Iihaja TBftk četrtek. Ona mn Je n K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje drŽave 6 K\» — l'o«amezne fitovilke «e proda'a'o « po 10 vinarjev. .
====== S prilogami:	1 »
Hal kmečki dom, Društvenik, Kaša gospodinja
14.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1912.
Leto XXV.
—j
Moč in pravico.
Velikanoč je prišla. Hrib in log se odencta v zelenje, pretkano s pisanimi cvetkami; v srcih pa vstaja spomin na najtolažilnojšo skrivnost našega odrešenja, na Gospodovo vstajenje. Vse, ki jih tare trud in jih teže bremena živil jenja, kliče ta veseli praznik, naj se okropo v prisrčnem zaupanju, da vkljub vsemu trpljenju in preganjanju nazadnje vendarle zmaga pravica.
Tudi za politiko je treba tega zaupanja. Gorje tistim, kateri so že izgubili smisel za pravico, gorje tistim, ka-rteri zaupajo samo v svojo moč! Veli-Hu-at sc zdi zlasti v politiki, da je moč aiad pravico. Poteptana, pozabljena, zaničevana leži pravica na tleh. Surova, brezobzirna moč gospoduje, zadnje dni prvega velikega tedna je bilo ravno tako. Farizejska stranka jc s svojim i besnim sovraštvom do Zveličarja zmagala; kruto umorjen je ležal v grobu. Toda samo nekaj ur! Zarja velikonočnega dne je žo pozdravljala odprti, prazni grob, ki je iz njega vstal večno-■ 3icsmrt.cn naš Odrešenik. Krivica se je • podrla in solncc pravice je zasijalo, i Spomin na to čudovito zmago je hladilo za vsa potrta srca, je najboljše zdravilo za otožno obupljivost, ki ubija (pogum in jemlje vsako veselje do življenja in dela. Predrzno in oholo se jpglaša mogovnik s svojo trdo bahavo Ibesedo: »Jaz imam moč«. Srečnejši je ff>a tisti, kateri mu more v mirni samo-Kavesta postaviti nasproti drugo, lepšo '•Dcsedo: »Jaz imam prav«.
Med močjo in pravico se bije vojska, odkar svet stoji. Kjer hodi surova 'not' ki »e pozna nobene druge posta-kakor svojo brezobzirnost, tam te-solze, tam se preliva nedolžna kri, ;mm »e čujejo vzdihi in tožbo trpečih
žrtev. Kraljestvo moči je temno, mrko. Miru mi v njem, ker ni notranje zado-voljnosti, ne prisrčnega veselja. Pravica jc pa topla kot pomladni solnčni žarek, svitla kot poletno poldne, ljubka kot hladilna sapica in kjer koli zavlada, tam hodi v njenem spremstvu mir in red, veselje in zadovoljnost, uspešno delo in napredek. Zaupanje vanjo nas drži pokoncu v največjih težavah, v najhujših nevarnostih. Kdor je izgubil to zaupanje, je izvržen, izgubljen Če ima moč v roki, jc surov trinog, dokler jo ima. Če je pa teptan, divja v njem topi obup, ali pa se mu kuha sovražna želja po maščevanju, ki jc pripravljena za vse.
Ne pozabimo pa, da je trajno in trdno zaupanje v pravico mogoče io tam, kjer živi vera in zaupanje v vstalega Zveličarja. Brez tc vere ostane samo ena vera, namreč-vera v moč. In ta vera jc kriva, nevarna, smrtonosna. Varujmo se te vere!
Naša politična stranka sloni na veri v vstalega Odrešenika in s tem tudi na zaupanju, da mora končno povsod prodreti pravica. Liberalizem je vera v moč; mi verujemo v pravico in to vero hočemo ohraniti svojemu ljudstvu. Liberalci poizkušajo na vse načine iz-podbiti to vero, omajati veselo zaupanje vanjo. Boj proti njim jo boj za to vero. Potreben je, ker naši sovražniki niso izbirčni v svojih sredstvih in nikoli ne odnehajo. Postavimo jih, kamor spadajo. Velikanoč je tu I Obnovimo ravno sedaj trden sklep, da ne bomo mirovali tudi mi, dokler bo imel liberalizem še kaj vpliva v naši domovini. Vera v Odrešenika ln ž njo spojena vera v gotovo zmago pravice nam bo dala moči v boju in nas bo vodila do zmage.
DRŽAVNI ZBOR.
Rusinska obstrukcija.
Kanalsko vprašanje je zopet vzbudilo staro znanko avstrijskega parlamenta: obstrukcijo. Dobiček od velikanske naprave kanalov v severnih deželah bodo imeli, kakor žc večkrat po-udarjano, lc Poljaki in Čehi. Zalo so druge narodnosti po pravici nejevoljne, da ne dobe kompenzacij. To je ujezilo tudi stare nasprotnike Poljakov, Ru-sine. lUisini in Poljaki sc že ocl nekdaj nc morejo. Poljaki imajo namreč v Galiciji v rokah skoro vso politično moč, ki jo izrabljajo v škodo svojih sodeže-lanov Rusinov. To je povod neprestanih prepirov mccl obema narodoma. Od sedanje gradbe kanalov Rusini, četudi bivajo v isti deželi kakor Poljaki, ne bodo imeli nobenih koristi, zato so so uprli z obstrukcijo. Neposreden povod pa so dali napadi poljskih poslancev na shodu v Lvovu, kjer so zastopniki vseh poljskih strank grmeli proti Ru-sinom.
Začelo se je pri poročilu pristojbin-skega odseka glede pristojbin tobaka, smodk in cigaret. Oglasil se je k besedi poslanec Startih, ki je v silno dolgem govoru bičal razmere v Galiciji. Ko se je seja končala, so se začele stranke pogajati z Rusini. Minister Sturgkh je obljubil Rusinom pravno fakulteto in s tem so se zadovoljili in odnehali z obstrukcijo.
Rudarske plače.
Kot odmev velikega gibanja med premogokopi na Angleškem in Nemškem začelo so je tudi v Avstriji vpra-
V
šanje rudarskih plač nanovo obravnavati. Socialno-politični odsek je pospešil delo, ki se je začelo že leta 1908. Ze takrat se je namreč sklicala enketa, ki naj bi obravnala vprašanje rudarskih plač. Kot prva točka je bilo določeno vprašanje, ali naj se izplačuje plača n«-. teden ali štirinajst dni. Podjetniki zahtevajo na štirinajst dni. Ce večkrat izplačujejo, imajo namreč veliko več dela, glavno pa je to, ker se jim pri velikanskih vsotah že precej pozna, če Imajo denar le kak teden dalje v prometu. Delavci nasprotno hočejo na teden, dasi jim to pravzaprav nič ne koristi. Ce dob6 denar vsako soboto, ga vsako nedeljo lahko zapravijo, zlasti 6e jim pa vse razbije, da nimajo večjih vsot pri rokah, kadar je treba napraviti novo obleko ali kaj podobnega.
Odsek se je odločil za nekako srednjo pot. Podjetnik mora plačevati paznikom vsaj vsak mesec, delavcem pa na štirinajst dni. Kjer pa bi bilo v navadi izplačevanje v krajših obrokih, mora še nadalje ostati. Določilo se je dalje, da se ne sme plačevati v gostilni in da se mora plača dati v gotovem denarju. Poleg tega so določili, da svečavo in orodje podjetnik brezplačno diL
Za stvar se je zavzel posebno naš posl. Benkovič, ki je poudarjal, da zahteve rudarjev nikakor niso pretirane. Na jugu zahtevajo kopači 4 K 20 vin., na Češkem imajo že davno 4 K 90 vin. Drugi rudarji imajo pri nas povprečno 2 K 92 vin., na Češkem pa 3 K 52 vin. Rudarji zahtevajo 20odstotno zvišanje.
Kanali.
V četrtek, 28. marca, je začela zbornica končno vendar s prvim branjem kanalske predloge, ki že pol leta beli glave avstrijskim politikom. Govoril je prvi trgovinski minister, ki je v obširnem govoru kazal na to, kake koristi donašajo kanali Francoski in Nemčiji in da je treba tudi v Avstriji to narodnogospodarsko panogo bolj gojiti kakor doslej. Ker za enkrat ni dovolj sredstev na razpolago, sc bo delo vršilo polagoma. Najprej regulirajo srednjo Labo in Vltavo, izvršijo se kanalizacije v Šleziji, Moravski in Nižji Avstriji in zgradil sc bo kanal od šlezijske meje do Krakova; važno delo bo tudi kanal od Visle do Dniestra. Kar se tiče denarja razpolaga vlada sedaj v ta namen s 310 milijoni. Minister opozarja dalje, da bodo ta vodna sredstva tudi zelo pomagala, da sc dvignejo bogati premogovni zakladi v Galiciji, ki bi mogli Avstrijo napraviti neodvisno od dobave premoga iz Nemčije. Za trgovinskim ministrom je govoril minister za javna dela, ki je obljubljal, da vlada ne bo prezrla alpskih deželd in da hoče tudi v njih izvršiti potrebne vodne zgradbe in pa zvišati melijoracijski fond.
Za ministroma se je izlila povo-denj govorov. Vsaka stranka hoče namreč v tako važni stvari povedati svoje mnenje. Izmed Slovencev je govoril dr. Krek, ki je s svojim izbranim govorom vzbujal veliko pozornost.
2i
Tako-le je izvajal: Zakaj je vlada predložila to predlogo? Prvič poljski narod želi kanale in poslanci so se nanje zaprisegli, drugič pa je vlada prepričana, da je koristno za Avstrijo, da obstoji enoten poljski klub, ki pomaga vladi iz vsakega blata. Zato dobi poljski narod kanale. Prepričan sem, pravi Krek, da se mora ozirati na voljo strank, nikakor pa ni sam prepričan, da mora v interesu države obstajati enoten poljski klub. Narodni moment ni sposoben, da trajno druži. Zato ne more parlament naprej, ker ga narodnostno vprašanje tlači ko mSra. V poljskem klubu odločujejo poslanci ene kronovine, ene narodnosti usodo parlamenta, in to je nesreča.
Kaj naj storč naši poslanci? Kanali so prišli na površje, da se obogatč velike stranke in tisti, ki jim ponižno služijo. Norčeval se je nato Krek iz teh mogočnih strank, ki usmiljeno dovolijo drugim dolžnosti, ko so same pobrale pravice. Naš klub bo glasoval brez ozira na želje gospodujočih strank.
Nato pa resno vpraša poljski klub, ki se ponaša kakor da edini skrbi za srečo in blagor države: Ali ni morda socialno zavarovanje važnejše kakor kanali? Ali ni sanacija državnih in deželnih financ potrebnejša, nego vodno ceste? Ali je res sedaj za zgradbo kanalov pravi čas, ko imamo tako žalostne finance, ko je država tako obremenjena? Ali niso dalje tudi na jugu državo dežele, ki so zanemarjene, brez potrebnih cest, brez vode?
Da ne odidejo južne dežele čisto prazne pri tej kanalski kupčiji, našli so se poslanci planinskih dežel, da se pogovorč, kaj bi bilo storiti, da se vsaj nekaj doseže v kompenzacijo. Pantz, štajerski nemški poslanec, je izvajal, da dobč severne dežele 600 milijonov do leta 1925. (do takrat mislijo izvršiti kanale), vse druge pa 100 milijonov. Poleg tega bodo severne dežele deležne tudi zvišanega melijoracijskega zaklada. Predlaga konečno, naj se zahteva od vlade, da zagotovi južnim deželam potrebne zaklade za zgradbe in vzdrževanje melijoracijskih del. Na predlog dr. Š u s t e r š i č a se izvoli nato izmed poslancev izvršilni odbor, v čegar na-čelstvu so baron Fuchs, dr. Šusteršič in Dobernig. Ta odbor bo vodil pogajanja z vlado. Za podlago melijoracij bo načrt, ki ga vsaka dežela predloži.
S prvim branjem kanalske predloge je zaenkrat izčrpan sedanji program državne zbornice, ki odide na počitnice.
VOJNA.
Javno mnenje na Italijanskem je vednobolj vznemirjeno, ker nima njihova armada nikakih uspehov. In res ne pride z bojišča nikako poročilo, celo balmrije so precej opustili, Turki so zadnjič poročali, da so izvojevali nad Lahi pri Bengaziju precejšnjo zmago, kjer naj bi padlo čez 3000 Italijanov, pa ta novica doslej še ni potrjena kot resnična. Italijani vednobolj žel<5, da bi njihovo brodovje napadlo Turke doma
pred Carigradom ln Solunom. Pa, dasi kroži laško brodovje vedno okrog teh mest, napasti si jih še ne upa.
Novo orožje.
Jako nevarno orožje, ki ga Turki v, svoji zaostalosti ne poznajo, je moderna aviatika. Lahi namreč lahko iz svojih aeroplanov, ki precej varno let6 pQ zraku, mečejo bombe na Turke in jim provzroče velikansko škodo. En tak prizor opisuje neki angleški časnikar, ki je v turškem taboru: »Priplula sta nad nas dva vodljiva zrakoplova, ki sta metala bombe. Prišla sta nad naše glave in zategel žvižg je naznanil, da leti projektil nad nas. Petdeset metrov od nas je padel na tla in s hudim po. kom eksplodiral. Imel sem srečo. Te nevarnosti sem se tako malo ustraši), da sem eksplozijo cclo fotografiral, Med tem pa so padale druge bombe in žvižgale okrog naših ušes. Ena je ubila nekega otroka, druge škode k sreči nj bilo.«
STAVKE.
Angleški parlament je sprejel 2 veliko večino zakon o minimalnih plačah, ki naj jih določi odbor, sestavljen iz delavcev in delodajalcev. Delavci so se izrekli proti temu, vendar pa se še ne vč, ali stavka neha ali ne. V nekaterih krajih so se začeli radi stavke veliki nemiri, v drugih zopet poživljajo delavski voditelji na delo. V nekaterih rudnikih so 29. marca žc začeli z delom, Od 1. marca so izplačala strokovna društva 1,042.000 funtov šterlingov, v blagajni pa imajo štrajkovci še 951.000 funtov šterlingov (22,824.000 kron).
Kranjski deželni zbor.
Soja dne 14. februarja 1UI2.
Važnejše zadevo v tej soji so bile:
Prcosnova poduka na Grmu.
Poslanec Barbo predlaga v imenu odšel,n:
Poročilo deželnega odbora so vzame na znonjo. — Deželne ustanove na Grmu se Ir.pic meno v prosta mesta in so njih število zviša od 30 na 50.
Sprejeto.
Lovski zakon.
Poročevalec upravnega odseka poslunto H1 a d n i k poroča o zgodovini tega zakonskega načrta, ki ga je deželni zbor svojčos sklenil, a ga je vlada vračala in vračala, ker se njo načelom večina ni hotela prilagoditi. Deželni odbor so je končno, da omogoči sankcijo tega prevažnega zakona vladi prilagodil v toliko, da je sprejel sledečo izpremembe:
V	§ 8. se določa lovska upravna doba na ) pet let (v prejšnjem načrtu na tri leta).
V	§ 21., kjer jo bilo preje določeno, da opravlja zakupovanjo občinskih lovov občina, so zdaj določa, da opravlja zakupovanje politično okrajno oblastvo.
V	§ 46. sta se dva odstavka izpustila.
8 62. se jo izpremonil tako, da je ta nameravani poboj psov ln mačk odgovoren v gotovih okoliščinah lovski upravičeno c, ne pa povabljeni lovci, kakor jo bilo preje določeno.
8 83., odstavek 3. se glasi sodaj tako-ln: »Ce tožitelju prisojena vsota ni večja kot jc je toženec pri poskusu poravnave bil pripravljen tožitelju izplačati, Je tožitelju naložiti, da povrne primeren del uradnih stroškov.«
poročevalec naglaSa, da se deželni odbor ,n upravni odsek glede drugih izprememb, ki "h želi vlada, ni ndal in da ostanejo bistvo-!n '»atola zakona, tako glede pokončeva-ia ^jca, glede občinskega zakupa, uredbe odškodninskega postopanju in sploh glede pravic ki j'1' morajo glede lovskih reči imeti ob-?jae nedotaknjena. Pač pa je odsek pogojno prejPl nek izpreminjevalni predlog grofa Maigliorlja. Odsek predlaga:
1. Načrt lovskega zakona, kakor ga je predložil deželni odbor, so sprejme izvzemši {} .14., v katerem se v smislu predloga poslanca Krofa Margherija določi prepovedani lovski čas L jivjo kozo od 15. januarja do 31. julija iu za zajce od 15. februarja do 1. avgusta, toda H pristavkom »v občinah, v katerih so lc li vsled občinskega sklepa uvrščeni med lovne givali.«
'>. Deželnemu odboru se naroča, da pri-fkrbi predloženemu zakonskemu načrtu Nuj-viSjc potrjenje.
Deželni predsednik baron Schwarz izraža zadovoljstvo vlade nad vnemo, s katero hoče deželni zastop lovski zakon končno pro-urediti in pa nad tem, da sta deželni odbor in upravni odsek nekatere od vlado izrečene željo upoštevala, ostanejo pa še določbe, s katerimi hO vlada nc more strinjati. Domneva, da jo od-Mk liotel deželnemu zboru pridržati oblast, tla zakon primerno revidira, da so bo upoštevalo stališče vlade. Ako se pa to nc zgodi, si vlada sankcijo slejkoprej pridržuje.
Grof Margheri je mnenja, da hoče ve-rina ustvariti n&kako umetno nasprotje mod vcloposestvom in kmctovalstvom, toda po njegovem naziranju se dajo interesi obojih pri dobri volji v sklad spraviti. Sicer pa se mu zdi, da zakon ni niti tako za kmetovalstvo ugoden, kakor se slika. S tem, da se zajca uvršča med škodljivo živali, se ustvarjajo nevzdržne razmere. Obrača se proti temu, da se občinskemu odboru brezpogojno prepušča lov-ska uprava. Če bi se zakon nekoliko izpreme-nil, bi se res lahko ustvaril moderen zakon.
Dr. I, a m p e naglaša, da spada lov med deželno kulturo, zato stoji S. L. S. na stališču, da. ima v lovski zakonodaji odločevati edinole dežela. Temeljni princip zakona je, da imej ljudstvo, ki na občinskem svetu živi, zakonito pravico o lovu odločevati. Občinski odbori so po novem vnlivnem redu tako sestavljeni, da v njih res odločuje ljudstvo in vsi stanovi, občinski odbori zdaj tudi izborno poslujeio, zalo se zlorabo ne bodo vršile. Seveda, semtertja i-o bo še kaj zlorabljalo, a to so nedostatki, ki i-o v primeri s koristijo, ki jo zakon sieer do-naša, malenkostni. Nekateri nasveti velepose-Mva so taki, da zanje lahko glasujemo, v glavnih načelih pa sc ne bomo udali, zlaste no, kar to tiče pravico občin.
Ga I 16 in grof Margheri stavila različne izprcminjevalne predloge.
Poročevalec naglaša, da jc glavna tendenca zakona ta, oprostiti se jerobstva pod lovskim zakupnikom, nekaterim izpreminjeval-lum predlogom veleposestva se akomodira, druge pa zavrača.
V specialni debati se nekaleri izpreminjevalni predlogi veleposestva sprejmo neizpre-bienjciii, drugi deloma, ostali se odklonijo. — fcprejmo sc predlogi odseka in zakon v celoti.
Pki ožnozdrnvniško mesto v Št. Petru.
Jaklič kot poročevalec upravnega odseka poroča o samostalnein predlogu poslanca naviukarja, dr. Žitnika in tovarišev gledo 0;tanoyilve mesta okrožnega zdravnika za ivko in košansko dolino s sedežem v St. Petni m predlaga:
Deželnemu odboru se naroča ukreniti vse pntrehno, da se mesto okrožnega zdravnika v
Petru ustanovi. „„. »avnikar prosi za besedo in izvaja ■ uiako sledeče: Danes je v razpravi moj sa-■nostalni predlog, ki sem ga stavil že v lan-*'>em zasedanju deželnega zbora. Št. Peter, ni,V- bi ljival stalno zdravnik, je središče 'l r:>n Košana, Knežak, Slavina, Št. Peter in •'Korje; daljo je ondi križišče železničnih llelr v,otIcCih v Ljubljano, Trst, Gorico in v žele'	zveza Ztt obiskovanje bolnikov ob
1'robl i 1 I,rogah za zdruvnika pripravna. Občin i 0 po vaseh ravnokar imenovanih
1 18 Z(|fj navezano na zdravniško pomoč v
boleznih v Postojni, Ilirski Bistrici ali pa celo v Senožečah, kamor pa imajo ljudjo po več ur hoda. Govornik nuvuja en slučaj. Omenja, da bo zdravniške pomoči v navedenih občinah deležno 15.2(10 ljudi. Pripominja, da bi se v St. Petru lahko ustanovila tudi lekarna. Prost, naj deželni odbor predlog sprejme, da oo ustreženo splošni želji prebivalstva navedenih občin.
Lavrenčič predlaga resolucijo, naj se ustanovi okrožnozdravniško mesto tudi za mo-ravško dolino.
Predlog odseka in resolucija I.avrcnčiče-va se sprejmeta.
Varstvo ptic in dovoljenje lova na clpe.
Zakon za varstvo ptic se izpremeni tako, da se dovoli loviti cipe, prepovedano pa je poleg drugih loviti vodomca in kanjo.
Upravni odsek predlaga:
1.	Visoki deželni zbor skleni pritrditi zakonskemu načrtu o varstvu ptic po priloženi vladni predlogi iz leta 1008.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da priskrbi temu načrtu Najvišjo sankcijo.
B avnikar predlaga, naj se sprejme med ptice, ki uživajo varstvo, tudi kanja (Miiu-sebussard), ki je koristna žival.
Margheri izraža isto željo.
Sprejme se predlog odseka in resolucija Ravnikarja (z glasovi S. L. S. in voleposestva, ker poslanci narodno-napredno stranko sploh niso navzoči).
Most čez Kolpo pri Gribljah.
Jaklič poroča o samostalnein predlogu poslanca Matjašiča in tovarišev glede zgradbe mostu čez Kolpo pri Gribljah in predlaga v imenu upravnega odseka sledeče:
Deželnemu odboru se naroča, naj nemudoma poizve za mnenje hrvatske vlade glede zgradbe mostu v Gribljah, posebno z ozirom na primeren prispevek k zgradbi in naj po vsebini odgovora, ki ga sprejme, ukrene, kar jc nadalje potrebno.
M a t j a š i č, priporoča predlog in ga utemeljuje. Most čez Kolpo pri Gribljah je z gospodarskega stališča jako potreben, ker bi po rijcm šel tudi promet iz Hrvaške k nam, kajti nova belokranjska železnica se bo tako zgradila, da bodo llrvatje hodili čez ta most, ako se zgradi, k nam na gradaški kolodvor in ne na kolodvor, ki bo na hrvaški trani, ker se jim bo s tem pot od treh ur skrajšala na poldrugo.
Predlog se sprejme.
Cesta Polšnik - Litija.
Povše poroča v imenu upravnega odseka občine Polšnik, ki prosi, da so vendar žo tudi za ta del okrajne ccstc, ki veže celo pogorje Kumsko z l.itijo, tako popravi, oziroma preloži in uredi, da ho omogočeno kmetovalcem svoje poljske pridelke izvažati na itak oddaljeno železniško postajo.
V imenu upravnega odseka stavi sledeči predlog:
Prošnja se izroča deželnemu odboru v rešitev z naročilom, da po deželnem tehniku preiskuje in prouči ne le razmere te ceste, ampak sploh ondotnega pogorja, da se ondotne sedaj v silno slabem stanju nahajajoče se ceste zboljšajo, ter da uporabi ves svoj vpliv tudi na litijski okrajni cestni odbor, da za to pokrajino bolje skrbi in brez odloga popravi osobito okrajno cesto Litija Polšnik—Brezovo—Mirna.
Sprejeto.
Gospodarska šola.
Dr. Krek poroča o poročilu finančnega odseka, ki so tiče predloga dr. Kreka in tovarišev, da se ustanovi v Ljubljani Gospodarska šola za kmečko mladeniče.
Namen to gospodarske šole (o koje ustroju smo žo poročali) je, da podaja kmečkim mladeničem ono splošno kmetijsko izobrazbo, ki jim je potrebna za obisk Specialnih šol. Vzbuja naj zanimanje za nadaljnjo izobrazbo, goji razumevanje gospodarskega in javnopravnega življenja ter vzgaia mladeniče za avest-no člano avtonomnih zastoiov. »Gospodarska šola« naj bi trajala od 1. novembra do 31. marca vsakega šolskega leta. Pogoj za vsprejein v šolo jo neomadeževano življenje, dovršena ljudska šola in dopolnjeno 16. leto starosti.
Za sprejem v »Gospodarsko šolo« plača v.-.un slušatelj 5 K vstopnino toda nikake šolnine Učni načrt obsega slovenski jezik in spisje (prva dva meseca po šest ur na teden), računstvo in knjigovodstvo (šest ur na teden), do-moznunstvo (dve uri na teden), ustavo in upravo (prva dva mcseca po osem ur, zadnje tri mesece po dve uri na teden), kmetijstvo (14 ur na teden), trgovsko in obrtno pravo (zadnje tri mesece po štiri tire na tede.i), civilno in kazensko pravo (zadnje tri mesece po štiri uro na teden).
Poročevalec predlog utemeljuje in naglaša, kuko jo kmečkemu ljudstvu v današnjih razmerah poleg f >ecifičnega strokovnega * znanja treba tudi splošne izobrazbe, poznavanja narave v najširšem pomenu besede, socialne vede. politične izobrazbo, komercialnega znanja itd. Naša zbornica, to se pravi, njena večina, ima zmisel za to, pa tudi naše ljudstvo jo že tako napredovalo, da važnost takega poduka čuti in se zaveda njegove potrebe. Kako zabraniti zapuščanje rodne grude, kako produktivnost kmečkega stanu povzdigniti, kako ga okrepiti, to je vse s tem problemom v zvezi. Prosi zbornico, da sprejme predlo;.' odseka, ki se glasi:
1.	Deželnemu odboru se naroča, naj jeseni letošnjega leta ustanovi »Gospodarsko šolo« po priloženem načrtu.
2. Deželnemu odboru se dovoli v ta namen kredita 3000 K.
Predlog finančnega odseka se sprejme.
Odškodnina za zgradbo kanalov.
Dr. Žitnik poroča v imenu finančnega odseka o svojem samostalnein predlogu gleoe odškodnine za zgradbo kanalov in priporoča sledeči predlog odseka:
1. C. kr. osrednja vlada sc nujno naprosi, da za zgradbe kanalov v Galiciji, Šleziji. Češki, Moravski in Nižje Avstriji dovoli deželi kranjski primerno odškodnino.
2.	Deželnemu odboru sc naroča, da sestavi vodnogospodarski program za daljšo vrsto let in zahteva od c. kr. vlade stalne .državne podporo. V ta program se sprejmejo tudi električne centrale lia vodne sile.
Sprejeto.
Interpelacija bivšega poslanca Ribnikar je gledo plemenskih prašičev.
Deželni glavar izroči deželnemu odborniku grofu Bar bo tu interpolacijo bivšega poslanca It i bn i k a rja. v kateri slednji izvaja, da jo dežela kupila več plemenskih prašičev na Nemškem, pri čemer je živinski nadzornik Legvart samo za potnino zaračunal 1G00 kron, tako da jc en prašič stal deželo nad 400 kron, nedavno pa jo inlerpelant iz nekega strokovnega lista na Dunaju izvedel, da dežela to drago prašiče prodaja iz deželo! Vpraša, kaj misli gospod deželni glavar zoper to ukreniti?
Grof Bar bo izvaja med splošno vese-lostjo, da sta on in nadzornik Legvart z ozirom na veliko narodno-gospodarsko važnost te zadevo svojeas sama odpotovala v Nemčijo in fant nakupila plemenske prašiče. Potni stroški za gospoda nadzornika pa niso znašali 1000 K, ampak le 302 K 01 h. Ko so pa plemenski prašiči nekega večera, ko je bila deželna blagajna že zaprta, dospeli po povzetju v Ljubljano, jo gospod nadzornik I.egvart, da bi te dragocene živali ne čakale na kolodvoru, povzetne transportne in carinske stroške v znesku 1G00 K sam založil, nakar se mu jo dotični znesek od deželno blagajne po različnih formalitetah nekako po šestih tednih povrnil. (Velika veselost.) Kar pa se tiče prodaje prašičev iz dežele, nad katero se gospod interpelant pritožuje, je c. kr. kmetijska družba res inserirala tozadevno anonso v nek dunajski strokovni list. a pri tem se ni šlo za one v Nemčiji kupljene dva do tri lota staro plemenske prašiče, ampak že za njihovo potomce, dva (io tri mesece stare pujske. (Burna veselost.) Zelo razveseljivo dejstvo je, da je naša dežela že v stanu plemensko prašičje potomstvo ekaportirati, kakor je hvalevredno, da je c. kr. kmetijska družba s to anonso svetu raz-odola, kako zelo se jo žo plemenska prašičjo-reja pri nas povzdignila. Vsled tega sodim, da gospod deželni glavar zoper to no bo ničesar ukrenil. (Velika veselost.)
Sela so zaključi.
gaaaaagponaoPanaB
LISTEK
DaDDaoanPonnnannD
Skrivnostni dogodki v Jarovnlero gorovju".
(Iz nemškega.)
(Dalje.)
Še danes se mi zdi, da vidim grozo ln strah, ki sta pri teb zdravnikovih besedah obšla mojega očeta. Toda nekoliko praznoveren, kakor sploh vsi Buri onega časa, ni ničesar odgovoril, ker je domneval, da ima tu svojo roko brezdvomno kako nenavadno, bajno bitje. Tako smo nemo korakali za no-silnico, napravljeno iz vej, na kateri Bta dva moška nosila mojega mrtvega prijatelja proti domu njegovih staršev. Nemo smo se tudi poslovili od potrte družine, in ko smo dospeli do naše farme —. bilo je že temno — me je oče takoj kratkih besedi poslal v posteljo. Pri tem sem pa zapazil, da mu zdravnikove besede nikakor niso hotele iz glave.
Tako ' je preteklo nekaj tednov. Spomin na skrivnostno smrt mojega prijatelja, ki je dosedaj kakor mora ležal nad nami, je začel sedaj počasi izginjati. Moji tovariši, sinovi sosednjih kolonistov, so začeli ravnokar opisani dogodek smatrati za zanimiv pustolovski doživljaj, in mislim, do so me nekateri izmed njih celo zavidali, zaradi trenutkov, na katere sem mislil le s strahom in nepremagljivo grozo. Seveda niso ničesar slutili o uganki, na katero je bil namignil oni dan zdravnik.
Kakor je bil zaukazal oče, sem si-ccr molčal o tej zadevi, ki mi pa kljub temu ni hotela iz spomina. Vedno in neprestano sem premišljeval vse različne možnosti, s katerimi sem v svoji otroški domišljiji skušal razložiti strašni slučaj, ki se je bil odigral, ko sem spal, v samotni stranski dolini Ča-rovniškega gorovja. Pač sem čul že večkrat o prikaznih, s katerimi so v afri-Skih pustinjah ali gorah razdraženi čuti slepili lovce in potnike; toda pošast, ki sem jo videl jaz, ni mogla biti nikakor izrodek razgrete domišljije. Kajti videl sem jo prenatančno in proti temu jc zlasti govorila zdravnikova opomba. Včasih sem že mislil, da sc mi je prikazal pravi pravcati peklenšček, o katerem sem pogosto čul pripovedovati priproste kmete iz okolice reči, da so se mi jezili lasje. Zopet drugič me je mučila misel, ki sem jo imel pri pogledu na grdi nestvor in trpel sem takorekoč notranje bolečine in muke, kadar sem si v duhu naslikal borbo med mojim nesrečnim prijateljem in divjo pošastjo.
Kdo ve, če bi ne bile posledico nesrečnega dne in neprestano, mučno tuhtanje povzročili končno nevarne telesno ln morda celo duševne bolezni, ako bi se ne bilo nenadoma zgodilo nekaj, ki 4)
nam je hipoma razvozijalo zamotano uganko. Nikdar, dokler bom živ, ne bom pozabil strašne noči, v kateri nam je dogodek, v primeri s katerim je bila smrt mojega tovariša skoraj malenkostna, vse pojasnil.
Kakor sem vam že rekel, se je bilo razburjenje med naselniškimi družinami že poleglo in zavladalo je zopet navadno življenje. Poleg tega je pozornost ljudi obračala nase neka skrb posebne vrste, ki je bila prav prikladna, da so ljudje pozabili na pretekle dogodke. Antilope, ki so se navadno v tem letnem času pojavljale na naših prostranih poljanah in ki so bile zaradi svojega mesa za prebivalstvo velike važnosti, so prišle to leto v nenavadno malem številu, tropi nojev pa, ki so navadno istočasno z antilopami prihajali v ravnino in katerih perje je za marsi-kakega naših sosedov pomenilo precejšnji del dohodkov, se sploh pokazati niso hoteli. To jc vzbujalo šc tem večjo pozornost, ko se jc bila omenjena divjačina v pokrajinah, ki so ležale nekaj dni hoda dalje proti vzhodu, pojavila v navadnih množinah, kakor do sedaj, in so v Kapsko mesto potujoči trgovci poročali, da so v ondotne kraje po dolgem času prvič zopet pridrla krdela slonov in žiraf, ki so prišli od severa. Ni bilo težko uganiti, da jc dolgotrajna suša v notranjščini dežele živali primorala, da so se izselile na južne pašnike. Toda zakaj so sc pojavile povsod drugod in so sc izogibale le naše pokrajine, ki se je vendar ponašala z bujnejšo rastjo in sočnejšo krmo kakor vzhodni kraji, to je bila zagonetka.
To dejstvo je kaj neprijetno vplivalo na kmete v okolici Vorcestra. Zato se je večje število okrog stanujočih Burov odločilo, da priredi skupen lovski pohod v vzhodne, šc malo obljudene planjave; trajal naj bi več tednov, zato so nekateri nameravali odriniti kar s celo družino. Tudi mojega očeta se je polastila želja, da bi se jim pridružil, in tako je prišlo, da smo po končanem napornem dnevnem delu še dolgo v noč sedeli skupaj in pri svitu lojevih sveč krpali, popravljali, pripravljali razne potrebščine za potovanje. Moja starejša brata sta poleg tega smela tudi še pomagati pri vlivanju krogel in pri napolnjevanju nabojev, za kar smo ju mi mlajši seveda zavidali.
Nekega večera smo ostali pri delu dalje, kakor je bila navada. Dan, ko so imeli lovci odriniti, je bil že blizu, a oskrbeti je bilo treba šc mnogo stvari. Bilo je že proti polnoči, ko smo konečno vse izvršili, kar je bilo treba. Ravnokar smo hoteli oditi k počitku, kar za-čujemo glasen klic starejšega brata, ki je bil stopil za trenotek na prosto, da še enkrat pogleda po konjih. Komaj smo, sledeč klicu, dospeli na prostor, ki je bil med stanovanjem in ograjami za živino, kar zagledamo oddaljen svit ognja in sicer prav v isti smeri, kjer se je razprostirala farma gospoda
.V ftJKft«
»Na konje, fantje!« je skoraj ist0, časno zadonelo povelje mojega očeta. Nekaj minut in že smo oddirjali čez pustinjo, ki je bila zavita v tiho nočno temino. Toda čim bolj smo se pribli, ževali pozorišču, kjer je divjal ogenj toliko bolj so glasni klici in udarjanjo konjskih kopit prekinjali nočno tiboto. Kajti tudi več naših sosedov jc opazilo ognjeni plamen in so hiteli na pomoč, med njimi tudi moj znanec, stari ho-landski zdravnik. Komaj smo dosegli stanovališče Vajkove družine, so od-rastli poskakali s konj in se kolikot mogoče previdno bližali hiši, ki je hiia že vsa v plamenu in je tvorila velikan* sko žarečo grmado podirajočih se in deloma že sesutih tramov. Nam mlaj. šim je bila izročena skrb za konje, nekaj moških je pa hitelo k ograjam, d,i izženo na prosto živino, ki se je nahajala notri, ker se je bilo bati, da daleč naokrog letajoče iskre ne zažgo trnjo in grmičevje, ki je tvorilo ograjo. Toda; že po kratkem času so se zopet vrnili k družbi, ki je bila zaposlena pri hiši, nazaj.
»Hvala Bogu,« sem čul reči nekega Bura, »rešili so se, kajti živino so izgnali iz ograj, ni je notri. Menim, da so se z živino vred utaborili kje zunaj na polju.«
»Potemtakem smo mi danes tukaj odveč, kajti hiša je uničena,« je od< vrnil moj oče. »Natančneje bomo izvedeli vso stvar jutri od družine sume. Zato odidimo domov, ker potrebni umu počitka; prihodnje dni nas čaka šo mnogo trudov in naporov. — Fantje, kaj počenjate? Ali ne morete paziti na kanje, kakor se spodobi?« S temi zadnjimi besedami se jo obrnil proti nam, ki smo sc zaman trudili, cla bi obdržali skupaj našemu varstvu izročene živali. Kar naenkrat se jih je polastil nek čuden nemir, začeli so vohati okrog po zraku in se plašno odmi-kali od trnjevega vrtnega plotu, kamor smo jih bili zagnali, da bi bili dovolj oddaljeni od ognja.
»Preklicana žival!« zavpije zdajci ! eden naših sosedov, ko sc mu konj, ka- i terega je ravno hotel zasesti, iztrga iz rok, skoči preko ograje, obstane pod enim onih mračnih dreves in začna plašno rezgetati.
»To je vendar že preveč neumno!'! ponovi njegov gospodar in naredivši si skozi trnjevo ograjo prehod, skoči za konjem. V desnici vihteč korobač to debelega usnja hiti preko trato, da kaznuje neubogljivo žival. Toda šc predno je dospel na lice mesta, se mu izvije iz \ prsi krik groze in strahu, krik, kakor-šnega nisem čul nikdar niti prej nill pozneje. »Semkaj, ljudje božji, semkaj!« Ta klic je kakor bi mignil vrgel slehernega s konja in vse je drvelo « ograjo.
Že marsikaj hudega in groznega j sem videl v svojem življenju, gospod, kajti to je delež vsakogar, kdor dnlj<* časa živi v tej deželi. Toda še nikoli nisem videl starih, korenjaških m oz, ljudi, ki so zrli že neštevilnim sovraž" nikom v oči in se nc tresejo pred vsa",
tim šumom grmička, stati tako, kakor n vsi stali ono noC. Večkrat sem že nrej C"1 govoriti, da more komu vsled samega strahu zastati in otrpniti kri no žilah- toda kot otrok si nisem pri Jem mislil nič kaj posebnega. Ko sem gfl pa tisto noč bližal gruči mož, ki bo bledi kakor smrtna senca in kakor uko-nani in obsevani od begajočih svetlobnih žarkov goreče hiše stali sredi vrta, ki so kakor okameneli nepremično zrli na ono točko pod košatim drevesom, lu se ml je naenkrat razjasnil pomen Ionih besed. In ko smo se s tovariši pri-rinili bližje, ko sem tudi jaz zagledal, kar je bilo onim vsem pognalo kri a obraza, tedaj je bilo tudi meni pri srcu, kakor da bi bila žila v meni za trenutek prenehala tolči in kakor bi bilo za pekaj časa življenje izginilo iz mene. Na tleh pred molčečo družbo je ležal Bur Vajk, njegova žena in njegove hčere, od katerih je bila najmlajša stara šele osem let, vsi bledi in tihi, v eni vrsti ležeč. Vendar ni bilo to, kar je v navzočih budilo grozo in strah, temveč priglušeni glas zdravnikov, ki je klečal na tleh in truplo za truplom na kratko preiskal.
»Prav kakor takrat pri onem nesrečnem mladeniču. Vsem manjkajo srca. O, to peklenske pošasti! Zakaj vendar nisem zadnjič poslušal svojega suma, kakor pa da sem smatral kaj takega za nemogoče!«
»Ali res mislite, gospod doktor,« je prekinil moj oče mučno tišino, ki je sledila zdravnikovim besedam, »da ima tam hudič tu svojo roko vmes?«
»Ne, 011 jo pri tem nedolžen,« se je glasil mrki zdravnikov odgovor, »pač
Ea bitja, ki niso nič boljša od njega, itja, v primeri s katerimi tigra lahko Imenujemo ponižno, krotko živalico.«
In potem, kakor bi čutil, da mora govoriti, da razvozlja čudovito uganko, da razjasni skrivnostno smrt na zemlji ležečih žrtev, je vstal in začel pripovedovati:
(Konec prihodnjič.)
Velikonočno premišljevanje.
»Cerkev hoče, da so nedelje in prazniki dnevi veselja.«
. Dr. Paul Williclm von Kcppler: Mehr Freude.
Na poljani in senožeti je zapela Pomlad velikonočno himno. Solnce je razlilo svoje žarke v vsej krasoti na »ovo zelene trate. Dih velike nedelje je zavel preko dobrav in dih sreče je Bel preko človeških src. Tisoči so zopet "vigmli svoj pogled na kvišku in ka-Kor odmeva joka hribolazca, ko se raz-Krne v solnčnem jutru vesela pesem preko gorskih skal) takQ je odmeval v
"Jiu srcih jasno angelski »Exultet.« lin I ,ctla' stopil iz kavarne orjak, .upaiih lic, ki srečuje življenje dan za ieni na veliki cesti, ki ne pozna zvezd
nad seboj. Uzrl je betežnega starca, bral mu je na licih veselo pesem, srepo ga Je pogledal in nehote se je vprašal: »Čemu je vesel?« Postal je mož, ki zna prenašati ledene sape vede, sredi ulice. Sli so mimo njega delavci žuljavih rok, srečale so se oči, pesem veselja jim je žarela v pogledih, in vprašal se je modrijan: »Čemu so veseli?« Mlada gospa je odložila v svetlem salonu nov roman »moderne«, sklonila se je črez okno v pomladni solnčni dan, obstal je njen pogled na obličju mladenke, ki ga je ozarjalo solnce sreče, in začudeno je strmela gospa: »Odkod njen usmev, njena radost?« . . . Slednje srce Je čutilo v sebi odmev velikonočne pesmi, a mnogi niso vedeli, odkod prihajajo akordi veselja.
In tedaj je utihnila Jeremijeva beseda srebrolasega župnika na fari sv. Martina. Minul je čas, ko je zopet spremljal svoje verne na Kalvarijo, ko je zrl v kraljestvo src, ko so tekle solze kesanja . . . Odpel je pri slovesni maši veselo alelujo, zvonovi so zabr-neli preko doline: Surrexit Dominus vere, alleluia, in odslovil je množico, nad katero je zakraljevala sreča in mir. Odložil je zlate paramente in pokleknil pred tabernakelj. Njegova duša se je vglobila v besede, ki jih je govoril On, Veselje samo: Ne imenujem vas služabnike, imenujem vas svoje prijatelje. Njegov spomin se je zatopil v preteklost in predenj je stopil dan, ki ga je imenoval jutro svojega življenja.
* * A
Prav kakor danes, na veliko nedeljo, je vstalo jasno jutro in solnce Čistejše od današnjega se je razlilo nad mestom. Še slovesnejše kot danes so odmevali zvonovi stolne cerkve, svečanost in tihota večja od velikega tedna je polnila sveti hram. Duh božji je plaval nad množico vernih, misli vseh so se strnile, odplavale so v nadzemeljske dalje in ena sama prošnja je prihajala pred tron Vsevednega.
Razlil se je duh blagoslovljenega olja po svetišču. Molitev je prodirala oblake. Nebesa so se ozrla na njega, mladega levita. Kanile so blagoslovljene kaplje na njegove roke. Bog sam je bil priča prizoru. V njegovem imenu je govorila Cerkev, a On, nevidni Umetnik je zarisal neizbrisne poteze v dušo svojega maziljenca . . .
Nageljni na oltarju so začudeno dvignili svoje cvete, nemo so se razgo-varjali solnčni žarki, zastajalo je življenje v žilah. Novoposvečenemu duhovniku je klonila glava, misli so se dvignile, solza, ki jo svet ne pozna, se je udrla po mladem licu, in beseda, ki je hotela privreti iz globine srca: »O, Domine, ego servus tuus . . .« je obtičala v grlu. In tekle so, tekle solze veselja, srce pa je govorilo zahvalo svojemu Gospodu . . .
* * *.
Cerkev pri fari sv. Martina se je spraznila. Zvonovi so umolknili. Preko duše izkušenega duhovnika je šel najdražji spomin njegovega življenja.
Bil je to spomin trenutka, ko so so Izpolnile njegove sanje, ki jih je zasanjal v dnea blažene mladosti, ko mu je pripovedovala mati sredi rož in cvetja povest lepo kot nebesa o služabniku Gospodovem, ko se je izpolnila želja, ki se je zategnila že tedaj tja v neznano bodočnost kot se je zategnilo solnce preko senožeti in vrhov gora v neznane dalje. Bil je to spomin na dan, ko se je uresničila misel, ki ga je vodila kot zvezda vodnica skozi viharje skušnjav in nevarnosti v senco oltarja, da je vdihnil v njegovo dušo Umetnik vseh umetnikov še idealnejšo sliko vzor-du-hovnika, kot si jo je zamislil sam ob majevih večerih, ko je legala noč na vas, ko je dvignil misli vaščanov večerni zvon, ko je zagorela lučka sredi vasi pri znamenju Matere božje, ko ja vrela iz njegove angelske duše preprosta, pa prisrčna prošnja. Bil je to opomin dne, ki se je dvigal sredi poletja, ko je odmevala domača dolina v veselju, ko mu je valovilo rumeno žitno polje v pozdrav, ko je prvikrat zaklical sredi sreče in veselja: Introibo ad al-tare Dei.
To je bil dan, ko je jel služiti njej, kateri so posvetili Bafaeli svoje talente, za katero so prelile najplemenitejše duše svojo kri, pri kateri so našli tisoči mir in veselje. To je bil dan, ko je jel hoditi pota angelov, ko je zasijala njemu in z njim vred mnogim večna pomlad. Saj od takrat se užigajo njegove misli dan za dnem ob Ljubezni sami, saj od takrat dviga neprestano sredi čistih in nedolžnih kelih Zveli-čarja tako deviških rok, kot dviga snežnobela lilija svojo čašo na poljani proti nebu, ko se preliva njegova molitev kot izliv prošenj in želja milijonov src v ocean večnosti. Saj briše od onega dne solze žalostnim, dviga obupane v solnčne višave, miri viharje strasti, ki rujejo v kraljestvu človeških src.
Bil je to lep spomin, ki je šel preko duhovnikove duše. Zlati solnčni prameni so prodirali tihoto v cerkvi in poljubljali tabernakelj. Zopet je klonila glava župniku, zopet je kipela proti nebu nova molitev, nova zahvala . . . Vedel je namreč, zakaj odmeva v srcih tisočev velikonočna pesem, zakaj se razgrinja pred njimi solnčna bodočnost brez žalosti in bridkosti, polna nad in vesolja.
Smernice.
Drug drugemu. Župnik: »I.ovrin, sleherni dan slišim, da pijančvate; to je grda pregreha!« — Lovrin: »Oprostite, gospod župnik, vsako jesen pripeljejo cel tajsel vina in ga spravijo v vašo klet. Da bi ga pa kdaj vun vozili, pa še nihče ni zapazil!«
Prijateljska tolažba. Nekdo sedi žalosten na klopi in zdihuje. Prijatelj ga vpraša, kaj mu je in čemu zdihuje. »Sam nad seboj,« odgovori ta. — Prijatelj: »Ne bodi neumen! Kdo si bo sam seboj glavo ubijal!«
Razlaga. Katehet: »Bog je rekel Adamu: V potu svojega obraza boš kruh jedel. Kako to razumeš, Lipe?« — Lipe: »Da mora Adam toliko časa jesti, da se bo potil!«
5t
Rit?. SLED
OVINI
-f Zlobno obrekovanje. Poroča se nam, da trosi nekdo lažnjivo vest, da bode Ljudska posojilnica pri tvrdki F. Souvan sin en milijon kron izgubila in da je vsled tega sama pred konkurzom. Ker ni Ljudska posojilnica s tvrdko F. Souvan sin sploh v nikaki zvezi in nima pri njej izposojenega niti vinarja, je popolnoma izključeno, da bi mogla pri njej kai izgubiti. Omenjena govorica izvira torej od brezvestnih ljudi, katerim je lep razvoj Ljudske
fiosojilnice trn v peti in bi ji radi s takimi ažmi škodovali. Prosimo vsakega, ki bi prišel na sled osebam, ki take laži širijo, naj naznani dotična imena »Ljudski posojilnici«, da bo mogla proti njim sodnijsko postopati.
Socialni tečaj S. K. S. Z. se vrši, kot smo že zadnjič omenili, prve Jni po Veliki noči v »Ljudskem Domu«. Predavanja se prično v torek, dne 9. aprila ob pol 10. uri dopoldne. Obširni dnevni red smo objavili v zadnji številki. člani naših organizacij naj se udeleže tega velepoučnega tečaja v naj-obilnejšem številu!
»Eelfle z biseri« se ponovi. V nedeljo, dne 31. marca krasno uspela in zelo številno obiskana nova igra, ki jo je priredil za »L j u d s k i o d e r« frančiškan, č. o. Gvidon R a n t, sc ponovi velikonočni ponedeljek. Pri-čeiek predstave točno ob 4. uri popoldne. Upanje je, da bo ta krasna nabožna igra, posneta po resničnih do godbah iz časa prvih kris'ja iov, vnovič napolnila prostore »Ljudskega doma*. Vstopnice sc dobivajo kot navadno , predprodaji v »Katoliški Bukvami«. Ker se predstava prične ob zgodnji popoldanski uri, se bodo udeležili te igre lahko mnogi naši igralci z dežele.
Novico z Bleda. Blejski grad jc prodan. Kupila ga je neka delniška družba. — Od novembra 1911 do konca februarja 1912 sla bila na Bledu le dva mrliča. Dne 9. januarja je umrl kopališki sluga Anton Kapus, dne 29. februarja pa kovač Mat. Kapus, čegar kovačija se sedaj daje v najem. Dne 1. marca je umrl Jan. Iludovernik, kmet v Zagoricah, star 76 let. Pokojni je bil brat vpokojenega nadučitelja Mat. Hu-dovernika. Dne 27. marca nam je poko-6 >
sila smrt znanega tesarja BI. Marolta v Zagoricah.
Pogrešala sta se od 2G. marca osemletni Budolf Kepic in šestletni Franc Lap, oba sinova Ivane Lap iz Most 49 pri Mengšu. Okolu 8. ure istega dne so ju še videli v Mengšu. Našli so ju dne 29. marca v Št. Vidu pri Lukovici.
Prve žrtve belokranjske železnice. Dne 22. marca so se peljali trije Bošnjaki čez Gorjance proti Metliki na delo. Na Gorjancih so se konji splašili in prevrnili voz; vsi trije so poškodovani in so jih prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo; dva sta močno pobita, zadnjemu so pa zlomljena rebra in noga. To se je zgodilo dan popreje ko jc bila zasajena prva lopata.
Ogenj na Igu. Dne 31. marca zvečer jc začelo goreti pri kajžarju Franu Cankarju in posestniku Jožefu Jukiču na Igu. Domači so ta čas že vsi spali. Ogenj je opazil posestnik Franc Plat-nar z Iga, ki jc domače zbudil in jih tako rešil gotove smrti. Obema je pogorelo vse do tal, tako hiši kakor tudi gospodarska poslopja. Poginilo je tudi devet prašičev. Vsled prevelikega strahu je onemela dvajsetletna Antonija Cankar.
Sam je zažgal. Jožo Brodnik iz Straže pri Sv. Valentinu na Dolenjskem ima svoje posestvo zelo zadolženo. Zato je dal zavarovati vinsko klet za 1600 K, klet je pa bila komaj 1000 K vredna. Dno 21. marca je klet pogorela. Orožništvu je prišel sam javit, da mu je klet pogorela. Ker pa so je zelo plašno obnašal in je stvar vodno drugače pripovedoval, so ga radi zažiga odpeljali v zapore v Krškem.
Podivjanost. 181etna služkinja Jožefa Ban iz Sela št. 18 pri Ljubljani je nabirala ob cesti regrat. Naenkrat je pridivjal k nji mesar Kodranec, udaril jo z neko desko po glavi, iztrgal ji iz rok nož, s katerim jc rezala regrat, ter jo ž njim osuval po glavi in životu. Morala je težko ranjena iskati pomoči v deželni bolnišnici.
»Bogoljubove« naročnike in poverjenike prosi upravništvo, da mu do-pošljejo po možnosti 1. do 3. številko letošnjega letnika, ako je nujno nc rabijo, ker bi rado ustreglo ž njimi novim naročnikom.
Stekel pes se je priklatil te dni v okolico Sp. Dravograda iz marnber-skega okraja. Ogrizel jc štiri osebe. Dve so spravili v Pasteurjev zavod na Dunaju. Razen tega je ogrizel še več psov Ljudje so v razburjenju postreljali skoro vse pse. še drugi dan po dogodku je ležalo več ustreljenih psov po trgu Dva konja sta poginila posestniku Janezu Zižck v st. Jakobu v Slov K0-ricah. Vredna sta bila 1200 kron ,
Očeta davil. Med posestnikom Mi. haelom Muc in njegovim sinom Pran. cetom v Konjicah je prišlo te dni do nekega prepira. Sin jo zgrabil očeta za vrat in ga tako dolgo davil, da se je oče zgrudil. Sosedje so rešili očeta is rok surovega sina.
Nagla smrt. V četrtek dne 28. mflr. ca opoldne je prinesla priletnemu delavcu Francetu Jazbec v Sli vnem na Krasu gospodinja kosilo k delu na njivo. Zvečer ga ni bilo k večerji. Našli so ga na njivi mirno sedečega pod zidom mrtvega. Bil je v 74. letu. N. v, m. p.!
Požar. V Hrušovju blizu Kozjega na Štajerskem je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Vodušeka z vsem spravljenim živežem. Vodušek ima 2000 K škode, zavarovan pa je samo za 000 lv. Požar je povzročil fant, ki jc prenočeval na podu. — V nedeljo, dne 24. marca zvečer je pogorela hiša posestnika Lcithoferja v gornjegrajski okolici. Prišle so požarne brainhc iz raznih bližnjih krajev in tudi iz Kamnika. lliša je popolnoma pogorela. Škoda je pokrita z zavarovalnino. .Sumi se, da jc zažgal lastnik sam.
Oče umoril dva oiroka in ženo. V Modrejcali pri Sveti Luciji ob .Soči jo v noči od srede na četrtek dne 28 marca Franc Kragelj s sekiro umoril dva otroka in ženo, ki jo bila noseča, in sc zjutraj sam javil sodniji. Nesrečnež jo bil vedno nekoliko slaboumen.
Uboj ali nesreča? V Trbovlje jo prišel neki monter montirat vodovod za železniške stroje. Nastanil so jo na Kranjskem preko Save v gostilni gosp. I Grebenca. Zvečer dne 25. marca je bil j v družbi še prav vesel, ponoči pa so j ga našli mrtvega zunaj hiše. Ne ve se, I ali jo nesrečnež padel in se pri tem ubil, ali če so jo morda zgodil kak zločin.
Otrok povožen in ubit. 24. t. in. jc
blizu pokopališča v Trstu 9 letni Viktor Antonini padel z nekega voza, ki so ga konji v diru vlekli, in prišel pod zadnje kolo, ki mu jc glavo popolnoma zmečkalo.
Pogorelo jc dno 20. marca dopol- i dne na Gruči pri Rudi na Koroškem * posestvo kmeta Vincenca Čekon p. d. Gašj)erl do tal. Kako je. ogenj nastal, ni znano. Začelo jc goreti na mostu pri skednju. Živino so rešili, vse drugo, večinoma leseno, je zgorelo. Posestnik je bil sicer zavarovan, pa lo nizko, iu ima veliko škodo.
Foizkušen vlom v cerkev. Ponoči od 24. do 25. t. m. so zlikovci hoteli vlomiti v Podkrnosu na Kor. v cerkev. Cepin so vzeli v bližnjem mlinu in » njim odprli železne duri v zvoniku, "J1 drugih, lesenih duri niso mogli od-
„reti Obojne duri so precej poškodo-° li Tudi na pokopališču so poizkusil'svojo moe. izdrli bo močen žele-»pn drog in ga pustili na sredi pokopa-i Via Vdrli so tudi v mrtvašnico ln Juri poškodovali na lesu in železju.
Za cerkvene organiste. Še pred Veliko očio iz^e v založbi Katoliške Bukvarne v L ubljani nova, jako praktična cerkveno-Ijasbena zbirka: 100 preludijev za orgle, zložil Stanko Premrl, stolni regens chori v Kjubljani. — Preludiji so večinoma kratki in jedrnati, in ravno takih naSi or-danisti najbolj potrebujejo. Nekaj jih ie pa tudi daljših in slovesnejših. Skladbe so solidne, zanimive in živahne. Zbirka je razvrščena po tonovih načinih, in sicer elede skladbe v tem-le redu: C-dur, G-dur, D-dur, A-dur, E-dur, F-dur, B-dur, Es-dur, As-dtir, in Des-dur. — Obširna zbirka Premrlovih preludijev stane samo K 380, po pošti 20 h več.
Izprcmemba posestva. Travnov mlin na Glincah pri Ljubljani, ki je bil szadnji čas Jelačinova last, je kupila itvrdka Golob in Comp. za 110.000 K. [Imenovana tvrdka ga namerava predelati v tvornico.
— Strela Ja udarila v zvonik na Sv. Gori nad Litijo dne 29. marca zvečer ter napravila nekaj škode.
Nečloveški starl&i. Zakonska Aleksander in Marija Viher iz Slovenjega Gradca sla ravnala nečloveško s svojo IPletno hčerjo. Orožniki so stvar zasledovali in našli dekle v hlevu na nekih deskah, suho do kosti, vso onesnaženo ln polno uši ter tako oslabelo, da se ni mogla več dvigniti.
Konje in voz ukradel. Izvošček Jo-U Jazbinšck iz Gaberja pri Celju Je minuli ponedeljek peljal veC izletnikov v Vojnik. Predno se je iz Vojnika odpeljal, so je šel še pokrepčat v Seidl-novo gostilno, voz in konje pa je pustil pred gostilno. Komaj je bil notri, Je skočil neki fant na voz in se v diru odpeljal. Jazbinšek je obvestil orožnike o tatvini, šele v Dramljah se je posrečilo orožnikom ujeti tata v osebi Andreja )3ikošeka iz škofje vasi, ko je ravno hotel v neki tamošnji gostilni konje in Voz prodati.
Savinja odnesla sedem splavov. Bplavarji iz Savinjske doline so neki Večer minulega tedna privezali splave v bližini Celja k bregu. Ponoči pa je Voda v Savinji vsled močnega dežja [ako narasla, da je splave odtrgala od prega ter jih odnesla. V Tremarjih pri Celju so nalovili iz Savinje precej lesa. i-astnik splavov, neki Petrič iz Rečice P" Mozirju, trpi okrog 3000 K škode.
Ponesrečena rudarja. V rudniku v Hadniški vasi pri Konjicah je ponesreči rudar Janez Vengušt. Prišel je med «va hunta, ki sta ga stisnila in mu emeikala nogo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Konjice. — Jui ♦ Angermann v Trbovljah je pa-I el tako nesrečno v rudniku več me-»rov globoko, da Je obležal na mestu ^»v v globočini.
Cestni rop. Posestnika Ant. Kot-iz Slov. Gradca je v noči 27. marca
na cesti napadel njegov sopivec delavec Fran Knap ter mu ugrabil zlato uro z verižico in ves denar. Roparja so kmalu ujeli in mu pobrali ugrabljeno blago.
V Ameriki so se ponesrečili v zadnjem času naslednji Slovenci: Franca Oražna je 6. marca zasul sneženi plaz v Crested Butte, Cok>. — V topilnici v Leadville, CoJo. se je 5. marca ponesrečil Anton Pezdirc iz semiške okolice. Težak kos železa mu je stri desno nogo. — Plast v premogovniku v Fron-treru, Wyo., je dne 28. februarja zasula Antona Žavbe iz Češnjice pri Krašnji. Umrl je par minut pozneje, ko so ga spravili na svetlo. — Oba umrla zapuščata ženo in po troje nepreskrbljenih otrok.
Škropljenje trt po toči. Po toči poškodovane vinograde je treba takoj d r ug i dan po toči škropiti z modro galico. Zakasnelo škropljenje ne koristi. Umni vinogradnik se mora v svojo lastno korist že zdaj preskrbeti s potrebno množino modre galice, da jo ima v slučaju potrebe takoj pri rokah. Dež. odbor kranjski dovoljuje v okviru od deželnega zbora v ta namen dovoljenih sredstev revnejšim vinogradnikom, katerim toča napravi znatno škodo, naknadno primerne podpore. Posestniki po toči poškodovanih vinogra-dov, ki takoj po toči škrope svoje vinograde, naj jeseni prosijo deželni odbor primerne podpore v svrho pokritja stroškov za porabljeno modro galico. Glede škropljenja trtja z modro galico v obče se svetuje, da se trte prvič škrope že v drugi polovici maja, ko so po-ganki komaj eno ped dolgi. «— Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. marca 1912.
Vsi abstinent je kamniškega okraja se vabijo k sestanku, ki se bo vršil na Homcu velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne. Abstinentje na svidenje na Homcu 1
Iz Bistrico pri Tržiču se nam poroča, da je pri volitvi novega občinskega zastopa kovorske občine, dne 29. marca t. 1. zmagala v vseh razredih bistriška stranka, ki pripada S. L. S.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Podobi naših narodnih voditeljev kranjskega deželnega glavarja dr. Iv. Šusferšiča iu ustanovitelja naše gospodarske in Izobraževalne organizacije dr. Janeza Ev. Kreka, je založila »Slov. Straža«. Sliki, ki sta v kras vsaki pisarni, vsakemu društvu in vsaki domači hiši, sta že došli in se prodajati. Cena elegantno v svetlotisku na trdnem kartonu izvršeni sliki je 2 K, obe sliki skupno 3 K. Naročila naj se pošiljajo na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
□C3C3C3C3C3C3C3DaC3I □
a t]
Gorenjske novice
nnejna
D
□
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 V2°/o brez kakega odbitka.
Bralne are if t. Hiinj ia 1 paiilige.
Glei inserati
□□□□cannaaaaaaannn
g Iz Rateč na Gorenjskem. V nedeljo, dne 17. sušca 1912 se je vršil za 14. upravno leto občni zbor tako nam koristnega in lepo napredujočega Kmetijskega društva. Kako lepo se razcvi-ta, nam kažejo sledeče številke. Koncem računskega leta je imelo društvo 120 članov in denarnega prometa 140 tisoč 418 kron. Vsa čast odboru za ta lep uspeh, še posebna hvala pa gre načelniku Janezu Kavalar kakor tudi tajniku Jož. Mertelj za vso požrtvovalnost napram društvu, gospej Fr. Petraš, katera zelo vestno, natančno in proti vsakemu tako vljudno opravlja službo prodajalke. Zaloga društva je z vsem mešanim blagom tako preskrbljena, da se lahko kosa z vsako drugo trgovino; pa tudi cene blagu so primerno, jnjuJke. Zatorej kličem vsem: Le tako naprej in vsako leto nam prinese večjih vspehovJ Držimo se zmiraj gesla: V slogi je moči
g Živinorejska zveza za politični kamniški okraj naznanja, da letos v pašo na Križko planino ne bo sprejemala konj, ampak samo govedi. Vsi, ki nameravate oddati svojo živino na planino v pašo, se morate zglasiti najkasneje do 31. maja t. 1. na naslov Živinorejska zveza, Homec, p. Radomlje ali pa pri svojih domačih živinorejskih zadrugah. Od vsake priglašene govedi je plačati takoj ob zglasitvi polovico pašnine, ostalo pašnino pa tisti dan, ko se v pašo prižene. Za letos znaša paš-nina do dve leti starosti 8 K od goveda, nad dve leti starosti pa po 11 K od goveda. Starost so konstatira s tistim dnem, ko se goved v pašo prižene. Živina se sprejema v pašo le od članov živinorejskih zadrug, učlanjenih v našli zvezi. Mladi biki bodo imeli na planini poseben prostor za pašo ter bodo ločeni od ostale živine. Vsem, ki redijo mlade bike, svetujemo, da jih oddajo na planino, ker tu bodo dobili večje plemenske zmožnosti. Biki se sprejemajo lc čiste pinegavske pasme. Opozarjamo, da se sprejme v pašo le 125 glav živine in kdor se prekasno zglasi, ne bo mogel priti v poštev.
g Primskovo. Gospodarski odsek na Primskovem zares skrbi za svoje občane. Most je zaprt že eno leto in kakor kaže bode še naprej. Zakaj se most ne popravi in bi spor z občino ravno ta-
71
ko lahko nadaljevali. Denar se mora talo in lako vzeti na posodo, ker deželni odbor, cestni odbor in občina ne plaja popred, da so računi predloženi. Tedaj toliko več obresti, kolikor časa bi trajal la spor. Da je to tako, je pa, ker ga oni, ki so v gospodarskem odseku, nič ne rabijo in tako drugim, ki sedaj niso v gospodarskem odseku, škodo in zamudo delajo.
g Iz št. Jakoba ob Savi. Pri občinski volitvi dne 29. marca so bili soglasno izvoljeni kandidatje S. L. S. Nasprotniki se volitve niso udeležili, kar jc lepo od njih. K sijajni zmagi so nam zelo pripomogli naši prijatelji in somišljeniki s pooblastili, za kar bodi izrečena vsem najlepša zahvala, zlasti še Dragomljanom.
g Iz št. Vida nad Ljubljano. — Občinskih volitev po zaslugi naših liberalcev še nismo imeli in tudi še no vemo, kdaj jih bomo imeli, ker okr. glavarstvo še ni pretehtalo vseh liberalnih reklamacij. Liberalci pa medtem pošiljajo na deželno vlado in okrajno glavarstvo lažnjive pritožbe zoper našega župana in farbajo ljudi z vsemi mogočimi farbarijami, izmed katerih ni seveda nobena nova, marveč taka, kakor so vse liberalne farbarije po celi klan ski deželi ob času občinskih volitev. imenitni so pa tisti možje, ki so podpisani na raznih pritožbah na okr. glavarstvo in deželno vlado. Imena bomo seveda navedli po volitvah, da bo naše ljudstvo spoznalo svoje »prijale-lje«. — S o k o 1 s k i dom se bo zidal v Št. Vidu, tako se govori, in sicer na nekda.ijem Kremžarjevein svetu. Nas to zelo veseli, prvič zalo, da se bomo vsaj enkrat čisto jasno ločili na dve strani, drugič pa zato, da bodo liberalci imeli \saj eno skrb, namreč io: sokolji dom plačati in vzdržavati. Sedaj pa nimajo druge skrbi, kakor to, kako bi naše delo razdirali in naše poštene ljudi obirali in obrekovali. Tolažijo se sicer liberalci s tem, da bodo pri občinskih volitvah zmagali in potem naj bi tiidi obč.na prispevala za sokolski dom. ki naj bi po liberalnem receptu b,l obenem tudi občinnka hiša; toda iz to moke nc bo nič kruha. — Liberalna hranilnica naj bi po zmagi liberalcev pri občinskih volitvah poslala tudi obMnska hranilnica, tako se sanja v nekaterih liberalnih glavah. O le počasi, liberalni veleumi! Pokažite nam vendar enkrat račune vaše hranilnice! Saj tako radi bahate, bahajte tudi s tem; računi. Računi morajo biti javni, vsakemu na vpogled! Zakaj pa letalo od hiše do hiše in nadleguje!e ljudi, naj pri vaši hranilnici vlagajo denar?! Zakaj pa celo vaše lastne pri-^aše odganjate, če pridejo k vam prosil poso ila, pa jim pravile, naj gredo »rajši v farovško hranilnico, kjer jc dovolj denarja«. Le počasi, liberalci, z občinsko hranilnico! Občina ne bo prevzemala odgovornosti in garancije za vaše - - grehe! — »F a r o v S k a« h r a -n i i n i c a , tako nazivajo jezni in nevoščljivi liberalci našo pravo Ijudsito hranilnico zato, ker ima svoje prostore 8>
sedaj v župni.ski pharni, k.:er se že nad šest let teden za tednom shajajo res.ij in skrbni možje, tla se posvetujejo, kako gospodariti z denarjem, katerega imajo naši ljudje nad (>00 <)()(> K tu vloženega. Naša hranilnica je pa se vsako leto dela v javnost natančne, pregledane m potrjene račune in se nima ničesar sramovati. Marsikaj dobrega je že naredila v naši župniji, pa bo še z božjo pomočjo, a vsega nc bomo obešal, na veliki zvon! Las.nega premoženja (čistega dobička) ima že nad 13 000 K. Lastne hiše pa nc bo niti kup. I a niti zidala, ker se ji pod streho farovške pisarne hvala Bogu prav dobro godi. Zato naj se nikar ne verjame tistim far-barjem, ki farbajo. da bo »farovška« hranilnica kupila staro šolo. Ne bo je kupovala, še manj pa kupila. -- Denarni promet v naši hranilnici L lo ošnje čelrlletje. Je sledeči: Hranilnih \log vplačanih 65 099 Iv 71 v, izplačanih 54 840 K 57 v (pozna se vlanska suša in dragina); posojil vrnjenih 24 949 K 36 vin., izplačanih 51 962 K 81 v. Otroška »Čebelica« je letos vložila, že nad 800 K, deluje Id os zopet bolj živahno, to pa zato, ker »Čebelico« sedaj vodijo kar gospodične učitelj ce v šoli, ki koncem vsakega mesca dajo poslov.:c kn.ige hranilnici v pregled in nabran denar vlože v hranilnico. — Kmetijsko društvo, ki pod vodstvom župana Belca vrlo dobro deluje, izkazuje za lansko leto 775 kron čistega dobička. Motor tega društva. k'l goni mlatilnice in tlamoreznice, je lansko le,o delal 1097 ur. Natančne še poročilo o lem društvu ima zadnji »Gorenjec«. »Gorenjec«, ki jc bil preje strupen liberalen J j st, je z novim le. oni prešel v zanesljive naše roke in ga za o toplo priporočamo, lo pa še zlasti zalo, ker se posebno ozira ua gospodarske razmere našega kmečkega ljudstva.
g S Trate v Poljanski dolini. V liberalni capi »Slovenskem Domu«, št. 12, z dno 23. marca t. 1. se jc liberalni dopisnik oglasil iz daljave, ne pa s Trate, s povse zmedenim dopisom. Po eni strani se dela cerkvi uda nega, po drugi pa pravi, da je misijon politicno-strankarski namen. Vsakdo bi sodil, da se je temu človeku zmešalo v glavi. Liberalni stranki pripisuje nekako krepost. Edino to jc napisal resnično, rekoč: »Nas se lili ne prime«; ko bi bil še dostavil: »posebno pa ne dobra stvar«, to bi mu brez dvojbe potrdil še njegov sodrug Peter. Liberalnemu dopisniku se možje V. L. S. na Trati dozdevajo premalo krepostni. Liberalnemu dopisniku se morda zdi »kreposten« tist-i, ki pravi: »kaj pri ega, to pa nič ni«. Drugi, če sc prostovoljno nabirajo-prispevki za kako sveto mašo ali drug dobrodelni namen, odgovarja: »pri nas nič ne damo«. Ali je morda »kreposten« tisti večkratni »šupt« pred kterim nek liberalni mož vselej glavo pobesi? Ali so »krepostni« tisti, ki vodoma lažejo, da smo pri zadnji občinski volitvi zmagali v I. razredu samo z večino 6 glasov, v resnici smo pa zmagali z večino 46 glasov; v ostalih raz-
redih pa s toliko večino, da bi nckt«u naši liberalci, če jim povemo resnfcL razmerje glasov, od žalosti zboleli. (•» bi še zapisali, zakaj liberalni odbor tu-kajšnje gasilne brambe ni mogol pri zadostni udeležbi izvršiti občnega zb0. ra, bi bila še ena »krepost«. No to s« vrline liberalne kreposti, na katere nii pristavimo še to-le: če so taki r»oy.ju »krepostni«, potem pa so »krepostni« vsi blazni v ljubljanski blaznici. pQ. poln je samo Bog, ves človeški rod pn je podvržen slabosti, kiere ne odpravi, mc, no mi, pa tudi nc liberalni dop-;s. nik. Če ima on pravico raznašati isto jo imamo tudi mi, in če dopisnik no. odneha z neslanostmi in dela s »ern v oi). čini prepir, bomo mi v prihodnjo kar po vrsti in še pod pričami objavljali pod drobnogledom vse liberal" .'<rc, posti«.
□ar- -jagagagagacriS a
ftoBenlsike nouic S
—D
aa
naaaaaaanpaaa:.
d Iz Adlesič. 28. marca. V š,ev. 12 »Slov. Doma« sem bil napaden, vo bi odgovarjal no napad v takem lis u, ker. je za duhovnika le čast, čc ga napad;-, lak lažnjiv list, katerega poš.en človek ne bere, da ni v njeni le predebelih laži. Dopisun mi očita, da se jezim, ker v moji fari ni zmagal Dermastia Grda laž. Moji farani bi bili prav lep« zma-gali, da niso volili z nami Grilu jci iu Bojančani — Vlahi, ki niso moje fare. Saj je Dermastio volilo mojih I;1 rano v v Adlešičih najmanj 60, a liberalca pa kvečjemu 20, a v občini Tril.uča pa Dermastio 49, a liberalca 36, v vsi moji fari je bila za Dermastio lepa večina. In zato sem jih v nedeljo po voli.rah 8 prižnice tudi pohvalil. A jezil so nisem pa prav nič nad svojimi farani, ki so po veliki večini prav dobri in pošteni, razun par zapeljanih, pač pa sem se zgražal zaradi nedostojnega ve 'enja naših par liberalcev v nedeljo pred volitvami in Griboljcev na dan volitve, kakor sem omenil že v »Domoljubu«, j To je bilo res grdo, in to ostudno obnašanje obsojajo vsi pošteni ljudje. Potem trdi, da sem se šele na stara leta z vso silo vrgel v politično borbo, /.opet grda laž. Jaz sem pred vsemi volitvami storil svojo dolžnost, ker sem prepričan, da bi bilo prav slabo za Belo Krajino, če bi padla kdaj liberalcem v roke. Upam pa, da Bog tega ne bo dopustil, jj saj so Bclokranjci po ogromni veČini I prav pošteni, kakor sem jih tudi jaz v svojih spisih večkrat pohval i n ž« marsikaj storil v njihovo čast. Os udna laž jo tudi, da sem kdaj s prižnice zapoved a 1, koga naj volijo. Če je to res, zakaj me pa niste naznanili dr Ž. pravdništvu, ki bi mc moralo potem U«' znovali, kakor bi zaslužil, če bi res ko nepostavno postopal. Le na n <);?«, co je to res! Potem pa še omenja na koncu svojega dopiska nekaj o ljubezni >1° nasprotnikov. To je stara pesem M1" ralcev, da očitajo duhovnikom, da no
noznanio ljubezni do bližnjega. Kako L poznajo oni to ljubezen v dejanju, zato le par izgledov. Dne 10. t. m. je rekel eden naših liberalcev na shodu naše stranke, da jo treba farovž zabiti, da ne bo mogel nikdo iz njega. In kaj delali liberalci v jeseni leta 1910 za Časa predzadnje volitve, še tudi nismo pozabili. Takrat so hoteli na vsak na-fin v nesrečo pripraviti enega naših poštenih mož, občinskega in šolskega odbornika, katerega so naznanili drž. pravdništvu, ki pa je bil popolnoma oproščen. Takrat so tudi nesramno la-eali, a so bili nazadnje osramočeni, ko so propali s svojo obtožbo. Taka je liberalna ljubezen do političnih nasprotnikov. In taki ljudje se predrznejo učiti mene o ljubezni in mi očitati, da oznanujem s prižnice prepir in sovraštvo! Vas ni sram kaj takega trditi?
Ivan Šašelj. d Iz št. Lorenca. Na belo nedeljo, dne 14. t. m. bo popoldne ob pol 3. uri občni zbor mlekarne in javen ljudski shod. na katerem bosta poročala poslanca dr. Lampe in Hladnik. Pomenili sc bomo tudi o našem gospodarstvu, pokazali v pravi luči delovanje mlekarne za korist, ljudstva in njen prospeh v preteklem letu. Povabljeni ste vsi, tudi sosedje iz Št. Vida, Dobrnič, Trcbnja in Čateža. Shod se bo vršil v kaplani ji. Ker se bo določil načrt gospodarskemu delu, naj so ga gotovo vsak udeleži.
d Iz Tomišlja, Pri občinski volitvi v Tomišlju dne 12. marca je pri nas sijajno zmagala Slov. Ljudska Stranka, naprednjaki so bili popolnoma poraženi, čeprav so imeli dr. Joštovca in komisarja Franceta Šviglja na pomoč. Že dve leti so se bahali, kako bodo vrgli vrlega župana Antona Svete, agi-tirnli so 7. lažmi in drugimi sredstvi, Švigljcv Janezek je tako pridno agit.i-ral na Jezeru, da so jc zgubil in so ga morali iskati v Pavčkovi čitalnici. Kako malo zaupanja imajo ti ljudje med ljudstvom, se vidi iz tega, da so dobili pri voli vi komaj četrtino glasov, v vseh treh razredih so imeli 65 veljavnih glasov, 90 jo bilo neveljavnih, ker so tiskane listino odbornikov prilepili na glasovnice, a S. L. S. je dobila v vseh treh razredih in podobčinah 569 glasov. Kakšna večina! Iz tega sprevidi te, predragi naprednjaki, na primer Hacin, ^upca in drugi, cla ne hote nikdar v odboru tomišeljske občino, še manj pa /•tpar c, kakor ste upali, ako se ne spreobrnete in no postanete pristaši S. L. S. Tudi v občini Vrblenje jc pod-k rimska mašina dobro delala in je vse liberalce pometala iz odbora. Živeli vrli volivci S. L. S., naprednjakom pa "og daj pamet.
t v d Sava pri Liliji. Prezgodnja smrt občepriljubljenega g. župnika Koblarja •ia. Savi je zelo pretresla vsakega, ki je Bospoda poznal. Ne lo njegovi farani, udi iz drugih fard so trumoma prihajali k mrtvaškemu odru po zadnjo slovo. Pogreb v torek dopoldne je sijajno okazal, kako ljudstvo spoštuje in
svoje dušne pastirje. Farani, ki
so gospoda ljubili kakor očeta, so dokazali svojo hvaležno ljubezen s tem, da so darovali več sto svetih obhajil za pokoj njegovi duši. Duhovnih sobratov jo prišlo k pogrebu od blizu in daleč okrog 30. Izmed odličnih savskih fara-nov smo pazili pri pogrebu g. okrajnega glavarja Parmo, komisarja gosp. Sveteca, lastnika topilnice gosp. dr. Odtcntahla, ravnatelja predilnice gosp. Raucha; več županov in nepregledna vrsta množice od blizu in daleč. Pogreb je vodil proč. g. dekan Rihar in mu tudi s prižnice govoril zadnje poslovilo. Umevno, da jc ljudstvo ves čas glasno jokalo in žalovalo za pokojnim gospodom. — Po pogrebu so sorodniki med ljudstvom delili spominske podobico z lepo pridigo: »Da bo umrl, vsak dobro v6; nc v6 pa: kdaj, kako in kje.« Spomin pokojnega g. Koblarja ostane nr-pozabljen, savski fari pa želimo čim-prejo vrednega naslednika.
d Dobrniče. Dne 14. marca je bil v Dobrničah novi semenj za živino in blago, ki je bil prav dobro obiskan. — Sejmi v Dobrničah obhajajo se vsako leto: 1. dne 14. marca; 2. prvi torek po Veliki noči; 3. dne 16. septembra. Vabijo se kupci in prodajalci v obilnem številu. Naj bi prišli tudi prodajalci raznega blaga!
d Iz Radovice. Tudi pri nas so se volitve za S. L. S. častno izvršile. Volivci S. L. S. so sc vrlo držali. Ne obljubo, ne grožnje, nc pijača, ne laž, ne sladke besedo jih niso mogle premotiti, da bi zastavi S. L. S. nezvesti postali, izmed 102 volivcev ji»h je 85 glasovalo za Dcrmastio in le 17 za Ma-zelleta, dasi si jo Radoški Jop zanj vso pete obrusil, sc pridušal na levo in desno, cla takega moža ni kot je Mazelle. Zastonj I Padel je in Jop in njegova stranka ž njim. In tako jo prav, in tako bo, trdno upamo, tudi v bodoče, saj so tc volitve vsem, ki še dosedaj niso vedeli, kaj jc liberalec, dodobra oči odprlo. Koliko laži je bilo nagromadenih samo v 1. številki »Belokranjca«! Laži, sto in stokrat žc ovržene. so zopet pogrevali. Dobro so pri nekaterih naših naleteli sitni vsiljcvalci lažnjivega kljukca »Belokranjca«: kar pred nosom so jim ga raztrgali in vrgli pod noge. Edino pametno, saj pravi sam »Belokranjec«, da so se ljudje naučili »misliti«. Da, da, gledati in misliti. Oglodali so si najprej te ljudi. Kakšni pa so? I no, kaj niso to po večini ljudje, ki jim nad vse mrzi vera in cerkev, ljudje, katerih vsakdanja dušna hrana je zabavljanje čez vero, Cerkev in duhovnike? Ali niso to najgrši preklinje-valci? Koliko ostudnih bogokletstev sc je od liberalnih agitatorjev slišalo samo sedaj ob volitvah! Ali morejo pošteno misliti taki ljudje, ki tako ostudno govore in lažejo? Po njih jeziku in obnašanju jih sodite, pa bodete znali, kdo in kaj so in koliko je vredna stranka, h kateri so sc prislonili. En nauk pa si moramo za prihodnjost iz tega povzeti. Kar nas je v S. L. S., se še tesneje združimo, da bomo pri vsaki volitvi složno nastopali in liberalca ni-
kjer no pustili do besede. Poglej le, kako so liberalci edini, kadar se g.za njihovo stvar. Jop in Bojanjški > • »an se že nekaj časa grdo gledala, a /.daj ob volitvi sta bila kot eden. Saj s.e že slišali od Pilata in Ileroda, da s a se gledala kot pes in pa mačka, a i,u je šlo zoper Odrešenika, sta bila naen .rat prijatelja. Pa še nekaj. Da bi se dali Vlahu Dakotu komandirati! To bi bilo sramotno za nas. Jop mora plesali kakor Dako gode, kor je odvisen od njega, sicer bi dobil batine, kakor jih je dobil »slepi Martin«, ki jc ob volitvi mislil s svojo in ne vlaško glavo, pa mu jc Dako takoj, največjemu revežu v občini, odgriznil košček kruha Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega srca, enih misli — s Slovensko Ljudsko Stranko!
d Lokvica. Umrla je Margareta Malnarič iz Dolnje Lokvice št. 1 Pokojna je bila vrla gospodinja in skrbna, poštena krščanska mati. Naj v miru počiva! — Slov. kat. izobraževalno društvo na Lokvici se zahvaljuje pre-častitima gospodoma J. Nemauiču, župniku v pokoju v Metliki in dekanu A. Vidoviču za podarjene knjige. Bog plati — Zahvala. Katarina Bolite iz Gornje Lokvice št. 62 se najsrčnejše zahvaljuje Slov. kat. izobraževalnemu društvu na Lokvici za krasen sprevod, katerega je napravilo slavno društvo njeni ljubi mamici.
d Iz Ambrusa. Okrog 7. ure zvečer dne 28. marca so naznanili streli iz to-pičev izid volitve. Da bo zmagala S. L. S., ni bilo nobenega dvoma. Da bo pa zmaga tako sijajna, tega nismo mislili. Izvoljenih je 24 odbornikov in 15 namestnikov. V I. razredu so dobili po 87, v II. razredu po 146, v III. razredu po 246 glasov. V podobčini Ambrus 79. V podobčini Višnje 86. V podobčini Veliko Globoko 63 glasov. Nasprotni glasovi so bili 4. eden neveljaven. Upamo, da bodo sedaj volitve končane, ker nasprotnikom je gotovo pošlo vsako veselje do nove pritožbe. Volivni boj, oziroma agitacija za te volitve je trajala skoraj nad eno leto. Ali občani so spoznali, da so za sladkimi in prijaznimi besedami skriti vse drugačni načrti. Tako jc slavno končal ambruški liberalizem svoj volivni boj. Pucljevci so potisnjeni v kot, tako jc prav! Somišljeniki! Stojte vedno na straži! V pepelu šo tli iskra, pri priložnosti znajo zopet dvigniti svojo glave. Mi pa bodimo edini in zvesti zastavi Slovenske Ljudske Stranke! Vsem pa, ki ste pripomogli do tako lepe zmage, srčna hvala!
d Loški potok. Tečaj za šivanje in likanje smo končali te dni. Trajal je nekaj nad dva mesoca. Pouka se je udeleževalo redno vsak dan 30 učenk. V koliko je ta pouk koristil udeleženkam, bo pokazala tozadevna razsiava, kjer so bo pokazalo delo. ki so ga učenke izvršile. Razstavili se bodo posamni deli oblek, ki so jih dekleta sama tekom učenja naredile in pri pouku likanja zlikale — približno 500 kosov. Razstava se bo vršila velikonočno nori'
deljo, ponedeljek in torek v dvorani Društvenega doma. Želimo, da bi si razstavo ogledali tudi oni, ki govori o brezpomembnosti takih šol in tečajev. Vstop je vsakomur prost. Vabimo tudi ženski svet iz soseščine, sosebno ženske organizacije. Prodajali se bodo tudi vzorci, po katerih se je vršilo krojno risanje.
d Črnomelj. Dne 11. aprila t. 1. Imamo dopolnilne občinske volitve štirih odbornikov in dveh namestnikov III. razreda, ker so bili vsled rekurza zvr-ženi. Udarili se bomo seveda zopet z liberalci. Dozdaj smo jih še vselej spravili podse, kar je napravilo Črnomaljce korajžne in vesele. Gotovo bodo naši možje tudi sedaj napeli vse žile in mišice, da postavijo liberalne kričače in oštarijske ovaduhe pod kap. Treba je le složnosti, da vsi volimo enako kot en mož. Vsi volite tiste, ki se bodo postavili. Ne gre se toliko za osebe kot za stvar. In čeprav je kateri kandidat liberalcev drugače morda miren, a ker ga priporočajo liberalci, ga ne volimo. To zahteva ponos od vsakega, kdor se hoče šteti k zmagoslavni vojski Slovenske Ljudske Stranke! — V Loki pri Črnomlju so zdaj po zvijači zmagali res pravi pristni liberalci. Posrečilo se jim je pa to le vsled zvijače, ker so porabili prepir med Loko in zunanjimi vasmi. Liberalci so nabrali jako dosti pooblastil pod pretvezo, češ, Ločanom je treba pomagati. Pravili so, da se ne gre za nobeno stranko. A ko so imeli vse pripravljeno, so postavili za kandidate vse svoje loške fiakarje (kar po dva v eni hiši!) in same liberalce. Šele ko je bilo prepozno, so naši ljudje spoznali, da kjer se dva kregata, se tretji Veseli. Veselil se je Makar iz Krupe in politični havzirar, naš liberalni general dr. Malerič. Za župana se je priporočalo Paletovega Janezka, pa menda ni hotel sprejeti. Tako je bil izvoljen prejšnji liberalni župan. — Pri nas so z malimi izjemami vsi Kočevarji volili Mazelleta, češ, da je njihov rojak. Naši liberalni slovenski neodvisneži (?) so pa rekli, da je njihov. Tako so se prijateljsko objeli naši »narodnjaki« (?), ki so še nedavno pretepali Hočevarje po ulicah, in Kočevarji. To se je tudi pokazalo na dan volitve na Otavcu, kjer so Kočevarji iz Planine in došli črnomaljski »napredni narodnjaki« skupaj kričali »lieil!« in »Živio!« Mazelle! Naših mož se pa niti ni pustilo govoriti. Ta dan je bil vesel Koče-varjev tudi naš dr. Malerič, ki se drugače obnaša, kot bi mislil kar pohru-stati vse Kočevarje. No, je pač to vse naprednjaško, ka-li? — »Svinjski Dom« očita g. županu Gešlju iz Doblič, ces, da je obljubil, da bo z Mazelletom, potem pa da je delal za Dermastio. Kakor smo zvedeli od zanesljivih mež, ni on tega nikakor storil in ni mogel storiti, ker je Mazelletovo »delo« že čutil na svoji koži. Mazelletov Jekovec je pred leti ustanovil v Dobličah nekako posojilnico, ki je lani pod vodstvom nadepolnega učitelja Goriška prenehala. Za njen pogreb so morali vsi čla-72
ni plačati po približno osemnajst kron. Tako so spoznali liberalno laži-delo. Zanimivo je tudi, da nadvse narodni naprednjaki pravijo, da Gešlja ne bodo nikdar več volili. Torej bodo prepustili občino Kočevarjem, ker župan po svoji pameti ne more biti liberalec. Res lepi narodnjaki! — »Mestna hranilnica« je v letošnjem računskem zaključku prav po nepotrebnem napadla našo ljudsko hranilnico in posojilnico. Naj bi se rajši brigala za svoje zaostale obresti posojil. So že od dveh let in v skupni vsoti okrog štirideset tisoč kron. — Naša nova posojilnica pa je prvo leto vkljub vednemu nasprotovanju, zlasti po časnikih, dobro končala s prav lepim dobičkom. Je že popolnoma utrjena. Uradni dan je vsak četrtek dopoldne in ob nedeljah po večernicah. Nalagajte denar pri nji, potem bo še bolj ugodila obilnim prosilcem za posojila. Obresti daje za naložen denar 4s/4 od sto, torej dobi vložnik od vsakih 100 kron 4 K 75 vin. obresti, drugod pa le 4 K 50 vin.
□□nnnanaanaonnnan
S notranjske novice °
D---ID
n Iz Idrije. Zanimiv ugovor se je zgodil pri nas. Naša stranka je ugovarjala proti nekaterim postavkam mestnega računa za leto 1910. Deželni odbor je spoznal resničnost navedenih vzrokov, ter jo rekurzu ugodil. Razume se, da to ni bilo všeč našim nasprotnikom in ti so pooblastili ljubljanskega advokata dr. Novaka, naj se pritoži na upravno sodišče. To je tudi storil, a upravno sodišče je pritožbo takoj zavrnilo, ker se je prepozno vložila. Časa za pritožbo je 60 dni. Dne 13. decembra se jim je vročilo in dne 12. februarja so pritožbo odposlali. Pozabili so pa, da ima december 31 dni in januar rav-notako 31 dni, toraj skupno 62 dni. Ker so vložili pritožbo dne 12. februarja, je bil to že 61 dan, torej rok za reklamacijo je pretekel. Ali se gospoda iz re-kurzov samo norčuje in nalašč stroške napravlja, ali pa nimajo nobene pra-tike, da bi prešteli po dnevih, kedaj jih je 60, kajti, da bi tako visoki gospodje ne znali šteti do 60, ne moremo umeti, ker se v prvem razredu ljudske šole že do 20 nauče šteti mali prtljikovci in v drugem razredu pa že do 100 pridejo. Potem bi naša gospoda ne znala celo tega, kar 7 letni šolar že ume. Na vsak način so se pa naši liberalci hudo vrezali in rudarji se norčujejo iz njih, češ, toliko pa še mi znamo, da bi vedeli, kdaj 60. dan poteče, če se hočemo postaviti na Dunaju. Tako se naša gospoda v Idriji in na Dunaju osmeši. — Liberalni dopisnik se jezi, zakaj se je pri cestnem odboru več Izdalo Prejšnji odbor je prav malo delal, le račune pokladal, ki pa niso bili v redu Zato mora sedanji kaj storiti, ker ljudje hočejo vedeti, zakaj doklade za ceste plačujejo. Računi so pa v naj-
lepšem redu. Prosimo vas, ne o tem pisati, ker s tem svojega tovariša šo , grobu ne pustite pri miru.
n Bloke. Lep uspeh moramo zo. pet zabeležiti o delovanju našega ne, utrudljivega poslanca g. Drobniča. S4 to pomlad se prične delati toll potreb, na kapnica na Velikem vrhu. Kdor ve kako daleč ima ta vas po vodo, bo znal ceniti to pridobitev. Zgradbo, ki j9 proračunjena na 22.000 K, Je dobil do. mač podjetnik g. Ivan Usenik. Veliko je vredno pri tem tudi to, da bodo zgi< nile slamnate strehe in bodo skoro vsq hiše dobile streho iz opeke. Kako se a tem zmanjša nevarnost pred požarom in koliko pridobi vas na lepoti, to vsals uvidi. Vrhovčani pa bodo lahko poin, nili, kdo jim je k temu pripomogel iu katera stranka se je zavzela za njih ko, risti. — Pa poglejmo, kaj znajo liberai* ci! Kaj so pa ti pridobili? Zadnjič so je zopet hotel nekdo pobahati s tisto šolo pri sv. Duhu, pa je take slišal, da je gotovo sprevidel, da je najboljše, Čo molči. Drugi so pa še slabši. Ne znajo drugega, kot v »Domu« in »Danu« bla, titi poštene može. V zadnjem času so se spravili zlasti na g. Drobniča. Noben cigan ne laže tako nesramno kakor ti ljudje. Take stvari pišejo v svoje listo, da se človek z grozo vpraša, kam vodi liberalizem, v kako razuzdanost bi za, šlo slovensko ljudstvo, če bi je prepuščali tem ljudem. Liberalci pa padejo na te reči, kakor sestradan pes na ofdo, dano kost in z vidnim veseljem prenai šajo svoje smrdljive cunje drug druge« mu. Lahovemu Franceljnu še v cerkvi gleda njegov liberalen »Dan« iz žepa, In taki ljudje hočejo voditi naše ljud< stvo! Nikdar. Proč od teh nagnjusniti liberalcev! Pošten človek ne moro imeti prijaznega stika z ljudmi, ki take reči pišejo, naročajo, prebirajo. Pri tem sa pa dobe še mevže, ki vedno in vedno nergajo, da bi ne bilo nobenih strank, da bi bil mir. Kdor hoče imeti mir i takimi ljudmi, sam ni veliko boljši, kot so liberalci.
gC3C3C3C3C3aC3PC3C3C3C3m-jan
D
Drašfueni uesfnih
o	_
Daanaaaanuuauuuan
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
V Škocljann pri Tnrjakn priredi izobraž valno društvo na velikonočno nedeljo in pone< deljek zabavo. Na sporedu so sledeči mešani zbori: Ferjančič: V jutranji zarji: Aljaž: Pri zibelki, Večer in Domorodna Iskrica; P. Ik Sattner: Na planine; Žirovnlk: Glejte lo solne« zahaja; ženski zbor: Ipavec: Predica; samo-, speva: P. Sattner: Ujetega ptiča tožba; Ipaveci Ce na poljane rosa pade; dvospev: Fr. Gerbičt Ave Marija, in dve veseloigri: »Zdaj gre sein, zdaj pa tja« in »Krčmar pri zvitem rogu«. — Med posameznimi točkami igra godba »Orel«. Vstopnine ni, vendar se pobirajo darovi za nabavo not Vabljeni vsi. Začetek zabave j« obakrat ob dveh popoldne, t. J. po nauku.
Sv. Lenart nad gkoijo Loko. Katoliško slovensko izobraževalno druStvo priredi na velikonočni ponedeljek, dne 8. aprila t. 1., * prostorih tukajšnje ljudske Sole igri »Ljudmila« (samo ženske vloge) in »Prepirljiva soseda aH boljša kratka sprava kot dolga prav-dae (samo moške vloee). Začetok ob 3. uri vo-
lilno Ljubiteljem poštene zabave kličemo: prihitito v obilnem Številu!
Društvo Kamnik« bo priredilo na belo no-. .j0 „i, 5. uri v Kamniškem domu Sardon-knvo igro »Mati svetega vesolja«, ki je v Ljub-liani prejela toliko hvale. Društvo si je nalašC a to igro naredilo nove kulise, kostumi bodo Mirani. Domačini in okoličani, ne zamudite prilike videti to lepo nabožno igro.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Šmarci priredi na velikonočni ponedeljek, dno S aprila t. 1., popoldne ob štirih v Društvenem iloniu krasno igro »Ilešitelj« in ljubki prizor našiti planin »Planšarico«. Kdor hoče videti in slišati res nekaj pod učnega in lepega, naj nriilc tedaj k igri v Šmarco! K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz Tržiča. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Tržiču (v kaplaniji) je bil 17. marca t. |. V načelstvo so bili izvoljeni vsi lanski odborniki. v nadzorstvo pa me. o Jerneja Želez-nikarju, po domače Jožovca, č. g. Jakob Ogri-zok, župnik v Lomu. Iz računskega zaključka še vidi. da jo hranilnica tudi v preteklem letu prav lepo napredovala. Hezcrvni zaklad znaša sedaj blizu 1:1.000 K. Z novim letom namerava odbor zvišati obresti hranilnih vlog na štiri in pol odstotka. - Društvu sv. Jožefa jc naklonila hranilnica podporo v znesku 100 K, :;a kar ji bodi izrečena srčna zahvala.
V Blatni Brezovici so v ponedeljek dno 2.">. miliva uprizorilo domačo dekleta igro »Sveta Neža«. Nastopilo so topot prvič. Igra je bila lia izust dobro naučena, le s kretnjami. Ki pač mnogokrat več pripomorejo k živahnosti, kot šc tako dobro izgovorjena beseda, .-o igralke vse preveč štodile. Tudi naj se nekatere do prihodnje prireditve odvadijo . lkozvn-nega »šolskega tona«; važnejša mes.. jc treba namreč v pravilno razumevanje povdariti z določnejšo izreko in s primemo gesto. Skratka rečeno: bilo jc nekoliko premalo življenja v iirediiašmiju. Ker je pa vsakemu za napredek vnetemu igralcu oziroma igralki ljubša odkrita kritika, kakor pretirano hvalisanjo, upamo, da vrlim dekletom te dobrohoteče !)•!--1'de ne bodo vzele poguma in veselja, temveč jili bomo kmalu zopet videli nastopiti pri novi prireditvi, pri kateri bi želeli slišali tudi kako pesemeo. da lit) spored nekoliko številnejši in tudi inikavneiši. Dekleta, le s pogumom in z vztrajno -Ijo do novih uspehov!
Iz Kranjsko gore. Prod nedavnim ča-om je oživilo tu izobraževalno društvo pod ime-iiom Pevsko in izobraževalno društvo v Kranjski gori« in jc začelo takoj delati zelo živahno. Dno 17. t. in. priredili so udje igro »Ilepoštev« pod vodstvom neumorno delavne- , fi nadučitelja Fran ITenHu, kojemu se ima i Iruštvo že sedaj neizmerno veliko zahvaliti, j 1'dcležlia je bila tolika, da jo bila velika so- . bona v hotelu Slave, kjer so je proizvajala j igra, natlačeno polna. Igralo se je v vsakem j oziru prav dovršeno, vsi igralci brez izjemo i 1(11 bili popolnoma kos svoji nalogi, in člo-. ck j res no ve koga hi hvalil. Igra se jc morala po- ' novlioti drugo nedeljo, dne 24. marca, in jo i)') obilni udeležbi uspela če mogoče šo bolje. Ha l.i jeseniška delavska godba popravila ma-skarado. prišla je k naši igri polnoštevilno, bilo je mož, in jo igrala po obči sodbi umetniško in tehniško dovršeno. Hotela jo tmoto popraviti in popravila jo jo sijajno; si-p1' J° Povsod, kjer nastopi, hvalijo a pri nas p prekosila sama sebe. Hog nam daj še veliko takih večerov. — Pri tej priliki naj po-nvah10 omenjom tudi mladi pevski zbor iz-»'•rnževalnega društva, ki jc žel občno polivalo.
»Zaobljuba«, spisal Bečič-Medvešček, ta toli pogrešana in zaželjena povest je izšla ravnokar v drugem natisu. Povest nam slika življenje krepostnega hrvatskega mladeniča, ki se s svojo hrabrostjo, zvestobo in možatostjo povspne med tujim narodom do najvišjih časti ter vrnivši se domu, ovenčan s slavo, osreči ves svoj domači kraj, njegova zvesta ljubezen pa dobi konečno najlepše zadoščenje. — Povest, ki je krasna že po svoji vsebini, je pisana z največjim domoljubnim navdušenjem in redko mikavnostjo, redi česar se je tudi tako priljubila, da je bila v prvem natisu v kratkem razprodana. Vsi značaji so risani krepko z določenimi potezami ter se morajo omiliti bravcu. Cena broš. 1 K 80 vin., v platno vez. 2 K 60 vin. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. Spisal De Waal. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 10 vin. — Najlepše povesti, katere nam nudi svetovno slovstvo, se vrše ob Kristusovem času ali pa za časa prvih kristjanov. Saj nudi ta doba požrtvovalne ljubezni in svetega junaštva tudi najlepšo snov pripovednemu pisatelju. Poleg znanih romanov Ben hur, Quo vadiš, Zadnji dnevi Jeruzalema, Dekle z biseri, Fabijola itd. speda trdi Valerija med te bisere pripovednega slovstva. V Valeriji se zrcali konec najhujšega boja med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je z zmego Konštantina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in zadobilo prvo svobodo. Knjigo toplo priporočamo. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani,
»Ne v Ameriko«, Ta naslov ima 16. zvezek Ljudske knjižnice. Alešovec je napisal to povest na podlagi resnične zgodbe, ki predočuje nevarnosti Amerike, vzbuja ljubezen do rodne grude in odvrača bravca od želje hiteti "ez ocean bogatit tujce. Alešovec pripoveduje nn tisti mični, domači in živahni način, ki je le njemu lasten. Nauk, ki veje iz cele povesti: Ljubo doma, kdor ga ima, — se bo utisnil bravcu globoko v srce, — Povest je izšla v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja K 1'50, vez. K 2'40.
Msim peniiiie iis mol ii živa i.
Osrednja perutninarska zadruga jc otvorila dne 30. marca na vrtu hotela »Union« v Ljubljani razstavo perotnine in malih živali. Razstavo, ki se je zaključila 1.1, m., je uktisno uredil živinorejski nadzornik Legvart. Celi vrt hotela »Uniona« je bil napolnjen z lepo perotnino in druoimi stvarmi, ki se rabijo za perotnino. Raz-
stava je bila izvrstno obiskana. Prišli so tudi tujci; veliko kmetijskih veščakov je prišlo iz Hrvaškega, Štajerskega, Češkega in Moravskega, kakor tudi iz drugih dežel, O razstavi so se izrekli zelo laskavo, češ, da niti v Pragi in v Gradcu ni bilo videti tako lepih komadov.
Vhod v razstavo je bil okrašen z zelenjem; pri glavnem vhodu je stal paviljon, prevlečen s trobojnicami in zelenjem.
V	razstavi so bili 3 veliki paviljoni. V prvem večinoma športna perotnina. Posebno impozantni so bili zlati in srebrni fazani, last g. Franceljna na Prulah. Nadalje so bili zanimivi veliki grahasti golobje od g. dr. Hočevarja iz Domžal; tudi aquarija g. notarja Hafnerja in g. Novaka sta vzbudila veliko zanimanja. Razstavljeni so bili tndi rarlični ptiči pevci, papagaji in perotninski sovražnik kragulj. V drugem paviljonu je razstavila tvrdka Franc Stupica vsakovrstna učila in potrebščine za perotnino. Ta tvrdka je imela poseben oddelek za vsakovrstne perotninske potrebščine v največjem obsegu.
V	tretjem paviljonu je razstavila tvrdka drogerija Adrija v Ljubljani različna zdravila za male živali, kakor tudi za veliko živino, instrumente in tekočino za konserviranje jajec in mesa. Poleg je razstavila tvrdka Šare perje od vsakovrstne perotnine ter uporabo perotninskega perja za trgovino. En del tega paviljona pa je bil nosvečen za ustrojene zajčje kože, katere je razstavil g. Bubnič iz Istre.
Ma sredini ccle razstave je bil pri-l/.ižno 400 m- velik čveterokot s kletkami, v katerih jc niia mnogovrstna ,i,n izvan-rodr.o lepa perotnina. Ob desni strani razstavnega prcs'ora so bili prirejeni oddelki za cele rodove posameznih pasem, ob-steječih iz deset kokoši in jednega petelina. Na levi strani je bil oddelek za kunce z modernimi kletkami. Posebno pozornost so vzbujeli veliki holandski kunci. Na ievi strani pri vhodu je pa bi' oddelek za race, gosi, purane in pave. Zelo praktični so nadalje mizarski izdelki gosp. Frmca Trenka iz Ljtibl'ane. Razstavil je zelo umetno izdelan in pripraven kurnik, kateri je na prodaj za ceno 250 kron. Na-drlje je razstavil različna zaklopna gnezda, nap"'?Inihe, praktična korita za pičo itd.
V	notranjih prostorih hotela »Union« so razstavile sledeče tvrr''-e: »Katoliška Bukvama« je razstavila veliko izbiro najboljših knjig o reji malih živali in perot-ni. e, nadelje lepe slike in razglednice pe-rolnire. Gospodinjska šola v Marijanišču je razstavila najmodernejše valilnike in učila. Perotnirnrski zavod v Šiški je razstavil okusno zaklano perotnino. Mlekarska zveza v LjuMjani je imela okusno urejen paviljon različnih potrebščin za nerot-nino, posebno pa zaboje za transport iajec, zaznamovanje jr.jec, vlaganje jajec. Tvrdka Peter Lassnik je razstavila vsa ona semena rastlin, ki se rabijo za perotnino. Tudi znana tvrdka Fattinger za izdelovanje umetnih krmil za perotnino iz Dunaj'
Dober tek ! Zdrav želodec imamo in nikakib bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller jeve odvnjMne Bhabarbara krogljicez znamko „Elsa-krogljicc". Svetujer in krene želodec. G škatljic franko 4 krone. Izdclovatelj
Bhabarbara krogljice z znamko „Elsa-krogljicc\ Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešuje prebavo
tii,> franko 4 krono. Izdclovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsa tru 10 fllrvst-ko).
ft*
skega Novega mesta je razstavila svoje vsakovrstne izdelke in krmila, deloma tudi na lastne stroške perotnino.
Razstavljalci perotnine so razložili veliko število raznovrstnih pasem kokošjih jajec, katere so obiskovalci razstave z velikim zanimanjem kupovali.
Med vsemi plemeni je bilo v največjem številu razstavljeno laško pleme kokoši, katero je, kakor znano, izvrstno za jajca. To pleme je bilo najprvo vpeljano v gospodinjski šoli v Marijanišču in se je od tam razširilo po celi deželi. Opaziti je bilo, da te živali pri prostem gibanju dobro uspevajo, v majhnih in zaprtih prostorih se pa le nepopolno razvijejo. Najlepše živali tega plemena je razstavilo Marijanišče, gospodinjska šola na Vrhniki, g. Zupan iz Dolskega in nekateri posestniki iz kamniškega okraja. Najlepše zlatoprižne Vian-dotke je razstavila gospa Valentina Jelovšek z Vrhnike. Zelo lepe Brahma je razstavil g. drogerist Kane iz Ljubljane. Najlepše orpingtonke revident južne železnice g. Boršner in gospa Pečnikova iz Ježice.
Plymont-Roks so se v naši deželi lepo vpeljale ter so za laškimi najbolj razširjene; to pleme je dobro za jajca kakor tudi za meso. Lepih živali tega plemena je bilo zelo veliko, tako da bi bilo preobširno vse opisati, omenjamo samo: Gospodinjsko šolo iz Ljubljane in Repenj,. g. Zupana iz Vrhnike in g. Košenina iz Ljubljane.
Tudi domačih kokoši, zlasti iz Dolenjskega ,je bilo nekaj opaziti, vendar ne v tem obsegu kakor bi se želelo. Zelo želeti bi bilo, da bi se našli perotninarji za gojenje domaČega plemena zlasti na Dolenjskem. To pleme bi gotovo bolje uspevalo kakor vsako drugo tuje pleme.
Večje skupine Rhode-Island sta razstavila g. Simenthal iz Mokronoga in g. Poči vavnik iz Ljubljane. G. Resner iz Medvod je razstavil lepe Brahma. Posebno lepe purane, popolnoma bele, pasme francoskega plemena je razstavil gosp. Adolf Mulley iz Logatca. Najlepše race je razstavil gosp. Cerar iz Domžal in gospa Mara Penca iz Mokronoga.
Gosi so bile nekoliko slabeje, dokaz, da se gosja reja pri nas do sedaj ni veliko gojila, kar bi bilo pa za nas zelo važno, zlasti za naše barjt. Veliko zanimanja so vzbujali raznovrstni kunci, kateri so last g. Rudolfa Treota in Galeta iz Ljubljane. Omenjena dva gospoda sta v kunčji reji prava umetnika.
Obisk razstave je bil naravnost veli-kansk. Cel dan je bila razstava polna ljudi z dežele in mesta, ki so si z zanimanjem isto ogledali ter se zelo pohvalno izrekli o celi prireditvi. Zlasti moramo pohvaliti tvrdko Štupica, katera je vpeljala vse stroje in potrebščine za perotnino, in pa mizarja lrenka, ki je pokazal posebno spretnost v izdelovanju kurnikov in drugih potrebščin za kure.
Ker je ta razstava pokazala veliko zanimanja za perotnino in druge male živali, upamo, da bo osrednja perotninarska zadruga še večkrat take razstave priredila.
DARILA NA PERUTNINARSKI RAZSTAVI V LJUBLJANI.
Posebna occnjcvalna komisija je razdelila med udeležence »perutninar-52
ske razstave« 115 diplom oziroma premij in daril, (darila so obsega a o do 10 K). Samih diplom je bilo razdeljenili štirideset.	__,
Premije za kokoši. I. Darilo. Priznalne diplome I. vrste. Jelovšek, Vrhnika. — Franzl, Ljubljana. — Penca, Mokronog. — Klofut ar, Tržič. — Sola Grm. — Simenthal, Mokronog. — Oblak Fran, bolnišnica, Postojna. — Borštner Franja, Sp. Šiška.
II.	Darilo. Priznalne diplome II. vrste. Šola Grm. — Apfaltrern, Grmeče.
—	Kanz, Ljubljana. — Ilerrisch, Ljubljana. — Humek, Raka. — Gosp. šola, Vrhnika. — Gospodinjska šola, Repnje.
—	Dobravec Ana, Črnuče. — Traven, Glince. — Smuk, gospodinjska šola, Marijanišče. — Počnik, Počivalnik, Matilda Kaulich, Medvode. — Kobe, Žabja vas. — Paternoster, Arko, Postojna. — Zupančič, Dolsko. — Kok, Strah, Vevče.
III.	darilo. Priznalna diploma III. vrste. Zupan, Dolsko. — Slane, Litija.
—	Gospodinjska šola, Repnje. — Potočnik, Simenthal, Mokronog. — Berton-celj, Kosler, Ljubljana. — Klander, Franzl, Ljubljana. — Pečnik, Ježica. — Malenšek, Kandija. — Košir, Brod. — Golli, Rudnik. — Kotar, Dolsko. — Alič, Medvode. — Gospodinjska šola, Vrhnika. — Škrjanc, Radomlje. — Martnik, Polhov Gradec. — Pavlin, Grič. — Gospodinjska šola, Marijanišče. —■ Mer-kun, Homec. — Drašček, Zalog. — Šola Grm. — Mulley, Logatec. — Kozamer-nik, Košenina, Bojane, Št. Peter. — Sporar, Št. Peter. — Dobrave Ana, Črnuče.
Premije za race. I. Darilo. Priznalne diplome I. vrste. Penca, Mokronog.
—	Šola, Grm.
II.	darilo. Priznalne diplome II. vrste. Počivalnik, Ljubljana. — Cerar, Domžale. — Traven, Glince.
III.	darilo. Priznalne diplome III. vrste. Bertoncelj, Domžale. — Sbil, Mokronog. — Franzl, Ljubljana. — Po-žlep Fr., Ljubljana. — Strah, Vevče.
Premije za gosi. II. darilo. Priznal-ne diplome II. vrste. Kosler Josip, Ljubljana. — Banmeister, Kranj. — Traven, Glince. — Muller, Ljubljana. — Počivalnik, Ljubljana.
Premije za purane I. darilo. Diplome I. vrste. Mulley, Logatec (beli).
—	II. darilo Štev. 3 (črn puran). — Traven, Glince.
Premije za kunce. Treo, Ljubljana.
—	Bubnič, Slivje (Istra). — Traven, Glince. — Galle, Ljubljana. — Grmska šola. — De Gleria, Ljubljana. — Lich-tenthurnov zavod, Ljubljana. — Mi-klavčič, Ljubljana. — št. 9, (angora).
Premije za golobe. Franzl, Ljubljana. — Dr. Hočevar, Domžale. — Počivalnik, Ljubljana.
športna perutnina. Počivalnik, (pegatke). — Franzl, (fazani).
Kje je puščavnik?
Kašelj	nadnho
pljučne feaiare, posledice SnMasnce, oslouskega
ItaŠija ss ^strani nspeSno s
Sirolin^,Roche*
hI ozbuja teh In priletno dUl
V lekarnah naj se zahteva izrecno Sirolin „Roctae".
M»
so pravi
mojih čevljev
Kavčukovi podpetniki. Trpežni, elegantni, higienični.
In modno blage za gospode I" gospe prip. izvozna lilša
PHOKOP SIRIH in SIN
v Humpolcu na CeSkcm. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo Izgotovira tukaj gosposke obleke, m
fnaOPPDCiannnai
pnaaannaonaaaciaan
Za kratek čas
icacan
D
n □
Vrednost marele. »To jo gotovo, da je ma-rcla najboljSi pomoček zoper dež. Kadar jo vzamem seboj, nikdar dež ne gre!«
Dobra gostilna. Tujec: »Kje dobim dobro rostilno in prenočišče?« — Meščan: »Pojdite k ,]3cleinu volu«, tam boste dobro postrežem; jo moj »in!«
Ozdravljenec. Ubožen tujec pride v bolnišnico kjer ga čez dolgo časa izpusto kot ozdravljenega. Zdravnik mu refe pri odhodu: ,Seda i ste ozdravljen in lahko greste; sicer so nof?e še malo otekle, pa to mene nič ne brign!« — Tujec: »No, čo bi vi te noge imeli, bi tudi mene nič ne brigalo I«
Prav po postavi. Financar: »Vi kadito tuje Binoclke, ali ne veste, da so prepovedane?« — Tujec: »Dobro vem; saj jih ravno zato kadim, da jih uničim!«
čudno. »Kako je svet sedaj čuden! Namesto v prvem nadstropju stanujem v petem, pa vendar ljudje pravijo, da sem doli pri Sel!«
Vendar nekaj. A.: »Si žo sliSal, da je milijonarja Majerja zadel mrtvoud?« — B.: »Prav, da ga je enkrat vendar nekaj zadelo!«
Opravičena skrb. A.: »Ti šment, kako mi jo noga zaspala!« — B.: »Tiho! Ce te sliSi gostilničar. U bo Se šestdeset vinarjev za spanec tarafunll.«
Premeten bolnik. Prijatelj: »Zdravnik ti jo dovolil le en vrček piva na dan, ti jih pa menda izpijeS po pet!« — Bolnik: »Saj veš, da sem imel pet zdravnikov in vsaki mi jo dovoli) en vrček. Tega so pa držim!«
Dober odgovor. Grofinja, ki se mudi na kmetih, poskuša za kratek čas seno grabiti ter vpraša kmeta: »No, oče, kako sc mi pa kaj poda?« — Kmet: »Gospa grofinja, prav nič bolj, kakor vsaki dekli!«
Zapravljiv oče. Tujcc: »Kdo pa si, malič-ko?« — »Gruntarjev sin bi bil, če bi no bili oče grunta zapravili!«
Kdor je izpostavljen mraza, trpi večkrat na revmatizmu, protinu, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno delujoče sredstvo za vdrgnenje, ki so je hitro priljubilo, je Contrlieuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat.
MOJA STARA
izkušnja mo uči. da moram za nogo kožo rabiti lo Steckenpferd IIIIJno mieCno milo liorgmanna & Co., Tešin ob Labi. Koinarl po 80 vin. se dobiva povsod. 442/11/12

O vsih organih človeške notranjosti sta za telesno blagodat odločno najvažnejša želodec in črevesje. Ako z rednim, zmernim življenjem I o dvoje držimo v dobrem stanju, odpade s tem tudi poglavitni vzrok za bolezni vseh drugih organov. Zato se zatorej lahko uvidi, da mora najmanjše motenje prebave prijeti ves organizem in imeti za posledico slabo tvoritev sokov ter obolenja. Zato jc jako važno, najti prava sredstva, ki morejo uravnati prebavo, doseči pravilno mešanje krvi ter odstraniti pokvarjene ali pomanjkljive sestavine krvi. Tako preizkušeno sredstvo je že več desetletij po vsej Avstriji splošno znani ter v vasi in mestu, po hribih in dolinah od vseh cenjeni dr. Rose balzam iz lckarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 27. marca: 30, 89, 28, 81, 77. Gradec, 30. marca: 49, 38, 48, 1, 37. Dunaj, 30. marca: 37, 38, 9, 35, 36.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 2. aprila 1912.
	Cena			Cena	
Deželni pridelki:	K	V	Živina, meso živa vaga:	K	V
	23 10	20 25			
	22	20	Goveda pitana . .	»3	_
	10	uO	1 eleta težka . . .	112	—
	20	tO	Teleta mala . , ,	106	_
Proso beto '. . .	24	—	Pr šiči.....	132	__
Frnso rumeno . .	18	10	Koštruni . . . .	105	_
Koruza stara . .	21	50			
Koruza nova . .	20	80	Kuretnina in drugo:		
Lefa...... Grah......	25 2» ■14	50 «0			
Luneuo seme		50	Maslo kuhano od		
Grafiira.....	23	60	h 260 — do . . .	300	_
DomaČa detelja. .	170		Maslo surovo od		
Gorenjska n pa . . Fi?ol Ribrnfan . .	108	-	K 280--- do . . .	.130	—
	42		Slanina sveža^Speh)	187	—
Fižol 1'repeIICar .	40	-	Slanina prekajeua .	167	—
Fižol Mandalon . Čebula ....	37 22	50	Mast svinjska , . Lor.......	1 .7 03.	—
Krompir ...	U		Jaica 1O0 komadov	7	—
Zelje iveže . .	—	-	1 ISanci.....	1	70
Zelje kislo bre2				__	85
soda.....	9	80		8	—
Repa sveža . . .	—			S	—
Repo kisla brez					
sodi	11	—			
	73	20 40	Koloni j a'no hlago		
	65	—	na dobelo:		
Gobe suhe. ■ . .	—	—			
	—	—	Ri2 Rangon od		
Želod......	—-	—	K 28 — do . . .	39	—
Smrekovi storži	—	—	Kava Santos od		
Seno......	4	80	K 28« — ....	208	
Slama.....	3	20	Sladkor .....	101	50
	3			1 40	50
QJ CL U QJ
>V)
CD
Volneno in perilno blago. Sukno, kamgarn, modno blago za moške
Občno naznanilo!
Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši
R. Miklauc v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5
5 in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine
|	„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, lini perilni kambrik in ceiir.
Tovarniško skladišče bele koteninc za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke, lini modni kamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vse vrste hlačevine. 2 Najokusnejši in vedno najnovfejši vzorci svilenih in polsvilenih rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo je, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom £	trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo.
Ustanovno leto 1869.	Ustanovno leto 1869.
a» C

tovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce
enca
Iz poštene rodbine sprejmem tako) v krojaški obrt
Na Bledu ob deželni cesti tik hotela Skldl se zavoljo smrti
tak«) odda kovačija v najem
z vsem orodjem. Natanfneje
io22 Frančiška Kaptis, kovačeva udova, Zagorica 40, Bled.
popolnoma prenovljena, pripravna za vsako obrt ali stanovanje z vrtom in gospodarsk. poslopjem tik žnpne cerkve v Domžalah se da za več let v najem. Več pove oskrbnik Anton Miiller istotam.	887
3 nove vozove
Imam
naprodaj
In sicer 1 zapravljenca in i! navadna kmečka sanica. FRANC BAJŽELJ, kovač v Slražišču pri Kranju.	1021
Kisa se da u stalem na Bledu
s 3 sobami in vsemi pritiklinanii ter vrtom brez hišno oprave na lepem prostoru. Mesečna plača l(iK. IIiš.št.12. Več pove oskrb. J.Mežan, Bled 13.
tn naprodaj.
Poslopje v dobrem stanu, lepe rodovitne njive In travniki, kakor tudi oozdi, 14 ure od železniške postaje St. janž. Cena 16.000 K. — Lahko pa tudi zoslopje nekaj njiv travnikov in gozd za 8000 K. Plačilo po letih. — Več se izve pri	1038
A 0JZIJU KNEZ, TRŽIŠČE (Dolenjsko).
1168
Pozor mlekarji!
ii
Kje? Pove „UpravniStvo Domoljuba".
S^^SČŠF živega apša
Več pove	811
ioak drEžfSea, SaeSšč, p. Hamaiils.
kTčl
HP.fboIj^il 3300
čaj si a sveflu.
zleina, cena
Si 98 12 Cunard Lioe
Bližnji odhod iz domače luke
Beke: Pannonia 6. 4., Ultonia 13./4.1912 Trsta: Ivernia 16.4. 1912.
Iz Liverpoia: Lusitanija fnaMiitrejši največ)! in na; icpši parnik sveta), 30./3., 27./1., 18./5 1912 fllauretania 13./'+. 11./5. 1/6., 1912.
»ojasnila in vozne karte pri Andrej Odiasels Ljubljana, lomžk. ul. 25, blizu cerkve Srca jeznsov. Cena /Ožiijl 1 rst-Nevv-joi k IU. razred K 220« - za odraslo ssebo vštevši davek in K 120,-za otroka pod deset let vštevši davek,
Proda se radi pomanjkanja poslov za ceno 17.00 kron
"s krasno posestvo
Četrt ure orfdalivno od kolodvora z moCnm ^''anlm nosp poslopjem in nad z, urniov io.lov.ti e "««• hrastov m smukov fiozd. Vse v na|l.ol Sem s,nn|u. polovico kupnine ostane lahko vknjlžene. Vet sv Izve pri
Iv. MarkoSek, posestnik, Laška »as, poŠta Štore pri Celju,
Kdor lioče imeti sulio podstrešje, naj kupi
strešno opeko,
„, katera se dobi po primernih cenah pri
11 v Lo aicu,
Poslopje v dobrem stanu, travnika za 3 glave govedi, primerno zraven njiv, qozda in vinograd. -■■'	Cena 55«0 K.----
Plačilo po letih. — Več se izve pri
1037
Fran Prijatelju v Tržiiču, Dol .irsko.
909
na lepem kraju sta na prodaj pri Janezu Strojin na Dobravi pri Dobernlčah, okraj Trebnje. Cena je večjemu posestvu z dobrim in lepim gospodarskim poslopjem, kiša krita z opeko, dobro njivo in lepi gozdi s hrastovino K 20.000; za drugo manjše posestvo cona K 10.000.
Vsa nntatienojša pojasnila pri lastniku.
Gorenjski iz Dovjega, koroški - Knoch ter posebno dober za strešno opeko je pa Dalmatinski - Splet (Spalato) najlepši v barvi ln najfinejše vrste. — Prodajam zgoraj navedeni cement po najnižji ceni
i Anton Kalan, Trata p. škofjaloka.
Najcenejša in najhitrejša vožnja it
t-jav^a	šž X O
===== je s cesarskimi brzoparnlki -
Kron^rin essin CScilia, Kaiser Willieim II. Kronprinz Wllhelm. Kaisei W Ihe.r derCros e Ceorj Waschin3ion Priru Fr edrich W;lhelm
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da v-akomui
EDVARD TAVČAR, LJubljana Kolodvorska ulica št. 35, naspro'i stari Tišlerjevi gosii'ni
Za vsako fjosnodinjstvo in za vsako perilo izborno p rn no: i kos 23 in Wernerjevega platna, z>lo fina Kakovost, 3 kosi rjuh prva kakovost, veliKost i4o '200cm, v>c skupaj lc /.n 25 K. ~ Franko po povzetju na vsako postajo.
jan vverner,
Dobruška 520 (CeSko),
tkalnica za platno In bombzZevino. Nova pomladna in poletna zbirka vzorcev zastunl in franko.	678
na m,
draginja jc vodno večja, zaslužek pa majhen Ako horcie l>rcz truda, garantirano 15 do 30 K na dan zaslužiti, pošljite /a pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj naslov
JOSIP BATIČ,
Ilirska Bistrica, Kranjsko.
Leposiovn mesečnik
Jm\ ln M"
stane za celo leto K 10 — Naroča se v LJubljani.
1878
Naročajte novi ju'
"enik s koledarjem.
1912
Wm in KliMi imrnu zrloji
precizljsKih ur
briijantov,
zlatnine, srebrnine.
FR. CUDEh
urar, trgovec in posestnik, tlelničar družbe Union-Horlogere.
Las na tovarna ur
= v Švica. =
MIŠI
K 3 50, 4, In S.
.idiuozastop.tvo „Piich"-iioles za celo Kranjsko. Najboljši šivalni stroji od 90•— napre).
Mggdaia wržMiia?
Ker itnnm veliko zalogo opeke, ki je izdelana Sc i2 cenenega cementa, oddajani
ceiratne sfrssnl *b
(z zarezo in brez zareze) po zn.žani ceni.
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsa o oijabuo garancijo
956 mm jelhciiiu imuhna

MoIor)i i,o surovo olje _m z mnCnlm pritiskom
Ležeči ali stoječi" motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
P-iolw ",""or '°X<in.ol.ll od uro za konjsko silo. ^^ '.»Mev no
WAKCHAI.OWS!iI Dnnoi, III, Pan usgasse 3. - BudapcSta,
VI.. Vici-kOrnt 37. Ugodni plačilni p0-0)|i Cenl| , , odjemalcev zasloni.
Zavod sv. Marte
i Trstu, ulica S. Francesoo Um IS, I. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
ln posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza .Marijin dom".
Zastopstvo!
Za prodajo prvovrstne znamko
dlšaue za Juho in kock za iuho
ra Ljubljano ln okolico eventuelno za večji
tovarna hrani. iZlM	^StOPUj^
okraj išče velika
proti visoki proviziji. Prav dobro vpeljani gospodje, ki razpolagajo s prvovrstnimi referencami, naj so oglase pod šifro K U 109 na Hu-dnlia Mosse, Dunaj 1.	872
Koncegi Vtfinkler
lijboilis svetovna znamka! Učni! Trpežni! Cene brez kookorer.ee!
Tovarna In ipe-cljalna trgovina kovdogov, torbo <n usnjene robe
I Josip Wink!er | i sinovi.
^ Ustanovljeno 1876
| Dunal.I., HimBiel-tlortiiasse lik.
8 W!nkier-l«vl »Ukl ktvčegl ed K32n.
Priznano najboljše vrsti belega platna za perilo sta:
Planinsko platno po 40 h
in
Gorenjsko platno po 52 h
Pri večjem naročilu popust. Glavna zaloga v Ljubljani:
»PRI GORENJKI" PogaCarjev iro SI. 3.
Varstvena znamka	Zahtevajte
„Gorenjka'S	povsod!
Tovarn šteciinlkcv H. Kcioseus, Welt, Zg, Avstrijsko
Po dohr#,»i i« i._.
kosrnJ";",' ln, "Novosti nepre-
k„ "	železni trgovini,
nc- se P"«il|a|o naravnost
Zahtevajte	'
»Izvirne Ko-1086118 - šte-Qilnike"inz
sstra
c«"ki zastonj
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
S1U»
Edino ori ED. SMARDA, nolovelna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte)
za francosko linijo Crez HflVre V NeW-Y0FK
in iz Amerike nazaj v domovino.
Zakaj ravnate s svojim želodcem tako ne^krbas
kot da ne bi bil ravno tako važen, kakor drugi organi. In vendar ako želodec ne prebavlja, zaspi delavna zmožnost celega telesu.	l
Preizkušeno iz izbranih najholjSih in unpeAnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in pre-bavlanje pbsi>e-ujot> in lahko odvajajoče domače zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-noflti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorefiico, napenjanje, nezmerno tvorbe Kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne U. Fragnerja i» P raz i.
SVRRILOI Vsi deli embalaže —— imajo postavno deponovano varst znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNR

B. FRflGNER-ja,
c. lo kr. dvor. dobavitelja, „Prl Črnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, » Po poitl se razpošilja vsak dan.
vogal Nerudove ulice.	3110
C«la stekl. 2 K, pol stekl. t K. Proti naprej vpošilj. K 150 so pošlje mala steklenica,' za K 2.80 velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8'— 4 velike steklenice za K 22'- 14 vel. steklenic po&tnine prosto
na vso postaje avstr.-ogr monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Dr. G. Piccoli, Jos. Ciiniar.
A,«
Profil se obsežno
5 minut od farne cerkve St. Jurij pod Kajnom, v obsegu 180 oralov gozdov, travnikov in njiv. Gozdovi so polno zaraščeni z raznim drevjem, zlasti smrekovim. Travniki prinašajo toliko krme, da se redi 18—20 glav goveje živine. Njiv je za posetev 80 mernikov žita. — V hiši je že finefjlna čez 80 let dobro obiskana yUOUIUfl. Posestvo se odda z vsemi premičninami in nepremičninami za znesek 70.000 K. Pojasnila daje Jožei čop, veleposestnik v St. Jurju it. i, p. Radeče pri Zidanem mostn.
Županstvo Sv. Križa v Št. Jurju,
dne 20. sušca 1912.
Zapomnite si,
8411
da )e slast podlaga dobre prebave, slast do jedi tore) naj-vainejši pogoj zdravega livljenja. Vsak. ki mu |c na tem kliče, d« ostane želodec zdrav In da dobro prebavlja, naj
Gikusl ie več desetletij preizkušene Bradv-Jev« ielodSne pljloe, prej Marijaceijske Jelodfne kapljice imenovane, katere so ie oddavnaj priznane kot najzanesljivejše domafe sredstvo proti vsem želodčnim tei vam za otroke in od-rmile, Dobivajo se po 90 vinarjev steklenica In po K 1'80 dvojna steklenica. Kjer se ne dobi, poilje I. pelovajelj 0. Brady, Ouo.J I., FI«l»olim«rM i/462 prftnlne presio na dom 6 steklenic za K 6 80 ali 8 dvojn. steklen, za K 6 80,
J
Vsfikcmu ki se skllcule na ta list, pošljemo zastonj vzorec Nntrlgena in zanimivo knifgo, v kateri so pojasnjeno vsa glavna načela primernega prehranjevanja.
Nulr (jen, ki se po pmvlcl Imenuje kralj hranil, združuje v sebi najdražje hranilne snovi, ki služIjo zn jučenje organizma, kar spričujejo potočne kemične preiskave. Duiednj so ie vsi, ki so rabili to hranilo, pohvalno Izrazili u doseglem uspehu.
Dopisn;ca zadostuje, da dobile zastonj vzorec ln knjigo.	724
Podjetje .Nutrigen4,
Bndapešla, Mel-Mrol 16, prilliJje 170.
em 118 646 I.
Močan, poln
in slasten okus, lepo, okusno barvo ln nizko ceno v porabi:
vse te lastnosti združuje v polni meri pravi
zagrebški .•Franck: zato ga tudi rado vporablja
na tisoče gospodinj
železnato J{ina-Ymo
Hlgicnična razstava na Dunaju 10C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do Jedi, okrepča iivce, zboljša kri ln Je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
J.
Rad 7000 zdravaliklfi spričeval.
l Is kr, dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje. =====
'(.,■ ,v '.i* mammniauime
^ Ustna protokolirana tovarna ur v
Moja
g št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo k 4 10, št,500zsekund.kazalcein k5'50
_ ti^r Dve leti garancije. ^Cfci
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebmine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
1
4VIo


lSSISSSSSSEE^SSSS^
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 18
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	IL^ /	brez oclbitl<ar tako. da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - H " " /4 / O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leta Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik t Ljubljani, podpredsednik.
Prelat H. Kalan
predsednik.
žlk^JT^re^rr^^	rrppm cr r? r^.7 rrr? r:
Kanonik I. Sušnik L r,
podpredsednik.
S
7~>rr
"Vzrrj rrr?rrr7 rr: Tnmra •«■»,«! i«i irmmniM 11 mm
it — Ji- v j rr
2SSSm
Herbabntj-jev podfosfornato-kisli
i-železni sirup
DOBI SE V VSEH LEKARNAH
iici uauuij-
Apiieno-
I a je ie 42 let uveden, zdravniško preizkušen In priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomll|u|e kašel| In vzbuja slaat. Pospešuje prebavo Iu redllev In je Izborno sredstvo ta tvorltev 2936	krvi In kosti.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več ta zavitek.
Dr. Hellmaonova lekarna „Zor BarmherzigkBit",....
V zalogi )e Se pri gg. lekarnarjih y Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki,
Varstveno zavarovan. —
PURJODAL.
Jod sarSBpatllla Izdelek tisti kri, pospešu|e prebavo, lajša krt« kakor tudi nervozne boiesll. Povsod tam. koder »« Jod ali sarsaparilia Izdelek predplsu|t, ie uporablja t
najboljšim uspehom. Cena steklcnlci K 2-20, po poSU 40 vinarjev več ta zavitek.
aabny-iev nasledi).
Sovodnju. St. Vidu, Trbižu, Trstu, Voilkovcu In VolSperko, 3249
Izdaja konzorcij „Domoljuba",
12
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.