? s t KULTURNO POLITIČNO GLASILO poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. p. p. ^TO XXIV / ŠTEVILKA 28 CELOVEC, DNE 13. JULIJA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Politični premiki V zadnjem, času je zaživelo na koroškem Političnem nebu. Stara narodnostna mržnja K ?zplamtela in zažarela v vsem obsegu. °c pa moramo beležiti tudi pozitivne premike v koroški politiki. Nad petdeset let smo vedno slišali od sjrani vseh v deželi merodajnih politikov, a ima manjšina na vseh področjih enakopraven položaj z večino. Letos pa se je so-Clalistična stranka le prikopala do spoznala in priznanja, da koroška dežela v no-e ,enern pogledu ni izpolnila zagotovil, ki •i je dal koroškim Slovencem koroški de-zNni zbor 28. septembra 1920, isto velja za ,°ločila člena 68 in 69 senžermenske dr-^vne pogodbe, še bolj jasno kot deželni Savar g. Hans Sima je to na Zadnjem zase-an]u koroškega deželnega zbora izprego-n‘^l deželni poslanec in predsednik de-p. Ifga šolskega sveta g. Guttenbrunner. °zitiven premik vidimo tudi v izjavi podpredsednika koroškega deželnega zbora g. r- Mayerhoferja, da on osebno danes ne ^topa stališča, da bi ugotavljanje manj-ne dalo podlago za reševanje vprašanj, ki t° * * * v prid manjšine naložene Avstriji z dr-pogodbo. Mi vidimo pozitiven po-llcni premik v deželi, da se zborovanja ne julija 1972 ni udeležil noben ko-°.i poslanec SPO ali OVP. To zborovali6 je sklical koroški Heimatdienst v Bo-ovlje. Ne razumemo, da so se tega zboro-!>anja udeležili vsi koroški člani OVP du-^a]skega parlamenta gg. Deutschmann, uPpan in Gorton. Zborovanje je bilo v °ti protest proti izvajanju člena 7 dr-avne pogodbe 15. maja 1955 in je to po-s?.° za Avstrijo podpisal tedanji avstrij- I zunanji minister dr. Figi, ki je bil Av-v, tVec.z dušo in telesom in merodajen član s'ei -n ie točno vedel, kake obveznosti je t' atrija prevzela s tem meddržavnim ak-^n' Meddržavne obveznosti pa so za dr-n^ne stranke nespremenljive, ne oziraje se to, ali je stranka v vladi ali opoziciji. v Crn manj razumemo, da je celotna OVP i- l)ajtamentu mogla glasovati proti socia-yS^nemu predlogu o dvojezičnih napisih da ^ vaseh in naseljih. Dejstvo pa je tudi, zn., Slovenci temu v parlamentu sprejetem °nu ne moremo priznati polne rešitve *edpisov glede topografskih napisov, ka-^ 50 predvideni v členu 7 avstrijske držav-tu J°iš°dbe. Ko pa je bil zakon v parlamen-• SOcialističnimi glasovi sprejet, je Volks-* UnS v kratki glosi pozivala bralce, da rnejo zadevo kot zakon na znanje. zn•f>a bi koroški listi svoje bralce vseh je Petnaist igt obveščali o dejstvu, da do T^ava dolžna izpolniti vse obveznosti s t ??anjšine, bi na Koroškem ne moglo na-/eV Pzdfpije, ki danes vlada v deželi. Da n-, ' julija 1972 v Borovljah glavni govor-klical Kočevarje na pomoč, češ da so in "(^° procentov bili nemškega rodu II 1 danes v Kočevju ni več, je zgodovin-a potvorba, kakršne si zgodovinar tudi v 1 ti eni borbi ne bi smel privoščiti. Vsa-j?rnur je znano, da so Kočevarji na zahtevo ltlerja zapustili Kočevje, ko je to bilo ieta 1941 Italijanom, ki so za-dh ta del Slovenije. n Enp dejstvo pa prav gotovo drži. Na eni Jani merodajni faktorji trdijo, da hočejo .prasanja reševati skupno s prizadeto manj-rn°’ Ua drugi strani pa te manjšine niti za nenje ne vprašajo. Edino leta 1945 so povili dvojezično šolo v sodelovanju z k 4-eta 1958 so dvojezično šolo odpravili ’ez manjšine. v P^ta 1959 so manjšino 18. marca »ob-cq j** ° dolskem zakonu, ki je bil 19. mar-959 sprejet v dunajskem parlamentu. Pomembna državniška obiska v Jugoslaviji Indijski državni predsednik Giri končal petdnevni obisk V nedeljo je končal svoj uradni obisk v Jugoslaviji indijski državni predsednik Giri. S puljskega letališča je odpotoval s posebnim letalom v New Delhi. Na poslovni večerji, dan poprej na Brionih, sta si Tito in Giri izmenjala zdravici. Predsednik Tito je v svoji zdravici poudaril, da v pogovorih s predsednikom Girijem ni bilo nobenih problemov, ki bi jih bilo treba reševati, in da so bila stališča do mednarodnih odnosov docela enaka. Opozoril je, da neblokovske države dandanes prevzemajo še večjo vlogo pri reševanju mednarodnih problemov in da pri tem lahko veliko storita tudi Indija in Jugoslavija. Indijski državnik pa mu je odgovoril med drugim: „Povsod, kamor smo prišli, smo bili sprejeti z izrazi iskrenega prijateljstva, tako da tega obiska v Jugoslaviji ne bom nikoli pozabil. „Giri je izrazil prepričanje, da bo izmenjava mnenj med njim in Titom prispevala k nadaljnjemu zbližanju med Jugoslavijo in Indijo. V skupnem uradnem sporočilu, ki so ga objavili na Brionih, je rečeno, da Indija in Jugoslavija stremita, da razvijata plodno dvostransko sodelovanje ter da posvečata pozornost krepitvi in širjenju gospodarskih stikov med državama. Kar se tiče položaja v svetu, sta oba predsednika potrdila stališča, izražena v skupnem sporočilu po obisku predsednika Tita v Indiji 1971. Pozdravila sta prizadevanja v obliki pogajanj in popuščanja, kar se je pokazalo nedavno v odnosih med velikimi silami in kar je, zlasti v Evropi obrodilo tudi že pristne sadove. Tito in Giri sta ugotovila, da so nedavni dogodki v mednarodnih odnosih potrdili dragocenost in stvarnost politike neuvrščanja in ciljev, za katere se neblokovske države E6& Pogodba z Avstrijo zagotovljena Kot poročajo istočasno z Dunaja in Bruslja, je za Avstrijo zagorela v zvezi z Evropsko gospodarsko skupnostjo zelena luč: „ Navkljub še ne končani .papirni krizi’ znotraj te gospodarske skupnosti, je v torek, pozno popoldan, ministrski svet EGS sklenil, da bodo podpisali 22. julija v Bruslju sporazum o svobodni trgovini z Avstrijo in drugimi deželami EFTA (Evropsko združenje za svobodno trgovino, h katerim spadajo poleg naše države še: Švica, Portugalska, Švedska in Finska, Islandija, Danska in Velika Britanija (slednji sta že sprejeti v EGS).“ V sredo so začeli še z nekaterimi nerazčiščenimi točkami. ..Papirno krizo", ki jo je sprožila Velika Britanija, naj bi poravnali do imenovanega termina. Velika Britanija je bila namreč proti znižanju davka za papir na 4 odstotke in zahteva, da EGS obdrži osem odstotni davek za papir. Za Avstrijo bi tako obdavčenje pomenilo zmanjšanje izvoza papirja v Veliko Britanijo, ki je bil doslej v okviru dežel EFTA brez carine. Mi izvažamo okoli 30.000 ton papirja v Veliko Britanijo, to pa je le delček tega, kar izvažajo tja skandinavske dežele. Leta 1972 je deželni glavar Sima in ne- koliko pozneje tudi kancler Kreisky » ob- vestil« Slovence o topografskih napisih v 205 vaseh in naseljih. To so dejstva, ki kažejo golo resnico. bojujejo že dve desetletji. Spričo čedalje večje neodvisnosti dežel v svetu narašča potreba, da neuvrščene države še izboljšajo vzajemno sodelovanje na političnem, kulturnem, znanstvenem, tehničnem, zlasti na gospodarskem področju, kar je nujen pogoj za utrditev temelja solidarnosti in obrambe skupnih koristi. Ameriški zunanji minister Rogers pri Titu V nedeljo je jugoslovanski predsednik Tito na Brionih sprejel ameriškega zunanjega ministra Rogersa in se z njim dalj časa pogovarjal. Predsednik Tito, ministra Roger in Tepa-vac ter njuni sodelavci so govorili o stikih med Združenimi državami Amerike in Jugoslavijo in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Ameriški zunanji minister VVilliam Rogers se je dan poprej v Beogradu pogovarjal z ,,Obstoja veliko upanje za rešitev vietnamskega spora,“ je v torek v Rimu izjavil ameriški zunanji minister VVilliam Rogers. Tako se bodo vesti, ki so zadnje dni krožile v svetu, o odločilnem preokretu na pariških mirovnih pogajanjih o Vietnamu, verjetno uresničile. Rogers je podal tudi razloge za optimistično prihodnost: komunistična ofenziva v Vietnamu se je izjalovila, največ po zaslugi izdatnega bombardiranja Severnega Vietnama. Razen tega so po pogovorih Nixona v KRATKE VESTI e V krvavih uličnih spopadih v Karačiju (Pakistan) je bilo ubitih najmanj deset ljudi, ranjenih pa dvajset. Spopadi so se začeli že pred dnevi, ker se pripadniki skupin, ki govorita sindi in urdu, niso mogli zediniti glede uradnega jezika v mestu Karačiju in pokrajini z istim imenom. e Izraelski vojaki opravljajo v območju na libanonskem ozemlju pravo policijsko službo, kar pomeni, da nadzirajo ceste in železnice, pregledujejo osebne izkaznice in preiskujejo prebivalce, češ da iščejo „palestinske gverilce". • V predmestju prestolice Portugalske Li-saboni, je v torek bombna eksplozija uničila 13 težkih vojaških tovornjakov. Odgovornost za to je prevzela nase neka podtalna organizacija, imenovana ..mednarodna brigada". Tako je namreč le-ta pozneje izjavila v poročilih in časopisih. jugoslovanskim kolegom Tepavcem. Na slovesni večerji, ki jo je priredil Tepavac na čast Rogersu, sta oba ministra izmenjala zdravici. Najprej je jugoslovanski zunanji minister v svoji zdravici med drugim dejal, da se odnosi med obema državama ugodno razvijajo in da sta nov močan poudarek temu dala oba predsednika in njuna skupna izjava 30. oktobra 1971. Jugoslavija pozdravlja nove spodbude v popuščanju napetosti in krepitvi mednarodnega sodelovanja, za kar imajo ZDA in njihov predsednik velike zasluge. Ob koncu je Tepavac dejal, da dajejo pomemben prispevek k medsebojnemu sodelovanju tudi Amerikanci jugoslovanskega rodu, ki negujejo tradicije in prijateljske zveze med obema državama. V odgovoru je Rogers poudaril, da so medsebojni odnosi vzor sodelovanja med državama z različnima sistemoma. Rogers je nadalje dejal, da bodo boljši odnosi med vsemi državami, slabimi in močnimi, prispevali k stvari miru. To je bistvo pobud Nixona do Sovjetske zveze in Kitajske. Ko je govoril v Evrčpi, je dejal, da so eni in drugi prepričani, da mora proces pogajanj, ki je že obrodil velik uspeh s sklenitvijo berlinskega sporazuma, peljati k pomir-jenju vseh narodov Evrope. Moskvi in Pekingu vse v vojni udeležene strani spoznale, da nadaljevanje vojne »nobenemu ne koristi." Že pretekli teden je Nixonov osebni svetovalec H e n ry K i s s i n g e r izjavil, da upa na resne pogovore* s Hanoiem; potrdil je tudi intenzivne diplomatske stike o vietnamskem vprašanju. Izvedelo se je tudi, da je severnovietnam-ski posebni svetovalec na pariški konferenci Le Thuc Do prispel sedaj v metropolo na Seini. • V Zvezni republiki Nemčiji so začeli veljati novi zakoni o notranji varnosti države, med drugim tudi zakon o strelnem orožju. Po novem zakonu bodo vsi, ki bodo hoteli trgovati z orožjem ali ga imeti v lasti, morali zaprositi za posebno dovoljenje, in sicer ga bodo dobile le osebe, ki so znane kot resne. • V okraju Banda v državi Utar Pradeš v Indiji je za črnimi kozami in kolero umrlo več kot 260 ljudi. Epidemija traja v tej indijski deželi že nekaj tednov. • Zunanji minister Zvezne republike Nemčije VValter Schell je sporočil, da bodo splošne volitve v državi, kot sta se dogovorila s kanclerjem Brandtom, 3. decembra letos. • Predsednik radlkalno-socialistične stranke Francije Seravan Schrelber je svojim članom odbora stranke zagrozil z izključitvijo, ker se hočejo priključiti zvezi ljudske fronte med komunisti in socialisti. Važna izjava ameriškega zunanjega ministra KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v nedeljo, 16. julija 1972, ob 20. uri v Mestni dvorani v Velikovcu. Nastopata: Mešani zbor „Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, dirigira Jožko Kovačič, in folklorna skupina »Planina" iz Sel, vodi Ivan Matko. Prijatelji lepe pesmi prisrčno vabljeni! Vstopnice v predprodaji pri prosvetnih društvih in eno uro pred prireditvijo. Dvojezioii krajevni napisi - debata v parlamentu V četrtek, dne 6. julija, je bila sprejeta v parlamentu na Dunaju od enajstih socialističnih poslancev vložena iniciativna predloga glede izpolnitve člena 7 odst. 3 avstrijske državne po- godbe iz leta 1955. S tem so sklenili zakon, ki določa dvojezične topografske napise v krajih s slovenskim in jezikovno mešanim prebivalstvom t. j. v 205 vaseh južne Koroške. Nekaj po deseti uri 6. julija je dal prebrati predsednik prezidija predlogo — v originalu sedem in pol vrst dolgi zakonski osnutek: § 1. Im Bereich der in der Anlage ange-fuhrten Ortschaften in Gemeinden des Lan-des Karnten sind die topographischen Be-zeichnungen und Aufschriften, die von Ge-bietskorperschaften angebracht vverden, so-wohl in deutscher als auch in slovvenischer Sprache zu verfassen. Als slovvenische Namen sind die ortsublichen Bezeichnungen zu vervvenden. § 2. Mit der Voliziehung dieses Bundesge-setzes ist die Bundesregierung betraut. Ta po zunanjem obsegu skromen osnutek pa je vendar povzročil pri strankinih govornikih precej obširno, nad štiri ure trajajočo razpravo, kljub njegovi za Slovence revni vsebini. V debati so se ga lotili seveda posebno zastopniki opozicijskih strank. Očividno jim je bilo veliko do tega, da radikalno odkrijejo vso nedemokratičnost na strani socialistov tudi pri nastanku predmetnega zakonskega osnutka o »koroških tablah". Razmerje opozicije do vladne stranke je sploh treba imeti vedno pred očmi, preden se oceni celotna razprava po njeni vsebinski plati. Medtem ko se je opozicija dostikrat le navidezno ukvarjala z vsebino in v resnici gledala na boljša izhodišča v rivaliteti in na dosego čisto strankarskih interesov, vladna stranka — zavedajoč se svoje večine v parlamentu — ni razodela nič posebnega, razen, da je bila ponosna na svojo velikodušno rešitev. Skozi vse debatiranje pa je bilo slišati lamentiranje zastopnikov večinskega naroda, ki mu delajo manjšine toliko težav in ga stanejo celo vrsto žrtev. Historični in politični aspekti Kot prvi protigovornik je stopil pred skorajda polno hišo koroški poslanec Scrinzi zastopnik FPO. Sprva je branil svojo pravico do besede, ker mu te pravice baje nekateri zaradi njegove južnotirolske domovine nočejo pripoznati. V ospredju njegovega govora so najti historični in politični aspekti. Sploh je bil precej prevzet od koroške zgodovine, se krčevito držal njenih le malo perspektivnih izhodišč in se izkazal kot člo- veka, ki glede manjšinske problematike ne more pozabiti preteklosti, čeprav jo skuša zopet in zopet analizirati, pri čimer spoznava smisel zmeraj le na eni strani. Kaj je dejal? Še preden se je podal na izhojene zgodovinske poti, je ugotovil, da ni krivda večinskega naroda, če se državna pogodba tako dolgo ni izpolnila. Nemška stran je bila vsa leta pripravljena, tako Scrinzi, da pripozna Slovencem potrebne pravice, to dokazujejo razni fakti iz preteklosti: Na seji v septembru leta 1920 je zagotovil koroški deželni zbor manjšini enakopravnost; socialisti so ponudili Slovencem kulturno avtonomijo. A Slovenci niso poznali meja in zahtevali, česar večinski narod ni mogel dati. Z določili državne pogodbe iz leta 1955, pa si je naložila država razne dolžnosti. Ob tej točki je šla Scrinzijeva argumentacija svoja pota. Nepomembne manjšine so se namreč odrekle (!) zahtevanju na podlagi državne pogodbe, je povedal Scrinzi. Razmerje do gradiščanskih Hrvatov je n. pr. »bestens geregelt" (najbolje urejeno) in ni tam nobenih bistvenih problemov. (A Slovenci, ti nimajo nikoli dosti.) V glavnem sta živela in živita oba naroda na Koroškem v lepi slogi, le nekateri ekstremisti na manjšinski strani kričijo, češ da določila državne pogodbe niso urejena — to kljub »velikodušni zakonodaji" zadnjih desetletij glede uporabe slovenskega jezika na sodnijah in uradih, glede poučevanja slovenščine v šolah. Po krivičnem trdijo »slovenski ekstremisti", da avstrijske nacionalistične sile zavirajo oz. ovirajo izpolnjevanje določil državne pogodbe, je rekel Scrinzi. Zakona o uporabi slovenščine kot uradnega jezika in o slovenskem pouku na javnih šolah sta izdana — tako on — v duhu tolerance in pomenita ureditev, ki zdaleka presega mednarodni standard. Govornik je nadalje mislil, da so sicer vsi odstavki člena 7 državne pogodbe nad mero izpolnjeni, le tretji odstavek daje Slovencem še možnosti pritoževanja; v tem oziru je treba ustvariti na ustavi in pravu zgrajene razmere. Težave pa vidi Scrinzi v tem, da na zveznem zakonodajnem forumu ni slovenskih mandatarjev, s katerimi bi se dalo pogajati. (Najbrž je mislil na poslanca Robaka, ko je kot protiprimer o-menil gradiščanske Hrvate.) Moralne dolžnosti Klubski predsednik socialistične stranke je imel nalogo, da obrazloži zakonski osnutek. Uvodoma je Gratz govoril o možnostih stvarne priprave, a opozicija s svojim ravnanjem v odboru je bila to preprečila, kar je poslanec Suppan (OVP) označil kot »luštno" in s tem dosegel vznemirjenje na levi strani parlamenta. Gratz je povezal svoje obrazložitve z državno pogodbo, ki je posebnega pomena za svobodo in neodvisnost ter za varnost meja. Menil je (citiral je besede bivšega zveznega kanclerja J. Raa-ba), da je bila sprejeta državna pogodba kot taka in s tem so bili sprejeti tudi vsi njeni posamezni členi. (Ta pravni pouk se je zdel zastopnikom OVP precej odveč). Nekatere dolžnosti še čakajo na izpolnitev, a s tem osnutkom so te dolžnosti — v kolikor je to smiselno — izpolnjene v določenem obsegu. Klubski predsednik žal ni podal temeljitejših interpretacij marveč orisal nekatere najvažnejše programske točke in motive: Slovenci ne živijo več strnjeno na koroškem ozemlju (Iz katerega vidika je to mogoče povedati?). Za podlago izbire tistih 205 vasi so vzeli ljudsko štetje iz leta 1961, ker je bilo to prvo po državni pogodbi. Gratz je informiral poslance tudi o mnenju slovenskih organizacij, za katere je osnutek preozek in obenem rekel: ne damo si očitati od teh društev, da mi državne pogodbe ne izpolnjujemo! Sklicujoč se na letak iz plebiscitnih časov, vidijo socialisti v predmetnem osnutku izpolnitev precej starejših moralnih dolžnosti. Gratz je priznal: „V večini so (Slovenci) dobri Avstrijci in hočejo biti dobri Avstrijci." (Takih sladkih besed je slišati razen pred volitvami le redko kdaj!) Gratzev nasvet: Nemški državljani pripadnikov slovenskega rodu naj nimajo za neavstrijce in naj jim ne pripisujejo zlonamernih lastnosti. Ob hrupnem ploskanju svojih somišljenikov pa je nadaljeval klubski predsednik socialistične stranke v svoji mili govorici: Pojem manjšinske zaščite obsega več nego enakopravnost! Kar se tiče ugotavljanja manjšine, so socialisti tokrat istega mnenja kot znani strokovnjak manjšinskega prava, Th. Veiter, ki pozna še druge objektivne postopke. Nasprotnike je Gratz opozoril na šestmesečno dobo, kateri bi šele moglo slediti tajno ugotavljanje in v kateri bi se napetost v deželi spet znatno zvišala. V pomiritev prijateljev ugotavljanja je še dodal: O nevarnosti slovenizacije ni mogoče govoriti, kajti leta 1961 je znašal odstotek Slovencev, po merilih ljudskega štetja istega leta, le 5,1 % — in še to: 2871 naselij imamo na Koroškem, od teh bo nosilo v bodoče 205 dvojezične topografske napise. Trditve raznih slovenskih voditeljev o strnjenem slovenskem ozemlju niso sprejemljive. Ob koncu svojih pripomb k osnutku je izjavil Gratz v imenu starnke ponosno: »Lahko smo velikodušni do manjšine!" Ravnanje po južnotirolskem vzorcu je odklonil, češ da so razmere različne. .Nova kooperacija" socialistov Ko država tako podpira kulturno življenje manjšine, mora biti možno ustvariti mirno vzdušje in utrditi varnost domovine, če bo le kazal večinski narod dosti pripravljenosti in poguma in če bo uvidela manjšina, katere omejene možnosti so na razpolago večini, je zaključil Gratz. Top-govornik avstrijske ljudske stranke, Schleinzer, je obdeloval predvsem postopanje socialistov, ker so se le-ti izognili skup- ni pripravi zakona v odboru. Kakor že v drugih primerih, tako Schleinzer, so vložili socialisti iniciativno predlogo, ni pa bilo vladne predloge, kakor bi bilo prav pri tako važni materiji. Schleinzer je videl na tehtnici več kot le določila poslovnika, zanj je to pomenilo »novo obliko" kooperacije v demokraciji. (Precejšnji aplavz na desni strani). V ostalem se je kazal strankin predsednik zelo zainteresiranega na manjšinskem vprašanju, pripovedoval o dobrih delih ljudske stranke v preteklosti: sodelovanje pri zakonih; ustanovitev slovenske gimnazije in omogočanje zgradnje primernega poslopja zanjo; podpiranje kulture, šol in drugih institucij ... Že v letu 1960 je imel Schleinzer izdelan program za podporo manjšine, toda koroškemu deželnemu glavarju menda ni bilo mar za konstruktivno diskusijo, zdaj si pa deželni glavar in zvezni kancler sama utirata pot brez napovedanih — a ne izvršenih strankinih pogajanj. Vladna stranka se je branila ustanoviti komisijo, v kateri bi bile zastopane stranke in manjšina. Socialistično grdo ravnanje je osvetlil Schleinzer še predvsem s citati iz časopisov, v katerih je govora o reakcijah dr. Zvvittra in df Tischlerja na letošnji aprilski informativni pogovor z dr. Kreiskyjem. (Zvvitter: Niti poskusili niso, da bi našli do kompromisa Tischler: Zame je gotovo, da kancler na našo privolitev ne da nič.) O poslancu v deželnem zboru, Ogrisu, je vedel OVP-jevski voditelj poročati, da je le-ta izvedel vse šele iz časopisov. Mnenje koroških poslancev (OVP) Najpomembnejše točke Schleinzerjeve kritike so obravnavale a) interpretacijo u-pravnih okrajev, b) netransparentnost postopanja in c) izvedljivost zakona (tudi v pogledu na krajevna imena v slovenščini, katerih v osnutku ni). Prof. Veiter je izrazil v pogovoru z njim, je rekel Schleinzer, zaskrbljenost, da ne bi spet izbruhnil narodni boj, kajti ta nevarnost bi pretila po sprejemu predloženega osnutka. S ponovnim o-čitkom v zvezi s postopkom (»Oberrumpe-lungsakt") in z nasvetom mirnega pogajanja in prave diskusije je stopil Schleinzer od mikrofona in koroški poslanec ljudske stranke, Deutschmann je zavzel njegovo mesto. Tale se je predstavil kot župan iz južnega predela Koroške in potrdil zadovoljivo sožitje narodov v deželi, sožitje, ki bi ga mogle motiti posledice predloženega osnutka. Podobno kot njegov predsednik se je bavil s svojeglavim postopanjem socialistov pri določanju roka. Ta očitek je Gratz takoj zavrnil, češ da je odklonila ljudska stranka vsakršno stvarno obravnavo. Deutschmann ni bil pripravljen, da akceptira pomanjkljiv osnutek, vprašal je, kje se naj vzamejo slovenska krajevna imena in kdo jih določa — ter, kako stoji s financiranjem krajevnih tabel. Smatral pa je za potrebno, da opozori na tri jezike, ki jih govorijo na Koroškem in dociral svoja spoznanja (ali tuja?) glede razlike med nemščino, vindišarščino in slovenščino; navedel je celo tri primere: Lehrer — lerar — učitelj; Tischler — tišlar — mizar; Zucker — cukar — sladkor. (Najbrž je bil prepričan, da je s tem dokazal neizpodbitnost teze o treh jezikih na Koroškem). Pač pa se je zdel poslancem levega parlamenta ta poskus verifikacije povsem »lušten". (Za Deutschmanna so vindišarji torej upoštevanja vredna skupina, ki jo je treba ločiti od Slovencev.) Nakazal je še marsikatere skU' rilnosti, ki bodo verjetno nastale zaradi za; kona in končno vložil — skupno z drugim' poslanci svoje stranke — zahtevek po zavf' nitvi osnutka. Same nejasnosti Naslednji govornik črne opozicije je b® poslanec profesor Ermacora, znani strokovnjak v pravnih zadevah manjšin. Priznaval se je k zaščiti manjšine, k izpolnitvi državne pogodbe in bil prepričanja, da bi bil vreden osnutek temeljite debate. Na začetki le-te bi se moralo razpravljati o definiciji n°' rodne pripadnosti in državljanstva. UgotaV' Ijanje manjšine je povezano s težkočam^' povedal Ermacora in predočil rdeči frakvJ1 legistične pomanjkljivosti predloge ter ji p°' stavil dr. K. Rennerja za zgled. Socialisti s° ga obsuli s psovkami, ko je podvomil Er' macora v njih znanje in poučenost v mani' šinskih zadevah. Še druge slabe točke ie odkril profesor: tako podrobna statistika, K°' kor so jo uporabili socialisti za svojo pred' ; logo, uradno ni objavljena; pojem topogi-9*' skih napisov ni razčiščen. Kaj pomeni pravni okraj? Kaj je mišljeno pod »ortsud' liche Bezeichnung"? Kdo je kompetenten z3 izvršbene uredbe (Durchfiihrungsverord' nung). Členi 10, 16 in 2 Zveznega ustavnega za' kona niso razjasnjeni. Kaj je s sodelova-njem ljudstva? Vse to je hotel vedeti Erm°' cora in izjavil, da predstavlja osnutek I6 sklep deželnega glavarja Sime in zvezneg9 kanclerja Kreiskega, saj so vložili zakol1' , sko predlogo poslanci, ki se razen Grat$ (pozneje tudi Luptovvitza) ne upajo štor I s pred visoko hišo. Koroška - model za Evropo Spet so bili na vrsti socialisti, da branijo svoje stališče. Pred vrste je stopil poslanec Luptovvitz. Zanj niso odločilni procenti, odločilno je, po kakšnem duhu se kdo ravna. (A nasprotja med to trditvijo in predloženim osnutkom ni mogel zbrisati). V avstrijsko panoramo spadajo tudi manjšine, katerih pravice mora priznati večina. Luptovvitzeve besede so bile tovariško prijazne: Dajmo jim (manjšinam) čutiti, da so polnovredni državljani, da jim ni treba gledati skrivaj čez mejo. Po govornikovem mnenju so bili Slovenci od 6. stoletja naprej domovini zvesti, šele leta 1920 so postali manjšina v ožjem pomenu. Po iniciativi socialistov je bila že v preteklosti predvidevana velikopotezna rešitev; do današnjega dne ni boljšega predloga, čeprav je obljubil bivši zvezni kancler Klaus na proslavi Narodnega sveta v Celovcu leta 1965 podporo. Manjšina — tako Luptovvitz — svojih globoko zakoreninjenih kompleksov do večine še ni premagala. Idealne rešitve, se razume, ne bo nikoli, je uvidel socialistični poslanec in obžaloval, da ljudska stranka ne more podpirati osnutka. den koroškega mandata, da tudi ni sp reg0' I voril noben koroški poslanec SPG teko01 debate v parlamentu. »Vladna stranka je d<' žavnopoltiično odpovedala," je menil Go° ton. Glasovanje Kabinetna politika Poslanec Suppan (OVP), je — na splošno povedano — ponavljal le pripombe svojih predhodnikov in odklonil »nedozorelo predlogo". Kot četrti govornik ljudske stranke je kazal poslanec Gorton posebno na dejstvo, da izmed tistih enajstih socialističnih mandatarjev, ki so vložili predlogo, nima nobe- Nato je bila debata ob 14.30 zaključen9: J V glasovanju je večina poslancev najpf6* J odklonila predlog OVP. Rezultat imenskeg3 glasovanja o socialistični predlogi pa se ‘f glasil: 90 „za“ in 87 »proti" od 117 oddani1"1 ; glasov. Torej je bil sprejet »zakon o kof°' ških tablah". V retrospektivi Debata o tem zakonu ni prinesla na da3 ‘ bistveno novih gledanj, razne misli so zn9' ne Slovencem že desetletja, zato pome01 ^ zanje debatiranje v parlamentu v mnog'*1 ( ozirih le mlatenje prazne slame, saj so od' , ločali zastopniki večinskega naroda zope j le med seboj, ne da bi pritegnili v kakršn'- t koli resni obliki zastopnike prizadete ma°i' ) šine. Zategadelj milejša (a morda nič m0rl nevarna) govorica parlamentarcev še ne beta kaj posebnega. Kaj je treba misliti sklenjenem zakonu? Sploh bi ga ne bilo, °3 1 ne bi bilo poleg neprenehnega zahtevani3 j organizacij protestnih dejanj tistih »ekstf9 mistov". Z vsebino osnutka se je bavil N9’ tednik že v prejšnji številki — z dokončn0 ^ ocenitvijo pa Slovenci najbolje čakajo °3 ^ dan, ko bo zakon tudi izvršen, ko se bo < rala zares izpričati dobra volja večinski3 J naroda. Franc Wedefl” i Jože Pogačnik: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo 56 b' Na slovenskem knjižnem trgu se je a- pojavila zanimiva knjižica „Slovensko n- zamejsko in zdomsko slovstvo" (151 a- strani), izpod peresa znanega knji- if' ževnika dr. Jožeta Pogačnika, n' Izdal jo je „Zaliv“ v Kosovelovi knjiž- 0- niči (5), tiskala pa jo je tiskarna Gra- a phart v Trstu. 3’ Dr. Jože Pogačnik se je rodil 14. marca 1933 >!• v zaselku Brezovo pri Tržiču na Gorenjskem, g- Gimnazijo je študiral v Tržiču in Kranju, po male tur* pa slavistiko na ljubljanski univerzi. Leta 1963 je promoviral za doktorja slavistike v Za-9rebu. Leta 1969 je bil imenovan za docenta slovenskega jezika in literature na filozofski fakul-leti v Novem Sadu, januarja 1971 pa za izred-ne9a profesorja prav tam. Od leta 1952 je začel pisati v domačih in tu-^ i'h revijah. Njegova bibliografija obsega nad 250 3 del- Študije in razprave je pisal še v srbohrva-11 ^čini, makedonščini, poljščini, italijanščini, francoščini in nemščini. Med njegovimi strokovnimi deli naj omenimo izbor iz del sodobnih tržaških ustvarjalcev (Rusi most, 1967), izbor iz dela A. s,odnjaka (Študija in eseji, 1966) In tri antologije iz starejše slovenske literature (Srednjeve-jj.: ®ko slovstvo, Primož Trubar in sodobniki, J. V. t v®ivazor in sodobniki, 1971). Zasnoval in prire-g! d'i l"e monografsko obdelavo brižinskih spome-j- n'kov. s sodelovanjem je zasnoval in priredil ;• ®*°vencem prilagojena učbenika za srbohrvašči-;il n° in makedonščino. g- Njegova samostojna dela pa so: Stritarjev li-/- *erarni nazor, Čas v besedi, Sodobna slovenska '>bzlja in Zgodovina slovenskega slovstva. ji Književnik dr. Jože Pogačnik pravi v uvo-7 du o knjižici ..Slovensko zamejsko in zdom-i0 sko slovstvo" tole: r- , -Slovstveno ustvarjanje ponavadi označu-j. lemo kot slovensko zamejsko in zdomsko e književnost. Pojem zamejska slovenska knji-3- ^6ynost obsega 1. slovstveno dejavnost tr-)- jaških, beneških, videmskih in kanalskih f- Slovencev, ki žive v Italiji, in 2. slovstveno j- dejavnost koroških Slovencev, ki spadajo Pod Avstrijo. Porabske Slovence, ki žive na g Madžarskem bomo tokrat pustili ob strani. 1- Pojem zdomec (zdomski, zdomstvo) so prvi začeli uporabljati razseljene! v Argenti- nedavno tega pa ga je sprejel tudi ma-t- 'čni tisk v pomenu izseljenca sploh. Zdom-v slca slovenska književnost zajema torej tisto e slovensko dejavnost, ki nastaja v etnično g aesJovenskem okolju, njeno poglavitno sre-i' *ŠČ6 je argentinska prastolnica Buanos Ai-f®s, njej pa se pridružujejo ustvarjalci, ki S'6,'e v ZDA, Avstraliji, Evropi (Rim, London, na Japonskem in drugod. Objektivni in subjektivni razlogi so dolgo pasa vzdrževali visoke zidove med matico ln Slovenci, ki so bili zunaj meja današnje republike Slovenije. Nekatera dejstva zadnjih let kažejo, da se to stanje vendarle popravlja. Danes postaja jasno, da je postavljanje enega dela slovenske duhovnosti v oklepaj nesmiselno in škodljivo za razvoj narodne celote. Izjava predstavnikov primorskega tiska, ki je nastala v gradu Kromberku pri Novi Gorici (8. maja 1971), med drugim pravi: .Prepričani smo, da je za sedanji položaj kot za prihodnjo usodo zamejskih Slovencev izrednega pomena, da se zamejska slovenska skupnost hitreje razvija v smislu oblikovanja relativno samostojnega narodnega subjekta, čigar individualnost se mora izražati tako v odnosih do matičnega naroda kot v pravnih, političnih, kulturnih in gospodarskih razmerjih do večinskega naroda in države, v kateri zamejski Slovenci živijo. Takšna duhovna in materialna individualnost zamejske slovenske skupnosti lahko v največji meri pripomore k njenemu obstanku in razvoju. Zamejski deli slovenskega naroda morajo črpati svoje moči prvenstveno iz lastne tvornosti, iz identifikacije s svojim specifičnim geografskim in družbeno-ekonomskim položajem in specifično nacionalno kulturno podobo, kot tudi iz plodnega, vsestranskega sodelovanja in podpore matičnega naroda in države. Avtonomno poosebljenje narodnega subjekta zamejskih Slovencev ni v nasprotju, temveč v tesnem sozvočju z interesi matičnega naroda, ki v krepitvi položaja zamejske slovenske skupnosti in njene jasnejše in izrazitejše samoosvešče- nosti vidi plemenitenje in krepitev celotne slovenske nacionalne skupnosti. Dosedanja pokroviteljska, obrambna in kulturno ter drugo pomoč vsebujoča politika matičnega naroda do zamejskih Slovencev se mora v prihodnje vse bolj dopolnjevati s težnjo, da zamejska slovenska skupnost ustvarja lastno bogastvo življenjskih sposobnosti. Enosmerna in enostranska pomoč ne zadošča več. Sodelovanje med vsemi deli slovenskega naroda more najplodneje prispevati k njegovemu celotnemu bogatenju, strpnosti in ustvarjalnosti...’ Pričujoča študija želi biti korak k spoznavanju in razumevanju obravnavane problematike. Zamejsko in zdomsko leposlovno ustvarjanje je sicer prvi popisal Martin Jevnikar v sestavku Sodobna slovenska zamejska literatura, ta sestavek pa je prvič izhajal v manj znani reviji (Mladika), drugič pa je bil dejansko zgolj panorama bio-bi-bliografskih in vsebinskih sestavin. Stopnja znanstvenega evidentiranja je bila na tem področju hudo potrebna, prav avtor omenjenega prispevka pa je tudi omogočil nadaljnji poskus, ki želi orisati izhodišča in oceniti vrednost zamejskega pa zdomskega slovstva. Ta poskus je globalne literarnokri-tične narave, kar pomeni, da mu gre prven- stveno za oris poglavitnih tokov in dejanskih slovstvenih razsežnosti. Zato mu niso toliko pomembni ustvarjalci kot individualne enote, marveč želi poudariti problem, v katerega okviru so pisci zgolj ilustracije nekega književnega fenomena. Samostojna objava tega gradiva je utemeljena v posebnem problemskem kompleksu, zahtevala pa je tudi precejšnje dopolnitve in poglobitve v izvajanjih ter drugačen kompozicijski sestav. Knjižica stane 35 šilingov in jo lahko kupite ali naročite v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. Razpis počitniške prakse za študente medicine iz zamejstva Slovensko zdravniško društvo je na svojem rednem občnem zboru maja 1971 v Kopru sklenilo, da se uvede plačana počitniška praksa za slovensko govoreče študente iz zamejstva. Na vabilo Slovenskega zdravniškega društva so enome- sečno prakso razpisale sledeče ustanove: Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem 3 mesta Bolnica Ivana Regenta, Sežana 1 mesto Splošna bolnica Jesenice na Gorenjskem 3 mesta Bolnica za ginekologijo in porodništvo, Kranj 1 mesto Splošna bolnica Maribor 3 mesta Splošna bolnica Novo mesto 3 mesta Splošna bolnica Slovenj Gradec 1 mesto Imenovane ustanove bodo študentom poleg honorarja nudile brezplačno prehrano, nekatere pa bodo preskrbele tudi bivališče. Praksa bo v juliju in avgustu. Vabimo kandidate, da se obrnejo naravnost na direktorje imenovanih ustanov. Če bo na kako ustanovo naslovljenih preveč prošenj, jih bo le-ta odstopila drugi. ^r- Drago Klemenčič: (1. nadaljevanje) DVE LETI V SLOVENIKU Nekaj osebnih spominov na dveletno bivanje v Slovenskem zavodu v Rimu . Tu je bil še Jože, ki je živel za svo-1° glasbo. Njegov zdravi, robati humor nas \e večkrat zabaval. Občasno je k nam pri-la]al tudi France Potočnik, ki je v VaHkanskih arhivih pripravljal habilitacijo profesorja cerkvenega prava na dunajski Vjiiverzi. Prav zanimivo smo z njim deba-rati o manjšinskem vprašanju v Avstriji. . Jože M ar kuža je vzbujal pozornost s svo-1°. e^egantno pojava in črno bradico, ki je lla predmet mnogih šal. Z brado in njego-lrrLl številnimi karamboli smo imeli veliko Vibave. Slovenik je imel nekakšno podružnico V-di v j'evtoniku. Od časa do časa smo se o o iv ali, toda vedno je bilo občutiti, da nas 7Jekaj loči. Zato smo tudi pogosto zelo od-°cno zahtevali, da nas morajo združiti pod lst° streho. Tako malo nas je bilo, da nam bila takšna umetna delitev res odveč. . živeli smo v tuji hiši. Čeprav so nas brat-ie zelo lepo sprejeli in se trudili, da bi nam pravili življenje pod njihovo streho čim ePše, le nismo bili na svojem. Imeli smo "'Vojo kapelico, ki smo si jo čisto po svoje jedili. Tudi obednico smo imeli posebej. je nam za mizo pridružil tudi °n e Dodič, pravi Ljubljančan, ki pa T' že dobri dve desetletji hišni duhovnik v šeneralni hiši šolskih bratov. Skupaj smo ^ Ujali spomine na gorenjske hribe, več-rat pa smo se i0tni tudi globljih teoloških n Pastoralnih vprašanj. Gospod Tone je Tarn T veliko bral tuje avtorje in je bil v debati zelo razgledan. Ob večjih praznikih so nas bratje vedno vabili k svoji mizi. Prav prve dni mojega bivanja v Rimu sva z Joštom somaševala s kardinalom Suenensom. Kot mlad fant se je šolal pri šolskih bratih, zato jih je vedno obiskal, kadar je prišel v Rim. Tudi s posameznimi brati smo postali dobri prijatelji. Kljub vsemu pa smo v hiši le ostali gostje, ali, če hočete, tujci. Ta zavest je sicer le malokrat prišla do izraza, prišla pa je le. Spominjam se dni, ko sem na vrat in na nos tipkal seminarsko nalogo; namenil sem se, da bom začel tipkati popoldne, delal vso noč in nato naslednji dan oddal izgotovljeno delo. V sobi nisem mogel tipkati. Ne zaradi kolegov, ampak zaradi študentov iz kongregacije šolskih bratov, ki so stanovali v sosednjem hodniku. Zabil sem se v klet, kjer je navadno Jože mučil svoj klavir ter v veliko vedro odmetaval pomarančne o-lupke in cigaretne ogorke. Za oboje je dejal, da zelo pozitivno očinkuje na glasbeno ustvarjalnost. Vso noč sem tipkal v dobro izolirani kletni sobici. Če sem potreboval kakšno knjigo ali priročnik (vedno je mogoče še zadnji trenutek kaj popraviti), sem moral preteči tri nastropja. To je seveda drobna malenkost, naštel bi jih lahko še celo vrsto. Slovenik pa ni potreboval lastne hiše samo za svoje študente; v Rim je prihajalo vedno več slo- venskih romarjev, v skupinah ali posamezno. Rimski Slovenci bi tudi radi imeli nekje svoj kotiček, kjer bi bili na svojem. Tudi če smo mi dobili obisk svojcev ali prijateljev, smo morali zanje zagotoviti sobo nekje drugje. Pa tudi sicer, če si na hodniku glasno zavpil, te je pri tem že speklo nekje okrog želodca, če nisi morda koga zmotil pri delu, premišljevanju ali tudi počitku. Tudi če smo kdaj zapeli, smo to storili z največjo obzirnostjo. Življenja v skupnosti sem bil vajen, saj sem preživel eno leto v malem semenišču, šest let v bogoslovju in nato še pet let prav tam kot prefekt. In tudi doma nas je bilo šest, torej že kar precej velika komuniteta. Zato mi življenje v Sloveniku ni delalo nobenih preglavic. Dnevni red smo si uredili po svoje. Ob sedmih zjutraj smo imeli kon-celebrirano mašo. Vsak je vstal, kadar se mu je zdelo potrebno. Spominjam se, da se je eden slovenskih škofov nekoliko čudil, češ da vstajamo dokaj pozno. Ko pa je videl, da v mnogih sobah gori luč daleč čez polnoč, je svoje mnenje spremenil. Verjetno pa smo kljub temu bili med najbolj zgodnjimi »Rimljani«. Prej res ni kazalo vstajati, kajti najbolj zgodnje knjižnice in univerze odprejo šele ob pol devetih. Dopoldne je bilo namenjeno študiju oziroma obisku predavanj. Če je bilo mogoče, smo odšli skupaj z enim avtom. Jože in Edo sta hodila vsak dan v glasbeni institut, France tudi skoro vsaki dan v Lateran. Edo in jaz pa sva imela vsak teden tri dni predavanj na Lateranu. Vpisala sva namreč doktoranski letnik. Ena ura predavanj je bila tudi v soboto, toda to sva vztrajno »špricala« skozi vso leto. Popoldne ob šti- SLOVENCI dama ut pjo- naetiL SPOMINSKA PLOŠČA ČEBELARJU Na drugem povojnem vseslovenskem čebelarskem taboru v Komendi pri Kamniku so odkrili spominsko ploščo Petru Pavlu Glavarju, „začetniku slovenskega čebelarskega slovstva, zagovorniku in dobrotniku preprostega ljudstva." NOVI DOKTORJI ZNANOSTI Pretekli teden je prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Janez Milčinski promoviral za doktorje znanosti 6 kandidatov za ta najvišji akademski naslov: dr. France Vreg (področje sociologije), dr. Bojan Držaj (kemijske znanosti), dr. Jurij Kovačič (področje ginekologije in porodništva), dr. Janko Kostnapfel (psihiatrija), dr. Janko Miiller (področje paradontopatij) in dr. Viljem Merhar (ekonomske znanosti). VEST IZ ANGLIJE V Bedfordu v Angliji bodo imeli slovenski rojaki v nedeljo, 25. julija, lepo slovesnost. G. Janez Mlakar bo imel novo mašo, kar bo za ta-mošnje Slovence izredno doživetje. BIRMA V OBERHAUSNU Zadnjega aprila so imeli naši rojaki v Ober-hausnu v Zahodni Nemčiji in okolici sv. birmo. Od blizu in daleč se je zbralo ogromno število rojakov, birmancev pa je bilo 67. Birmal je škof Lenič iz Ljubljane. 4. mednarodni glasbeni • forum Koroške Mednarodni glasbeni forum Koroške je edini improvizacijski festival na svetu, katerega so priredili doslej že trikrat na Osojah, letos pa še v večjem obsegu v Vetrinju pri Celovcu. Ta glasbeni forum bo srečanje umetnikov In ljudi raznih narodov. Cilj le-tega je morda utopičen poskus, po možnosti prikazati vse glasbene smeri sveta ter s komunikacijo in konfrontacijo dokazati glasbo kot svetovni jezik. Nova pota in ideje, ki so jih našli pri dosedanjih glasbenih forumih in so še v razvoju, naj bi na teh prireditvah gojili dalje v ,,smeri svetovne muzike". Otvoritev mednarodnega glasbenega foruma bo v soboto, 15. julija in bo trajalo do nedelje, 23. julija. Častno pokroviteljstvo sta prevzela zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager in prosvetni minister dr. Fred S i n o w a t z. rih pa sem moral na institut za časnikarstvo (Instituto Superiore per le Scienze e Tech-niche deli’opinione pubblica). Vsa zadeva je bila čisto na drugem koncu Rima. Če sem imel predavanja dopoldne in popoldne sem prebil za volanom okrog tri ure. Zanimivo da me vse skupaj niti ni preveč utrujalo. Čakanje pred semaforji in polževo vožnjo po natrpanih ulicah smo uporabili za zanimive debate. Sobota je bila naša. Popoldne smo ribali. To je bil pogled za bogove. Iz vseh sob se je slišalo sopihanje in pljuskanje vode. Potem pa si videl nekoga, ki je stopil na hodnik z zavihanimi rokavi, zavihanimi hlačnicami, ves oškropljen od vode in z znojnim obrazom. In vendar je bilo tudi to ribanje potrebno, saj se je med tednom nabralo kar precej prahu. Malo razgibalnih vaj pa tudi ni škodovalo. Pač pa smo imeli večer čisto zase. Največkrat smo sedli k taroku. Po enem tednu intenzivnega dela je bila takšna sprostitev več kot potrebna. Igrali smo smrtno resno. Gorje, če ga je kdo polomil. Ob vsaki priložnosti je moral poslušati očitke. Karte so navadno tleskale nekaj ur, nakar smo naslednji dan z novim poletom sledili vsak k svojim knjigam. Tudi domače praznike smo najraje prestavili na soboto. V poštev so prihajali godovi, hujši izpiti in podobno. Takrat smo navadno šli na Fiumicino. V restavraciji La Perla so nas že poznali, saj smo vztrajno naročali vedno isto: kalamare (ribe), rake, in domače vino. Včasih se človek bolj spomni teh maloštevilnih prijetnih večerov, kakor pa dolgih dni trdega dela in študija. (Dalje prihodnjič) ■m——^ 6 PU&no- fcalcei/: UČENJAKOM V BELEŽNICO i NT je že večkrat pojasnil čisto resnico. ^ kaže, da kljub točnim prevodom našega lista, ki jih dobivajo v roke ljudje, ki se z vSo ihto bavijo z našim vprašanjem, prav išti ljudje tega niso razumeli. Ali so bili prevodi napačni — tudi kaj takega se zgodi na Koroškem —, ali pa niso hoteli razumeti resnice. Torej bo NT nadaljeval „boj z mlini na veter", in znova pojasnil resnico o Kočevarjih. Upamo, da bodo to naše pojasnilo brali vsi, ki se bodo še kdajkoli spuščali v vprašanje Kočevarji — Slovenci. Upamo, da si bodo zapomnili resnico tudi vsi ..slavnostni govorniki", tudi tisti, ki nosijo razne akademske in upravne čine. Kajti znak pomanjkljive izobrazbe je, če ne poznaš zgodovinskih dejstev, čeprav bi jih po svoji strokovni izobrazbi moral poznati. Možno je seveda tudi, da jih poznaš, a jih kljub temu ne smeš poznati. Da pač velja ena resnica za suhoparno zgodovinsko dejstvo, druga pa za javne nastope, ko velja razkuriti duhove preteklosti. Kako je torej bilo, pred davnimi leti nekdaj. Leta 1941 so napadli do zadnjega poraza zmagoviti Hitlerjevi vojaki našo južno sosedo Jugoslavijo. Kraljeva Jugoslavija je kapitulirala. Razdelili so si jo zmagovalci. Nemčija je zagrabila za Gorenjsko in Štajersko. Mussolinijeva Italija za Notranjsko, Dolenjsko in Ljubljano. Že prej je imela pod svojo črnosrajčniško komando primorske predele in Posočje. Madžari so si prisvojili Prekmurje. Bolgari pa kar celo Makedonijo. Poglavnik Ante Pavelič je razglasil s svojimi ustaši Nezavisno državo Hrvatsko. Kočevje pa je tam doli nekje na Dolenjskem. Dolenjska pa je prišla pod Italijo. Veliki firer Adolf pa je zaklical „Heim ins Reich". Poklical je torej Kočevarje domov v rajh, ki je bil takrat že v okolici Brežic. In Kočevarji so sledili firerjevemu pozivu. Mnogi težkega srca. A sledili so. Slovence so pregnali z njihovih domov. Zasedli so jih Kočevarji. Slovenci so deloma šli v partizane, deloma so jih pomorili ali spravili v kacete Hitlerjevi kulturniki, deloma pa so jih izgnali v Srbijo, kjer so jih Srbi sprejeli zelo gostoljubno, kljub hudemu pomanjkanju, ki so ga morali trpeti sami. Kočevarji so torej zapustili svoje domove, na Hitlerjev poziv. Končala se je vojska. Nemčija je izgubila. Nemški vojaki so se u-maknili, z njimi so zbežali tudi Kočevarji, tokrat res „Heim ins Reich". Če mogoče razni učenjaki tega ne verjamejo, jim ponudimo vsaj malenkosten nasvet. Mnogo Avstrijcev se je ..odlikovalo" v krajih SR Slovenije, ko so tam morili naš narod. Prepričani smo, da so nekateri delovali za vrnitev Kočevarjev „domov v rajh". Če jih še ni zapustil popolnoma spomin — kaj takega pa se zgodi zelo rado, kot pričajo sodni postopki proti nacističnim krvnikom —, torej, če jih še ni zapustil popolnoma spomin, bodo lahko povedali resnico. Če bodo smeli. ! Kajti uradno — vsaj v naših krajih je tako — je izgnala kočevske Nemce Jugoslavija. V resnici pa jih je likvidiral kot manjšino tisti Avstrijec, ki je postal mogoče najbolj znan Avstrijec tega stoletja, veliki firer nemškega raj ha Adolf Hitler. e-b KJE STE? Pravijo, da vas je veliko. Pa še več vas je med štirimi stenami. Pravijo, da se tam živi še najbolj mirno. Tam si lahko zase, kar hočeš biti. Tudi Slovenec. Pa pravijo, da ste Slovenci. Pač tako zase. V javnosti ste tako bolj ..nevtralna" bitja. Ne marate zamere. Pa kaj bodo porekli sosedje! Pa kaj bo porekel „veliki" brat od katerekoli stranke! Pa saj vendar jeste »avstrijski" kruh, kruh, ki ga je mogoče pomagala speči ali zapeči kaka avstrijska stranka. Pravijo, da ste izobraženi, študirani. Nekateri ste srkali izobrazbo na nemških gimnazijah ali izobraževalnih zavodih, drugi pa na Slovenski gimnaziji. Celo taki so menda navmes, ki so — kdajkoli — študirali v Ljubljani. Tudi — tako se ču-je — taki so med vami, ki so med Slovenci zares „fejst“ Slovenci, iz njihovih ust žubori živahna narodna zavest. Pa, saj je to dobro. A le premalo je. Ne samo besede, tudi življenje, dejanja morajo pričati! m-h G. prelat Aleš Zechner - 70-letnik Te dni obhaja v vsej svoji prirojeni skromnosti g. prelat Zechner svojo sedemdesetletnico. Slovensko ljudstvo se mu ob tej priliki s priznanjem zahvaljuje za vse neštete žrtve, ki jih je g. prelat s svojim neumornim delom doprinesel za ljudstvo na Koroškem. „Ne samo, kar veleva mu stan, — več, kol’kor more, mož je storiti dolžan." To je bilo in je še danes življenjsko vodilo tega velikega moža, čigar srce bije samo za blagor slovenskega ljudstva na Koroškem. G. prelat A. Zechner se je rodil pri Jugu v Doljni vasi 13. 7. 1902 kot sin izredno pridnih, globoko vernih kmetskih staršev. Jugova družina je po svojem čednostnem kr- ščanskem življenju uživala daleč naokrog ugled. Tako je domača hiša otroku posredovala vse tiste duhovne temelje, na katerih je pozneje zgradil svoje duhovniško tako bogato življenje. Doljna vas leži tik spodaj pod hribom, kjer stoji Marijino svetišče Sv. Mesto. Jugovi starši so bili vneti Marijini častilci in mati Jed e rta je znala to ljubezen tudi svojim otrokom posredovati. Tako se vleče kakor srebrna nit tudi skozi prelatovo življenje in delovanje ljubezen do Matere božje. Kot deček je obiskoval A. Zechner prva leta enorazrednico v Žvabeku. Ker je pa kazal izredne talente in nagnjenje za duhovniški stan, so ga starši poslali v Pliberk, da bi se tam pripravil na sprejemni izpit za gimnazijo. Mali Aleš je vstopil v samostansko gimnazijo v Št. Pavlu, 7. razred pa je končal v Kranju. Rad še danes sam pripoveduje, kako so slovenski dijaki s Koroške pešačili preko Jezerskega sedla. Zadnja leta gimnazije pa je prebil v Celovcu. Tam je vstopil tudi v semenišče in bil leta 1926 posvečen v duhovnika, dočim je njegov najožji prijatelj bogoslovec Dominik Skute k , doma s Suhe, po zavratni bolezni že leta 1924 odšel v večnost. Žvabek je doživel s Zechnerjevo primicijo izredno slovesnost in g. novomašnik je čutil v svojem srcu višje sile, ki so ga gnale v dušno, pastirstvo. Dela si je želel, veliko dela v koroškem vinogradu! Vsemogočni je uslišal njegovo prošnjo — uslišal do danes! Kot študent je imel g. Zechner izredno blagega farnega dušnega pastirja v osebi g. župnika Franca Uranska. Ob tem vzornem duhovniku se je mladi dijak in bogoslovec šolal. Če so se z gospodom župnikom Uranškom pozneje sobratje kdaj pošalili, očitajoč mu, da nima sreče s svojimi dijaki, se je ta navadno odrezal, češ: „Pa ta, ki je prišel do cilja — mislil je na prelata Zechnerja — zaleže za 10 drugih." Poln mladostnega navdušenja je g. Zechner kot prvo mesto nastopil kaplansko službo v Šmihelu. Ljudje se ga tu še danes pre-radi v hvaležnosti spominjajo. Kmalu pa je spoznal škof dr. Hefter v mladem kaplanu njegove dušnopastirske sposobnosti in ga je poklical za svojega dvornega kaplana. Postala sta si prijatelja in škof mu je mnogo zaupal. Kot posledica vojnega stradanja se je v teh letih pojavila bolezen. Mladi duhovnik jo je premagal z železno voljo in s solidnim načinom življenja, nič manj pa tudi s svojim neomajnim zaupanjem v božjo pomoč. Svojemu prvemu večletnemu župnijskemu delovanju — Železni Kapli — je vtisnil g. prelat svoj skoraj bi lahko rekli, neizbrisni dušnopastirski pečat. Ni grabna, ki bi ga goreči g. župnik ne bil desetkrat prehodil in ni skrite hribovske bajte, katero bi ne bil prelat obiskal. Tako so nastali stiki med čredo in pastirjem, tisti živi stiki, ki še danes obstojajo in niso časovno omejeni. Prišla je vojna in ravno na te kraje so padle sence posebnih grozodejstev. Župnik je bil v stalni nevarnosti, da ga odpeljejo. Kljub nasprotnemu prigovarjanju je vztrajal pri svoji čredi, hodil kakor angel miru in sprave po fari, tolažil, spodbujal in pomagal, kjer koli je bila beda največja. Kapla, to je vaš najlepši spomenik, g. prelat in srca Kapelčanov vam ob vaši 70-letnici niso nič manj vdana, kot v letih grozote, ko ste nam bili oče in mati obenem, nam vsem brez razlike. Po smrti prošta Trupeja se je preselil naš 70-letnik v Dobrlo vas. Načrtno in vztrajno je bilo tudi tu njegovo delovanje. Vse cerkve so se kmalu (obnovljene) zunaj in znotraj zablestele pred farani. Še bolj pa je veljala njegova dušno-pastirska skrb živim templjem. Leta 1956 je g. škof g. prelata kot tedanjega prošta in dekana v Dobrli vasi poklical v celovški stolni kapitelj. S težkim srcem se je moral ločiti od svoje črede. Zavedal se je, da bodo na novem mestu njegove dušnopastirske možnosti omejene. Ob tem njegovem življenjskem prelomu se je najbolj živo pokazalo, da je g. prelat dušni pastir z dušo in telesom. Tam, kjer povprečni človek, pa naj bo tudi duhovnik, kapitulira, tam on z zaupanjem v Boga zastavi navadno z uspehom svoje sile. Takšne in podobne zasluge g rej o g. prelatu ne samo v dušnem pastirstvu, marveč tudi pri naših cerkvenih in narodno-kultur-nih ustanovah, kot je n. pr. Mohorjeva z njenimi dijaškimi domovi. Povsod, kjerkoli je g. prelat v svojem poklicnem življenju deloval, je s svojim ravnanjem potrdil, da je s celim srcem duhovnik in Slovenec, ki je iz ljudstva vzet in za ljudstvo postavljen. Vsa njega skrb, vse njegove molitve in žrtve veljajo njegovemu ljudstvu ter njegovim u-stanovam. Tudi Cerkev je od najvišje strani njegovo delo odlikovala. G. prelat pa je kljub vsemu temu ostal skromen. Njegova prva in zadnja skrb velja preprostemu ljudstvu. Najbolj srečen je, če more ob nedeljah in praznikih ven na kako župnijo, da tam vrši dušnopastirstvo v pravem pomenu besede. Kot ljudskega misijonarja ga narod časti in rad posluša. Pred kratkim smo prelatovo 70-letnico proslavili v domu duhovnih vaj v Tinjah. Nad obmizjem je bil postavljen hrast v znamenju številke 70. Morda je lik tega moža s tem bil najbolj zajet. Hrast, ki neomajno stoji in kljubuje vsem težavam! Naj bi še dolgo stal in se upiral vsem viharjem. Ad multos annos! Čestitamo v iskreni hvaležnosti za vaše delo! Po več kot tridesetih letih je šentviška fara zopet sprejela novomašnika; tokrat g. Marka Jerneja. Jernej je pred petimi leti maturiral na Slovenski gimnaziji. Še isto jesen je vstopil v celovško bogoslovje. Kot vsi celovški bogoslovci, je moral tudi on preteklo leto v Salzburg. Morda se včasih ljudje sprašujejo, kako more tako mlad človek pograbiti za duhovniški poklic, ki je danes zelo osporavan. Časi, ki so duhovnika, posebej pa še novomašnika vzdignili skoraj nad oblake, so minili. Današnji čas zahteva trezno gledanje na ta poklic. Človek, ki se zanj odloči, naj si je vedno na jasnem, da je tudi sam samo umrljivi zemljan, ki se mora boriti za verodostojno reprezentacijo svojega poklica. Časi, ki so v novi maši videli samo manifestacijo, za katero se je pogostokrat skrivala fasada, so minili. Danes naj bi bila nova maša in vse priprave okoli nje trezen in skromen korak v nov poklic, ki že takoj dan navrh zahteva človeka, ki se zna približati tudi najbolj preprostemu sočloveku. Tako nekako bi morali zapisati nad vsako novo mašo. In to lahko rečemo o nedeljski novi maši, ki nikakor ni bila zunanji blesk. V soboto poprej, na večer, so domačini sprejeli novomašnika v svojo sredo. Po pozdravni pesmi mu je voščil v imenu vseh faranov župnik Franc Krištof. Zatem je bilo v farni cerkvi besedno bogoslužje, ki ga je vodil Marko Jernej sam. Ne opeva zastonj Milka Hartmanova krasnega jutra v svoji pesmi ..Nedeljsko jutro". To smo doživeli. Nešteta množica se je zvrstila po slovesu od doma do novomašnega Nova maša g. VLADI Ml RA VVAKOUNIGA 16. julija 1972 8.30 slovo od doma v Mlinčah 9.30 sv. maša na podružnici v Rikarji vasi ČESTITAMO ! Na dunajski visoki šoli za agronomijo je končal svoj študij g. France Koncilja kot inženir, žena pa mu je v celovški bolnici rodila hčerko. Čestitamo. Čudna uganka! Šovinističnih izlivov občnega zbora Karntner Heimatdiensta se je udeležilo: po Karntner Tageszeitung 4000 ljudi, po Volkszeitung 5000, po Kleine Zeitung 2000—3000, radio pa je naštel 6000 ljudi. KAJ JE NAPAČNO: RAČUN ALI POROČANJE? ČESTITAMO! Na Svetih Višarjah je prejšnji teden praznoval praznik štiridesetletnega mašništva 9-dr. Janko M i k u I a, ki živi deloma na Koroškem, deloma pa v Avstraliji. Čestitamo- -----------------------------------P IZLET NA ANKOGEL Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na Ankogel-3264 m v Visokih Turah. Zbirališče bo v nedeljo, 30. julija, ob 7-uri zjutraj pred postajo gorske vzpenjače na Ankogel v Mallnitzu. Od gorske postaje, Ki leži na višini 2700 metrov, je še tri ure hoda na vrh, od koder se nudi čudovit razgled na bližnje in daljne ledenike in mogočno raj do neštetih vrhov. S planinskimi pozdravi! Odbor KONGRES DRUŠTVA ZA ZAŠČITO OGROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR V Celovcu bo 22. in 23. julija kongres mednarodnega društva za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Kongres bo v celovški delavski zbornici. ^ Glej poročilo o delovanju tega društva v prihodnji številki našega lista. oltarja. Maša je bila oblikovana tako, kakor bi si jo večkrat želeli. Zbor ni bil izoliran' ljudstvo je vedno krepko poprijelo za petj® in molitev. Pridigar, kaplan Poldej Zunder, \e skušal nakazati odgovornost duhovnika v svojem občestvu. Duhovnik se mora pril®' goditi ljudem in času; ne sme postati karikatura tradicije, marveč živ pričevavec evafl' gelija. Ni človeka, ki bi ga lahko prešel. K*' kor se je bil Kristus vedno srečal z vsem1 in z vsakim, ne glede na stan in glas, tak* mora duhovnik biti odprt in sprejemljiv z* človeške probleme. Nista obleka in frizur* faktorja, po katerih bi sodili pravovernos in verodostojnost duhovnika, marveč samc odkrita in resna skrb za ljudi, za katere \e odgovoren. Po novi maši je bilo prijetno omizje v škO' cijanski farni dvorani. Sestre iz št. Petra s° skrbele za dobro pijačo in jedačo. Po Prl' jetnem petju in kramljanju se je družba PoZ' no popoldan razšla. Dragi Marko! Morda je poročilo res skromno. A 111 meni, da je to važno. Ni slovesnost, pri ka. teri bi se ustavili in pomudili. Ne, ti sl tisti. Tebi želimo za naprejšnje korake srid go poguma, samozavesti in zaupanja v s°[ človeka in v evangelij. Samo, če boš upal( zaupal, boš pozabil marsikatero razočafa. nje in napestost. Postal si duhovnik, ki d skuša voditi ljudstvo v slogi. Kot Slovel se boš moral te naloge še posebej zavedal prinesi mir tja, kjer sta sovraštvo in rlli, dor in ljubezen tja, kjer sta mrinja id ^ vist. Nova maša v St. Vidu v Podjuni ia ra n Ar fr, St jii za ki pt z St pt Sl Oi n tt /< a Zl Zt 1 ti P n r v 5 r I ( ( ! I i ! I : i -~na zgodbica, ki je blicovske fante osra-. 'ila tako, da več let v sosednjih vaseh niso imeli prave veljave. . To pa se je zgodilo takole: Domačini so 'Pieli opraviti z bogatim skopuškim ženinom, kl je prišel po balo že navsezgodaj zjutraj lr\ se je potem ves dan posvetoval s svoji-!?' ljudmi, kako bi vaške fante prelisičil. r' so čakali in čakali pred okrašeno ranto, Pa malo pili in se ga navsezadnje vsi sku-Pa[ Pošteno nalezli. . šele v mraku je prišel ženin pred šrango 'P se začel pogajati. Domačinom se je zde * * lo, da sta ženin in njegov drug popolnoma pijana. Krohotala sta se na vse grlo, se majala gor in dol ob šrangi in blebetala stvari, ki niso bile v nobeni zvezi s pogajanji za odkupnino. Domači fantje so se zbrali okrog svojega starešine in zbijali šale o ženinu, nevestini bali in podobno, pa je, kar takole mimogrede, ženin voditelju domačinov preko šrange ponudil cigaro. Ta ki se je bil med dolgim čakanjem že tudi sam precej napil, je cigaro sprejel. Tedaj pa se je izkazalo, da ženin ni bil pijan, temveč popolnoma trezen. Slovesno je namreč izjavil, naj domačini šrango takoj odstranijo in pustijo balo iz vasi, ker so svoje že dobili... Po starem običaju namreč domači fantje ne smejo sprejeti od ženina najmanjše stvari, dokler se niso pogodili za odškodnino. Ker je vodja domačinov to pot vzel od ženina cigaro, še preden so se pogodili, so bili s tem domačini odpravljeni. Ranta je zletela pod cesto, ženin pa se je vriskajoč odpeljal naprej. Vest o tej sramoti vaških fantov je celo stare očane tako zapekla, da so skočili iz svojih zapečkov in se najprvo togotno iz-kašijali nad domačimi sinovi, če so bili zra- ven pri tej polomiji, potem pa so jo mahnili v gostilno, v kateri so gospodarji že tolkli s pestjo po mizah in z nova pribijali, da se kaj takega nikoli ni zgodilo, ko so oni fan-tovali in da so dandanes mladi zanič. Potem pa so se znesli še nad ženinom, to gnido goljufivo, skopuško in lačno njihovega kruha. Složno so ugotovili, da se je na nemaren in nemožat način poslužil grde zvijače, da bi brez odkupnine odpeljal nevestino balo iz vasi, namesto da bi se, kot se spodobi ženinu, ki nekaj da nase, pogodil z domačimi fanti za primerno odškodnino in jo izplačal, kot se spodobi. Toda vse zabavljanje čez ženina jii nič pomagalo in blicarski fantje so še mnogo let potem trpeli zavoljo te zgodbe, ki se jih je držala, vsem na očeh, kakor nerodno prišita krpa na suknjiču. Še dandanes je po vaseh okrog Blice navada, da pravijo kakšnemu nerodnežu: ..Pripravljaš se, kakor Bli-carji, ko šrango postavljajo." Svetujem slehernemu popotniku, ki pride v Blico in pozna to zgodbo, naj v lastnem interesu previdno molči, ker o njej v tej vasi še danes ni preveč varno gvoriti. Iz previdnosti tudi jaz nisem povedal pravo ime vasi, katere vaščani so sicer znani kot prijazni in gostoljubni, da ne bi, če me pot slučajno zanese vanjo, blicarski fantje še mene premlatili. VOJISLAV ST ANO J ČIČ: PRIZADEVNOST NAŠA SVETA DOLŽNOST Dolžnost vsakega Slovenca je, da po svojih močeh podpira slovenske ustanove, ki se trudijo, da bi vzgojile izobražene, poštene in verne izobražence. Naše ljudstvo ima namreč vso pravico kul- *umo in gospodarsko samostojno delovati v deželi, kjer so sloveli in delali naši očetje. V nas mora biti slovenski narodni ponos. človek, poln tega ponosa, spoštuje drugoverce, ljubi pa svoj rod, ljubi svoj jezik, svoj narod, kajti nič ni vredno ljudstvo, ki mu ni narodna čast nad vse. Na sestanku delovnega kolektiva so razpravljali o prizadevnosti posameznih članov pri delu. Med prvimi se je priglasila k besedi miš. ■»Tovariši,« je tehtno zacvilila, »vsi delamo mnogo, a ne dovolj! NekaterVmed nami bi lahko za podjetje še več storili, ko bi le hoteli. A zdi se mi, da jim ni prav mnogo za to!« »Konkretno, tovarišica miš!« so se zaslišali glasovi. »Konkretno!« »Prav, tudi konkretno lahko,« se ni miš prav nič zmedla. »Jaz na primer mislim, da bi lahko tovariš slon prenašal znatno večje tovore, kot jih sedaj. Naj se ne izmika delu! Da, tak je!« »Prav imaš!« so pritrdili sraka in dve veverici. Sova je molče prikimavala, da je istega mnenja. »Toda, tovariši,« je nerodno momljal slon, »več ne morem! Že ta norma je velika zame.« »Ni res!« je zacvilila miš. »Stvar je drugačna: našega podjetja nimaš rad, to je vse! Kadar delimo plačo, ti vedno ni kaj prav. To pa znaš!« Slon je bil slab govornik in se nikakor ni mogel spomniti, kaj naj še reče v svojo obrambo. Miš in njeni somišljeniki niso izgubljali časa. Predlagali so, naj povečajo slonu normo za 2000 ton mesečno. Glasovali so. Ker so bili mnogi prepričani, da slon res ne dela dovolj, je bil predlog sprejet skoraj soglasno. Naslednji dan je prenašal slon tovor z enega konca gozda na drugega ie po novi normi. Posrečilo se mu je izpolniti normo. Dan nato je dosegel samo še 70 odstotkov. Komaj se je privlekel domov in se zavalil na tla. Tretji dan je poginil. Miši in ostale v podjetju ni prav nič vznemirilo. Nabavili so si novega slona. »Glavno je, da odkrijemo notranje rezerve!« so govorili. »Tako se bo povečal učinek našega dela!« In novi slon vleče in prenaša bremena. Pravzaprav: vlekel in prenašal jih je včeraj in predvčerajšnjim. In danes? Res, danes ga nisem še nič videl. Le kam se je spet zavlekel? Najbrž je tudi ta poginil... UBOJ ZARADI JEZIKA S škarjami, ki so prebodle srce, je Belgijka ubila svojega moža. Zgodilo se je v prepiru zaradi govorice. Eliane Malvant je pri 43 letih bojevita Valonka, njen mož Au-guste Gevaert pa je bil miroljuben Flamec. ŽENSKE V FRANCIJI IN ZASLUŽEK Statistika pove, da prejema 20 odstotkov francoskih državnih uradnic višjo mesečno plačo kot njihovi možje. Ta odstotek ni tako visok v nobenem drugem poklicu. NAŠIMA NOVOMAŠNIKOMA: rO na v ji nommiuhie srvee ODLOČITEV Razpotje, — le za hip se čil korak ustavi:.. Tu gleda pot, — tam. križ skrivnostno vabi: »Le eno je potrebno ti, ne žabi .L .« »Tvoj sem, Gospod!« — srčno mladenič pravi. Nasprotja val se dvignil je v daljavi, — ljubeča srca, dom in gaj zeleni, "• vabili gorko v prošnji so iskreni: »Ostani tu! — Nikar nas ne ostavi!« 'ti.-: ..Vi' Srce, telo v viharju je drhtelo Gospod, ljubezni daj, moči, srčnosti, da v dar prinesem Ti daritev celo! Cvet z zmago vzpne se k Soncu vseh radosti. Odpoved večno v duši bo cvetela! Gospodov mašnik — blažen cilj mladosti! Utrinki DAN IN NOČ Tudi tema noči je dobra, kajti v n6Či 'se človek odpočije, okrepi in poživi... Pomni, da niso samo svetli dnevi 'tvojega življenja dobri, ampak tudi temne noči tvojih bridkosti, kajti v njih se utrdiš in okrepiš. POSTAJE Vsaka postaja je potnikom v cilj, a hkrati tudi začetek za nadaljnje potovanje... Vsako izvršeno delo in vsaka dobljena zmaga bodi cilj; a hkrati začetek za nadaljnje delo, dokler ne pridemo do zadnje postaje... VIHAR Ob viharju se spozna, katera debla so močna in trdna Tako se spozna trden in močan značaj moža, ako se zna v najbolj viharnih trenutkih obvladati in zna ohraniti mir in dostojanstvo med najhujšimi napadi... SMRT — VRATA Smrt — vrata življenja! Tako so se navduševali krščanski mučenci, ki so s svojo smrtjo odpirali vrata življenja sebi in velikim idejam, za katere so umirali... Dragocena je smrt za svete ideje! Smrt v svetem in pravičnem boju odpira vrata v življenje nam in idejam, za katere se žrtvujemo in umiramo ... POTOČEK Tudi majhen potoček zažene veliko kolo, ako se mu vode naberejo. Tako dosežemo velike reči tudi z majhnimi močmi, ako se zberemo in zbrano lotimo. Ženitna ponudba Neki internist se je poročil v poznih letih. Svojo bodočo ženo je prosil za roko z naslednjimi besedami: „Ali hočete postati moja vdova?" Jl — šivanke še čutim ne v njih." In pokazala je svakinji Sv°je zdelane roke. ■■Verjamem, da ti je težko," jo je pomilovala Manca, 'Toda nič ne pomaga, moraš se privaditi." ■■Saj se ne pritožujem," se je veselo zasmejala Dodlič-a in z drobnimi koraki stopicala ob Manci, ki je korakala «ot vojak. -Kaj ne, Manca, botri si bomo," je po kratkem molku Vnovič začela pogovor Adamova zgovorna ženica, „ti boš Mojemu in jaz tvojemu krstna mati." "Seveda; kaj bi drugod iskali botrov!" Tako sta med pogovori prišli k Domažlicam. Pred me-st°m pri križu sta obuli nogavice in čižme, spustili spodre-Cana krila in predpasnike in počakali na vozove, ki sta jih Pr®c®j prehiteli. Vsaka se je pridružila svojemu možu, in ako so pripeljali v mesto. Voz za vozom je drdral, cesta 11 ie bila polna. Na trgu pri zgornjih in spodnjih mestnih ^rotih so stali stražniki in mestni uslužbenci, ki so pobirali r2no pristojbino za prostor in določevali, kam naj kdo za-a|je. Tesno se je moral uvrstiti voz zraven voza, da so se s °raj dotikali z osmi, da je tržni prostor zadostoval. Skozi sPodnja vrata so prihajali kmetje iz spodnjih hodskih vasi: 12 Zastavic, Boric, Milavče, Kyčova in Mrakova. Večino-1113 so imeli vprežene konje, pa kakšne konje! Sami groši životu in na opravi polno bleščečih medenih skledic, . r°žnikov in zaponk. Komaj so jih pridržali, že so rezgetali 'n se spenjali; takoj so jih morali izpreči in peljati v gostil-aiške hleve, da se ni zgodila kaka nesreča. Hlapci so vzeli Vsak svojo vrečico ovsa čez ramo in so jih ponosno peljali na dolgih vajetih; tlak je grmel pod podkvami; čimbolj ^a So konji nagajali, tem ponosnejši so bili kmetje. »Spod- nji" kmetje so bili sploh bahači — tudi smodke so že pu-šili in hrenovke so si kupovali. Pa saj so si lahko privoščili. Na vozovih so imeli na prodaj v platnenih vrečah pravo pšenico, ječmen, rž in oves. Vsak je vrgel vrečo z voza na tlak, jo postavil k sprednjemu kolesu, razvezal, razgrnil, da se je zrnje žoltilo v njej kot zlato. Branjevci, peki, mlinarji in mokarji so se sprehajali med vrsto voz; segali so v izložene vreče, zajemali v perišče žito in ga ogledovali. Presipavali so ga iz dlani v dlan, pihali vanj, duhali, grizli posamezna zrna, vpraševali po ceni, metali zrnje zopet nazaj v vrečo — in nemi stopali k drugemu vozu. Tako so ogledovali tržno blago, kje in kakšno je na prodaj. Ne prodajati ne kupovati se ni smelo pred devetimi. Pa tudi potem so svoje kmalu pokupili domači ljudje in kmetje so prodajali nato največ žitnima trgovcema Leviju ali Gibianu. Hlapci so znosili vreče pod streho. Desetico so zaslužili za vsako. Kmet pa je šel samo z listkom v trgovino po denar. Res, prava gospoda! Tako je bilo pod dekanijsko cerkvijo pri spodnjih vratih na žitnem trgu. Popolnoma drugače je bilo na nasprotnem koncu trga pred samostanom in mestno hišo. Tam je bil trg za krompir. Tu so se ustavili in vrstili povečini samo kmetje iz »gornjih vasi" hodskih, posebno iz Klenči, Postrekova, Kodova, Tranova, Ujezda in Draže-nova. Njihovi bogatejši bratje iz Nevolic, Stautik, Luženic in drugih vasi so jih imenovali »voličkarje", pa še z volič-ki se niso pripeljali vsi; dosti je bilo takih, ki so imeli vprežene samo kravice, in vsi, voličkarji in kravarji, so sem na konec trga vozili samo krompir, repo, buče in včasih tudi kopo zeljnatih glav. Žida Gibian in Levij se tu niti pokazala nista; izpod obokanega slopovja so prihajale sem med vo- zove samo mestne gospe in revne delavske žene; kupile so vrečico krompirja ali dve, — dopovedale, kje stanujejo, barantale za vinarje, pa si izgovorile, da se jim krompir pripelje na stanovanje — pa bodisi celo tja na Bezdekov ali Tinsko premestje — v klet in na določen prostor. Sem sta torej pripeljala svoje blago tudi Martin in Adam. Stražnik je že od daleč vpil na nju in kazal z roko, kam naj zapeljeta; naj se uvrstita in naj ne prodajata, dokler ne zatakne pri vodnjaku pred dekanijsko cerkvijo zastavice v znamenje, da se kupčija lahko začne, če nočeta, da ju kaznujejo. Porazila sta poslušala samo napol. — Že davno vse vesta, saj nista prvič na trgu. Mirno sta potegnila vsak s svojega voza otep sena, zvezan s preveslom in ga obesila na okovani konec ojesa; poveznice sta izpregla iž razpore, volički so zadovoljno jedli seno, potrpežljivo stali na trdem tlaku, le zdajpazdaj je kateri zateglo zamukal po gorkem hlevu in mehkih potih, dočim je drugi, utrujen vsled dolge hoje, legel popolnoma mirno na trdi tlak. Ženski s košarami sta hiteli k peku; vsaka je nesla štruco masla in kupček jajc. Opravili sta takoj; pogledali sta še, kje stojita domača voza, in že sta hiteli v samostansko cerkev k »polosmi" maši. Preden se je začelo trgovati, so se kmetje pozdravljali med seboj, povpraševali po zdravju, pa tudi po cenah, kako so plačali v Plznu ali v Tinu; prihajali so iz zgornjega dela trga v spodnji izbrat ali naročit kak mernik semenske rži; s spodnjega trga pa so hodili na drugi konec gledat vole in krave, poizvedovat, kje imajo dobrega plemenskega bika, da ga občina kupi, gostoljubno so se vabili na obiske; upali so vsi, da bodo dobro kupili, in veselili so se kupne pijače, nagajali so si in se zbadali. (Dalje prihodnjič) |tv| tedenski program 1^1 RADIO CELOVEC NEDELJA, 16. 7.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 17. 7.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Iz ljudstva za ljudstvo (M. Kumer: Iz starih doktorskih bukev — 3. del). — TOREK, 18. 7.: 9.30 Sestanek s popevkarji. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Po lovčevih stezah. — SREDA, 19. 7.: 13.45 Informacije — Poper In sol. — ČETRTEK, 20. 7.: 13.45 Informacije — Ob 60-letnlcl smrti Antona Aškerca — Cerkev in svet — PETEK, 21. 7.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti. — SOBOTA, 22. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 16. julija: 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Daktari — 17.20 Za družino — 17.45 Pes in gospodar — 18.05 Sebastijanove pustolovščine, lahko noč za najmlajše — 18.10 Skrivnosti morja — 19.00 Cas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Ko bodo spet cvetele male vijolice — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja in šport — nočna izdaja. PONEDELJEK, 17. julija: 18.00 Potovanje na konec sveta: Nepremagljivi — 18.25 Sebastijanove pustolovščine — lahko noč za najmlajše — 1830 Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Debeli — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.06 Šport — 20.15 Bonanza — 21.10 Prometni obzornik — 22.10 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Mednarodne kolesarske dirke po Franciji (Tour de France). TOREK, 18. julija: 18.00 Slučaj tam zraven — 1825 Zgodbe o Igračkah, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Raji živali — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Glavni zdravnik dr. Pearson, film — 22.00 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Mednarodne kolesarske dirke po Franciji (Tour de France). SREDA, 19. Julija: 11.00 Program za delavce: 14. julij — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Potovanje v Afriko — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Čoln z nosilnimi krili — 17.35 Lassie — 18.00 Za družino: Poletje z Nicolo — 18.25 Zgodbe o igračkah, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 1855 Dragi stric Bill — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Indijanci Severne Amerike — pastorki nacije — 21.20 Rdeča kapela — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.40 Mednarodne kolesarske dirke po Franciji (Tour de France). ČETRTEK, 20. julija: 1800 Potovalna družba Schvvalbe — 18.25 Zgodbe o Igračkah, lahko noč za najmlajše — 19.30 Avstrija — slika — 18.55 Športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vstal in zbežal, šaloigra — 22.00 Cas v sliki — nočna Izdaja — 22.10 Mednarodne kolesarske dirke po Franclji (Tour de France) — 22.20 Zadnja priložnost. Zdravstveni poskusi s surovinami za zdravila v Združenih državah Amerike. KMETIJSKE STROJE VSEH VRST VAM NUDI POIUGODNIH CENAH Trgovina Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 341 97 PETEK, 21. julija: 11.00 Program za delavce: Glavni zdravnik dr. Pearson — 18.00 Orientacija — 18.25 Zgodbe o igračkah, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Jezdeci iz Padole — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ar-sene Lupin — 21.10 Izboljšanje Avstrije — 22.05 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Mednarodne kolesarske dirke po Franciji (Tour de France) — 22.25 Gasparone, film. SOBOTA, 22. julija: 13.00 Mednarodno tekmovanje v tenisu za prvenstvo Avstrije (prenos iz Kitzbiihla) — 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.55 Za otroke od 6. leta naprej: Profesor Boltežar — 17.05 Za otroke od 11. leta naprej: Dežela brez kamenja — 17.35 Za družino: Naš prijeten dom — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Zgodbe o igračkah, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Poletje na Siciliji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Ljubezen dela človeka slepega — 21.45 šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Naš nočni program, filmska zgodba. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 16. Vil.: 9.40 Pet minut po domače — 9.45 Cisto pridobivanje mleka: oddaja Kmetijski razgledi — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja: Sebastijan in Mary Morgane, Boj za obstanek — serijska barvna filma — 11.50 Mestece Peyton — 12.40 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.25 Dno steklenice — celovečerni film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Ko nisem bil več vojak — humoristična oddaja — 21.15 Splitske čakule — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 17. VII.: 18.15 Obzornik — 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 I. Štivičič: Petelinov klun — TV drama — 21.30 Kulturne diagonale — 22.10 Poročila — 22.15 Šahovski komentar. TOREK, 18. Vil.: 18.15 Obzornik — 18.30 Tik-tak: M. Jezernik: Medvedov godrnjavček — II. del — 18.45 Risanka — 18.55 Gostje slovenske popevke 72 — Baskin in Copperfield — 19.20 Karavana: Vis — II. del reportaže — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Vroči val — celovečerni film — 22.05 Glasbeni nokturno: Možiček — balet — 22.25 Poročila. SREDA, 19. VIL: 18.15 Obzornik — 18.30 Sebastijan in Mary Morgane — serijski barvni film — 19.00 Naši operni pevci: Sonja Hočevar — 19.20 S kamero po svetu: Skice New Vorka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 W. Shakespeare: Vesele VVindsorčanke, I. del predstave SNG Maribor — 21.40 Odiseja miru: Drugorazredni državljani — 22.10 Poročila — 22.15 Šahovski komentar — 22.35 Vaterpolo Partizan'.Mladost — posnetek — 23.35 Rezerviran čas. ČETRTEK, 20. VIL: 18.15 Obzornik — 18.30 Boj za obstanek — serijski barvni film — 19.00 Civilizacija: Varljivo upanje — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Bos skozi pekel — nadaljevanje in konec — 21.25 Sodobniki: Dušan Džamonja — 22.10 Vohuni, agenti, vojaki: Operacija Frankton — 22.40 Poročila. PETEK, 21. VIL: 18.15 Obzornik — 18.30 Veseli tobogan: Šentjur — L del — 19.00 Mestece Pey-ton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Ne obračaj se sinko — celovečerni film — 22.25 Jadranska srečanja — I. oddaja — posnetek — 23.35 Poročila — 23.40 Šahovski komentar. SOBOTA, 22. Vil.: 16.55 Obzornik — 17.10 Atletika: ugoslavija:Belgija, posnetek iz Celja — 19.15 Usodno nebo — 4. del — 20.00 TV dnevnik — Večer posvečen osvobodilnem gibanju: 20.30 Rezerviran čas — 21.10 Angola — dokumentarna oddaja — 21.50 Bosa pojdiva dekle ob sorej — balet — 22.20 Kajuh: Rdeče rože — 22.35 TV kažipot — 22.55 Poročila. POHIŠTVO ŽA DOM IN GOSTE Rutar-Center A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 — 281 AKTUALNOSTI PO svetu po svetu po svetu po SVETU PO SVETI) HEINTJE UPA NA SVOJO DRUGO KARIERO V nemčiji imajo novega ..ljubljenčka": devetletnega Nikkija Doffa, ki je v zadnji televizijski oddaji „2eli si kaj" tako pametno kramljal s svojimi enako starimi sovrstniki. V najkrajšem času je prodal Nikki Doff več kot 50.000 svojih plošč. Heintje se bo odslej — tako so namreč povedali njegovi managerji — imenoval Heinz S i m o n, to je njegovo resnično ime; po drugi plati pa bo Heintje avgusta star 16 let, in ravno mutira, kakšen glas bo pozneje imel, pa je drugo vprašanje. Kot Heinz Simon naj bi leta 1973 začel svojo „drugo kariero", po želji njegovih producentov, kot novopečeni mladenič. Navkljub mutiranju se tudi letos ne bo smel odpovedati božičnemu darilu. Jeseni bosta namreč prišla na trg dve njegovi zadnji plošči, ki so jih posneli nedavno. VSAK ČETRTI AVSTRIJEC BOLAN Vsak četrti Avstrijec pride domov bolan z dopusta. To ugotovitev avstrijskih zdravnikov je potrdila sedaj splošna evropska preiskava organizacije za zdravstvo pri OZN. Pri splošni preiskavi vzdolž obal Sredozemskega morja so ugotovili, da se bo od 25 milijonov turistov, ki bodo letos prišli na dopust v dežele Sredozemlja, vrnilo domov najmanj pet milijonov bolnih na želodcu in črevesju, in sicer gre za raznovrstne katarje. Glavni krivec teh bolezni je pitna voda v turističnih centrih. MALIKOV NASVET ARABCEM J Indonezijski zunanji minister Adam Malik je svetoval Arabcem, naj bodo „stvarni"-Ko se je vrnil v Džakarto s turneje po BliŽ' r njem vzhodu, je na tiskovni konferenci i Z' javil, da Indonezija podpira arabski boj proti Izraelu, a da hkrati ugotavlja, da bo Izrael nedvomno popustljiv, če bodo Arabci bol) stvarni. V ZDA ODPRAVILI SMRTNO KAZEN Ameriško vrhovno sodišče v VVashingtonU ^ je razglasilo smrtno kazen za protiustavno |_ in surovo. Sodišče se je tako odločilo, ko * je reševalo pritožbe za tri smrtne kazni. Zaradi takšne odločitve vrhovnega sodišča b® o v Združenih državah Amerike prizaneseno 600 jetnikom, ki so čakali na izvršitev smrtne kazni — nekateri že po več let. • Kitajski predsednik Mac Ce-tung je v ponedeljek sprejel francoskega zunanjega ministra Schumanna, ki se že nekaj dni mU' di v Pekingu. ^ UJMA ČRNIH KOZ q V prvi polovici letošnjega leta so svetov- ni zdravstveni organizaciji v Ženevi prija- ^ vili 37.359 obolenj za črnimi kozami ali 29 ^ odstotkov več kot v istem obdobju lani. Stro- ^ kovnjaki menijo, da je razloge za to potreb- f no iskati predvsem v pojavih koz v Bangl* c dešu, kjer so od januarja letos registriral' ^ kar 5616 primerov ali 15 odstotkov vseh a-bolenj na svetu. J Filmski amater Žerjal v Bologni nagrajen /1C Tržaški Slovenec Aljoša Žerjal, ki je že znan filmski amater, žanje uspeh za uspehom. Pred dvema mesecema je na vsedržavnem tekmovanju amaterskega filma v Milanu dobil za svoj film „čas ne izbriše", v katerem na presunljiv, toda življenjsko optimističen način prikazuje medvojno razdejanje in vračanje življenja v Štanjelu na Kra- Betonske izdelke in gotove gradbene dele, Katzenberger-strope, Purator čistilne naprave, Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike nudi ugodno tvrdka Ing. Alois Leeb VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf telefon 0 42 22 Kotmara ves, - 7911 17 su, srebrno plaketo, takoj nato pa je v Trstu na internem natečaju tržaškega kinomato' grafsega kluba sodeloval s svojim potopi9' nim dokumentarnim filmom „Sončna cesta in osvojil prvo nagrado. Z istim filmom je sodeloval pred kratkih1 na italijanskem vsedržavnem natečaju am9; terskega filma v Bologni, ki so ga priredi" v okviru tamkajšnjega mednarodnega ve-lesejma. Stroga žirija mu je tokrat prisodil9 drugo mesto v kategoriji dokumentarnih f|l-mov in z njim lavoriko „Srebrni Neptun". C6 bi žirija bila tudi toliko objektivna, kot i6 bila stroga, bi mu prvo mesto najbrž n® smelo uiti, vsaj taka je bila po objavi izid9 splošna sodba. S tem je naš rojak Aljo99 Žerjal znova potrdil svoje izjemne kvalitet6 filmskega ustvarjalca, ki ga uvrščajo v sai" vrh evropskega amaterskega filma. Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence. Stanovanje na razpolago. Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec Hans Scarsini pleskarski mojster Koningsberger StraBe 20 STIHL 050AV eine Universalsage fiir dieWaldarbeit.5,5DIN RS stark und 9,8 kg leichLauBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen-den STIH L-AV-Griff, Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Oglejte sl zaloge In kupite ugodno) Haš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Vlktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddalji 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr.. Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koros* Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vlktringer Ring 26.