študentski list Ljubljana, 14. aprila 1967 Letnik XVII Številka 19 tribuna sveiki atvyke i liubtifana brangus draugai iš Hetnrvps ! Foto Andrej Agnič vsehima pnptv&tiranja — ubijte kinoamat®w§a rdeča fjurda** r Ijubtjani — munfka duhavnu sv&b&da 441 — o poesfiji9 f&aikovni ostriiri in interpretaeigah 99 tSTHAN TRIBUNA »BRATSKO SOČUSTVOVANJE?« HIC RHODUS ... V neodvisnem tržaškem časopisu »Go-spodarstvo« (z dne 24. marca 1967) smo pod naslovom »Dve zanimivi predavanji v Slovenskem klubu« brali tudi poglavje, ki nosi naslov: »Vladimir Nazor«. Nanaša se na predavanja, ki ga je v Trstu imel dr. Ivo Frangeš iz Zagreba. Citiramd odlomek: »Dr. Frangeš je pro-fesor na zagrebški filozofski fakulteti in član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, a je predaval tudi v Firencah, IJpsali in Leningradu. Sam nam je v uvo-du povedal, da je bil njegov stari oče tržaški Slovenec in da bi pravzaprav tudi sam govoril v našem jeziku; sicer mu je beseda tako tekla sočno in mehko, da jo je lahko vsakdo izmed poslušalcev razumel brez vsakršne težave. Tudi v Trstu smo va-jeni srbohrvaščine, še posebej starejši rod KAYHAPOAHYIO AEHTEAfcHOCTfc) Peter Knhar KDOR GA NAJDE, NAJ GA DA NAZAJ! SLOVENSKI ROMARJI IN SLOVENSKA KULTURA V »Delu« (7. IV.) smo lahko pre-brali, da je papež Pavel VI. spre-jel 2500 slovensklh romarjev v Ri-mu. To je vsekakor Iepa manifesta-cija krščanske zavesti, zlasti, če po-mislimo, da se najbrž še ni znašlo naenkrat toliko Slovencev npr. ob spomenikih koncentracijskih tabo-rišč v Avstriji, Nemčiji, na Polj-skem ali ob kakšni drugi kulturno-zgodovinski manifestaciji v tujini. Tone Križan RADIJSKA POROČILA 9. IV. 1967 ob 13.15 »... v tejintej volilni enoti je dobil kandidat dr. Tainta 86 % glasov, na- sprotni kandidat ing. Onidrugi pa 14%...« »Od katere stranke neki je ta drugi?« Kakšna se ti zdi brošura »Več otrok«, ki jo je tržaška duhovščina namenila izumirajočim Slovencem? Razumela bi se l?»htro Uot nir.itek, če ne bi ori«!*« \r. naših lastirih .»«.«.! PATRIOTIZEM V NUGNtM LUKALU V zadnjem času je Drago Kralj zaslovel kot vnet raziskovalec »nočnega živJjenja slovenskih mest in — vasi (!)« — (glej Delo vsak torek). Pri tem pa ne ostaja suhi opisovalec — kronist, temveč privab-lja pozornost bralca s prijetno kramljajočo obliko pisanja. Pomanjkanje prizadetosti in zavzetosti mu prav tako ni mogoče oči-tati. V nobenem olanku ne poiabi obsoditi visokih cen oziroma odiranja ubogib bar-skih obiskovalcev. Kralj ni povezal tega vprašanja samo s turističnim letom, na šegav način je namignil tudi na bližnje vo-litve, češ, kako bi si kak kandidat uteg-nil pridobiti naklonjenost, če bi začel ta problem. Ni nam pa še povedal, če se že kdo pripravlja, da zahteva družbeno pod-poro (v obliki dotacij) za izvajanje barskih programov. »Francozinje« so drage (Delo, 1. marca). Ni nemogoea zioraba dobrosrč-nosti naše družbe. Agitatorji so vztrajni in gtlasni bolj kot tisti, ki opooarjajo na po-trebo pomoči mladini. za otroško varstvo, za kulturo, za prosveto ipd. Začeli smo se na vse grlo hvaliti, da smo našM grm, v katerem tiči dolgouhec. Če hočemo v da-našnjem refonniiem času sprostiti ustvar-jalne moči našega Ijudstva, potem prepla-vimo Slovenijo z nočnimi zabavišči. V vsako vas — bar s »Francoadnjo«! Če so nekateri drugačnega mnenja. potem naj vedo, da je vsak odpor »nerealistačen, ne-gospodarstd in sptoh nepotreben«. Pred vojno smo imeli več barov (čeprav tistih starokopitnib — brez slačenja!) in manj huliganov (B. Finžgar — Delo, 30. marca). V zadnjem nadaljevanju (6) svoje široke razprave je pa Kralj uperil ost svoje kri-take tudi zoper to, ker je napovedovanje programa samo v hrvaščini in italijan-ščini. Prav gotovo edina resna oviria za to, da postane tuja zadeva čimprej in či3m-bolj — naša! Blagor naši domovini — ne-kdo se je spomnil nanjo celo med tem, ko je zamaknjeno (čeprav službeno!) zri — v striptiz. .. Pa brez zamere, če sem bil preveč osebem. Nisem pač pisal o božjih zakonih, temveč o početju — oseb. Stanko Batič ODPRTO PISMO NAŠI TV S posebnim oztrom na epidemijo bu-tnanosti, ki je v teh dneh izbruhnila v na šem časopisju (zaradi trpinčenja psov, bi-kov in petelinov), Čutim potrebo protesli-rati zaradi maltretiranja televizijskih ju-nakov v nekaterih epizodah serije z naslo-vom Izgubljeni v vesolju, ki jo že lep čas vrtite ob nedeljah. Kot najbrž veste, so naši vesoljoi pri-stali na neznanem planetu. Ladja je brez goriva in tako so prisiljeni doživljati naj-različnejše laseježeče dogodivščine. Pri vsem tem sta najhujši nadlogi slepi pot-nik dr. Zachary Smith in žeja. Vseh muk bi bilo konec, če bi se kdo spomnil, da je v ladji tudi posebna celica za zamrzo-vanje. V njej bi lahko konzervirali Smi-tha (mogoče zveni to nečloveško, zvesti gledalci pa vedo, da so ga enkrat že tako štrafali in mu ni bilo hudega). S tem bi ubili tri muhe na mah: Smitha bi nare-dili neškodljivega, odvečni led bi raztopili in dobili vodo — s tem pa bi tudi bilo konec nebumanosti, ki je izzvala moj pro test. Posrečen primer take pametne rešitve smo videli že v seriji sami takrat, ko je dr. Smith pojedel neko čudno hruško in postal velikan. Kako lepo je bilo, da so zra-sle z njim tudi hlače, čeprav niso jedle hrušk. Kako bi trpel v obratnem primeru in kako bi trpela morala naših malčkov in žena, preden bi hlače počile, in ko bi padle z njega! Upam, da boste posredovali moj nasvet Irwinu Allenu oziroma ameriški TV druž-bi, ki je serijo izdelala. Honorar naj mi aakažejo na priloženi naslov. S spoštavanjem Janez Solinek Spoštovano uredništvo, to pismo sem našel, ko so očeta odpdja li na okrevanje v občino Ljubljana-Polje. Zmedlo se mu je zadnjo nedeljo, od na-vdušenja pred teleriasorjem, ko so izgub-lljeni v vesolju našli »mizico-pogrni-se«. Verjetno pa že prej ni bil čisto pri brihti, ker sicer ne bi resno jemal najbolj trapa-stih eddaj naše televizije. Po moje na-mreč nekoga — če se izrazim še sam v ve-•soljskem duhu — luna trka: ali tiste, ki so serijo naredili, aK pa tiste, ki so jo kupili! PLsmo labko vseeno objavite — saj tudi Tovariš objavlja polemična pisma slakofi-lov in slakofobov, ki so na podobnem nivoju in ravno tako figo prispevajo k re-formnim pTixaA**trwiwt jr» r^jr^rtnii socia-lizma! TRIBUNA STRAN 3 Ob mnogih žgočih problemih, ki nepo-sredno angažirajo študente, je aktivnost Univerzitetnega odbora na mednarodnem področju nekoliko odmaknjena večini štu-dentov, kar pa ne pomeni, da taka oblika dejavnosti m potrebna. Nasprotno, v ta-kem svetovnem položaju, kakršnemu smo priča, je vsak, pa še tako majhen prispe-vek k boljšemu razumevanju med narodi ne samo potreben, pač pa nujen. Delo na tem področju že nekaj let opravlja in vodi posebna komisija pri UO, ki pa zaradi specifičnosU samega delovanja nosi ime Mednarodni odbor. Za boljše po-znavanje principov dela odbora navajamo nekaj določb na novo sprejetega poslovnika. — Mednarodni odbor je organ pri Univer. zitetnem odboru, ki v skladu z osnovnimi smernicami skupščine Zš in UO vodi rn usmerja celotno mednarodno dejavnost študervtov Ijubljanske univerze m nekatere oblike te dejavnosti tudi sam organizira. — MO sam skrbi za stike s tujimi štu-dentskimi gibanji, organizira izmenjavo delegacij, seminarje, obiske, kontaktne šti~ pendije, študijska potovanja in ostalo de-javnost. — MO koordinira delo drugih samo stojnih organizacij in delovnih skupin, ki delujejo na tem področju — specializirane organizacije za izmenjavo študentov eko nomije, tehnike in medicine ali stomato-logije (AIESEC, IAESTE, JORMASMIS), univerzitetni center klubov OZN, medna-rodni klub, center za informacije in spre-jemni center. — član MO je lahko vsak reden štu-dent faklutete, visoke ali višje šole ter akademije, ki ga zanitna delo na tem pod-ročju in ki obvlada najmanj en svetovni jezik in je seznanjen z našo družbenopo-litično in ekonomsko ureditvijo in z osnov-nimi načeli naše zunanje politike. Iz navedenega sledi, da okvir dejav-nosti MO zavzema precej široko področje. Naj omenimo samo nekatere akcije, ki jih je MO sam izvedel ali pa pri njih so-deloval: — ustanovitev odbova za podporo Rus-selovemu razsodišču in vietnamskemu Ijudstvu (kar je bilo že objavljeno v Tri-buni): — organizacija 3. kongresa latinskoame-riških študentov v Ljubljani; — razgovori z avstrijsko in nizozemsko študentsko delegacijo; — organizadja gostovanja in bivanja dveh avstrijskih pevskih zborov; — priprave za seminar Socializem kot svetovni proces, na katerega smo povabili ORGANIZACIJA AAEDNARODNE ŠTUDENTSKE DEJAVNOSTI V OKVIRU UUBLJANSKE UNIVERZE predstavnike študentoo osmih dr&av, ki pa smo ga morali zaradi premajhnega zani-manja odpovedati; — obisk delegacije UO ZŠJ pri ustrez-nih organteacijah v Avstriji, na češkoslo-vaškem, Poljskem in Madžarskem z name- nom utraitve medsebojnih prijateljtkih odnosov, nove navezave stikov, proučeva-nja možnosti kontaktnih štipendij in iz-menjave študentov, predvsem pa s ciljem utrdili sodelovanje na področju celotne mednarodne študentske dejavnosti. V otcvi-ru konkretnega' sodelovanja s tujimi štu dentskimi organizacijami pa program za letos še predvideva: — udeležbo na Evropskem seminarju v Cambridgeu od 3. do 9. aprila. že tradi-cionalni seminar, ki ga vsako leto prire* ja Študentski komite evropskih organiza-cij Velike Britanije, obravnava ekonomski in socialni položaj Evrope, skuša pa tudi prispevati k izboljšanju odnosov in k zmanjšanju napetosti med drkavami ev-ropskega kontinenta. Udeležuje se ga pre-ko 150 študentov iz vse Evrope, letos prvič iz socialističnih držav; — sodelovanje na študentskem seminar-ju v Stockholmu od 23. do 30. maja. Pro-gram obsega mednarodne m socialne probleme, posega pa tudi na področje zdravstva in rekreativne dejavnosti štth dentov; — sodelovanje na seminarju v Turku> Tampere, ki bo obravnavcU splošno štu-dentsko problematiko. — sodelovanje na mednarodnem šttt-dentskem seminarju v Beogradu od 4. do 10. aprila. Naslov seminarja je Politična an~ gažiranost študentov in študentskih orga* nizacij; — udeležba na seminarju v Marburgu v Zahodni Nemčiji od 6. do 12. julija. Vo~ dilna tema je Udeležba študentov pri upravljanju univerze. Ta seminar je zanir miv tudi zaradi tega, ker so povabljeni k polnopravnemu sodelovanju študentje ie Nemške demokratične republike. V programu za letošnje leto je še ude* ležba na nekaterih mednarodnih srečanjih, ki se jih pa verjetno ne bomo mogli ude^ ležiti zaradi pomanjkanja finančnih sred' stev. Poleg prej navedenih dejavnosti se MO ukvarja tudi s turistično izmenjavo s štit-denti iz socialističnih držav, pomaga pri potovanjih naših študentov v inozemstva fizdajamo potrdila, s katerimi imajo naši kolegi 50 odstotkov popusta za vožnjo s železnico v Zahodni Nemčiji in vseh soci-alističnih državahj, zasledujemo gibanja med študentskimi organizadjami po svetu itd. Upamo, da bo pričujoči članek vsaj ne~ koliko osvetlil dejavnost MO, ki je bila do sedaj vse preveč neznana večini študen-tov na Ijubljanski univerzi. Franci Hrastar Boris Skapin Odbor združenja študentov psihologije je v eni izmed prejšnjih številk abvestil javnost, da protestira proti načinu rekla-miranja fcribune študentov. V ta namen je na vidnem mestu objavil članek, ki ga je popestril z izbrankn besedilom, v kate-rem so besede: registracija perceptivnega akta, asociacija kontur, negativni mentalni emocianalni transfer, ocenjene kot magič-no sredstvo, ki bo pritegrailo bralce k ob-sodfoi plakata. Iz naslednjega bo verjetno dovolj do-bro nassvidno, kailoo in v koliki meri so av-torji članka uspeli. Tribune, o kateri je govora, se je udeležilo 200 ljudi, kar je ve-lik uspeh in to ne samo po mojem mne-nju, temveč tuidi po mnenju študenfcov, s katerimi sem se pogovarjal. Ni pa nujno, da to verjamete. To je bila tritouna, na ka-tero smo vabili s plakati, ki jirn odrekate vsak pozitiven učinek. Toda pred to tri-buno je bila sklioana enaka tribuna, prav-zaprav ista. Za to so bili nalepljeni plaka-ti, ki so verjetno izdelani po vseh načelih psihološke znanosti, zato jih tudi niste opazili, vsaj sklepam lahko tako, ker je iz vašega pisanja raavidno, da niste prisostvo vali ne na prvi ne na drugi tribuni o športu. Ne vem, 5e vam je znano, toda, če nekemu postopku dodamo nov faktor, vse ostale 'pa pustimo nespremenjene, potem je sprememba rezultata posledica tega do-datnega faktorja. Strinjam se, da je impresivnast plakata ¦ pogoj, da se še naprej ukvarjamo z njim, veodar sam se kot usttvaiirjalec pMcata po-stavii na stališče, naj bo vsebina plakata ta-ka, da bo bralec prdsiljen brati do konca in da se bo moral ukvarjati z njim tudd še pozneje. Nikakor se ne morem strimja-ti z mmenjem, naj bo plakat tak, da ga je mogoče prebrati z enim samim perceptiv-nim aktom. Plakat naj bo tak, da mu bodo bralci posvetili toliko perceptivniih aktov, kolikor jih je potrebmo, da plakat pregle-dajo ali preberejo. Več ko mu jih bodo posvetili, veoji bo učinek, in število per-cepcij, ki mu jili bralec posveča, je eno izmed meril za njegovo uspešnost. Seveda pa je moje mnenje docela nestrokovno, ker nknam nobene psihološke izobrazbe. Plakat so brali, kar pa vam zopet ni treba verjeti. Spominski učindk plakata je bil grajen na dejstvu, da je zahteval več perceptiv-nih aktov, in na nejasnosti teksta, kar je VSEBINA PROTESTIRANJA braloa prisililo, da se je maral s •bekstam uikvarjati še po branju. Na vsak način pa se mi zdi asociativni učmek rdeče barve nesporem; toaj simboli-zira, mi ni tareba pojasnijevati, ker bo čla-nek bral še kidio drug razen psiholotgov va-šega kova. Bdeča barva je tudi najbodj vi-dna, to ve vsak železničar, pa čeprav brez šolske izobrazbe. To pa psihologov ne ob-vezuje na ni6. Lahko rečem, da je rdeča barva barva mašegia časa im taot taka pove-zana s pndblemaitiko, obravmiavanio na tri-buni. Barva iin izrazi, uporabljend na plakatu, res sugerirajo neugodne, čudne in dvom-ljive asociaoije, ki pa so v zvezi z naine-nom tribune. Vsi ti čudni in neugodni iz-razi ozirama pojavi so bili predmet raz-prav na tribuni. Prvič iin eddnkrat se stri-mjam z irmanijem odtbora, da jih poskuša vsak človek čimprej poaabiti .Dejstvo, da smo se sploh morali lotiti takih neugodnih stvari kaže, da so to pooeli že mnagi, vse od osvoboditve sem. Ne verjamem, da je aapiranije oči in beg pred stvarnostijo, če-prav čudmo in neugodno, prava pot. Clidi VEČER POEZIJE IN PROZE SODELAVCEV TRIBUNE TRIBUNA prireja večer poezije in proze sodelavcev TRIBUNE Tomaž Domicelj — Šnicelj Bogdan Gradišnik Matjaž Kocbek 441 — Denis Poniš 441 — Nande Miklavc 441 — Ivo Svetina Vojin Kovač — Chubby Matjaž Hanžek Marko švabič Večer bo v petek 14. aprila 1967 ob 19.30 v dvorani Kazine, Trg revolucije 1 me, da ti borci protestirajo zoper pisanje o teh pojavih, ne pa proti pojavom samim. V čast jim to ravno ni. Občudovaoja vred-no strokovnost odbornikov Jahko vidimo v stavku »vsak normaleai gledalec«. Prvič sli-šim, da nek psiholog uporablja izraz nor-malen v zvezi s človekom. Prosil bi za po-jasnilo, kakšen je normalen gledalec, da ga bom lahko prepoznal, če ga kdaj sre-čam. Mislim, da bo to vaše odkritje revo-lucionaren mejnik v psihološki znanosti in da zasluži tehtne razprave na vaši fakul-teti. Sporna se mi adi trditev, naj piakat zbuja ugodne emocije in estetske občutke. To je zaželeno, nujno pa ni. Ne vem, kako in zakaj naj bi plakat, ki vabi na razpravo o neprijetinih stvareh zbujal ugodne emo-cije. Vsakomur ne bi hotel biti ugodno oustvenio in estetsko zdražen, še posebeu" pa vam, dragi odbarniki, priparočam, naij obi-skuje likovne razstave. Prirejajo jih sko raj izključno v ta namen. Nedolžnega opazovalca je plakat mor-da res odvračal od tribune. Kakega točne-ga podatka o tem vam na žalost ne mo-rem nuditi, ker na tribuni — za to se vam še posebej apravičujem — nismo razisko-vali, koliko udeležencev je bilo nedolžnih in koliko ne. če pa želite, vam bom pri-skrbel rezultate raziskave o nedolžnosti med francoskimi študenti. Mislim, da jih bomo lahko prenesli na naše študente. Vendar morate povedati, ali želdte tudi po-datke o nedolžnosti med udeleženkami, ker mi ni jasno, ali mislite tudi nijih. Sploh pa' nam ni bilo do kakršnihkoli opazovalcev, z izjemo tistih od tiska — ho-čemo aktivne udeležence in ne poslušalce, ker nismo RTV. Ko že polemiziramo, bi vas lahko vpcra-šal, dmgi odborniki, koko to, da člani oct bora zdTUženja študeotov psihologije nič ne vedo o tem, da so dali članek v Tri-buno. Lahko bi, pa ne bom, verjetno vas bodo vprašali odborniki saimi. Tisti pravi odborniki. Na konou vas pozivam, da nam za našo prihodnjo akcijo plakate izdelate vi ki da nam jamčite za dvesto udeležencev. SPREMNA BESEDA Za ta način odgovora sem se odločil predvs&m iz preventivnih raalogov — upam, da nam v prihodnje ne bo več treba bratl takšnih člankov, še posebno ne kot izdelf ke študeobov psiibologije. Viktor Vest 4.STRAN TRIBUNA Tovariš J. Doličar začenja svojo polemiko v 15. številki Tribune: »V 12. številki Tribune je predsed-stvo CK ZMS odgovorilo na nekatera javna vpraša-nja, ki sem jih zapisal. Ceprav me odgovori CK ZMS niso mogli zadovoljiti zaradi apriorne logike, ki jo vsebujejo, se je moj dvom še povečal, ko sem pre-bral krajši članek oziroma pismo v Mladini ter dobil še eno dodatno informacijo. Pri tem bi želel bralce opozoriti predvsem na problem reknicoljubnosti in morale v odgovoru pred-sedstva CK ZMS.« V zvezi s tem bi želeli opozoriti na naslednje: 1. Tovariš Doličar nam očita apriorno logiko. Kakšna logika naj bi to bila, iz njegovega članka ni razvidno. Nerazloženi očitki pa so vse prej kot mo-ralno dopustni v korektni polemiki; 2. s tem, ko J. Doličar opozarja na problem res-nicoljubnosti in morale, očita predsedstvu CK ZMS, da ni resnicoljubno in moralno. Doličarjevi argu-menti za to trditev so neresnični in izmišljeni. Zato se opozorilo na resnicoljubnost in moralo obrae na-zaj na bovariša Doličarja. V prvi točki svoje polemike tov. Doličar s priza-devnim podčrtovanjem prepisuje pismo iz Mladine, ki govori o nastopu Mike Verbič in Ivana Eržena na ObK ZMS v Novi Gorici. Ne glede na to, da je v pismu samem vrsto netočnosti (nifci Verbičeva niti Eržen nista člana CK ZMS in še manj njegovega predsedstva, ipd.) sodimo, da je za lase privlečena povezava nastopa tov. Mike Verbič na ObK ZMS v Novi Gorici in njene, kot pravi tov. Doličar, »afere« v študentski organizaciji. Taka metoda je znana iz stalinističnega obdobja, ko je bila sleherna naključ-nost in podrobnost dobrodošla pri diskvalifikaciji posameznika. Danes smo se vsi vsaj načeloma tej praksi odrekli, zato bi blTo prav, da tov. Doličar, ka-dar piše o tov. Miki Verič, upošteva pri svojih »nea-priornih« ocenah tudi njene nedvomne delovne uspe-he in priz&devnost v delu študentske organizacije. Na osnovi omenjenega pisrna tov. Doličar precej posplošeno piše o konkretnem pojavljanju hierarhič-nih odnosov v Zvezi mladine. Morda ne bi bilo slabo, če bi poizkušal to svojo zopet »neapriorno« oceno preveriti in utemeljiti. Sicer pa javna kritika CK ZMS iz Nove Gorice kaže vse kot na hierarhične od-nose v Zvezi mladdne. Drugo točko svoje polemike začenja tov. Doličar s trditvijo: »Naslednja NERESNICA je v tistem delu odgo-vora, ki se nanaša na pomanjkljivo dokumentacijo omenjenega »primera«.« Trdimo, da predsedstvo CK ZMS v svojem prvem odgovoru ni napisalo nobene neresnice. če bi tov. Doličar dobro prebral članek v Tribuni, na katerega se celo sklicuje, bi ugotovil, da se je UO ZšJ obvezal, da bo gradivo o odgovornosti posameznikov ob pona-rejanju volitev v UO ZŠJ posredoval vsem organom in organizacijam, kjer ti posamezniki delajo. Krajši izvleček iz razprav in sklepi plenuma UO ZŠJ, ki jih je povzel nepodpisani poročevalec, pa ne more biti gradivo, na osnovi katerega bi lahko v socialistični družbi sodili o človeku. Tov. Doličar v istem odstavku, v katerem nam očita neresndco, trdi, da so trije člani predsedstva hkrati člani OO ZK na pravni fakulteti. Veselilo bi nas, če bi jih tudi imenoval; md vemo le za Franca Musarja. // PRI SODBI 6ODIMO POŠTENI" NAJ VELJA ZA VSE Tov. Doličar dalje sprašuje: »Nevednost je tedaj lep izgovor ali pa morda vsesplošna kruta resnica?« Mi o nevednosti nismo nikjer pisali, ampak smo trdi-li, da nismo bili kvalificirano obveščeni o poteku razprave o ponaredbi volilnih rezultatov pri volitvah v UO ZŠJ in argumentih, ki so se v tej razpravi po-javljali, ker nbvinarski prikaz in mnenja ter sodbe posameznikov za nas, kakor smo že povedali, pri oceni človeka ne morejo biti odločilne. Tov. Doličarja moti sestava zaposlenih na CK ZMS (6 pravnikov, 1 sociolog, 1 socialna delavka) in trdi, da to razmerje ni naključno. Res ni naključno, ker je rezultat večletnega dela sedaj zaposlenih v mladinski, študentski in drugih organizacijah. S tem delom je vsakdo od 8 zaposlenih začel pri 14. ali 15. letu, ko je bila kakršnakoli strokovna usmeritev na univerzi še zelo daleč. če pa tovariš Doličar pod iz-razom »ni naključno« misli več, kot si upa napisati, ga pa pozivamo na večjo odkritost. Tov. Doličar dalje piše: »Tovariši so zahtevali od mene obrazložitev in dokaze. Ponujeno rotkavico vračam s tem, da mora predsedstvo CK ZMS doka-zati, da je procedura zaposlovanja v CK BREZ JAV NEGA RAZPISA demokratična in pravilna. šele po-tem bi lahko odgovorili na tako vprašanje, seveda, če bi do njega sploh prišlo. Tam, kjer se ZANIKA DEMOKRATICNA OBLIKA JAVNEGA RAZPISA, ne moremo govoriti o drugem kot o subjektivnem do-ločanju posameznikov za ta mesta, z »občutki« itd.« Da bo gornji odstavek tov. Doličarja razumljiv, pripominjamo, da smo ga v našem prvem odgovoru prosili, da ob kritiki strukture zaposlenih dokaže, da se le-ta negativno odraža na delo CK ZMS. V navedenem Doličarjevem odstavku je vsebova-no grobo namigovanje, saj tov. Doličar podtika, da se na profesionalna mesta na CK posameznike sub-jektivno določa, z občutki itd. Profesionalni delavci pa so voljeni oz. strokovni imenovani na sejah demo-kratično ievoljenlh organov CK in pa po predhodnih razpravah in posvetovanjih mladinske organizacije. Tako so vsi predlogi za nove zaposlitve na CK ob-javljeni v Informacijah, ki jih dobivajo vsi občinski komiteji ZMS in vsi člani CK ZMS, obravnavali pa so tudi na sestankih s predstavniki ObK ali plenumih CK. Kandidatura za predsednika in sekretarja pa je bila tudi dalj časa pred II. konferenco ZMS objavlje-na v Mladini in dana v javno razpravo. Da ne bo ne-sporazuma — s tem ne trdimo, da ne bi bila struktu-ra lahko tudi drugačna. Radi bi le obrazložili tov. Do-ličarju, da je taka široka mladinska javnost za zapo-slovanje na centralnem komiteju ZMS po naši oceni popolnoma zadostna. » V naslednjem odstavku tov. Doličar po svoje na-daljuje: »Imam tudi pripombo na mnenje CK, da je delovna oblika predsedstva brez BISTVENIH FUNK-CIJ ODLOČANJA. Vsekakor odgovor na problem, ki sem ga zastavil, in to problem DOMINANTNE »PRAV-NE STRUKTURE«, ne bi mogel biti tak. Po taki lo-giki bi bilo vseeno, kdo je v predsedstvu, saj je le-ta brez bistvenih funkcij odločanja. A vendar mislim, da vloga predsedstva le ne more biti »ob strani«. Trenutno me ne zanima toliko le odločanje KOT DELO IN STROKOVNOST SAMA (seveda oboje kva-litetno). če misli predsedstvo, da sekretariat nima delovnega in strokovnega vpliva na dejavnost ZMS, naj tako misel tudi javno zapiše. Sam tudi ne bi mo-gel govoriti o tem, da se je precej mladinskih akti-vistov vpisalo na fakulteto družbenih ved, med njimi TUDI na pravno fakulteto. Tega ne bi zapisal zate-gadelj, ker je po sestavi sekretariata videti, kot da se vpisujejo SAMO NA PRAVNO FAKULTETO.« To, kar je napisal tov. Doličar, kaže, da kljub »dobri poučenosti« ne loči med predsedstvom in se-kretariatom CK ZMS. Medtem, ko je predsedstvo voljraii izvršni organ, je sekretariat delovna oblika profesionalinh in amaterskih sodelavcev CK ZMS (od 15 članov predsedstva CK ZMS jih je le 5 zaposlenih na CK ZMS). Sestava predsedstva je naslednja: 5 pravnikov, 4 sociologi, 1 proizvajalec, 1 filozof, 1 štu-dent medicine, 3 agronomi. če tovariša Doličarja ne zanima odločanje pa bi mi le vztrajali, ker je to bdstvena funkcija v sleherni družbenopolitični orga-nizaciji. In te^funkcije sekretariat CK ZMS nima. Delovnega in .strokovnega vpliva ne zanikamo niti se ga ne sramujemo. Res pa je, da tak vpliv temelji, kar bi lahko tov. Doličar sa.m sklepal iz smisla svo-je zapisane trditve, na delu, strokovnosti in argu-mentih. V zadnjem odstavku pa tov. Doličar pokaže. kako ni razumel v našem odgovoru niti tistega. za kar sam trdi, da se z nami strinja. Napisali smo, da mu dopisovanje s CK ZMS ne more zagotoviti mesta v Zvezi mladine, ker mu ga lahko zagotovi samo delo. In pri tem ostajamo! Seveda pa se sprašujemo o smislu nadaljne polemike s tov. Doličarjem, ker kaže, da mu ne gre za pošteno in n&čelno razbistritev spor-nih vprašanj. Zato s svoje strani to polemiko konča-mo, tovariša Doličarja pa vabimo na naslednji ple-num CK ZMS, kjer bo lahko obrazložil in branil svo-ja stališča. P. S. Predsedstvo CK ZMS je na svoji seji dne 9. 3. 1967 na prošnjo Mike Verbič z njo sporazumno prekinilo delovno razmerje. Predsedstvo CK ZMS SKUPŠČINA NA EF »Ne gre za destruktivno kritiko, ampak za razkriva-nje tistih stvari, ki so na fakulteti slabe, ki niso take, kot bi po našem mišljenju morale biti,« je v uvodnem delu referata, s katerim je pričel skupščino študentov ekonom-ske fakultete, poudaril predsednik dotedanjega FO ZŠJ Daniel Pučko pred približno 14 odst. vseh študentov ki 15 odst. vseh predavateljev v četrtek, 6. aprila 1967. Med mislimi, ki jim ni manjkalo statistične urejenosti in ekonomske jedrnatosti, je bilo med drugim ob vpraša-njih vsebine dela ZŠJ omenjena široka angažiranost na šte-vilnih področjih, ki pa tako na univerzi kot na EF ni segla (razen redkih izjem) v konstruktivnejšo globino. »Morali bi biti zelo občutljivi,« je bilo rečeno dalje v referatu, »na take ali drugačne »produkte« tega ali onega organa, t^a ali onega novinarja, posebno ob problemih, ki zadevajo jedro ekonomije. Deset »vročih« Ijudi bi bilo čisto dovolj, da bi tekoče spremljali in obdelovali to po-dročje.« Politično udejstvovanje ni študentski servis, kjer bi študentje imeli neposredne koristi; študent je na fakulteti prehodni nabiralec znanja. Delo FO pomeni dolgoročna uresničevanja izboljšav pri študiju in intenzivnejše vklju-čevanje v samoupravljanje, ki zaenkrat res še niti v naši družbeni praksi nima vseh oblik izpiljenih, fakulteta pa od te družbe ni izolirana. Treba je, skupno z Mariborčani, razpravljati in javno utemeljiti možnosti in nemožnosti poenotenja ljubljanske poslovne smeri in mariborskega VEKš-a. Nikakor pa štu-dentje nismo za status quo. »Načelno,« je nadaljeval predsednik FO EF v Ljub-ljani, »smo za prost vpis na fakulteto. Numerus clausus prihaja kot zadnja možnost v poštev. Proti sprejemnim izpitom smo zaradi različnih pogojev izobraževanja na srednjih šolah in zaradi neproučenih kriterijev izbora štu-dentov s sprejemnimi izpiti.« Podobno je FO zavzel odklonilno stališče do novouve-denih skupinskih izpitov, predvsem zaradi tega, ker meni, da s tem kvaliteta študija posameznega predmeta pade, psihološka obremenitev je precejšnja itd. »Vsako leto prejemajo naši študentje Prešemove na-grade. Ta dela bi bilo treba javno prezentirati, kot že ob-staja na nekaterih drugih fakultetah.« Nekaj kritike je bilo izrečene tudi na račun javnosti dela vseh organov na fakulteti ter komunikacijske kanale le-teii, ker premajhna obveščenost o delu rodi poulična Sušljanja. Jasno pa je, kot je ugotovil referat, ne bo polnega iz-koaistka vseh možnosti, ki jih nudi členstvo šbudentov v organih fakultete, dokler ne bo dosežena močna lastna or-ganizacija študentov na fakulteti. Živahna razprava, ki se je razvila po uvodnem nakazo vanju problematike, je že ob poročilih študijske, ideološke, socialno ekonomske, kulturno-zabavne in športne komisije nakazala, da zgolj dinarsko obarvana stvarnost trka tudi v predavalnice in da študentov ni mogoče pridobiti v bor-bo z vprašanji, ki terjajo močno angažiranje s strokovnim obeležjem, obenem pa dajejo nematerialne plodove. Pred-vsem je boleče vprašanje svetov letnikov, saj na hrbtih študentskih predstavnikov (velikokrat povsem neresno izbranih) pokajo kopja profesorjev po eni strani, po drugi pa očitki študentov, ki so pripravljeni takoj kritizirati, pri reševanju težav pa »morajo nujno domov« in po »važnej-ših opravkih«. Skupinski izpiti so bili uvedend zaradi ugotavljanja kompleksnega znanja, ki ga mora imeti vsak ekonomist, združevaje več predmetov hkrati. Diskutanti so med drugim tudi ugotovili, da je absol-ventski staž prekratek, če vemo, da (po uradnih podatkih študijske komisije) traja pisanje diplomske naloge 8—10 mesecev in sta v zadnjem letu v rednem roku od 80 štu dentov diplomirala le dva. Fakulteta bi študente pri zah-tevi po podaljšanju staža (sedaj 6 mesecev) podprla, kot je menil prodekan prof. dr. Lavrač, seveda pa ne gre za-metavati rešitve, ki jo nudi intenzivnejši študij. Za celotno razpravo je bilo značilno nemalokrat ostro, vendar odkrito in pošteno postavljanje vprašanj, ki ni imelo namena ugotavljati pogum posameznih govornikov ob nesmiselnem združevanju zvenečih besedi, temveč vpra-šanja zadovoljivo rešiti. Prav o prodoru take revolucionarne, vendar poštene ostrine lahko govorimo tudi ob sprejetih številkah novoizvo-Ijenega fakultetnega odbora ZŠJ: I. letnik — 3 člani, II. letnik — 7 in tretji letnik — 5 članov. Novi predsednik FO, študent II. letnika Jurij Zavec, je v krajšem sestanku že istega dne med drugim dejal: »Vsekakor je ena najvažnejšdh nalog — zainteresirati in pritegniti k sodelovanju čimvečje število študentov. Po-leg študija v ožjem smislu je ena osnovnih dolžnosti štu-denta naše kot tudi vseh drugih fakultet, da se v veliki meri zanima za okolje, v katerem živi, za vsakdanje pro-bleme. Le tako bo ogrožen prostor delovanja vsem tistim »površincem«, ki se izživljajo v reprodukciji številnih fraz. Brez dvoma pa moramo postati močni predvsem sami, da bomo uspešneje posegli tudi v reševanje splošnih pro-blemov!« Te besede, izrečene na dan obletnice napada na Jugo-slavijo 6. aprila 1941 brez dvoma pomenijo napad na zlo-vešče ponavljajoči se stavek v različnih poročilih, da »za-radi nezainteresiranosti študentov delo ni potekalo tako, kot bi moralocd Slavko Pregl IZ ZAPISNIKA Aktiv 4. letnika ZKJ na ekonomski fakulteti sd je v prejšnjem semesitru zasttavil tcle nalogo: ugotoviti, kaj smo koit komuinisti na fakulteti naredili. O&navna ugoto-vitev: od sedemnajst članov so morda le štirje brez vsa ke funkcdje, vsi ostali delajo aktivno in uspešno ali v po-krajinskih klubih ala v organih ZŠJ na fakulteti ali na univerzi ali v organih ZICJ in še v dragih organizjacijah. Toda kot akitiv komunistov njso narediili ničesair zaznav-nejšega: šlo je torej za afotivizacijo samega aktiva in tistih komunisto-v, ki poliitiano ne delsjo in za kafcere so menili, dia z delam svojega člansfcva v ZKJ niso apratvičili. Bili so pred vprašanjem — kaj s temi tovariši zdaj, ko smo tik pred odhodom s fakultete. InstdJtucije izstopa se tokrat ni hotad nobeden oprijeti. Kako kaznovati neak-tivne. Takoj se je postavilo vprašanje, ali pomeni kazen tudd opravičilo za nedelavnost aktiva v zimskem seme-stru in zagotovilo, da bodio nedelavni postali delavni. Po daljši razpravi so se cxiločili za afccijo celotnega aktiva, kjer bi imel vsak možnost vključitd se v delo. Toda nasta-lo je vprašanje: kje je meja, kako dolgo lahko imamo ne-koga za aktivnega. Izoblikovalo se je več meril — pred-vsem sta neupravičeno nastopala kot kriterija — aktiv-nost v ZŠJ ali v ZKJ, toda zgolj na fakuliteti. Aktivnost izven fakultete v tej diskusiji niso šteli za enaikovredno akttivnosti na fakuiteti. Aktivnost posameznkia bi naj ime-la svojo posledico pri izvedbi akcije, nedelavni bi naj pre-vzeli aktivnejšo vlogo oz. naj bi akcijo vodili. Rezultat tako zastavljeine nailoge je bila dolgotrajna diskusija o dolžnostih študenrta — komunista. Postavljeni sta bili dve elostremni ugotovlitvi: študenrt (tudd komunist) naj pred-vsem študira, in druiga, če ne more biti poleg študija še komunist, naj ne vztraja v ZKJ. Nazadnje se je aiktiv od-ločil, da bodo nalogo prevzeli vsi v enaki meri — brez razlilke na dosedanjo aktivnostt. Naloga je bila naslednja: v grobem ugotoviti, kako deluje samoupravljanje na fakulteti, kako se študefit^e udeležujejo v tej saneri in kakšno je delo ZSJ na fakulite-ti. Iz ugotovitev posameznikov izvleča sklepe in z disku-sijami v aktivu izdelati predloge ter jih posredovati na-prej v organe ZŠJ, na fakulitetno upravo itd. Izbrali so naslednje teme oz. področja: _ 1. statut, 2, sveti leitnikov, 3. fakultetni. in znanstvenopedagoški svet, 4. obveščanje na fakultteti, 5. problematika ZŠJ. Od sedem-najstih člarnoiv je nalogo prevzelo deset, štirje so izjavili, da zaradi zasedeno&ti drugje ne moreoo apraviti naloge, kar jkn je atatiiv opravičil. ^"e pa se aaradi ocLsotnosti v akoijo niso vključili. O izvedibi akcije pa dirugič. J. K. TftlBUNA STRAN S PRIJATEUI IZ UTVE-POZDRAVLJENI! PESEM PRIJATELJEV Nemen, Kaunas, Vilnjus in še kakšna podrobnost — morda je bilb to za večino nas največ, kar smo vedeli o Litvi. člani litvanskega študentskega ansambla narodnih pesmi m plesov pa so nam odkrili veliko zakladnico svo-jega Ijudstva: prejšnji petek (7. aprila) smo lahko ze drugič poslušali litvanske otožne, pa tudi prešerne, lepe pesmi in gledali njihove nenavadno atraktivne in raznolike plese. Marsikdo med nami je takrat začutil, da nam je ta narod blizu, čeprav ni mogoče razumeti njegove dokaj arhaične besede. ANSAMBEL NEMUNAS Približno 150 članov tega ansambla nam je v programu pokazalo svojo virtuoznost in visoko kakovost. Pesmi in plesi so bili večinoma originalno litvansko narodno blago. »Čudovito,« bi na kratko rekli, in aplavz je to vedno znova potrjeval. Marsikdo bo še dolgo pomnil »Petelinov ples«, »Ples s coklami«, »Lirično kvadriljo«, med pesmimi pa vsaj vasovalsko »Pri skednju«. In našo »Pojdem u Rute«. Zapeli so jo taitb dobro, tako občuteno, ne&no, da bi prekosili še marsikateri slovenski zbor. Pri vsakem plesu smo lahko videli drugačno nošo in ena je bila lepša od druge. Umetniški vodja ansambla je potrdil, da so vzorci na nošah originalni, obleke same pa le nekatere malo stilizirane. Tudi orkester se je postavil. če bi si kje v mnzeju samo ogledoval te preproste, primitivne instrumente, go-tovo ne bi verjel, da dajejo tako popolne in lepe tone. Pihala so v resnid samo krajše ali daljše lesene cevi z ne-koliko luknjami in ustnikom (različne vrste pihal »birbl-nje«). »Kdnkljes« so tudi zelo preprosta, citram podobna brenkala. Najzanimivejši pa je nekakšen prapraded ksilo- fona s pridanim bobenčkom — »skrabaldjte«. Tako sestav-Ijen orkester ni zatajil niti pri »Utopljenki« — odlomku iz litvanske opere komponista Bamilasa ter pri »Lepi modri Donavi«. BURBA RIMVYDAS, najboljši plesalec pri ansamblu (in tudi najzdržljivejši, saj je sodeloval pri vsakem plesu bodisi kot solist ali pa v skupini) mi je pojasnil, od kod vsem taka virtuoznost. Vadijo namreč najmanj trikrat na teden po tri ure, pred gostovanji in nastopi pa tudi dva-krat na dan. Vsi študentje v ansamblu morajo imeti tudi najmanj dober uspeh in vse izpite — BREZ IZJEME! Pri ansamblu je SEDEM profesionalnih sodelavcev in vsi so zadolženi za UMETNIŠKO plat dela z ansamblom. Nemunas je od svoje ustanovitve l. 1949 do letos nasto-pal približno devetstokrat in to skoraj po vseh de&elah Evrope; vidni uspehi se vrstijo že od leta 1951, ko je dose-gel prvo mesto na tekmovanju amaterskih ansamblov SSSR, za vse dosežene uspehe pri širjenju litvanske Ijud-ske umetnosti pa je že leta 1958 dobil naziv »zaslužen umetniški kolektiv SSR Litve«. LITVANCI zelo skrbno in zavzeto negujejo svojo kulturo. Takih in podobnih ansamblov kot je Nemunas, ima ta sorazmer-no majhen narod veliko. V samem Kaunasu jih je še nekaj, pa tudi v glavnem mestu Vilnjusu ima tamkašnja univerza študentske ansamble, ki gojijo Ijudsko umetnost. Nekoč, še pred petdesetimi leti, so se z njo ukvarjali samo neuki Ijudje, na take Ijudske instrumente so igrali samo pastirji na paši ali pa godci na vaških zabavah. Toda zdaj se je umetnosti igranja na ta brenkala, troblje in tolkala mogo- če učiti na glasbenih šolah vse do akademije. To zgovorno priča, kako zelo ta narod, kljub naglemu zmagovanju in širjenju sodobne kulture in glasbe, ceni svojo Ijudsko tradU cijo in glasbeno preteklost. Tudi mi smo majhen narod, zato bi se lahko zgledovali po njih — ne, da bi se na tak način skušali »obvarovati pred tujimi kvarnimi vplivut, ampak preprosto zato, ker je naše narodno blago, kot se mu strokovnjaško pravi, tega vredno in ker »tisti, ki do-mačega ne ceni, tujega vreden ni«, kot so trdili nekdanji naši narodnjaki. Kolege iz Kaunasa sem spraševal tudi, kdo vse jim pri delu pomaga, točneje, kdo jim daje denar. (Kajti ta pro-blem je pri nas iz dneva vdan teže premostljiv.) Rekli so mi, da največji delež bremena nosi njihov politehničnl inštitut, pa tudi vse druge politične in nepolitične organi-zacije jih podpirajo. Dela pri takšni veliki podpori je gotovo vse kaj drugega kot pri nas, kjer je tudi širjenje in podpiranje kulture čedalje bolj podvršeno zahtevam ekonomičnosti. Ekonomizacijo pa more brez škode prene-sti redkokatera stvar, kaj šele tako občutljiva, ekonomsko krhka kultura. Ob vsem tem sem se spomnil na težave našega Akademika, čeprav naj to ne bi spadalo v pisanje o Litvi in kaunaškem Nemunasu. KAKO JE S ŠTUDIJEM? (KAUNO POLJTECHNIKOS INSTITVTAS) Politehnični inštitut v Kaunasu je največja tehnična šola v Litvi. Obiskuje ga okoli 18.000 študentov. Polovico od tega jih študira redno, drugi pa obiskujejo večerne ali podružnične oddelke po ostali Litvi. Sedaj ima inštitut osem fakultet, kjer dela 759 profesorjev, docentov, pre~ STASIS KRASAUSKAS (rojen leta 1929) je eden izmed najvidnejših litvanskih grafikov. Pretežno se ukvarja z ilustriranjem knjig. Predstavljamo vam dve ilustraciji iz poeme litvanskega pesnika Marcink-javičusa »Kri in pepel« (Marčius in Jurga). davateljev in asistentov. Studij je že od začetka strogo specializiran, predpisana snov je za naše pojme precej ob-sežna, pogoji pa strogi. Zato se članom Nemunasa resnič* no lahko čudimo, kako zmorejo ostati med naiboljšimi študenti in še so pravi umetniki povrhu. Po vrnitvi iz dvo-tedenskega gostovanja po Evropi bodo morali narediti ko-lokvije iz celotne zamujene snovi... VICHAUSKAS ZIGMAS, predsednik ansambla, pa mi je odgovoril na vprašanje, kako je s štipendiranjem, stano-vanjem in zabavnim življenjem študentov. »Pri nas daje štipendije država in le malo študentoo štipendirajo podjetja — za razliko od razmer pri vas. Na našem inštitutu sprejema štipendije približno 70% vseh študentov. V študentskih domovih pa jih je polovica. Tistim, ki v domu ne dobijo prostora, plača inštitut neka-ko dve tretjini vsote, ki jo plačajo za privatno sobo. Re-alna vrednost naših štipendij ustreza približno 200.— novih dinarjev, za kar si študent zlahka kupi hrano in plat-a sta-novanje, kar pa pri vas menda ni mogoče. šolskih stvari nam tudi ni potrebno kupovati.« Kaže torej, da litvanski študent s štipendijo laže živi kot naš, kajti za hrano mu ostane 90% štipendije. »Za sprejem na inštitut je odločilen uspeh v srednji šoli in pri sprejemnih izpitih, ki so precej strogi,« mi je še povedal. »Izpitni predmeti so matematika, fiiika, ke-mija in litvanski jezik. če prvega napraviš z odlično oceno ali pa prineseš tak uspeh iz srednje šole, ti sprejertvne izpite oprostijo.« »Število študentov je iz leta v leto večje, zato bi tudi študentskih domov bilo kmalu premalo, če ne bi vsako leto zgradili novega. Veliko gradijo tudi športnih objektov, kajti telesna pripravljenost je prvi pogoj za dober in uspešen študij.« Tudi študentski časopis izhaja v Kaunasu. V litvan-$kem jeziku se imenuje »Už tarybini moksla«, kar pomeni »Za sovjetsko znanost«. Tiskajo ga približno 9000 izvodov. »Upam, da let-^njč na&e gonomnjc ni zadneje pri va* tn da bo HmH MuOmaHk kaj kmalu prineuA k wm soofo 6. STRAN TRIBUNA 1. Znano je, da je v dobi, ki jo lmenujemo ča^ Masičnega ali tradicionalnega pesništva, to je vse do konca preteklega stoletja, abstajal nenapisan kodeks za izbiro pesniškili tem. Na podlagi tega kodeska je prav tako nenapisana hierarhična lestvica priznavala neko tčmo že vnaprej kot za upesnitve vredno, privi-legirano, drugi pa to odrekala ali jo vsaj potiskala na nižji nivo. Med izbrane teme so šle na primer nabož-na, neosebno refleksivna, apolinično erotična, dalje ep&ko junaška, pozneje domoljubna itd. Dokaj nižena hierarhični lestvici je bila recimo prigodniška poezi-ja, še niže satirična itd. Večina tem zunaj tega okvira je veljala za upesnitve nevredno. Ustrezno taki raz-delitvi je poetika klasičnega pesništva razvrstila tudi posamezne pesniške forme in tako rekoč določila, katera se prilega tej, katera pa oni temi. S tako kate-gorizacijo je po drugi strani tudi estetika dobila za-dosti objektivna merila za presojo, ali je pesniški izdelek dober ali slab. Ni bilo namreč težko določiti, kako upesnitve vredna je neka tema in še manj, kako je za to temo določeni ali predpisani formalni kalup obrtniško izpolnjen, realiziran. Ni dvoma, da pesniška praksa takšnih shern že dolgo ne priznava več. Od trenutka naprej, ko jih je zavrgla, se je porušila idealna urejenost znotraj pes-njenja samega in hkrati v pesniški znanosti: poetiki in estetiki. Sodobna poezija postavlja potemtakem v drugaeno luč vprašanji: tema v poeziji in odnos med vsebino in formo. Nasproti klasični ali tradicionalni poeziji se je obseg upesnitve vrednih tem v sodobni poeziji bistve-no razširil. Kolikor ni hierarhična vrednost med snov-mi sploh opravljena, je vsaj občutno prevrednotena. Nekdaj privileglrane tčme so zdrknile navzdo-1 (npr. nabožna, rodoljubna, celo erotična), zamenjale so jih toodisi druge, prej manjvredne, bodisi take, ki jih preteklost ni poznala in so torej današnjega nastan-ka (konkretno za slovensko poezijo: eksistencialne, jezikovne teme itd.). Zanimivo ob razširitvi upesnitve vrednih tem pa je, da se je sorazmemo zmanjšal obseg pesniških ob-lik. To dokazuje spet, da je sodobni poeziji najmanj zadosten tisti del poetike, ki je predpisoval in pre-sojal pesniške forme, oziroma da je tisti del najmanj pomemben. Ne smemo pa zamenjavati pesniškega iz-raza s pesniško formo. Medtem ko se je prvi (to je izbira izraznih sredstev po njih uporabnosti, namenu in funkciji) občutno obogatil, se je uporaba pesni-ških oblik prav tako občutno zmanjšala. Zmanjšala se je pravzaprav že tisti trenutek, ko je pesniška pra-ksa zavrgla večidel znamenj, karakterističnih za po-samezno formo. Pesniška oblika je nenadoma postala za proces pesnjenja irelevantna. V nobenem prkneru ni več vodilna spodbuda pesniškemu dejanju. Spod-rinilo jo je prizadevanje po kar se da veliki poved-nosti pesniškega teksta in po najustreznejšem izrazu. Očitno je potemtakem, da je za sodobno poezijo poglavitna resnica vsebina, ideja, povednost. če hoče-mo preiskati vzroke za to, potem postanemo najprej pozorni na skušnjo, da se je tudi v preteklosti naša domača poezija naravnala v idejo vselej, kadar se je morala bojevati ali zase ali pa za kakršnekoli druge idejne cilje. V takih trenutkih se je otresla vse for-malne lepotije, ki bi sicer godila »človekovemu lepot-nemu organu«, ki bi pa prav zategadelj zakrivala pes-iriško sporočilo. Tako je tudi z današnjo slovensko poezijo: tudi ta je zavrgla larpurlartistično formalno oblikovanje v prid neke ideje. S teni je zadobila zna-čaj idejnega pesnjenja, angažiranega pesnjenja, kar pomeni, da se mora znova bojevati zase. Zakaj? Na sodobno družbeno situacijo, ki že ne-kaj časa sem zelo neugodno pritiska na poetično ho-tenje sodobne poezije, odgovarja le-ta z enako močno nasprotno akcijo in v obliki čiste misli. Rekli bi lah-fco, da je do razmer, ki se upirajo vsakršni pesniški viziji, kakor hitro le-ta preseže običajni konformistič-ni napor, sodobna poezija nestrpno razpoložena. In prav to ji narekuje, da govori v kar se da nazorni in kar se da neposredni misli. Njej podreja pesniški iz-raz in še bolj pesniško obliko. Nič čudnega tedaj, da zadovoljuje taka poezija meglena načela estetike in poetike, ki sta obremenjeni z davno tradicijo, naj-manj na formalnih področjih. To pa seveda še ne pomeni, da je s stališča širše časovne perspektive sodobna poezija obrobnega po-mena. Nasprotno, vprašati se je potrebno po »sodob-nl« presoji te poezije. Nedvomno se je potreba po presoji poezije poka-zala daleč za prvim pesniškim dejanjem. Do te potre-be je poezija obstajala pač kot nesprašljiva moč, ka-tenje sodobne poezije, odgovarjala le-ta z enako močno roma neustreznost se je odločala znotraj nje same po časovniih zakonitostih. O sinislu pesnjenja se je bilo nesmiselno spraševati, kakor je bilo nesmiselno spra-ševanje po bivanju. Poetika, ki se je pozneje rodila sicer na temelju poezije, je vanjo posegla nasilno, je izločila iz vrste nesprašljivih vrednot, jo instituciona-lisirala, jo zlorabHa in ji odslej naprej zapovedovala, o poeziji (I), jezikovni ostritvi (2) in interpretacijah (3) kakšna naj bo oziroma kakšna ne sme biti. Na ta na-čin jo je spravila v svojo službo. šele v tem trenutku se je pojavila potreba po presoji poezije. Poetika si je napisala kriterije po tra-diciji, po veljavnih moralnih m družbenih normah in po svojh vsakokratnlh tendencah. S časom se je spre-minjala le malo, kakor jo je bilo glede na konkretne razmere mogoče prirejati. In v podobnem stanju smo danes. Na eni strani imamo poezijo, ki znova hoče v svojo prvotno naravo nesprašljivosti, to je, hoče postati absolutna. Tu je presoja nesmiselna. Na drugi strani imamo netrdno zgradbo poetike, temelječe na zgodovini, silno avtori-tativno in nepopustljivo. Na tretji strani imamo spo-znanje, da je neobhodno potrebno ugotoviti sodob-nejša merila, če že moramo pristajati na poetiko, so-dobne poetike pa še zdaleč ne. Pesniki sledijo temu in onemu vodilu, zato ni prav nič čudno, da dobimo danes v roke zbirko, ki je bleda podoba romantične dikcije, jutri zbirko, ki z rezkim naporom uveljavlja svoj avtonomni svet. in pojutrišnjem zbirko, ki je pol tega, pol onega. Ustrezno se vede tudi naša vsakodnevna kritika: komodnejša se priklanja taki, bolj vznemirljiva pa druga6ni poeziji. Skratka, položaj sodobne slovenske poezije je kaotičen, takšna pa je tudi spremljajoča poetika. Nedvomno pa se ta nemirna poezija preči-ščuje in sodi sama v sebi na tetnelju svoje moči in predirnosti in bo zmogla tudi edinole sama izkrista-lizirati svojo poetiko. XXX 2. Celotna vrsta izraznih sredstev, ki jih daje je-zik umetniškemu upodabljanju na izbiro, odkriva svoje razsežnosti na ta način, da lahko v razlionih uporabah uresniči različno množico svojih potencial-nih možnosti. Zlasti se ta njihova lastnost pokaže ze-lo izrazito v trenutku, ko moramo realizacijo izraz-nih sredstev v umetniški uporabi primerjati z upo-rabo v neumetniškem, se pravi v diskurzivnem ali znanstvenem jeziku: le-tu poteka vsa jezikovna ostri-tev proti kar se da natančnemu pomenu posamezne-ga Jzraznega sredstva, pomenu, ki bo predmetu naj-bolj ustrezal, ga kar najpolneje izrekel. če se to posreči, je namen dosežen. V umetniški uporabi sicer prvotna jezikovna ostritev prav tako teče proti na-tančnemu in ustrezmu, vendar namen sam s tem še zdaleč ni izpolnjen. Potencialne možnosti jezikovnih sredstev so v njihovi umetniški uporabi daleč večje, daleč raznovrstnejše. Natančnemu in ustreznemu se pridruži estetsko, slušno ali vizualno itd., ki se ures-ničuje v okviru dosti širšega konteksta. Znano nam-reč je, da se pri umetniški uporabi izraznih jezikov-nih sredstev le-ta povezana skozi podtekst med seboj, da komunicirajo ali korespondirajo med seboj. To pa pomeni, da se je jezikovna ostritev, ki je tekla pri neumetniški uporabi zgolj proti svoji pomenski ko-nici konkretnega jezikovnega sredstva, v umetniški raznega sredstva, ob istem času pa je potekalo v na-konici, da pa se je hkrati od nje zasukala in poteka zdaj v nasprotni smeri, da osritev popušča in se na-vsezadnje razpusti v najširši pomenski obseg. Ustvar-jalčevo jezikovno dejanje je potekalo v ostritev iz-raznega sredstva, ob istem času pa je potekalo v na-sprotno smer, in sicer na ta način, da se je izrazno sredstvo skozi podtekst umetnlškega besedila pove-zalo z vsemi drugimi izraznimi sredstvi. To preprosto pojasnjuje resnico, da posamezna jezlkovna prvina sama po sebi ni vse, da njen pomen in funkcijo dolo-čajo tudi druge prvine in ves umetniški kontekst, da torej sama tudi ni odgovorna zase. To pa nadalje pomeni, da sploh ne moremo ugotavljati odgovorno sti posameznega izraznega sredstva v umetniškem tekstu. Zategadelj je jasno, da se ravna jezikovno ostre-nje pri neumetniških namenih le po načelu dedukcije, v literaturi pa po načelu indukcije hkrati ali še bolj. Prava lastnost izraznega sredstva v literaturi je po-temtakem ta, da se svoji najnatančnejši uporabi pri-mika in v istem trenutku odmika, da si prizadeva v konico in hkrati sili od nje v izhodišče jezikovnega akta. Kakor hitro hočemo izrazno sredstvo, ki poteka iz takega jezikovnega dejanja kodificirati, moramo vedno znova ugotoviti, da se nam kodifikacija ne mo- re posrečiti: kodificiraniu laiilto aaaureč le Končni pojmovni pomen, vse drugo — kar se konici oddalju-je — pa ostane nujno prikrito. Iz te globoke proti-slovnosti potekajo potemtakem vsi konflikti, kadar doživi umetniški tekst svojo ozko in nerazumljeno razlago. Pogovor ali polemika ustvarjavca s politikom o izraznih sredstvih literarnega teksta zunaj tega teksta je zatorej mogoča, je pa seveda nesmiselno, zakaj nujno se mora odpovedati vsem tistim razsež-nostim jezikovne ostritve, ki smo jih za literaturo označili kot poglavitne. Seveda pa ta zadrega ni ne-zaupnica umetniški besedi, pač pa samo potrjuje res-nico, da je boj med pravniškim paragrafom in izraz-nim sredstvom v literaturi nesmiseln, ker ne poteka na isti ravnini. Tako smo navsezadnje povedali prav to, kar je pred moskovskim sodiščem v obrambo svoje obsoje-ne literature moral izreči Sinjavski: »Mislim, da lite-rature ni mogoče presojati na podlagi pravniških norm. Značaj umetniškega upodabljanja je v resnici izredno zapleten; avtor sam ga pogosto ne zmore pojasniti... Vi drugi, porotniki, ravnate z izrazi, ki je njih smisel toliko boljši, kolikor ožji je. V nasprot-ju z vašmi izrazi ima umetiiiško upodabljanje toliko natančnejši smisel, kolikor širše je.« XXX 3. Zgornja izjava vsebuje dvoje poglavitnih di-menzij: najprej naravo jezikovne ostritve, kakor smo jo malo pred tem nakazali, predvsem pa naravo širše miselne in predstavne za-ostritve v trenutku, ko hoče resnico literature določati in tehtati pravniška nor-ma. Od tu nas misel navaja na različne »interpreta-cije«, ki jih v našem kulturnem in političnem prosto-ru doživlja umetniška beseda bodisi javno, bodisi pri-krito, zasebno. Prezahtevno bi bilo iskati vzroke, zakaj se prav y slovenskem kulturnem prostoru pojavljajo konflikti ali zaostritve posebno pogosto; najbrž jih moramo pripisati na račun resnice, da si naša literatura (in kultura nasploh) še ni pridobila take avtonomnosti kot recimo francoska. Od nekdaj je za našo situacijo prav karakteristično koketiranje med literaturo ui politiko in prehodi iz ene v drugo. če se je godilo v daljni ali bližnji preteklosti tx> bolj na nekem zaseb-nem čitalniškem nivoju, je postala danes zaostritev v posameznih trenutkih odločno ostrejša, in sicer zategadelj, ker je zgradba politike postala oficialna in se je zato izredno razrastla, seveda tudi na račun literature, literatura sama (in umetnost sploh) pa se je pred njo umaknila v ožje okvire se odpovedala svo-je nekdanje funkcije slovenskega iiarodnostnega in političnega ohranjanja ter afirmacije, ni pa preneha-la s politiko koketirati. S to svojo »napako« se je zavezala na dvakraten usoden način: ali hoče ostati navidezno samosotjna na ta način, da oznanja to, kar oznanja politična misel, ali pa mora prihajati z njo v nenehne idejne konflikte, ker se mora upirati, da bi jo le-ta »popravljala« in predvsem usmerjala. To pomeni, da bo obojestranska zavezanost umet-niške in politične (in pravne) misli in hkrati oboje-stransko poseganje druge v drugo nujno vse do tre-nutka, ko si bo prva v resnici pribojevala takšno av-tonomijo, da ne bo več usojena na osko politično zgradbo, da je le-ta ne bo več interpretirala glede na svojo miselnost, to je glede na svoje namene, potre-be in predpise. Da pa se tak trenutek še ni uresničil, je nedvomno. To dokazujejo najzgovorneje ideološke »interpre-tacije«, ki so povzročile z umetnostjo javne konflikte, kjer je moral navsezadnje prevzeti vlogo razsodnika pravniški paragraf. še pogostejše pa so enake inter-pretacije, ki sicer ne pridejo do sodišča, ki pa na pri-vatni ravnini vendarle govorijo, kako budno sprem-lja politična misel literarno, kako jo primerja svoje^ mu uštroju in jo po ustreznosti ali neustreznosti sodi po svoje. O teh zasebnih »intepretacijah« seveda ni mogoče spregovoriti javno, saj jih lahko vsakdo zanika. Za ilustracijo naj navedem le eno njih: ena zadnjih šte-vilk idrijskih Kapelj je objavila pesem šest stark ena pa posebej. Njen pesnik je imel pač to nesrečo, da je zares videl sedem ženic s palicami in košaricami, ki so se med seboj prerekale in zmerjale, in da je se-dela ena posebej. Zasebna politična »interpretacija« je v peami poiskala simboliko nikjer drugje kakor v šestih socialističnih republikah in ena socialistčni federaciji, ki da med njimi ne gre tako, kakor bi moralo. Podobno duhovitih »interpretacij« bi lahko našte-li veliko. Vendar hočemo povedati le to, da so ne-sporazumi v taki situaciji nujni, hkrati pa hočemo pokazati, na kakšnem nivoju se godijo zaostritve in konflikti med politično in umetniško mislijo. Kaj jas-no namred je, da se srečujemo v vseh teh primerih s situacijami, ki v njih že a priori odpade iz literatu-re vse, kar je zanjo poglavitno. Herman Vogel Pravzaprav se je zelo tvegano spuščati v nekaj, kjer ne vMiš skozi, kjer je vse obdano dn zakrito s sabo. Vendar se čtlovek mora, pa čeprav ve, da bo mogoče propadel. Tvegati je bolje kot popuščati. Toda tvegati, in se s tem spuščati v neke kli-karske skupine, ni nobeno junaštvo, ker vemo, da je neki določen del teh skupin zunaj vsega in živi sa-mo zase. S tem si tudi prikraja tisbo, kar leti pred-nje. Spamnimo se na nekaj procesov ki so bili v zadnjih letih. Mislim sodnijske procese zaradi ne-kih, njim lažnih resmic — resnic v pamfletiih, glosah, poeziji. Zanimivo pri nas je to, da pridemo šele čez nekaj let do spoznanja, da je nekdo imel ali ni imeil prav. Potem se popravljamo. Popravljamo pa se vedno pre-pozno. In, tudi ko veš, da si nekje oropan, moraš oro-panost skriti v sebi, nikamor je ne smeš položiti, ker slutiš, da boš še bolj onemogočen. Kdo vodi ta-ko palitiko, s čim in čemu, vemo. Vemo, da jo vodi-jo v neresnico in laž do samih sebe. Toda, kaj bi ne bil že čas, da pustijo resnici prosto pot. Zakaj naj bi jutri zmagovala resnica, če lahko da-nes. Kaj res mora iti resnica skozi omizja, kjer po-stane laž ali pa največlcrat odklonienna. Ji res mora današnji čas dajati siepoto in gluhost in nemost. glosa Vse to zaradi miz, in osebnega kulta. Smo res Sloven-ci predmeti svojega ohranjevanja s silo. Z neko prav-niško silo, ki bi morala biti pravična. Do kdaj bo to trajalo ...? Potem iščimo ideologa, mnogo ideologov. Mnogo ideologov za neideje. Mnogo, mnogo ... niča! Poglejmo si pobliže današnje literarne skupine. Pravzaprav eno samo, ki ima videz uradne skupine. Dejstvo je, da se mora nesmisel obdati z velikim krogom nesmisla, da lahko vsaj nesmisel, kot po-polnost, ostane. In takšen pri nas je. Slovenci imamo danes dobre literate — Vodiišek, Kocbek, Strniša, Zajc, Smole, Zidar... So literati, da lahko v njihovih delih nekaj iščeš in najdeš. Občudu-ješ vse to z nekim zanosom, in res te ta zanos pe-Ije t razmišljanje, kjer postaneš del njihovega dela. Na drugi strani pa je cela vrsta literatov, ki brstijo v vsakem letnem času, njiliova dela redko preberemo. J^ mnogo literatov, ki živijo od »umrtno-sti«, ki se oklepajo svojih lastaaib lovorik, ki so si jih podarili in si jih še podarjajo. Mnogo »besed-nih umetnikov«, ki izrabljajo svoje pravice, ki so jim podarjene, da ščitijo našo, ne vem kakšno, za-prtost. In ti poeti, pisatelji sedijo na vrhu lažnega Parnasa. Vodijo sebe. Politiki umetnosti, ki izrab-ljajo zaupanje oboudovalcev literature in zatstavlja-jo ugled naše besedne umetnosti v tujini z raznimi literarnimi večeri. In to je tisto, kar zaklepa vse. človek se sprašuje, zakaj mora biti vse to. Ali res mora biti tudi slaba umetnost. če je, naj bo samo kot spomenik. Ampak, da slaba umetnost kraljuje nad ctobro z raznimi in-trigami, ki niso skrivnost... Današnji vrh Društva pisateljev (slovenskih) gre svojo pot. Ničesar ne spreminja. Naiven stavek. Na-sprotno, še trdneje se oklepa svojih zmot in se bra-ni na načine, ki niso več načini v kulttirnem svefcu. še globlje se stiska, zakriva v nesmislu in se poši-lja na razna potovanja z mislijo in zanosom, da oprav-Ija poslanstvo slovenskega Parnasa. Dejanja, ki so zanj vredna občudovanja. S tem niso mišljeni vsi, ampak le nekateri, ki stojijo na stopnicah. če sami niso odgovomi za sxr^;a deian.ia, naj se skotalijo do dna, kjer je nji-svoja dejanja. Aleksander Peršolja matjaž hanžek nomama I večernamangartu nitiples nidovolilnašimtebamljubezni štelsem enainena jedvaintri ještiri pikolovcisomi prišlivošditimama alisi žedomarad bipojedelzrezek zmargarino nomamaali siže doma rad bi pojedel večer na mangartu mama mama videl semte ko sii mela mašnjico za vratom mama pikolovci namangartu ena inena jezrezek zmargarino mama zrezek z margarino mamamama pikolovci z margarino mama bi pojedel večer na mangartu mama bi pojedel plesna mangartu mama rad bi pojedel niti ples na mangartu mama mangartu mama mama nomamaalisiže doma rad bi pojedel večer na žedomarad bipojedelzrezek zmargarino pikolovcisomi prišlivošcitimama alisi štelsem enainena jedvaintri ještiri nidovolilnašimtebamljubezni večernamangartu nitiples nomama li veliki januar poklonil sem se pred Dado poklonil sem se res sem se poklonil pariški slavček in rita dabil sem ju v postelji ležala sta skupaj skupaj skupaj eden poleg drugega ali eden na drugem ali drugi na prvem saj je vseeno res mama videl sem ju ko sta pekla pečene krompir čke pečene krompirčke ali surove surove (komaj rojene rojene) nomama zakaj si tako nomama rad bi te videl kako ješ pečene krompirčke pečene krompirčke . nomamamama tudi pesa je dovolj vešmama tudi pes je peso mama peso peso veS peso mama naš psiček je ne je ne je mama J16 je je mama ker ga ni mama ni ga mama vešmama dovolj bo mama dovolj nomamasalvešmama dovolj bo dovolj saj veš papir je drag pa tudi p lsalni stroj se rabi nomamasajrazumešmama nomaroa IM nomama mama nomama resmama nonomama mama nomama nomame IV nomama V Pika nogavička plka nogavička (in njen kralj) hohoho hohohoho HOHOHOHO (in njen kralj) kodada kodada kodada (ali ni nomama) kodada kodada kodada (njen pok je lep) kodada kodada kodada (njen pok je lep) kodada kodada kodada njen pok je lep() ali nie ne vidiš včasih je dada rekla ničata ničata ničaia ničata hoh danes je dada rekla vsemet vsemet vsemet ooo predvčerajšnjemsemvidekiičrezrepainrezvratainnaspl ohbrezraznihničevinvsehov aaaaaaaaaaaaaaa ker je dada brez niča vse mora nomama imeti tudi vse in nič ker dugače ne more nomanui biti nič in vse aa zato je dada nie) eccccQcci^ogcca pa četudi se ve se sploh ne sme trditi to je namreč obrekovanje in resnica je škrbasta babura nekakšna kurba bolje — naivka izkoriščajo jo namreč vsi vojna pa je silno pozitivna v zgodovini človeštva iztreblja namreč heroje ostali pa se raje skrivajo in šele na koncu prilezejo h koritu sploh pa so voine zn korito in ob koritv za korito se bore <. in korito je zlato — prelepa krsta za vietkongovce greš prišel si do " reke reke iin čez je ona, ona, ona zakaj z veliko le smrt, smrt, smrt m ti si sedaj ne general le beseda, beseda, beseda in stopaš gnus in tisto zgoraj ie to a ti si ereneral, general, gemeral &orK le samemu sebd vojin kovač blues no. 16 sploh se ne ve kdo je in kaj je če se neron ne bi poročil s su&njem ne bi bil cesarica in če ne ti bilo svetega pisma sploh ne bi vedeli da je bog in mislili bi da ga ni niti ne bi vedeli da je človek in da je podoben bogu da ima torej hožanske lastnosti kajti zapisano stoji bog ie ustvaril človeka po svoji podobi če ne bi bilo marxa bi mislili da je bil sv. pavel prm komunist kajti zapisano stoji živeli so vsi enako in imeli so vse skupru razen žena sofokles pa je bil homoseksualec čeprav sploh ni vedel zn tromostovje in tudi mi ne bi vedeli če ne bi bilo zapisano zapisano tudi stoji če te pohujšuje roka jo odseči če ne bi bilo svetega pisma sploh ne ti vedeli da je samozadovoljevanje greh in vrhunci narave bi mirno masturbirali po straniščifi zapisano tudi stoji da je kristus na gori dožit>el čudež in če ne bi bilo psihologov sploh ne bi vedeli da so bile navadne halucinacije sploh pa se ne ve kdo in kaj je bistvo sveta lahko bi bil človek lahko bi bil upor če se človek ne bi razvil iz opice bi ga ustvaril bog in darivin bi bil lažnivec če ne bi bil človek lačen til bi kontrarevolucionar ne bi bil revolucionar sploh pa se ne ve kdo je in kaj je lažnivec lahko je dartvin lahko je bog lahko je sofokles lahko je revolucionar lahko je ksantipa če ne bi bil človek lačen bi ne bil revolucionar in bil bi normalen ker pa strada se raje noro bori kot pa poizkuša zlesti h koritu ki že dolgo ni več korito je porcelan če ne bi bilo ksantipe bi bile vse ženske čudovite tako pa so pošasti in njihovi možje tudi sploh pa se ne ve kdo je vn kaj je trdijo da je politika kurba kurba bb ni politika ni kurbe so politikantje sploh pa se ne ve kdo je in kaj je tisti visoko cenjeni delavec ki se mu vse posmehuje in ga vleče za nos 441 denis ponis? 441 nuitile miktavc 441 bard ablak (risbi) meta stvurnik branka gradišnik denis poniž navadna pesem (zeleni ultra seks II) preiudij cigaretnega dima in noč počusi padamo y prostoru ki je v nas samih velik in temna nesivončen kot žalostne roke izpiosili smo srečo da smo lahko živeii da so ostale le prozorne proge naše edine Ijubezni neK.,e je bil morda res nekje teman prostor v katerem smo lahko padali brez teže iii brez bolečin ah liia petite amie qut'l sarcasme... obsojeni prostor II (žalostinka) ko eakamo aa čas ki smo si ga izbrali in hodimo po pustih poljih brez upanja dežuje ostane samo polje s sivo kopreno oblakov suho drevo koraki so kot ptice na nebu samo slišimo jih in nikoli jih ne vidimo drevesa so samo sence v katere lahko potopimo svoj obraz da začutimo hladno raskavo skorjo ki nas omamlja koža se drobi v prah ostajamo ostajamo m štejemo jagode na molku usode na polju s sivo kopreno oblakov in suhim drevesom « pain in my heart pojdimo pojdimo kamorkoli samo stran od tu kjer nas vse spominja na našo edino Ijubezen ivo svetina znočilo se je in ladje so se dfvigmile na papimate vrhove majhni mornarji so prižgaJi utripajoče lučke ter zabredli v zvite klobčiče vrvi ki je vrela iz teme proti krmi kot kača iin jadra so zložili jambore so posilikali zelemo ter jih vrgli v morje anočilo se je in majhni momarji so začeli peti o telesu ki se je smejalo nabodeno na žerjavici zagorelo in meihiko sonce so poalatill ter prikovali na morsko dno med rakce im spužve med skate in some le ikarus je grgral slano tekočino _ najprej je utonil ~ nato pa se re dvignii drvigmi visoko vdsoiko steklenica je odmašena steklenica je odmašena plošče ples pogovori na balkonu se dva poljubljata tema hlad njuna toplota tiho odmeva pesem v njiju srečna naj bi bdla v tem trenutku ko se z blazno naglico oddaljujeta drug od drugega (njemu pa ugaja njen načan kako odbije) v kriku samote ko se preriva med ljudmi bo poiskala žensko ljudje pa si mečejo v obraz simbole in jih goltajo davijo se z njimi a simbole potrebujejo (to je utvara) ko se je vsa stvar končala ni našel ženske ne moškega ni našla ne moškega ne ženske (pravi da je našla č l o v e k a) in sledil naj bd samomor končala se je vsa stvar s po lo mom ki so se mu vsi smejali le nekdo je hodil ofcrog in globoko spal meta stvarnik Hodil po zemlji sem naši! Ta zemlja ne rodi plodu Smrtni prah je naličje železo in kamen prejšnjega stoletja naivnost stalnosti upajo ta zemlja briše imetia Slika prejšnjega dne je vaš pogled dejanje nehanje ta zemlja je točka bistvo vašega bistva preobrat zasuk nazaj hitro da nisd videl tesnobe Smisel je v nesmaslih Namen je ker ga ni pomen je v brezpomembnosti generalno čiščenje sodov, jopic; razvoj je v tem da razvijaš obliko, telo, mišljenje. Obstaja bojazen pred vsem tem in nesmisel je v smislu ker ga ni je namen brezpomembnost je v pomenu razvijaš je v tem da je razivoj—kot beseda? Povsem droben utrip tujk v domačem jeziku general in stopaš gnus prebod med vrtove sanj znočilo se je in majhni mornarji so sleikli momaTSke majice poskakali čez krov in odpiaivaili proti bertmema nabrežju goia telesa pa so šuaneia kot ribe spočetje in rodil sem se pesnafc z rožami v laseh s trupli v ustiii ki so nema s tisočerimi svetovi v očeh ki so slepa s tisočeriimii prsti ki so hromi noč se je zliia v breana mojega pisanja ničesar več ne čutim otrpel sem sedim na strehi im krmim kamnita letalia ki ne morejo leteti fci ne morejo ponesta mojiih besed nad globokim morjem ki buta v skalnata obrežja na katerib. stojijo ribdči s prepolnimi mrežami na katerih stojijo kmet;je s prepolnimi kaščaini moja melodi.ia ¦ je uglašena za mrtvaški ples katerega edina žrtev senrn nande miklavc spoznanje številka xy2z srečanje in potem stiska roke ljubezen odhaja na ples v posteljah pa se premetavajo pari hitro bom stopil in morda še pridem pravočasno da vidim umreti prostditutko morda ji še celo zatisnem.oči (kako tragično) jokati pa tako ne znaim rekla bo pazite kaj delate ka-jti nekoč boste na ne^kem otoku žrli svoja čreva ker boste sami v kamenje boste vrtali lluknje in oplajali boste otok ki ne bo nič rodil želeli boste da bi bili ovce da bi lahko popasli travo rekla bo pazdte kaj boste delali kajti nekoč boste vleklii čreva iz svojih teles na otoku (ni se še nikdar zmotilla) rekla bo še in to samo meni ki mei pozna poglej kje je višja goraa od te pazi kaj delaš in rada te imam po nebu bo plavala osrmica in nič drugega zadnji vlak je že odpel.ljal vse že spi je polnoč vsem želim srečno pot v ono&transtvo brunka f/ntdišnik moritci pijanec, trgov&ki potnik, krčmar, goslač, krmar, morilec. zdaj v jugoslovanskem pristaniskem mestu Krčmar: To se zdaj ponavlja vsak večer. Goslač: SvinjarLja... a maš ciga- reto? Krčmar: Imam ... boš kadil? Goslač: Ja ... ne ne, ogenj imam ... hvala. (prižge z vžigalico cigareto) Goslač: Pa kaj ... a so to letečd krožniki nada daljnovodi? Krčmar: Vardujejo ... reforma. Goslač: Hm (molk) a so to sedern- inpetdeset? Krčmar: Ja. Goslač: Prelahke so ... splofa jih ne čutim. Krčmar: To je zaradi teme ... ne vidiš dima, pa nisi navajen na to. Goslač: Ja mogoče. . . ampak sem jih kadil že prej . . . podnevi. Res niso močne. Krčmar: Ja, saj res niso. (molk) Goslač: A . . . potem me ne moreš vzeti riazaj? Krčmar: Ne ... to ... saj bi rad, ampak se ne splača. Ne splača se. Tisti časi so minili . . . posku- si še kje drugje. Goslač: Saj se ne splača. K tebi sem šel. Krčmar: Vseeno poskusd. (Prižge se luč) (oba sedita pri mizi številka 1) Goslač: Sem že poskušal ... v dru- gih mestih. V vaseh . .. tam se ta- ke tradicije dalj časa ohranijo. Krčmar: Glej . . . luč! . . Sploh je nisem opazil. Goslač: Ti me sploh ne-poslušaš! ... pusti me vsaj, da spravim violino pri tebi. Krčmar: Ja, jasno .. . boš tu spal? Gaslač: če maš kakšno prosto po- steljo. Krčmar: Seveda jo imam. Goslač: No dobro ... Počakaj, grean spravit violino. Krčmar: Kar za pult jo daj. (goslač .spravi violino za točilno mizo> Goslač: A je kaj navega? Krčmar: Kaj novega? Kaj pa hočeš? Goslač: Se je kaj zgodilo? Krčmar: V kakšnem smislu? Goslač: Ce se je kaj zgodilo med- tem, ko me ni bilo. KTčmar: Ne vem ... ja ... ne vem. Nič. Goslač: A se sploh kaj zgodi? Krčmar: Mogoče . . jaz ne vem. Goslač: Zelo malo. Zelo malo se dagaja zadnje čase. Kamorkoli grem. Krdmar: Ja, res je. Kako si pa ži- vel zadnje čase? Goslač: Slabo. Resno mislim. In fie jaz rečem slabo, to pomeni slabo. Krčmar: Nekaj dni že lahko osta- neš pri meni... ampak kaj več pa zate ne morem narediti. Sem sam v stiski. (vrata se počasi odpro, vstapi pi- janec) Pijanec: Dober večer. Ostali: čer. Pijanec: A danes ni pa nikogar? (vsede se k mizi številka 2) Krčmar: Nimaš nič denarja, a? Pijanec: Ja, samo pogret sem se prišel. Krčmar: No, dobro, dobro ... saj je vse v redu. Goslač: Je kaj novega? Pijanec: Ne . . . nič. Jaz nisem ni- česar slišal. Krčmar: Ja . .. jaz grem pregledat sobe. če kdo pride, recita samo, da se takoj vrnem. GasJač: U rediu. (krčmar odide) Goslač: Prisedite. Pijanec: Hvala. Goslač: Pravite, da ni nič novega? Pijanec: Nid. (vrata se sunkoma odpro, vstopi t. potnik) T. Potnik: Kdo je tu gospodar? Pijanec: Kmalu pride. Goslač: Nekaj je šel v sobo. Takoj se vrne, je rekel. T. Potnik: Aha. (se vsede k mizi št. 3) Goslač: A potem ni nič novega? Pijanec: Ne vem. Samo male ogla- se berem. Goslač: A ... nimate dela? Pijanec: Ne ... kako ste vedeli? Goslač: Jaz jih ne berem ... se ne izplača ... Nekaj časa sem jih, po- tem sem pa nehal. Pijanec: Tudi brez dela? Goslač: Ja ... violinist sem. Pijanec: Aja... Ja, pa se vseeno splača. Včasih ima človek srečo in dobi službo. Goslač: Aha . .. vam to ni uspelo? Pijanec: Ne ... Meni ne ... ampak drugim. Marsikamu je. Goslač: Kaj si pa delal prej? Pijanec: Ceste. . gradil sem ceste. T. Potnik: Oprostite... a imate mogoče og^vj? Goslač: Ja . .. imam. (gre k njemu in mu prižge ciga- reto) T. Potnik: Kam pa je šel krčmar? Goslač: Gor ... neke postelje pre- stavljat ali nekaj takega. T. Potnifc: Aha... Mogoče bi mi lahko vi povedali, kdaj odide pr- va ladja. Mislim ... nekam .ka- morkoli, samo da proti jugu. Goslač: Ja ... mislite ... proti na- šemu jugu? T. Potnik: Ne... v Afriko ali kaa podobnega. Goslač: Na žalost ne vem. Nisem od tod. T. Potnik: Veste . .. trgovski pot- nik sem. Pijanec: Jaz ... jaz ne vem. Ne za- nimam se za to. T. Potnik: Moram iti s prvo ladjo. Zelo se mi mudi. Pijanec: Ne vem ... Najbrž je kakš- na Jadja proti Jugu. T. Potnik: Iz Ljubljane prihajam. Pijanec: Oh, vi živite v Ljubljanl? T. Potnik: Pobujein ... potujem. Pijanec: Pa . . . je kaj novega v Ljub- ljani? T. Potnik: Ne bi rekel. Povsod isto. Nikjer se nič ne zgodi. Goslač: Pa res . .. nekdo je pobe- gnil iz Ljubljane! T. Potnik: No, saj jaz tudi. Mi- slim... pobegnil sem pred ti- sto ... pred tistim dolgčasom. Po- tovati je bolj zanimivo. Goslač: Nisem mislil tako ... neki zločinec je pobegnil. Obsojen na smrt. Pijanec: A? Goslač: Neki morilec . .. v časopi- sih sem bral. Pijanec: Morilec? T. Potnik: Je moril? Goslač: Ja . . . davil. Pijanec: Davil je? S Šalom? Goslač: Ne vem. O tem nič ne pi- še. Bil je obsojen na smrt. T. Potnik: No... jaz o tem sploh ničesar ne vem. (vme se krčmar) Krčniar: O, dober večer. T. Potnik: Cer. Pijanec- Krčmar... nekl morilec je pobegndi. Krčmar: Saj te poznamo. Pijanec: Ne ... resno mislim . . . Goslač: Resno misli... sam sem bral Krčmar: Morilec je pabegnil? Pri nas nihče ne pobegne. Goslač: Ja ... ta pa je. T. Potnik: Na smrt je bil obsojen. Pijanecc: Ljixdi je davil. Krčmar: Saj ga bojo prijeld. Pijanec: Mogoče ga pa ne bojo. Goslač: Ja, mogoče ga pa ne bojo. Slišal sem že o Ijudeh, ki so ... po- begnili v tuijino. T. Potnik: Težsko verjetoo ... Vse- kakor je moral biti precej zvit, da se mu je to sploh posrečilo ... A vi mogoče veste, kdaj odpelje prva ladja v Afriko? Krčmar: Ja . . mislim, da vem ... čez četrt ure, misllm. T. Potnik: Nekaj bi pil... in očit- no se mi mudi . .. trgovski pot- nik sem, veste. Krčmar: Moj stric je bil tudi tr- govski potoik. Kaj boste pa pili? T. Potnik: Imate vroč grog? Krčmar: Ne, na žalost. Imamo pa zelo dober vroč grog... ta se vam bo prilegel. T. Potnik: Prosini. (krčmar gre po pijačo) Pijanec: Kar pobegnil je. Goslač: Zvit je moral biti. T. Potnik: Moram si priskrbeti ča- sopise. Je kiosk... kje prodaja- jo časopise? Goslač: Ne vem. Krčamr:: Na pomolu ... pa tudi na ladji. T. Potnik: To je dobro... kakšne vrste ladja pa je? Krčmar: Ne vem. Pijanec: Krčmar... mi daš pivo na up? Krčmar: Saj nisem neumen... ni- kjer ne služiš. Pijanec: Ja, ampak katešna je raz- lika med tistim, ki jetnlje na up, pa služi, in tistim, ki ne služi. Krčmar: Kdor ima službo, ta plaoa. Goslač: Kaj bom potem jaz? Krčmar: Ja, ti... s tabo je vse v redu ... midva se poznava še iz- pred vojne. (da T. potniku groga) Goslač: To ... no ja. T. Potnik: Hvala. iplača) Pijanec: To je krivično ... saj nra ne moreš zaupati bolj kot meni! Goslač: Prijatelja sva! Krčmar: Jasno, vem, da mu lah- ko zaupam... in nekaj denarja še ima. Poleg tega se pa tl že ne- kako prebiješ naprej, on je pa še tačetnik. Pijanec Aja. Krčmar: Ti je zdaj jasno? Pijanec: Mislim da. T. Potnik: Kateri od vaju je goslač? Goslač: Jaz . zakaj? T. Potnik: Nič nič . . in kaj si ti? Pijanec: Pijanec... navaden pija- nec. Poleg tega sem še breapo- seln. T. Potnik: Pijanec? No dobro ... fci bom plačal to pivo jaz. Pijanec: Hvala. Goslač: Krčmar . . daj mi nekaj za pit malinovec. Krčmar: Ja, dobro ... bova pozne- je poravnala... in tam pivo, ne? T. Potnik: Ja. (krčmar gre po pijačo) T. Potnik: Ampak je moral biti pa res zvit. Koliko jih je pa ubil? Goslač: štiri ali pet... ne vem toč- no. T. Potnik: Pa je bil mlad? Pijanec: Ne . .. ne vem. Krčmar: Ja, danes morijo mladi ljudje. Ne vem, kaj jim je ... ka- ko si morejo privošoiti tako po- ceni zabavo ... mislim reči... ta- ko drago zabavo!? Pijanec: Niso zadovoljni. Goslač: Saj nisi mlad. . . kako bi to vedel! Krčmar: Ah, naš pijanec je sploh čudak ... nikar se ne oziraj nanj. Tu je pijača. Goslač, Pijanec: Hvala. T. Potnik: Vidite, jaz sem trgovski potnik. Krčmar: In? T. Pobnik: Nič. Preprosto nič. Krčmar: Razurnern. žgoslač: V Mariboru sem Lmel ne- kega prijatelja. Pijanec: In? Goslač: Pritožval se je. Nepresta- no se je pritoževal. Mislim, nad tem, kako zanemarjeno je življe- nje tu. Pijanec: Pa saj je imel prav. Goslač: Ne vem. T. Potnik: Krčmar! Krčamar: Ja? (pijanec in goslač se pogovarjata naprej — t. potnik in krčmair pa med seboj) Pijanec: Ne vem, čemu je potreben ta »ne vem«. Goslač: Kaj to pomeni? T. Potnik: Koearček groga. Pijanec: Kar setn rekel, sem rekel. Goslač: Kar sein rekel, sem rekel. Krfimar: Takoj, gospod. T. Potnik: Trgovsfci potnik sean ... iz Ljubljane. Krčmar: A, IJubljana? Goslač: Pijan si. Pijanec: A? T. Potnik: Ja ... Ljubljana. Pljanec: Kaj? Krčmar: A, Ljubljana. Tam sem imel soroetnike. Pijanec: Kako ri rekel? Krčmar: Tatn sem iimel sorodnike. Goslač: Pijaai si. Pijanec: Ja, pa kaj? Krčmar: če seveda misliva isto Ljubljano. Goslač: Pa kaj? Pijan si, pravim. To je ostudno. T. Potnik: Moja je center Slavemije. Krčmar: Moja tudi! Kakšen slučaj! Pijanec: Potem mi plačaj! Goslač: Nimam. T. Potnik: Koga ste pa imeli, tam? Krčmar: Teto. Niti slišati ni hote- la o meni. Bil sem še majhen, veste Goslač: Nimam denarja. Pijanec: Nimaš denarja? Goslač: Ne. Krčmar: Vseeno je bila ... kako naj rečem... srčno dobra ženska. S trinajsbim sem zbežal od nje. T. Potnik: živeli ste z njo? Krčmar: Ja -.. s teto. Pijanec: Nikar se ne pretvarjaj. Krčmar: Stroga je bila. T. Potnik: Kako ji je bilo pa ime? Krčmar: Marija ... Marija,... ne vem ... ne morem se spoinmiti. T. Pobnik: Oho. Pijanec: Res nimaš? Krčmar: Jo poznate? 1*. Potiniik: Ne ... ne poznam je ... misliin, da ne. Goslač: Poglej me, kakšen sein. Pijaneo: Ja ..., pa kaj? Goslač: če bi me videl lani... v Hariboru. T. Potnik: Ne, gotovo je nisem po- znal. Pijanec: Kaj si? Goslač: Violinist... virtouz. T. Potnika: Pa je že .. . preminila? Krčmar: Lani. Pijanec: Vidim ..., da te ni sram. Krčmar (se vplete v pogovor): Cesa? Goslač: Srain ... česa ... Nekaj sem bil... in še danes sem nekaj. Kaj si pa ti? Pijančelk. Pijanec: Pijan ... in delavec. Goslač: Brezposeln. Pijanec: Ja, pa kaj? Ti si tudi. Goslač: Da te ni sram, da so te vrgli na cesto! Krčmar: Mir! T. Potnik: Cez koliko časa odpluje tista ladja? Krčmar: čez . . . šest miinut. T. Potnik: Počasi se bom odpra- vil še časapise si moram ku- piti. Krčmar: Kdaj je pa ušel? Goslač: Danes ... ali včeraj . . . vče- raj, ja. Pijanec: Mi kdo kaj plača? Goslač: Kako se moreš tako poni- ževati? T. Potnik: Morilec .. . samo enkrat v svojem življemju sem videl mo- rilcac. Krčmar: O, jaz sem jih med vojno videl dosti. T. Potnik: Ja, ampak jaz sem s svojim govoril. Po vojni! Krčmar: Aja. T. Potnik: Takrat sem bil še na kmetih, ko je nekoč prišel k narn nekdo, ki je imel na prsih bel križ . . delal se je blaznega. Naj- brž je ušel s kakega taborišča . . . povojnega mislim. Hotel je hra- ne in našteval mi je imena neka- terih, ki so mu dali prenočišča. Jaz sem nekatere pozaial kot do- bre Ijudi, ampak nekaj ni bilo v redu ta človek je našteval njihova imaia Goslač: Ja, pa kaj? T. Potnik: Ja... vsakemu bi jih povedal. Zaprl sem mu vrata. Po- tem so ga nekje na cesti ustreiili. Pijanec: Kaj pa . . . kaj če je bil res blazen? T. Potnik: Gotovo se je delal... ka- ko bi si mogel zapamniti njihova imena? In to sploh ni važno, a je bil blazen ali ne. Našteval je. Pijanec: Pa je to čisto gotovo? T. Potnik: Kaj? Goslač: Kaj? Pijanec: Da je našteval? T. Potnik: Je. Krčmar: Tako ali tako bi ga ne- kje ustrelili. Morda bi še tista imena izvedeli. Pijanec: Jaz bi ga pustil. Krfimar: Veste, naš pijančeik je znamenitost. . . vedno pove kak- šno tako. T. Potnik: Ibi moram. (vstopi krmar, in udari t. potni- ka po temenu) Krmar: Zdravo, Jože... oh apro- stite . Sem mislil, da je Jože ... moj prijateJj. Res nisem ničesar nameraval. T. Potnak: Se sagodi. Pijanec: Vrček piva! Krčmar: Ste me klicali. Goslač: . . . Ja .. smo ... Daj mu piva na moj račun. Krčmar: Na tvoj račun? Goslač: Tisto v kleti bom delal ma- lo dalj časa. Krdmar: Dobro. Pijanec: On plača. (krčmar odide k t. potaiiku) Krčmar: Bila je zelo dobra žena... Srkbna. Dobra, usmiljesna, vema, nežna. Pogreb je bil zelo spodo- ben. T. Potnik: Vaša teta? Krčmar: Ja... koga ste pa mislili? T. Potnik: Nikogar . . . vprašal sein le, če vaša teta. (Krmar se t. p. še enkrat pribli- ža in ga spet mahne) T. Potnik: No? Krmar: Pomisli, Jože, malo prej sem videl nekoga, ki ti je čisto podoben, pa nisi bil ti. Smešno a? T. Potnik: To je bil samo slučaj ... iti moram. Krmar: Ne ne, Jože, pstani še ma- lo. Jaz tudi ostanem. Ladja ne odide. Krčmar: Zakaj? T. Potnik: Kako ne odide... Za- kaj? Krčmar: Stroji so se pokvarili... glavni bat... mislim. Ne spoznam se na te reči. (krmar gre k mizi št. 3 in jo od- nese k mizd št. 1. Enako stole) T. Potnik: Ampak jaz moram M ... tazurnete? Krmar: To pa ni več moje delo. Pijanec: Jaz moram spet nekaj po- piti. Samo pijanec sem in noben ... in nič več. T. Potnik: Ampak jaz moram iti... Moram! Krmar: Žal mi je. T. Potnik: Kdaj bo pa popravlje- no? Goslač: Ja ... kaj ... a potrebujejo fcoga? Krmar: Ja... kako pa naj jaž to vem. Ko trikrat zapiska, gremo. Jaz se ne spoznam na stroje ... Jaz sem krmar. Pijanec: Ti si knnar... jaz sem pa pijanec ... oba sva prav spo- dobna človeka. T. Potnik: Daj no nii»r! Goslač: A potrebujeuo koga? * Krmar: Ne vem ... mogoče za pre-našanje. Goslač: Za premašanje? Krmar: Za tovore, pa čevi. Goslač: Aja . . . phh ... Krmar: Pripravljamo se na odhod. Kar naenkrat. . puf ... Nekaj ljudi je razneslo. Goslač: Razneslo? Krmaar: O, razneslo? Goslač: Razmetalo. T. Potnik: Katera ladja je bila to? Goslač: Strašno! .. . ampak mene take stvari ne ganejo več ... sploh ne .. . jaz sem postal trdoživ. T. Potnik: Kako se je imenovala ta ladja? Krčmar: No, maja teta bi pa pa-dla v nezavest. Krmar: Ne vem... ne apominiiii se ... nekaj takega kot Grgo ... Pijanec: Dajte mi nekaj, da se za-vem. T. Potnik: Ampak to je ladja, s ka-tero sem mislil odpotovati! Goslač: Verjetno je res ta. T. Potnik: Kaj takega se ne sme zgoditi... to ni mogoče ... kako naj zdaj odpotujem ... veste ... trgovski potnik sem. Pijanec: Boš odpotoval? Krmar: Čakajte ... čakati je treba. T. Potnik: čakati... do kdaj? Krmar: Nekaj ur ... mislim. Krčmar: Karta pa tako ali tako ostane prava. Krmar: Res je... s to ladjo lah-ko odpotuješ kadar hočeš ... se-veda če ni karta več kot teden dni stara ... in če je ladja pripravlje-na za vožnjo. Drugi niso taki ... tako popustljivi. Pijanec: Drugi so ostrejši. Krmar: Res je. Goslač: Pravila so najbrž bolj za-starela . .. pravila drugih, misliim. T. Potnik: Aha.. . amipak jaz ni-mam časa. Krmar: Jože, naj te ne skrbi... bom že jaz uredil... saj veš ... prvi krmar. T. Potnik: Nisem Jože ... sicer je pa to vseeno. Ampak državljan sem in imam pravico do vožnje z ladjo, če plačam. Krmar: Ah, oprostite, sem misli' da ste Jože .. . moj prijatelj. T. Potnik: Sicer pa kaite tako all tako nlmam. Pijanec: Naredil bom samomor. Goslač: Samomor ... zakaj? Pijanec: Ubil se bom. Krmar: Ubil se bo ... čudno ... na naši ladjd je bil tudi nekdo, ki se je ubil. Bil je kuhar. Žrl je sbruf za podgane. Triindvajset let je imel. Krčmar: Gotovo je zelo trpel. T. Potnik: Revež . . . in tako niiad. Zakaj ni vzel kakega drugega strupa? Pijanec: Ubil se bom. Goslač: Zakaj? Pijanec: Ne vem ... postal bom ne-kaj drugega .. ljudje bodo šli k moji krsti in me gledali in bojo govorili: Vedno je imel nekaj v sebi ali pa: Uboščeik, in tako ve-liko je imel še pred seboj. Krčmar: Ta naš pijanec. Vedno ho-če biti v ... središču pozoimosti. Pijanec: Zakaj se je ubil pa kiihar? BCrmar: Ne vem . .. meni je govo-ril, da ga kolesa ali koleščki že-nejo v smrt. Rekel je, da je kot kolešček, ki ga nihče ne upo-števa. Krčmar: Ne razumem. Pijanec: Jaz tudi ne... ampak to sploh ni važno ... ubil se je pač. T. Potnik: Ne vem, kaj naj rečem. Goslač: Meni se zdi, da je imel ko-lešSek preveč v glavi. T. Potnik: Ne razumem, kako se mare nekdo ubiti. Mi smo vem-dar zdrav, trdoživ narod, čeprav nas je malo. Žilavi smo. Ce nek-do ubija, nič ne rečem, se pač zgodi... ampak da se nekdo ubi-je ... ne. Goslač: Ubiti se s strupom... ne-verjetno. Krčmar: Kajne da je neverjetno. Pijanec: Neverjetno je. T. Potnik: Kdaj bo pa ladja dobra? Krmar: Ne vem. Krčmar: Ko bo dobra, bo odplula. Pijanec: Ko bo dobra, se bodo lju- dje zgnetli na krov in pod palu- bo, si brisali čela in tulili Hej, Joža. Goslač: S čim si bojo brisali čela? Krmar: Z robci. (se usekne in pusti robec na mizi) Pijanec: Vseeno je kar lepo biti v podpalubju. Krčmar: Pa vendar si tam kot mr- tev. T. Potnik: Ni res ... brisali si bojo čela, torej bojo živeli. Krmar: Gneča je pa tam spodaj. Pijanec: Pa kaj ... Goslač: Pravzaprav ni razlike med tistimi pod palubo in tisbim ku- harjem. Ni velike razlike. • Mi- slim... vsi ležijo v enakih krstah. Krmar: To pa ne. Kuharja smo za- vili v rjuho in vrgli v vodo. Krčmar: Torej je razlika. Goslač: Samo v interpretaciji. De- lajo pa vsi isto. T. Potnik: Vsi umrejo. Krmar: Vsi deljo isto Pijanec: Vsi ne pijejo. Samo neka- teri. Goslač: Molči že no. Krčmar: Vsi pijejo. Nikogar ne po- znam v mestu, ki ne bi vsaj en- krat prišel k meni. Ali vsaj veli- ka večina. Krmar: Naš kuhar nam je kuhal. (molk) T. Potnik: Utrujem sem. Prepoto- val sem vso pot od Ljubljane do sem in sem mislil iti še naprej, potem pa poči kotel. Goslač: To ni prav. Krmar: Meni je žal. Sicer pa vozna karta velja ean teden. T. Potnik: Saj nimam karte. Mo- ram jo še kupiti. Krčmar: Ne bi vam bilo treba pri- potovati do sem. T. Potnik: No ja, sicer je pa tudi to nekaj, da zaman pripoveduješ ... pardon ... pripotuješ . .. temu bi rekel... iaguba časa. Pijanec: J?o mojem je to budi iagu- ba denarja. Goslač: Ce ima olovek denar, to pravzaprav ni zelo pomernbno. Krmar: O, je. Krčmar: Seveda je. T. Potnik: Izguiba denarja je zelo pomembna. Pijanec: No, ne vem ... jaz ga ni- mam. Goslač: To vidimo. T. Potnik: Kakšno pa zgleda prav- zaprav vaše mesto? Krčinar: Tako kot vsa druga. T. Pofcnik: To pa že ne bo res. Ljubljana že ni tafca kot dmga mesta. Krmar: Zakaj ste pa potem odpo- tovali? T. Potnik: Ker ni tako kot druga mesta... in trgovski potniik sem ... dobro poznam mesta . .. v vsa- kem je nekaj drugega... morda podobnega, enakega, ampak dru- gega. Pijanec: Loubloana je v Sloveniji, ne? Krčmar: Slišal sem, da imate v Ljubljani sorodnike? T. Potnik: Res? Krmar: Ste imeli sorodmAke? Goslač: So delali? T. Potnik: Strica sem imel... pri Hjem sem nekaj časa tudi živel. Pijanec: Kaj so pa delali. T. Potnik: Ne vem... ko sem bil majhen sem zbežal od njega... mlslim, ko sem bil polnoleten ... postal sem vajenec ... fcrgavski va- jenec. Prenašal sem hrano. Goslač: Poefrieno delo. Jaz sem vio- linist Krčmar: Ta posel je dobro plačan. T. Potnik: Tako pravijo. Goslač: Zdaj ne več ... zdaj jih ne potrebujejo več. Ni več... ne vem ... kriaia folklore prihaja. Krčmar: To ne more biti res. Sa- mo sreče nimaš. Pri nas bo fol- klora vedino živela. Mi smo na- rod, ki spoštujje tradioije. Goslač: Sem vam že povedal, kako sem iagubil delo? Krčmar: Meni že (se oddalji). Goslač: Nekega večera sem se vr- nil v stanovanje. Tisti prvi po- gled je vedno nezanimiv. Ampak zdaj je bilo videti, kot da je mo- ja soba apustošena. Kot da jo je nekdo v naglioi zapustil. Potem sem videl, da je samo ... da ni več zaves. Potem naslednji večer ni bilo preproge. Potem sem šel. Krmar: Ne da bi se poslovil? Goslač: Ne da bi se poslovil. Krmar: Neverjetno. T. Potnik: Mogoče so se pa zmo- tili... mogoče so hoteli vreči ven nekoga drugega. Goslač: Mislite? T. Potnika: Prepričan sem ... če to ni res, jih je treba... treba jim je povedati v obraz, kaj si mislimo o takih. Goslač: Mislite? Potem bi se lah- ko vmil. Da vidim, kaj je res. T. Potnik: Jasno. Krmar: Pa jasno. Pijanec: Ne verjamem, da so se zmotili. T. Potnik: Ne blebeoi... treba je verjeti ... mogoče imam pa le prav? (molk) Krmar: Kaj je navega v mestu? Goslač: Ne vem, nisem od tod. Krmar: Mislim ... se je kaj zgodi- lo medtem, ko me ni bilo v me- stu. Včasih, kadar sem se po dalj- ši odsotnosti vrnil v mesto in sem vprašal, ali je kaj novega, so mi odgovorili, da je ali pa da ni. Goslač: Casi so se spremenili. Krmar: Torej ni nič novega? Pijanec: Dobro pivo. T. Potaiat: Krčmar ... kje bi se da- lo dobiti dobre postelje. mi- slim . . . za spat. Krmar (gleda sikozi okno): No, zdaj se je pa še uscalo. Krčmar: V naši krčmd so prenoči- šča odlična. Vsi, ki tu prenočuje- jo, pravijo, da so se dobro poču- tili. Goslač: Jaja ... tako je to . .. garaš in garaš ... in ti povejo, da nisi za nobeno rabo. Krmar: Saj ladja bo tako ali tako v nekaj urah urejena. (molk) T. Potnik: Prej sem premišljeval o tem, kaj lahko človek počne v takem mestu. Najbrž ne prav do- sti. Krčmar: Vse se da delati. Pijanec: Ničesar se ne da delati. Krmar: Na ladjah lahiko delaš mar- sikaj. Pijanec: Zelo mirno mesto je. T. Potnik: Vid>ixn. Krčmar: Vse se da delati... če se ti ljubi, jasno. Labko ribariš, če imaš dovoljenje. In še druge stvari. T. Potnik: Imate kino. Krčmar: Kino? Seveda ga imamo ... celo dva. Eden od njiju je na pro- stem. Pilmi, ki jih človek gleda, so različni. Krmar: To je lepo. A še vedno de-žuje? Goslač: Ja. T. Potnik: KJdaj... kdaj je kino? Krdmar: Aja ... ja ... imamo po- poldanske predstave. Torej jutri. T. Potaiik: Kaj naj bi delali, do kler ne bo ladja pTipravljena? Krmar: Kaj? Krčmar: Ne vem. T. Potnik: Z nečim bi morali za- biti čas. Pijanec: Jutri bo kino. Krmar: Kaj naj potem naredimo? T. Pofcnik: Ne vem... v mladih le- tih, sem se dostikrat udeleždl ne- ke igre ... naslova se več ne spo- minjam. Bila je zelo zabavna in kratkočasna. Krčmar: Za kaj je pa šlo? Goslač: In kakšna so pravila igre? T. Potnik: Nekdo iz drta&be pred- stavlja neko osebo ... Goslač: In? T. Potnik: Vživeti se mora. Krčmar: Kdo? Goslač: Jaz ne .. . jaz sem violinist. Imam očeta, ki je imel službo in mater, ki je bila šivlja. Krčmar: To nima veze s tabo. Ti si brezposeln ... za zdaj. Goslač: Hm ... zbadaš ... tudi jaz znam zbadati, če sem brezposeln? Pijanec: Nočeš dobiti dela? T. Potnik: Kdo je potem priprav- ljen spremeniti se? Krčmar: Jaz ne... jaa sem krč- mar . . . zame je dovolj, da gle- liam. Pijanec: Kdo si je izmislil. Krmar: Jaz ne... jaz se ne znam takih stvari. Preneroden sem. Goslač: Jaz se bom spremenil. T. Potnik: Doforo. V kaj pa? Goslač: Kaj? Pijanec: Kdo si... povej mi? Goslač: Mi date pivo ... malo pivo? Krčmar: Dobro ... poanesje se bova pomenila. Krmar: Ampak jaz ne razumem te igre. Za kaj gre? T. Potnik: Tisti, ki nekoga pred- stavlja, pove, kdo je. Mora pa bi- ti nekaj problematičnega... da lahko iz tega izvijemo problein.' Goslač: Jaz sem ... violinist. T. Potnik: Toliko si violdnist kot vsi mi tu ... trenutno, seveda. Krčmar: Edina razlika je v tem, da mi ne znamo igrati, ti pa ne mo- reš. T. Potnik: Razlika je samo v dife- renci. Pijanec: In mi igramo to igro zato, ker nam je dolgčas, in mi tega nočemo. Krmar: Bodi malo bolj tovari- ški... kje je tvoj čut solidarno- sti? Goslač: Dobro ... poskusim lah- ko ... če bi mogei... ampak ne zdi se mi pošteno, da človeka tr- gate od nečesa, kar hoče. T. Potnik: Ja pa saj to je samo igra. Mi delamo to za šalo. Krmar: No daj, kdo si? Goslač: Jaz . . . violinist ne morem biti? Pijanec: Ne ... ne moreš. Lahko si pijanec. Krmar: Povej no ... mene kar raz- ganja T. Potnik: No, kaj si? Goslač: Bančni uradnik (molk) Pijanec: Bančni uradnik? Krmar: Govori, govori. Goslač: Bančni uradnik. T. Potnik: To vemo ... Pijanec: 2e dolgo delam v banki. Delam sedem ur. Imam ženo in dva otroka... edeai je že osem let star. Pijanec: Te žena vara? Goslač: Ne,... ne vem ... ne ... ze- lo tiha in pridna Je. Drugi otrok je deklica. Eno leto je že stara. Beče že mama. Krčmaor: Ja ... pa kaj? Goslač:: Ko vstanem, se umijem in oblečtem. Potem poljaibim dru-žino in odidem. Jem v neki re-stavnaciji blizu podjetja. Sendvi-če. P/otem grem v službo. T. Potmik: Koliko imaš plače? Goslač:: Dosti. . . veliko. Krčmair: To ni... tukaj ni proble-ma.... tukaj ne vidim nobeme re-šitve.. Krmar:: To ni zantmivo. Pijanecj: Puščobno je. T. Potinik: Mi smo hoteli nekaj probKematičnega . . . nekaj, zaradi česar1 bi morali ugotoviti, debati-rati iin vse te stvari . .. ti si pa na-redil najbolj nemogočo stvar na svetui. Le zakaj hočeš biti to, kar bi hotel biti? Pijanec:: Toono. Goslač: Z vsem sem zadovoljen. Drža^vljan sem. Srečen sem. T. Potnik: Tako se ta igra ne igra. Včasih smo vse to delali druga- če__ ko sem bil še majhen, mi- slirn. Goslač:: Kako? Knnar:: Ja... časi so se spremenili. T. Potmik: Včasih smo se res zna-li spiremeniti. Goslač: Kako? Pijanec: Kako? T. Potaiik: Postali smo roparji, ta-tovl, vitezi, tnorilci. Goslač:: Pa res ... a veste, da je iz Itjubljjanske ječe nšel nekdo, ki je bil olbsojen na smrt? T. Potinik: Ja. Krmar:: Kaj je naredil? Pijanec: Ušel je. Krčmajr: Davil je ljudi, potem so ga pa prijeli. Krmar: Davil? Pijanec:: Z rokavicami jih je. Ene-ga zai drugim. Krmar:: Strašno . .. ampak mene ta-ke stovari sploh ne prizadenejo. Goslač:: Strašno, ne? Ptjanec: Ni slabo. Krmar: Kako je pa bilo? Goslač:: Ne vem . .. časopisi ne pi-šejo ]prav dosti o tem. Ampak ver-jetno> je, da še ni prišel dalec. Krčmair: Kam lahko usoda pripe-ije člLoveka. Pijanec: Usode ni. - *- T. Potmik: Res je... najbrž je bilo v njffigovem značaju nekaj take-ga.. . Pijanecs: Okoliščine so ga pripelja-le .... to je jasno. Krmar:: Revež je. Krčmair: Pijanec . .. nehaj s temi svajiimi misltmi. T. Patsnik: Nekaj v njegovem zna-čaju je moralo biti pokvarjene-ga ,... mogoče slaba v^joja ... ali kaj podobnega Knnar:: Sa-j to m važno... vesel sem, ko slišim, kaj se je zgodi- lo___mislim . . . ko slišim, da se je neskaj zgodilo. T. Potmik: škcxia, da nam naša Igra ne gre. Krtnar:: Take igre niso razvedrilo za nias. Ampak ... kina ni... ta luka je neznosna. Nekoč sem gle-dal ttu prav dober film. Zdaj pa noč več5. T. PoMaiik: Ampak tiho prijjazno mesttece je pa le. Krčmair: Tiho prijazno mestece? Bedairija. S to tišino ne vean več, kaj Ibi počel. Nikjer hrupa. Ni-kjer joka. Nikjer ničesar. Ko sem prišeil sem, sem bil zadovoljen. Rekeil sem si: To je tiho me-sto.... ljudje potrebujejo nečesa, da see razvedre In odprl sem go-stilnco. Ljudje sicer prihajajo in pyejvyov. iJibi je igimslii. lgraiuu, uerjamerno, da je neka] drugega od tega, kar kaže, še več, kakor speljani sledimo tistemu, česar ne gledamo in kar se skriva za njegovim obrazom. To je psihološka predigra, zakaj potem zagle-damo ono skrito, kar je predmet igralčevega premišlje-vanja. Drugi razlog pa je ta, da se menja prostor. če bi se le prostor menjal, igralec pa bi ničesar ne skrival, bi to ne bilo več človeško razmišljanje, ampak morebiti že kar filmsko razmišljanje. To se zgodi v prizoru, ko mladenko na stolu zamenja starka in je igralčevo miš-Ijenje takrat čisto njegova, nikogar obvezujoča stvar. Film N. Križnarja KONICE ŠPIC zaradi igralske na-vlake na več mestih podlega človeškemu mišljenju, a o kakršni koli ideji, ki naj bi jo film sugeriral, ni ne duha ne sluha. Kakor DEVETNAJSTI ŽIVČNI ZLOM si tudi ta film sam sproti išče svojo zgodbo. Na naše zadnje upanje se protagonista celo poščijeta. Sicer pa je film notranje zbegan in razen začetnih posnetkov in ritma in pa prizora z beleško tega prizora fotografiranja, ki je nemara najzrelejši primer festivala, ni privlačnejših po-snetkov. Močan je delež delovne improvizacije, saj so statični posnetki odlični (neosebni), najslabše pa je pre-rivanje, ki ne ustreza ne ritmu in ne glasbi. V. Preglja STARO DVORIŠČE je film zornih kotov pozabljenega dvorišča. Na tem je veliko stvari, avtorja pa stvari same ne zanimajo. Zanimajo ga odnosi med stvarmi tega dvorišča. Odnosi, to je dobro vedeti, so re-lacije od nosu do nosu. Pozabljeno je dvorišče za nas, ki vanj vtikamo svoj nos, ne pa zase, ker zase dvorišča ni in ga ni bilo. Film M. Cilarja IZ OČI V OCI je zgovoren mimo te-ga, ker nam sporoča, kar že dolgo vemo in česar se že dolgo zavedamo. Kako je to mogoče? V filmu je vse mo-goče. Film V. Simončiča ZIMA V BOHINJU je ostal mar-sikomu nerazumljiv. Ni posebno lep, pa tudi ne posebno resničen. V mnogih filmih gledamo fante, pa tudi dekleta, kako tečejo, tečejo... nekam tečejo... nihče pa se ne vpraša, od kod in kam tečejo. Takšno vprašanje je formuliral predstavnik Ljudske tehnike. Tovariš predstavnik Ljudske tehnike! Od kod in kam šivite? Zivite od rojstva v smrt. Pa medtem? Medtem pa živite, živite in nemara še kar živite. Tri leta sem gledal en sam nalepek s škatiice vžigalic. Zdaj me vsi zmerjajo s filumenistom, kar pomeni zbira-telja nalepkov. Jaz pa trdim, da sem popolnoma zbran. I. G. zapisek o portretih jožefa tominca Med kakovosfene kulturne stike s tujino prav go-tovo sodl razstava slikarsMh del Jožefa Tominca (1790—1866). Da je to res, očdtno potrjuje to, da je raz-stavo pripraviljalo veliko ljudi (gre za sodelovanje Ljubljane, Gorice in Trsta), še bolj pa to dokazuje dobro sestavljen katalog ipd. Namen skupnega deja-nja je torej bil, da z razstavo Tominčevih del prika-žejo ustvarjalnost za svoj čas pomembnega por-tretista in da s tem zgrade »most« med dvema na-rodoma, kakor poudarjajo v katalogu in kakor kon-čuje svoj dlanek v Delu (25.marec 1967) E. Cevc. Ven-dar namen tega zapisa ni ta, da bi pokazal pomemb-nost skupnega dejanja ali da bi potrdil oziroma za-nikal stopnjo umetniške ustvarjalnosti J. Tominca, temveč ta, da delmo osvetli pomisleke, ki so prisot-ni pri sprejemanju oziroma odklamjanju Tominčeve-ga slikarstva. Umetnostni zgodovinarji upravičeno menijo, da je Tominc kot slikar proizvod italijanskega, avstrij-skega in slovanskega kulturnega in drugega ozrač-ja, kakršno je pad bilo y dasu, ko je Tomiiic dozore-val in ustvarjal. Možno je torej dela omenjenega sli-karja ocenjevati po merilih zlitja različnih vplivov, ki so (ne samo ti) bolj ali manj določali njegovo ustvarjanje, ter po kriterijih izvimosti, ki jo dopušča omenjena simbioza. To je vsekakor vsaj možnost, vendar nikakor ni edina. Globlje namreč sega pri-stop, ki ga predstavlja ugotavljanje preko možnosti (ki jo nudi portret) avtentičnega zlitja ustvarjavčeve vizije z upodobljencem (portretom). (Pri tem je se-veda potrebno upoštevatd kreativne možnosti portre-ta, torej koliko svobode dovoljuje le-ta pri ustvar-janju.) Najbrž je poglavitno to, da upodobljenec mora postati »predmet« ustvarjanja, če hoče umetnik za-dostiti svojemu izpovedovanju. To je namrec reši-tev, ki jo zahteva resnična kreacija, rešitev iz »okle-pov« portreta. Slednji vsekakor omejuje svobodo obli-kovanja, saj je malo verjetno, da bi bila podoba av-tentična umetnikovi viziji sveta... Osrednja zahte-va portreta je torej podobnost upodobljenca s ti-stim na sliki. (To sicer umetni>a s »sveto ^'^nostjo« ne omejuje, pri drugih pa je ;o vse ~' " ooč opa-ziti.) Poleg tega je vsaj takrat (ko je Tominc ustvar- jal y Trstu) bilo nujno, da so bile tudi barve, kompo-zicija (delno) ipd. enake resničnosti, kar pa pome-ni, da' se je moral umetnik podrejati stvarnosti in si zato v večini primerov ni smel privoščiti krea-tivnih posegov. S tem je bila okrnjena, če že ne po-vsem onemogočena, možnost sprostitve umetnikove »napetosti«, kar je v večini primerov ustrezalo naroč-nikom. Zato velja portret kot »zvrst« v »realističnem« smislu kot postranska oblika ustvarjanja in le v do-kaj redkih primerih. osrednja. če to upoštevamo pri razmišljanju o Tominče-vih portretih, se omenjeno najbrž še stopnjuje. Na tako sklepanje napeljujejo njegova dela in to, da je večinoma iskal harmonijo z vsem, saj nikoli ni imel kontrastnega odnosa do resničnosti. Tej je podre-jal slikarstvo in sebe ter si niikakor ni privoščil od-mikov, samovoljnih posegov itd. Tako ravnanje ga je najbrž sililo v to, da svojih portretirancev ni slikal v gibanju, ampak v mirni togosti, ki v realistični obli-ki ne izraža toliko človekovih globin, marveč pred-vsem zunanjost. Vendar je pri tem potrebno omeni-ti, da je kljub temu poskušal portret razgibati, kar je skušal storiti z »živo« postavitvijo upodobljencev, z živalmi in predmeti ter s pokrajino v ozadju. Ko liko se mu je to posrečilo, je drugo, vendar je res, da je vsaj v nekaterih primerih (Avtaportret ob ok-nu) s tem razbil hladen oklep in tako podal vsaj člo-vekov značaj (čeprav v dokaj idiličnem tonu). S tem je seveda središče pozornosti premaknil v notranjost upodobljenega in je torej bistvo iskati v stičišču po-menov siinbolov, ki jih je naslikal ob portretiran-cu, kakor je npr. piščavka za klicanje ptic na že ome-njenem avtoportretu, in v izrazu naslikanega, kar pa pri vsej togosti ne more dajati trdnega temelja za sklepanje. Dokaj očitno je potemtakem, da je mogel Tominc del sebe dati le v obliki« (...) svojega psi-hološkega doživetja in analize upodobljenca (...» (E. Cevc, Srečanje z Jožefom Tomkicem; Delo 25.111. 1967), kar pa je najbrž odmik od izpovedi in »pre-nosa« umetniške vizije. če je tako, potem sledi, da je povsem pravilna ugotovitev, da v »(...) nobenem teh treh mojstrov (v Tomincu, Langusu in Stroju; op. pisca) ne tli sveta blaznost (...)«, ki da umetnini no-tranjo popolnost. Za sklep moremo torej omeniti, da je — kljub prepričanju takratnih likovnih ustvarjavcev, da se lahko sproste v portretu (H. RSttgen) — nemogo-če govoriti o Tomincu kot o velikem umetniku. Da-nes nima več tistega pomeaia, ki bi ga moral imeti kljub časovni odmaknjenosti. V svojem času je vse-kakor bil eden porr^mbnih u^t^-^riavcev, kar m.o-ramo pri socToi v?"j delno irooštevpti, ne sme pa to vplivati na naš odnos do njegovih del. E. K. herman vogel materinska znamenja Na čelu nosim črno piko: vseskozi raste hitreje od mene. Tu se bo vzdignila temna gora ali pa me bo zajela noč. Pod brado nosim zaceljeno brazdo: čakam, da si jo puveznem do tal. Tu se bo razlilo veliko rumeno polje ali pa me bo kdo zaklal Okoli zapestij cvete rahel rez: in še kje. Tu se bo čas pngreznil v dolino ali pa si bom sam prerezal žile. Slutil sem mater na gori, na polju in v dolini hkrati. Skozi tenčico so uhajala znamenja in krenila skozi čas proti meni. Moja mati ima mnogo manj teh čarovnij. aleksander peršolja skorja i. Dvignem te visoko in ti rečem ptič. Dvignem te više in ti rečem sonce. Dvignem te najviše in td rečem otoraz. Vsak dan je okno, skozi katerega pomoliš glavo, ki je konec sulice. " Hitro jo hočeš iimakniti, ker te sonce gleda z mrtvim kamnom y o^eh. Toda dolga roka te bo prijela za prsi in te nosila med zidovi do konca obrežja. Ni, hočeš reči trobenti na bledih ustih tvoje sence. Ni, rečeš izmišljenemu podzemilju, ki te čaka. Vendar veš, da je metulj v fcvojih ustih lažnivec. II. Iz hiše pride z dolgim mečem v sebi, ustavi se pred tabo, vrže meč drugam in zaspi. Kako daleč drsi s suho vejo v rokah tvoj človek. Sedi na tujem telesu in prešteva gube y sebi. Misli, da je potopil v okvire neba se s krogom spustil na konjev hrbet, ostal neviden pred opoistošeno predstavo, vklenjen v zlatih nitkah školjke. Prah, ki bo ostal za njim, bo past za druge besede. Stal bo nad njimi, večji od sebe, in takrat po^asi zdrsi v puščavo, v kaplje smrti, v kolena sveta, v znnotonost krvnika. III. Nimaš krvi, in te vprašajo, in te čakajo. Okrog se vrti pekel s pisano komldo čeijtistL Preraščaš zemljo s kletvijo brezupa, zarezan s svetlobo, ki pije sladko opojnost prepada. Vrneš se v stolp in rečeš krsti, naj igra nečutno melodijo morilcev, in rečeš, naj se odpre v ooln na razburkanih valovih nove ukročenosti, ki čaka neskončnost, ne da bi bila večja od resnice. Vedno v zamenjanili prstih jutra, kakor zaslepljeni odsevi krivde ki krasi plodove s cvetjem in lakoto. IV. Oistal bo pred sabo kot stražnik, in vedel bo, da se ne iizplača, dokler se ne izvije v človečnost. čas bo opustošen otok, ko bo iskal krirvdo v istem nožu svoje odpovedi. Drevo bo slast izginjajnja, ko razporedi prazne niti od vzhoda na zahod, s severa na jug in povsod zmaje z glavo, kakor da bi bil vnovič zvrtinčen v ilovici, ki bi ostala zunaj in bi zaman držal potoke pesmi, ko se najlepša usuje čez rob. In ti ostaneš neviden, in roka ostane nevidna. Takrat odmakneš noč in dan, in se prise^aš v sredino med njima, kjer je prazno. 12. STRAN TRIBUNA A. stanje In nepričakovano sem zbolel. Jaz vsaj temu tako pravim, zakaj ne najdem iz-raza, ki bi bil bolgši kakor bolezen: zdajci sem nam-reč nekega dne ugotovil, da ne hodim več naravnost, marveč v lahnih lokih in polkrogih, kar je imelo za posledico, da ne pridem več natanko do vnaprej določene točke, ampak dober meter stran od nje, na desno — to se pravi, da gre moja leva noga hitreje od desne, da prehiteva! Otrpnil sem od groze; in strahoma, da to ven-dar ne more biti res, sem naglo sklenil pognati se po ravni črti, ki je tekla po parketnih ploščicah pro-ti oknu na drugem koncu sobe, ter še še enkrat pre-izkusiti — in malodane stekel sem po njej še isti hip, zakaj tako sem hotel prehiteti celo svoj namen, ki bi me morebiti še izdal, če bi vanj preveč verjel in mu zaupal. Toda kaj se je bilo zgodilo! Po nekaj korakih sem z vso silo zagona butnil z desnim kol-kom ob rob mize, da sem zaječal in se brez moči ustavil. V trenutku sem vedel, da me je s črte zanes-lo po polkrogu in me proti moji volji treščilo ob ovi-ro na poti. Na moč hitro sem sam pri sebi zatajil ta neuspeh in si pri priči izbrl drug cilj: priti v levi kot sobe, v katerega sem zdaj z obrazom obrnjen! Priti naravnost, in to nemudoma! Urno sem se odlepil z mesta, kjer sem stal, a še preden sem se prav zave-del, sem v naglici, s katero sem skušal napraviti preskus, zadel s prsmi v sobno lipo, ki je bila dva-tri korake desno od kota, v katerem sem želel pri-stati. Zakaj vnovič me je bilo zaneslo!------ Najbrž sem pobledel od groze, ki je zopet od vseh strani planila vame; zdaj sem tako rekoč do- končno vedel------da, dokončno sem vedel------da sem nepričakovano zbolel: a to je pravzaprav še naj-manj, zakaj ves čas se mi je nekje za hrbtom skušalo dozdevati, da^se mi je zgodilo nekaj nevsakdanjega, kar niti nisem mogel niti upal poimenovati, misleč, da bo s tem stopilo predme in me mahoma pogleda-lo v obraz... Ah, pa vendar sem najbrž zbolelf Nav-zlic tej tolažbi pa me je čedalje bolj postajalo strah; obhajal me je občutek, da me je doletelo nekaj čud-nega, pred čemer bi najraje bežal ter se nekje nepro-dušno skril. Ali strah je dirjal vzporedno z mojimi mislimi kdkor senca ter se ustavljal tik ob meni mir-no in negibno, da me je imel zmerom na voljo. Moj bog, kaj naj storim! sem zaklical na pomoč čisto ti-ho in se začel nadrobno tresti po vsem telesu. Kaj storiti! sem se kar naprej obupano spraševal, če-prav si čedalje bolj niesem vedel porhagati. Takrt pa sem mahoma odločno vstal, da je vsak tresljajček tesnobe padel z mene kakor suho listje z veje, če jo veter močneje zamaje. Ne! še enkrat mo-ram videti, kaj je vendar z mojo hojo! Nemara^se mi je vse skupaj samo dozdevalo in potemtakem sploh ni res? Nemara sem se vdal lastnim namiš-Ijenim predstavam ter jih priznal za resnične? In ne-mara je sploh še kje kaj tretjega, kaj četrtega, kar bi moje stanje z lahkoto razveljavilo in me rešilovse-ga? Ne vem, od kod me je prevzel ta nenadni pogum; ne da bi še kaj preudarjal, sem se naglo odločil ter hotel v ravni črti priti do vrat, stoječih nasproti meni: zdaj se naj izkaže, če vsa prejšnja kriva hoja ni bila le prevara! Naj se izkaže, če tokrat ne bom prišel naravnost do tiste medeninaste kljuke na vra-tih! Bomo videli! Takoj zdajle------ Ali moje razočaranje je bilo popolno; istočasno se je znova sprevrglo v grozo, da se mi je zdelo, da mx koza stopa od telesa. Saj kljuke ne le da nisem zadel, pristal sem bil še nekaj centimetrov desno od podboja, na katerem so bila vrata pritrjena. Za več kot dober meter sem zgrešil cilj! To je pomeni-lo, da sem v resnici očitno več kot bolan — in bilo je neizpodbitno, da leva noga prehiteva desno, kora-kajoč odločneje, bolj na dolgo, pri čemer zavrti celo telo v desno stran, ki zaostaja in zato vse preosta-lo vleče k sebi... Ta zavest me je stisnila v grlu, da so mi solze pogledale v oči. Sključil sern se ter se ves obupan po štirih zavlekel na posteljo, zakaj nisem si mogel vnovič dokazati svoje nesreče in se postaviti pokon-ci. Na postelji sem sedel nagnjen na desno nogo, zakaj na levo sem se bal celo pomisliti. Kljub temu pa mi je bilo, kot da se je zame v teh trenutkih vse končalo in je mdje življenje prispelo pred konec, v situacijo, ki ji za nobeno ceno ne bom mogel biti kos. Neznano dolgo sem mislil samo na to in razoča-ranje je bilo opojno kakor žalost. šele mnogo pozneje sem sklenil, da se moram za nekaj odločiti: in prav počasi sem odšel na trolej-bus in se odpeljal k zdravniku . B. pri zdravniku Sedel sem na okroglem stolu brez naslonjala, obr-njen z obrazom nasproti oknu, in čakal na zdravni-ka, ki ga trenutno ni bilo. Iz sosednje sobe sem sli-šal ves čas pogovor, glas dveh žensk in glas mo-škega, za katerega sem sklepal, da je zdravnikov, če-prav razumeti nisem mogel ničesar. Mlad človek — moral je biti zdravnikov pomočnik — je stal nekje za mano in si dal opravka z nekakšnim medicinskim orodjem; zdaj je zacingljalo steklo, zdaj kovina, ali pa sem zaslišal drobno pretakanje tekočine iz epru-vete v epruveto. Zrak je bil že na hodniku poln vo-nja po bolnici, in tudi tu ga ni bilo ne več ne manj; gledal sem skozi šipe, toda opaziti nisem mogel drugega kot močno razvejeno drevo, ki je visoko na eni nogi stalo nad rdečimi slrehami mesta. Nebo se je dvigalo nad njim daleč navzgor, in brezbarvno in sivo, kakor je bilo videti, se je zdelo kot izgubljeno v višinah, zginjajočih v prazno. In tako sem zrl v drevo in poslušal mir pod temenom sobe, v kateri sem vznemirjen čakal na usodo moje noge. Tedaj je naglo vstopil zdravnik. »Ah, dober dan, je zelo nujno?« je vprašal, še pre-den se mi je približal. Govoril je z jasnim, sprošče-nim glasorn, kar me je opogumilo. »Nujno,« sem se skušal opravičevati, pa se ni-sem takoj našel, »nupio, je... pa ni, ne ne. ni nui-nof« ^e^ -?R popravil in dopolnil »Takoj bomo pogledali, takoj.c S temi besedami se je postavil tik pred insn*. b. kar levi problem da sem se skoraj umaknil. »Kakšne indikacije so vam bile vidne?« To me je nekolikanj zmedlo, zakaj prišlo je zelo nepričakovano; saj smo zdaj tako rekoč še tu, pri nogi! »Jaz... jaz,« sem začel kolikor mogoče hitro. »Jaz sem prišel zaradi posebnega primera... Zaradi no-ge!« sem zaklical, misleč, da sem s tem povedal že vse. Zdravnik pa se je malodane nasmehnil: »Zaradi noge!« je rekel in rahlo nagnil glavo na-zaj, na tinik: »Hm, noge imamo pač vsi, in marsi-komu so že zbolele.« »Ja, res,« sem pritrdil, in spoznal, da se pravza-prav še ni začelo. »Ampak moja je najbrž... najbrž povsem drugačna!« »Drugačna? Kaj vam pa je?« Zdravnik se je naglo zresnil in se mi približal z obrazom. šele zdaj sem videl, da ima kratke, prio-strene brke. In zdajci setn zaslišal korake za hrb-tom in neposredno bližino, v kateri so se ustavili: pomočnik je bil pristopil in pristavil svoje zanima-nje mojim besedam. Rekel sem zelo hitro, da bi bi-lo vsega čimprej konec: »Leva noga mi gre hitreje od desne!« Zdelo se mi je, da sem to povedal zelo glasno, ati pa se je prav v tistem hipu tišina spustila s te-mena sobe prav do tal in se je moj glas prav zato zdel tako visok: in hkrati sem zazrl spet tisto dre-vo, in bilo je, kot da se je pravkar vzpelo še više, da se mu je steblo stanjšalo do dežnikove palice. »... prehiteva, in tako pri hoji delam nekak-šiie polkroge, loke... Nikoli zato ne pridem narav-nost do cilja!« A. Černjak: Nalomljeni obodi Nehal sem ves vzburjen in poten. Zdravnik me je gledal bolj strahoma kakor za-čudeno, oči so mu docela stopile iz vek. šele čez dol-go časa sem zaslušal, kako je zaklical: »Pokažite!« in bodisi da nisem videl, bodisi da mu je glas ušel skozi ušesa: ust ni premikal niti za milimeter! Vse vsvoje telo je pustil otrpniti, da se je potem lahko skril nekam za njega. »Pokažite!« Tedaj nisem vedel, če naj mu pokažem, kako ho-dim, ali pa naj — za začetek — slečemJe levo nogo. Preplašeno sem ga v zadregi pogledal. »Nogo, nogo pokažite!« Brez pomišljanja sem skočil s stola, potegrul le-vo hlačtiico skoraj do kolena in čakal sklonjen, dr-žeč z rokami spodnji rob. Toda zdravnik ni bil zadovoljen. »Več, več odkrijte, čez koleno!... In stopite z njo na stol,« je pristavil. Storil sem tako. Takrat sta pristopUa oba, pomočnik in zdravnik, in spustila oči po moji nogi. Hodila sta z njimi po njej od blizu, da me je spreletaval srh po koži, če-prav se je nista dotikala. Očitno sta isfcala zname-nja, ki bi izdajalo vzrok moje bolezni ali kvečjemu s svojo prisotnostjo bilo kažipot do nje — in vozila sta tiste oči po površini gor in dol, zdaj hitreje zdaj počasneje, vmes pa sta se skoraj povsem ustav-Ijala in mirovala, kot da bi nekje na dnu tipala za utopljencem. Potem sta se brez besed spogledala. Zdravnik se je zaskrbljeno zravnal ter spregovoril bolj zase ka-kor obema, ali tudi zame: »To je... to je tako rekoč...« In pregibal je bra-do, kot da bi razpravljal sam s seboj, vendar nisem slišal ničesar. Zdi se mi, da sem se zato nagnil za spoznanje k njemu. In zdi se mi, da sem tisti trenu-tek zares zaslišal! »To je kvečjemu čudno, nedvomno... Zakaj o ta-kih rečeh še ni bilo govora, jaz jim še nisem bil pri-ča...« In nenadoma naravnost vame: »Povejte mi še enkrat, kako to občutite! Opišite svojo bolezen natančneje, morda nas bo to edino na-potilo v pravo smer...« Urno, nekoliko skoraj hlastno, zakaj bil sem vzne-mirjen, sem začel pripovedovati o vsem, kar sem da-nes doživel. Ko sem nehal, prepričan, da sem pove-dal vse po resnici in dovolj nadrobno, me je zdrav-nik vprašal, kdaj so se pojavila prva znamenja. Odgovoril sem, da danes zjutraj. če se bolezen slabša, je bilo naslednje vprašanje. To sem naglo zanikal. Ne, tega občutka nimam! Pri tem je zdravnik obstal, kot da bi se česa oprijel. »AJ« je kliknil, »potem imamo olahko še upanje! Ampak... se res ne počutite slabše?« »Ne, neftt setn Mvo mmikal, fn prepričan mtr, ša bi pri tem moget om se Ootj ocllocen, zakaj govoril sem odkrito. On pa je medtem že kimal z glavo in pritrjeval očitno neki svoji misli: »Aha, aha,« in ni povedal ničesar. Potem je od-šel k pomočniku, ki je stal na svojem satarem me-stu, in tam sta oba dolgo nekaj potihoma govorila. In šele ko se je vračal, je spregovoril: »Morali boste ostati na zavodu; raziskovali bo-mo namreč vaš problem, zakaj nemogoče je na prvi mah dognati diagnozo... Dobili boste sobo in vso medicinsko oskrbo!« S tem je pomahal pomočniku, ki me je naglo po-vabil k sebi ter me zavlekel k izhodnim vratom, ne da bi mogel več karkoli vprašaati o stanju moje no-ge. Ali morda ni nobene možnosti več...? To vpraša-nje mi je sililo na jezik, toda pomočnik me je tako zelo gnetel in zahteval toliko pozornosti, da zdravni-ku nikakor nisem mogel namigniti nanj in mu ga pokazati. Odložen sem bil v sobi nekje v pritličju. Razočaran do knonca sem zaprl odprto okno in omahnil na posteljo. Ne vem, kako dolgo sem ležal; naenkrat sem pa zaslišal odločno, naglo trkanje na vrata. »Najprej!« sem zaklical in se ves zbudil. Zdravnikov pomočnik je hitro odrinil duri ter ob-stal med podboji. Gledal je nemo, kot da ne more z jezikom do besede, čeprav so mu bleda, prozorna usta trepetala kakor žolca. In z muko, ki je izražala strašno nesrečo, je kriknil: »Va-vaša bolezen je nalezljiva!« Zadrgetal sem. »Gospod doktor ne more niti... niti več hodtti!« je nadaljeval. »Samo naokrog ga nese...« Trepetal sem od groze; telo je lezlo z mene na tla. Moj Bog, kaj se je zgodilo! Tako sva se na videz gledala ne vem koliko ča-sa; a premakniti, kaj šele stopiti drug bliže dru-gemu ni mogel nobeden! Ko pa se je pomočnik čez dolgo dolgo časa obrnil, da bi me zapustil, se je zgo-dilo nekaj najbolj najboj nenavadnega — namesto naravnost po hodniku, kakor se je bil namenil, ga je že takoj po prvih korakih začelo sukati na desno in ga zvijati proti steni! Tedaj se je nesrečnež ustavil, kot da bi ga zadela strela: »Bog!« je zakričal na ves glas, da se je porušil prostor po hodniku. »Loteva se me, tudi mene se lo-teva.../« Krilil je z rokami, kot da se otepa nasto-pajoče bolezni. V tistem hipu sem naglo skočil k vratom ter jih zaprl. In začel se se smejati, smejati, smejati-smeja-ti! Zakaj jaz sem si bil vso to »bolezen« izmislil in jo zaigral! Zaigral, ne da bi kdo podvomil o tem! Haha-ha-ha! Hahaha-haha-ha! Ha-ha-ha.../ Ka-ko zaigral. »Kakšni Ijudje steKnorci!~ Od razposajenosti sem nemudoma sklenil, da bdm pobegnil. Kajti: sem sploh tu še potreben? Na hodniku pa je tedaj nastal tako silen hrup, da sem se v resnici prestrašil. Cela množica Ijudi je moralar divjati gor in dol, kriče in ne oziraje se na predpise, ki so zahtevali strogo tišino. So prišli po pomočnika? Ali pa je vse zagrabila panika? Ali pa se je nemara bolezen že razširila? ... Boječ se, da se mi ne bi zgodilo kaj nepredvide-nega, sem pobeg odložil. In tako sem zavoljo vsesplo-šne zmešnjave, ki je zajela bolnico, moral čakati na priložnostv eč ur, do večera. Potem pa zares! • C. na begu Ko sem bil skoraj že na varnem — zuanaj — bi me bili pa skoraj ujeli: vsaj jaz sem se na ta načrn prestrašil, zakaj pri stranskih vratih ograje se je nenadoma stegnil predme človek, ki je moral če-peti, kakor da je na preži. In obstal sem, če nisem stopil celo nazaj. Toda moški — bil je moški, to sem urno dognal — me je tedaj ves prestrašen nagto ogovoril: »Odhajaš? So že dovolili? Ali pa so spremenili predpise?« Bil je ves zadihan, in ne da bi počakal na odgo-vor, se je hitro postavil tik pred mene in govoril naprej. »Jaz vendar ne morem ostati tu, ne, ne morem!« je hitel in skoraj na jok mu je šlo. »Jaz nočem zbo-lett, tako kot polovica nseh, ki so tu ie podlegli... Jaz moram hoditi ravno!« In gledal me je, kot da bi bilo vse v mojih rokah. »Ali bežiš ti tudi od tod?« me je tedaj vprašal. »Ne,« sem se zlagal. »Zašel sem.« To pa ga je spravilo v še večjo nesrečo, zakaj spoznal je, da je sam: »Arhpak jaz bom pobegnil! Nočem čakati, naj se zgodi karkoli! Ali misliš, da ne smem?« je obupano silil vame. Odvrnil sem, da ne vem. »Kaj pa naj potem storim?« se je brezupno za-gnal vame. »Jaz nočem zboleti, jaz imam šeno vn otro ke in dom in... in...!« Takrat se mi je revež do srca zasmilil. »Veš,« sem tedaj dejal in mu pološil roko na ramo. * Gledal me je. »Levo nogo si odrezi!« Ko sem to izgovoril je ostrmel. Govoriti ni mO' gel, te čisto tiho je čez dolgo časa rekel: »Ka-aj?« »Odreži si levo nogo,« sem mu potihoma razložil. »Odreši in shrani. In ko bo epidemija mimo, potlej jo daj, da ti jo znova pritrdijo...« Dolgo je zrl vame nepremično, da pravzaprav ni-sem vedel, če je moj predlog sprejel ali odklonil. Ma-homa pa se je znova ves ovlašil in se mi nasmefo' nil kakor rešitelju: »...Samo, ali bo epidemija dolgo trajala...?« Še vedno je govoril čisto tiho. »Najbrž ne, verjeti je treba, da ne.. . bežal, b+- TRIBUNA STRAN t3 »KDECA GARDA« V IJUBLJANl Razen v časopisnih fotografijah in televizijskih slikah pri nas na biio videti živo rdečo gardo, razen v dveh pcri--BiSoeg a apesequre a^sf-Kiisi zt «urep roiett — puij •iji.iiaui du, ki je v pohodu kuiturne revolucije z&menjala do ta-krat preprosto in dkusno obleko z neko vrsto cap, ki so verjetno bile izkaznica nove idejne pripadnosta. Drugi — t je, po nekaterh javno povedanih in napisanih ljubljan-skih ocenah, nekoliko gimnazijcev iz tega mesita, kd so z lepljenjem plakatov protestirali proti prikazovanju fil-ma iz znamenite Band-serije. Ostandmo pri tem primeru omenjenega rdečegardiz-ma, o katerem so — vsaj v Ljubljani — izredno žolčno polemizirali. Mladeniči so Bonda ozmačili kot »Robina Ho-oda Atlantskega pakta«, pozivali so starejše, naj pirepre-čijo svojim otrokoin gledalti akcrije tega nasilnika s »filo-zofijo nacističnih zločincev« in povzročili burno polemiko, v kateri so naleteli kiakor na odobravanje, tako tudti na odpor. Od druge reakcije je najzanimivejša tista, ki je prišla iz študentske Tribune — nekoliko tudi zato, ker je vsaj glede na leta mogoče pričakovaiti, da ta list predsltav-lja razpoloženje tiste generacije, ld ji pripada tudd trojica gimnazijcev. » . . • Bond je tipičen predistavnik degenerirane družbe, je nujen proizvod te degeneracije... piše list. »To je družba, ki je rešila problem maiterialne proizvodnje, druž-ba, v kateri vlada razum racionalnega potrošnika — kakr-šna bomo leta. 1970 tudi mi... Razpon med dobrim in zlom je tu razpon med ustaljenim redonr in kriminalom, ki grozi, da bo v ta red vnesel nekaj svojega, to je neired.« Blagor nam, ki nam srednjeročni plan (do leta 1970), z ostalimi cdlji — po mišljenju tega mladinskega lis&a — prinaša odnose, v katerih Jugo-Bond uvaja red tako, da se upira kriminalu. No, kaj je potem s samoupravlja-njem kot možnostjo, da se humanizirajo ravno odnosi v družbri, »ki je rešila problem maiterialne prodzvodnje«, možnostjo, da stvairi ne vladajo ljudem, ampak da ljudje vladajo stvarem. Ali se je zares potrebno prikloniti Bondu v imenu Lažne teze, da nek nivio proizvodnje drikitira si-stem odnosov med ljudmi neodvisno od družbenih odno-sov v prodzvodnji, ali je potrebno ravno tudi v Bondu vi-deti en vzrak več za samoupravljanje in socialazem? če naj izbiiramo med tem nekoliko uradnim mladin sklm glasom in deijainijeim trojice Ijubljanskih gimnazij-oev, se opnedeljujemio za spantani protest teh mladih ljudi. Kajti oni niso trkali na vrata cenzure, ki lahko edina kaj preprečd in prepove, ampak so zahtevali opre-deljevanje. In to je — kot je zapisal eden izmed bralcev Dsla — »nekaj, kar mi starejši že dolgo ne čutimo.« A ti-sti, ki so se positavili na stran mioškega tdpa James Bond — koit kaže citat — sporejemajo tezo »rdeče garde«, da zunaj regimentacije vojaško razumljenega socializma ni več niti socializma niiti ideala: tržišče avtomatično reptro-ducira odnose, v katerih je Bomd heroj. Toda kdo so rde-čegardisti: kritiki ali kritizdrani? Ekonomska politiika, 25. marec 1967 Razumljivo je, da površnemu branju (ali preva-janju?) nekega spisa lahko sledi samo neupravičena kritika misli, ki jih spis dejansko izraža. Kako je to uspelo uradnemu glasiiu ekonomisiov (v zveznem merilu) Ekonomski politiki, hom poskušal pokazati v tem odgovoru na članek Rdeča garda v Ljubljani. V njem nepodpisani pisec kritizira neka stališča, ki naj bi bila stališča Tribune do »Jamesa Bonda«, do tistih, ki so se opredelili proti njemu in sploh do naše druzbene stvarnosti. Iz nedosledno prevedenih citatov, ki jih navaja pisec, izvemo, dg, se ta kritika nanaša na objavo mojega članka James Bond — idol družbe, ki živi v izobilju. (13. št. Tribune). To nedo-slednost lahko primerjate sami: Ekonomska politika: »... Bond je tipičen predstavnik degenerirane druž-be, je nujen proizvod te degeneracije...« piše list. »To je druzba, ki je rešila problem materialne proiz-vodnje, družba, v kateri vlada razum racionalnega potrošnika — kakršni bomo leta 1970 tudi mi... Razpon med dobrim in zlom je tu raspon med usta-Ijenim redom in kriminalom, ki grozi, da bo v ta red vnesel nekaj svojega, to je nered.« Tribuna (citiram samo bistvene razlikej: »... družba, v kateri vlada razum treznega potrošnika (v kakršne se lomo vzgojili pri nas do leta 1970) ... Razpon med dobrim in zlom je tu razpon med obsto-ječim redom in »kriminalom«, ki hoče v ta red vnesti nekaj svojega, torej nered.« Zakaj se mi zdijo te razlike bistvene? Zato, ker so v nasprotju s tezami, ki mi jih podtikajo in ki naj bi nujno sledil iz tega citata: Da »nek nivo pro-dukcije diktira sistem odnosov med Ijudmi neodvis-no od družbenih odnosov v proizvodnji« in da »spre-jemam tezo rdeče garde, da zunaj regimentacije vo-jaško razumljenega socializma ni več niti socializma niti ideala«, da »tržišče avtomatično reproducira od-nose, v katerih je Bond heroj.« Kajti, če trdim, da je Borid tipičen predstavnik degenerirane druzbe, še vedno dopuščam možnost, da poleg tega predstavnika obstaja hidi avantgarda itd. Toda če je za določeno družbo tipična degenerira-nost, iz tega nujno sledi, da bo tudi njen tipičen pred-stavnik degeneriran. Kajti, če trdim, da se bomo do leta 1970 vzgojili v trezne potrošnike (in bomo se, če bomo reformo pojmovali samo kot gspdarsko reformo in ne kot družbeno, če bomo dajali glavno besedo ekonomski politiki in pozabljali na njeno integracijo s sociologi-jo in etiko), še ne trdim »da bomo« nujno samo in sami trezni potrošniki in nič več, kot prevajajo. Kajti, če trdim, da je »razpon med dobrim in zlim tu razpon med obstoječim redom in »krimina-lom«, ki hoče v ta red vnesti nekaj svojega, torej nered«, in postavljam kriminal v narekovaje, prav s tem dopuščam možnost, da bi se Bond, ki se tori sa red, lahko boril proti vsaki revolucionarni težnji za izboljšanjem obstoječega, torej proti vsakemu, ki obstoječe ne bi pojmoval edinole kot potrošniški si-stem". To pa je ravno nasprotno temu, kar mi očitajo. In če sem zapisal, da »se je duhovna prisotnost Jamesa Bonda razodevala v kulturnih izgredih ro-mantikov po zidovih ob Titovi cesti«, se še nisem opredelil proti njim, še nisem »stopil na stran super moškega tipa Jamesa Bonda, kar trdi moj jasnovidni kritik. In drugega o njih nisem zapisal. OB ČLANKU V EKO-NOMSKI POLITIKI Da pa so to izgredi, je jasno, ker ni navada, da bi kdorkoli kjerkoli lepil plakate, pa naj bo to že hva-levredno dejanje ali ne. Da so romantiki, je jasno, ker protestirajo proti filmu, proti idolu Bondu, ne pa proti Bondu, ki je med nami, ne proti bondovstvu. Zdelo se mi je potrebno, da jih v tem dopolnim, ne pa, da bi nastopil proti njim. Ob tem moj kritik zapiše: »če naj izbiramo med tem skoraj uradnim mladinskim glasom in dejanjem trojice Ijubljanskih gimnazijcev, se opredeljujemo za spontani protest teh mladih Ijudi, kajti oni niso trka-U na vrata cenzure, ki edina lahko kaj prepove, »am-pak so zahtevali opredeljevanje«. Kakšno opredelje-vanje: »Naj grem v kino ali ne?« Moj kritik najbrž ve, zakaj se opredeljuje za tako opredeljevanje. Ampak jaz sem se vprašal: »Bodimo Bondi ali ne? Mi. Jaz in ti. Naj bo naša druzba leglo bondovstva ali naj se borimo proti -njemu že, ko je v zarodku. Proti tistemu med nami, ki pravi: »Saj vsi tako de-lajo, ki sledi samo svoji potrošniški mentaliteti, ki ne pozna nobenih etičnih norm razen svojega potroš-niškega okusa. Najvišja vrednota je njegova zadovo-Ijitev. Vse je samo uporabna vrednost. Ampak, čemu naj ponavljam to, kar sem že zapisal in česar neka-teri ne morejo razumeti. še več — čutijo se prizadete globoko v svoji socialistični zavesti in pravijo: »No, kaj je potem samoupravljanje pod možnostjo, da se humanizirajo ravno odnosi v družbi,« ki je rešilo pro-bleme materialne produkcije« z možnostjo, da stvari ne vladajo Ijudem, temveč da Ijudje vladajo stvarem. Ali se je zares potrebno prikloniti Bondu v imenu lažne teze, da nek nivo proizvodnje diktira sistem od-nosov med Ijudmi neodvisno od družbenih odnosov v proizvodnji, ali je potrebno ravno v Bondu videti en vzrok več za samoupravljanje in socializem?« Ne, ne priklanjam se Bondu v imenu te »lažne teze«, ki ni lažna toliko, kot piše Marx »da omejen odnos Ijudi nasproti naravi pogojuje njihove omeje-ne medsebojne odnsoe«. (Marx—Engels Rani radovi, Zagreb 1967, str. 376) in nadaljuje: »a njihovi med-sebojni omejeni odnosi — njihov omejen odnos do narave.« Zato, ker so družbeni odnosi Ijudi v proizvodnji prav tako odvisni od sistema odnosov Ijudi sploh, ker človek ni samo homo faber ali homo potrošnik, am-pak tudi »metafizično bitje«, ki ne gleda na zivljenje samo kot na čas, v katerem lahko potroši toliko ki. logramov hrane, popije toliko litrov pijače, prehodi, prevozi itd. toliko kilometrov, vidi toliko kulturnih znamenitosti, me&t, držav itd. Zato, ker je eksistenco sdmo potrebno na nek način ovrednotiti, osmisliti, je treba v Bondu videti en vzrok več za samoupravlja-nje. Kajti omejeni razurn treznega potrošnika ome-juje same odnose v proizvodnji. In kaj je potem s samoupravljanjem? - In sem šel in sem vprašal množico pred avstrij-skim konzulatom: »Kaj menite o samoupravljanju?« In so rekli: »Mi smo popotniki, ne vemo kaj je to, za nas tu ni kruha.« In sem šel in sem vprašal kmeta, ki je okopaval dolgo njivo, pa je rekel: »Tu sadim, okopavam in po-biram sad svojih rok. Tam nimam nič zraven. Ne vem.« In sem šel in sem vprašal pijanca, ki se je mo-tovilil na cesti in je rekel: »Bilo ga je osem ur in sedaj hočem imeti mir, ampak gospa žena me ne mara.« In sem šel in sem vprašal človeka, ki je zamišljen sedel na klopi v parku in je rekel: »To je kraaasna ideja.« In sem ga vprašal: »Kako lorej?« In je rekel: »Duh je voljan, a meso je slabo.« In sem šel in sem odprl 49. številko Protlemov in sem prebral: »še zdaj je v večini primerov skelet, ne pa živ socialni organizem«. In sem obrnil nekaj stra-ni in sem prebral: »Nobena institucija ne more traj-no eksistirati v moralnem vakuumu.« Obrnil sem ne-kaj strani: »Brez te pripadnosti skupnim vrednotam, brez moralne internalizacije skupnih vrednot, brez upoštevanja maksim, ki skupne vrednote deducirajo v prakso, ni mogoče vzpostaviti tistih, med seboj obveznih razmerij, ki jih imenujemo odgovornost... če te vrednosti niso jasno definirane, potem ne omo-gočajo enosmiselnega integrativnega ponašanja. Za našo situacijo je značilno, da so osnovne vrednosti sicer trdno postavljene, vendar pa pogosto nimajo funkcije integrativnih simbolov prav zaradi tega, ker niso razdelane v sistem norm. Na ta način se osnov-ne vrednote kot so osvoboditev dela, enakost, demo-kracija, socializem itd. spreminjajo v vsebinsko sko. pe dogme, medtem ko je aplikacija teh vrednot zelo poljubna in priložnostna-... Jasno je, da v socialno atomiziranem kolektivu, v katerem vsakdo zasleduje le svoje individualne koristi, ne more biti kolektiv-nega odločanja in kolektivne soodgovornosti, ker kolektiv kratko malo ne eksistira... Tudi samouprav-Ijanje kot institucija je imelo v tem obdobju v glav-nem funkcijo motiviranja, čeprav ni šlo toliko za eko-nomsko, ampak predvsem za socialno motiviranje. Sicer pa je bil poudarek samoupravljanja na delitvi dohodka An je zaradi tega samoupravljanje pomenilo le socialno ustreznejšo obliko ekonomskega motivi-ranja ... Ekonomsko motiviranje, ki naj bi delovalo v avtomatizmih, ne more biti več glavni regulator družbene prakse, če želimo zmanjšati razsipno sti-hijo in če šelimo vnesti v družbeno prakso organizi-rano kontrolo... Začetni uspehi, ki smo jih doživeli z ekonomskim motiviranjem, so nas za dolgo čaša utirili v ekonomski optimizem tipa Locke, Smith in Bentham. .. To verovanje v »nevidno roko« in v eko-nomske avtomatizme nas je slepilo tako močno, da nismo videti negativnih posledic ekonomskega moti-viranja: individualizacijo interesov} socmlno atomiza-cijo kolektivov, neracionalno stihijo, upad družbene kontrole; določeno stovnjo demoralizacije itd.« (Velj-ko Rus: O odgovornosti) In sem si rekel: če samupravljanje za nekatere sploh ne obstaja, za nekatere pa samo kot »ideja« in za druge kot nezadostno uresničena stvarnost POTEM se delo za nas šele pričenja. In to vpraša-nje ne fco rešeno samo posebi v druzbi »družbi, ki je razum treznega potrošnika. To vprašanje ne bo re-šeno samo s pravno uzakonitvijo samoupravljanja rešila problem materialne produkcije«, v kateri vlada niti s tem, da z ekonomskimi instrumenti prtvzgoji-mo sarrn sebe v trezne potrošnike tipa Bentham, Bond ali kakršnegakoli tipa že. Proti ideologiji take-ga tipa človeka polemizira z neprikrito ironijo že Marx: »Sfere menjave ali cirkulacije blaga, v katere mejah se gibljeta nakup in prodaja delovne sile, je bi-la v resnici pravi zemeljski raj prirojenih človeških pravic. V njej vladajo le svoboda, enakost, lastnina in Bentham. Svoboda! Kajti kupec in prodajalec blaga, npr. delovne sile, se ravnata samo po svoji svobodni volji. Pogodbo sklepata kot svobodni enakopravni osebi. Pogodba je končni rezultat, v katerem dobi njuna volja skupen pravni izraz. Enakost! Kajti v medsebojnih odnosih sta sarno posestnika blaga in menjavata ekvivalent za ekvivalent. Lastnina! Kajti vsak razpolaga samo s tem, kar je njegovo. Bent-ham! Kajti vsak misli samo nase. Edino moč, ki ju pripelje skupaj in v medsebojne odnose, je moč njune sebičnosti, njunih posetnih poristi, njunih privatnih . interesov. In prav zaradi tega, ker misli vsak samo na. se, nobeden pa na drugega, delata oba zaradi neke vna-prej določene harmonije med stvarmi ali pa pod po-kroviteljstvom nadvse ostroumne Previdnosti samo za svoje vzajemne koristi, za splošne koristi, za ko-risti vseh. (Marx, Kapital I, CZ, 1961, str. 200j. Sedaj nam je lahko jasno, zakaj Kapital nosi podnaslov: KRITIKA POLITIČNE EKONOMIJE. »Marx ekonomskih kategorij nikoli ne jernlje sa-mo v njihovem čisto ekonomskern pomenu, to je, da bi abstrahiral družbene celote, ampak jih vedno zoperstavlja njim nasprotnim kategorijam (upordb-no vrednost nasproti prometni vrednosti...). No, za Marxovo stališče je bistvena konstatacija, da to ab-strahiranje ekonomskih kategorij iz konkretnih člo-veških odnosov (pretvarjanje dela v blago ali občo vrednost) leži v naravi samega kapitalizma, pa zato to abstrahiranje predstavlja bistveno lastnost mišlje-nja človeka v kapitalizmu. Zato politična ekonomija nujno predstavlja le eno obliko mistificirane družbe-ne zavesti človeka.« (Rudi Supek, Marx i savreme-nost I. str. 275, Beograd 1964). Prav zato, ker politična ekonomija podreja vse ostale razsežnosti človeškega bivanja pod kategorijo menjave ali cirkulacije, je, kakor pravi Supek, »mi-stificirana oblika družbene zavesti človeka«. Prav zato pozna samo alternativo: ali samoupravljanje pod vladavino razuma treznega potrošnika ali sociali-zem kot »regimentacijo vojaško razumljenega so-cializma«. Moj kritik se opredeljuje za prvo, meni podtika drugo. Kot da tudi »metafizične« vrednote ne morejo družiti človeka (na primer v šidovski skupnosti). Človek je v politični e^onomiji samo človek-po-trošnik. Od intenzivnosti tega potrošniškega čuta je odvisna intenzivnost združevanja. Reklama je sred-stvo, ki stopnjuje to intenzivnost do najvišje mere. Prikazovanje filma o Jamesu Bondu, o tem sodobnem idolu sodobnih potrošnikov, je reklama za tak tip človeka, življenja. Kako naj torej razumemo to (laž-no?) indiferentnost: »Zakaj ravno v Bondu videti razlog več za samoupravljanje?« Samoupravljanje ni kategorija, ki bi mogla liti edinole domena ekonomistov. Samoupravljanje je antropološka kategorija. Kot taka bistveno opredelju-je bistvo človeka, omogoča svojstven način razkriva-nja človekovega bistva v odnosu človeka do narave, človeka do samega sebe. In kadar se smisel tega svoj-stvenega razkrivanja človekovega bistva proglaša potrošnja (za nekatere kot daljni dlj), kadar se za bistvo človeka proglaša potrošniški čut in zato po-trošne dobrine kot najvišja vrednota, pomeni, da tu nekaj ni v redu. Samoupravljanje kot antropološka kategorija bistveno prerašča ekonomski kategoriji konkurenco in monopol v okviru katerih bi se gibalo samouprav-Ijanje kot ekonomska kategorija. Kot konkretna an-tropološka kategorija vedno kaže stopnjo integrira-nosti človeka-proizvajalca v svoj delovni kolektiv in kolektiva v celotno družbeno proizvodnjo, stopnfa humanih odnosov v neki dmžbi, kar se navsezadnje kaže kot stopnja »občutka lastne vrednosti svobode«. Samo ta občutek, ki je tz Grki izginil s sveta in se s krščanstvom izgubil v nebeških modrinah, lahko iz druzbe spet napravi skupnost Ijudi za uresničitev njihovih najvtšjih ciljev. (Marx, pismo Rugeju.) In kako lahko pridemo do tega občutka lastn*. vrednosti? Tako, da kot Heglov atsolut svojo vsebino »eč tujimo« sebi, jo razgrnemo pred seboj, da delujemo, da presežemo sebe. V rezultatih našega delovanja se kaže naša vrednost. Da lahko delujemo, moramo najprej biti, bivamo samo tako, da proizvajamo. Najbolj nevredno fizično delo, kot proces menjave med naravo in človekom, 9* nam tako kaže kot temeljna vrednota. šele z delom smo postavljeni v svet, šele takm postavljeni ga lahko vrednotimo. Zato lahko spoštu-jemo samo tistega, ki se je s svojim delom izkazcš vrednega spoštovanja. Delu čast in oblast! Zato je naš odnos do sveta predvsem etičen, n# pa estetski. Zato pravimo, da mora vsa tako imena> vana kultura opraviti svoj obstoj pred žuljavimi ro-kami tistih, ki jo najbolj realno ostvarjajo, pa jim jtt najbolj daleč. Zato se sklicujemo najprej na žuljave roke in šele nato na razpravo o estetiki. Zato je treba razkrinkati Bonda v njegovih posvetnih formah (002, 003, 004, 005... OOn). Odkrijem ga lahko v samouprai* nem kolektivu n. pr. kot direktorja Ijubljanskih cvei-ličarn, o katerem se je lansko leto razpisalo časo-pisje. In to »šansi samoupravljanja« navkljub in naj-manj, kar Inhko storimo, je to, da ne delamo reklame za tak tip človekcu Božidar Lakota U. STRAN TRIBUNA ,;U\AANJKA DUHOVNA SVOBODA // SREČANJE S PORTUGALSKIMI ŠTUDENTI V RIMU Opomba: Pričujoči članek je zapis pogovora s še-stimi portugalskimi študenti z univerz v Coimbri in Lizboni. Vprašanja, ki tarejo študentstvo na Portu-galskem, so precej drugačna od problemov, s kateri-mi se srečujemo mi, in tudi nekatera njihova stališča se razlikujejo od našh. Portugald zaradi posebnosti svoje družbe gledajo na Evropo in na moderen svet namret z drugačnimi očmi kot prebivalci ostalih dr-žav evropskega Zahoda. Pri tem ni bil moj namen po-lemizirati z mnenji portugalskih študentov; hotel sem samo objektivno obnoviti naš razgovor in prika-zati delček življenja v svetu, ki je nam dokaj neznan vn se bistveno razlikuje od našega. Sodt>e zato prepu-ščam vsakemu bralcu. Sodelujejo: Maria — drugi letnik romanistike, Isabel — drugi letnik farmacije, Ines — četrti letnik svetovne književnosti, Paul — tretji letnik medicine, Luis — tretji letnik prava in Jorge — drugi letnik fizike. Avtor VPRAŠANJE: Kakšen odnos je med študenti in profesorji na portugalskih univerzah? JORGE: Manjka tista duhovna svoboda, ki je obi-čajno značilna za evropske univerze. Univerza pri nas ni ustanova, ki bi spodbujala znanstveno raziskova. nje in napredno misel sploh. Na račun teh nalog se je izredno razbohotila informativna funkcija univerze, tako da je predavanj v povprečju več kot drugje po Evropi .Ne vem, če zato iz pomanjkanja časa izvira tudi pomanjkanje sodelavskih študijskih odnosov med študenti in profesorji. Morda je temu kriva tudi zaprtost, »akademičnost« pedagoškega kadra. Profe-sorji si laste višji položaj kot navadni smrtniki. LUIS: Da, tudi jaz sem tega mnenja. Zdi se mi, da so ravno na pravni fakulteti, na kateri študiram sam, profesorji najbolj odtrgani od sveta in vsakda-njega življenja sploh. Pravo je obdržalo več starin-skih pedagoških metod kot katerakoli druga vrsta študija. INES: Profesorji so preveč dogmatični. zTihteva-jo od nas. da jim verjamemo vsako besedo. Moralo bi biti več razpravljanja, dovoljeno nam bi moralo biti postavljati vprašanja in izražati svoja mnenja. Saj ne rečem, da so te stvari formalno prepovedane, toda miselnost je na vMverzi tako zaostala, da se vsakdo boji pregrešiti se nad tradicijo. Videti bi bil krivoverec. To pa je zelo nevarna reč v naši držarn, ki je _ jcot veste — pod diktaturo, ki temelji med dru-gim tudi na veri. VPRAŠANJE: Kako pa je po diplomi? Se zlahka dobi slušbo? MARIA: Kje pa! PAUL: Po mojem je odvisno od diplome. Pravniki na primer sorazmerno lahko dotv službo. Jaz kot zdravnik pa se bom moral zadovoljiti s slabim me-stom, če bom hotel delati. LUIS: Da, pravo daje še največ možnosti. Naša država je še zelo zaostala in zato je birokratskega kadra sorazmerno največ. Pravnik vma tako po do-končanem študiju veliko možnosti za izbiro kariere bodisi kot samostojen odvetnik bodisi v državni upravi. Večina vladnega aparata je prav s pravne fa-kultete v Coimbri. Tudi Salazar. Kdor študira pravo torej lahko skoraj z gotovostjo računa na sluzbo in to je tudi razlog, zakaj je na pravni fakulteti več štu-dentov kot kje drugje. Vendar ne mislite, da je študij prava tudi lahek. Nasprotno, portugalski pravni si-stem je zelo zamotan in zastarel, zato zahteva od štu-denta veliko napora, če mu hoče ta biti kos. MARIA: Jaz na primer študiram romanistiko in bom morala po diplomi zelo verjetno mnogokrat menjati službo, preden bom našla tdko z dobro plačo. JORGE: Mislim, da na univerzi še gre, toda Ijud-je brez visoke izobrazbe imajo skoraj minimalne mož-nosti za dobro zaposlitev. šol za poklicno izpopolnje-vanje skoraj ni, srednje tehnične šole so redke, štu-dtj na univerzi je pa drag. Tako je pri nas veliko Iju-di samo z osnovno šolsko izobrazbo, ponudlu delov-ne sile je ogromna, zaostalo gospodarstvo pa je ne more absorbirati. Delodajalci lahko zato postavljajo take delovne pogoje, kakor jih je volja. Povedati mo-ram še, da traja obvezno šolanje pri nas samo štiri leta, kar je verjetno najmanj v v&ej Evropi. VPRAŠANJE: Kakšni pa so odnosi med študent-kami in študenti ter med spoloma sploh? PAUL: To je odvisno od naših šošolk. RAZGLAS Delavski svet ELEKTRONSKE INDUSTRIJE v NIŠU je sprejel sklep o uvedbi stalne letne nagrade za najboljšega študenta v letniku ter za najboljše diplomsko delo. Nagrade lataiko doibijo študentje, ki študi-rajo na elektrotehnioni in strojni fakulteti v Nišu, elektrotehinični, strojni, teihnološki in pri-rodoslovincHmatematični fakultetd (skupine ke-mija, fizika in fizikalna kemija) univerz v Beo gradu, Zagrebu in Ljubljani. Pravico do na-grad itnajo vsi študentje, ki študirajo na teh fakultetah, ne glede na to, ali so štipendisti Ei-Niš ali katere druge delovne organizacije ali usanove ali pa štipendije ne dobivajo Nagrada za najboljšega študenta v letniku ziiaša: za prvi Jetnik.....1000.— novih din za drugi letnik .... 1.500.— novih din za tretji letnik .... 2.000.— novih din za četrti letnik .... 2.500.— novih din Nagrade bodo izplačane enkrat na leto in to na koncu šolskega leta, t. j. v mesecu okto-bru. V vsakem šolskem letu bi tako bilo po deljendli 56 nagrad. Pravico do nagrade ima najboljši študent v letniku, vendar pod pogojem, da iima povpreč-no oceno iz stroikovnih predmetov višjo od 8 (osem). Predlog za nagrado mora fakultetni svet dati kadrovslki službd Ei-Niš, in to najka-sneje do 15. oktobra tistega leta. Za najboljše diplomsko delo iz področij elektrotehnike, strojništva, tehnologije in pri-rodoslovnih znanosti (kemija, fudka, fizikalna kemija), ki obravnava ali odkriva novosti iz omenjenih področij, je uvedena stalna letna nagrada v znesku 5.000.— novih dinarjev. Nagrada bo podeljena enkrat na leto in to v meseou februarju. Diplomske naloge, ki bodo komikurirale za to nagrado, bo moral fakultetni svet najkasneje do 15. februarja tistega leta poslati kadrovski službi Ei-Niš. Za nagrado se lahko potegujejo samo tisti štuidentje, katerih diiplomske naloge je predlo žil fakultetni svet. Nagrado podeljuje posebna žirija, ki jo se-stavljajo: — predstavnik Elektronske induistrije Niš — profesorji fakultet — predstavnik ZŠJ Diplomska dela, ki ne pridejo v ožji izbor za nagrado, lahko fakultetni svet — če meni, da bodo le-ta koristila Ei-Niš — prav tako pošlje. Tista dela bodo eventualno honorirana,' nagrafena ali pa odkupljena. INES: To po mojem ni noben odgovor. Rada bi rekla, da je prtugalska družba v odnosih med spolo-ma še posebno konservativna. Toda nekaj napredka je le. Nekoč so si bruci po vpisu na fakulteto poiskali na podeželju v bližini univerzitetnega mesta doma-činko, s katero so si rrted študijem preganjali učne težave. Dandanes tega ni več. Fantje in dekleta hodi-mo skupaj na predavanja in se počutimo kot tovariši. ISABEL: Vendar ne vem, če je zato danes več moralnosti kot nekdaj. PAUL: Delate nam krivico. Na nekaterih jakul-tetah se spolne vrednosti še vedno precej upoštevajo. VPRASANJE: Imajo ženske enake pravice kot moški? MARIA: Ah, kje! ženska na Portugalskem nikoli ne bo imela enakih pravic kot moški. Tolažim se z dejstvom, da tudi drugod ni dosti bolje. INES: Mislim, da šenska zaradi svojega tempera-menta in miselnosti nikdar ne bo mogla postati po-polnoma enakopravna z moškimi. PAUL: Toda saj so ji pravno dane enake pravice. MARIA: Dane že, samo uporabljati jih ne sme. Zakaj? Ker enakopravnost žensk ni samo pravno def-stvo, ampak življenjska stvarnost. V praksi pa se ni-kdar ne dogaja, da bi bilo ženskam omogočeno uži-vati enake pravice kot moškim. JORGE: Zakaj ne? MARIA: Takoj ti povem zakaj. Najsi so ženske pravno še tako enakopravne, te pravice se v praksi izvršujejo drugače glede na spol m enakopravnosti ni več. JORGE: Toda ženskam ni treba služiti vojaščine. MARIA: To ni nič. V Izraelu so tudi ženske vojaki. JORGE: Oh, vedno nas spominjate na madame Curie in Izraela... MARIA: No, pa Angola. Tam se tudi PorUigalke bojujejo s partizani. PAUL: Toda poglej, ženska nikoli ne to mogla biti enakopravna z moškimi, a ne zato, ker bi bila manj intelignentna, temveč zato, ker je drugačna. Konstitucialno, čustveno in intelektualno. MARIA: To so prastari argumenti. Kakorkoli obr-neš, vedno ostane dejstvo, da naša družba šteje zett-sko za manjvredno od moškega, celo v višjih slojih. INES: Ne, po mojem se v višjih slojih o stvari vsaj razpravlja, medtem ko je v nižjih ženska še ved-no samo moževa lastnina. Tako je pri nas že od ne-kdaj. JORGE: Moški imajo drugačne sposobnosti kot ženske. Mislim, da se spola lahko dopolnjujeta. Toda ostanem prepričan, da je moč atribut moškosti. MARIA: Oh, vi in vaša moč! To je samo izgovor, ki ste si ga moški izmislili, da bi lahko gospodarili nad nami. JORGE: Ne, hočemo vas samo voditi. MARIA: To ni res, kajti takoj ko srečate dekle, ki je tako inteligentna in značajna kot vi, se je ogne-te, ker ji ne morete zavladati. Zato iščete samo takš-na dekleta, ki vam ne morejo oporekati in se vatn. prilagode. PAUL: Morda pa se nam prilagode zato, ker po-trebujejo našo Ijubezen. MARIA: Ne, prilagode se vam zato, ker se jim vi nočete. Moški so egoisti. VPRAŠANJE: Luis, kakšno pa je pravo stanje šenske enakopravnosti? LUIS: Letos pripravljajo nov civilni zakonik, ker je prvotni star sto let (1867) in je zastarel. Za svojo dobo je bil stari zakonik zelo napreden. Kar pa za-deva novega, je bil že objavljen in bo z nekaterimi manjšimi spremembami začel veljati julija letos. če-prav je zakonodaja iz časa nastanka republike do-mala povsem spremenjena, je žena ostala skoraj po-polnoma podrejena moževi volji. Studenti prava se s tem ne strinjamo, toda biti moramo tiho in preštudl rati novi zakonik. VPHAŠANJE: Kako si zamišljate združitev Evra-pe in vlogo Portugalske pri tem? JORGE: Mislim, da ne moremo dvomiti o pri-spevku, ki so ga dali Portugalci evropski kulturi. Ev>-ropa je predvsem kulturni fenomen in v tem smislu se tudi čutimo Evropejce. če pa govorimo o združeni Evropi, si želim takšno celino, ki bi svojim narodom zagotavljala njihovo polno neodvisnost. Združitev naj bi imela obliko tesnejšega sodelovanja in to na osno-vah zahodne katoliške kulture. LUIS: Meni pa se verska ideja ne zdi osnoven aspekt. Kajti zdrušenih Evrop si lahko zamislimo več: kot poliiično, vojaško, gospodarsko ali kot kul-turno skupnost. Kot politično skupnost si je ne mo-rem predstavljati, ker se mi zdi, da med vsemi ev-ropskimi državami zaradi njihovega različnega zgo-dovinskega razvoja in drugih razlik nikoli ne bo moč doseči soglasja. Zato se mi zdi glede na komplemen-tarnost evropskih gospodarstev edina realna ekonom-ska združitev Evrope. INES: Toda Portugalska ima še svoje prekomor-ske province. Mislim, da je tudi te treba šteti k ev-ropski kulturi, ker v njih vlada portugalska misel. LUIS: Ne, ne strinjam se popolnoma. Res je, da druge evropske države precej drugače gledajo na na-še province kot mi, toda zdi se mi, da kultura ni os-noven dejavnik naše povezave s posestmi. Znano je, da gospodarstvo potrebuje mnogo prostora in ravno naše province bi lahko predstavljale pomembno do-polnilo evropskemu gospodarstvu. Isto velja seve-da za Sovjetsko zvezo. JORGE: Meni pa se zdi, da ekonomsko združe-vanje pelje v odvisnost Evrope od trustov in kar-telov, skratka v podložnost velekapitalističnim inte-resom. Zato zame pomeni združena Evropa skupnost, ki sodeluje predvsem za ohranitev individualnosti svojih nacionalnih kultur. PAUL: Toda sodelovanje še ni dovolj, Tr$ba fe načrtne akcije, ki bi zagotavljala ugodnosti vsem. LUIS: če pa smo že pri tem, je treba, da evrop-ske države bolj priznavajo Portugalsko kot doslej. To velja tudi za zahorf"n ^—"¦"-" Ni prav da si pešči-ca velikih sil lasti patronat nad odločan^™ o usodi celotne Evrope. Mitja Jermol TRIBUNA STRAN 15 PI5MO UKEDNISTVU V Tribuni iz 15. marca 1967 Je bil na 8. siram objav-Ijen članek Nogometna kuga. Kot nekdanji sodelavec Tri-bune in njen bralec sem bU presenečen zaradi vsebine ome-njenega članka kot tudi zaradi načma izražanja avtorja Viktorja Vesta. Avtor članka — poleg tega, da si dovoljuje obravnavati snov, ki jo slabo pozna ali pa sploh ne — je v neakademskem ali bolje rečeno v uličnem žargonu ScUil vse, začenši od športnih forumov, klubov, pa do vseh poštenih nogometnih delavcev v naši domovmi. Ali tov. Viktor Vest sploh pozna nogomet? Ali pozna njegovo zgodovino in razvoj pri nas? če ne, mu priporo-čam, da se malo pozamma in prebere nekaj o nogometu pri nas in naj šele potem diskutira vn polemizira v tisku. Kajti, če bi bil vsaj malo seznanjen, si ne bi bil drznil žaliti in blatiti poštenih športnih delavcev. Ali je potrebno naštevati vse svetle vzore naše preteklosti? Mislim, da jih vsi poznajo, vendar bom kljub temu — da spomnim tov. Vesta — navedel samo nekaj tistih, ki bi bili karakteri-stični. Naj se tov. Vest pozanvma za zgodovino Radničkega is Kragujevca — to je bilo moštvo delavcev in dijakov, z eno besedo moštvo mladine, ki je v času diktature in policijskega preganjanja stare Jugoslavije zbiralo mladino in jo pravilno vzgajalo. Naj se spomni trenutka, ko so ta-isti nogometaši pritekli na igrišče v rdečih dresih in ko so navijačem delili rdeče kačkete v znak protesta proti za-sovražnemu diktatorskemu režimu. Naj se tov. Vest spom-ni ali naj poišče v zgodovini nogometnih klubov moštva, ki so po telcmah v prvih dneh okupadje hitlerjevskih in italijanskih fašistav namesto v slačilnico odšla v gozd, da bi se s puško v roki borila proti sovražniini fHniduk iz Splita. Mladi Radnik i? Požnrenca itd Vem, aa oo tovarta ,c ^oojvm vnis.gai,ain oeseu-njakom rekel, da je to bilo nekoč. Zdaj da je druga situ-acija. Toda motite se, tovariš Vest, če tako mislite. če sploh zmorete misliti. Tudi danes v času profesionalizma pri nas nogornetni klubi zbirajo mladino okoli sebe. Skozi pionirske in mladinske nogometne šole gre tisoče dobrih mladincev, ki nikoli ne bodb posiali vrhunski nogometaši, pač pa samo dobri graditelji socializma. Oni se od mladih nog s pomočjo igre in zabave navajajo no. samodisciplino in red. Vsak se odloča za tisto, za'kar -je najspdsobnejši. Samo tisti najmaniši del, ali za nogomet najbolj nadarjen. se mu posveti. Pa tudi med njimi ni lenuhov in potepuhov. Napravite majhno anketo. Videli bbste, da imajo skoraj vsi svoj poklic ali pa so končali srednjo šolo. Niti eden nogometaš ni postal problem naše drušbe. Ko sem govoril o mladindh, sem vas hotel, iovariš Vest vprašati: »Ali je bolje, da tisti mladinci pridejo na trening in da pre-bijejo prosti čas na igrišču in na čistem zraku, ali pa, da sedijo pri Petričku in v podobnih lokalih od 9 dn 21. ure z dolgimi lasmi, s cigaretami v ustih in pri kozarcih, pol-nih alkohola- Mogoče je -za ims to bolje, ker verjetno tudi vi najdete tam navdihe za svoje izbruhe. A za take mlade Ijudi tam ni prostora. Poglejte na primer: pred nekoliko dnevi sem srečal nekega mladinca iz Olimpije pri vhodu Petrička. čeprav ga nisem ničesar vprašal, mi je nekako z občutkom krivde pripovedoval: »Vozim se iz Medvod v Ljubljcmo v šolo in na trening. Da bi mi hitre^e potekel čas do odhoda vlaka, sem prišel sem, da popijem sok Toda tam nisem mogel zdržati. Sram me je biln sedeti v zadušijivem prostoru, kjer točijo alkohol tudi najmlajšim Sram me je sedeti skupaj z degenerirano slovensko mla-dino (tudi jaz se popolnoma strinjam z njimi). Pobegnil sem ven, ker ie bolie zimai na vetru in dešiu koi pa v tem peklu.« Nadalje, iov. vesi,, aa vesie, uu te mtuumce Kontroii-rajo, ali so dobri dijaki in ali imajo slabe ocene ter kakšni so vzroki za to itd. če potrebujejo pomoč, jim jo nudijo, toda slabi in lenuht rrimajo prostora v klubu. Pionirji in mladinci — nogometaši morajo biti ne samo dobri dijaki, ampak tudi vzor svojim tovarišem. Da ne boste rekli, da govorim kar tako, vam bom na-vedel nekaj podatkov. Mogoče ste jih poznali, pa niste ho-teli zanje vedeti. Za primer sem vzel NK Olimpijo. NK Olimpija ie sestavljen iz amaterskega in profesionalnega dela- Poleg 22 profesvonalmh nogometašev in plačanih funkcionarjev in uslužbencev pa v klubu obstaja tudi ama-terska mladinska in amaterska ekipa s po enim plačamm trenerjem. Pionirjev je 60, mladtncev pa 40. BVo bi jih tudi več, toda ni prostora in možnosti. S čim se zdržuje ta amaterski del kluba? V preieklem letu je dotacija za vso OLirapijo znašala 22,000.000 SD, za amaterski nogomet pa je bilo porabljenih. okoli 18 milijonov SD. če bi temu dodali 15% od celot-ne vsote, ki jo porabijo za vzdrževanje objektoo (stadi-ona), pridemo do veliko večje vsote. To torej pomcni, da lahko profesionalni nogomet samo pomaga amaterskemu. To je tudi pravilno. Denar ni odvršen. Poleg že pozitivnega vzgojnega vpliva na mladino dosegajo taisti mladinci uspc-he tudi pri športu. Ne samo, da so najbo7jši v Sloveniji, pač pa se enakopratmo borijo s svojimi vrsiniki iz ostaiih republik. Jutri bojo glavni nosiici slovenskega nogometa. Tukaj je baza, moramo biti potrpežljivi in čakati na re-zultate, kajti tradicije ni mogoče podariti, ampak samo ustvariti. Ni potrebno reči: »Mi nimnmo vrhunskega nogo-meta, in če ga nimamo, smo lahko brez njega.« Potrebno ga je ustvariti. Spočetka je pomoč od zunaj nujnn. Težki trenutki prihajajo, toda prešli bodo 7,~ ~-*n: - ~. -^ik uspeh dn OHmrčir;. **i*~r,*:~ ---.^'7 ^n^--- ktpami pri nas. Ali bo deaeta aii triiiujsi,a, to ni bUUviio- Tovariš Vesi, vi sce v svojem članku naredia pri-merjavo med gledcUiščem rn nogometom. Tudi tu ste na-vedli nekaj netočnih podatkov. Ze takoj na začetku mo-raan poudoriti, da jaz ne želim primerjati nogometa m gle-dcdišča. Mislim, da kulturni človek potrebuje kakor eno, tako tudi drugo, toda primitivec potrebuje samo eno. Morda ste vi eden izmed tistth. ki gredo v gledališče zato, da bi svoji okolici dokazali, kako so kulturni, in ne zato, ker čutijo potrebo po gledališki umetnosti. Postrezem vam tudi s podatki. V preteklem letu je imekt Olimpija na swjem stadionu 175.000 gledaicev vn ne 80.000, kot navajate vi. Torej je ena vstopnica dotirana s 116 SD. Če bi prišteli še obisk v inozemstvu, bi bilo šte-vilo gledalcev še veliko večje, kajti v preteklem letu je Olimpijo na stadionu v BudinnpešU gledalo 95.000 Ijudi in v Varšavi preko 80.000 gledalcev. Gledaiišče in opero je v preteklem letu v Ljubljani in na vseh gostovanjih gledalo 229.423 gledalcev. če izračunamo, koliko je dotirana ena vstopnica, bomo dobili vsoto 1498 SD. To so točni podatki. Naj vam samo še enkrat povem, da rriti meni niti katere-mukoti športnemu delavcu ali kateremukoli pametnemu človeku ne bi prišlo na pamet. da bi primerjal ti dve stvari. Protestiraie in avtgai,e yia* prou profesioTiaiizmu! Zdkaj? Ali ne vidite aii pa nočete videti, da razvoj naše družbe to zahteva! Nogometni klubi postajajo vsak dan sa-mostojnejši in delujejo po sistemu samofrnansiranja. Tega ni mogoče doseči čez noč. Postopoma prihajamo v to tazo, samo ne. smemo pozabiti, da bojo naši klubi — če-prav bojo poslovali kot samostojna podjetja, ki bodo s svojim delom ustvarjala dobršen del tudi deviznega do-hodka — ostali v bistvu vzgojitelji mladine. Danes se to še zelo malo vidi, toda jutri ali čez nekoliko let bo to še očitneje. Na koncu, tovariš Vest, bi vam dal nasvet. če želite nekaj več zvedeti, se obrnite na katerokoli redakcijo ka-teregakoli športnega lista ali pa se sprehodite do kate-regakoli NK pri nas. Za vas je najbližja Olimpija in tam vam bodo dali vse podatke, ki jih sam nisem imel časa zbrati in za katere nisem imel prostora, da bi jih napisal. Uredmštvu se zahxxUjujem, da mi je odstopUo nekaj prostora. Branislav Vladimirovič, novinar »EHA«, Linbljana KAJ JE POČITNIŠKA ZVEZA JUGOSLAVIJE Z cLanašnjun dmem pričenjamo serijo člankov, ki naj približa Počitniško zvezo študentoin, kii je tudi namenjena. Mnogo je danes govora o slataem in nezadavoljivem socialnem položaju študentov. Rezultati posameznih analiz so naravnost katastrofalno slabi. če verjamemo podatkom, je v Ljubljani preko 11.000 študentov, od tega jih prejema štipendije na višjih, visokih šolah in umetniških akademi-jah skupno 2.688. Ce na drugii gtrani gledamo števHo je-malcev študentskih posojil, ki jih je okrog 1.340, dobimo približno število študentov. ki utporabljajo ugodnosti, ki jim jih nudi družba na taik ali drugačen način. To število študentov se torej giblje okoli 4.000 in je kot podatek do-kaj zgovorno, čeprav zeio skopo. Ob takem dejstvu se človek vpraša, kaj stortti. Pri raz-mišljanju o problematiM študentov pa kljub grocaljivemu stanju ne kaže obupovati, še manj pa obupati. Posaimezne organizacije z banifikacijami, ki jih nudijo, vsekakor lahko sedanje težko stanje vsaj omilijo, da bd ga izboljšale, je zelo iluzorno misliti. Ena od teh orgBnizacij je tudi •Fo-čitndška zveza Jugoslavdje, v nadaljnem besedilu PZJ, o kateri imam namen pisati v serlji člankov, ki bodo ob-ravnavali: splošne podatke o PZJ, delo PZJ na rekreacij-isiiecii področju, delo PZJ na vzgojnem področju. Za kon-kretne akcaje pa nameravamo odpreti v Tribuni posebno rubriko — Turistični barooneter za študenta. V današnjem članku nameravam obdelati spdošne po datke o PZJ: PZJ je mmcžična, saonostojna organizacija, ki zbira v svojih vrstah na prostovoljnd osnovi študente in &olsko mladino sredn.iih šol, oseanletk, nižjih in srednjih strokovnih šol, šol učencev v gospodarstvu, njihove učite-ije itd. Namen in clj PZJ je c-mogočiti mladim, da kar najbolje spoznajo domovino, njena bogastva in prirodne 1'one kulturne m zgodovinske znamenitosfi Dalie ževitu uuude iz. vseh krajev naše doraovine ter razvijati in Krepiti bratstvo in enotnost našoh narodov ter ljubeczen do socialistične domavine in njenih revolucianarnih prfr-dobitev. PZJ naj bii skrbela še pri organrizaciji semestralnih in letnih počitnic, poskrbela za čim boljše počutje na iz-letih, letovanjih in zimovanjili, ki jih organizira. S tem in z vBgojnim namenom nudi PZJ vrsto materialniih in dru-gih ugodnostn: alajšave na potovanjih, organrizira in usta-navlja stalna in premična šotorenja, sprejemališča in do move za rekreacijo. Poleg prej omemjenih nalog in ciljev pa se PZJ trudi navezati stike in skuša sodelovati s podobniani organiza-cijamd v drugih državah. Mimogrede želim peudariti samo bistvo naloge navezave stikov in sodelovanja s podobniina organizacijami v drugih državah. Ta del naše dejavnosti naj bd v bližnji pmhodnosti zagotovH samo izmenjavo na-ših študentov s tujimi študanti in tako omogočil ceneno »potepanje« po tujini. Poleg amesnjenega pa bd se veljaio povezati z mrežo klubov OZN, katerih naloga je vzgajatd mlade v duhu internacionalizma. Na tak način bi mreža počitaiške zveze in klubov OZN vzajemno opravljala vlogo izobraževanja doma in v tujini. Ko govoriano o ugodnostih, ki jih kot član PZJ lahko imaš, seznanjam tudi o vstapu v članstvo te množlčne or-ganizacije Redni član more biti vsak študent, ki se vpiše v osnovno organizacijo, plača vpasnieo, redno plačuje čla-narino in dela v duhu statuta. Redni član je dolžan, je pomembniih Ijudi, ki kot pGsamezniki ne morejo ukremiti ničesar, a kot sfou-pina sprejmejo mneaije, da splah nd mogoče njčesatr sfcorriti. Marsilkdo potrebuje tako budilko, kd bi zvoniila tatarat, kadar bi biM pripravlijeini vstati. KULTURA IN PROSVETA Namesto z dotacijami bi si prosvetarji in kultur-niki lahko pomagali s spomladansiko razprodajo po-zabljenih predmetov v šolah. tanjJžnicah, gledaliiščih, muzejih in še kje. Najrentabiliiejše tiisikarsiko založniško podijetje Je v Beogradu: Zavod za izradu novčandca. LOKALNA KRONIKA Razlika med študeratam s štiipemdijo im štuidenfloim brez nje je okoli 10 kilogramov. MBD LJUDMI Kaj je bar? Otroški vrtec za adirasle. Kandlbal pride v restavraciijo, naročd nataikarja in ga požre. Porofea je kot nakupovanje v saimopostreižni trgo-vami: naijprej paaljivio izfoiraš med blagom, M se ti pomuja, nato se odločiš za tisto, kar iraaš naji-aje, na konou mofraš pa vse skufpaj plaoati. PA ŠE TO Den&r ni vse. Na pimer, nd ga dovoilj. Mifcja Jermol KOT VIHAR SE ŠIRI PO SVETU V PARIZU RAZPRODANO NA KAJ PRISEGA 700 MILIJONOV KITAJCEV RDEČA KNJIŽICA MISLI MAO CE TUNGA v prilogi naših razgledov razgledi po svetu LIDUA KODRIČ MATUA CERAR IN NINO ROBIČ NA JAZZ IN BEAT KONCERTU V HALI TIVOLI v torek, 18. aprila ob 20.00. nastopata ANSAMBEL CHORUS in VELIKI AKADEMSKI JAZZ ORKESTER VOD! FRANCE KAPUS Predprodaja vstopnic za študente (a Ndin3.-) vsak dan od 9. do 13. ure na Trgu Revolucije 1/1 (pri Nlni Pivec) KAREL ČAPEK KAKO NASTANE ČASOPIS Zunanji krog uredništva sestavljajo tqjco ime-novani EKSTERNISTI. Ti imajo v delu različne spe-cialne rubrike, denimo šah, filatelijo ali lovstvo, to-da niso poklicni novinarji; navadno nimajo v redak-ciji niti svoje mize in svoje prispevke skoraj boječe prinašajo dežurnemu uredniku; spadajo v razred obetajočih sodelavcev in grenko prenašajo le tisto, če se v časopisu pojavi kaj iz njihove stroke, kar pa ne izvira izpod njihovega peresa in zastran tega vse-buje množico stvarnih pomot in nestrokovnih nazo-rov, ki bi se morali popraviti. Druga vrsta več ali manj rednih sodelavcev so tako imenovane KAPACITETE. Največkrat so to uni-verzitetrii profesorji, ministri ali drugi pomembni či-nitelji; pišejo uvodnike za posebno praznične števil-ke, na željo redakcije govore o kakšnem javnem vprašanju, ki zadeva njihovo stroko, ali pa odgovar-jajo na predloženo anketo. Vsak časopis ima svoje lastne kapacitete, po eni strani zaradi strankarskih pogledov, po drugi strani pa zato, ker kapaciteta A iz znanstvenih vzrokov ne more pisati za časopis, v katerem objavlja svoje članke kapaciteta B. Vsemu temu navkljub pa se nazori kapacitet pogosto zelo razhajajo s tako imenovano linijo lista; na srečo to večinoma nihče ne opazi. V veliko tesnejših odn&sih do uredništva so DO-PISNIKI. To so ne samo priložnostni ali eksterni do-pisniki, recimo iz Metlike ali Ljutomera, ampak tudi stalni, ki vodijo podružnice v večjih krajih, recimo v Celju, in končno inozemski. Takšen reden dopisnik poroča iz svojega mesta o vsem rnogočem: o politiki, gospodarstvu, gledališču, modi in zločinih. ima na skrti ves Pariz s Francijo vred, ves Dunaj, ves Rim; to so nekakšne njihove kneževine, v katerih so po-polni gospodarji. Kdaj pa kdaj se prikažejo v cen. tralni redakciji, se kolegialno obnašajo ter konferi-rajo s šefom in politično redakcijo o liniji lista; kaj-ti včasih se takšen zunanji dopis čez čas navzame du-ha svoje dodeljene dezele in zgubi, kot se pravi, kon-takt z listom. To navezovanje kontakta praviloma precej stane in traja do zgodnjih jutranjih ur. Potem tisti inozemski član redakcije naglo odpotiije s svojo tujino. da bi se tam naspal. To bi torej bila redakcija dnevnika s svojimi glavnimi deli; potrebno bi bilo navesti še INFORMA-TORJE, ki sami ne pišejo, toda redakciji prinašajo različne zaupne informacije, kakor za javni, tako tudi za osebni interes; »če bi to za vas prišlo v po. štev,« diskretno pravijo. Nato so še različna DOPIS-NIŠTVA in novinarske agencife, pri katerih se ča-sopisi naročajo na novice. Danes se že velik del vesti ne piše, pač pa jih kupujejo; obstajajo celo agencije, ki dnevnemu tisku dajejo povesti, anekdote, odprave v notranjost Afrike ter novinarske race. Drugje spet nomc ne kupvijejo, pač pa jih izrezujejo iz drugih časopisov; toda ta novinarska tatvina je za razliko od gozdne in poljske tatvine nekasniva in spada med obicajno pravo... Poleg vsega tega pa vsako redakcijo oživljajo še TELEFONISTI in STENOGRAFI; praviloma so to gospodične, ki v surovo življenje redakcije vnašajo neko oplemenitenje, kot so stekleničke z mlekom in ženska ročna dela; ravno tako ni mogoče pred njimi vsega čisto do kraja povedati, da bi jih to ne užalilo. Naslednje pomembne osebe na uredništmi so UREDNIŠKI SLUGE, ki se jim ponekod reče tudi kustosi.. V redakciji predstavljajo pravo kontinuite-to; kajti šefi in uredniki se menjajo, medtem ko slu-ge ostajajo. Pa prinašajo pivo in kavo, Tanjugove biltene ter večerje za nekoliko pokolenj uredništev; prešivijo režime, politične spremembe in najrazličnej-še usode svojih časopisov in v zreli dobi iz njih nasta-nejo pravi živi arhivi, ki pripovedujejo, kako so ho-dili po pivo za gospoda Juša Kozaka m čistili peresa gospodu Josipu Vidmarju; in nekoč, prijatelji, bodo obujali spomine tudi na nas in trdili bodo prihod-njim redaktorjem, da je bilo v naših časih bolje. KAKO NASTAJA JUTRANJIK če bi kdaj v popoldanskih urah prišli na uredni-štvo dnetmika, ni izključeno, da tam najdete nekoliko osamljenih mož; eden letargično nekaj tolče na stroj, drugi z nogami na mizi bere časopis, tretji pa nazna-nja, da je to sploh dolgčas. Med tem gospodične pri telefonih in strojepiske marljivo pletejo jopice in si polglasno nekaj pripovedujejo, toda o čem, tega vam ne bi mogel reči. Sploh je tu tako živahno kot nd podeželski postaji dve uri pred odhodom vlaka. Okoli šeste ure pokuka iz stavnice gospod meter in mračno sprašuje, kje so rokopisi, češ da nima kaj staviti. A dežnrni redaktor mu vravi, da nobenih ro-kopisov ni, da za jutri nima niti uvodnika niti feljto. na niti zunanje politike, skratka ničesar; a da še pri-de parlament, ena velika reč ?loein v Tožbanii vasi in seja izvršnega sveta. Nato gospod metčr izjavi, da tega pozneje ne bo utecinil vostaviti in kaj si gospod-je mislijo in podobno, A dežurni urednik zmigne z ra-meni in pripomni nekaj v tem smislu, da takole zju-traj ne izidemo in da bi r-sn rJ--vn nriraje viVnm tre-ščil in podoftne stvari. V pnznem večeru po$taja re-dakcijsko življenje bogatejše vn štvahnejse. Drug za drugim se rubrikanti ženefo v nočno redakcijo in Že na vratih mahajo z rokopisi; češ da imajo danes tega nekaj več in da baje morajo še nekaj napisati. Potem pride sluga s Tanjugovim biltenom ter sel s parla. menta s prvo polovico današnjega zasedanja; kaplja-jo kulturni referenti s članki o včerajšnji premieri ali o čem že; ob šestih in petdeset minut pride žalost-na vest, da je pravkar umrl ugleden javni delavec ta in ta in v arhivu vrtajo za nekrologom, toda ni ga. Ob sedmih gospod meter sporoči gor, naj mu več ne po-šiljajo nobenih rokopisov, ker že tega tako ali tako ne utegne staviti. Ob sedmih in pol pride z novim člankom zunanji politik, gospodarstvenik, socialni re-ferent, poročevalec iz parlamenta in športnik, in ba-je, da so to skrajno pomembne aktualnosti in da bi bilo katastrofalno, če tega jutri ne bi imeli. Med tem nočni redaktor zauživa svojo večerjo in opozarja ru-brikante, naj se nikar ne naprezajo, ker to vseeno ne pride v list. Ob osmih še ni uvodnika. Ol osmih deset pride znova pogledat gospod meter in sprašuje, kaj si ti gospodje mislijo; da je danes dobil od admi-nistracije sedem stolpcev inseratov, tako da naj vnu nihče več ne daje nobenega rokopisa, ker tega ne mo-re postaviti, da ima postavljenih že za pet stolpcev več, kot gre v list in podobno. Ob osmih trideset še ni prišel konec parlamenta; a zato iztruhne mnogo obetajoč požar nekje v Dravljah. In šele okoli de-vete ure začenjajo prihajati tako imenovani ocvirki in prve izdaje drugih šurnalov; in začenja se mrzlični trenutek listanja, kaj imajo in česa nimajo ti drugi časopisi. Nato se redakcija začne prazniti in tišati; v vonj po hrenovkah se meša duh svežih odtisov in tis-karskega črnila; to gospod meter prinaša v redakcijo prve lomljene strani. Nočni urednik reče »uf« in melanholično pogleduje skozi okno po mrtvih ulicah. Bliža se zaključek lista; in zdaj, pa čeprav bi prišla novica o koncu sveta, v jutranjo številko več ne pri-de, vse zaman. Konec. Hndič, si misli nočni urednik, to je bil spet en dan! A medtem, ko se to v redakciji godi, sedijo stavci pri svojih linotajpih in vneto stavijo. Takšen linotajp je čisto dobra stvarca, tolče se po njem kot po pisal-nem stroju, ena medeninasta matrica se postavi k drugi, dokler ni iz tega vrstica, v to se vbrizgne tekoč svinec, pa je iz tega svinčena deščica z ulito stav-Ijeno vrstico. Te deščice se povežejo z motvozorn in to je ulit stolpec; ta se odtisne na vlažen papir in temu se reče krtačni odtis ali stolpec ftudi krtača), ki gre najprej h korektorju. Gospodje korektorji sedijo navadno v neverjetno majhnih in temačnih luknjah, imajo na nosu ponifc-Ijane špegle in z Ijubeznijo gojijo jezikovni purizem; poleg tega pa v slabo čitljivih krtačnih odtisih iščefo tiskovne napake in večino jih tudi zares najdejo. Vča-sih se zgodi, da stavec pri stroju sam ugotovi, da fe naredil napako; v takem primeru več ne postavi vrstice po rokopisu, pac pa na slepo tolče po tipkah linotajpa,da bi poljubno dopolnil vrstico, ki se potem pri korekturi vrže ven. Toda včasih se zgodi, da tista vrstica ostane, in potem bralec prebere recimo: Na včerajmjem zasedanju britanskega parlamenta hrdlushrdlu shrdlu etaon cmedyp ivbfkl cedh izjavil premier Wilson« in tako dalje. Nekoliko je to videti kot tdaleški jezik in malokateri bralec prebere tdko vrstico do konca. Pri vsakem popravljanju je potrebno postaviti novto vrstico; tislo napačno vržejo ven in na njeno raestio vstavijo tisto popravljeno. Toda včasih stavec name-sto napačne vrstice da ven sosednjo pravilno in tj-rije o tem, kaj včasih naplete; za to kaznovan tako*, da nanj porinejo tudi marsikateri uredniški kiks, im. v časopisu se pojavi popravek, da je »zaradi tiskar-skega škrata bil spremenjen smisel našega včerajš*-njega članka« in tako dalje. Drugače je tiskarsti škrat uporaben tako, da razveseljuje bralce; v nai. sprotju z njimi pa pisci člankov, ki jih zadenejo ti-skarske napake, prizadeto nosijo njihov poseg im imajo občutek, da je s tem polomljen in pokvarjem ves članek in da v vsem vsemirju ne vlada nič druget-ga kot kaos, zlonamernost in zmeda. V resnici pa tca s svetom ni tako hudo; iz lastne izkušnje lahko rej-čem, da je izšlo že nekoliko mojih člankov, v katerifa NI BILO tiskovnih napak; toda kakd se je to mogla> zgoditi, tega pa ne vem. Ko so vsi članki postavljeni v stolpce, gospod me-t&r pristopi k lomljenju številke, to je, namešča stolp-ce v strani ;včasih se mu pri tem vrstice razsipajo alii prevržejo in tako imajo brald priložnost vaditi svo-jo bistrost in iskati, kam katera vrstica spada. Kot je zlomljena cela stran, jo povežejo z vrvico, jo nev seje v stereotipijo, kjer jo odtisnejo na takšno pa-pirno maso; to pa upognejo preko valja in jo znovai odlijejo v kovino in šele tisti kovinski odlitki »gredo* v stroj« ali v »rotacijo«., kjer se po štiri in štiri mon-tirajo na valj, s katerim potem to tiskajo na papir.. Ne morem vam dobro opisati, čemu je rotacijskii stroj podoben; toda če bi stal na bregu reke Zambezt,, bi ga temnopolti domorodci nedvomno priznavali za\ boga ter bi mu prinašali krvave darove; takšna bo~ žanska je ta mašina. Skratka — po sredi teče ne-skončen irak papirja, a na drugem koncu pa leti ven-narejen in zlozen-časopis, toda brez kave in kifeljčka;' te si mora Ijubeznivi bralec k svnnemu jutranjiku do.. biti drugod. (dalje v prihodnji številki)