The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.

Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 129
CHICAGO, ILL., SREDA, 6. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 6, 1932
LETNIK (VOL.) XL1
Governor F.D
Roosevelt Miniran
Odprava proiie
DEMOKRATSKA KONVEN CIJA NOMINIRALA Z VELI-KO VEČINO ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA ZDRUŽENIH DRŽAV N EWORŠKEGA GOVERNOR-JA FRANKLINA D. ROOSEVELTA. — ROOSEVELT PRIDE NA KONVENCIJO. — PROGRAM STRANKE IN DRUGO.
Chicago, 111. — Demokratska konvencija, ki se je vršila zadnji teden v chicaškem Sta-diumu, je nominirala pri četrtem glasovanju v petek večer z veliko večino kot demokratskega kandidata za predsednika Zdr. držav newyorskega governor j a Franklina D. Roosevelta. V začetku konvencije so bili demokratski duhovi razdeljeni. Pri prvem glasovanju je bilo predlaganih devet kandidatov. Gov. Roosevelt je dobil pretežno večino že takoj pri prvem glasovanju, pri katerem je dobil okrog 670 glasov, od 1135 V^ glasov, ki jih je tvorila konvencija. Toda pravilo je, da mora dobiti kandidat dvetretjinsko večino za nominacijo. Vršila so se tri glasovanja, in pri tretjem je Roosevelt napredoval za 12 glasov, da je imel 682 glasov. Po zaključku tretjega glasovanja je bilo zborovanje prekinjeno do pol 9. ure zvečer. Med dnevom so voditelji raznih držav napravili sporazum z voditelji držav Kalifornije in Texas na način, da je njih kandidat Garner u-maknil svojo kandidaturo in obe državi sta podprli Roosevelta. Garner pa je dobil zagotovilo od Rooseveltovih pristašev, da ga nominirajo za podpredsednika. Na tem temelju je zvečer takoj pri prvem glasovanju prodrl Roosevelt z veliko večino 945 glasov ter bil proglašen kot demokratski nominiranec za predsedniškega kandidata Združenih držav.
Pristaši Roosevelta so prirejali nato dolgo v noč hrupne o-vaeije in demonstracije. Takoj po nominaciji je dospela brzojavka od Roosevelta, da pride drugi dan, v soboto, osebno na konvencijo, da sprejme formalno obvestilo nominacije, da s tem prihrani stroške in trud strankinemu odboru.
V soboto popoldne je kon-venčna zbornica skoro enoglasno izvolila za podpredsedniškega kandidata kongresnika Garner j a, kakor to že preje določeno na sporazumu med Roosevel-tovimi in Garnerjevimi pristaši. Garner je nominacijo sprejel, ko so ga telefonično obvestili v Washingtonu, D. C.
Nato je dospel na konvencijo proti 5. uri governor Roosevelt sam. Ko se je prikazal v spremstvu, katerega je vodil chicaški župan Cermak, je vsa nad 25 tisoč broječa množica zaorila v mogočne ovacije in demonstracije katere so trajale nad 20 minut. Predsednik konvencije, Walsh, je na to v kratkem, formalnem govoru obvestil nomini-ranca o njegovi nominaciji. Nato je v formalnem govoru Roosevelt sprejel nominacijo in izjavil, da se strinja s platformo, ki jo je določila konvencija, sto-procentno. Sledile so zopet burne ovacije. S tem je bil glavni del konvencije končan.
Ogromna večina ameriškega tiska širom Amerike navdušeno
I
pozdravlja demokratskega kandidata Roosevelta. Znamenje, da je ameriško ljudstvo sito večnega republikanskega oblju-bovanja. Ako kaki posebni dogodki ne spremene javnega mnenja v Zdr. državah, tedaj bo Roosevelt sigurno bodoči predsednik Zdr. držav.
Demokratska stranka je na konvenciji osvojila protiprohi-bicijsko stališče ter obljublja, da izvede odpoklic Volsteadove-ga zakona. Ako se bodo teh danih obljub demokratski voditelji držali, tedaj bodo demokrati začetniki nove dobe in novega živ-; ljenja v tej deželi. In to novo življenje bo prineslo deželi tudi boljše čase, kakor pa jih preživljamo v Ameriki sedaj.
-o-
ZVERINSKI ROP/RJI
Chicago, 111. — V petek ponoči so prišli v trgovino Anto-j na Sobszaka na 2305 W. 47th I Street trije črnci. Odgnali so I ga v sobo zadaj, iz registra pobrali $65 denarja in nato zahtevali, da jim Sobszak pove, kje ima shranjen denar. Ker jim ta hotel povedati, so ga zvezali in ker se je uprl, tudi obstrelili. Nato so zavreli vodo in ga polivali z vrelo vodo, da bi izvedeli od njega, kje ima še drugi denar. Nato so roparji pobegnili in Sobszak je pozneje v bolnišnici umrl. O roparjih nimajo nobenega sledu.
VELIKA POVODENJ V TEXASU
San Antonio, Texas. — Zaradi velikega deževja so narastle v južnozapadnem delu Texasa vse reke in prestopile bregove. Poplavljenega je na tisoče in tisoče milj ozemlja. Dosedaj zaznamujejo devet človeških žr-i tev. Materialna škoda pa segaj v težke milijone. Rančerji poro-| čajo, da jim je voda odnesla cele črede ovac in koz.
-o-
NOVA POŠTNINA V VE- 1 LJAVI
Opozarjamo naše čitatelje, da stopi z današnjim dnem, 6. julija, v veljavo nova povišana poštnina za pisma. — Namesto znamke dveh centov, kakor doslej, se mora od omenjenega dne naprej prilepiti na navadna pismo znamka za tri cente. Ako pa je pismo težje kakor eno unčo, mora biti frankirano za vsako nadaljnjo unčo, ali nje odlomek, z nadaljnjo znamko treh centov. — Za zračno pošto znaša poštnina osem centov za prvo unčo in 13 centov za vsako nadaljnjo unčo. — Za dopisnice ostane dosedanja poštnina. — Enako tudi niso nič izpremenje-ne pristojbine za paketno pošto, kakor tudi ne za "special delivery" in za registrirana ali zavarovana pisma. — Poštna uprava opozarja, da bo vsako pismo, ki ne bo zadostno frankirano, vrnjeno odpošiljatelju.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!;
nmmnmHMiHnmHmHiHMiMiniitMiitiinnmmmiiMniH
■iniMHm-m,""""»»■■■
Naročnikom "Amer. Slovenca"
Sedanja kriza, ki gre že v tretje leto in ruši na levi in desni najmočnejše gospodarske in industrijske zavode v Ameriki, in grozi, da pogazi vse gospodarske pridobitve v tej deželi, je še vedno tukaj.
Kakor trpijo vse ustanove v tej deželi, trpijo še toliko bolj delavske ustanove, ker njih podporniki so najbolj prizadeti. j?ato ni nič čudnega, če danes s strahom gledajo v bodočnost vsa delavska podjetjalpned temi tudi delavske gospodarske in podporne organizacije.
Slovenski delavci v Ameriki smo si s svojo vztrajnostjo in marljivostjo zgradili krasne organizacije, na katere smo lahko ponosni. Naše so, slovenske so, zato so nam tako priraščene na srce, da za nje radi žrtvujemo in storimo vse, samo da napredujejo in da jih ohranimo. Lepo je to.
Slovenski delavci v Ameriki smo si ustanovili tudi svoje lastno narodno časr>-pisje. Imamo pet slovenskih dnevnikov in v tem prekašamo celo staro domovino, ki ima samo tri. Imamo pet tednikov in štiri mesečnike. Torej to, da se Slovenci ne prizadevamo v lepi meri kulturno in v izobrazbi, nam ne more nihče mnogo očitati.
Toda pozabiti ne smemo, da sedanja kriza, ki ruši na desni in levi gospodarske, kakor tudi kulturne pridobitve, ogreža tudi vse te ogromre pridobitve na polju slovenskega dela in življenja v Ameriki.
Sedanjo krizo zlasti' čutijo naši slovenski časopisi, vsi brez razlike. Med temi je tudi naš list "Amerikanski Slovenec", ki je neodvisen list, navezan čisto sam nase in na zvestobo svojih dragih naročnikov. Če so prizadeti drugi listi, k? imajc za seboj bogate in velike organizacije in vse mogoče aparate, bi bil naravnost čudež, da bi krize ne čutil neodvisen list, kakor je "Amerikanski Slovenec".
KAKO JE Z NAROČNINO?
Velika večina naših naročnikov zasluži vse priznanje in pohvalo glede točnosti plačevanja naročnine za list. Tem se imamo zahvaliti, da je mogoče izhajati in izdajati časopis, kakor se izdaja. Ti so, ki zaslužijo pohvalo. O teh se prav lahko zapiše: Zvesti so listu in list je zvest njim. To je zvestoba za zvestobo.
Drugi del, ki tudi ni majhen, je takih, ki so vsled krize prizadeti in naročnine ne morejo plačati. Ti nas prosijo: Počakajte, prvi denar, ko ga dobimo, bomo vse-poravnali, samo lista ne ustavite. Tudi ti so navdušeni in zvesti prijatelji lista, toda slabi časi so vzrok, ki so jim vzeli iz rok možnost poravnave naročnine. Kdor je res v stiski in ne more plačati naročnine, ta pač ne more. In lepo in možato je to, da pridejo na dan in to povedo in prosijo, da se jih za naročnino počaka. List vse take rad čaka in se na njih besedo zanese, da bodo to, kar obljubijo, ko bodo v stanu, tudi izvršili.
Je pa še en del naročnikov, ki tudi ni majhen. Ti so, ki našim zastopnikom in nam vedno obljubljajo: bomo plačali, bomo plačali, nekateri celo nad leto dni in več, ali do tistega "bomo" nikdar ne pridejo, dasi bi včasih mogoče lahko odtrgali kak dolar v ta namen. Nazadnje se celo na tiho preselijo in potem umolknejo in in za njim umolkne tudi dolg listu, ki v nekaterih slučajih znaša celo za dve leti. To ravnanje pa ni možato, ni pošteno, ni pravično! Kaj bi taki rekli, ko bi jih kdo r.ajel v delo, pa bi jih tolažil: bom plačal, bom plačal, nato bi pa izginil. Ali bi ne letele kletve iz vaših ust na takega "možaka"? Samo pomislite vsi taki in se sami postavite v tak položaj. Ne, to ni možato, obljubljati in obljubljati, potem pa na lihem odnesti. Taki naj bi raje odkrito povedali: Lista ne moremo plačevati več, ustavite ga nam. To je bolj možato, kakor pa napraviti dolg, potem pa umolkniti. Zguba pri takih naročnikih, ki so tako obljubovali, gre tekom zadnjih par let v tisočake. Kako bi jih list potreboval, zlasti v tej krizi, pa jih taki-le tiči brezvestne odneso. To ni prav, to ni pošteno, to ni možato!
Ta očitek pa ne gre onim, ki so dolžni za list, pa do sedaj res niso v stanu, da bi poravnali svoj dolg. Teh nimamo v mislih, ampak take, ki so list prejemali mašeče, leto in več, na obljubo, potem so se pa nekega dne preselili na tihem in potem ni od njih nobenega glasu več. Te imamc v mislih. Ti so podobni tisti vrsti "boar-derjev", ki so na stanovanju mesece in mesece, a neke noči jih vzame noč in izginejo.
Mi sicer neradi te stvari objavljamo, toda potrebno je, da bodo videli naši prijatelji, kako se nam v tem oziru godi.
Pravilno in pošteno je, da kadar naročnik list ustavi, ga ne želi več, ali tako dalje, da če kaj dolguje, svoj dolg poravna. To je vsak v vesti storiti dolžan.
ŠE ENA VRSTA NAROČNIKOV.
Je pa še ena vrsta naročnikov. Imamo jih v več naselbinah. Mnogi naši zastopniki nam pišejo: "Obiskujem in obiskujem, pa me vsaki pot zavračajo: re moremo, pa ne moremo. Pa imajo ti nekateri denar na bankah in na posojilih, ali za časopis si nit: dolarja ne morejo utrgati."
Zanimivo je to-le. Iz neke naselbine nam piše zastopnik: "Imel sem dva naročnika, ki dolgujeta že po osem mesecev. Vedno sta me odlagala s plačilom naročnine. Zdaj so pa v našem mestu zaprli banko in tista dva javkata, eden ie izgubil šest tisoč, drugi štiri in pol. Tako me ljudje farbajo, denar imajo na bars-kah, za naročnino si pa ne morejo odtrgati."
To je zopet slučaj, ki gfovorr sam zase.
"AMER. SLOVENEC" POTREBUJE VAŠE ZVESTOBE!
Ako je "Amer. Slovenec" kedaj potreboval zvestobe od svojih dragih naročnikov, jo potrebuje sedaj! Prosimo prav uljudno vse naše naročnike, ki so zaostali v naročnini, da bi isto po možnosti poravnali. Ako ne morete poravnati vse, porov-najte, kar morete. Kar morete in lahko, to storite. Ako ne morete vsega zaostalega poravnati, dobro, pa pošljite vsaj del četudi samo dolar, nekaj in pomagalo bo listu v teh kritičnih časih.
Kdor pa more, vse take pa prosimo, da v tem času store svojo dolžnost. Obnovite svojo naročnino za naprej in pomagajte listu.
Vsem onim, zlasti tistim, ki jim bo;nr te dni poslali drugi opomin, prosimo, da store do lista svojo dolžnost.
"Amerikanski Slovenec" je vaš, vam je zvest, vi pa bodite njegovi in njemu zvesti!
UPRAVA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA".
iiiiiiiiiiiiiuiiiinnniuiuiiimniiniiiiniimiiiiiiiiiiiinuuiiiimii
niiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiinniiinn»iiiim.TTi
I:e JisgosSavife«
DELAVSTVO SE BOJI, DA SE ČASI POSLABŠAJO. — PRVA SMRTNA ŽRTEV CERKNIŠKEGA JEZERA. — STRELA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NEZGODE IZ DOMOVINE.
Golgata našega delavstva
Slovenjgradec, 16. junija. — Slabe gospodarske razmere in brezposelnost ogrožajo svet v vedno večji meri in tako tudi ■aše industrijsko delavstvo. — Dan na dan imamo več brezposelnih. Tudi tukajšnja tovarna, katere lastnik je g. K. Kollner, ki se je napram de-j lavcem do sedaj še vedno po-! kazal socijalno čutečega, je zadnje čase začel odpuščati ; delavce. — 2e lansko leto je skrčil obrat od 6 na 4 dni v j tednu, kar je potem začel redno obratovati. Pred nekaj tedni se je zopet začelo delati po 4 dni na teden. Zadnji teden pa je bilo na razglasni deski, da je 11 delavcev odpuščenih za dva tedna, med katerimi je nad polovico takih, ki so pri podjetju zaposleni ie po več let. Tako je vsled gospodarske krize tudi to podjetje skrčilo svoj obrat s 85 delavcev na 11, in se še pričakuje, da bodo redukcije. —-Nihče ne ve, kaj je podjetnika napotilo do tega, ker delavci pravijo, da je vedno dovolj naročil, zlasti je čudno to, ker so bila lansko leto ob tem času skladišča vsa polna, letos so pa prazna in naročila vedno prihajajo. Pravijo, da podjetje ne more dobiti denarja za odposlano blago. — Naj bo že vzrok tak ali tak, hudo je za odpuščene delavce. — V tovarni meril dela od 100 delavcev le še 30, ostalih 70 je še vedno brez posla. Poleg tega se pa še širijo vesti, da namerava podjetje popolnoma prestati z obratovanjem, —v Tovarna kravat je imela dosedaj še vedno dosti naročil in je dobro uspevala ter je imela zaposlenih 15 do 20 šivilj. (Zadnji čas je pa tudi ta tovarna skoro popolnoma obstala. I Le tu in tam še dela kak dan po nekaj delavk.
Utonil v jezeru
Lepa solnčna nedelja 12. junija je izvabila veliko izletnikov iz Cerknice in bližnje okolice k jezeru, ki je letos v tem ča«u izredno visoko in primemo zo kopanje. Veselo je bilo razpoloženje ob bregu, kakor tudi na otoku Goričici, ko se je nenadoma, ne daleč od brega iz nekega čolna zaslišal krik.. V čolnu je bila manjša družba, večinoma ženske, ki so obupno kričale na pomoč. Kmalu se je izvedelo, da je izginil v vodi Anton Mi-lavec, lesni trgovec in posestnik v Dolenji vasi pri Cerknici, star komaj 25 let. Milavec je v veselem razpoloženju veslal preko jezera. Razgret od toplega solnca in od veslanja, se je v kratkih presledkih spustil v vodo, da se ohladi. Ker pa menda ni bil plavač, mu je pri zadnjem poizkusu zmanjkalo tal in tako je utonil. Prihiteli so reševalci da bi nesrečnežu pomagali, pa je preteklo
i cele četrt ure, predno so ga našli. Zaman so potem poskušali z umetnim dihanjem, po njem je bilo.
I -°-.
i	Usodna kroglica
1 Poročajo iz Novega mesta, da se je na Petanih v šmihel-ski fari zastrupil 2 letni Franci Bukovca. Otrokova stara mati je šla v gozd in prinesla s seboj domov malo stekleno kroglico, katero je našla med travo in suhljadjo. Položila jo je na mizo okoli katere se je fantek sukal. Fantku se je kroglica dopadla in stegnil je roko ter kroglico pa otroški navadi dejal v usta. Kroglica, ki je bila iz tankega stekla se je v ustih razpočila in vso tekočino je fantek pogoltnil. Tekočina kroglice je pa bila najhujši strup, ki ga lovci nastavljajo lisicam. Strup je deloval tako hitro, da je bil otrok v trenutku mrtev.
---o-
Strela jo je omamila
, Dne 16. junija je treščilo v hišo Janeza Petrlina v Velikih Polonah pri Ortneku. Podrlo je dva dimnika on odkrilo del strehe, ki je krita z opeko. Strela se je od dimnika ločjla ?li šla skozi strop nad štedilnikom, pri katerem je stala domača hčerka Micika, ki seje vsled zračnega pritiska orie-sve&tila. Dekle so z umetnini dihanjem spravili zopet k Zavesti. V hiši je bila takrat zbrana vsa družina, vendar se nobenemu ni nič pripetilo.
-o-
Smrtna kosa
Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla gospa Rantova, mati frančiškanskega provincijala p. dr. Gvidona Ranta. — V |Celju je umrl baron Mueller jHornstein, bivši celjski okrajni glayar, star 75 let. — V Trbovljah je umrla Marija Goltes, rudarjeva žena, stara 32 let. — V Ljubljani je umrla Lucija Odlaskova, rojetia Kraljičeva, svoj čas narodna boriteljica.
-o-
V skrbi za zdravje
Koncem maja meseca letošnjega leta je bil v Mariboru slovosno otvorjen Dom ljudskega zdravja, ki je opremljen z vsemi najmodernajšimi pridobitvami na polju zdravja. Maribor in tako tudi cela Slovenija je s tem zavodom veliko pridobila na zdravstvenem polju.
-o-
Kako znajo slepariti
Nedavno je prišel k trgovcu Sebastijanu Lebu v Vršču neki orožnik in ga prosil, da mu posodi tisočak za orožniškega stražmojstra ki da je slučajno izgubil ključ od blagajne, pa mora nemudoma poravnati neke račune. Drugi dan je trgovec spoznal, da je nasedel i premetenemu sleparju, ki se je preoblekel v orožnika.

&MERiKAK3Ki SLOVENEC
sreda, 6. julija 1932 "
tAMERIKANSKI SUOVENEC |
[ £rvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene, ^ list v Ameriki. __	Newspaper in America*
gr. Ustanovljen leto 189L	Established 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dneVov po praznikih,	day and the day after holiday«,
IzGaJa In tiska S	Published By:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in upravo:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.]
Phone: CANAL 5544	Telefon CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za I®®___________________$5.00	For one year --------------------$5.00 <
Za 0<S1 fcta __________2.50	For half a year ................................ 2.50
Za četrt Vta_________For three months---------1.50)
2a Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto_____$6.00	For one year-----$6.00 (
Za pol U*a__3.00	For half a year------3.00
Za £etrt leta___________1.75	For three months----1.75'
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
PQZ0R!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedsrj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at! Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.	|
Pr.:	]
• o !
Kaj vidijo Angleži v sedanji nemški politiki?
V angleških političnih in diplomatskih krogih z največjo pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov v Nemčiji. Izsiljeni padec Brueningove vlade in ustoličenje režima baronov, veleposestnikov in vojaške kamarile je iznenadil celo največje optimiste, ki so doslej še vedno zagovarjali nemške zahteve in se zavzemali za čim popustljivejšo politiko do Nemčije.
V teh izpremembah vidijo pričetek akcije, ki naj progla-^ si neveljavnost mirovnih pogodb in dovede do povratka Ho-^ henzollerncev. Kljub nemškim demantijem se v poučenih krogih uporno vzdržujejo vesti, da se pripravljajo v Nemčiji še nova presenečenja ter da se bo Hindenburg kmalu umaknil J v ozadje in prepustil predsedniško mesto bivšemu prestolona-j sledniku. Ta bi se proklamiral za državnega upravitelja, iz- \ vedel s pomočjo Hitlerja in ostalih desničarskih ekstremistov revizijo ustave ter naposled proglasil obnovo monarhije in samega sebe za "kralja vseh Frusov in cesarja Nemčije."
Znani lord Rothermere, eden največjih zagovornikov po-j vratka Habsburžanov in Hohenzollemcev, odkrito napoveduje v "Daily Mail", da bodo Ilohenzollernci najkasneje v 18 mesecih zopet zasedli nemški prestol, a takrat bo tudi napočil čas, da se vrnejo vse pravice Ilabsburžanom. Po njegovem prepričanju bo obnova monarhije v Nemčiji učvrstila in dvignila moč in zaupanje nemškega naroda v samega sebe. Ho-henzollernska dinastija pa je tudi vsak čas pripravljena žrtvovati se (!) za nemški narod in ga rešiti iz sedanjega obupa in stiske. Monarhizem v Nemčiji bo pospešil gospodarsko obnovo in nikakor ne more biti ovira nemško-francoskemu sporazumu. Stabilna nemška vlada bi bila tudi v korist Francije. Demokracija ne more biti ovira za obnovo monarhije, ker se lahko uveljavlja prav tako v republikanskem, kakor v monar-hističnem sistemu.
Tako Angleži o bodočnosti nemške politike.
-o-
Kaj dela velekapital v j
Nemčiji?
_ i
-
Pri zadnjih volitvah državnega predsednika v Nemčiji so se politično ustvarile tri grupe volivcev: hitlerijanci, železna fronta (ccntrum, socialdemokracij-a itd.), in komunisti. | Okoli teh grup so se porazdelili tudi kapitalisti.
Znano je, da financira Hitlerja Viljem II., zveze jeklene' industrije, Thyssen in drugi.
Železno fronto so podpirali: Krupp, Siemens, Borsig,1 Duisberg in drugi..
Sploh je za vso politiko zadaj veleindustrija. Kakor znano propagira Hitler inflacijo, ne da bi pri tem mislil na' kako smotrno gospodarstvo, dočim se protivi sedanja vlada vsaki inflaciji.
Zakaj ?
Za Hitler j em je zveza jeklene industrije pd vodstvom Thys-sena in vzhodni veleagrarci. Ti so zadolženi do ušes. Upajo1 torej, da bodo mogli potom inflacije črtati vse dolgove.
; —--------
IZ SO. CHICAGE
So. Chicago, 111.
Sem mislil, da bo kdo takoj : posegel po pero in napisal kaj iz naše naselbine, ker sem v zadnjem dopisu nekoliko omenil, da j ima naša naselbina samo enega dopisovalca, pa vidim, da sem se zmotil. Zato pa zopet primem sam za pero, da povem bralcem kar mi bo prišlo sproti na misel. —
Najprej naj povem to, da smo se v nedeljo 26. junija podali z našimi žogarji v Waukegan, kakor je bilo poročano. Seveda sem takrat želel našim Boosterjem, da zmagajo, kar se pa ni posrečilo. No pa saj tudi ni, da bi vedno eden in isti zmagoval in tudi bi ne izgledalo "gentelmansko" ako bi naši Waukeganča-ne posekali. To pa že za to ne, j ker je Waukegan prestolica naše ;KSKJ„ že od zadnje konvencije sem. Potemtakem bi že ne izgle-jdalo za Waukegan prav nič pri-:vlačno, če bi morali izgubiti obe I igri, ker ono, katero so igrali njihovi Boosterji z milwauskimi igralci, so izgubili, še predno so , naši pričeli igrati. Zato ni nič , več kot prav, da so ostali lepo i pri tem kar so bili, predno so začeli igrati, da torej niso nič , dobili in nič izgubili. Naši igralci so pa pri vsem tem, da so igro sicer izgubili, vendar veliko pridobili in so za eno skušnjo bogatejši. Cast waukeganskim igralcem, ki prav dobro igrajo, še bolj pa njihovemu "Gumpa-jerju" (Umpire), ki se je tudi dobro izkazal. Če bi šli wauke-ganski žogarji se skušat s Cubs baseball igralci, ki so v Ameriki
menda najboljši žogarji, in bi | imeli tega svojega razsodnika s j seboj, bi prav gotovo odnesli, 'zmago. — Tako smo si jih da-; Ijali v Waukeganu in resultat| |vseh dosedanjih iger je ta, da' j so So. Chicaga, Milwaukee in Waukegan vsi enako visoko v seznamu in imajo zaznamovati vsak po eno izgubljeno igro. Kako se bo sreča obrnila prihod-' njič, bomo poročali. To sem za-' pisal zato, da bodo naši Soutči-1 kažani vedeli, kako smo se v; Waukeganu postavili, ker vsem' ni bilo mogoče Iti tja, — je finančni minister pri mnogih precej na kratkem, vsled sedanje depresije.	j
j Sedaj bodo pa bralci rado-, ,vedni, kako je kaj pri nas, kaj 'ne? — No z novicami nismo nič. kaj preveč obloženi. Jih je sicer dovolj, a je med temi prav dosti ' takih, katere je novinar že po-' zabil. Ene nalašč, da v trubel ne pride, druge pa zato, ker ima bolj slabo glavo. Povedal bom pa to, da nam nikdar ni dolg, čas, četudi bi kdo mislil, da se dologčasimo, ker ni dela, kakor ga je bilo pred leti. Nekateri fa-rani si prav pridno lepšajo in barvajo svoje hiše, med katerimi je tudi Mr. Frank Salehar na Ewing Ave. Pomagali so mu tudi sosedje in še celo naš Mike je prišel z onostran "Kolpe", pa samo enkrat, da je "saj d wok" poribal, ker za tako delo smo mi j 'na East Side preveč sport. —1 'Mr. Gradišar si je prav lepo u-j redil svoj vrt, na katerem je. 'cvetlic več kakor pri marsikate-' rem vrtnarju. Ima pa Mr. Gra-! dišar še to posebnost da ima na
TARZANOV SIN	(79)	(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal:EDGAR RICE BURROUGHS
vrtu prav lepo črešnjevo drevo, na katerem je več črešenj kakor listja. Seveda, Mr. Gradišar noče zaostati s svojim vrtom in se hoče kosati s cerkvenim, katerega obdeluje Mr. Smrekar, naš organist in ga je tako lepo uredil, da ga je res veselje pogledat. Kolika razlika je sedaj ali pa nekaj let nazaj, ko je bila tam še puščava. — Dalje preurejuje | okoli svoje hiše tudi Mr. John :Franko na Ave L. in ko bo vse [vrejeno, bo prav lepo za pogle-! dat. Mr. Škulj na Ave. M. je tu-[ di pred hišo lepo napravil in po-. sadil lepo živo mejo, katera prav bohotno raste, posebno korenine. '— Prav zanimiv večer je bil v noči od 11. na 12. junija, ko so "lopovi", kakor se je Mr. Ziher-le izrazil, iz njegovega vrta u-kradli vrtno klop, katero je pa srečno nazaj dobil.
Glede biznesa, kakor pravi Mr. Bakše ki ima prodajo čevljev, pa ni kaj posebnega. Ljudem pač primanjkuje denarja. — Da da, slabe čase smo učaka-li in ne vemo kedaj se bodo poboljšali. Nič kaj dobro ne kaže. Sicer se pa ni čuditi, da je tako slabo, ker čim slabše je na svetu, tem manj ljudje pomislijo, da so tudi sami veliko krivi, da je tako. — Ko smo pred kratkim bili nekateri slučajno skupaj in smo se ravno pogovarjali c današnjih plesih in tako dalje, smo prišli do zaključka, da ni prav nič čudno, da Bog še bolj ne udari. Bojimo se da bo, potem bo pa gorje še večje in hujše kot je do sedaj.
Novinar.
-o-
; ZDRAVSTVO.
PRAKTIČNI NASVETI ZA
VSAKDANJO NEGO TELESA
Pbklicni človek bi moral ' dandanes posvečati malo več ; pažnje negi svojega telesa; 1 izognil bi se na ta način rano-(gim boleznim in tako prihra-jnil na času in denarju.
Ne odevaj ee ponoči z debelimi pernicami, čisto preoblečena topla volnena odeja za-,dostuje' Zjutraj skoči veselo s postelje in stopi k oknu. — (Okno imej po možnosti vedno odprto, le v hudi zimi, kadar pade temperatura pod ničlo, ga prisloni.) Pretegni ise pošteno in globoko dihaj ■vase sveži zrak. Na ta način nastanejo same ob sebi jutranje telovadne vaje. Nikakih premišljenih, izumetničenih ' gimnastičnih vaj. Pripogni se čim bolj naprej, nazaj, v desno in levo. Med tem pravilno dihaj. Predvsem mora zrak , ven iz pljuč, kolikor potrebuješ svežega, ga pri gibanju že
HIŠNI POSESTNIKI, ki imajo te dni plačati takso za vodo, lahko te ra-( čune plačajo v našem uradu j do 15. julija. Naš urad je I odprt vsak dan do 6. ure | zvečer, ob sobotah do 5. ure popoldan.
"AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd St., Chicago J
I Za centrumom stoji kemična indusrija, industrija barve, I in koncerni industrije za izgotovljeno blago. Te vrste industrija ni tako zelo zadolžena. Vrhu tega razpošilja 70 odstotkov svojega blaga v inozemstvo. Zaradi tega ne potrebuje inflacije, nasprotno, škodovala bi ji. Zato boj centruma proti inflaciji.
Sploh izvajajo ti koncerni odločilen vpliv na notranjo in zunanjo politiko. Zaradi tega je razumljivo, da je Bruening vedno z veliko pripravljenostjo priskočil na pomoč s težkimi milijoni, če so prišli ti koncerni v zagato. Saj vemo, kako hitro je vlada likvidirala razne polome bank. polom Hapaga, severno-nemškega Lloyda, Junkersovih podjetij, kako je pod-I pirala veleagrarce in fevdalno plemstvo. Vemo pa tudi, kako Iso bili po raznih zasilnih naredbah prizadeti mali ljudje. Neka vdova s tremi otroki je prejemala n. pr. pokojnine pred 4. ' navedbo 210 mark, po 4. navedbi le 90 mark.
Iz tega je razvidno, kako si zna kapitalizem poiskati zaščito v raznih strankah. Zato ne bo padla moč kapitalizma, ' dokler ne bodo padle kapitalistične stranke. Centrum spret-' no skriva svoje kapitalistično mišljenje za vero, za razne socialne geste itd. Centrum podpirajo tudi katoliški delavci. To je ravno tragično, da delavstvo ne izprevidi, da nima prav nobenega vpliva na vodstvo stranke. Meni, da je vse v redu, če sklepa nekaj tajnikov delavskih strokovnih organizacij. To ne pomeni vodstva. Vodstvo je vse kaj drugega. Direktno izvajanje načel organizacije: v politiki in gospodarstvu. K tem izvajanjem pa ne bo velekapital nikoli pripustil delav-| stva kot takega. Zato bo imelo delavstvo pri krščanskem gi banju meščanstva le vlogo in nalogo kulija, in sicer tako dol-Igo, dokler ne bo delavstvo tega izprevidelo in krenilo svojo ; samostojno pot, ali pa dokler ne bo delavstvo zapustilo delavske organizacije in se preselilo drugam, kakor v Avstriji. [ Delavski voditelji se pač ne zavedajo velike odgovornosti j pred Bogom, ker se ne bore za dosledno in brezkompromisno krščanstvo.
i
_ ■ m	"C^tt*"""-' '
ujameš. Nato prični pošteno vihteti roke in noge, stopaj na prste, spuščaj se na tla itd. — Nato se umij po vsem telesu z mrzlo vodo. Po zimi si jo že zvečer pripravi v sobo, da ne bo zjutraj preledeno mrzla. Skrbno se do suhega obriši. Z rokami si sfrotiraj telo, s tem pospešiš cirkulacijo krvi in 'daš koži možnost, da diha. — 'Nato se šele obleci, i Očisti si pošteno zobe! Od (zgoraj navzdol in obratno, (znotraj in zunaj. I Zajtrk. Ne zmaši vsega v ! naglici v sebe. Zajtrkuj počasi četudi četrt ure! Jej že zjutraj jabolka, jagode, sploh ! sadje, ki ga moreš dobiti. O-| pusti bele kruhke, ki ti samo (pokvarijo zobe in zmehkužijo (črevo! Dva kosa rženega ali i črnega kruha z maslom in ! mezgo ti bosta prav dobro (teknila ob čaši mlečne kave. I Čez dan zauživaj čim več ! zelenjave in čim manj mesa j oz. mesnih izdelkov. Ne po-izabi si pred vsako jedjo umiti j roke!
j Zvečer žrtvuj zopet četrt I urice svojemu zdravju. Dva-j krat na teden se kopiji v topli j vodi. Če nimaš banje za kopanje, se umij po vsem telesu s j j toplo vodo in se s ščetjo dobro j. Jzmasiraj. Noge umij vsak ve-. I čer! Isto tako se umij med no-, gami. Mlačna voda ti odstranil pot in umazanijo.
Tudi zvečer očisti zobe. — ( Zvečer je to še bolj važno, nego zjutraj.
! Stopi za par trenutkov k oknu in se navžij svežega zra-j ka. Globoko vdihuj! Prezračil telo preden ga za celo noč o-viješ v odejo.
Zdaj pa globoko in trdno zaspi.
Ali je to preveč? Stane mogoče preveč? Ali potrebuješ za vse to kakih specijalnih naprav ?
Krasne rezultate dosežeš s takim postopanjem! Telo potrebuje neg«, gibanja, svežega zraka in čim več svetlobe. U-dejstvujmo se na športnem prostoru, plavajmo, spreha-jajmo se v naravi. Vsak prosti j trenutek veljaj zdravstveni 1 negi!
Kako drugače se človek počuti, ako živi no ta način. Dan se prične s svežostjo, telo o-stane odporno za vse štrapace. Kako klavrno pa se počutiš, če takoj smukneš v obleko, mogoče stoje popiješ malo kave in pogoltneš pol žemlje! Kako prijetno se zaspi v čistem zraku, čisto drugače, kakor v zadimljenem. Ali pa celo z detektivskim romanom v roki . . .
Poskusimo torej enkrat na ta način. Denar j s ne rabimo nič. Pač pa energije ... To pa, to. Kdor pa se ne more odločiti niti k temu, da bi poskusil — bo slejkoprej obžaloval.
Upnik in dolžnik. — Vprašam te zadnjič, ali dobim teh $500, ki sem ti jih posodil, ali ne?
— Ne, in hvala Bogu, da bo zdaj teh opominov konec.
Najboljši dokaz. — Iz česa sklepaš, da se bo Harry s teboj poročil?
—	Ker me je prosil, naj se
ne učim več boksati.
v #
Novo stanovanje. — Ali sije tu jutranje solnce?
—	Pa še kako, gospod! V to stanovanje sije jutranje solnce ves dan.
Ji:
Molitev. — Mala Elica moli zvečer: Dobri Bog, daj, da postane Rim glavno mesto Turčije.
—	Kaj pa blebetaš? — se začudi mamica.
—	To sem napisala danes v šolski nalogi.
H:	ij;
Prepir. — Zaslužil bi, da bi te vrgel po stopnicah.
—	Ali misliš to resno ali za šalo ?
—	Čisto resno.
—	To je tvoja sreča, kajti
tudi jaz ne razumem šale.
* * *
Izkušena. — Elza, zdaj se pa že spoznaš na kuho. Ali že
veš, kdaj vre mleko ?
—	Seveda, mamica. To pove človeku nos.
Tolažba. — Siromašni Žid je prišel potožit svoje gorje Rotschildu. Bogataš ga je prijazno sprejel in potolažil, češ, nikar ne obupuj, zdaj sem jaz bogataš, ti pa siromak, toda to se bo obrnilo.
—	Mislite? — je vprašal vzradoščeni siromak.
—	Seveda, ti boš siromak,
jaz pa bogataš.
* * *
V	profesorjevi rodbini. —
Mož, Evica je popila tinto; kaj naj storim?
.—■ Piši s svinčnikom.
V	šoli. — Osebni zaimki so: jaz, ti on. Recimo, oče pravi, jaz pojdem. Kaj reče mati, Mihec?
Mati reče: Nikamor ne poj-deš, doma ostani!
*	* m
Zavist. — Zakaj pa plakaš,
dečko?
—	Ker bo imel moj brat počitnice, jaz pa ne.
—	Zakaj jih pa ti ne boš imel?
—	Ker še ne hodim v šolo.
*	* *
O te ženske.— Na te ženske se pa človek res ne more zanesti. Jaz imam štiri neveste,
pa mi ni nobena zvesta.
* * *
Razlika. — John, povej nam, kakšna je razlika med bliskom in umetno električno iskro.
—	Bliska ni treba plačati, gospod učitelj.
-o-
Katoliški Slovenci oglašajt« svoje prireditve v "Amerikan« dtem Slovencu"!
knjiga
DOLENJSKA
«I||«II!IPIIII»IIIIWIBI»!IM
je zanimiva za vsakega, posebej pa jc zanitinva za Dolenjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge še iz Valvazorjevih časov dosedaj, kar je nadvse zanimivo zlasti za one, ki iz teli krajev prihajajo. Zato bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši,
da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki kraje, odkje prihajajo njihovi slovenski sturši iz teh krajev. — Knjiga je lepa in stane C*! CA s poštnino --------------------------------------------------*P 1. JU
Naroča se od
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1849 West 22nd Street : Chicago., III.
WW	.................... * V / 'f L
"Tukaj ni nobene bele deklice," je odgovoril Malbihn. Korak je sedaj zagrozil, da zgrabi Malbihna, če mu ne pove vse po pravici o beli deklici. Šved se je prestrašil Korakovega nastopa, da se je kar stisnil v "hammock". — "Povej resnico", je zahteval Korak. — "Obvari mi življenje, pa ti bom povedal vse," je strahoma odgovoril Malbihn. "Tako je. Ona je pobegnila od mene preko reke. . .	•
. . . Stari Šejk jo je imel za svojo, a njegova je toliko, kakor moja. Ako me ubiješ, ne boš nikdar izvedel te skrivnosti." Korak je posta! iynenaden. Stekel je v šotore, da tamkaj preišče, če ni Meriem v kakem šotoru skrita. Malbihn pa se je ves prestrašen bal in tresel, kakoi palička na vodi. Veliki slon ga je opazoval Dvignjl je svoj veliki nos in duhal okrog ležečega Šveda. Tantor je zaduhal duh onega, ki je pred letom ustrelil njegovo samico.
^ Copyright. 1930, by Edgar Ric« Burrouglia, Inc. Ali ri|ht» rfitrv.d.	|
Tantor je po svoje zarjul. Obletel ga je silni bts. Lovci na slone pripovedujejo, da ima slon silno osier vonj in vonja dolgo ne pozabi. T^ko je najbrže zdaj zaznal slon, da je to tisto bitje, ki je pred letom njegovo samico ubilo s strelom. Kakor bi kača udarila ,je slon udaril s svojim rilcem po ležečem Švedu in se zagnal z njim z vso besinostjo naprej. Oba drevesa, na katerih jc bil privezan "hammock" je izdrl iz zemlje.
^yflf________________1......V- Jla uJisStjUk
Besno piskaipč je slon vihtel svojo žrtev sem in tja in jo na to zavihtel z veliko silo v zrak, da je padel daleč proč na tla. Kprak, ki je med tem opazil, kaj se zgodilo z Švedom, mu je bile sicer hudo, ker s tem je šlo po vodi tudi vse, kai je Šved vedel skrivnostnega o dekletu. Tantoi pa se je nato vrnil nazaj h Koraku in se kaza' prijaznega, kakor kaka muca. Nadel je nase Ko raka in sta odšla nazaj v džunglo. Zamorci sc skriti to opazovali.
Sreda, julija 1932
AMERiKANisKi Slovenec

jj Tvoj nedeljski tovariš. |
IZ NEODREŠENE DOMOVINE
TEDENSKI KOLEDAR
3	Nedelja — Leon. Bernardin.
4	Ponedeljek — Martin. Berta.
5	Torek — Ciril in Metod.
6	Sreda — Izaija. Dominika.
7	Četrtek — Vilibald. Pulherija.
8	Petek — Evgenij. Elizabeta.
9	Sobota — Nikolaj in tov.
-o-
Rev. J. C. Smoley:
OSMA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Da bi spoznali našo lastno nepoštenost napram našemu najvišjemu Gospodu, da se bomo še o pravem času izognili nesrečni prihodnosti, nas pošilja Gospod k modremu, pa kri* vičnemu hišniku.
Hišnik ni bil pošten uradnik. Oskrboval je gospodarstvo svojega bogatega gospodarja. Z dohodki, ki so bili zaupani njemu, je pa delal, kakor da so bili njegova lastnina. Živel je jako zapravljivo s svojimi prijatelji. Dolgo časa je bilo videti, kakor da se gospodar čisto nič ne briga, kaj dela njegov hišnik, dokler ni nekega dne rekel k njemu: Daj odgovor od svojega hiše van j a; slišim, da nisi pošten, moral te bom odsloviti. Bila je to žalostna vest za hišnika. Pa kaj drugega ni zaslužil. Toda vprašajmo sami sebei: Ali smo mi kaj boljši? Vse, kakor imamo, imamo od Boga, mi smo samo njegovi oskrbniki, iz samih sebe nimamo ničesar. Za naše življenje se imamo zahvaliti Bogu, pa le prvi človek je bil slab hišnik. Vse milosti, vso svetost, s katero ga je obdaril Stvarnik, je zav pravil s svojo nepokorščino. Odgospodaril je za se in svoje potomce. Edino le neskončni ljubezni in usmiljenju druge božje osebe se ima človek zahvaliti, da je bil še enkrat pri-puščen k oskrbništvu. In če smo njegovi oskrbniki, smo tudi odgovorni, in kaj lahko se zgodi, da bomo ob koncu našega biševanja, našega življenja, v istem slabem položaju, kakor je bil evangelijski hišnik. Kolikorkrat grešimo, zapravljamo njegove milosti, zapravljamo darove naše duše, zapravljamo vse v službi greha, zmanjšujemo kraljestvo božje in okrep-čujemo kraljestvo satanovo. Kdor tako dela, tak ni pošten hišnik svojega gospodarja.
"Dante Alleghieri" v Gorici
V torek 13. junija se je vršilo v Gorici zborovanje družbe /Dante Alleghieri." Ustoličen je j bil novi odbor, katerega je ime-.'novala rimska centrala ,katero j je zastopal glavni tajnik Maino. j Za predsednika goriškega odbo-! ra je bil imenovan odvetnik Mia-gostorich, ki v govoru poveličeval iredintizem pred kratkim u-■ mrlega pesnika Borellija in na-! glašal, da se mora tak iredenti-j zem uveljaviti zlasti v obmejnih krajih, kjer se mora italijanstvo še vedno boriti s tujim elementom. Novi odbor si je zastavil poseben program, ki je zlasti propagandnega in šolskega značaja. K sreči so pa ugotovili, da I bodo finančne težave onemogočile izvršiti delo do konca. -o-
ščevanja, odredil, da se tem zavodom nakaže podpora nad dva milijona lir iz državne blagajne, kar pa ni veliko pomagalo.
-o-
Poreške kmetije
P oreški okraj velja za najboljši kmetski okraj cele Istre in je bilo včasih znano, da se pore-škim kmetom najbolje godi. Danes je pa njihov položaj tak, da ga imenuje obupnega celo vodja poreške kmetske hranilnice in posojilnice Dr. Polesini, ki je na zborovanju združenih istrskih hranilnic in posojilnic omenil naslednji konkretni in najbolj srečni primer: Neko posestvo v bližini Poreča obsega 5 hekta-
morajo rešiti edino če mu odre-žejo roko. Odgovoril je pa, da že rajši umrje, kakor bi izgubil desno roko in bil na ta način nesposoben za kmečko delo.
sta Kocjanov se bo od sedaj naprej zvala Canciani, Kureti pa Coretti Merlak Merlato, Novak Novato.
-o-
Tihotapci
V zaporih na Reki so zaprti Fran Nacinovič, A. Božiškovič, Mario Morsi, E. Jurasič in A. Markovič ki so bili zasačeni pri tihotapljenju, da so iz reške svo-
ŠIROI JUGOSLAVIJE
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Franc Zabukovec, bivši gostilničar in posestnik. — V celjski bolnici je umrla Ana Podsedel-šek, posestnikova hči iz Dra-melj. — V Zalogu pri Ljubljani je umrl Ivan Vari, svetnik drž. železnice.
rov njiv in vinogradov. Posestva ne obremenjujejo nikaki dolgovi, in živijo na njem tri zdrave osebe, vse sposobne za delo. V pri-' meru, da se popolnoma vsi pridelki, kadar najbolj bogato ob-rode prodajo po ugodni ceni, do-' naša to posestvo 6980 lir na leto. Izdatki pa znašajo 8595 lir. Med te izdatke je všteta tudi dozdevna plača omenjenih treh delavcev v znesku 3130 lir. Kljub, navedenim najboljšim pogojem j se pokaže primanjkljaj 1615 lir,,
-o--
Reko bodo regulirali
Reška tvrdka Stipanovič je prevzela dela za regulacijo Reke od Jablance do Prema. Zgradili bodo nekaj jezov in obrambnih zidov proti poplavam. Na ta način nameravajo pridobiti do 500 hektarov zemlje za kmetijstvo. Tvrdka je pa morala obljubiti, da bo nadomestila pri delu same italijanske delavce in tudi zemljo, katero bodo pridobili z osuševanjem, bodo razdelili, med same Italijane katere bodo naselili med slovenskim prebivalstvom.
-o-
Nesreča z vojnim nabojem
Nesreč z raznimi eksplozivnimi naboji ni konca ne kraja. 14 letni kmečki deček Edvard Viskovič iz Šempetra ob Soči, je zadel s krampom na polju na vojni naboj, ki se je razletel in dečka nevarno poškodoval, da so ga morali prenesti takoj v bolnico.
---o-——
Nesreča
Ko je 21 letni Josip Cej iz Kromberga pri Gorici iskal razni vojni materijal po Sveti gori, je neprevidno zadel na eksploziven naboj, ki se je razpočil in ga težko ranil na desni roki.
bodne cone spravljali ponoči razno blago na varno v bližnje gozdiče, odkoder so ga potem spravljali naprej. Finančni stražniki so jih po hudem boju ujeli pri Moščenicah.
-o-
Najdeno truplo
V gozdu pri Bazovici so našri kmetje truplo mladega človeka, ki je že razpadalo. Iz izkazov, ki so jih našli pri mrtvecu so spoznali, da je nesrečnež '23 letni Ljubomir Kovačič, rojen v Gorici. Vzroka smrti niso mogli u-gotoviti.
katerega mora kmet Kriti z omenjeno dozdevno plačo. Na ta na-črn ostane kmetu za vse njegovo delo le še 1515 lir. Ker je bilo računano, da je kmet vse pridelke prodal, mora sedaj s tem o-stankom nakupovati prav vse, od kruha do vina od obleke in obutve.
-o-
Radi bega čez mejo Pred tolminskim sodiščem je bil in contumacia obsojen na 2 meseca i^če 18 letni Josip Obi-dič iz Gorice, ki je bil zatožen, da je skrivaj zbežal čez mejo. Karabinerji so dobili ukaz da ga aretirajo če ga dobe in so mlade-j niča res nenadno zasledili, ga a-j retirali in odvedli v goriško je-; čo.
Novi priimki
Na tržaški prefekturi neprenehoma podpisujejo dekrete za popravo slovenskih priimkov. Tako se vdova Frančiška Kocjan roj. Berek, piše sedaj Bez-zechi-Canciani, Kjuder je postal Claudi, Kobal Cavalli, dolga vr-
Obsojena
Pred goriškim sodiščem sta bila 24 letni Ivan Doljak iz Ravne pri Št.jaku in 25 letni Emil Turk iz Štanjela na Krasu. Ob-dolžena sta, da sta se branila priti k vojaškemu naboru. Prvi je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen, Turk je pa bil obsojen na 6 mesecev ječe.
-o-
Smrtna kosa
Pri Sv. Ivanu v Trstu je umrl slovenski šolnik Ivan Danev, ki je pred vojno učiteljeval v raznih šolah na Krasu. Pri Sv. Ivanu v Trstu je služboval od leta 1906 pa do leta 1925, ko so ga upokojili. Pokopan je bil v četrtek 9. junija op veliki udeležbi slovenskega ljudstva.
Zasulo ga je
V Kamnolomu pri Ribnici na Pohorju je kamenje zasulo 26 letnega delavca Albina Gerželja. Gerželj je dobil hude poškodbe po glavi in rokah.
-o-
Nesreča Pri prevozu stelje je padla z voza Marija Franc iz Svečine pri Mariboru in si zlomila roko.
Tekma pevskih zborov
Pevski zbori goriškega pokrajinskega dopolavora so imeli v Gorici v Verdijevem gledališču! pevsko tekmo. Za najboljše so'
DRUŠTVO SV. JEROMMA
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru
Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor:
MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik.
Hišnik je začel premišljevati, kaj bo storil. Za delo ni, beračiti ga je sram, za to je preponosen. Tu mu pride srečna misel. Pokliče dolžnike svojega gospodarja vkup. Vrne jim dolžna pisma in vzame od njih nova, ki jih je izpolnil na manjše svote. Zopet je osleparil svojega gospodarja, dobiček so imeli dolžniki. Ti so mu bili zdaj seveda dolžni hva-Ježnost, postali so njegovi prijatelji, ki so morali skrbeti za njegovo prihodnost. Gospodar ga je pohvalil, češ, da je bil ftioder, previden, ker je tako ravnal. Modri moramo biti tudi mi, me da bi kradli in-goljufali, marveč da si prizadevamo, da dobimo nebesa. Vsaj tako modri moramo biti, kakor so po-Kvetnjaki. Kako izrabijo vse svoje zveze, svoja znanja, da dosežejo svoj cilj! In kako malo se brigamo mi za nebesa. Koliko imamo prijateljev, svetnikov v nebesih, ki bi nam radi pomagali, pa se ne zatekamo k njim. Koliko priložnosti imamo vsak dan, da storimo kako dobro delo, koliko sv. maš, koliko odpustkov! Ni li že čas, da se sramujemo naše neprevidnosti, naše malomarnosti? Ni li čas, da se učimo od otrok tega sveta, kako biti modrim, biti previdnim? Knjiga pregovorov pravi: Blagor človeku, ki ima pravo modrost. In ta modrost obstoji v tem, da porabimo vse darove in milosti božje, vse svetno imetje, vse razmere, v katerih živimo, v dosego našega večnega cilja, da se spominjamo besed sv. Pisma: "Neizmeren zaklad ima človek na razpolago; kdor ga bo porabil, bo deležen božjega prijateljstva."
SILNO
ZNIŽANJE CEN
Ljubljana
na slavnih ladjah
SATURNIA in VULCANIA
ZA VOŽNJO NARAVNOST V STARI KRAJ
brez presedanja, carinskih sitnosti in drugih železniških voženj iz New Yorka v Dubrovnik aH Trst VULCANIA—3. avgusta SATURNIA—20. avgusta
Za cene in vsa ostala pojasnila se obrnite na svojega agenta
COSULICH LINE 180 wcmclcTil™ST'
j Fašisti imajo dvojno mero
! Iz Beograda poročajo z dnem 15. junija. — Znana agencija , "Grič" je v svoji štev. z dne 4. junija objavila članek frankov-skega emigranta Vladimir j a Je-liča, ki sedaj biva v Italiji. V članku izvaja Jelič: "Bombe odgovarjajo svojemu namenu, bombe so imperativ časa, z njimi in s peklenskimi stroji je , treba pretresti in razbiti razbojniško votlino, ki nosi ime Jugoslavija. Z njimi je treba vzbu-,diti pozornost vsega sveta, grom J bomb sg mora razširiti po vsej ^Hrvatski in z nje mora odjekniti po vsem svetu". — (Omenimo, Ida živi Jelič v Italiji.) Take članke pridno ponatiskuje italijanski tisk iz omenjenega "Griča". Pribiti je treba, da vrši italijanski tisk tako defetistično propagando proti Jugoslaviji baš v času, ko je s pričo poskuša-nega atentata na Mussolini j a sprožil močno kampanjo proti | onim državam, v katerih se zbirajo italijanski emigrantje. Fašistični tisk očita tem državam, (da dopuščajo italijanskim beguncem, da se oborožujejo z .bombami in orožjem. — Torej dvojna mera.
j	-o-
.Kako je z istrskimi kmetijami
j Poročano je že bilo o siromaštvu istrskega kmeta, ki je veliko. Istrske hranilnice in posojilnice, ki so bile nekdaj v hrvatskih rokah in ki so tedaj z vzajemnim sodelovanje napredovale, so zašle pod fašističnim vod-jstvom tako daleč, da jim grozi neizogiben polom. Tedaj je sam Mussolini, da reši fašistični pe-striž in obvaruje fašistične voditelje sramote in ljudskega ma-
VSE LINIJE IN PARNI KE
Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne
trasis-ailantske linije
in zato lahko odpremi vsakega potnika na katerem koli par-niku.
V vašem interesu je, da se, kadar mislite na potovanje v stari kraj, ali od tam sem, vselej obrnete na staro, znano in zanesljivo domače podjetje
Leo Zakrajšek
General Travel Service
1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y. IS let v tem poslu.
/bili pripoznani pevci Furlani iz; \ iKrmina, Ronjansa Starancana, f j in Gradiške. Zbori so dobili od! ^ j 300 do 1000 lir premije in zlate 'J1 i kolajne. Iz slovenskih krajev so! | j se najbolj odlikovali Idrijčani in j i Komenci. Dobili so premijo 300 in 400 lir in srebrne kolajne. Štanjelcam in Št. Vidčanom so dali 150 in 100 lir nagrade s pripombo, naj se pridno vadijo.
Raje umre, kakor izgubi roko
V Barbani v Istri je nedavno pičil gad 23 letnega mladeniča Roka Bar;.šo. Zdravili so ga doma in^mu po\iadali na rano zelišča. Ker ni ly.lo boljše, se je podal k zdravniku, kateri je fanta takoj poslal v poljsko bolnico. Tam so fantu povedali, da ga |
NEKAJ NOVEGA
in zelo pripravnega za na piknike ali izlete, kakor tudi za trgovine in prodajalne je
"Lawrence Parisian Bar"
(SLAŠČICA)
Delana iz najdelikatnejših snovi in predmetov. Rabijo se navadne in zmrznjene. Zmrznjene so poleti posebno priporočljive in okusne.
Pišite po vzorec in po cene za na debelo in večja naročila.
Te slaščice izdeluje edina slovenska slaščišarna
LAWRENCE'S CANDY MFG.
1804 WEST 22nd STREET, Telefon Canal 6521	CHICAGO, ILLINOIS
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora:
Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
POZOR!
Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so ra-Dili z najboljšim uspehom, kakor za lase. reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjne bolezni. M nogi mi pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad x500. — Zaradi tega je potrebno, da vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA i« GARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95tfa St., Cleveland, Ohio
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je:
Kranj sko-Slo venska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111.
POSLUJE ŽE 38 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00.
SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem
oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku.........
Skupno število krajevnih društev čez 200.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00.
Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine.
CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE:
K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(icc) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina.
70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA:
Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te Mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajni' ka: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
ZAHVALA
Chicago, 111.
Dolžnost naju veže, da se javno zahvaliva vsem najinim prijateljem in znancem, ki so naju posetili ob priliki srebrnega jubileja najine poroke, ki se je vršila v cerkvi sv. Štefana 22. junija ob 8. uri zjutraj s slovesno peto sv. mašo, katero je daroval č. g. župnik, ki je imel ob tej priliki krasen govor. Hvala mu lepa, hvala mu tudi zato, ker naju je posetil zvečer pri domači slavnosti, kjer je tudi imel lep govor. Hvala tudi č. g. Svete, ki nas je tudi posetil. Srčna hvala odboru dr. Marije C. Spočetja KSKJ., št. 211, hvala podpreds. Mr. John Mlakar in tajnici Mrs. Anzelc. Vemo, da sta imela radi naju veliko sitnosti. Hvala lepa tudi vsem članom in članicam za lepo udeležbo pri sv. maši, kakor tudi za zvečer, ker ste naju tako iznenadili s tako lepimi darovi. Miss Anica Mlakar nama je podarila košarico s 25 ru-dečimi rožami in srebrnimi peresi, dar mladinskega oddelka. Mrs. Mary Anzelc nama je podarila krasno darilo, lepo blazinico in na njej prišitih 25 srebrnih dolarjev, dar članov in članic imenovanega društva. Kaj takega nisva pričakovala in oprostite nama, ker se vam nisva mogla tako zahvaliti kakor zaslužite in kakor bi se midva rada.
Ginjenosti sva oba pretakala solze in zato prosiva prav lepo vse goste, da nama najino nezmožnost oprostite. Hvala lepa tudi drugim gostom za krasna darila kakor Mr. in Mrs. John Stajer, Mr. in Mrs. Frank Primožič, Mr. in Mrs. John Kerzič in družina, Miss Anica Kukman, in Mr. Frank Krapenc. Prav srčna hvala tudi Mr. in Mrs. John Kočevar za njihov dar. — Hvala tudi Mr. in Mrs. Anzelc, Mr. Mlakar, Mr. in Mrs. August Gregorič, Mr. in Mrs. Krapenc, Mr. Peternel, Frances Bambich, Vili Rovanšek, Mr. in Mrs. Pe-rinich Mr. in Mrs. Bavec, Miss Frances in Mary Kvaternk. Pozabiti ne smem tudi naše kuharice Mrs. Sagadin in njenega soproga za vso skrb, delo in sitnosti, katere sta imela. Naj dobri Bog povrne. Hvala tudi našemu natakarju Mr. And. Bavec, ki je tako lepo skrbel da niso bili gostje žejni. Hvala tudi Mrs. Kranjec in njenim hčerkam, ki so prihitele iz Aurore, 111. in hvala Mrs. Marjeti Svete za lep dar in za lepo voščilo iz Forest City, Pa. Prav lepa hvala moji sestri Neži Debevc in "njenemu možu ter sinovom Lojzetu in Jožetu, za tako lepo darilo. Hvala Mr. in Mrs. John Klemenčič in Mr. in Mrs. Tony Debevc za darila in lepa hvala Mr. in Mrs. John Nemgar, Mr. in Mrs. Andr. Kvaternik za voščila in darila in hvala vsem drugim znancem in prijateljem za vaša voščila. Hvala moji sestri Rozi Grum za voščila in vsem mojim bratom in sestram. Hvala lepa pevcem in pevkam ki so v cerkvi in tudi na večerni slavnosti tako lepo prepevali. Hvala mu-zikantu Mr. Joe Pucelnu. Hvala še enkrat vsem skupaj, ki ste na eden ali drugi način kaj pomagali.	(Ogl.) Mr. in Mrs. Gregor Gregorich.
r Stran I
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 6. julija 1932
Mlinarjev Janez
ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO,
SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARCANOV J
Sestavil po narodni pripovedki iz srede	|
i
petnajstega stoletja F. Kočevar	\
— iz —
Wencel's Dairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Roosevelt 3673
"Raca na vodi, to bo ljubezen, ki bo trajala vekomaj, kajti slovenski fantje bodo ukali in nosili šopke za klobukom, dokler bo stal svet na ljubezen odprt," pravi Tone. "Juhej, juhej!" se razlega zopet po okolici vrisk Janezovih tovarišev ter odmeva od loga do loga. Kakor bi jim bil kdo mignil, hkratu vse utihne in se razdeli na levo in desno. Pengarjev oče in Marti-naška stojita pred fanti, kakor bi bila padla iz nebes med nje. Janez in Marjetica stopita pred očeta in ne bomo lagali, če priznamo, da je Janezu nemirno utripalo srce v kipečih prsih, češ, kaj bo pa sedaj? Toda pogumen in pošten, kakor je bil, tudi tu ni izgubil prave poti. Odkritosrčno ponudi Marjetičinemu očetu v dobrodošel pozdrav desnico, katere se stari Pengar na veliko radost Janezovo ne brani, temveč krepko udari v njo, rekoč: "Vse mi je znano, kajti Martinaška, ki me je prišla klicat, mi je razodela vse. Od moje strani se vama ni bati nobene zapreke, ker vaju oba poznam kot prava poštenjaka slovenske korenine in ponosen bom na-te kot svojega zeta, Janez! Ti, ti," se obrne nato stari Pengar k svoji hčeri, "sedaj se je pa tudi meni posvetilo, čemu ti je bila četveroperesna deteljica! Veselil'o me bo, ako te pripelje k pravi sreči, česar se hočemo nadejati."
Martinaška se ni hotela mešati med srečno družbo, vendar pa si ni mogla kaj, da bi ne bila sedaj Janezu, sedaj zopet Marjetici namežiknila z levim očesom, češ, kaj lepo sem vaju zedinila, ki bi bila brez moje pomoče kdo ve kako dolgo zdihovala vsak zase. Vrla soseda je obljubila tako Janezu kakor Marjetici, da bi bilo mogoče na večer pred sv. Ano drug drugega videti na gori. Niti črkice pa starka ni omenila o tem, da se misli proti večeru izgubiti z griča in hiteti po Marjetičnega očeta, da ju tu na lastne oči zasači v sladkem prvem ljubkovanju, kajti stara ženica je imela vkljub svoji starosti še jako bistre oči in je že davno videla, da bi se stari Pengar Mlinarjevega nikakor ne branil za zeta. Uganila je do pičice, kar jo je tembolj veselilo, ker se je vsa zadeva iztekla tako srečno, da je končno Pengar vso fantovsko družbo povabil na večerjo.
II. GROF IN MENIH.
Pot od sv. Ane proti Pengarjevini je bila izdatno krajša, kakor pa narobe, kajti veseli in živahni fantje so si jo kratili z veselim petjem in radostnim ukanjem. Še krajša nego fantom se je pa zdela danes Martinaški sami, ki je šla, svoj kuharski posel na gori prijateljici izročivši, kakor veter hitro po gori doli naravnost k Pengarjevim v kuhinjo za večerjo pripravljat, da se vesela družba vredno pogosti in radostni dogodek primerno proslavi. Smukala je semtertja po kuhinji tako hitro, da je bila dostikrat sama sebi na poti, kaj pa šele deklam, ki so imele ondi svoj posel. Toda kaj to; pognala jih je drugo za drugo deloma po opravku, deloma da je imela sama več prostora, katerega ji je bilo tolikanj potreba. Naposled se ji razburjenost vendar nekoliko poleže in Martinaška prične razvijati svoje umetno poslovanje. Najprvo, česar se je lotila, je bilo, da je nabila potrebno število jajc, zamesila testo in zaklala nekaj kokoši, katerih se pri Pengarjevih ni nikdar manjkalo. Dekle, ki so se polagoma vračale, so ji morale med tem brisati ražnje, pristavljati krope, posoda, žlice, nože in vilice pripravljati in snažiti ter končno pogrniti veliko javorovo mizo. Vse je šlo kakor po nitki.
Veselo petje in navdušeno ukanje fantov je
prihajalo čedalje bliže Pengarjevini; končno zaukajo fantje pred hišo. Da je vse iz kuhinje na prag hitelo, kar se je moglo gibati, se pač samoobsebi razume, da, dekle so celo na mast na ognju pozabile, ki bi se bila vžgala, da je ni pravočasno odstavila Martinaška.
Družba se pomudi še nekoliko časa pred hišo, Pengar, Janez in Marjetica se pa podajo notri, kjer sta mlada zaljubljenca pokleknila pred sivolasega očeta, proseč ga blagoslova. Stari poštenjak se odkrije, jima položi roko na glavo in moli: "Usliši me, vsemogočni Bog!" in solze mu priigrajo v očeh, "usliši me, večni Bog, očeta, ki te prosi blagoslova svoji edinki in njenemu zaročencu. Daj jima zdravja, da dočakata vnukov in po tem zemeljskem bivanju jima bodi pa milostljiv sodnik! Polje rodi jima naj stoterno, črede naj se jima množe čudovito! Daj, da jima trs nikdar ne usahne ,ter čuvaj streho njune domačije ognja in zabranjuj pod njo ogenj domačega prepira!—Vama pa, ki bosta stopila skoro v zakonski stan, rečem toliko, da bodita vedno pridna, delavna in poštena ter na molitev ne pozabita! "Moli in delaj, pa pošteno živi," vama bodi zlato vodilo v vseh prilikah tega življenja, kakor vama bodi najlepši kras kmetiškega človeka — žuljava dlan ! Vzgo-jujta in poučujta krščanski svoj naraščaj, da se mi ne bo treba sramovati svojih vnukov, češ, ciganski so vzgojeni. Ohranita si sv. vero in zakonsko zvestobo in držita se svojega kmetiškega stanu in domačije! Bog vaju blagoslovi !"
Sedaj se odpro duri in fantovska družba privre v hišo, kjer posede okoli javorove mize, ki se je skoraj šibila obilice jedil, na njo nano-šenih. Gostje so jedva dobro jeli večerjati, ko se zopet odpro duri in menih stoji med njimi. Bil je mož velike postave v dolgi črni halji. Ko ugleda stari Pengar, pobožen mož, meniha med i durmi stoječega, mu hiti od mize nasproti, v I rokah mencaje zeleno kapico, ki jo je navadno imel doma, ter ga vpraša, česa da želi stari mož. Menih prosi prenočišča. Pengar ju se je zdela velika čast in zasluga pred Bogom samim, služabniku božjemu po svoji moči postreči in podvoriti. Jako rad mu torej obljubi prenočišče, med tem je menihovo oko bliskoma švignilo po družbi, okoli mize zbrani, kakor bi si koga ondi izbiralo. Pengar povabi služabnika božjega, naj stopi dalje, ter mu prepusti prvo mesto za mizo, kjer je ravnokar še sam sedel.
Da se je pri večerji mnogo govorilo, napivalo in popevalo, smejalo in šale zbijalo, je umevno samo po sebi. Zdravica za zdravico se je vrstila na zdravje in dolgo življenje Pengarja, na korist in srečo gostoljubne Pengarjeve hiše, na blagoslov božji novozaročencema, na blag spomin pokojnih Mlinarjev. Da, fantje so si na-pivali celo na zdravje novega jutri izvoljenega svojega načelnika. Vsem in vsakemu so že na-pili, kar se nekdo domisli stare Martinaške, in nič ji ni pomagalo; kar v hišo je morala in stisniti čašo do vrha polno iskrega vinca hočeš, nočeš, moraš! Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo pač priznati, da ji to ni delalo prav nobenih težav, kajti njej čašo vina v dušku izpiti in pa žida v peklo vreči, bi bilo eno in isto. Muharjev Jaka je bil, ki se je je domislil in šel po njo. Ni ji bilo kdo ve kaj zaradi vina, saj ga je imela v kuhinji poln lonec — zase in dekle, pač pa za veljavo, da so se tudi nje spomnili, ki se v hiši gostili z jedili, pripravljenimi od njenih rok.
Na razpolago vam za vaše zdravje v svpjih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih.
CEMV
bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street,	Chicago, 111.
Tel. Canal 7172-7173
MOL1TVENIKI.
ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOLITVENIKI
"BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar,
Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c
KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00
MCLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za
v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1-25
Riideča obreza ................................................................
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE:
Umetno usnje trde platnice, zl. obreza........................................1.00
Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza........................................1.00
Pristno šagren gladko usnje, zl. obr..................................................1.50
Pristno prešano šagren usnje, zl. obr..........................................1.50
V	platno vez., zlata obreza.................................................................75c
V	usnje vez., zlata obreza ........................................................................................1-00
Vatirane platnice, zlata obreza ........................................................................1.25
Bele koščene platnice, zl. obreza................................................................1.25
MARIJA VARHINJA:
V	platno vezan .........................................................— 75c
Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1.50
NEBESA NAŠ DOM:
V	platno vezan ............................................................— 75c
Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza.......................1.50
OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c
Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 75o
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c
SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelejši tisk.
Fino usnje vatirane plat., zlata obrpza.................... 1.50
SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c
V	fino usnje, zlata obreza .......................................... 1.50
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c
VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .................................................... 1-25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno
vezan ................................................................................. 75r
ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane:
Mala oblika, zlata obreza .............................................................85c
Večja oblika, zlata obreza .............................................................1-00
Bele koščene platnice, zlata obreza........................................................1-0C
Zlate platnice ......................................................................................................................1-50
Vez., rdeča obreza ............................................................................................................75c
HRVATSKI MOLITVENIKI
SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75
UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1-50
VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1-50
Koščene ">latnice, zlata obreza .................................... 1.50
ZVONČEC NEBEŠKI, fi ne usnjate platnice, zlata
obreza .................................................................................. L50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
TIZE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c
IITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK,
(za otroke) ....................................................................... 45c
MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za
ml-jše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00
KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje
vezan, zl. obrezo ............................................................ 75c
V	boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1-00
"ino usnje, mehke vatirane platnice ........................ 1.50
Koščene nlatnice. zlata obreza, z lepo sliko na
platnicah ...................................................................... 1-50
Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na plrtnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50
Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00
(Dalje)
Znaki zastrupljenja z iperi-tom so:
1.	glavobol, utrujenost, bljuvanje, driska;
2.	pacijenta začno peči oči, boji se svetlobe, ki mu je ne-nosna;
3.	če so kapljice iperita oškro-pile človeku kožo, najprej ta — po 6 do 12 urah — pordeči, kakor bi se n. pr. na solncu opekel, nato pa nastanejo mehurji in se pokažejo manjše in večje rane.
V teku prvih treh dni začne boleti pacijenta v grlu, nato izgubi glas in začne kašljati. Ipe-rit, vdihan iz obleke ali s kože, povzroča obolenja v bronhijah in pljučih, in sicer bronhijalni katar, pljučnico (septična bron-chopneumonijo), pljučne abs-cese (gnojenje, edem otok) in gangreno večjega ali manjšega delatpljuč (odgnitje). Bolnik ne more ničesar več zauživati. Kar zaužije, takoj zopet izbljuje. V želodcu in črevih nastajajo rane in posledica je krvava driska. Umevno je, da bolnik oslabi do skrajnosti; splošna oslabelost traja delj časa, temperatura je I povečana, žila bije brzo in po-I vršno, ledvice so prizadete, v vo-,di bolnikovi nastopa beljakovina :in čez nekaj časa zastrupljenec ,umre. Seve, če dobi bolnik takoj ,prvo pomoč kakor bomo pozneje videli, se lahko tudi pozdravi in reši.
6.	Kihavci.
Razpršeni po zraku dražijo kihavci sluznice v nosu in povzročajo neprestano kihanje. Prav tako vzdražijo tudi grlo in celotno ustno sluznico, da se začne cediti iz ust slina, nakar nastopijo bolečine v nosu In grlu. Tudi oči zateko. Javlja se obenem glavobol, bolečine v ušesih, zobobol, bljuvanje in splošna oslabelost. Kihavci navadno niso smrtonosni.
7.	Solzavci.
| K solzavcem štejemo kloropi-. krili, benzilbromid, difenilklo-rarsen, ksililbromid, bromace-ton, brombencilcianid in klora* cetofenon.
|. Solzavci delujejo v glavnem na očesne sluznice. Pacijent se začne močno solziti in jokati. Če je vzdražil sluznice n. pr. benzilbromid, deluje tem huje čim j več je solz, medtem ko se kloro-pikrin s solzami ublažuje. Včasih nastopi krč v vekah, vedno (pa precejšna oslabelost celega (telesa. Smrtonosnega vpliva tudi solzavci nimajo, j Kihavce in solzavce rabi če-,sto policija, da jih razprši med J demonstrante in povzroči tako solzenje, kihanje, glavobol in
FARMA NA PRODAJ.
Prodam dobro farmo na lahke obroke'. Nizka cena, ako vzamete takoj. Naslov: Jos. Remitz, Route 4, Wisconsin Rapids, Wis.
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 336« Stanovanje: 1130 No. Lore) A v« Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zvec. razen sred) ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah 1 do * t>ot>.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O.
ZA IZLETNIKE
iredno na razpolago hotelske sobe, izletniške kabine in vsa domača postrežba.
VALLEY VIEW INN
JOE ŠČEK, lastnik
Route 3, La Salle, Illinois
Tel. La Salle County 916-2.
Nahaja se na vrhu prijaznega griča 1 y2 miljo južnovzhodno od La Salle proti Oglesby, ob "State Road 51 in 7-A" ter ob "IT. S. Road 2". Pazite na napis "Valley View Inn".
Leto 1932.
Presednik. Autou Skuli, 1099 E. 71st St.
Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 F.. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan.
i Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. | Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. !a..J. Perko.
j Društvo zboruje vsako prvo nedeljo ,v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
[ V društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, S1500 in $2000 posmrtnine.
V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 tn $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo. da dobi rdravniSki list in karto in naj se ravna po pra-
TISKARNA
r Amerikanski Slovenec^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn* postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nob«no naročilo preveliko, nobeno premaio.
Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Res. Tel.: Cicero 610
DR. FRANK PAUIJCD
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue,
CICERO, ILL. Office Tel.: Cicero 610
Downtown Office: 55 E .Washington Street
Phone Dearborn 1667
1819 Pittsfield Bldg.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL,
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
oslabelost, kar onemogoči nadaljnje demonstracije.
V vojni se ti plini redko uporabljajo sami, temveč se dodajajo drugim, hujšim strupom z namenom, da bi onemogočili u-porabo maske, ki bi jo vojaki sneli, hoteč prosto dihati, a bi se pri tem zastrupili.
8. Vojni plini in njihove lastnosti.........
Ob pregledu in označbi vojnih strupov smo videli, da vplivajo na človeka različno, da ni-Iso n. pr. vsi koževci ali solzavci (samo to, nego da imajo pomešane lastnosti. Nekateri delujejo takoj, drugi čez nekoliko časa, vedno pa je gostota strupa najvažnejši moment. Čim gostejši je strup, tem močnejša je zastrupitev in tem nevarnejše o-bolenje. Pri zastrupitvi pride tudi v poštev, koliko časa je deloval strup na človeka. Pomniti je treba, da redkejši plin, vdi-, havan delj časa, povzroči prav ;tako smrt, kakor prav gost plin, j ki bi ga dihal le nekaj minut.
Pri obrambi proti vojnim plinom ne zadošča samo, da vemo, kako učinkujejo, temveč moramo poznati tudi njihovo kako-jvost in njihove lastnosti.
Kako jih spoznamo? j Pline spoznamo s prostimi očmi, z vonjem, kar je seve nevarno in s kemičnimi reagencijami. Skonstruirali so pa tudi posebne ,vrste aparate, detektorje, s katerimi pline lahko že na daleč odkrijemo in ugotovimo. Nekateri ljudje začutijo vsak plin že na veliko razdaljo, kar utegne biti v vojnem času ne samo njim temveč tudi drugim v korist.
Klor je zelenorumene barve, je gost in težak ter ima značilen vonj po kloru. Ugotovimo ga z Vikarovim detektorjem, ki ni nič drugega nego petrolejska svetilka z bakrovim nastavkom, ki pokaže, ako je v zraku klor, na daleč zeleno barvo.
Fosgen je zelenkaste barve in ima vonj kot plesnivo seme ali gnilo listje; ugotovimo ga z Ga-brovim detektorjem, čigar princip je električni — potencijal.
(Dalje prih.)
O TEM IN ONEM
■ooooooo-ooooooo-oooooooo-o-oo-oooooooooooooooo-ooooooooc ZAŠČITA ZALEDJA PROTI VOJNIM STRUPOM