LetniU "VII. V Goriči dn6 lO. maja. 1899, Številka, ..Primorski List" izlmja vsaki i., žo„ daa v mesecn. etena *a colo leto I g1. 50 n., za pol leta 75 n. posamezne številke se dobivajo v tabakaruak: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov. I I 1 PRIMORSKI LIST (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse «a vero, dom, cesarja I Uredništvo in upraraištro mu je v Gorici, Wun«ic* ulic« it. lo. — Nefrau-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitv« sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista11. Tiska: Hilarijanska tiskarna. Na pismo deželnega glavarja dr. Pa-jerj.i, katero smo že omenili v svojem listu, so odgovorili s'ovenski deželni poslanci po svojem načelniku dr. Gregorčiču kakor sledi: Preblago* od ni gospod deželni glavar! Odgovarjajoč na velecenjeni dopis z dne 21. t. 1. dovoljujem si javiti Vašemu Pieblagorodju, da sprava, katero sem omenil v svojem listu z dne 15. t. m., po mnenju slovenskih deželnih poslancev ne bi imela voditi samo do začasnega premirja med borečima se strankama v deželnem zboru, marveč do stalnega miru med dvema narodoma v deželi. Zato imajo zastoj niki slovetiskeg i ljudstva pred očmi ne le take reči, ki spadajo strogo v področje deželnega zbora, ampak tudi take, ki so ž njim le v rahli zvez'. Naravno je, da izpolnitev tali zahtev ni odvisna le od deželnega zbora, marveč tudi od drugih činiteljev, posebno od c. k. vlade. Ker je Vašemu Preblagorodju kot deželnemu glavarju, zaupnemu možu c. kr. vlade in načelniku stranke, zavarovan velik upliv na vse činitelje, ki prihajajo pri tem v poštev, in morete tedaj največ pripomoči k potolaženju obstoječega prepira, počaščujem se, ustrezajoč Vaši želji, naznaniti Vam s tem zahteve slovenskih poslancev, od katerih izpolnitve smatrajo odvisno pomirjenje v deželi. Slovenski deželni poslanci zahtevajo samo take reči, katere Italijani že imajo, ali katere morejo doseči brez ugovora od slovenske strani, ali katere so v korist obema narodoma, namreč: potrebno jamstvo, da v deželnem zboru se bo sklepalo le v popolnem soglasju obeh strank, da pri volitvah v odseke in komisije se bo jemal enakomerno ozir na obe stranki ; popolno ravnopravnost obeh deželnih jezikov v deželnem zboru in v odsekih, v deželnih uradih in zavodih ; zato nastavljanje samo takih deželnih uslužbencev, ki so popolno zmožni, obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, in vsprejetje take določbe v deželni štatut; razdelitev poročil v deželnem odboru po narodnostnem načelu, in kjer se to ne da uporabiti, po načelu stroge paritete; podporo okrajnim šolskim zalogom s sredstvi deželnega zaloga v znesku 80 odstotkov učiteljskih plač v smiulu vladnega predloga, podanega deželnemu zboru v razbremenenje težko tlačenih davkoplačevalcev in povišanje plač učiteljem ljudskih šol; podporo slovenski obrtno - nadaljevalni šoli za deklice od strani dežele in države v zneskui ki se že daje ebrtno-nadaljevalni šoli za dečke ; zajamčenje, da se bodo podpirale vse ceste, uravnave rek in zagruje hudournikov, za katere je vlada obečala podporo iz državnega zaklada s pogojem, da prispeva tudi dežela k dotičnim stroškom; brezobrestno posojilo vinorejcem v pokonča vanje trtne uši in za nove nasade v vinogradih v tistem znesku, ki ga je stavila vlada v ta namen na razpolago, ter razdelitev posojila med najpotrebnejše in najvrednejše prosilce ; da se nemudoma izvrši sklep deželnega zbora z dne 12. aprila 1882. gledč na nakup delnic Vipavske železnice v znesku loo.ouo gld. ter zaveza deželuega odbora v isti zadevi; da se brez odloga povoljuo reši vprašanje slovenske javne ljudske šole v Gorici; da se odpravijo vse občinske mitnice mesta goriškega, ko hitro poteče čas, za kateri so dovoljene, a da se nemudoma odpravi krivično čvetero plačevanje mestne mitnine po voznikih iz okolice pri eni vožnji vsled mitnice ob kolodvoru južne železnice. ... K?1' Je Vaše Preblagorodje blagovo- lilo izjaviti v zgorej omenjenem listu svojo voljnost delati na to, da se zravni pot skupnemu in složnemu delovanju v deželnem zboru ; ker so označene zahteve slovenskih deželnih poslancev na vse strani povsem opravičene; ker je konečno pomirjenje v deželi neobhodno potrebno v prospeh obeh narodov, v korist državi in vladajoči hiši; ker je Vašemu Preblagorodju vsled mesta, katero zavzema v deželi, in po osebnih lastnostih na razpolago upliv, kakor nikomur drugemu, nadejam se, da se mu posreči izposlovati izpolnitev navedenih zahtev ter omogočiti slovenskim deželnim poslancem, da se bodo udeleževali delovanja deželnega zbora, pripsaviti pot stalnemu miru ter zasaditi v deželi po dolgih neplodnih bojnih letih oljko miru. pod katero bosta bivala složno in srečno dva naroda, katesima je sojeno živeti na isti zemlji, spoštujoč naravne in človeške pravice, ki so dane v prilog enemu prav tako, kakor drugemu. V prijetni nadi. da se to res zgodi, beležim najodličnejšim spoštovanjem v Gorici, 27. aprila 18U9. Vašemu Preblagorodju uda ni dr. Amon Gregorčič. To so zahteve, katere stavijo slovenski poslauci v imenu dvetretinske večine v deželi. Je-li so zahteve Slovencev pretirane, o tem naj sodijo trezni ljudje. Italijanskim zagrizencem so seveda te zahteve pretirane. Zato tudi »Eco11 govori o makaronih obeljenih s finim sirom. Mi javno izjavljamo, da nas ta opazka ni iz-nenadila, pribijamo pa, da take opazke nikakor ne tičejo v list. kojega ureduiki bi morali imeti drugačne pojme o pravičnosti, kakor jih ima po „Corrieru“ nav-dahneno liberalno italijansko razumništvo. Iz tacih izjav razvidimo. da ni še upanja do pomirjenja v deželi. Buj se mora nadaljevati na vsej črti, dokler slovenskim zahtevam nc ugode. Le z železno vstraj-nostjo bodemo prisilili vlado in italijansko stranko do vpoštevanja naših pravic. Posnemajmo italijanske zastopnike — v tirolskem deželnem zboru. Kar je dobro za tirolske Italijane, mora biti pravo tudi za goriške Slovence. To naj uvažuje naše razumništvo in ljudstvo po deželi. Mi sicer želimo miru, a mir na pravi podlagi! NB. Italijani so odkonili slovenske zahteve. Sedaj smo na čistem. Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Napeljujmo mladino k varčnosti. Že zadnjič smo polagali starišem na srce, naj otroke napeljujejo k varčnosti. V tem pogledu velja pregovor: Kar se Janezek nauči to Janez zna. A koliko greše stariši v tem pogledu. Ko smo tu in tam opazovali naše ljudstvo, in priliko smo imeli, saj živimo in delujemo med i'jim in zanj, prepričali smo se, kako nespametnQ stariši postopajo v tem oziru. Samo dva izgleda. Oče gre v nedeljo v krčmo. Fri kozarcu vina se v tovaršiji nekoliko zamudi. Mati hitro pokliče sinčka ter ga pošlje po očeta. O-trok pride v krčmo ter sili očeta domov. A oče, da potolaži otroka, ukaže mu se usesti ter mu ponuja piti. To se ponavlja dva, trikrat. Četrtič pa že sam otrok vprašuje mater, ali naj gre očeta klicat. Dopade mu vino, s katerim oče kroti njegovo nadležnost. Otrok se je privadil pijači, dopade mu v krčmi. To se utisne v njegovo dušo, in ko vzrasie v mladeniča, je navadno zapravljivec. Vzgled in priložnost sta ga pokvarila. In kako ravnajo matere ? Da bi jih otrok raje ubogal, mu obetajo to in ono. Otrok se razvadi in brez obljube plačila noče ubogati. Ko pa opazi, da mati vsa-kikrat ne izpolni obljube, tirja že naprej plačilo za ubogljivost in pokorščino. Zato mnogokrat slišimo matere govoriti : „Jo-žek pojdi v „botego“, ti dam krajcar za cedele“. Tu imaš krajcar si kupiš kolač ali „naranc“. Tako govore.otrokom nespametne matere ter ne pomislijo, da ravno s tem otroka navajajo k sladko-snedenosti in zapravljivosti. Otrok se razvadi, in slednji novčič, ki ga prejme, izgine v žepu raznih prodajalcev kolačev, sladoleda, pomaranč itd., katerih, žal, mrgoli, po naših vaseh. Tako ravnanje sta-rišev je popolnoma pogrešeno. Stariši nevede in nehote kvarijo lastne otroke. Stariši skrbite toraj, da bodete svoje otroke vzgajali v vsakem oziru. A tudi šola mora glede varčnosti mnogo koristiti. Učitelj in duhcfvnik imata naj lepšo priložnost mladino napeljevati k varčnosti. Govorili smo že, kako izborno delujejo šolske hranilnice po raznih državah. Jednako more ljudski vzgojitelj vzbujali in utrjevati čut varčnosti s pomočjo poštne hranilnice. Žal, da se pri nas v tem oziru le premalo stori. V šolskem pouku, sosebno v računstvu ima učitelj sto prilik, da v mladini vzbuja čut varčnosti. Učitelj more otrokom višjih skupin staviti slične naloge : Mlad človek prične z ‘JO letom kaditi in obiskovati krčmo. Za kajenje in ki črno porabi 3 Kr. na teden. Koliko bi si bil prihranil, ako je skozi 30 let mesto 3 Kr. porabil le 1 Kr. ? Rešitev: V enem letu 52 X 3 Kr. |W 156 Kr., V 30 letih 30 X 156 = 4680 Kr. Toraj 4680 Kr. je zapravil za to-^bak in pijačo. Ako bi porabil le 1 Kr. ;na teden, zapravil je 52 Kr. na leto, v ■■30 letih 1560 Kr. Ako to skoto odštejemo od 4680 Kr., prihanjena ostane mu še vsekako svota 3120 Kr. Ako vpošte-vamo še obresti, svota s6 naraste. S takimi in jednakimi nalogami more učitelj vzbujati v mladini čut varčnosti. Naša izkrena želja je, da se . duhovščina in učiteljstvo tudi v tem pogledu resno lotita uela. Neutajljivo dejstvo je, da naša. odrasla mladina le premalo vpošte-va varčnost. Zato treba na to obračati pozornost. Delovati moramo že pri nežni 'mladini, Navajati jo moramo od prvega po.četka k varčnosti. Le ako smo v mlado srce vcepili ta Čut, ako smo oti‘oka priučiti, da sc zna zatajevati, da zna ceniti vrednost predmetov, ki so mu v razpolago, le tedaj bode. tudi odrasla mladina varčna in trezna. Z mladino treba pričeti. Politični pregled. Notranje dežele. Istrski hrvatsko-slovenski poslanci so izdali na narod oklic, v katerem opisujejo postopanje italijanske stranke, ter zaključujejo : Te nedostojne igre mi dalje prenašati ne moremo in tudi ne smemo ter smo se odločili, da ne gremo v deželni zbor, dokler obstoje v njem taki odnošaji. V istrskem deželnem zboru so Italijani lepo sami med seboj. Dež. glavar je pojasnil, zakaj ni takoj v prvi seji poskrbel za dva italijanska stenografa. Povedal je tudi, kako so slovanski poslanci vračali laški naslovljena vabila v sejo. Posl. Scampicchio je interpeliral, kako da more vlada opravičiti dejstvo, da je državni pravduik zaplenil „Inde-pendente11 in „PopoIo istr.“ zaradi znanega pisma Zanardellija županu Dom-pieriju ? V 5. seji je dež. odbornik Gambini naznanil, da je sklep za ustanovitev italijanske gimnazije v Pazinu potrjen. Bilo je vse lepo mirno, saj pa slovanskih poslancev ni bilo. Hrvatski jezik naj se podučuje na ljubljanski realki, tako je sklenil kranjski deželni zbor. Ker so se poslanci izjavili tudi za ruski jezik, nastal je šum v nemških listih, ki na vse pretege strašijo s panslavizmom. — Hivatje pa v mnogobrojnih brzojavkah izražajo veselje radi tega sklepa kranjskega deželuega zbora. Jezikovni zakon. Vlada je v zagati, iz katere si ne ve pomagati. Da bi vsaj deloma pomirila duhove, izdati hoče jezikovni zakon s pomočjo paragr. 14. Razni listi, med njimi „Vaterlandu, poživljajo desniške kroge, naj se sprijaznijo z vladnim načrtom in naj mu ne pro-vzročajo nikakih zaprek, ker le tem potom je mogoče priti do miru. — Finančni minister dr. Kaizl je bil v Pragi, da je voditeljem čeških poslancev in konservativnega veleposestva naznanil nazore, ki vodijo vlado pri nameravanem izdanju jezikovnega zakona. Kako se stvar razvije, pokaže nam bodočnost. Le še več davka! Leto3 bode v delegacijah vojna uprava nastopila z novimi zahtevami. Povišati hočejo častnikom plače, pomnožiti stalno vojsko za jeden kor, pomnožiti topničarstvo in uvesti nove topove za hitrejše streljanje. Vse skupaj bc stalo do 100 miljonov gld. Od teli se zahteva precej letos 20 milijonov. Naši delavski stanovi imajo seveda že toliko dohodkov, da jim ne bo mar take malenkosti ? ! Samo daj in daj ! Toda od kod jemati in ne krasti? Pogajanja z južno — tirolskimi poslanci se še vedno^nadaljujejo. Zahteve Italijanov so zelo visoke, zato je malo upanja, da se dožene sprava. Vlada namreč nikakor ne privoli v politično delitev tirolske na dvoje. Šlezki deželni zbor je zboroval in končal v znamenju nestrpnosti in krivičnosti uapram slovanskim zastopnikom. Nemški poslanci so se rogali najbolj opra-. vičenim zahtevam slovanskih zastopnikov. Ogerski liberalci, kakor liberalci vseh narodov, zahtevajo svobodo le za-se. V zakon, ki naj zagotovi čiste volitve, so spiejeli tudi tako imenovani kancel* paragraf, ki onemogočuje vsako politično agitacijo kat. duhovniku. Sploh pa je ves zakonski načrt naperjen proti katoliškemu prebivalstvu in nemažarskim narodom na Ogerskem. Vnanje države. Pravice poljskega jezika v Rurv siji. Pruski minister je prepovedal skupil' pouk v poljskem jeziku; lejeduega ali dva učenca sme kaka zasebna učiteljica v prostem času učiti tega jezika. Strogo pa je prepovedano več oseb skupaj poučevati v poljščini. Kaj tacega je pač le na Pruskem mogoče. Mirovne konference razprave bodo tajne in bo predsedstvo izdajalo le uradna poročila za časnike. Gospoda liočr da se čimdalje prikriva popolna brezu-spešnost tega shoda. Italijansko ministerstvo je odstopilo. Vnanji minister se je spodtaknil ob Sati Mlinski zadevi, o kateri smo že poročali, ter je padel. Poslanci so hudo prijemali vlulo radi nastopanja vlade v Kini. Radi tega je celo" ministerstvo odstopilo. Pišejo, da kralj razpusti zbornico. Majniška slavnost na Frnucos-kein je jednako slavnostim v drugih državah pokazala, da mej delavstvom navdušenje za praznovanje prvega maja pojema. Na običajnih shodih proslavljali so „nedolžno žrtev1* Žida Dreyfnsa. V Troyesu pa so socijalisti zahtevali od prefekta, naj takoj zapre samostan jezu-vitov. Prefekt si je takoj v Parizu izposloval dovoljenje za izvršitev te zahteve. Tako umevajo socijalisti jednakost, svobodo in bratstvo! V Rumuniji bodo nove volitve, ker nova vlada s sedanjo zbornico ne more vladati. Mej Nemčijo in Ameriko napravijo prekmorsko telegrafsko zvezo. Kaj novega po Slovenskem? , Na Kranjskem. — Preč. kanonik Audr. Zamejicje imenovan stoluim dekanom ljubljanskega kapiteljna. — Bukovo deblo je pomastilo posestnika Antona Luzar iz Stare Loke. — V Ljubljani je 5. t. m. zjutraj prav zimsko medlo. — V Ilirski Bistrici so dogolovili vodovod. — Nagrado 20 gld. za rešitev življenja je priznala deželna vlada 14 letnemu kočarjevemu sinu Iv. Strempfelu iz La-niš, ker je junaško rešil svojo mater iz ognja. Na Štajerskem. — Pri železniški zgradbi Velenje-Dravograd blizu Št. Lenarta ponesrečilo se je več delavcev, katere je zasulo pri nasipu. — V tovarni za vato v Slov. Bistrici se je razletel velik stroj. Dva delavca sta bila poško-dovaua do smrti. — Pri M. Snežni na Velki sta se zadušila dva otroka, katar* so domači pustili brez zadostnega varstva. — Jurkloštersko graščino je od g. Sladoviča kupil jud Neuberger, ki postavi tam parne žage. — Maribor in Ptuj nameravajo zvezati z električno železnico. — Toča je obiskala mnoge slovenske kraje od Maribora do lirvatske in oger-ske meje. -- V Gornji Radgoni je zmagala pri občinskih volitvah posili — nemška stranka. Na Koroškem- — Slov. kat. politično društvo ima dne 18. maja občni zbor v Celovcu. — Na Brezi pri Grab-stajnu se je obesil 31 letni sin tamoš-njega premožnega posestnika. — V Grabljah pri Pliberku se je obesil 23 letni mladenič. Žalostni pojavi. — Trojčke je povila Ana Walker v Radencah pri Šmo-lioru. — V Pudlali pri Libeličah sta se dva fanta igrala s puškama, katere sta malo dni prej bila ukradla. Puška se je sprožila iu fant Mostnar je nevarno ranjen. — V Činovičah pri Mariji na Zilji je utonilo 3 letno dekletce v škafu vode. Mati jo je pustila samo doma. Dopisi, Iz goriške okolice. Sučajno sem dobil v roko številko „Eco“ v kateri je natisnjeno pismo dr. Gregorčiča. Izneua-dila pa me je opazka, katero je ta list postavil koncem naštetih zahtev slovenskih poslancev. Slovenske zahteve ime-nnje „krožnik makaronov* obeljenih z izvrstnim sirom. Tako piše „Eeo“, katere namen je braniti resnico in pravico. Ali so navedene zahteve slovenskih poslancev opravičene, o tem naj sodijo trezni ljudje. Je-li pretirano, zahtevati jednakopravnost v deželnih uradih in dosledno uradnike, sposobne obeh deželnih jezikov. Ali ne smemo Slovenci tirjati 100.000 gld. za vipavsko železnico, potem ko že nekaj let lukamatija teče po Furlaniji. Ni li opravičana zahteva podpor za vinogradnike in dekliško obrtno šolo. Z vso pravico Slovenci tirjamo, da se konečno vendar uredi vprašanje o slovenski šoli. da se ustanovi dež. šolski zalog. Niti jedna slovenskih zahtev ni pretirana. Seveda je Italijauom vsaka slovenska zahteva pretirana, njim, ki so dosedaj milostno delili drobtinice Slovencem, sami pa sedeli ob polnih jaslih. Ko pa so se zdramili Slovenci, ter začeli tirjati, da se tudi njim da, kar jim gre, je to gospodo italijansko razgrelo. Mi vemo, da na italijanski strani so odločno proti ugoditvi slovenskim zahtevam. Toda temu se ne čudimo, potem ko jih poznamo in poznamo tudi njihove pojme o pravičnosti. Zato nas nikakor ne iznenadja pisarija „Corriere-ova“ iu njega hujskanja. Italijansko politiko vodijo Židje. Ti pa ne dopuste, da bi se obe narodnosti pomirili med seboj. Saj dobro vedo, da kakor hitro se splavita oba naroda na Goriškem, bi kmalu odklenkalo njihovemu vodstvu. V motni vodi hočejo ribariti, Da pride »do miru, poseči mora vmes drugi faktor. Da pa »Eco" indi- LISTEK Kako zaviraj učitelj nevarnosti soc. demokracije? (Konec.) V popisovanju učiteljevega delovanja v protiv socialističnim težnjam, smo se doslej držali strogo šolske sobe, katera bodi plodovito semenišče zdravih načel in vežbališče v sukanju orožja proti vsem pozneišim morebitnim sovražnikom. Ali s tem nismo če začrtali vsega delokroga, na katerem more učitelj plo-donosno razvijati svoje moči. Učitelj ja važen činitelj. katerega vpliv in moč sega preko sten šolskega poslopja. Zato treba, da si k sklepu še ogledamo iu določimo, kako zaviraj učitelj nevarnosti soc. demokracije v javnosti, kako vplivaj na svoje učence tudi po dokončani šolski dobi. Prva doba po šoli je za mladega pomočnika, za mladega delavca doba največje nevarnosti. Kako lahko zaide tedaj neizkušeni mladenič v slabo društvo, kjer se mu stre cvet nedolžnosti in zamori plamen sv. vere! Naj učitelj mirno zie, kako se rušijo plodovi njegovega večletnega truda, kako se ur.ičuje nada za nado, ki jih je stavil v deco ? Ne ! Njegov ponos, zavest njegove dolžnosti mu ne dopušča tega! Zato bo doskrbel deci tudi po dokončani šolski dobi varnih zavetišč, v katerih se bo utrjalo iu nadaljevalo njegovo delo. Podpiral bo po svojih močeh in tudi ustanavljal, če treba, društva za pomočnike, za delavce, poso* rektno podpira krivično politiko italijanskih poslancev, da smeši slovenske zahteve, to pa pač ne pristoja katoliškemu listu. Katoliški list mora biti pravičen, in pravico nevstrašeno zagovarjati. Do tega pa se „Eco“ še dolgo ne dvigne. In to nas boli. Mesto da bi drug z drugim korokali v boj proti skupnemu sovražniku, podrli sovražne vrste pod židovskim komando stoječih liberalcev ter tako vstva-rili v deželi zdrav položaj, se glasilo katoliških Italijanov roga slovenskim zahtevam. Dokler bodo tako nasprotni Slovencem, ter se tako bali liberalcev, ne pride do skupne akcije na katoliški podlagi. Iu žal bodo Goriški še nadalje gospodovali požidovljeni liberalci. Žalostno I H e Yi€& Gorica. Župnijski izpit so napravili č. g. Franč. Knavs, kaplau v Mirnu, č. g. Jožef Strancar, kurat v Štanjelu in č. g. Quaglia Alojzij, kaplan v Marijanu. Imenovanje. Ravnateljem ženskega učiteljišča v Gorici je imenovan g. Štefan Križnič, glavni učitelj na učiteljišču v Kopru in okrajni šolski nadzornik v Pulju. — Poštni oficijal v Trstu Adalb. Zelenka je imenovan poštnim oskrbnikom v Tržiču na Kranjskem — Sodnim pri-stavom so imenovani avskultanti: J. Poljak za Trst, dr. Gr. Zennara za Pulj in dr. Ed. Zumin za Buzet. f Peter Fabris, duhovnik, ravnatelj šole v pok., podravnatelj in gospodar v bogoslovnici, je zapustil časuost dne 5. t. m., v 70. letu svoje starosti, v Kor-minu. Hiral je že dalj časa in zadnje tedne je tudi hudo trpel. Pokojnik je bil rodom Italijan (iz Krmiua) iu je tudi čutil odločno italijanski. Bil je pa odkrit mož, ki je spoštoval tudi nasprotnike. V resnici je imel tudi med Slovenci veliko prijateljev. V svoji polemiki se je enkrat poslužil „Prim. Lista". Kot učitelj je bil pedagog in se je vsigdar odlikoval kot mladinoljub, zlasti ko je bil ravnatelj šole v Krniinu. — Tudi v gospodarskem oziru je mnogo storil za svojo Furlanijo z besedo in vzgledom. — V bogoslovnici je — če prav že star — veliko predelal in prenovil in sploh uredil zanemarjeno gospodarstvo. — Tudi za „Alojzijevišče“ nam je včasih kaj dal. t Bodi mu zemlja lahka in večna luč naj mu sveti v nebesih! Pastirski list, katerega so na zadnji konferenci sestavili avstrijski škofje, je izdal naš nadpastir. Ta pastirski list zavrača zlobno nemško agitacijo za prestop k protestantizmu. Tudi naši Italijančki hočejo tej agitaciji dati nekoliko zaslombe. Za to je to pismo tudi pri nas prav vmestno. Delavci v Ljubljano ! Upamo, da vdobimo poseben vlak, ki pojde iz Gorice v nedeljo ob 3. zjutraj in se vrne v Gorico o polunoči. Prosili smo že, a odgovora nimamo še! jilnice in hranilnice, in kar more še takih društev biti mladim ljudem v pomoč in povzdigo. Se ve, mora taka društva prevevati verski duh, gojiti se mora v njih nravstveno življenje in utrjati krščanska samozavest. Zakaj tega treba pred vsem mlademu naraščaju, ako ga nočemo izročiti na milost in nemilost viharnim valovom življenja. Na polju zadružniškega življenja uporabljaj torej učitelj svoje moči in čas, ki mu ga prepušča njegov poklic. V boju zoper razdevajoči duh liberalizma in njega že dozorele sadove stoj z duhovnikom bok ob boku pod zastavo krščanskega zadružništva. Gospodove besede : „Kar ste napravili kateremu mojih najmanjših bratov, to ste napravili menifc — te besede, ki veljajo pomoči ubogega in nizkega ljudstva, uyažuj tudi učitelj. Bodrijo naj ga k dobrotvorni kiščanski ljubezni. „Prava ljubezen zaceli vse rane, same besede pomnožujejo le bolečino", tako je dejal pokojni oče Kolping in se po tem tudi ravnal. In ako hočemo rešiti soc. vprašanje, ako hočemo premostiti globoki prepad, ki loči dandanes stanove človeške družbe, tedaj pomnimo, da ne bode tega nikoli dosegla sama pravičnost, nikoli sami državni zakoni, in naj bi bili tudi najbolj, ampak pred vsem duh krščanske ljubezni. „Socijalna demokracija je vsekala grozovito razpoko v Človeško družbo; globok prepad loči posestnike in nemaniče. Kri ali krščanska ljubezen bo napolnila ta prepad. Soc. demokracija se da premagati, prepad se d& napolniti s — krščansko ljubeznijo do bližnjegau. Tako trierski škof I. 1891. na glavni skupščini zveze „Arbeiterwohlu. Resničnost teh besed spričujejo težnje Konsorcij »Prim. Lista" ima v četrtek 18. t. m. izvaredni občni zbor ob 107» v sobi „Kat. slov. del. društva". Ker gre za važne zadeve listov in tiskarne, prosimo, da se člani udeleže polnoštevilno. Slov. kat. delavsko društvo je vložilo prošnji na justično ministerstvo in deželni zbor ozir. odbor za ustanovitev obrtnega sodišča. Krojaška zadruga začne delovati s 1. dnem septembra meseca. Vsled tega je treba že zdaj naročiti blago za jesen in zimo. Rojaki, pristopite v večjem številu ko do zdaj! Zdaj potrebujemo še 6000 gld. gotovega denarja za začetek. Kdor ima kapital, naj ga ne skriva, kjer se gre za rešitev ubogega ljudstva. Krojači pa morajo vsi pristopiti, če si imajo denar vdolžiti. — Za šivilje upamo, da odpremo spomladi posebno štacuno in skladišče. Kako pristopiš k zadrugi ? Pošlji po nakaznici 5 gld. 20 kr. in zapiši: Pristopim k krojaški zadrugi. Vstopnina znaša namreč 1 gld., knjižica 20 kr., vsaki delež 20 gld., a ker delež lahko izplačaš v petmesečnih obrokih, je za prvo vplačilo zadosti 4 goldinar, torej 4+1 = 5 gld. in še 20 kr. za knjižico. Kdor vzame več deležev plača vstopnino in knjižico le enkrat (1 20). Kdor ima več, naj pošlje več. Kmalu objavimo podrobni načrt Vsa pisma in pošiljatve naj se naslov-ljajo : Krojaška zadiuga, Gorica. Javen shod v Št Aridrežu bo v nedeljo, dne 14. t. m. takoj po blagoslovu, ob 2‘/9, v občinski hiši (v stari šoli). Ustanovili si bodo zavarovalnico za gov. živino. Govor bo tudi o krojaški zadrugi in o kat. delavskem društvu. Društvo za slovenske delavke v Gorici ii> okolici je postalo silno potrebno. Upamo, da kmalu oživi. Uspevalo bo gotovo tako dobro kakor moško. Vabilo. Društvo »Sloga" vabi društ-venike k občnemu zboru, ki bo v četrtek 25. maja ob 11. uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice z dnevnim redom, ki ga določujejo društvena pravila. Kar ima priti na dnevui red po nasvetu društve-nikov, se mora predsedniku sporočiti vsaj osem dnij prej. Društven račun je razpoložen pri predsedniku. V Gorici, 9. maja 1899. Dr. A. Gregorčič, predsednik. V Renčali je bil v nedeljo 7 t. m. sklep tamkajšnje zid. obrtne šole z razstavo izdelkov, ki spadajo v to stroko. Tudi letos so počastili to šolo in raztavo c. k. višji nadzornik vitez Hesky in cesarski svetovalec iu okr. šol. nadzornik Fr. Vodopivec z nekaterimi drugimi gospodi iz Gorice in okolice, ki so se vsi pohvalno o nji izrekli in k napredku ča-stitali. Razstavljeni strokovni proizvodi vzbujajo občno občudovanje in so priče vrlega napredovanja priprostih zidarskih pomočnikov. Učencev ja bilo 50, katere so podu-čevali trije učitelji v treh tečajih. V Šlovrencu pri Moši so ustano- nasprotujočih si strank, soc. demokracije in krščanskega socijalizma. Prva želi odstraniti stanovske razlike potom soc. revolucije, izbrisati hoče vse razlike s potoki krvi, drugi hoče poblažiti soc. bedo s pravičnostjo in deli krščanske ljubezni. Da mora konečuo zmagati poslednji, temu bo ugovarjal le kak topoglavec, a takih ne iščemo med učitelji. „Ljubezen zida“, pravi sv. Pavel; sezidaj, zgradi nam tedaj tudi po učiteljih obilo domov, varnih zavetišč slovenskim nizkim slojem! Evo ti, slovenski učitelj, dveh polj, dveh torišč tvojega delovanja: šolo in javnost. Tu delaj, tu se žrtvuj z besedo, z dejanji — z lastnim vzgledom! D&, nikar ni odveč, poslednjega posebno pov-dariti. „Vzgled ! Vzgled! Brez njega ni moči pri otrocib ničesar opraviti-, tako je dejal sam Koussean. Kar učitelj uči, treba, da izvršnje tudi dejanski, ako noče biti glumač. Uspehi njegovega truda so odvisni v prvi vrsti tudi od njegovega vzgleda. Njemu je izročena deca in ž njo potomstvo cele vasi; v njegovi reki je blagodejni moralni razvoj ali moralni propad cele generacije. Zato se zavedaj učitelj v očigled temu svojega visokega poslanstva, svoje velike odgovornosti pred Bogom, pred stariši in pred svojim narodom, ki pričiiknje od njega, da mu vzgoji vrlih, značajnih, bogaboječih mož, poznejših delavcev na verskem iu uarod-nem polju. Učitelj biva v kraju, kjer službuje, tako rekoč v stekleni hiši. Pomen teh besed ume pač vsak. Otroci, ki vzrastejo pod blagodejnimi vplivi treznosti, zmernosti, požrtvovalnosti, pravičnosti, človekoljubja, so po večini tudi kot možje ogorčeni nad vsem, vili podružnico patrijotičnega društva „Avstria“ v Korminu. Furlani kažejo, da ne marajo za protidinastičue agitacije goriških harlekinov. Naznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Uradne ure pri c. kr. primorskih davčnih in sodno založnih uradih trajajo od 11. maja t. 1. ob delavnikih od 3 do 12 ure predpoldnem, potem od 2 do 6 ure popoldne, ob praznikih pa od 8 do 12 ure predpoldnem. Denarni promet pa konča ob delavnikih ob 5 uri popoldne, ob prazuikih ob 11 V* dopoldne, iu zadnji delavni dan vsakega mesca ob 12 uri opoldne. Ob nedeljah in na Božič (25. decembra) pa denarnega prometa ni ter ostaja urad zaprt; le službena, aktivitetna in pokojninska plačila se izplačujejo tudi te dni, če iztečejo istega dne.J Naznanilo slovenskim romarjem. V Clausetto n« Benečanskem je sloveča božja pot sv. Krvi, kjer je vsako leto glavni shod šesto nedeljo po veliki noči. Tudi slovtnski romarji dohajajo v ta kraj, pa zaradi laščine ne morejo opraviti svoje pobožnosti, kakor bi jo radi. Zato jim naznanjamo, da bodo dobili omenjeni dan (14. maja) ondi slovenskega duhovna, ki jim radovoljno postreže v dušnih zadevah. Trst-Istra. Tako je prav! Svoječasno smo poročali, da so v tržaškem občinskem svetu ugovarjali vladnemu odloku, s katerim sa prepoveduje vzidati slovanske narode v Primorju izzivajočo ploščo v mestni hiši tržaški. Sprejeli so predlog Žida Veneziana, naj se ta odlok dene v okvir in obesi v prednjo sobo mestne dvorane. Vlada je pa zdaj. tudi to burko prešernih magistra-tovili razposajencev prepovedala Koncesije Italijanom. Vlada je dala pravico javnosti „Leginim“ šolam v Sv. Križu pri Trstu in v Devinu. V Sv. Križu hočejo jeseni ustanoviti že tudi obrtno šolo, v Devinu pa že v kratkem italijanski otroški vrtec. Nestrpnost. Tržaški mestni svet je vsprejel predloge odsekove glede gradnje električne železnice Trst - Občine. Vsprejeli so tudi dostavek dr. Veneziana, da se smejo v obratno službo te železnice vsprejemati le Italijani. Ali je mogoča večja brezobzirnost. Ponarejeni petaki krožijo ua Dunaju. Poleg nekaterih manjših napak se poznajo zlasti na tem, da je na njih tiskano „Winu“ mesto „Wien“. ^ Prezidavanje namestniške palače v Trstu je zaustavljeno. Z Dunaja je prišla zapoved, da se mora prenehati s podiranjem stare namestniške palače in da se uradi nimajo preseliti v začasne prostore v ulici Caserma. Vzrok tej na-redbi je baje ta, da je finančno ministerstvo izjavilo, da ne more dovoliti potrebnega denarja, dokler drž. zbor ne privoli v to. To je na vsak način čudno ! Razdelitev občine pazinske. Zakon, vsprejet v zadnjem zasedanju dež. kar žali in izpodkopuje te socijalne čednosti. Šolska soba je zato vir blagoslova, ako je učitelj izboren in vesten, mora pa biti tudi vir piokletstva in kuga cele generacije, ako nedostaje učitelju delavnosti, požrtvovalnosti in vesti. Učitelj uvažnj Kamnerjeve besede: „ Vzgojitelj bodi božji sotrudnik, in tudi Bog bo ujegov sotrud- nik!“--------- Ljut boj se bije po vsej širi zem- iji.---------- Narod se bori z narodom, svetloba s temo, vera z uevero. Kje si, da te vidim v tej zmedi, narod slovenski ? Kaj, ni te? So te li že zakrili navali tujine, valovi brezverstva ? One, že te vidim, že te ločim, narod slovenski! Nasi še zakrit, nisi še poplavjm, a visoko b'itajo v tebe sovražne sile, razpenjeni vali.... Kam te tira to razljučeno vodovje? Bo li tvoj čoln srečno dospel v varno pristanišče? Kdo ga vodi? Visoki valovi mi zabra-njujejo pogled vanj. — Stoj, pal je vodeni zastor; gledam, zrem — dva sta brodarja, dva krmilarja pogumna ! Ne vara me oko, ne, ne motim se — duhovnik veslari neustrašeno spredaj, iu glej, učitelj razganja za njim srdito valovje! A ne samo to! Učitelj pristopa večkrat v sprednji del k duhovniku, ko se vanj zaženo združene sovražne sile, in oba veslarita pazuo, krepko, brez odmora, — duhovnik šepetajoč k Bogu molitev za srečno rešitev. — — Že se vidi obrežje, že zre naproti varim uka. Duhovnik in učitelj veslarita še ve.t io pogumno, vedno gotoveje. Skoro,' skoro —----------- Živel slovenski krščanski učitelj ! Živela vzajemnost duhovnika in učitelja 1 zbora istrskega, za razdeljenje občine pazinske v štiri manje občine, m zadobil cesarskega^pot j^ posestnik; Ivan Marija Sosič v 77. letu svoje dobe. Bil |j6 mo|P°^pe\ smodčice pokajo. Dne 05 aprila je v Trstu nek redar pušil smodčico za 1 V, kr. Sreča je hotela, da io je hotel ugasniti — menda m bila do-hra — prasknil je ob zid ž njo, 111 ta hin’se je razletela. Oblasti preiskujejo. Potopljen parobrod. Minoli tedeu sta 1 trčila ob istrskem obrežju dva parobroda Flink" in ,,Petka" nedaleč od Vrsara. Prvi je bil last župaua Tonettija iz Pio-mina in drugov, a drugi je bil last dubrovniškega parobrodnega društva. Parobroda sta plovila v nasprotni smeri. Flink“ je udaril ob „Petko“ in se je t’ako poškodoval, da je v kratkem času utonil, dočim je drugi le malo poškodovan. Mornarji pravijo, da je kriv nesreče kapitan „Flinkov“. Druge nesreče ni bilo, nego da se je »Flink" potopil z vsem blagom.^ Magdalena v Mariboru. Odbor za zidanje nove farne cerkve v Mariboru naznanja vsem dobrotnikom, da-se je srečkanje efektne loterije od 15. maja preložilo na 31. avgust. Proti volitvam v občinski svet ljubljanski je vložila slovenska mestna opozicija ugovor, češ, da so se godile ne-postavnosti. Trgovina z otroki Minoli mesec je v Rimu policija že drugič zasačila brezvestne ljudi, ki so na južnem Laškem po revnih družinah kupovali otroke in jih oddajali na Francosko. Tam so bili nekateri otroci odločeni za delo v steklarnah, drugi za to, da bi z lajnami bodili okrog. Otroci so bili od 2-16 let stari. Policija je vodnike zaprla, otroke pa poslala starišem nazaj. To je pravo pravcato suženjstvo, ki se vrši v dveh krščanskih državah koncem 19. stoletja. Grozno 1 KakaSne plače dobivajo državni poslanci 'i Izmej vseli