtevajte za vsakih zasluženih 50 dinarjev (5.000 starih dinarjev) še nagradni kupon, s katerim boste soudeleženi pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU 23. 11. 1969. ’ Glavni dobitek je AVTO »ZASTAVA 750«. Razen tega vas čaka še 199 bogatih nagrad! Cimveč nagradnih kuponov boste zbrali do 31. oktobra 1969, tem večja je možnost, da postanete srečni dobitnik leplb nagrad. V krajih, kjer kmetijske zadruge ne odkupujejo zdravilnih zelišč za našo tovarno, VABIMO K SO DELOVANJU AGILNE ORGANIZATORJE za nabi ranje in odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev Dobro organizirano nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev vam nudi ugoden zaslužek. Za vsa pojasnila ln navodila se obračajte direktno na naslov: KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto, Novi trg 9, telefon 21-304 GIMNAZIJA NOVO MESTO obvešča, da bodo POPRAVNI IZPITI od 25. 8. do vključno 27. 8. 1969. Sprejemni izpiti za jesenski vpis bodo 28. in 29. avgusta 1969. Začetek mature — pismeni del bo 29. 8. 1969 ob 8. uri. Začetek pouka za šolsko leto 1969/70 bo 5. 9. 1969 ob 8. uri. Podrobnejši razpored izpitov bo objavljen v avli šole. Za vpis v 1. razred za šolsko leto 1969/70 veljajo isti pogoji kot v junijskem roku (med drugim dober uspeh in pozitivna ocena iz tujega jezika). RAVNATELJSTVO SOLE Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu Brežice šola za prodajalce OBVEŠČA svoje učence: razredni popravni izpiti bodo od 21. do 25. avgusta 1969. Zaključni popravni izpiti in zaključni izpiti v jesenskem roku bodo od 26. do 29. avgusta 1969. Podrobni razpored je objavljen v šoli, prejele pa go ga tudi trgovske delovne organizacije. Kolkovane prošnje za izpite pošljite ravnateljstvu šole z vsemi prilogami do 18. avgusta 1969. Pričetek rednega pouka bo 3. septembra 1969. Poklicna kovinarska šola Črnomelj razpisuje delovni mesti 1. UČITELJA praktičnega pouka, 2. UČITELJA strokovno-teoretičnih predmetov Pogoji: pod 1. strojni tehnik, ki je končal poklicno šolo — strugar s 5-letno prakso; pod 2. inženir strojništva ali diplomant višje tehniške šole. — Vloge sprejema šola do 29. 8. 1969. z AET prižigalcerji ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA POT ZEMLJA-1UNA ODPRTA dokument o dogodku tisočletja . Skupna izdaja Mladinske knjige in velike italijanske založbe Mondadori. Ilustracije je direktno posredovala Ameriška agencija za vesoljske raziskave NASA. POT ZEMLJA - LUNA ODPRTA Edinstvena knjiga, ki bo dober mesec dni po pristanku na Luni kot najbolje ilustrirana knjiga pomenila dragocen dokument. Odlikuje jo: % 95 barvnih in 66 črnobelih ilustracij % 144 strani velikega formata (20 x 28 cm) 0 besedilo, ki je nastalo v Houstonu ob poletu Apolla 11 in v razgovorih z vesoljci po vrnitvi z Lime 9 poglavja, ki opisujejo dosedanje raziskave Lune Knjiga POT ZEMLJA — LUNA ODPRTA stane samo 60,00 din, naročite pa jo lahko v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih ali pa Pri oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. NAROČILNICA DL -1 Ime in priimek: Natančen naslov: Zaposlen(a) pri:____________________________ *___________________________________________ Naročam knjigo POT ZEMLJA — LUNA ODPRTA. Naročniško ceno 60,00 din bom plačal(a) enkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 30,00 din — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1. Datum: _________________________________ Podpis: _______________________________________ „ RADIO LJUBLJANA ■ PETEK, 15. AVGUSTA: 8.08 , Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Arh: Kakovost klavne živine in cene. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom »Zadovoljni Kranjci«. 20.00 Koncert zbora »Moše Pijade« iz Zagreba. 22.15 Oddaja o morju in pomor- ■ SOBOTA, 16. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.20 »čez travnike zelene«. 9.50 »Naš avtostop«. 10 15 Pri vas doma. 11.00 Poročila —' Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Večja tržnost zahte-va večje denarne izdatke. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.25 Polke in valčki z Dunaja. 15.20 Glasljcni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kind. 18.15 »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 Večer z napovedovalko Bredo Hieng, 20.30 Zabavna radijska igra —„Claude Oveline: Redni potnik na liniji U — VII. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 17. AVGUSTA: 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Marinc: »Maček Mustafa«. 905 Srečanja v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši... Karel Taufer — šarli: Hajka in ranjenec. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.50 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 13.40 Nedeljska reportaža 14.00 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.30 Humoreska tega tedna - Lazarček iz Tormesa — V. 16.05 »Po domače«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 nove glasbene razglednice. 20.0U V nedeljo zvečer. 22.15 Zaplešite z nami. ■ PONEDELJEK, 18. .AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9-05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. l-.dU Kmetijski nasveti - inž. Jože Soklič: Letošnja izbira poljedelskih strojev. 12.40 Majhen koncert pi-halnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Lepe melodije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Iz arhiva lahke glasbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Pihalnim orkestrom p. v. Francija Puharja. 20.00 Rezervirano za prenos JR a. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 19. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.20 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napot-ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Dovč: Dobro krmljene prvesnico dajejo veliko mleka. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam .. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Radijska igra — William Shakespeare: »Romeo in Julija«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 20. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Gunna: Krmljenje pred zazimljenjem. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo yam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz solistične glasbe. 18.45 Kulturni kažipot. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih melodij. 21.00 Mozaik zabavnih melodij. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 21 AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.20 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivo Zupančič: Vinogradništvo v Slovenskih goricah včeraj in danes. 12.40 Stevan Mokranjac: Č. Rukovet — jugoslovanske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Mladina poje«. 14.20 Operetne melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turijem in glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Večer Bachove glasbe. NEDELJA, 17. AVGUSTA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 10.50 DISNEYEV SVET — (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (do 12.00) -(Ljubljana) 15.00 MOTONAUMA — dirke mo-tomh čolnov, prenos iz Maribora (Ljubljana) 18.10 LABIRINT SMRTI — jugo slovansko-nemški film — (Ljubljana) TELEVIZIJSKI SPORED DOLENJSKI UST* TEDNIK« VES7MO vsak četrtek 60000 izvodov! - XIX. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 8. do 19: avgusta 1969. - Potrošniška in komercialna prodaja blaga po znižanih cenah. - V času sejma bo vsak dan modna revija v avli skupščine občine Kranj ob 18. uri. - Izkoristite 25%-ni popust na železnici in avtobusnih progah Ljubljana transport. mmm ...........■■■■■ " '-1-— VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri ,1894 NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče bqste letos vi... EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem KAMIN EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal/h EMO 3 sobna pei na olje 3ooo-4ooo kcal h z AET pri2igalcem EMO 5 sobna pco na olje Sooo kcal/h • 1. nag rada RENAULT 16 TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI „EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu 19.45 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana) 20.35 FANTJE IN DEKLETA — (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 DRUGI SPORED ITALIJAN SKE TV PONEDELJEK, 18. AVGUSTA 18.20 SKRIVNOST WILLIEMA STORITZA — nadaljevanje filma (Ljublljana) 18.50 ČLOVEK NE JEZI SE -(Zagreb) 19.20 KIBERNETIKA V DIAGNOSTIKI — sovjetski poljudnoznanstveni film (Ljubljana) 19.45 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana) 30.35 T. M. Plaut: AMFITRION -prenos iz Križank — (Ljubljana) GLASBENA ODDAJA (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sara jevo) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Zagreb) 16.00 MALI SVET (Zagreb) 10.20 ZNANOST (Zagreb) 18.50 ČLOVEK NE JEZI SE -(Zagreb) 19.20 TV POŠTA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 19. AVGUSTA 18.00 GRAND VARIETE — oddaja za otroke (KRT) (Ljubljana) 18.20 Teddy Wilson — oddaja is cikla jazz festival v Ljubljani (Ljubljana) 18.40 RISANKA (Ljubljana) 18.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.05 NA SEDMI STEZI — (Ljubljana) 19.50 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana) 20.35 BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV — angleški film — (Ljubljana) SREDA, 20. AVGUSTA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 RASTIMO — oddaja za otro ke (Beograd) 18.30 VELIKI MOJSTRI - serijski film (Ljubljana) 19.00 PISANI TRAK (Ljubljana) 19.15 DUBROVNIŠKE POLETNE PRIREDITVE (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana) 20.35 S. Prokofief: ROMEO IN JULIJA — balet (Ljubljana) 22.20 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 21. AVGUSTA 18.15 PIONIRSKI TV DNEVNIK (Ljubljana) 18.45 TV KOMEDIJA (Zagreb) 19.45 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana) 20.35 VOZNIŠKO DOVOLJENJE PROSIM — II. oddaja — (Ljubljana) 21.10 AMERIKA, CESTE IN LJUDJE (Ljubljana) 22.00 SMART (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 DALJNOGLED (Beograd) 18.15 NARODNA GLASBA (Skopje) 18.45 ZABAVNA ODDAJA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (ZagTeb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 22. AVGUSTA 18.30 LASSIE — film za otroke — 19.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.20 NAŠ GLOBUS (Ljubljana) 19.50 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana) 20.35 MLADI MOŽJE - italijanski film (Ljubljana) 22.10 POLETNI QUIZ — oddaja TV Beograd (Ljubljana) 23.40 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje) 18.15 NARODNA GLASBA — (Beograd) 19.00 ZNANOST (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 22.00 FJORD ŠALJAPIN (Ljul> Ijana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RISANKA (Zagreb) 18.00 GRAND VARIETE — (Ljubljana) 18.20 SVET NA ZASLONU (Zagreb) 19.00 NARODNA GLASBA (Skopje) 19.15 TURIZEM (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 DRUGI SPORED ITALIJANSKE TV 20.00 TV DNEVNIK (ZagTeb) 20 JO DRUGI SPORED ITALIJAN SKE TV SOBOTA, 23. avgust 15.30 JAHALNI TURNIR — prenos (Beograd) 17.45 NOVI ANSAMBLI NOVE MELODIJE (Ljubljana) 18.25 DISNEYEV SVET — (Ljubljana) 19.15 SENEGAL I. del (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljublljana) 20.30 TEKMOVANJA V PLAVANJU ZA EVROPSKI POKAL -prenos iz Dubrovnika — (Zagreb) 21.45 VIJA-VAJA (Ljubljana) 21.50 REZERVIRANO ZA SMEH - (Ljubljana) 22.05 INSPEKTOR MAIGRET -serijski film (Ljubljana) 22.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 NARODNA GLASBA (Zagreb) 18.15 MLADINSKA IGRA (Skopje) 19.15 KARAVANA (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 15. avgusta — Marija Sobota, 16. avgusta — Rok Nedelja 17. avgusta — Radivoj Ponedeljek, 18. avgusta — Helena Torek, 19. avgusta — Ljudevit Sreda, 20. avgusta — Bernard Četrtek. 21. avgusta — Ivana Brezice: 15. in 16. 8. ameriški film »Ne dotikaj se moje žene«. 17. in 18. 8. ameriški film »Ognjena karavana«. 19. in 20. 8. angleški film »Tujec v hiši«. Črnomelj: od 15. do 17. 8. ameriški barvni film »Dvanajst zaznamovanih«, 19. in 30. 8. ameriški film »Umazano delo« Kočevje — »Jadran«; 16. in 17. 8. ameriški barvni film »Veliki po-narejalec«. 18. in 19. 8. francoski barvni film »Judeks, tajni agent«. 20 8 ameriški film »Viva Zapata«. 21. a. italijanski barvni film »Kralj Edip«. '•Kostanjevica: 1«. 8. ameriški film »Noč Iguane«. 17. 8. ameriški barvni film »Elvarez Kelly«. 20. 8. francoski film »Ni govora v soboto.« Metlika: od 15. do 17. 8. ameriški barvni film »Mat Helm, tajni age’-M (. 20. in 21. 8. francoski barvni ?ilm »Obračun na obali«. Mirna: 16. in 17. 8. »Umrli so v škornjih«. Mokronog: 16. in 17. 8. mehiški barvni film »Pesem za karabinko«. Novo mesto: od 15. do 17. 8. ameriško-italijanski barvni film »Za dolar več«. 18. 8. švedski film »Molk« 19. 8. francoski film Avgustovsko vreme v pregovorih Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. — če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka. — če na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije. — Veliki šmaren brez dežja, sladko Vince bo doma. — če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi. — Z zadnjim dnem srpana je vsa jesen podana. LUNINE MENE: 20. 8. ) ob 21,03 27. 8. ® ob 11,32 3. 9. C ob 17,58 »Mrk«. 20. 8. angleški film »Krik strahu«. 21. 8. francoski barvni film »Zločin in kazen«. Ribnica: 16. in 17. 8. ameriški barvni film »Kako je osvojen div ji zapad« — II. del. Sevnica: 16. in 17. 8. ameriški film »Tarzan«, gospodar džungle«. Sodražica: 16. in 17. 8. francoski barvni film »Strel v srce«. Trebnje: 16. in 17. 8. italijanski barvni film »Stari gangster«. 20. 8-ameriški barvni zabavni film »Ona in njeni možje«. m SLUŽBO DOBI ZAPOSLIMO DEKLE za pomoč v gostilni. Jožefa . Spolar-Verče, Mirna peč 67. TAKOJ SPREJMEMO v službo dekle za strežbo v gostilni in eno kuhinjsko pomočnico. Gostilna Cilka Lukež, Brežice. IScEM DEKLE ali samsko upokojenko, staro do 55 let, k 3-član-ski družini za pomoč v gospodinjstvu. Plačam dobro. Marija Velkavrh, Zaklanec 10. Horjul pri Ljubljani. TAKOJ SPREJMEM priučenega kovača ali vajenca. Po dogovoru dam v najem tudi popolnoma opremljeno kovačnico Janez Hostnik, Roje 7, Velika Loka. 4-CLANSKA DRUŽINA išče gospodinjsko pomočnico. Stanovanje preskrbljeno. Oglasite se pri Pavloviču, Nad mlini 15, Novo mesto, v popoldanskem času. VAJENKO, pridno in pošteno, sprejmem v uk krojaške ali šiviljske stroke. Hrana in stanovanje po dogovoru. Anton Kastelic, žabja vas 93, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE GREM SE UČIT za šoferja — imam veselje do tega poklica. Naslov v upravi lista (1533/69). STANOVANJA IScEM neopremljeno sobo v No. vem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1518/69). ZAMENJAM novo trosobno stanovanje v Ljubljani za enakovredno v Novom mestu. Pismene ponudbe pod »Zamenjava«. \ NOVEM MESTU iščem za dobo enega leta eno ali dvosobno družinsko stanovanje. Obenem iščem garažo v bližini bolnišnice. Naslov v upravi lista (1536/69). znamke TMZ, 11 KS, prikolica, plug, kultivator. Krese, šalka vas 19, Kočevje. UGODNO PRODAM električni vibrator za izdelavo betonskih kvadrov. Avgust Bučar, Mačkovec 6 pri Novem mestu. ZARADI SELITVE prodam visečo kuhinjsko pohištvo, raztegljivo mizo, 2 stola in električni štedilnik. Stojkovič, Kristanova 8, Novo mesto. 22-KARATNO ZLATO za zobe prodam. Naslov v upravi lista (1550/69). PRODAM MAGNETOFON Telefun ken 301, štiristezen, transistorski in na elektriko. Cena 650 din. Toni Grilc, Senovo p. p. 11. PRODAM vzidljiv desni in levi štedilnik na dve in pol plošči, dva pečnjaka s kotličem. Bršlin 4, Novo mesto. PRODAM KNJIGE za prvi in drugi letnik gimnazije. Dragomir Vuki-čevič. Zagrebška 18, Novo mesto. PRODAM MIZO, dva fotelja, preprogo in otroško posteljico. Ogled v petek, od 16. do 19. ure. Simoniti, Zagrebška 16, Novo mesto. KUPIM KUPIM hrastove in kostanjeve deske od 30 do 50 mm debeline — suhe. Franc Pirc, Ljubljana, Certovška cesta 348 /a. POSEST MOTORNA VOZILA POCENI PRODAM moped T 12, dobro ohranjen. Marija Lovše. Martinja vas 35, Mokronog. PRODAM TRAKTOR Ferguson 35 s plugom. Jože Oblak, Brezovica 2, Boštanj pri Sevnici. POCENI PRODAM motor Horex. Naslov v upravi lista (1545/69). PPODAM CISTO NOV superavtomatičrvl pralm stroj, znamke Gorenje z rezervoarjem, ugodno prodam. Primeren je za uporabo, kjer ni vodovoda. Zdenka Ban, Polica 8. Krško. PRODAM rabljeno ogrodje za zidan desni štedilnik. Kekec, Brfi-iin 43, Novo mesto. PRODAM dva dobro ohranjena kavča in eh-a fotelja. Ogled vsak dan. Franc Kopič, Trdinova 5/a. Novo mesto PRODAM dva štedilnika na drva. Pugljeva 3. Novo mesto. UGODNO PRODAM v dobrem starcu enoosni traktor na volan, PRODAM enodružinsko hišo (4 sobe, kuhinja, kopalnica in ostale pritikline) podkleteno z garažo, vodovodom in elektriko ter 800 mJ vrta v Ortneku (Močile). Ogled v nedeljo. 17. in 34. avgusta. PRODAM novo hišo z 40 arov zemlje — njiva, vrt, brajda in sadno drevje — vse za 3 milijone 200 tisoč din. Peter Kukovičič, Dol Leskovec 71, Brestanica. PRODAM POSESTVO v Mokronogu (3 ha zemlje, gospodarsko poslopje z vrtom in hišo). Mokronog 60. PRODAM ZIDANICO z dvema sobama in vsemi pritiklinami, nekaj vinograd« na Trški gori. Naslov v upravi lista (154-1/69). ODDAM VINOGRADE in celotno gospodarsko poslopje ter zemljo v najam v Smavou prt Dobrniču. 9. AVGUSTA sem izgubila od Metlika do Novega mesta boršo, v kateri Je bilo vrednosti za 200 dinarjev. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo vrne proti nagradi na Brod 34. Novo mesto. ŽELITE trajen ln lep spomin? Prstane in druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju na Gosposki 5, Ljufalja na (poleg univerze). BOLEZNI JETER (zlutonico, vnet ja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU). HMELJNIKU In pri DOLENJKI. Franc Luzar, Crtrovi log 24, Šentjernej, prepovedujem vsako parkiranje motornih vozil, postavljanje šotorov, kurjenja ognja in vožnjo po košenici na Gorjancih pri Jezeru v bližini Miklavža. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ludvik Pucelj, Hudeje 25, Trebnje, prepovedujem Jožetu in Jožefi Kolman iz Hudeja 23, Trebnje, pašo, kokoši in hojo po mojem zemljišču. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal. ft?OBVESTIlA I KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4. — šiška. EKSPRESNO OČISTI oblačila Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. ŠČETKE ZA LOŠCILCE in aa sesalce za prah obnavlja ščetarstvo Armič, Ljubljana. Tržaška 52., Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA v Novem mestu je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj La&tno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključite se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI. • Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge: - navadne po - vezane do 6% 7,5% Vsem udeležencem srečanja PTT uslužbencev Dolenjske pod mirenskim gradom se zahvaljujem za obisk, še posebno pa upravi PTT podjetja Novo mesto. — Gostilna Bojan Kolenc, Mirna. Ob boleči izgubi dragega strica in svaka ŠTEFANA BOLDINA gostilničarja iz Dragatuša se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja ter za pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih, ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence. Žalujoča družina Ivanič in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični smrti našega sina in brata Lojzeta Obranoviea se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Zahvaljujemo se posebno komandi vojne pošte 9885/5 iz Batajnice za prevoz in ribniškemu garnizonu za častni vod, enako tudi rudniški godbi. Hvala vsem govornikom za lepe besede, izrečene ob grobu. žalujoči: mati, oče, bratje in drugo sorodstvo. Ob izgubi naše ljubljene mame ANGELE FLORJANČIČ, rojene OPARA iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teških dneh stali ob strani in nam pomagali na kakršenkoli način in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo za pomoč splošni bolnici Novo mesto, ZB, Z V VI in Društvu upokojencev Dol. Nemška vas in Trebnje, nadzor-ništvu proge Ivančna gorica, Modna oblačila Trebnje, vsem sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot. ji darovali vence in cvetje. Žalujoči: sinova France in Jože z družinama, hčerka Angelca z možem in sin Lojze Primariju pljučnega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto dr. Ivu Smrečniku, dr. Smiljanu Tro-bežu in dr. Veleni Zakrajškovl se iskreno zahvaljujem za neprecenljiv trud, skrb in strokovno znanje. ki so mi ga nudili v času OBIRANJE HMELJA se bo na hmeljiščih Kmetijske šole Grm v Srebrničah začelo v ponedeljek, 18. avgusta zjutraj. Cena aa škaf obranega hmelja bo 1.80 din. Oddaljenejšim obiralcem bomo zagotovili tudi prenočišče in hrano. KMETIJSKA ŠOLA GRM težke bolezni kot pacientu tega oddelka. Nenehno prizadevanje in human čut do človeka, ki jim je izročen v zdravljenje, sta ne samo meni, temveč mnogim bolnikom vrnila zdravje. Ravno tako se prisrčno zahvaljujem pomožnemu zdravstvenemu in strežnemu osebju za požrtvovalno nego in skrb! — Franc Kos, Črnomelj. Po težki in mučni boleani nas je vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat JOŽE MIKOLIČ iz Bendlj pri Brusnicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Miru Vodniku za mnogoštevilne obiske in njegov trud, strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto, gospodu župniku za ganljive besede in petje pri odprtem grobu. Lepa hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, sinovi Jože, Tone, Miha z družinami, hčerke Anica, Jožica, Milka z družinami, sin Stanko, Martin, hčerka Cvetka in drugo sorodstvo. »SHUBS Dragemu tatiju Petru Vidiijeviču iz Bojaneev za 60. letnico iskreno čestitajo z najlepšimi željami — žena Bosiljka, hčerki Mira in Milena ter Peter z družinami. Lojzki Gorišek iz Slavkove ulice in Dragici Pate iz Dol. Kamene, Novo mesto za njima praznika še obilo zdravih in srečnih let želijo: mama, sestre in brat z družinami. Mariji Rolih z Rateža pri Novem mestu, sedaj zaposleni v Švici, želi za god vse lepo sestrica Slavi ter drugi domači. Dragemu in skrbnemu očetu Francu Seničarju iz žapiiž pri Šentjerneju za njegov 70. rojstni dan iskrene čestitke ter še mnogo zdravih in srečnih let! Enako tudi mami za minuli praznik. Hvaležni otroci z družinami, enajst vnučkov pa jima pošilja koš poljubčkov! iiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiititiiiiiiiiiiiitfiiiii 1 KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA j E Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski E r: postaji: Danilu Kovačič, Jože Bratkovič, Lado Janc, Miro E := Stopar, Viljem Udovič, Jože Udovič, Marija Konda, Dominik E = Vesel in Bojan Bele, člani Novoteksa Novo mesto; Franc E = Cečelič, Martin Safar, Jože Kostrevc, Aleksander Zupan in E — Ivan Kastelic, člani IMV; Rezka Klobučar, članica Novo E = lesa; Ivanka Brulc. Martin Doblehar, Fanika Mrak, Drago E = Brezovar, Lojze Kočevar, Ana Arkar in Stane Kočevar, člani E E Krke, tovarne zdravil; Metod Hočevar, Jože Blažič, Evstahlj = E Jarnžič, Jože Gazvoda, Majda Vojsk in Slobodanka Nova E E kovič, člani občinske skupščine Novo mesto; Rozalija Plut E E upokojenka iz Semiča; Vladimir Gvardjančič, Anton Klohti E E Car, Ivan Irt, Janez Progar in Jože Kukec, člani PTT pod j; E Jot j a Novo mesto; Zinka Zalokar, Marjeta Bajuk ln Marija - E = Levičar, članice Obrtnika Novo mesto. = Jožefa Sterle, članica Splošne bolnice; Alojz Kalol, člar. E E Cestnega podjetja;. Anica Kafol, članica osnovne šole Novo E E mesto; Janez Vodopivec, član trg. fxxljetja Mercator Novo E E mesto; Janez Gazvoda, član Opremalesa Gotna vas; Tilka E E Golob in Andrej Koce, člana Zavoda za zaposlovanje; Marija E E Kastelic, Stane Kavšek, Jožica Ščuka, Sonja Petrič in E = Branka Pajič, člani Laboda; Olga Kastelic, članica Zdrav- E = stvenega doma Novo mesto; Sonja Klobučar ln Jože Kocjan, S = člana Novotehne; 111111 m 11111111111 n 111111 n 1111111111111111 n m u 111111111 n n 111111111111111111111111 ? 1111111111111111 ii 11 iTi DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinske konteren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli ka. Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Rta Bačer, Slavko Dokl. MiloS Jakopee, Marjan Legan. Manja Pado- ’ mn, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teb nični urednik- Marjan Mcxškon IZHAJA vsau četrtek - Posamezna štev Uka 10 par (70 starih din) - Letna naročnina- 32 Ndin (320