Cene m scimsft a poroCila. Mariborski trg. Na mariborski trg dne 15. junija so pripeljali špeharji na 30 vozeh 64 žaklanlh svinj, kmetje 4 voze krompirja, 6 vozov sena, 4 voze otave in 2 voza škopa. Svinjsko meso je po 15—30 Din,-krompir 1.75—2, seno 70—100, otava 80—100, slama 70—85, 1 6kof> snopa 1.50. Pšenica je po 2.50, ječmen po 2, oves 1.50, koruza 2.50, ajda 2, fižol 5 do 7, fižol v stročju 16 Din. Kokoš 35—55, par pišCancev 40—45, gos 50—70, kozlič G0—90 Din. Čebula 4, česen 16—20, jabolka 10—14, črešnje 7—8, suhe slive 10—12, surovo maslo 36—40, jajca 1.25—1.50, med 18—20 Din. Mariborsko sejmsko poročllo od 11. 6. 1929. Prignanih je bilo 17 konj, 10 bikov, 90 volov, 331 krav in 17 telet, skupaj 465 komadov. Povp^ečne cene za razliCne živalske vrste na sejmu dne 11. junja 1929 so bile slede.*.: debeli voli 1 kg ži.ve teže od 9 do 10.25 DŁn. poldebeli voli od 8.75 do 9 Din, plemenski voli od 8 do 8.50 Din, biki za klanje od 6.50 do 9 Din, klavne krave debele od 8 do 9 Din, plemenske krave ocl 6,50 do 7.50 Din, krave za klobasarje od 5 do 5.25 Din, molzne krave od 8.25 do 8.75 D, breje krave od 8.25 do 8.75 Din, mlada živina 9 Din. Prodanih je bilo 346 komadov, od teh za izvoz v Avstrije. 25 komadov, v Italijo 35 komadov. Na mariborski svinjski sejem dne 14. junija je bilo pripeljanih 212 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—150 Din, 7—9 tednov 175—200 Din, 3 do 4 mesece 325—400 Din, 5—7 mesecev 450—650 D, 8—10 mesecev 700—800 Din, 1 leto 1000—1200 D za komad. 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. — Prodanih je bilo 212 svin (vse). Povpraševanje je bilo tako vel.ko, da bi se prodalo lahko še veliko več kakor je bilo prignanih. Mesne cene v Marlboru. Goveje ipeso } kg Od 12 do 18 Din, telečje mesp ocl 17 do 2Ž.50 D, pvinjsko meso sve_e od 15 do 30 Din. Gospotiarsfta obvesflla. Okrožni kmetijski urad Ormož. Obl. samouprava mariborske oblasti je ustanovila nov kmetijski urad v Ormožu. Urad se imenuje: »Okrožni kmetijski urad oblastne samouprave v Ormožu.« V delokrog urada spadajo vsi kme tijsko-pospeševalni posli za sreze Čakovec, Prelog, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Ptuj. (Medjimur je je razen živinoreje začasno dodeljeno kmetijskemu nadzorništvu Čakovec). Urad je razdeljen v štiri strokovno samostojne odseke in to: poljedelsko nad zorništvo, živinorejsko nadzorništvo, vinarsko nadzorništvo in sadjarsko nadzorništvo. Vse vloge v poslih kmetijskega pospeševanja je doslej nasloviti na dotično nadzorništvo, ki jih bo v lastnem delokrogu rešilo ali pa predložilo osrednjemu kmetijskemu uradu v Mariboru. Sporazumno s krajevnimi činitelji se je določil uradni dan vsako sredo od 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Tudi ostale dni so nadzorniki stran kam na razpolago, če so v uradu navzoči. 20cdstotne prlznanice. Finančni zakon za leto 1929-30 določa v členu 15 sledeče: »Za plačilo do 31. decembra 1926 zaostalih davkov bodo državne bla gajne sprejemale mesto gotovine priznanice, ki so bile izdane ob priliki 20odstotnih odtegljajev pri žigosanju kronskega denarja. Te priznanice se bodo sprejemale pri plačevanju zaostalih davkov od oseb, katerim so bile priznanice izdane po pristojnih organih, ki so vršili žigosanje, in pa od njih naslednikov v polnem iznosu, od ostalih oseb pa v vrednosti 50% in to brez ozira na čigavo ime so izstavljene, pri plačevanju denarnih kazni za finančne prestopke in sicer za tisti del, ki gre po posebnih zakonskih predpisih kot dohodek v državno blagajno.« Padec žitnih cen. Padanje cen pšenici in žitu na žitnih tržiščih v Ameriki se že tudi javlja na evropskih tržiščih žita. O tem se je vodil razgovor tudi na mednarodnem poljedelskem kongresu v Bukarešti v prvi polovici meseca junija. Vodilne osebe agrarnega gibanja so o tem vprašanju izjavile svoja mnenja. Verjetno je, da se bodo radi tega vprašanja sestali zastopniki vseh evropskih agrarnih držav, da se dogovorijc, s kakšnimi sredstvi naj bi se zavarovala poljedelska proizvodnja Evrope proti ameriški konkurenci. S.anje hmeljsklh nasadov. Žalec v Savinjski dolini dne 15. junija 1920. Za radi ugodnega vremena je stanje hmelj skih nasadov slej ko prej dobro. Nepfičakovano hitro se je pa rastlina začela r&ztezati na široko, predno je dosegla drogove visokosti in poganja posebno v spodnjih delih obilo panog. Tuintam ae vidijo celo še cvetni nastavki. Hmeljarji tačas Se privezujejo trte ter odstranjujejo zalistnike. Škodljivci, o katerih smo zadnjič poročali, niso povzro čevali prevelike škode. Sporadično se v nasadih najdejo skrčeni sklepi: znaki peronospore. Ostanki lanskega pridelka se le polagoma zmanjšujejo. Zavaru.te se proti požarnim škodaml Nekaj posebnega je letos, da letos pri vsaki nevihti strela udari v kako hišo. Dan za dnevom do« bivamo poročila o požarih. Na Kranjskem sa zgorele letos že štiri velike vasi. Tudi pri nas na Štajerskem se vrstijo požar za požarom, Opetovano smo že svetovali našim Ijudem, naj s uredijo svoja požarna zavarovanja. Navadnfl imajo posestniki na deželi zavarovanje poslo* pij in premi-nin v velikem neredu. V danaSf njem »Gospodarju« priobčuje bivši poslane4 Franjo Žebot inserat, v katerem se priporoča* da posestniki pri njem zavarujejo kot glav« nem zastopniku naše domače »Vzajemne za« varovalnice« pj-oti požarnim škodam svoje hj^ še in premičnine in pridelke za škodo po to$& Priporočamol ,-. Odmera zemipkega davka. Zakon o direktnih davkih z dne 8. fe? bruarja 1928 je zenačil davke po celf državi. S tem je bil storjen konec tudl neenakosti glede na zemljiški davek< Prej ni bilo enotne osnove za odmerc^ tega davka ker se je ponekod omerjal na podlagi katastrskega čistega dohod< ka,drugod pa se jo plačeval na podlagl katastrske vrednosti zemljišča, drugodl zopet od lege zemljišča in vrste obde-* lovanja. Zakon o neposrednih davkih v našf državi je sprejel kot osnovo za zemlji* ški davek katastrski čisti dohodek, k| naj se določi po enotnih načelih. KjeK je obstojal čisti katastrski dohodek (kg; kor n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji), gai je bilo treba na novo odmeriti, da s€ doseže skladnost s sedanjimi vrednost« nimi razmerami. Pri tem so služile za podlago cene poljedelskih proizvodov, v dobi med 1. julijem 1925 in 30. juni« jem 1926 in srednji letni dohodek v leJ tih 1921—1926. V to svrho je bila pri finančnem ministrstvu v Beogradu ustanovljena posebna komisija, ki je odredila te-le količnike za določitev čistega katastrskega dohodka: za Slovenijo količnik 18 za okraj Slovenjgradec (Velikovec in \Volfsberg in dele celjskegai okraja), 20 za ostalo Slovenijo, 30 zai Prekmurje; za Dalmacijo 20, 24 in 28} za Hrvatsko in Slavonijo 22, 24, 25, 26^ 27, 29 in 30; za Vojvodino 22, 27, 32 iri 34. Na podlagi teh količnikov je katastrski čisti dohodek proračunjen za Slo venijo z 255,987.452 Din, za Hrvatsko 9 Sremom 1.171,200.866 Din, za Vojvodino 1.720,081.952 Din, za Dalmacijo 65,740.964 Din. Od teh svot se bo po za. konu z dne 28. marca 1929 plačevalo 12 odstotkov osnovnega davka. Poleg osnovnega davka je treba pp zakonu o neposrednih davkih z dne $. februarja 1928 plačevati tudi dopolnil« ni ^lavek, ako katastrski čisti donosi znaša veC kakor 1000 Din. Zakon z dne 28. marca 1929 je stopnje tega dopoli nilnega davka nekoliko spremenil* vsled česar izgleda sedaj lestvica do« polnilnega davka zemljarine tako-lej; Na čisti katastrski dohodek preko 10Q0i do 2000Din znaša dopolnilni davek 2^ preko 2000 do 4000 Din i% manj 40 Dir_< preko 4000 do 6000 Din 6% manj 120 D| prcko 6000 do 8000 Din 8% manj 240 preko 8000 do 10.000 D 10% manj 4Q0 preko 10.000 do 15.000 D 12% tpsmj " Din, preko 15.000 do 25.000 Dln manj 900 Din.