LETO XLIV, ŠT. 24
Ptuj, 20. junija 1991
CENA 15 DINARJEV
Skok v poletje
UVODNIK
26. junij
Slab teden nas loči od zgo-
dovinskega 26. junija, dneva,
ki smo ga državljani Slovenije
5 plebiscitom izbrali za dan
osamosvojitve. Predsednik slo-
venske T^ade je ob razglasitvi
plebiscita ugotavljal, da smo
vladi naložili, naj v pol leta pri-
pravi vse potrebno za ta zgodo-
vinski dogodek, in obenem za-
gotovil, da se bo vlada tega po-
sla z veseljem lotila.
Nedvomno se je dela lotila
zavzeto, prav veliko veselja pa
ob rezultatih najverjetneje ne
občuti, saj je borni teden pred
izbranim dnevom še toliko
odprtih vprašanj, ki ne zagota-
vljajo popolne podobe nove dr-
žave in njenim državljanom ne
občutka svobodne državnosti.
Dneva razdružitve (ta ter-
min je očitno še edini primeren
v zadnjem času) niso izbrali
glasovalci v Sloveniji, zanj so
le glasovali, ker je bil predla-
gan od ljudi, ki bi pač morali
presoditi realnost polletnega
roka. Verjetno bi bil za izpelja-
vo tako zahtevnih in kočljivih
poslov, kot je osamosvojitev,
pravšen enoletni rok. pomen
pa ne hi bil nič zmanjšan.
Svet nas svari pred eno-
strankso odcepitvijo in želi (be-
ri zahteva) dogovorno osamos-
vojitev ali vsaj zvezo suverenih
republik in ne.spreminjanje zu-
nanjih meja. Zeli torej, da za
zeleno mizo in na miren način
izpeljemo osamosvojitev. Saj
to želimo tudi sami. samo ka-
ko se dogovoriti? Nikoli ni pro-
blema, če se dediči sporazume-
jo o svojih deležih, problem na-
stane, ko nekdo zahteva zase
preveč in vztraja pri svojem.
Dogovor je vedno kompromis
med zahtevami, željami in ti-
stim nivojem popuščanja, ki še
zagotavlja pozitivno uresniči-
tev potreb.
Kakorkoli že, 26. junija bo-
mo formalno osamosvojeni
Zdravljice bodo zadonele po
vseh krajih Slovenije, izšla bo
osamosvojitvena znamka, na-
zdravili bomo z osamosvoje-
nim ormoškim šiponom, pa še
kaj podobnega bomo storili —
osamosvojeni pa še ne bomo.
Franc Lačen
Foto: M. Ozmec
PROJEKT, VREDEN 1,2 MILIJARDE
NEMŠKIH MARK
Gradnja pyhrnske
avtoceste še letos?
v vite.ški dvorani ptujskega gradu je bi! v petek, 14. junija, opoldne
izredno pomemben dogodek, ki bo zagotovo premaknil gradnjo pyhrn-
ske avtoceste skozi Slovenijo in Hnaško z mrtve točke. Predstavnik av-
strijskega konzorcija Kunz je izročil slovenskemu in hrvaškemu mini-
stru za promet in zveze ponudbo s koncesijo za gradnjo okoli 116 km
omenjene avtoceste od državne meje v Šentilju do predmestja Zagreba.
Ptujski župan Vojteh Rajher je
zbrane na poslovnem sestanku v
čudoviti viteški dvorani nagovo-
ril v upanju, da se čas za gradnjo
omenjenega odseka avtoceste
skozi ptujsko občino realno bli-
ža, ter ponudil gostoljubje vsem
snovalcem in graditeljem. Vladi
Slovenije in Hrvšake je namignil,
da mineva letos že 13 let od prve-
ga mednarodnega simpozija v
Gradcu, ki je s poudarkom na
oblikovanju skupnosti Alpe-
Adria spoznal razsežnosti spora-
zumevanja za uresničitev tako
velikega projekta. Ta namig je iz-
zvenel tudi kot vabilo, da bi po-
godbo o gradnji avtoceste podpi-
sali v Ptuju v istih prostorih, kot
je bila sprejeta ponudba.
Slovenski minister za promet
in zveze Marjan Krajnc je pou-
daril, da je ta ponudba plod tri-
letnega trdega dela mešanega
poslovnega teama ljudi, in izrazil
prepričanje, da bosta iz nje Slo-
venija in Hrvaška potegnila kar
največ v obojestransko korist. V
imenu slovenske vlade je oblju-
bil, da bodo ponudbo čimprej in
skrbno preučili in da se bodo v
dogovarjanju potrudili za čim-
prejšnji pričetek gradnje.
Hrvaški minister dr. Stjepan
Božičevič je izpostavil abiciozen
program hrvaške vlade, v kate-
rem zavzema ta avtocesta prvo
mesto, in zagotovil, da bodo sto-
rili vse, da bi odsek od vozlišča v
Zagrebu do slovenske meje čim-
prej dokončali. Vsebina ponud-
be je poenotena tudi s hrvaškimi
strokovnjaki, zato ne pričakujejo
nikakršnih tehničnih zapletov.
Pri finančnih pa so prepričani v
dobro voljo bankirjev in republi-
ke Hrvaške.
Predstavnik avstrijskega kon-
zorcija štirih podjetij magister
Manfred Pihler je bil še večji op-
timist. Kar se tiče financiranja za
gradnjo odseka avtoceste skozi
Slovenijo in Hrvaško, je pouda-
ril, da so opravili celovito študij-
sko ekonomske upravičenosti
projekta in prišli do pozitivnih
sklepov. Tako predvidevajo, da
naj bi avstrijski konzorcij prispe-
val okoli 20 odstotkov potrebnih
sredstev iz lastnega kapitala,
medtem ko bi preostlaih 80 od-
stotkov zagotovili iz tujega kapi-
tala. Če bo potrebno, se bodo
obrnili na Evropsko banko za
obnovo in razvoj, pa tudi na se-
dež Evropske skupnosti v Brus-
lju, kajti prepričani so, daje v in-
teresu cele Evrope, da bi bila po-
vezana proti Jugu. Vključili bodo
tudi druge znane finančne sveto-
valce in tehnične strokovnjake,
da bi tako zagotovili kar najbolj-
šo izvedbo projekta, ki je vreden
1,2 milijarde nemških mark.
Koncesijska pogodba je doda-
na kot priloga k omenjeni po-
nudbi, pomeni pa, da bodo sku-
paj s slovenskimi in hrvaškimi
partnerji Avstrijci ustanovili me-
šano podjetje, ki bo v svojem
imenu sklepalo pogodbo za
gradnjo, financiranje in vzdrže-
vanje težko želene avtocestne po-
vezave. Ce bo vse po predvide-
vanjih, potem naj bi pričeli pri-
pravljalna dela čimprej, gradnjo
pa še pred koncem letošnjega le-
ta. Predvideni rok za dokončanje
je tri do štri leta. ivi Ozmec
Predstavniki avstrijskih, hrvaških in slovenskih strokovnjakov med
predstavit-vijo ponudbe v viteški dvorani ptujskega gradu.
Magister Manfred Pihler izroča ponudbo Marjanu Krajncu in dr. stje-
panu Božičeviču.
2 — DOMA IN PO SVETU
20. junij 1991 - tednik
Nekaj evropskega
tudi v Ptuju
v kidričevski Zaščiti (dejavnost sodi v ptujski MI P) so se odloči-
li, da Ptujčanom ponudijo del tistega, kar kupuje Evropa. Na Sloven-
skem trgu so odprli svojo prvo industrijsko prodajalno. Direktor Ro-
man Tement je ob odprtju prodajalne z zgovornim imenom EUROLI-
NE povedal, da je njihov osnovni namen ponuditi potrošnikom nji-
hove izdelke po tovarniški ceni. Tu gre predvsem za usnjeno in tek-
stilno zaščito pri delu. Ker pa Zaščita dela tudi za dve evropski firmi,
Marc-Aurel in Vossen, bo del Evropi namenjenega blaga visel in ča-
kal kupce tudi v novi prodajalni.
Poleg tega pa bo našlo v prodajalni mesto tisto blago, ki ga Za-
ščita prejme s kompenzacijskimi posli. Ob ^lošnem pomanjkanju de-
narja mnoga podjetja plačujejo z blagom. Ce je to blago evropske ka-
kovosti, kot recimo izdelki Carrera, jih je mogoče z veseljem ponuditi
tudi domačemu kupcu.
Prodajalna Euroline je od petka naprej odprta vsak dan od 8. do
17. ure, ob sobotah do 12. Vanjo vas vabi 230 zaposlenih delavcev Za-
ščite, ki delajo v treh obratih v Ptuju in Kidričevem ter predstavni-
štvih v Ljubljani, Kopru in Beogradu. Lastna komerciala in proizvod-
nja bosta poskrbeli za vzporedni korak z evropsko modo, poslovodki-
nja Milena Traper pa obljublja vedno polne police in obešalnike.
JB
ob odprtju prodajalne je bilo precej zanimanja za konfekcijo evrop-
ske mode.
Za bodočnost se še borijo
Ptujska tOMirna Ciumanm deluje kot profitni center > oktiru krunj-
skef;a podjetja Smu. Tu se želi reorfiuni/iruti \ družbe, yendiir mora
pred tem urediti s\oje odnose s Semperitom.
V tem mesecu zaposluje Cju-
marna 160 delavcev, 30 pa jih
dela v Avtozračnicah. V zadnjem
letu je bila prisiljena prenoviti
svoj program. I^renova je šla na
račun osvajanja novih kakovosti
in proizvodnje novih izdelkov,
zlasti ša za potrebe farmacevtske
industrije in izvoza. Zanimiva iz-
vozna postavka so v tem obdob-
ju gumijasti izdelki za gradbeni-
štvo. Gre za relativno nezahteven
program, ki pa ga tržišče potre-
buje. Izvoz predstavlja 10 odsto-
tkov realizacije, v fizičnem obse-
gu pa 25. Na jug prodajajo v
glavnem prek Savinih prodajaln.
^ Saša Šlros poudarja, da je^
tem trenutku najtežja stvar
ugotavljanje in razpor^anje
presežkov delovne sile. Ze več
mesecev piše program, vmes
ga odlaga v predal v prepriča-
nju. da se ho našla kakšna
druga rešitev in ne ho potre-
ben. Z vodstvom v Kranju do-
bro sodeluje. Trden rezultat, ki
hi podjetje obdržal, Gumama
še ustvarja. To traja že nekaj
VT'	J
Rezultati so bili v prvih treh
mesecih neugodni, a se je stanje
v drugem četrtletju bistveno
spremenilo. Z novimi pozicijami
želijo izpolniti 50 odstotkov ob-
stoječih zmogljivosti. Mesečno
proizvedejo okrog 50 ton izdel-
kov, v interni realizaciji pa še 10
ton ščitnikov za avtozračnice. Le-
tos so sicer načrtovali, da bodo
izdelali 600 ton izdelkov, vendar
plana ne bodo izpolnili zaradi
nizke proizvodnje in povpraševa-
nja v prvih treh mesecih letos.
Sedaj imajo težave, kako izpolni-
ti vsa naročila; podobno je v Av-
tozračnicah. Kaj bo po kolektiv-
nem dopustu, še ne vedo. Podob-
no stanje je bilo lani, po dopustu
pa so se naročila ustavila. V teža-
vah so bili od septembra do mar-
ca letos.
Stari program, ki je vezan na
dolgoletne poslovne partnerje, v
bistvu v celoti ohranjajo in ga po
potrebi naročnikov »obujajo«.
Delajo v treh izmenah, še vedno
pa je njihov največji problem
prezaposlenost, zlasti še v režiji,
finalizaciji in embalirnici. Oseb-
ne dohodke zaenkrat prejemajo
v roku. So zadovoljivi glede na
to, da niso več med najslabšimi v
ptujski občini. S sprejemom ko-
lektivne pogodbe so delavci Gu-
marne na boljšem, saj so imeli
pred podpisom za 10 odstotkov
nižje.
Novih investicij za zdaj ne na-
črtujejo. Investirali bodo le v
orodja, in sicer tri milijone di-
narjev, kar je polovica amortiza-
cije.
MG
Direktorica Saša Štros.
Iz proizvodnje
(Posnetka: M. Ozmec)
BKRLIN : Včeraj so tam priče-
li konferenco o evropski varnosti
in sodelovanju. Kot je napoveda-
no, naj bi bile v ospredju pogo-
vorov vzhodnoevropske države.
Predvsem naj bi oblikovali nove
ustanove, ki bi lahko omejile
konfiikte in nasilje v teh postso-
cialističnih družbah. Kot petin-
trideseto članico naj bi v to stal-
no evropsko organizacijo sprejeli
Albanijo. Zapletlo se bo najbrž
pri vprašanju pribaltskih držav.
Predstavnika Litve in Estonije
namreč nista prišla na konferen-
co v dogovoru in z dovoljenjem
delegacije Sovjetske zveze, tem-
več na lastno pobudo. Obe pri-
baltski državi želita evropske dr-
žave neposredno seznaniti s svo-
jimi težnjami in doseči enako-
praven položaj.
• ••
SOVJETSKA ZVEZA: Boris
Jelcin je, ne oziraje se na vse na-
pore, ki jih je moral vložiti v kan-
didaturo in izvolitev za predsed-
nika Ruske federacije, že temelji-
to poprijel za delo. Njegov
uspeh na volitvah je toliko po-
membnejši, ker je Gorbačov v
Jelcinu dobil pravega in enako-
vrednega tekmeca, saj je Rusija
gospodarsko najmočnejši, najna-
prednejši del in obsega kar dve
tretjini ozemlja ter šteje več kot
polovico prebivalstva Sovjetske
zveze. Med Jelcinom in Gorba-
čovom je bistvena razlika. Sled-
njega je na vrh države pripeljala
partijska hierarhija, prvega pa so
izvolili državljani na prvih nepo-
srednih splošnih in tajnih pred-
sedniških volitvah. A hkrati ima-
ta precej podobno zgodovino.
Oba sta nekdanja partijska »apa-
ratčika« s podobno partijsko ka-
riero. In še nekaj je bistveno:
Gorbačov zlagoma izgublja med-
narodno priljubljenost, Jelcin si
jo počasi in vztrajno pridobiva.
Vsekakor imata tudi precej skup-
nih nalog: poiskati formulo go-
spodarske obnovitve in vzpona
in razrešiti mednacionalne konf-
likte. Dovolj dela za oba . . .
• • •
ETIOPIJA: Kljub zmernosti
novega etiopskega predsednika
Melesa Zenavvija in njegovim
naporom, da bi umiril položaj in
dosegel sodelovanje sil propad-
lega Mengistujevega režima, se
položaj v Etiopiji še zdaleč ni
umiril. Predvsem so nevarne ra-
zlične oborožene tolpe na jugu
države, ki onemogočajo humani-
tarno pomoč lačnim. Še najbolj
so trenutno zadovoljni Eritrejci,
saj so zelo blizu neodvisnosti.
Napovedali so, da z njo ne bodo
hiteli, saj ne želijo povzročati no-
vih napetosti. Med organizacije,
ki utegnejo porušiti krhki mir,
poznavalci prištevajo predvsem
amharsko skupnost, Osvobodil-
no fronto Oromov in Somalsko
osvobodilno fronto iz Ogadena.
Začasni etiopski predsednik je
obljubil, da bo v kratkem sestavil
reprezentivno prehodno vlado iz
vseh pomembnejših političnih sil
razen Mengistujeve, ki jo je
označil za fašistično.
• • •
ŠVICA: Te dni so svet prese-
netile Svicarke. Kljub dobremu
in urejenemu položaju zaposle-
nih ženske nikakor niso zado-
voljne z dejstvom, da za enako
delo dobijo manj kot 70 odsto-
tkov moškega zaslužka. Njihovo
geslo je »Enake plače za enako
delo.« Ženske so razglasile svojo
stavko, ki ima kljub mali udelež-
bi (10 15%) velik simboličen
pomen. Za primerjavo naj zapi-
šemo, da so najenakopravnejše
med razvitimi evropskimi drža-
vami Švedinje, katerih zaslužek
za enako delo znaša 89,9 odstot-
ka moškega. Švicarke so s stavko
šele pričele prizadevanje za ena-
kopravno plačilo, saj so pospeši-
le obravnavo stare pobude za
spremembo zakonodaje. Diskri-
minacijska ni samo delovna za-
konodaja, temveč tudi tista o
uveljavljanju žensk v javnem ži-
vljenju.
pripravila: d. 1-
»Podjetje sem vodil
uspešno in vestno . . .!«
13. Junija smo pisali o dogodkih f podjetju Nizke gradnje. Danes
objavljamo pogovor z »odstranjenim« direktorjem Dragom Strafelom.
Uvodoma je povedal, da so ga delavci 20. maja fizično odstranili iz pod-
jetja, 21. maja pa sprejeli sklep o uvedbi disciplinskega postopka.
Direktor podjetja za nizke
gradnje in hidrogradnje je Drago
Strafela postal 7. januarja letos.
Ob njegovem nastopu je imelo
podjetje tri milijone dinarjev iz-
gube, 4,5 milijone obveznosti do
dobaviteljev ter za enak znesek
nedokončanih del, za katera so
že prejeli in tudi porabili avanse.
Zalog je bilo za 4,5 milijona di-
narjev, kredita s terjatvami pa za
1,5 milijona. Ti podatki govorijo
o tem, v kakšnem stanju je bilo
podjetje ob njegovem nastopu.
V prvih treh mesecih letos je
podjetje redno izplačevalo oseb-
ne dohodke. V tem obdobju je
znašalo bruto izplačilo 3,5 mili-
jona dinarjev. Marca so delav-
cem tudi izplačali regres. Januar-
ja in februarja so imeli blokiran
žiro račun.
Drago Štrafela poudarja, da je
podjetje vodil uspešno in vestno. V
obdobju januar — marec so
uspeli nedokončana dela končati
ter v prvi poravnavi občutno zni-
žati dolg do dobaviteljev (za
okrog štiri milijone dinarjev).
Točnih podatkov ni mogel dobi-
ti, saj nima dostopa do njih.
Februarja je izdelal program
trajnih tehnoloških presežkov
podjetja ter ga dostavil na ptuj-
ski izvršni svet in Zavod za zapo-
slovanje Maribor. Program je za-
jel 42 delavcev in bil ovrednoten
s tremi milijoni dinarjev. Ker
podjetje tega denarja ni imelo.
programa delavski svet ni spre-
jel. Zatem so se vodstvo podjetja
in delavski svet skupaj odločili,
da pristopijo k programiranemu
stečaju po teoriji dr. Šima Ivanj-
ka. Z ustanovitvenim aktom so
ustanovili novo podjetje in v
njem zapisali, da se vložena sred-
stva v novo podjetje prenesejo
brez pravice ustanovitelja do
upravljanja. Novo podjetje je
aprila uspelo pridobiti dela za tri
milijone dinarjev, med drugim
tudi zunaj ptujske občine, v Za-
grebu. Zatem pa je bilo potrebno
še zaposliti delavce. Tu pa je na-
stal problem: ob začetku spreje-
manja novih delavcev je vse vo-
denje v starem in novem podje-
tju prevzel delavski svet ustano-
vitelja.
Dogodke 11. junija pa Drago
Štrafela takole pojasnjuje:
»Glede na ustanovitveni akt
sem še vedno vršilec dolžnosti
direktorja novega podjetja in tr-
dim, da sem nove delavce sprejel
skladno s statutarnim sklepom
ustanovitelja in z zakonom o de-
lovnih razmerjih. Zato sem želel
11. junija z delavci na spisku
opraviti zbor . . .«
Kot poudarja Drago Štrafela,
je bil namen programiranega ste-
čaja ustanovitev profitnega pod-
jetja, ki bo lahko vračalo dolg
upnikom in se v nekaj letih razvi-
lo do take faze, da bi lahko zapo-
slilo večje število delavcev več,
kot jih je sedaj. Ves čas svojega
vodenja podjetja je bil v rednih
stikih z občinsko vlado, posebej
pa še z ministrom za industrijo
in gradbeništvo Borisom Horva-
tom. Skupaj so se na januarskem
sestanku dogovorili, da je glede
na hude težave v gradbeništvu
nujna reorganizacija podjetja.
Dela je za 70 odstotkov manj.
Dogodke v podjetju Nizke
gradnje po besedah Draga Štra-
fele najboljše ilustrira zapis dr.
Šime Ivanjka z naslovom: Cilj
programiranega stečaja ni od-
pust delavcev. Praksa namreč ka-
že, da je največ nerazumevanja v
času, ko »hčerka« dobro posluje
in živi, »matica« pa nima sred-
stev za preživetje. ». . . Tako na
primer delavski sveti prekinjajo
delo na takšnem modelu, razre-
šujejo vodstva, sindikat organizi-
ra štrajke in podobno, o čemer
vsak dan pišejo časopisi. Vendar
menim, da je to temeljno zgreše-
no in dolgoročno lahko samo po-
glablja gospodarsko krizo in ne
prinaša nobenih rešitev. Člove-
ško je možno razumeti, da delav-
ski svet sprejme vse potrebne
ukrepe za rešitev podjetja, ven-
dar pa pozneje vse to pod priti-
skom socialnih nemirov prekliče.
Toda z vidika racionalne ekono-
mije, ki teži k reševanju kapitala
kot osnovnega gibala razvoja, je
to težko razumeti . . .,« piše dr.
Šime Ivanjko.
-nik
V Tedniku, kije izšel 13. junija, je v sestavku Odstranjeni di-
rektor se je vrnil »s spremstvom« prišlo do napake, in sicer v zad-
njem odstavku, kjer hi moralo pisati 17. maja v popoldanskem ča-
su . . ., pisalo pa je 27.
Otroški bazar Polžek
v prodajalni Peko v Ptuju je našla svoj prostor nova trgovinica
Otroški bazar Polžek, ki jo je uredila Milica Puž. V njej bodo mamice
in očki našli vse za svoje malčke od rojstva do 10. leta starosti.
Polžek ima v zalogi vrhunske izdelke naših znanih tovarn: Ju-
tranjke, Sežane iz Nove Gorice, Beti Metlika in nekaterih drugih.
Punčke bodo z veseljem oblekle lične bluzice Vezenin Bled. Spanje
bo prijetnejše v otroških posteljah in zibelkah SOPOTA iz Radeč,
znane izvozne firme. V bazarju pa so dobro založeni tudi z izdelki
Chicco. Lastnica Milica Puž želi ponuditi še poseben darilni program
in popolno opremo ob pomembnejših življenjskih korakih: krstu, ob-
hajilu in drugih priložnostih.
Nova trgovinica je zelo lepo urejena in dobro založena.
(Posnetek: M. Ozmec)
Bazar ima enak delovni čas kot prodajalna Peko, ki je lastnici
odstopila prostor, in sicer vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od
8. do 12. ure. Prostorsko stisko bo začasno reševala z ureditvijo galeri-
je.
Modna otroška trgovinica je že tretja obrtna dejavnost v družini.
Milica pravi, daje izziv in da soji voljo dali njeni sinovi. Kot mamica
najbolj ve, s kakšnimi težavami se srečujejo ženske, ko iščejo primer-
na oblačila za svoje malčke na enem prostoru.
MG
V Dornavi
odprli bistro
Don Juan
Vlado Cuš je 12. maja v IJornavi odprl ličen bi-
stro Don Juan. Ob tej priložnosti je vrvico prerezal
pevec skupine Don Juan Branko Jovanovič. Lokal
ima enake zaščitene črke kot ansambel, poleg tega
se z njimi ponaša tudi ekipa malega nogometa, ki jo
vodi Jani Arnuš, v njej pa še igrajo: Alojz Ciomboc,
Emil Golob, Franc kirič, Marjan Bratuša, Vili Mar,
Fredi Lajh in Goran F^olanec. Njihova želja je, da
bi bistro »opremili« s čimveč pokali in priznanji.
Po glasbeni strani je manager lokala Bojan Seru-
ga, ki pravi, da so v Dornavi želeli odpreti medijski
lokal, in kot kažejo začetni uspehi, so v svoji nameri
uspeli. Za zdaj je v objektu urejen spodnji del v
skupni površini 150 m'. Uredili pa bodo tudi zgor-
njo etažo v enaki površini. Trenutno urejajo okolje,
načrtujejo pa tudi poletno teraso. Lokal je odprt
vsak dan od 12. do 24. ure.
Mladi Dornavčani in drugi so lokal sprejeli za
svojega. Najraje pa si zapojejo svojo »himno«, ki
so jo napisali člani ansambla Polet, s katerim bodo
posneli video spot. Pripravljajo se tudi že na orga-
nizacijo velike zabavne prireditve prve dornav-
ske noči. Obljubljajo veliko glasbe in drugega raz-
vedrila.
Vlado Cuš nerad govori o bodočih načrtih. Želi si
le, da bi lokal zaživel.
MG
Ekipa malega nogometa pred bistrojem.
(Posnetek: l.angerholc)
TEDNIK -
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Tudi ptujski delavci na protestnem shodu v Ljubljani
Zaradi izredno težke gospodarske situacije in zaradi neuspelih pogajanj z republiško vlado
so se sindikati kovinske in elektro industrije, tekstilne in usnjarskopredelotalne industrije ter
gradbeništ\a odločili za protestni shod kot zadnje opozorilo pred štrajkom. Med okoli tritisoč-
glavo množico seje ► petek, 14. junija, na Trgu resolucije v Ljubljani zbralo tudi okoli 100 delat-
cev omenjenih sindikatov z območja ptujske občine (Agis, TGA, ITI, Planika Majšperk, Delta,
gradbeno podjetje Ptuj, Opte ter .\izke in hidrogradnje).
Kot je povedal predsednik Območnega
sveta ZSS I*tuj Viktor Markovič, so bili govo-
ri predsednikov sindikatov posameznih de-
javnosti in nezaposlenega delavca iz Prek-
murja dovolj zgovoren dokaz, v kako težkem
in brezupnem stanju so slovenski delavci. Ja-
sna beseda predsednika Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije I^ušana Semoliča pa je
dala vedeti, da se približuje plaz štrajkov in
veliki socialni nemiri, če slovenska vlada ne
bo ukrepala.
Udeleženci shoda so zahtevali: 1. Vlada
mora sprejeti razvojne strategije za gospodar-
stvo Slovenije, še posebej za kovinsko, elek-
tro, tekstilno in usnjarsko industrijo, ki zapo-
sluje 50 odstotkov delavcev v Sloveniji. 2.
Sprejeti mora ukrepe za razbremenitev ko-
vinske in tekstilne industrije, predvsem pa ju
oprostiti carinskih dajatev pri uvozu surovin,
3. Sprejeti nov zakon o stečaju, ki bo zagoto-
vil, da iz podjetja oddidejo tisti, ki so podje-
tje slabo vodili, delavci pa naj ostanejo. 4.
Sprejeti zakon o soupravljanju. 5. Pri lastni-
njenju se mora 30 odstotkov delnic brezpla-
čno prenesti na delavce. 6. Spremeniti se mo-
ra zakon o izplačevanju OD in nekaterih dru-
gih prejemkov za leto 91 — velja le kolekti-
vna pogodba. 7. Zagotoviti je treba javnost
plač na vseh nivojih. 8. Zajamčeni dohodek
naj znaša 5000 dinarjev. 9. Zagotoviti mora
sredstva za izplačilo zajamčenih plač iz pro-
računa republike, če teh sredstev ni možno
zagotoviti iz rezervnih sredstev podjetja in
občine. 10. Spremeniti prioritete izplačil v
korist OD.
Na koncu pa v informacijo delavcem obči-
ne Ptuj sporočilo, ki ga je zapisal ob tem do-
godku sindikat NEODVISNOST kovinarske
in elektroindustrije Slovenije, ko je odločil,
da ne bo sodeloval na tem protestnem sho-
du:
»Ce sindikati niso organizirali stavke
proti prejšnji vladi, ki je obenem z vodstveni-
mi delavci v starem sindikatu kriva, da so da-
nes delavci na robu revščine, zakaj zdaj stav-
kajo proti vladi, ki se trudi, da bi tako stanje
popravila in da bi se Slovenija čimprej osa-
mosvojila.«
OSNUTEK ZAKONA
O PRAZNIKIH
Prazniki
po novem
Novi zakon o praznikih in dela
prostih dneh v Republiki Sloveniji
bo celovito urejal to področje, ki
je pomemben element v procesu
priprave pravne ureditve za uve-
ljavitev suverenosti slovenske dr-
žave. Osnutek zakona o praznikih
in dela prostih dnevih je republi-
ška vlada obravnavala na zaseda-
nju 6. junija.
V prvem členu zakona je dolo-
čeno, da se v Sloveniji praznuje-
jo tako državni kot verski in dru-
gi prazniki. Drugi člen pa delno
variantno opredeljuje praznike
Republike Slovenije. Kot praz-
nik so opredeljeni: 1. in 2. januar
— novo leto, 8. februar — Pre-
šernov dan (slovenski kulturni
praznik), velikonočna nedelja in
ponedeljek - velika noč, 27.
april - dan OF, 1. maj (samo en
dan) 9. maj (dan zmage), binko-
štna nedelja, 26. in 27. junij (dan
državnosti), 1. november (dan
spomina na mrtve), 25. december
(božič), 26. december (opredeli-
tev slovenskega naroda za samo-
stojno in neodvisno državo).
Osmi februar in 9. maj ne bosta
dela prosta dneva. Po variant-
nem predlogu naj bi na ta se-
znam dodali še binkoštni pone-
deljek, sv. rešnje telo (drugi četr-
tek po binkoštih) in Marijino
vnebovzetje (15. avgust). Za ne-
katere je sporen 27. april, bor-
čevska organizacija pa vztraja
pri 4. juliju — dnevu borcev.
Po novem naj bi torej imeli
več prazničnih dni kot v prejš-
njih časih, prostih pa enako. Za
razliko od prejšnje ureditve pro-
stih dni več ne moremo prenašati
na naslednji dan, če pridejo na
nedeljo. Trenutno imamo v Slo-
veniji 11 dni, ki so določeni kot
prazniki in dela dela prosti dne-
vi. Nemčija jih ima na primer 16,
Avstrija 15, Italija 11 dni; od teh
nekateri prazniki (predvsem ver-
ski) pridejo na nedeljo. mG
Stanovanjski razvojni sklad
tudi v občinah
Anka Osterman, republiška delegatka v zboru združe-
nega dela, je v ponedeljek v Ptuju sklicala posvet o osnut-
ku stanovanjskega zakona. Kljub skromni udeležbi je po-
svet odgovoril na marsikatero dilemo, hkrati pa mnoge
odprl, še posebej v zvezi s tem, da naj bi v postopku dena-
cionalizacije vrnili stanovanja nekdanjim lastnikom. Ta-
kih stanovanj je v Sloveniji okrog 27.000, največ v Mari-
boru, Ljubljani, Kopru in Piranu. Poleg tega je v Sloveniji
okrog 230.000 družbenih stanovanj, katerih lastniki bodo
postali sedanji upravljalci: občine bodo lastnice solidar-
nostnih stanovanj in stanovanj splošnega ljudskega pre-
moženja, lastniki pa bodo tudi podjetja.
Namen prenove stanovanjskega zakona in spremembe
od prejšnjega osnutka je na ponedeljkovem razgovoru
podal svetovalec pri republiškem sekretariatu za varstvo
okolja in urejanje prostora Primož Baje. Poudaril je, daje
zakonodajalec v osnutku zagotovil vsakemu sedanjemu
nosilcu stanovanjske pravice, da ostane v istem stanova-
nju najemnik, v dveh letih pa se lahko odloči, ali bo sta-
novanje odkupil. Lastnik stanovanja lahko odkloni na-
jemno pogodbo le v primeru, če že danes obstajajo razlo-
gi za odpoved. Upokojenska in borčevska stanovanja bo-
do ostala pokojninskemu skladu. Ves družbeni stanovanj-
ski sklad dobiva status neprofitne dejavnosti, kar pomeni,
da naj bi bile tudi najemnine neprofitne, vendar tako vi-
soke, da bi pokrile stroške vzdrževanja. Tako v republiki
kot v občinah naj bi ustanovili namenski razvojni stano-
vanjski sklad.
Ker časopis končujemo v torek, bomo več o novi stano-
vanjski zakonodaji napisali v prihodnji številki, saj so o
osnutku stanovanjskega zakona razpravljali poslanci re-
publiške skupščine včeraj.
Ob koncu le ugotovitev, da se je ponedeljkovega posve-
ta, ki naj bi služil republiškim poslancem »za zbiranje
mnenja ljudi«, ki so jih izvolili, in za usmeritev v razpravi
na skupščini, udeležila le Anka Osterman, ki je edina ču-
tila potrebo posvetovati se z volilci in je posvet tudi skli-
cala. Drugih pet poslancev ptujske občine v republiški
skupščini ni čutilo nobene potrebe po kakšnem razgovoru
o tem zakonu, čeprav je ta eden tistih, ki zadeva sleherne-
ga od nas.
NaV
Naš interes je skupni
slovenski interes
V Celju je bil v soboto, 15. junija,
volilni zbor Društva mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko 1941—45,
ki sta se ga udeležila 102 odposlanca
iz 13 območnih odborov. Po spreje-
mu sprememb in dopolnitev pravil je
zbranim govoril predsednik Dušan
Franc Medved, ki ima največ zaslug
za ustanovitev društva. Orisal je
40-letna prizadevanja za to, da bi ti-
stim fantom in možem, ki jih je naci-
stični okupator iz na silo priključenih
delov slovenske zemlje mobiliziral v
svojo vojsko, priznal položaj žrtev
vojne, a so bila do nedavna ta priza-
devanja zaman. Nakazal je nadaljnje
naloge društva io utemeljil, zakaj se-
dež v Celju.
Po poročilih tajnika in blagajnika,
pozdravih gostov in razpravi so izvo-
lili novo vodstvo društva. Za predsed-
nika je bil izvoljen Rudi Markovič,
odvetnik iz Celja, pomagali pa mu
bodo trije podpredsedniki: Dušan
Franc Medved iz Slovenskih Konjic,
Ludvik Puklavec iz Maribora in Ivan
Lahovnik iz Velenja. 10-članski upra-
vni odbor bo vodil Karel Andrenšek,
dipl. veterinar iz Šmarja pri Jelšah, v
tem odboru pa sta tudi Anton Lorger
in Franc Fideršek iz Ptuja. Ivan
Krajnc iz Ptuja je v nadzornem odbo-
ru.
Novoizvoljeni predsednik Rudi
Markovič je nastopil s programskim
govorom. V njem je med drugim po-
udaril, da ne gre samo za zahteve po--
sameznih oškodovancev, temveč za
širši družbeni interes, »gre za zahtevo
države, ki je pripravljena to zahtevo
tudi internacionalizirati.« Kritičen je
bil tudi do političnih strank in do jav-
nih glasil. Večina nalog, ki jih je na-
kazal v programskem govoru, je bila
sprejeta v 14 sklepih volilnega zbora.
Ce jih hočemo uresničiti, bo treba de-
lati hitro, zakaj čas ne dela za nas,
svoje pravice pa želimo doseči še za
časa našega življenja, so poudarjali
nekateri razpravljalci.	PF
Upokojenci zahtevajo
odmrznjenje pokojnin
Pred kratkim je bila v Ljubljani ustanovljena vseslovenska upokojenska
stranka Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Ima nekaj nad 20.000 čla-
nov iz 30 občin. Sedaj imamo dve upokojenski stranki, njun program je skoraj
enak, saj je obema glavni cilj varovati in uveljavljati življenjske interese ter pravice
upokojencev v Sloveniji.
Ustanovnega občnega odbora so se
iz Ptuja udeležili štirje delegati. Vsi
delegti na skupščini so bili zelo razo-
čarani nad vladno politiko in skup-
ščinskimi odločitvami, s katerimi so
pokojnine praktično že dalj časa za-
mrznjene. Veliko so govoril o usklaje-
vanju pokojnin za prvo polletje. Ne-
kaj obljub strokovnih služb je bilo,
vendar pa je vse odvisno od parla-
menta. Veliko so govorili o drugih os-
nutkih zakonov, predvsem o osnutku
zakona o pokojninah ter zakona o
privatizaciji. V zvezi s tem namerava
stranka uveljaviti svoje zahteve glede
pravic upokojencev na podlagi minu-
lega dela, poteguje se za brezplačno
zdravstveno varstvo za socialno ogro-
žene upokojence in za udeležbo upo-
kojencev pri lastninjenju družbenega
premoženja.
Na ustanovni skupščini slovenske
stranke so delegati sprejeli svoj statut
ter izvolili vodstvo in druge organe
stranke.
Pred kratkim se je sestalo na prvi
seji predsedstvo stranke in obravna-
valo sedanji kiritični gmotni položaj
večine upokojencev. Sprejelo je po-
sebno izjavo, v kateri resno opozarja
na kričeče stanje upokojencev in po-
ziva, da bi čimprej prekinili blokado
uskladitve pokojnin za januar, febru-
ar, marec, april in maj.
Vodstvo Demokratične stranke je
prav tako obvestilo vsa republiška
vodstva strank in poslanske klube v
Sloveniji in predsedstvo skupščine,
da bo stranka odločno nasprotovala
vsem nadaljnjim poizkusom vlade in
parlamenta, da posežejo v krnitev
pravic upokojencev in s tem prispeva-
jo k slabšanju življenjskega stanja več
kot 250.000 slovenskih upokojencev
in njihovih družinskih članov-
Novoustanovljena stranka je samo-
stojna, neodvisna in ni vključena v
nobeno sedanjo koalicijo; takšna želi
ostati in zato želi sodelovati z vsemi.
Albin Pišek,
predsednik Demokratične stranke
upokojencev občine Ptuj
Deblokada žiro računa
Delavci Tovarne vzmeti na Forminu (natančneje rečeno izvršilni
odbor sindikata) so v četrtek sklicali problemski sestanek o razmerah
v podjetju. Vzmetarna je imela namreč blokiran žiro račun, delavci ni-
so dobili osebnih dohodkov od marca. Vse to seje, kot nam je zagoto-
vil direktor Tovarne Vzmeti Marjan Kostanjevec, sedaj uredilo. V pe-
tek so delavci prejeli zajamčene osebne dohodke, v torek pa so deblo-
kirali žiro račun podjetja. Vodja proizvodnje v Vzmetarni nam je po-
vedal, da imajo v teh mesecih dovolj naročil in dela, kar enkrat več
kot v prvih mesecih letos.	d. 1.
pismo »od daleč«
v Beogradu tropske vročine,
sicer pa nobenega vznemirje-
nja ob vsakdanjih skrbeh »bo-
gov« za usodo zvezne države.
Otroci manjšega »boga« se za-
radi tega ne vznemirjajo pre-
več, temveč se ukvarjajo z bolj
»humanimi temami«, kot je re-
cimo delitev Bosne in Hercego-
vine na kantone in podobnimi
bolj smrtnimi temami. Vse po vrsti pa zabava ca-
rinska vojna med »severom in jugom«, ki je za-
enkrat blaga demonstracija sile oziroma nape-
njanje mišic pred dokončnim ugašanjem luči na
Balkanu.
Namen današnjega pisanja je seveda bolj
praktičen in naj bi služil kot nekakšen delitveni
priročnik, zanimiv za vse smrtnike. Medtem ko
je bolj ali manj znano, da ima država za okoli 14
do 15 milijard dolarjev dolga, od katerega so tuji
finančni krogi očitno že zdavnaj dvignili roke,
pa bi navadne smrtnike moral skrbeti tako ime-
novani javni dolg federacije oziroma za okoli 11
milijard dolarjev deviznih prihrankov občanov,
za katere jamči federacija. Seveda so v omenjeni
cifri samo devize, privarčevane do leta 1988; ta-
krat so jamstvo za devizno varčevanje ter njego-
vo servisiranje prevzele kar same poslovne ban-
ke, saj je zvezni državi bilo dovolj papirnate fi-
ktive.
Vse bi bilo lepo in prav, če v 13 milijardah do-
larjev deviznih prihrankov s skoraj 4 milijardami
ne bi bila soudeležena Slovenija. Verjetno vas ni
treba posebej prepričevati, da večino deviznih
vlog ni na kontu Narobne banke Jugoslavije.
Dokaz bi lahko bili tudi problemi, kako servisi-
rati deponirane devizne vloge občanov v smislu
pokrivanja tečajnih razlik ter obresti za devizno
varčevanje do leta 1988. Zvezna država niti pod
razno ne bi v trenutku mogla izplačati miti mili-
jarde dolarjev deviznih prihrankov, kaj šele 11
milijard dolarjev, za katere je prevzela jamstvo,
čeprav devize v večini niso prišle na račun fede-
ralne banke. Poleg vseh radosti samostojne drža-
ve bo jamstvo za izplačilo slovenskega dela de-
viznega varčevanja (okoli štiri milijarde dolar-
jev) morala prevzeti torej samostojna in razdru-
žena Slovenija.
No, to je seveda senčna in nekoliko manj zna-
na plat skupnega življenja v balkanski krčmi,
kjer se sicer na veliko delajo delitvene bilance,
predvsem pa poskušajo ugotoviti dolgovi, nasta-
li v letih nevarnega življenja. Seveda pa omenje-
ne številke praktično razlagajo tudi zagate pri
zveznem proračunu, ki ga je skoraj za 30 mili-
jard »podaljšala« Markovičeva vlada, toda zaen-
krat brez soglasja.
Vladimir Vodušek
Iz kapitulacije
v upor
Toda že tisto noč je večina čla-
nov skupine bila aretirana. V
ptujske zapore so bili privedeni:
Fric (oče) in Mirko (sin) Valant,
Maks Čihal, Karel Hrenič, Franc
CJraber in Alojz Zajšek, nekaj
dni zatem pa še Karel Robinščak
in Milan Ošlovnik. Utemeljeno
so sumili, da jih je izdal član sku-
pine Maks Arnuš, ker ga niso za-
prli.
Med talci, ustreljeaimi 30. ok-
tobra 1941, so bili: Karel Hrenič,
Franc Graber, Alojz Zajšek in
Milan Ošlovnik. Maks Cihal je
bil v poslednjem trenutku izlo-
čen iz vrste talcev, ki je stala
pred puškami, in poslan v kon-
centracijsko taborišče. Od tam se
je vrnil leta 1944 in postal akti-
ven borec NOB. V taborišče so
odpeljali tudi matere Graberje-
vo, Hreničevo in Zajškovo. Vse
tri so v Ošwieczimu umrle! Frica
Valanta so izpustili po nekaj
dneh, Mirka Valanta in Karla
Robinščka pa po petih mesecih.
K temu še zanimiv podatek,
daje že pred letom 1941 obstajal
poimenski seznam 76 zaupnikov
Sicherheitsdiensta (varnostne
službe) v ptujskem okraju. Tu je
za »Gemeinde Haidin — Hajdi-
na« zapisan priimek in poklic
enega od aretiranih. Dokument
je v Arhivu Republike Slovenije.
ZAPLETI OB ODHODU
DRUGE SKUPINE NA PO-
HORJE
V začetku avgusta 1941 je pri-
šlo do številnih aretacij organiza-
torjev upora v Mariboru. Zapori
so bili prepolni mladih ljudi, pa
tudi odraslih. Gestapovci so jih
pretepali in mučili, da bi iz njih
kaj izvlekli. Nekateri niso vzdr-
žali, povedali so vse ali vsaj ne-
kaj od tega, kar so vedeli. Sledile
so nove aretacije, nova mučenja.
Ljudje so se v strahu spraševali:
»Kaj bo z nami?«
Pri Miklavžu na Dravskem po-
lju so 10. avgusta ustrelili 6 tal-
cev. Na plakatu so utemeljevali,
da zaradi posesti orožja in »pri-
prav komunističnih zločinov«. V
noči na 12. avgust so pohorski
partizani napadli Ribnico na Po-
horju, padel je poveljnik orožni-
ške postaje in bil ustreljen ribiški
župan. Okupatorji so podivjali.
Na Pohorje so poslali veliko
oboroženih policistov, bajkali so,
toda ujeli niso nikogar. Da bi se
za napad na Ribnico maščevali,
so 24. in 25. avgusta v Mariboru
ustrelili 13 talcev, med njimi sta
bila tudi Slavko Šlander in Slava
Klavora. Večina teh talcev je bila
aretirana 7. in 8. avgusta v Mari-
boru.
Spričo vseh teh okoliščin so
drugi organiziran odhod Ptujča-
nov med pohorske partizane pri-
pravljali veliko bolj skrbno. S
tem so povezali tudi izkop orožja
v hajdinskem gozdu in njegov
prenos na Pohorje, saj so ga tam
partizani nujno potrebovali. Bili
so že razkropljeni in v obupnem
položaju.
Ptujska organizacija je poslala
v Maribor kurirko Štefko, hčerko
Franca Krambergerja, ki naj bi
pripeljala patruljo s Pohorja. To
sta bila dva izmed prvih pohor-
skih partizanov Boris Čižmek-
Bor in Jaka Špenga-Volga. Vsi
trije so se pripeljali z avtobusom.
Štefka ju je odpeljala na javko,
ki je bila pri Mihi Anželu v Žab-
jaku. Tam sta počakala na Zvon-
ka Sagadina, ki ju je odpeljal v
Brenčičevo gostilno v Žabjeku,
kjer sta prenočila.
Po dogovoru sta šla naslednji
dan, sicer skrajno previdno, sko-
zi Ptuj do hajdinskega gozda,
kjer naj bi izkopala in očistila
orožje. Za zvečer ob 21. uri je bi-
lo tam v bližini dogovorjeno
zborno mesto za odhod na Po-
horje. Priti bi moralo precej lju-
di, vendar se jih je odzvalo le ne-
kaj.
To je bilo 28. avgusta. Ves dan
je deževalo, zato sta se Cižmek
in Špenga napotila v hajdinski
gozd šele popoldne. Kje naj ko-
pljeta, jima je pokazal verjetno-
Anžel, ki ju je do tja spremljal.
Pri izkopavanju orožja, čiščenju
in pripravljanju za prenos sta se
nekoliko zamudila, zato ju ob 21.
uri še ni bilo na dogovorjeno
zborno mesto.
Ob določeni uri so prišli na
zborno mesto le Zvonko Saga-
din, njegov oče Jože in neki fant
od Tomaža pri Ormožu, ki so ga
imenovali kar Mali. Vsi so prišli
z velikimi napolnjenimi nahrb-
tniki. Zvonko Sagadin je postal
nestrpen, očeta je poslal proti
gozdu iskat Čižmeka in Špengo,
Malega je pustil na zbornem me-
stu, sam pa jo je mahnil proti
Ptuju. Kmalu je srečal Karla Ar-
nuša, ki je tudi s polnim nahrb-
tnikom prihajal na zborno me-
sto. Drugih ni bilo.
Tedaj sta zagledala, da po
poljski cesti proti njima prihaja
avto. Stekla sta nazaj na zborno
mesto. Avto se je ustavil kakih
300 metrov pred zbornim me-
stom, izstopili so neki ljudje in
svetili z žepnimi svetilkami. Sa-
gadin je posumil, da je lahko jav-
ka izdana, zato je stekel v smer,
kjer naj bi bili njegov oče, Ciž-
mek in Špenga. Po nekaj deset
metrih jih je tudi srečal. Neznani
ljudje so še vedno svetili po goz-
du, avto se je obrnil in ljudje so
začeli vstopati.
Zvonko Sagadin je hotel avto
napasti, vendar mu je Cižmek to
odsvetoval. Kljub temu je Zvon-
ko stekel do avtomobila. Baje je
videl spredaj dva človeka, na
zadnjem sedežu pa žensko med
dvema moškima. Prišlo je do
streljanja in avto, za katerega so
bili prepričani, daje policijski, je
odbrzel proti Ptuju.
Cižmek, Špenga, Sagadin in
drugi so v največji naglici zložili
orožje v vreče, nekaj tam tudi ne-
vede pustili, celo en mitraljez in
rezervne cevi, ter čez drn in strn
stekli proti naselju Njiverce. Več
dni trajajoča in zapletov polna je
bila pot te skupne na Pohorje.
Šli so čez Ptujsko Goro, skozi
Sreče, Polskavo in Morje, pa še
zveze s pohorsko četo niso kma-
lu dobili.
Cez nekaj dni se je Zvonko Sa-
gadin s Polskave odpeljal s kole-
som v hajdinski gozd. Ni bilo
znakov, da bi bil kdo hodil tam
okoli, saj so vsi deli orožja in
orodja, ki so ga pred dnevi pusti-
li tam, ležali nedotaknjeni. Vse,
tudi mitraljez je potem našlo pot
na Pohorje. Borci Pohorske čete
so bili izredno veseli orožja, po-
sebno mitraljezov, ki so jim po-
tem v mnogih akcijah uspešno
služili.
Vrnimo se še k tistemu strelja-
nju pri hajdinskem gozdu.
Skupina je bila prepričana, da
so v tistem avtomobilu bili poli-
cisti. O tem so zapisi tudi v raz-
nih arhivih. V dveh arhivskih za-
pisih piše približno takole: »Po
kratkem boju se je avto umaknil,
en policaj mrtev, par ranjenih.
Naši brez žrtev.« V nekem poro-
čilu pa je zapisano: »Patrulja Po-
horske čete napade avto na cesti
Ptuj —Pragersko. Ubiti trije poli-
cisti, med njimi višji policijski in-
špektor. Patrulja prinese tri pu-
škomitraljeze in tri puške.«
Zanimivo je, da Nemci kljub
svoji pedantnosti tega niso imeli
nikjer zabeleženega. Povrh tega
pa so po tedanji praksi za vsake-
ga padlega Nemca takoj streljali
talce, toda v tem primeru se ni
zgodilo nič. Pač, 30. avgusta so
aretirali in privedli v zapor dr.
Metoda Špindlerja, zdravnika iz
Juršinec, in Franca Toplaka, štu-
denta agronomije iz Mostja,
slednji je imel strelno rano na
nogi.
Iz tega je moč stvarno sklepati,
da tisto streljanje pri hajdinskem.
gozdu ni bil spopad med polici-
sti in partizani. Najbliže resnici
je verjetno Milica Ostrovška, ki
je med drugim zapisala:
»V resnici pa kaže, da je prišlo
do tragičnega nesporazuma in da
je avto bil res Špindlerjev, v
njem pa Franc Toplak, študent
agronomije, ki se je namenil v
partizane, in morda še kdo. (Vin-
ko Megla — op. avt.) Doktorjih
je pripeljal na zborno mesto, za-
radi zmede je prišlo do streljanja
in prišleki so prav tako kot čaka-
joči pomislili, daje bilo mesto iz-
dano. Žena Franca Toplaka je iz-
javila, da se je njen mož res od-
pravil v partizane, a se je isti ve-
čer vrnil s težko ranjeno nogo. In
ko so 30. avgusta, istega dne ka-
kor po doktorja Metoda, prišli
po mož^ zaradi rane ni mogel
zbežati. Ce bi bil avto zares poli-
cijski, bi bili dvignili Nemci
hrup, o tem bi se našli zapisniki,
toda nič takega se ni zgodilo.«
(Kljub vsemu odpor, str. 215)
Sum, da je bila javka pri haj-
dinskem gozdu izdana, je imel
osnovo v tem, da je za javko in
odhod v partizane na Pohorje ve-
delo več ljudi, predvsem pa v
dejstvu, da je bil dijak Alojz Zor-
man (bi! je kurir dr. IVIetoda
Špindlerja) 27. avgusta na poti v
Maribor aretiran.
4 — MORDA VAS ZANIMA
20. junij 1991 - tednik
Ko za mizo smo zbrani . . .
Danes vam ponujam tale menu:
GRAHOVA KREMNA JUHA
POSTRV V FOLIJI
MASLEN KROMPIR
S PETERŠILJEM
PARADIŽNIKOVA SOLATA Z.
BUCNIM OlJEM
CESNJEV ZAVITEK S ČEŠ-
NJAMI V RDEČEM VINU
Grahova kremna juha
Na maslu na hitro prepražimo
nasekljano čebulo, dodamo grah
(kadar vzamemo zamrznjenega,
ga prej ne smemo odmrzniti), za-
lijemo s 3/4 litra vode in zavre-
mo. Pokrito počasi kuhamo
okrog K) minut (zamrznjeni
grah; kadar pa vzamemo sveže-
va, se čas kuhanja poveča na 20
oziroma 30 minut, odvisno od
starosti).
V električnem mešalcu juho
zmiksamo. Primešamo sladko
smetano, solimo, popramo in za-
činimo s ščepcem sladkorja ter
nekaj kapljicami limoninega so-
ka. Ponudimo z na maslu opeče-
nimi kruhovimi rezinicami.
Naredimo jo iz: 1 jedilne žlice
masla (ca. 2 dag), 2 čebuli, 1 kg
graha, 3/4 I vode, 1 1/2 dl sladke
smetane, soli, popra in ščepca
sladkorja.
Pečene kruhove rezinice:
12 dag belega kruha, 2 dag masla
in soli.
Postrv v foliji
Postrv na trebuhu previdno
prerežemo od repa proti glavi in
odstranimo drobovje. Pod teko-
čo vodo jo temeljito operemo.
Pečico ogrejemo na 200 sto-
pinj C.
Pripravljeno alufolijo namaže-
mo z dvema žlicama masla.
Postrv solimo, popramo in jo
znotraj pokapamo z limoninim
sokom.
Paradižnik olupimo, narežemo
na četrtine in odstranimo pečke,
česen nasekljamo, mlado čebulo
narežemo na kolobarčke in s to
zelenjavo napolnimo postrv. Na-
sekljan zelen peteršilj in nase-
kljane sveže liste bazilike ter
pehtrana potresemo po postrvi,
podevamo kosmiče masla ter za-
vijemo v alufolijo. Folijo zgoraj
zložimo in zvijemo, zapognemo
pa jo tudi ob straneh. Položimo
jo na mrežico v vročo pečico tn
pečemo okrog 30 minut.
Postrežemo lahko na dva nači-
na. Postrv lahko ponudimo v fo-
liji, ki jo odvijemo šele pri mizi,
tako da se vonj in aroma ohrani-
ta in da se tekočina, ki se je na-
brala pri pečenju, ne izgubi. Dru-
ga možnost: postrvi pred servira-
njem filiramo, kar pomeni, da
jim odstranimo kosti. Postrv rah-
lo zarežemo počez pri glavi, nato
vzdolž hrbta. Med hrbtenico in
file porinemo širok nož, dvigne-
mo file in ga previdno položimo
na ogret krožnik.
Ponudimo s peteršiljevim
krompirjem.
Za pripravo potrebujemo: 4 po-
strvi (težke od 40 do 45 dag), 1 li-
mono, 4 jedilne žlice masla ali
margarine (okrog 8 dag), 4 para-
dižnike (okrog 25 dag), 25 dag
mlade čebule, 1 šopek zelenega
peteršilja, 1 šopek sveže bazilike,
1 šopek svežega pehtrana, 4 manj-
še stroke česna, sol, poper, 4 pri-
merno velike kose alufolije.
Paradižnikova solata z bučnim
oljem
Pripravimo paradižnikovo so-
lato tokrat malo drugače.
Paradižnik narežemo na drob-
ne kocke, dodamo na kolobarčke
narezan mladi česen in prelijemo
z dresingom (prelivom) iz kisa,
bučnega olja, soli, popra ter na-
sekljanega zelenega peteršilja.
Češnjev zavitek s češnjami
v rdečem vinu
Češnje operemo, odstranimo
peclje ter pečke. Eno tretjino če-
šenj damo na stran za pripravo z
vinom.
Za nadev penasto umešamo
5 dag masla, sladkor v prahu in
rumenjaka. Dodamo vanilijin
sladkor, limonin sok ter ščepec
soli. Beljake s sladkorjem stepe-
mo v gosto maso (ne smemo na-
rediti snega), dodamo k penasti
masi in rahlo primešamo mlete
orehe.
Vzamemo dva lista testa in
premažemo z raztaljenim ma-
slom. Tretjino premažemo z na-
devom, potresemo s češnjami in
zvijemo v zavitek. Oba zavitka
damo na pomaščen pekač, pre-
mažemo z raztaljenim maslom in
pečemo v ogreti pečici na tempe-
raturi 200 stopinj C okrog 15 do
20 minut.
Rdeče vino, kristalni sladkor,
vaniljin sladkor, limonino in po-
marančno lupino ter limonin in
pomaračni sok zavremo. Doda-
mo češnje in cimet ter 2 do 3 mi-
nute kuhamo.
Vaniljin puding umešamo s
tremi žlicami mrzle vode in zaku-
hamo v vino. Kratek čas kuha-
mo, izboljšamo s češnjevim žga-
njem in ohladimo.
Zavitek poljubno narežemo in
potresemo s sladkorjem v prahu.
Ponudimo ga na desertnem krož-
niku, oblitega z ohlajenimi češ-
njami v rdečem vinu.
Za pripravo smo porabili: za
zavitek — 60 dag češenj, 3 liste
vlečenega testa za zavitek, 20 dag
masla, 3 dag sladkorja v prahu, 2
jajci, 5 dag sladkorja (kristal),
8 dag orehov, sok 1/2 limone, va-
niljin sladkor in ščepec soli; češ-
nje v rdečem vinu — 30 dag če-
šenj, 3 jedilne žlice sladkorja (kri-
stal), 4 dl rdečega vina, 2 1/2 je-
dilne žlice vaniljinega pudinga,
naribano limonino lupino, nariba-
no pomarančno lupino, sok manj-
še limone, sok manjše pomaranče,
3 cl češnjevega žganja (vzamemo
lahko tudi maraskino), vaniljin
sladkor in cimetovo skorjo.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in vznemirljivih trenu-
tkov s kuhanjem.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata
— turizem in gostinstvo Ptuj
Dober den vsoki den! Pišen vam v nedelo, 16. junija. Vremen je
lepo, zalo nega cajta za poležovaje. Pri sosedovih majo celi travnik se-
na za na štalo spravti. Mica je že odišla sišit, jaz pa sen glih zaj s štale
priša. Krava Seka je breja in pričakuvlemo telečji naraščaj. Če bo teli-
čka, bo ostola duma za plemen, če bo bik, pa de doba štrik in bo od-
pelani na sejem. Ja, pa mlode mujceke smo dobili, pa kvokača je pice-
ke zvalila, svija pa pujceke sprasila. Ste že čuli za tisto pesem: »Naša
močka mlode mela, včosik dvo, včosik tri, nekaj smo jih duma pojeli,
nekaj pa jih vkraj dali . . .« Miiau, mijau ...
Vse pri naši hiši je mlodo, samo mija z Mico sma vsoki den boj
štora in nesposobna za delo. Deca več nečejo gruntov meti. Hčer Jula,
ki v Dojčlandi za markami rinta, je že neredla križ prek krez grunt in
se več ne misli domu vrnoti. Razen na dopust, seveda. Pe še tisto letos
neje čista zagvišno, saj na morje na vujple iti, duma na njivah in trav-
nikih pa ji je prevroče. Ja, tak so deca in Slovenci, ki smo poleti naj-
rajši v senci, pozimi pa za pečjo. Saj bomo zaj vidli, kak nam bo, ko
se bomo osamosvojili. Eni provijo, ke bomo hitro Švica grotali. Jaz pa
mislin in sen prepričani, da bomo mogli fejst švicati, če se odcepimo
ali ne.
Tak, zaj pa hitro naredmo kunec. Mica gre z grablami proti hiši
in nede nič dobrega, če me pri pisaji dobi. To ovokrot mi je rekla:
»Frdamani ded, kaj te nesi ša negda za nekšnega kancaleraj fuksa, če
tak rad kozlarije pišeš. Rajši vzemi motko v roke, ne pa da se greš
nekšnega šribara . . .!« Jaz pa tak provin, da vsak kmetič svojo veselje
pose, riše in piše . . .
Tejko za gnes in srečno do drugega tjedna. Vaš LUJZEK.
V vrtu
Prvega sadja — okusnih če-
šenj, pridelanih v domačem
SADNEM VRTU - se vsako le-
to najbolj razveselimo. Letošnja
pomlad ni bila posebno naklo-
njena cvetenju češenj, zato je pri-
delek marsikje prepolovljen.
Mlade poganjke češnjevih dre-
ves vseh starosti so prve dni juni-
ja napadle uši, ki pa jih zaradi
zorenja plodov ne kaže uničevati
z dovolj učinkovitimi strupenimi
insekticidi, da si ne zastrupimo
pridelka. Bomo pa to storili ta-
koj po obiranju z 0,1-odstotnim
folimatom, pirimorom, akteli-
com ali metasystoxom, da se bo-
do mladice do jeseni dobro
obrastle in oblikovale cvetni na-
stavek.
Vzgoja in rez češenj sta nekoli-
ko drugačni kot pri jablanah in
hruškah. Mlade češnje do četrte-
ga leta starosti obrezujemo spo-
mladi, marca, še v fazi zimskega
mirovanja, starejše rodne češnje
pa režemo v času obiranja ali pa
takoj po obiranju, ker zeleno rez
lažje prenašajo. Češnja ni poseb-
no zahtevna za vzgojno obliko in
že sama oblikuje dovolj naravno
obliko drevesne krošnje, zato tu-
di ni zahtevna glede načina rezi.
Kljub temu pa mlademu drevesu
moramo pomagati pri njegovi
vzgoji, najbolje v obliki izboljša-
ne piramide.
Če smo na vzgojo mladega
drevesa pozabili, se nam po ne-
kaj letih krošnja močno zgosti,
običajno pa zrasteta dva izrazita
vrhova z močnimi ogrodnimi ve-
jami, ki preveč zgostijo krošnjo.
Enega od vrhov poleti odreže-
mo, prav tako razredčimo ogrod-
ne veje na položno rastoče stran-
ske veje, ki se med seboj ne pre-
krivajo in zasenčujejo. V 7. ali 8.
letu starosti odrežemo vrh v viši-
ni 3,5 do 4,5 m tik ob ogrodni ve-
ji. Takšno drevo bo dobilo lepšo
in uporabljivejšo drevesno kroš-
njo, ki jo bo mogoče tudi starej-
šo obirati varno pred lomom in
poškodbami. Nikoli ne puščaj-
mo štrcljev vej, ki bi se sušili. Vse
rane moramo obvezno zgladiti z
ostrim nožem krivcem in zama-
zati s cepilno smolo kambisa-
nom.
če tega ne storimo, se rane sla-
bo zaraščajo, smolijo, les se suši
in propada.
V OKRASNEM VRTU že lah-
ko režemo zelene potaknjence le-
tošnjih poganjkov lesnatih okras-
nih drevnin. Takšno zgodnje raz-
množevanje se zlasti dobro obne-
se pri vrstah grmovnic, ki nam
služijo za zasajevanje živih ograj.
Sadike, ki jih bomo pridelali iz
tako zgodnjih poganjkov živic,
bodo v jeseni že godne za sajenje
na stalno mesto. Vkoreničenje bo
pospešeno, če pripravimo meša-
nico ostre apnenčaste rečne miv-
ke. dobro zdrobljene šote in zem-
lje v ugodnem mrvičastem sta-
nju, kot je sveža krtina — vsake-
ga do tretjine. Potaknjence v
takšnem substratu je do vkoreni-
čenja potrebno vsak dan zalivati.
Na opisani način lahko raz-
množujemo deutzio, forsythio,
sambucus, liguster ali kalino, sa-
lix ali vrbo, bezeg, linicero, zlati
ribez ipd.
V	ZELENJAVNEM VRTU ju-
nija, ko se pomlad prevesi v po-
letje, opravimo drugo setev vr-
tnin. Na grede, s katerih smo po-
brali zgodnje vrtnine, posejemo
fižol za stročje. Pri tem moramo
biti pozorni, da bomo izbrali
ustrezne sorte stročjega fižola, ki
ne tvorijo niti in so primerne za
uporabo kot sveže ali za vlaganje
v kis ali solnico.
Posevek kumar za vlaganje bo
tudi s takšno pozno setvijo bolje
uspel, kot je zgodnji, zlasti v le-
tošnji pomladi, ko je setev v
hladno zemljo izredno slabo ka-
lila.
V	tem času je tudi primerno
sejati korenček, rdečo peso, red-
kvico, redkev in radič. Nekateri
pridelki teh posevkov bodo upo-
rabni že v zgodnji jeseni, nekate-
ri pa tudi za zimsko hrambo.
Ne pozabimo sejati endivije,
lahko pa sejemo tudi letno sola-
to, vendar sorte, ki so odporne
proti uhajanju v cvet. Endivija in
druge solate bodo manj uhajale
v cvet, če jih dognojimo z duši-
čnim ali listnim gnojilom, v vro-
čih ali vetrovnih dneh pa redno
zalivamo. Vsak zastoj rasti pri
solatnicah, ki ga povzročita slaba
prehranjenost ali suša, pospešuje
tvorbo cveta.
V juniju še sejemo kapusnice
— zelje, ohrovt, brstičar — za sa-
ditev v juliju. Seme kapusnic bo
v ogreti in primerno vlažni zemlji
hitro vzkalilo. Ker pa želimo v
kratkem času vzgojiti krepke sa-
dike, sejemo seme redkeje, na
vsakih 5 cm po eno zrno.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, 16. in
od 23. do 26. junija, rastline za-
radi korenov in gomoljev od 18.
do 22. ter 29. in 30. junija, rastli-
ne za pridelovanje nadzemnih
plodov od 24. do 29. junija ter
cvetnice in zdravilna zelišča 22.
in 23. ter 27. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
Zanimivosti iz pasjega sveta
•	Foksterier Petra Napolita-
na iz Brooklyna (ZDA) po ime-
nu Ginger nikoli ni maral hoditi
po soncu brez sončnih očal.
•	Nemška kratkodlaka jazbe-
čarka DUCHESS, ki je v prome-
tni nezgodi izgubila obe zadnji
nogi, je ostanek življenja prete-
kla v »invalidskem vozičku«, ki
so ga strokovnjaki skonstruirali
prav zanjo.
•	Pes Jamesa Hamiltona
KING se je po tem, ko ga je po-
vozil na cesti avtomobil, sam
privlekel brez kakršnekoli pomo-
či v veterinarsko bolnico. To se
je zgodilo v Georgetovvnu, zve-
zna država Kentucky (ZDA).
•	Greyhound Mathe, ljublje-
ni pes angleškega kralja Richar-
da I L, je na dan, ko je bil njegov
gospodar zajet in zaprt v temni-
co, stekel do gospodarjevega naj-
hujšega sovražnika grofa Lan-
chestra in mu obliznil roko. S
tem je postal prvi spremljevalec
kralja Richarda, ki je prešel na
stran grofa Lanchestra, tj. bodo-
čega angleškega kralja Henryja
IV., s tem pa je pokazal, da so tu-
di med psi izdajalci.
•	V živalskem svetu obstajajo
različna in čudna prijateljstva, a
kaj boste rekli na to, da je neka
kokoš »posvojila« dva pasja
mladička, ki jima je poginila ma-
ma.
•	Verjetno je bil lastnik psič-
ke Perry Fowler iz ameriške zve-
zne države Louisiane zelo prese-
nečen (verjetno tudi razočaran),
ko je opazil, da v leglu 11 mladi-
čev ni niti ene psičke.
•	Pes SAMMY, ki živi v Tek-
sasu, zelo težko prenaša vročino,
in brž ko postane vroče, sam
vključi napravo za klimatizacijo.
•	Labrador KING je sam
prenesel telefonski kabel prek je-
zera Black Canyon v zvezni drža-
vi Idaho (ZDA), ker je bilo lede-
no pokrivalo pretanko, da bi
vzdržalo človeka.
Branka Kosenburger, dipl. vet.
Na sliki je trinogi kuža, ki so ga poimenovali Karadžič.
Tetanus — zaščita s cepljenjem
že starim Grliom je bilo znano, da je tetanus ena izmed posledic, ki lahko nastane, če se rani koža.
Tetanus povzroča bacil tetanusa — nežna paličica, ki tvori trose. Le-ti so odporni proti vsakovrstnim zu-
nanjim vplivom, večina razkužil jih ne uniči, tudi navadno kuhanje ne. Posušeni na višji temperaturi obdržijo
svojo strupenost še leta in leta.
Bacil tetanusa povzroči bolezen samo, če vstopi v telo skozi poškodovano kožo aH poškodovano sluznico.
Tetanus je zastrupitev. Bacil,
ki se v rani razvija v razmerah,
ko ni kisika (še posebej v gnojni
rani), izloča zelo hud strup —
drugi najhujši strup, ki ga izloča-
jo bakterije nasploh. Bacili osta-
nejo in se razmnožujejo v sami
rani, po telesu pa se širi le njegov
strup. Ta preprečuje zavorni uči-
nek na prehodih motoričnih živ-
čnih celic. Zato so te stalno
vzdražene, posledično so tudi
mišice v stanju stalne togosti in
že vsak najmanjši dražljaj (svet-
loba, hrup) povzroči napad kr-
čev.
Med dejavniki, ki vplivajo na
izbruh in resnost obolenja, so
pomembni zlasti:
1.	število bacilov, ki jih vnese-
mo skozi poškodovano kožo ob
poškodbi.
2.	stanje v rani, ki omogoča
ustvarjanje razmer brez dostopa
kisika (globoke rane. raztrganine
z žepki v rani), kot so vbod z že-
bljem, vbod z nožem itd.
3.	nekroza - odmrlo tkivo v
rani,
4.	tujek v rani (zagnojena ska-
la),
5.	gnojenje v rani (gnojne kli-
ce porabijo za svoje življenje ki-
sik, tako se bacil tetanusa hitreje
razvija).
Tudi golenične razjede so ne-
varne za okužbo, zlasti pri kme-
tovalcih.
Glavni »rezervoar« bacilov so
konjski iztrebki, sicer pa so trosi
tetanusa povsod.
Bolezen lahko poteka z razli-
čno burnimi znaki, vendar je naj-
pogostejša klasična oblika bole-
zni, tako imenovani generalizira-
ni tetanus. V bistvu gre za težko
zastrupitev človekovega živčnega
sistema s strupom bacila tetanu-
sa. Če izvzamemo steklino, ki je
stoodstotno smrtna, zavzame te-
tanus po svoji smrtnosti prvo
mesto med nalezljivimi bolezni-
mi (tudi do 80-odstotna smrt-
nost). Prebolela bolezen ne za-
pušča odpornosti.
Edini zanesljivi ukrep, da se
tetanusa zagotovo obranimo, je
cepljenje z anatoksinom tetanu-
sa, to je s tako obdelanim njego-
vim strupom, da ne povzroči bo-
lezni, zagotovo pa zavaruje pred
nastankom obolenja. Cepljenje
proti tetanusu je obvezno po po-
škodbi za vse poškodovance, ki
še niso bili cepljeni proti tetanu-
su ali niso bili popolno cepljeni,
če ni podatkov o cepljenju ali če
je poteklo že več kot 10 let po
popolnem cepljenju oz. revakci-
naciji.
Cepimo s tremi dozami cepi-
va, in sicer 2 dozi v presledku
enega do treh mesecev, tretjo do-
zo pa po enem letu.
Poškodovanim osebam, ki so
prejele dve dozi cepiva pred več
kot enim letom do 10 let, in ose-
bam, ki so bile popolno cepljene
ali revakcinirane znotraj 5 10
let, se daje ena doza cepiva proti
tetanusu, kar zagotavlja zado-
stno zaščito. Cepivo vbrizgamo v
nadlaket.
Če izvzamemo pri nekaterih
lažjo bolečino in oteklino na me-
stu vbrizganja cepiva, lahko huj-
še reakcije praktično zanemari-
mo, saj so tako redke, da ne
predstavljajo nobenega tveganja.
Zaščita pa je praktično 100-od-
stotna.
Preventivno cepljenje opravlja
tudi higiensko-epidemiološki od-
delek v Ptuju, Trg mladinskih bri-
gad 2. Priporočamo ga predvsem
kmečkim prebivalcem — ženskam
(moški so bili zaščiteni ob služe-
nju rednega vojaškega roka) ter
vsem, ki niso bili zaščiteni v delov-
nih organizacijah, kjer se je ce-
pljenje pogosto izvajalo. Posebej
ga priporočamo vsem prebival-
cem, ki se pri svojem delu pogo-
steje poškodujejo, pa niso ustre-
zno zaščiteni.
Dr. Ciril KORPAR
TEDNIK - 20- junij 1991
NEKOČ IN DANES - 5
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI
RTV Ptuj — zakaj pa ne
o TV v Ptuju beremo in slišimo vsak dan. V zadnji številki Tednika smo
brali razmišljanje, kako bi v Ptuju organizirali redno oddajanje TV programa
po kabelskem razdelilnem sistemu za gledalce s KTV priključki, za druge pa po
etru s TV oddajnikom. Za oddajnik morajo biti dovoljenja in frekvenca, te pa ni
tako lahko dobiti.
V Ptuju se lahko pohvalimo, da smo bili prvi v Sloveniji pri postavitvi sred-
njevalovnega oddajnika, UKV oddajnika, pri prehodu na stereo tehniko, mo-
derno studijsko opremo — vse to s podporo občanov. Zato menim, da tudi pri
TV oddajniku ne sme biti težav, da ne bi deloval nemoteno, predvsem v obliki
teletekstfi, v katerem bi obveščali in propagirali obrtniki, trgovina, vključili bi
lahko razna praznovanja, družinska in druga. Za to opravilo imamo v Ptuju do-
volj tehnične opreme, le dobra volja mora biti. Pritegniti bi morali mlade, saj
jim ne manjka volje niti znanja.
Mislim, da bi se morala seznaniti občinska skupščina, še posebej izvršni
svet, z razvojem kabelskega razdelilnega sistema, širjenjem omrežja predvsem v
večjih centrih občine Ptuj. Sprejeti bi morali odlok, da se snamejo antene v me-
stu na stanovanjskih blokih in zasebnih zgradbah, ker jih nihče ne vzdržuje, ta-
ko da ogrožajo mimoidoče in kazijo stari del mesta. O problematiki nadaljnjega
razvoja kabelskega in TV sistema bi predlagal oddajo v živo na radiu in ktv si-
stemu sočasno z odprtim telefonom, da se lahko občani neposredno vključijo z
vprašanji in predlogi.
Širitev kabelskega razdelilnega sistema bi morala teči skupaj s PTT siste-
mom. To bi bilo najcenejše in najkvalitetnejše.
Pa še o individualnih satelitskih antenah: kabelski" sistem ima prednost
pred individualnim, ker je po njem mogoče prenašati veliko število informacij,
ni potreben drag sprejemni sistem in vzdrževanje, možna širitev in sprejem ko-
diranih kanalov; kabelski sistemi bodo v bližnji prihodnosti povezani z opti-
čnim kablom in bodo dali neslutene informacijske možnosti, zato bi bilo pripo-
ročljivo, da se v strnjenih naseljih odločajo za kabelski sistem, v odmaknjenih
krajih pa bo predvsem individualni satelitski sprejem.
Ciril Jurkovič
ODPRTO PISMO IZVRŠNEMU SVETL SO PTUJ
Kabelski sistem v rokah
nesposobnežev
Med mladimi in celotno ptujsko javnostjo se že dolgo širi in veča nezado-
voljstvo s kabelskim odborom. Začelo se je z neizvršenim odklopom tistim, ki
niso plačali napeljave kabelskep sistema. Mislili smo si začetne napake. Pa
se je stvar nadaljevala. Od obljubljenih petih programov na leto ni bilo nič, v
zadnjem letu smo dobili samo MTV.
Prelomljene obljube niso bile zadosti, kabelski odbor je kot »svinja z me-
hom« nadaljeval svoje početje. Razmerje med nemškimi in angleškimi progra-
mi je popolnoma ignorantsko obračal na stran nemških oziroma nemško govo-
rečih ob dejstvu, da vsaj dve tretjini mladih, ki televizijo največ gledajo, tem pa
se pridružuje še polovica starejših, zna in razume bolje angleško. Tako trenutno
gledamo šest nemških in tri angleške programe, pa še za enega od teh se mora-
mo zahvaliti samo dejstvu, da je EVROSPORT prenehal z oddajanjem.
Zadnja svinjarija, ki so si jo privoščili, je bila zamenjava SUPER kanala s
kanalom TELE 5 (ime programa asociira na kabelski odbor?). Najbolj pa ne-
sposobnost dokazuje dejstvo, da niso sposobni zagotoviti dekoderjev za progra-
me, kot so: FILMNET, TELECLUB, SKY MOVIES,... V 25 kilometrov odda-
ljenem Mariboru vse te programe gledajo, gospodom v našem kabelskem odbo-
ru pa se očitno ne zdi vredno zavrteti telefona in povprašati mariborskih kole-
gov, kje so kupili dekoderje. Obstaja pa še druga možnost: lahko kdaj preberejo
kakšen časopis. V reviji SAM prodajajo kvalitetne dekoderje za 200 DM, pa še
ob morebitni zamenjavi kode ti zastonj pridejo spremenit kodo. Zadnje vkla-
pljanje in izklapljanje FILMNET-a pa sploh kaže na izsiljevanje v povezavi z
neuspelim referendumom.
Na osnovi vsega navedenega predlagamo IZVRŠNEMU SVETL) SO
PTUJ, DA NA NASLEDNJI SEJI IZVRŠNEGA SVETA ZAMENJA KABEL-
SKI ODBOR, VANJ PA IMENUJE SPOSOBNE IN IZOBRAŽENE LJUDI.
Izvršni odbor
Mladih liberalnih demokratov Ptuj —
predsednik
Uroš Vidovič
Kdo si lasti KTV
Izvršni odbor Občirvskega zbora SDZ Ptuj je na zadnji seji obrav-
naval tudi vprašanja, povezana s kabelsko televizijo v Ptuju. Zlasti od
članstva namreč prihajajo vse številnejše pritožbe in tudi vprašanja v
zvezi s statusom te ustanove. Po naših informacijah je že bilo posta-
vljeno tudi delegatsko vprašanje v skupščini, pa o teh vprašanjih
kljub vsemu še ni bilo nič narejenega.
Ptujčane je posebej razburilo, da so prejeli položnice, iz katerih
sploh ni razvidno, kdo naj bi upravljal z znatnimi zneski, ki so bili že
vplačani na račun vzdrževanja. Dejstvo je, da gre pri gradnji omrežja
kabelske televizije za v veliki večini privatna sredstva naročnikov. Mi-
slili smo, da so že minili časi, ko so si lahko razni kvazi upravitelji la-
stili pravico odločanja s sredstvi državljanov, očitno pa ni tako.
Za kaj so bila porabljena že vplačana sredstva, zakaj ni bilo so-
lastnikom kabelskega omrežja predloženo poročilo o porabi denarja,
ali je bila res iz tega denarja financirana propadla kampanja za samo-
prispevek in če je, kdo je to odobril, kdo odloča o višini vzdrževalni-
ne, kdo je določil edinega pooblaščenega serviserja, ki se v glavnern
na pozive uporabnikov omrežja sploh ne odziva — to je le nekaj
vprašanj, ki nimajo odgovora, pa bi ga morala imeti.
Pogosto se pojavljajo tudi vprašanja o tem, kdo določa, katere
programe moramo gledati, zlasti kdo Ptujčane posiljuje z ruskirn ka-
nalom, ki ga živ krst ne gleda, in končno kdo so ljudje, ki se skrivajo
za naslovom »Odbor za CaTV Ptuj« in se nanje sploh ni mogoče obr-
niti drugače kot prek Skupnih služb KS občine Ptuj, kjer pa spet nih-
če nič ne ve.
Očitno gre za poskus še naprej gospodariti z nami in namesto
nas, ne da bi kogarkoli kaj vprašali, po principih »velike ideje samo-
upravljanja«.
Izvršnemu svetu predlagamo, da glede sredstev, ki so bivša druž-
bena lastnina in so sedaj v upravljanju občine, postavi upravnika in ta
naj se poveže z vsemi drugimi, ki so sovlagali in so torej solastniki,
nato pa naj vsi skupaj ustanovijo organizacijo, najboljše po principih,
ki veljajo za delniške družbe.
Predsednik lO SDZ
Ivan Lovrenčič
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj in Zakon o davkih občanov
(4. nadaljevanje)
NAPOVED, ODMERA IN POBIRANJE DAV-
KOV
Od številnih zadevnih določb, ki jih vsebuje
ZDO, bom omenil le nekatere, ki so, po mojem
mnenju, za davčne zavezanpe najbolj zanimive.
Vložitev napovedi
Zavezanec za davek na dediščine in darila, ki
prejme darilo, od katerega se plača davek po
ZDO, more prejem darila napovedati pri pristoj-
nem davčnem organu v 15 dneh po prejemu dari-
la.
Davčne napovedi za davek od premoženja vla-
gajo zavezanci, če tako določi občinska skupščina.
Napoved za odmero davka na plovne objekte
mora zavezanec vložiti v roku 30 dni po registraci-
ji plovila. Tako kot nastanek davčne obveznosti
mora davčni zavezanec prijaviti tudi spremembe
premoženja.
Kazenske sankcije
Zavezanec — posameznik se kaznuje za prekr-
šek z denarno kaznijo najmanj 2000 din, če ne vlo-
ži ali ne vloži v roku, določenem z ZDO oziroma v
občinskem odloku, napovedi pri pristojnem dav-
čnem organu. Z denarno kaznijo od 500 din do
50.000 se kaznuje za prekršek posameznik, ki je
napovedal manjšo davčno osnovo ali ki ni prijavil
premoženja, če utaja davka, ki odpade na nenapo-
vedano davčno osnovo oziroma premoženje, ne
predstavlja kaznivega dejanja.
Kateri davčni organ je pristojen za odmero davka
Davek od stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž.
prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslov-
nih prostorov odmerja davčni organ občine, v ka-
teri je to premoženje. Davek na plovne objekte pa
odmerja davčni organ občine, v kateri ima zaveza-
nec stalno prebivališče.
Pritožba proti odmeri davka
Pritožba ne odloži izterjave odmerjenega davka,
če ni v ZDO drugače določeno. Izjemoma (zakon
takih primerov izrecno ne našteva) pa lahko dav-
čni ogran izterjavo davka odloži do odločitve o
pritožbi. To bo storil, npr., če bi izterjava ogrožala
nadaljnje poslovanje zavezanca.
Odprava ali sprememba odločbe po nadzorstveni
pravici
Republiški davčni organ lahko odločbo o odme-
ri davka, zoper katero ni bila vložena pritožba, po
nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni v dveh
letih od dneva, ko je postala odločba dokončna, če
je bil z njo očitno prekršen materialni zakon.
Vračilo preveč plačanega davka in drugih zneskov
Zavezanec ali kdo drug, ki je na račun davka,
obresti, denarne kazni ali stroškov izterjave plačal
več, kot je bil dolžan plačati, ima pravico zahtevati
vračilo preveč plačanega zneska.
Prisilna izterjava davkov
Ce davčni zavezanec ni plačal davka v zakonsko,
predpisanem roku, mora plačati obresti po obre-
stni meri, ki jo določi Izvršni svet Skupščine Repu-
blike Slovenije. Davčni organi pa po uradni dolž-
nosti uvede postopek prisilne izterjave davka.
Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči
na vse dohodke in terjatve zavezanca ter na vse
premoženje, razen na dohodke, terjatve in premo-
ženje, ki so izvzeti od prisilne izterjave.
Kaj je izvzeto od prisilne izterjave
Za prisilno izterjavo davkov se po ZDO ne sme-
jo zaseči oz. zarubiti:
1)	prejemki iz naslova: zakonite preživnine; od-
škodnine za škodo, nastalo zaradi okrnjenega
zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube delovne
zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživni-
no zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; odškodnine
zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalid-
skem zavarovanju; socialnovarstvenih pomoči; za-
časne brezposelnosti; štipendij; pomoči ter nagrad
učencem in študentom; denarnih prejemkov voja-
kov in gojencev vojaških šol; plačila za delo obso-
jencev v icazensko-poboljševalnem domu; prejem-
kov, ki so v zvezi z dobljenimi redi, medaljami,
vojnimi spomenicami, drugimi odličji in priznanji;
potnih stroškov in dnevnic
2)	obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za
osebno rabo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedil-
nik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinj-
stvo potrebne stvari, če so nujne dolžniku in čla-
nom gospodinjstva glede na razmere okolja, v ka-
terem živijo, hrana in kurjava, potrebni dolžniku
za šest mesecev
3)	gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne
prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu
izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do nasled-
njih prejemkov
4)	a) delovvna in plemenska živina, kmetijski
stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku —
kmetu nujni za kmetijsko gospodarstvo v tolikšni
meri, kolikor je to potrebno za preživljanje njega
in članov njegovega gospodinjstva, ter seme za
uporabo na tem gospodarstvu in krma za štiri me-
sece
b)	orodje stroji in drugi predmeti, ki so dolžni-
ku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim
delom (obrtnik itd.) z delovnimi sredstvi, ki so last
občanov, nujni za opravljanje dejavnosti, ter suro-
vine in pogonsko gorivo za tri mesece
c)	knjige in drugi predmeti, ki so dolžniku po-
trebni, da samostojno v obliki poklica z osebnim
delom opravlja znanstveno, umetniško ali drugo
poklicno dejavnost.
Zavezancem, omenjenim pod točko 4), ki za-
padlih davkov ne plačajo v šestih mesecih od dne-
va, ko so zapadli v plačilo, se lahko zaradi plačila
teh davkov zarubi in proda tudi premoženje, s ka-
terim opravljajo dejavnost, če seje v tem času brez
uspeha poizkušala opraviti prisilna izterjava iz
drugega premoženja in iz drugih dohodkov,
5)	redi, medalje, vojne spomenice in druga
odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pi-
sma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter
družinske slike; pripomočki, ki so dani invalidu
ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi pred-
pisa ali jih je sam nabavil in so nujni za opravlja-
.nje njegovih življenjskih funkcij.
Nadaljevanje prihodnjič
PROF. MARJAN GOJK§VIČ
aMIlSSlJE PTUJ
Na šoli so delovala naslednja
društva:
1.	Podmladek društva Rdeče-
ga križa
2.	Podmladek Jadranske straže
3.	Treznostni krožek
4.	XV. podružnica Ferijalnega
saveza
Le-ta je v šol. letu 27/28 upri-
zorila Gogoljevo Ženitev, v šol.
letu 1928/29 pa Ogrizovičevo
Hasanaginico in Grillparcerjevo
Prababico. Od vsega začetka je
na ptujski gimnaziji delovalo
podporno društvo, ki je podpira-
lo učence z učbeniki, pa tudi z
obleko in obutvijo. Ptujčani so
rade volje dajali prispevke za to
društvo, njihovo ime in prispe-
vek ter poslovanje društva pa so
prikazali vsako leto v Izvestjih.
V letu 1886/87 je bila ustano-
vljena dijaška kuhinja za uboge
dijake ptujske gimnazije. Do leta
1891 je bila v minoritskem samo-
stanu. Že prvo leto je razdelila
4864 kosil. Leta 1891 pa je bilo
ustanovljeno posebno društvo
»Dijaška kuhinja,« ki je delova-
la do 2. svetovne vojne in je v
njej vsako leto našlo prehrano
rzalično število učencev
(30-40).
OBDOBJE 1930-1941
Do leta 1930 je bilo življenje
šole kljub organizacijskim, per-
sonalnim in mnogim drugim
spremembam razmeroma mirno.
Prehod na starojugoslovansko
obdobje na šoli ni bil skokovit. V
prvih petih do šestih letih je bila
v glavnem opravljena narodno-
stna preusmeritev. Šola je dobila
novo vodstvo, nemški profesorji
in dijaki so šolo zapuščali, obli-
koval se je nov slovenski učni
zbor, šola se je prilagodila novi
slovenski in jugoslovanski orga-
niziranosti. Počasi je dobila svo-
jo osebnost, imela je lastno stav-
bo, v soseščini dober dijaški
dom, ugleden učni zbor, dovolj
dijaštva, večino domačih učbeni-
kov in podporo javnosti.
Obdobje po letu 1930 pa je
prineslo na gimnazijo nove vpli-
ve, ki so prišli skozi profesorske
vrste in so ptujsko gimnazijo po-
sebej obeležile in ji dale svoj pe-
čat med slovenskimi gimnazija-
mi. 60 let je minilo, vendar so
spomini na te čase pred vojno še
vedno živi, tako med živečimi
profesorji kot dijaki. Zato bo po-
trebno te ljudi poiskati in spomi-
ne obuditi in zapisati.
Ševilo učencev je v tridesetih
letih naraščalo, predvsem na ra-
čun slovenskih dijakov, saj je bi-
lo število Nemcev vedno enako.
od 21 do 38, medtem ko moram
zapisati, da so vse druge dijake
vodili pod kolono Jugoslovani.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe
(nadaljevanje iz prejšnje številke):
Od drugega polletja prvega razreda sem bij prvi. Bila je še v navadi lokacija učencev, ki je pogosto resda mehanična
in ne ocenjuje dobrih lastnosti učencev, ima pa tudi mnogo dobrega, ker je vzbujala plemenito tekmovanje med učenci.
Pozneje jo je odpravil minister Gautsch, ki je baje kot kurator dunajskega Terezianuma imel težave, ker razni visoki ari-
stokratje niso mogli biti v lokaciji na prvih mestih.
Hvaležno se tudi spominjam, da so naši profesorji skrbeli še za to, kaj počenjamo tudi izven šole. Na začetku druge-
ga razreda moj oče ni mogel plačati za moje stanovanje v mestu niti tistih bore štirih goldinarjev in me je dal k svojemu
prijatelju kovaču pod železniško postajo: ta kovačija sicer po velemestnih pojmih ni bila tako oddaljena, toda moji učite-
lji so si zavoljo tega delali skrbi in so se tudi bali za moj nravstveni razvoj. Družba dveh kovaških pomočnikov resda ni
bila primerna zame. Nekega dne mi je izjavil profesor Žitek, da se moram preseliti v mesto in da bom za obede učil dve
hčerki odvetnika doktorja Cucka. Takšni obedi so bili tedaj v navadi tudi kot podpora in so se imenovali Freitische, moj
oče pa je še uporabljal izraz »Bettelkost«. Zares so revni dijaki posedali v kotu ali jedli z obrtniškimi pomočniki. Sčasoma
so začeli gledati na take od zgoraj, in sicer iz narodnih ozirov, in so zato ustanovili na Ptuju »dijaško kuhinjo«. Bile pa so
tudi krasne izjeme, da so dijaki že zgodaj prihajali v dobro meščansko družbo, tako je bilo tudi z menoj. Posebno srečo
sem imel v IV. razredu, ko mi je profesor Žitek sporočil, da si želi mestni župan odvetnik dr. Bresnig za vsako nedeljo
boljšega dijaka, s katerim bi se lahko san^ in pa njegova žena pogovarjala. Ta gospa, ki je zelo zgodaj izgubila nadarjeno
hčerko edinko, seje mnogo ukvarjala s slovstvom in glasbo, in tako sem imel prvič priložnost, biti v družbi resnične da-
me.
Od III. razreda gipinazije sem se preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami, za katere
nisem jemal mnogo, tako da meje ravnatelj zaradi tega pokaral. Zvabil sem za sabo na študij oba brata ter ju podpiral.
Brat Janko je umrl kot vi.šji ži\inozdravnik mesta Sarajeva, Mihael pa je bil pomemben upravni uradnik v Bosni in Herce-
govini, nekaj časa referent za šolstvo pri deželni vladi, o preobratu 1. 1918 okrožni načelnik v Mostarju in edini, katerega
je v tej funkciji prevzela narodna vlada; pozneje je bil načelnik oddelka deželne vlade za socialno politiko in v Davidovi-
čevi vladi v Beogradu pomočnik ministra za socialno skrbstvo; umrl je leta 1944 v osemdesetem letu v Zagrebu.
Edini šport, ki smo ga poznali, je bilo drsanje, toda niti tega niso na Ptuju kaj dosti gojili. Nasprotno pa smo se mno-
go kopali v Dravi pod železniškim mostom, ne oziraje se na toploto; tam je bil otok, na katerega smo radi hodili ali plava-
li. da nabiramo ondi jagod in kopinščic, še bolj pa. da opazujemo vaje pionirjev, ki so imeli na Ptuju stalno svoj bataljon.
V prvem razredu sem se naučil po raznih poizkusih plavati, in sicer tako, da so me součenci vrgli v vodo. V juniju je bila
visoka voda, in ko smo se vračali, smo se znašli v globočini; majhni sin nekega strojevodja je molel iz globoke vode le še
prste. Na krik gledalcev in plavalcev, da se potaplja, sem plaval za njim, vendar nisem \edel, kako je treba reševati uto-
pljenca, in tako mi je moj součenec zlezel na hrbet ter me stiskal, da sem komaj dihal in le malo gibal z rokama; priplaval
sem pod vrbe, kjer so me gledalci rešili bremena, tako da sem mogel plavati dalje. Bil sem zares v veliki nevarnosti. Moje
dejanje so naznanili okrajnemu glavarstvu in sem prejel predpisano nagrado 26,50 goldinarjev. Tako sem si mogel kupiti
prvo boljšo obleko, vendar mi ni ostalo dovolj denarja, da bi se peljal na Dunaj na ogled svetovne razstave, kakor so mi
svetovali neki gospodje.
V naslednjem letu 1874 nas je pri kopanju razburila vest. da seje ustrelil beneficiat Oroslav (Jurij) Caf, katerega so
nameravali tistega dne odpeljati v graško umobolnico. Eden izmed součencev je zaklical: Wenigstens ein Pfaff vveniger«.
t.j. »vsaj enega popa manj«, pri čemer pa beseda pop nima tako posmehljivega pomena kot nemški izraz Pfaff. Takšno
mnenie je tedaj vladalo na Ptuju proti duhovnikom. Oroslava Cala imam v spominu kot skromnega človeka z mirnim, ši-
rokim obrazom: o njem sem vedel, da je hudo učen in da se ukvarja s slovanskim jezikoslovjem. Res je bil eden izmed ti-
stih domoljubnih duhovnikov, ki so hoteli svojemu narodu koristiti tudi z znanostjo in s primerjalnim jezikoslovjem. Z
dvema izmed njih. z Božidarjem Raičem in Davorinom Trstenjakom, sem se pozneje dodobra seznanil in tudi bil njun
gost. Od O. Cafa je pričakoval pesnik ilirizma Stanko Vraz. da postane to. kar je bil Miklošič. Močno Cafovo nezaupanje
proti temu odličnemu in srečnejšemu rojaku bomo lahko razumeli. Zoper njegove prve spise je napisal z Vaclovom Han-
ko kritiko v »Časopisu Ceskeho musea« I. 1852; vsaj večino je zanjo gradivo Hanki priskrbel, kakor se zdi. Caf; vse to bi
pa še bilo treba raziskati. Tragika vseh teh /nanslvenikov-diletantov je bila v tem. da niso imeli znanstvene šole in kritike
ter so bili osamljeni v družbi, ki je imela drugačne interese.	.	(Se nada'
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. junij 1991 - tednik
POSEBNA PONUDBA ŠIPONA IZ
ORMOŠKE VINSKE KLETI
S šiponom nazdravimo
samostojni Sloveniji
Minuli četrtek je bila ► Ljubljani tiskovna konferenca, kjer je repu-
bliški minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc predstavil program polni-
tve vina, s katerim hi počastili dolgo in težko pričakovano osamosvojitev
Slovenije. Posebna čast je doletela ormoško vinsko klet, eno redkih slo-
venskih vinskih kleti, ki ima resnično samo domače vino.
Samostojni Sloveniji bomo nazdravili z vinom sorte šipon, eno naj-
starejših sort v tem vinorodnem območju, ki prav v ormoški občini, v
osrčju ormoško—ljutomerskih goric daje najboljšo kvaliteto. Namen
polnitve ni množična prodaja, ampak ponudba Slovencem, da katero teh
steklenic z dragoceno vsebino hranijo v svojih zbirkah in z njimi počasti-
jo ne samo osamosvojitev Slovenije, temveč vse pomembne mejnike v
svojem in v življenju svoje družine. Vif stekleničke, ki so opremljene s
posebno etiketo, bodo šle v prodajo konec tedna.
Direktor podjetja Vinogradni-
štvo Jeruzalem Ormož dipl. ing.
agronomije Matija Kociper je v
pogovoru o vinu sorte šipon, ki
mu propada čast, da z njim na-
zdravimo osamosvojitvi države
na sončni strani Alp, povedal:
Sorta Šipon, ena najstarejših vin-
skih sort, je bila izbrana za ta do-
godek v prvi vrsti zato, ker vse-
buje celo paleto kvalitet, od ka-
kovostnega in vrhunskega vina
do poznih trgatev in jagodnih iz-
borov; iz te sorte se pripravlja tu-
di peneče vino.
Slovenski javnosti se bo vino
predstavilo v več zvrsteh.
V prvi vrsti je to vrhunsko vi-
no šipon letnik 1990, polnjeno v
posebne steklenice, 0,75 1 s po-
sebno etiketo, prirejeno za osa-
mosvojitev Slovenije. To vino bo
na razpolago v 20.000 stekleni-
cah in bo na voljo kupcem v
vseh slovenskih vinotekah, pa tu-
di v nekaterih prodajnih mestih,
ki bodo to vino naročali prek di-
stributerja republiškega ministr-
stva za kmetijstvo v Ljubljani.
Druga vrsta, ki bo za to prilož-
nost šla na trg, bo peneče vino,
ki bo še posebej pripravljeno in
pod posebno etiketo za to prilož-
nost, pod nazivom ŠIPON ~
PENECE VINO IZ ORMOŠKE
KLETI. To je suho vino s karak-
terjem šipona in namenjeno
predvsem slavnostnim trenut-
kom ob počastitvi osamosvojitve
Slovenije. Kupcem bo na voljo
5000 steklenic. Tretja oblika Si-
pona je posebna polnitev suhega
jagodnega izbora znanega viso-
kokvalitetnega letnika 1983, ki
bo napolnjen v posebne stekle-
ničke 0,2 1 in v posebej oblikova-
ni embalaži, leseni škatlici, na-
menjeni kot spominsko darilo za
to priložnost.
Kdaj boste pričeli polnitev teh
vin?
Matija Kociper: Od odločitve
oziroma sprejema programa do
predstavitve in priprave vina za
trg je bilo izredno malo časa. Vse
priprave so tekle pospešeno. Pol-
nitev bo stekla v teh dneh, tako
da bo konec tega tedna vino že
šlo v prodajo.
Mislim, da je to velika čast za
ormoško-ljutomerske gorice. Za-
kaj se je republiško ministrstvo za
kmetijstvo in z nj!m dr. Jože
Osterc odločilo za vino prav iz te-
ga vinorodnega rajona?
Matija Kociper: Kljub veliki
odgovornosti je zaupano delo za
našo vinsko klet tudi velika čast.
Republiško ministrstvo za kme-
tijstvo se je odločilo za sorto ši-
pon, ki jo imajo vinogradniki za
eno najstarejših slovenskih av-
tohtonih vinskih sort in je udo-
mačena predvsem na območju
podravskega vinorodnega rajo-
na, predvsem pa v ormoško-lju-
tomerskih goricah, kjer daje iz-
jemne kakovosti.
Iz zgodovinskih virov pozna-
mo, da gre resnično za izredno
staro sorto, saj jo omenjajo pred
dvema, tremi stoletji, predvsem
pa so o tej sorti na voljo pričeva-
nja posameznih strokovnjakov iz
prejšnjega stoletja, med njimi
ravnatelja vinarske šole iz Mari-
bora, ki to sorto v ormoško-ljuto-
merskih goricah omenja kot iz-
redno kvalitetno, ki v primernih
legah in zemlji daje visoko kvali-
teto; omenja, da so že takrat v
dobrih letinah pridobivali iz te
sorte rozine ali cibebe za pripra-
vo jagodnega izbora.
Vse to pove, da bomo osamos-
vojitvi Slovenije resnično na-
zdravili z vinom, ki je naše in
ima pri nas stoletno tradicijo.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Matija Kociper je kljub veliki odgovornosti dobre volje, ker je prav or-
moškemu vinu pripadla velika čast.
Navidezno mirna, a potuhnjena Dravinja.
Ozka cesta in malo prostora za stare in nove zgradb«.
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Makole v senci Boča
Iz Majšperka proti Poljčanam,
skozi Lešje še po asfaltu, nato ne-
kaj kilometrov makadamskega
cestišča kot opomin, da se tu raz-
mejujeta ptujska in slovenskobi-
striška občina. Pot nas vodi proti
Makolam, peljemo se po cesti, ki
jo velikokrat omenjajo v radijskih
obvestilih. Da je namreč zaradi
poplave zaprta za ves promet. Živ-
ljenje v teh krajih je v izraziti po-
drejenosti Dravinji. Kakor se za-
hoče njenim pogosto, zadnje čase
prepogosto divjim vodam, takšna
je usoda ljudi v njeni dolini. Ko
nas znova asfaltna pot pripelje do
prevaja štatenberške vzpetine, jih
ugledamo — Makole.
So na drugi strani ozke doline.
Spoštljivo so poslušale ukaz
Dravinje in se umaknile na var-
no strmino, ki pa se zdi razmero-
ma nizka pod pokroviteljskim
Bočem na desni. Iz poljčanske
smeri krenemo levo, vasi se pri-
bližamo prek dvignjenega mostu
z izjemno visoko ograjo, takoj za
njim pa cesta ostro zavije v de-
sno. Označba kraja in opozorilo,
da lahko vozimo le 40 kilome-
trov na uro; za razkošne ceste to-
rej tu ni prostora.
Dolina med Štatenbergom na
eni in Makolami na drugi strani
je v tem suhem času neverjetno
obdelana in urejena. Je pa tako
nenaseljena, da v vsakem trenut-
ku izraža spoštovanje in strah
pred gospodarico — reko. Po-
gled skozi visoko ograjo mostu
nas opozori na navidezno mirno,
toda potuhnjeno vodovje, ki se iz
ozkega, v tem delu še bujno
obraščenega korita jezno in uni-
čujoče razlije po obdelanih trav-
nikih in poljih. Toda Makole so
varne pred njenimi vodami. Hiše
so se nagnetle tako rekoč ena na
drugo, med njimi ozka cesta, ki
se naprej zunaj strnjene vasi še
oži in se po nekaj redkih hišah
samotno izgublja nekam med vse
bolj stisnjene haloške griče.
Makole obiskovalcu na svoj-
stven način izpričajo živahno živ-
ljenje. Povedo, da so precej stara
vas. Po starosti — prisodili bi ji
že sivo brado in palico — se še
posebej odlikuje cerkev. Pisni vi-
ri jo omenjajo že leta 1441, njene
gotske poteze so pozneje do se-
danje podobe dopolnjevala še
druga stilna obdobja. Danes se
mi zdi, da je ena redkih cerkva,
ki ne kaže sledov modernih po-
segov. Še nekaj drugih objektov
v vasi kaže podobo starosti in
skrivnostnosti preteklega obdob-
ja, morda bi se katera še spomni-
la Habsburžana Maksimiljana,
ki je Makolam podelil trške pra-
vice. Da pa vas ni brez življenja
in dela voljnih ljudi, pričajo no-
ve stavbe. Med njimi je najmogo-
čnejša šola, ki ji literatura pripi-
suje letnico 1973, sicer pa segajo
začetki rednega pouka v Mako-
lah že v leto 1812. V center vasi
sodi tudi najnovejša mogočna
stavba, ki prav ta čas dobiva fa-
sado. Po tabli sodeč gre za dom
krajanov. Je pa okoli centra na-
tresenih še precej novih stano-
vanjskih hiš. Toda vsak novi ob-
jekt se je moral vsiliti med stari-
no ali se umakniti nekoliko višje
na pobočje hriba. Spodnji rob
vasi je seveda rezerviran za pote-
šitev občasno divje reke.
Dravinja se v smeri proti Boču
odmakne od vznožja vasi na sre-
do doline in tam je tudi regulira-
na, kar pa varnosti gotovo ne po-
večuje, saj je v razmeroma nizko
ograjenem koritu. Nekoliko ni-
žje, a še vedno spoštljivo visoko
se je pod rob vasi stisnilo šolsko
igrišče in poleg njega pokopališ-
če. Poleg igrišča smo opazili edi-
ni zabojnik, poleg njega nekaj
smeti, ki jih nekdo ni imel časa
vreči vanj, sicer pa je vas zelo či-
sta in lahko bi dejal turistično
privlačna ter v vsakem pogledu
nekaj posebnega.
Pokopališče je urejeno, v glav-
nem posuto z drobljencem, le pri
spodnjem vhodu ne bi škodilo
nekaj zamahov s koso. S treh
strani je ograjeno z mrežasto
ograjo, spodnji rob pa zaznamu-
jejo posajene ciprese. Odlagališ-
če je priložnostno, kar na kake
tri metre visokem pobočju pod
pokopališčem. Kaže, da ga sproti
zasipavajo, sicer pa se kaka izra-
bljena lučka najde tudi na njivi
pod pokopališčem. Nova mrtvaš-
nica je spojena s staro, a obno-
vljeno kapelo sv. Lenarta, ki ima
nastanek v poznogotskem ob-
dobju.
Po videzu in občutku, ki ga je
mogoče dobiti po enournem bi-
vanju v kraju, so Makole mirna,
nekoliko vase zaprta vas. Goste-
ga prometa po njeni ozki cesti ni,
ob lepem vremenu je bilo slišati
otroški vrišč z bližnjea igrišča, v
daljavi je zabrnel kak traktor, la-
hen veter pa je mešal svežino oz-
kih haloških dolin in vonj posu-
šenega sena. Kar vabeča podoba
za nekoga, ki bi se z obiskom
Makol želel za nekaj ur umakniti
mestnemu vrvežu in hrupu.
J. Bračič
Na varno strmino stisnjena vas.
Urejeno pokopališče s spojeno poznogotsko kapelo ter novejšo vežico.
Market Munda v Spodnjih Ključarovcih
Kaj pomeni trgovina, vedo samo krajani,
ki živijo v teh krajih sedem kilometrov od
Ormoža in Tomaža. To je tudi prostor, kjer
izmenjajo razne informacije in se srečajo s
sosedi.
Samopostrežnica, ki ima 70 m^ prodajnega
in 40 skladiščnega prostora, je od ponedelj-
ka do petka odprta med 7.30 in 19., v soboto
med 7.30 in 15. ter ob nedeljah in praznikih
med 7.30 in II. uro. Police so dobro založe-
ne z vsem, kar potrebuje gospodinja pri do-
mačem delu. Ob špeceriji je delikatesa s pa-
kiranim mesom in piščanci, zelenjavo, mle-
kom in vsak dan svežim kruhom. Na policah
je tudi nekaj tekstila po konkurenčnih ce-
nah.
Lastnica Erna Munda. trgovka od pet do
glave, ki kupcem prijazno postreže, pove, da
so pri njih cene konkurenčne, kolikor so pač
lahko. Prodaja gre dobro prav v poletnih me-
secih, ko ljudje zaradi dela na polju ne ute-
gnejo peči kruha, tunke in skrinje pa so že
tudi prazne. V tej vročini gredo v promet pi-
jače, predvsem pa pivo in slatina. Erna je še
povedala, da bodo imeli občasno tudi razne
akcijske prodaje.
Ob njej sta v trgovini zaposleni še dve pro-
dajalki, poleti, ko bo več dela, bosta prisko-
čila na pomoč tudi oba domača sinova. V na-
črtu imajo, da bi ob trgovini uredili še go-
stinski del. Pravijo, da se bodo tega lotili, ko
bo denar. Tudi v njihovi trgovini lahko kupi-
te Tednik.
Vida Topolovec
Erna Munda z obema sodelavkama ob bogato založenih poli-
cah.	(Foto Š. Hozvan)
TEDNIK - 20- '991
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
Oznanja zvon
(»Domoznanstvene« reminiscence o smrti Jožeta Krivca
in Branka Hofmana)
Smo na pragu pričakovanja razglasitve samostojne, svobodne in pokončne Slovenije, a ven-
dar gre življenje svojo pot. Stiske ljudi, rojstva, pa tudi smrti se vrstijo po lastni logiki, nam več-
krat nedoumljivi. Zato nas tembolj preseneti, razžalosti, pa tudi vrže iz tira, iz vsakodnevne mi-
selnosti smrt vsakega slovenskega pesnika, pisatelja, glasbenika, likovnika, duhovnika, učite-
lja, ... zakaj ti so naše plemstvo, naši vodniki v dobrem in slabem, ti so naša luč, pa tudi tema.
Prvi so bili, ki so se upirali germanskemu pritisku, prvi so nam začeli podajati slovensko domačo
besedo, pesem, sliko, kip, prvi so zahrepeneli po pokončni Sloveniji v bratskem objemu južnoslo-
vanskih narodov, prvi so nato tudi spoznali, da je nemško nacionalno enoumje zamenjalo srbsko,
komunistično, prvi so se uprli skupnim jedrom; skratka kljub osebnim slabostim in omahovanjem
so bili še vedno kritiki, preroki, oznanjevalci in pravi vodniki svojega naroda. Tu so bili pisatelji,
umetniki, ki jih je najprej nacistični, nato pa komunistični režim zatiral, ubijal, tu so bili emi-
grantski pisatelji, ki so bili doma izbrisani, zamolčani, neznani, tu so bili domači ljudje, ki so jim
bila usta zaprta in vsaka odkrita in samostojna beseda je bila oblasti sumljiva, katerih umetniško
delo je bilo eno samo tveganje.
Ko sem pred leti v knjižnici pripravljal raz-
stavo o Haložanih ter tudi literarno branje
pesnikov in pisateljev, nisem mogel mimo
domačina, ptujskega dijaka Jožeta Krivca, či-
gar domačijske črtice in pesmi niso imele no-
bene zveze z njegovo policijsko službo v letih
1941 —1943 v Ljubljani. Pa je že prišla od zu-
naj cenzurna prepoved, že so zazvonili tele-
foni, pa naj je bil to uradni ptujski pisatelj ali
univerzitetni profesor, zapoved je bila: Ne
Krivca, ne, je emigrant in sovražnik sociali-
stične Jugoslavije. Iz tega časa se spomnim še
drugega podobnega vzorca. Na okrogli mizi
o Lacku je eden od navzočih (mislim, da Va-
nek Šiftar) omenjal, kako ga je Krivec med
okupacijo opozoril, da je na policijskem se-
znamu; seveda, ta stran bi zameglila črnobe-
lo podobo NOB, zato ni prišla v uradni za-
pisnik.
Jože Krivec se je rodil 16. marca I9I6 v
Vareji v Halozah. Osnovno šolo je obiskoval
v Selah, gimnazijo je končal v Ptuju leta
1937, vpisal se je na ljubljansko Pravno fa-
kulteto, doktoriral 194^ potem pa se je vpi-
sal še na Filozofsko fakulteto. Emigriral je 6.
maja 1945, bil po italijanskih taboriščih Mo-
nigo, Serviolano, Senigallia in od tu odšel v
Argentino.
Krivec je začel objavljati svoje pesmi in čr-
tice v Piramidi, Ženskem svetu, ptujskem al-
manahu Mladi setvi. Življenju in svetu, Obi-
skih in zlasti se je uveljavil v Domu in svetu.
Nekaj teh črtic je zbral v Slovenčevi knjižnici
leta 1942 in ilustriral mu jih je France Mihe-
lič. V italijanskih taboriščih po letu 1945 je
skušal še naprej izdajati Dom in svet, a na ža-
lost nimamo teh izdaj, da bi pošteno ovred-
notili Krivčev delež. Nato seje umaknil v Ar-
gentino, a težišče njegovega življenja in dela
je bilo v kulturnem in jezikoslovnem ohranje-
vanju slovenstva, povezovanju emigrantskih
pisateljev in neizmernem hrepenenju po rod-
nih Halozah. Njegova nadaljnja pisana bese-
da, raztresena po zemeljskih revijah in časo-
pisih, je pravzaprav pri nas še nepregledana.
Zunaj je namreč izdal leta 1978 le eno zbirko
črtic in novel »Le pij, fant, grenko pijačo«, ki
jo sestavljajo trije sklopi: »haloške« črtice,
povojne grozote a la Teharje in argentinska
stvarnost.
Ce sem prej omenjal alergičen molk do
slovenskih emigrantov in njihove umetnosti,
velja to tudi za Krivca — kot da ga ni. Šele
Viktor Smolej, ki v Matičini Zgodovini slo-
venskega slovstva ne more mimo tega obdob-
ja, ga skuša prikazati pozitivno, in sicer kot
nadaljevalca dominsvetovske tradicije. Seve-
da ni omenjen v novejšem leksikonu Sloven-
ske književnosti. Značilno za ta molk je že
dejstvo — celo za današnji čas — da je umrl
10. maja letos zaradi raka, a v Delu se pojavi
članek o tem šele 13. junija (Marko Jenšterle:
V Argentini je umrl dr. Jože Krivec. Zvestoba
dominsvetovski tradiciji, domačijskem realiz-
mu), a iz Večera nam predstavi njegovo po-
dobo malo prej novinarka Melita Forstnerič-
Hajnšek (26. aprila 1991).
Ne bi rad precenjeval Krivca kot pisatelja,
toda imam vtis, da oba omenjena novinarja,
pa tudi več prejšnjih, skušata prikazati Kriv-
ca kot pisca že preživelega kmečkega sveta,
opisovalca neke lažne idile, ki je ni ali je ni
več, v bistvu pa spregledala pisateljevo te-
meljno spoznanje haloškega človeka in ži-
vljenja, kar presega običajno faktografsko in
fotografsko podobo pokrajine. Če pustimo
ob strani razne napakice, nepoznavanje pra-
vega imena Vareje ali omenjanja, da je obja-
vljal le v Domu in svetu, moremo in lahko
ugotovimo, da je Krivec dosegel neko stop-
njo umetniške in pisateljske vrednosti, ki pa
jo je treba šele pravilno prepoznati, ga iztrga-
ti iz politične izolacije, ga vrniti v Haloze,
Haložanom in slovenskemu človeku.
Na videz popolnoma drugačno življenje
pa je preživel drugi umrli »Ptujčan« Branko
Hofman. V resnici se je pokojni rodil 29. no-
vembra 1929 v Rogatcu, živel v času osnov-
nega šolanja v Pleterjah pri Lovrencu na
Dravskem polju, kjer je stanoval na materini
domačiji pri stricu. Osnovno šolo je obisko-
val v Rogatcu, Mariboru in ob koncu vojne
tudi v Ptuju.
V gimnazijo je hodil v Mariboru in v Lju-
bljani in se vpisal na Filozofsko fakulteto s
predmeti književnost in filozofija. Službo je
dobil kot novinar najprej v Kopru, nato v
Mariboru in končno v Ljubljani ter bil na-
zadnje pri Državni založbi Slovenije. Od šte-
vilnih del bi omenil pesmi Pred jutrom. Za
oblaki so zvezde. Mavrica v dlaneh. In večno
življenje mesa. Ne kliči, tu ni škržatov, roma-
ne Strah, Ljubezen in Noč do jutra, drame
Življenje zmaguje. Svetloba velike samote.
Zvezde na jutranjem nebu. Dan in vsi dnevi.
Mož brez obraza, literarne intervjuje Pogovo-
ri s slovenskimi pisatelji ter Iskani in najdeni
svet, mladinska dela Vrabčki, Ringo Star,
Tonka Paconka, Kdo mamici soli pamet,
Ringo Potepuh idr. Prevedel je več del. Poleg
številnih ponatisov in novih izdaj je čedalje
več prevodov Hofmanovih del, zlasti Ringo
Star ter prvo pričevanje o Golem otoku Noč
do jutra.
To je le zunanji, površinski prikaz življenja
in dela Branka Hofmana, ki pa ne pokaže
vseh skritih poti, iskanja, trpljenja, borbe z
zlom v družbi in v samem sebi (na primer za-
klenitev romana Noč do jutra za nekaj let v
bunker ali odpustitev iz službe zaradi njego-
vega članka o Kocbeku). Čeprav ga je na
koncu, 12. junija letos, premagala bolezen,
srce, sem prepričan, zlasti če se spomnim na-
ših srečanj pred letom in pol ob njegovi
60-letnici, daje odšel na novo pot ob spozna-
nju in trpljenju očiščen, pokončen, kot je ho-
tel biti to v tem življenju. Takrat, decembra
1989, smo v Ljudski in študijski knjižnici v
Ptuju pripravili razstavo njegovih del, v Ted-
niku je bil objavljen obširnejši intervju z njim
v stilu njegovih Pogovorov s pisatelji, v refek-
toriju samostana je bilo literarno srečanje še
z bogatim drugim kulturnim programom, ki
je zapustilo pri obiskovalcih lepe spomine, a
najbolj je razkril svojo osebnost, pokončno,
moralno držo, duševno bogastvo in ljubeče
slovenstvo v poznejšem osebnem pogovoru,
ki nas je vse navzoče le obogatil. Zaradi naše
majhnosti nas je pokaral: ».. . vsa Slovenija
je za pšenično zrno velika, zlahka jo spregle-
date. Mi pa še tole zrnce sekljamo na Prek-
murje. Štajersko, Goričko, Kranjsko, Gorenj-
sko, Primorsko, Dolenjsko, Notranjsko in ne
vem, na kaj še vse. Svet se je vendar zožil, v
dveh urah smo z letalom v Parizu, v dvanaj-
stih v Ameriki, v osemnajstih na Japonskem.
V teh okoliščinah so regionalna področja ne-
pomembna. Če hočemo preživeti, moramo
nanje pozabiti in se čimbolj tesno povezati.«
(J. Emeršič: Pogovor s pisateljem »Pogovor s
pisatelji« Brankom Hofmanom. Tednik
14.-28. 12. 1989).
O njem in njegovi podobi še najjasneje po-
ve Branko Vrhovec (Ned. dnevnik 15. junija
1986):
»Branko Hofman je resnično eden redkih
slovenskih pisateljev, ki se niso nikoli bali
pogledati resnici v oči. Inteligenten, odločen
in nemirnega iskateljskega duha je vselej gre-
bel med naplavinami tragičnih družbenih
konfliktov, raziskoval, tehtal in prelival na
papir, da končno izlušči tisto resnico, ki ne
bo imela vonja ne po prikrivanju in ne po
dvojni morali ali poklicnem farizejstvu.
Njegovo pisateljsko delo seje nemara prav
zato pogosto znašlo na prepihu različnih
idejnih tokov, bil je hkrati hvaljen in grajan,
a je s svojo upornostjo še naprej ostal trdno
na poti, ki si jo je zastavil.«
JOŽE KRIVEC
Haloze
Naša zemlja je to,
z zemljo naša kri.
Že nekdaj so v knjige tako zapisali.
Da zemlja je naša
so s tem dokazali.
Kdo bi tajil,
pravico do nje nam odrekal?
Ah, lepe so naše gorice,
Haloze tam zeleneče,
in trte — k soncu hiteče —
se sklanjajo težko obložene k tlom.
Solze veselja bi točil
in z njimi suha tla močil,
ko gledam steze in klance,
z zemljo rumeno pokrite,
v njo vaše stopinje zarite —
vas bratje, ubogi ljudje!
In hišice bele,
nizke, domače,
po hribih okrog posejane
so v nebo zastrmele,
usodi predane,
ko da od tam pomoči hi želele;
pa vse tako bele,
ko mlade golobice vesele,
ko čiste neveste vabeče.
Ta zemlja je naša,
ta zemlja težka, rumena,
že več tisočkrat prekopana
od naših žuljev zrahljana,
z znojem gnojena
s krvjo prepojena!
Naše bose noge po njej so hodile,
na suhih se grudah ranile,
s krvjo jo močile
In vsako leto
— .v trpljenjem začeto —
moči nam izpilo je delo,
še preden je grozdje jeseni zoreti začelo.
Pa nekoč iz severnih krajev
so tujci k nam prihrumeli,
našo zemljo poceni kupili,
grabežljive prste v njo zasadili,
našo zemljo iz žuljavih rok so nam vzeli
in nas kot sužnje na njo priklenili!
In mi naj bili bi veseli?
Vsak vrh gosposko hišo že nosi
in vsaka pest zemlje teptane
nam kliče in prosi:
»Rešite! Rešite me!«
Tujci so zdaj gospodarji,
na naši zemlji vladarji;
mi njihovi hlapci,
sužnji,
ničvredni — »vindiški psi«!
Daleč smo že prišli,
toda dalje ne gremo.
Končajmo!
Lopate, motike v zemljo zasadimo,
za pravico delajmo!
Za njo se borimo . . .
Naša zemlja je to,
z zemljo naša kri,
mi nočemo biti več »vindiški psi«!
(Piramida 1936)
Branko Hofman
Pesnikova ljubezen
Pusti me, varovalka človeških sanj,
na palubi pokriti z valovi.
Sol na tvojih prsih naj me razje.
s prezirom izdolhi mojo samoto,
nasuj mi žerjavico v usta —
hočem te.
Odrekam se tvoji milini in smehu,
slutnji, ki se razklepa v cvet,
tudi s temne strani neha, če me
za vržeš,
se bom vračal v ž^očo svetlobo,
ki muči slepce.
Grenak dan. z nožem v prsih,
naj bo moje plačilo,
življenje izpolnjeno z žalostjo
splača se.
Ni cene, ki bi bila previsoka zate.
Pesem.
Odločitev o gradnji
telovadnice prepustili
poslancem
člani IS SO Lenart se na seji 12. junija niso odločili, kje pričeti gradnjo
telovadnice — v Gradišču aH Lenartu. Odločitev so prepustili poslan-
cem, ki se bodo zbrali konec junija.
V občini Lenart je bil decembra 1989 izglasovan samoprispevek,
s katerim je predvidena gradnja telovadnice v KS Lenart in telovadni-
ca v krajevni skupnosti Gradišče. Sredstva za telovadnico Lenart se
zbirajo v treh letih (od 1990 do leta 1992), s tem da je načrtovano, da
bi morali gradnjo pričeti sredi leta 1991.
Glede na to, da je občina Lenart v celoti nerazvita, pričakujejo
člani IS, da bo mogoče dobiti pomoč iz sredstev vzajemnosti za osno-
vne šole v republiki Sloveniji (žal težje v letošnjem letu, vprašanje pa
je, ali leta 1992). Člani IS so že na svoji seji 8. maja sprejeli investicij-
ski program za telovadnico pri OŠ Lenart, s pogojem da se investicija
začne izvajati le v primeru, če bodo za to zagotovljena republiška fi-
nančna sredstva, v nasprotnem primeru se prične program investicije
telovadnica pri osnovni šoli Gradišče. V tem času so v Sekretariatu za
družbeno-gospodarske zadeve tudi pričeli ažurirati projektno doku-
mentacijo za telovadnico v krajevni skupnosti Gradišče.
Na podlagi vsega navedenega bodo odločitev o vrstnem redu grad-
nje telovadnic sprejeli poslanci.
J. K.
Razpisi za direktorje
osnovnih šol
Glede na stanje v šolstvu občine Lenart nekateri člani izvršnega sveta
predlagajo, da se razpišejo vsa mesta direktorjev osnovnih šol v občini
S sprejetjem Zakona o zavo-
dih je prišlo do statusnega preo-
blikovanja dosedanjih delovnih
organizacij osnovnih šol v zavo-
de. Tako 38. člen omenjenega za-
kona omogoča razrešitev direk-
torja tudi pred potekom časa, za
katerega je imenovan. K lažji
odločitvi članov IS glede razpisa
je pripomogel predlog, ki je bil
sprejet 3. junija na razgovoru
predsednika IS SO Lenart s
predstavniki Zavoda za šolstvo
— enota Maribor. Predlagano je
bilo, da se v primeru, če pride do
razpisa, razpiše imenovanje di-
rektorjev na vseh osnovnih šolah
občine Lenart.
J. K.
Veseli popoldan
v vrtcu pri Lenartu
v petek so se zabavali otroci in starši iz vrtca pri Lenartu. Vzgoji-
teljice so skupaj z zunanjimi sodelavci pripravile sklepno prireditev, kjer
so predstavile dejavnosti, ki so potekale v okviru vzgojnega programa
predšolske vzgoje, in prostovoljne aktivnosti. Tako so bila zastopana vsa
področja življenja in dela predšolskih otrok.
Po uvodnem pozdravu in na-
govoru v. d. ravnateljice Kristine
Travnekar so se predstavili otro-
ci iz skupine Metuljev in Zajč-
kov v likovnem kotičku, kjer so
pokazali svoje spretnosti v izre-
zovanju, lepljenju, uporabi od-
padnega materiala za ljubke
igrače ali izdelka (lepljenka trav-
nik, lutke iz papirja, instrumenti
ipd.).
Skupine Račk, Pikapolonic in
Medvedov so imele telovani ko-
tiček. Svoje telesne spretnosti in
iznajdljivosti so prikazali ob ra-
zličnih igrah in vajah.
Predstavili so se prav tako
otroci iz skrajšane priprave na
šolo — zapeli so pesmico.
Na drugem delu igrišča je bil
kotiček gibalne vzgoje. Otroci iz
skupine Ježkov so prikazali, ka-
ko si lahko sistematično razgiba-
mo telo ob igrah, kjer se utrjuje-
jo osnove orientacije (levo-de-
sno, zgoraj-spodaj, nad-pod
ipd).
V vrtcu otroci radi plešejo in
se igrajo. To so predstavili otroci
skupine Srnic z narodnimi plesi
ob spremljavi harmonike.
Velika popestritev oziroma se-
stavni del programa sklepne pri-
reditve so bili mladi plesalci s to-
varišem Iztokom. Bili so sprošče-
ni, zanimivi in zabavni.
Tudi pri nemščini so se otroci
marsikaj naučili. Predstavili so
in pokazali, kako uspešno je uče-
nje tujega jezika ob igri.
Na koncu so postavili šotore
taborniki.
Za dobro razpoloženje popol-
dneva sta skrbela muzikanta Du-
šan in Vlado (»Paloma ansam-
bel«).
Da je bila prireditev pestrejšo,
so vzgojiteljice prodajale razli-
čne izdelke, ki so jih napravile
same. Mali šolarji pa so pripravi-
li svoj prvi časopis in ga uspešno
prodajali.
Želeli smo, da preživimo prije-
ten skupen popoldan: otroci,
starši in vsi, ki delamo z otroki.
In upamo, da nam je to tudi
uspelo!
Zinka Zemljič
Pojemo in plešemo: »Biba leze, hiba gre«
8 - OD TU IN TAM
20. junij 1991 - tednik
Začasna ustavitev
melioracij buri duhove
Zapleti so se začeli z zlatovranko in sklepom 74. seje izvršnega sveta Republike Slovenije 19. aprila letos,
da se dela na melioracijah, ki potekajo na območju Savci—Rucmanci—Trnovci na površini 242 ha, nadaljuje-
jo po veljavni investicijsko-tehnični dokumentaciji razen na odseku od ceste Polenšak—Savci do kapele na
križišču za Rucmance, to je na površini okoli 40 ha. To območje bi začasno — za dobo enega leta — zavarova-
li na podlagi Zakona o varovanju naravne in kulturne dediščine za ornitološki naravni rezervat. V tem času
naj bi za to območje naredili predlog alternativne rabe kmetijskega prostora. Finančna sredstva za izvajanje
projekta začasnega oziroma morebitnega trajnega zavarovanja zagotovi izvršni svet Republike Slovenije kot
odškodnino zaradi omejevanja možnosti pridelave kmetom v ocenjeni vrednosti 500.000 dinarjev na leto.
Zakaj tako? Ptica zlatovranka
(Coracias garrulus) je na sezna-
mu živalskih vrst, ki so zavarova-
ne z Odlokom o zavarovanju
redkih ali ogroženih živalskih
vrst ter njihovih razvojnih oblik
in z mednarodno konvencijo o
varstvu ptic. Kljub formalnemu
zavarovanju se je število zlato-
vrank v Sloveniji v zadnjih dese-
tih letih močno zmanjšalo in ta-
ko je ta vrsta postala izjemno
redka in ogrožena. Eden izmed
razlogov je brez dvoma intenziv-
nejše obdelovanje zemlje. Po
zadnjih podatkih je bilo v letu
1990 evidentranih na območju
severovzhodne Slovenije le še
manjše število gnezdečih parov,
dva od njih pa naj bi bila dom-
nevno na območju med Savci in
Rucmanci.
Prav zaradi tega je prepoveda-
no vsakršno poseganje, ki bi
spremenilo življenjske razmere
— od odstranjevanja ali spremi-
njanja vegetacije, vodnega stanja
(osuševanje, polaganje drenaž),
spremembe kultur, preoravanje,
vseh vrst gradnje, odstranjevanja
zemlje do odlaganja odpadnega
materiala. V času od začetka ma-
ja pa do konca oktobra je prepo-
vedano gnojiti vse travniške po-
vršine na omenjenem območju
ter uporabljati kemična sredstva.
Vse travniške površine se ohrani-
jo v klasični travniški rabi s tremi
košnjami letno.
Vse navedeno buri duhove lju-
di v Savcih, Sejanski dolini, v to-
maževski krajevni skupnosti.
Kmetijski zadrugi Ormož in or-
moške skupščinske poslance.
Ljudi še najbolj muči dejstvo, da
je Zavod za varovanje naravne in
kulturne dediščine dal prednost
ptici. To je v ormoški občini, pa
menda tudi širše, razdelilo jav-
nost na dva bregova. Na enem so
naravovarstveniki, ki želijo ohra-
niti naravno ravnovesje, pred-
vsem pa ohraniti to sedaj že red-
ko ptičjo vrsto, na drugem bregu
pa so vsi drugi.
Da bi dobila lažjo predstavo o
vsem, kar se dogaja, sem se na-
potila na teren, v Sejansko doli-
no, na 40 ha začasno zavarova-
nih zemljišč, ki so od vseh strani
obdana z intenzivnimi nasadi
podjetja Sadjarstvo — Jeruzalem
Ormož.
KMETJE NOČEJO
MILOŠČINE
Najprej se ustavim pri kmetu
Leonu Goričanu, ki živi na začet-
ku zavarovanega območja. V
»rezervatu« ima devet hektarjev
zemlje, enega pa zunaj tega ob-
močja. Skoraj vsa zemlja se drži
domačije, kamor spadata še mlin
in žaga. Njihov rod živi na tem
območju že 200 in več let. Pove,
da so imeli tudi njegovi predniki
težave z večnimi poplavami. Kot
otrok se spominja, da je v prejš-
njih časih voda na tem območju
poplavila od enega do drugega
brega doline. Zadnja leta tega ni
več. V glavnem se pri njih ukvar-
jajo z živinorejo, trenutno imajo
v hlevu 24 krav, od tega 20 molz-
nic, dnevno pa odpeljejo v mle-
karno do 200 1 mleka. Kljub te-
mu da se trudijo, večjega uspeha
pri goveji živini ni; vzrok je za-
močvirjena zemlja. Slabši je pri-
rastek pri goveji živini, kar se po-
zna na mesu in tudi na mleku.
Leon Goričan se spominja, da
je, ko je bil še pastir, bila ob po-
toku votla vrba in tam so gnezdi-
le zlatovranke, kasneje pa so na
to modro ptico pozabili. Zlato-
vranka je modrozelene barve,
manjša od goloba. »Danes zlato-
vranka ne gnezdi več v tej dolini,
saj je dokazano, da lahko gnezdi
samo v votlinah. Po drugi strani
pa — saj ptič ni privezan, vidijo
ga lahko samo še v najbolj zako-
tnih krajih, s tem pa ni dokaza-
no, da bi imel gnezdišče tu, v na-
ši dolini,« je povedal Leon Gori-
čan.
Zapisali smo, da je republiški
izvršni svet Skupščini občine Or-
mož nakazal kot odškodnino
kmetom zaradi omejevanja mož-
nosti pridelave 500.000 dinarjev.
Na skupščinski seji v Ormožu je
bilo slišati, da kmetje odškodni-
ne — 7000 šilingov za hektar —
nočejo vzeti. Enako misli tudi
Leon Goričan, ki bi med vsemi
šestindvajsetimi ogroženimi
kmeti dobil največ. Meni, da je
to miloščina, s katero pri današ-
njih cenah ni mogoče preživeti.
O zaščitenem območju sva se
pogovarjala tudi z direktorjem
Kmetijske zadruge Ormož dipl.
ing. agronomije Stankom Za-
dravcem. »Zaščiteno območje je
na pol pripravljeno za intenzivno
pridelavo kmetijske proizvodnje,
na robu za poljedelsko, sredi do-
linice pa bi bil lahko le travnati
sistem za prehrano goveje živine.
Obe večji kmetiji — na začetku
zaščitenega območja Goričano-
va, na koncu Janžekovičeva —
sta največji pridelovalki mleka
na tem območju. Dnevno pride s
tega tako imenovanega zaščite-
nega območja po 5001 mleka.
Največja zamočvirjenost je brez
dvoma pri kmetiji Marije Janže-
kovič, ki ima pašno-košno-čre-
dinski sistem vzreje in kjer so
verjetno v veliki meri upravičeni,
da vodo spustijo v osnovni jarek,
saj bi bil potem teren primeren
za pravo pašo in košnjo. Da bi
zemljo izboljšali, bi morala biti
opravljena močna hidromeliora-
cija z drenažo, podrahljevanjem
in močnim dognojevanjem tal,
da bi se spremenila njihova ki-
slost in s tem tudi trava, ki je se-
daj neprimerna za prehrano živi-
ne.«
V Kmetijski zadrugi Ormož so
se lotili melioracij s pravo odgo-
vornostjo do ljudi, ki živijo na
tem najslabše razvitem območju
manj razvite ormoške občine, pa
tudi do zemlje in narave. Za pro-
jekt melioracije na vseh 242 ha,
tudi omenjenih 40, so bila izdana
vsa soglasja, tudi naravovarstve-
nikov, zato je sedaj ogorčenje
ljudi toliko večje.
ZLATOVRANKA
SREDI BETONA
Povsem naključno sem se na-
potila tudi v Savce, kjer je upra-
vna zgradba podjetja Sadjarstvo.
Kaže, da so delavci vedeli, kaj iš-
čem, zato so kar takoj povedali,
da zlatovranka, »dežurni krivec«
za vse razburjenje kmetov v Se-
janski dolini, živi pri njih. Skoraj
nisem verjela, ker v enciklopediji
o tem ptiču piše, da živi v čisti,
neokrnjeni prirodi, tu pa smo
vendar sredi 250 ha intenzivnih
nasadov raznega sadja, kjer veli-
kokrat letno škropijo s strupi in
kjer je hrup traktorjev čez dan
dokaj močan. Zlatovranka ima
rada tudi popoln mir in tišino.
Ker je bil ravno čas malice, je bi-
lo vse naokoli spokojno tiho. Ob
teh urah zlatovranka, ki gnezdi v
votlem betonskem stebru upra-
vne zgradbe, prileti, sede na žico
in opazuje življenje, bolje pove-
dano mir okoli sebe. Zaposleni
so povedali, da trenutno vali.
Delavci dokaj dobro poznajo
njene navade in jo pustijo po-
vsem na miru. Vedo povedati, da
zgodaj jeseni odleti (je ptica se-
livka) in se pozno spomladi vrne.
Vedno se vrača v svoj stari dom.
Po vsej verjetnosti je Borut
Štumberger, ki je življenje zlato-
vranke preučeval in dve leti z
daljnogledom, opazoval življenje
v Sejanski dolini, videl »modre«
ptice in je menil, da bi lahko ži-
vele na območju zaščitenih 40 ha
zemljišč, saj so ob Mlinščici stara
drevesa. Najbrž pa ni računal, da
bi si poiskale domovanje v beto-
nu, sredi intenzivnega nasada
podjetja Sadjarstvo.
Kakorkoli že, leto dni bo hitro
minilo, občutek kmetov, ki živijo
na tem območju in ki so bili dol-
ga leta po vojni »pozabljeni«, je
malce grenak. Prav je, da zaščiti-
mo redko ptičjo vrsto, prav pa bi
bilo, če bi pri tem mislili tudi na
ljudi, ki živijo tod, saj ne zahte-
vajo veliko, samo travnike bi ra-
di imeli nezamočvirjene, radi bi
živeli od svoje zemlje, od dela
svojih rok, ker drugače pač ne
znajo. Tako je tu teklo življenje
iz roda v rod, sedanji pa naj bi
doživel nekoliko boljše čase.
Vida Topolovec
S samo malo dobre volje, pravijo kmetje, bi bila njihova dolina urejena. V sredini regulirani potok Sejanca,
pod hribom struga Mlinščice, zarasla z jelšami.
Stanko Zadravec, direktor Kme-
tijske zadruge, razume naravovar-
stvenike, vendar bi rad, da bi tudi
ljudje v teh zakotnih krajih živeli
lažje.
Do kapele v Rucmancih so morali
delo na melioracijah ustaviti.
Leon Goričan noče nič slišati o
odškodnini.
V votlem betonskem stebru je zlatovranka našla svoje domovanje (ozna-
čeno s krožcem).
Urejena cesta lepša pokrajino
Kilometer ceste tu, kilometer in še kaj na drugi
strani, in ko vse te metre in kilometre seštejemo, je
tega veliko, predvsem za ljudi, ki živijo v manj raz-
vitih krajih občine Ormož.
Cesta, ki polepša podobo pokrajine, razveseli
tudi ljudi, ki so na to dobrino morali čakati zelo
dolgo. Sedaj jim ne bo več potrebno ob slabem
vremenu hoditi po blatu, pa tudi avtomobili boljše
vozijo po gladki asfaltni površini.
Pred štirinajstimi dnevi so krajani Spodnjih
Ključarovcev proti Runču na eni in Lunovcu na
drugi strani svečano odprli 1250 m asfalta. Od
780.000 dinarjev, kolikor je celotna naložba velja-
la, je 56 odstotkov prispevala krajevna skupnost iz
sredstev krajevnega samoprispevka, 44 pa krajani
sami. Mogoče so tu in tam nekoliko težje segli v
žep, vendar so se kljub vsemu z lahkim srcem
odločili, saj so vedeli, da dajejo denar za sebe, za
svojo cesto.
Vida Topolovec
Ko so stroji uredili cesto, je bilo vse skupaj videti še dokaj znosno, seve-
da če ne bi bilo obilnega pomladnega dežja ...
Prvi kubiki asfalta za nekoč blatno vaško cesto spremenijo pokrajino.
... In prišel je srečni dan, ko so cesto končno odprli. Da bi bila vožnja
po njej srečna, jo morajo najprej obhoditi ljudje.
TEDNIK - 20. junij 1991
OD TU IN TAM - 9
»Pravi« maturanti.	(OM)
Mini maturanti.
KONČNO SO SE ZAPRLA ŠOLSKA VRATA
Počitnice!!! Hura!!!
Mini, midi in maksi valete so
za nami. To je bil »žur«, da o no-
vih frizurah, oblekah in čevljih,
ki so tudi ožulili, ne govorimo.
Manjkalo ni smeha in tudi solz
ne. Pisale in brale so se kronike,
hodilo seje po ulicah in žvižgalo
ter pelo. Bilo je vznemirljivo in
neponovljivo. Za vse: tiste, ki so
se poslovili od predšolskih dni,
tiste, ki so pomahali v slovo os-
novni šoli, in one, ki so kljub
bojkotu rekli nasvidenje srednji
šoli z zaključnim izpitom. Bilo je
nastopov, prireditev, koncer-
tov ... za starše in učitelje, za ba-
bice in dedke, za sosede in do-
mače, za vse, ki so želeli pospre-
miti katero od generacij. Bilo je
bodic na račun učiteljev in rav-
nateljev, kuharic in hišnikov . . .
Bilo je šopkov (saj smo vendar v
rožniku) in daril, skupinskih
slik . . .
Bilo je, da te kap ...
Društvo prijateljev mladine.
Študijska in ljudska knjižnica ter
Zveza družin Ptuj pa pripravlja-
jo še en »žur« — počitniški Živ
žav v soboto, 22. junija, od K),
ure dalje na dvorišču hiše v Mur-
šičevi ulici, kjer so se pred davni-
mi leti očetje in mame, dedki in
babice generacij, ki danes odha-
jajo na počitnice, še kopali, torej
na prostoru starega ptujskega
kopališča. In kako bo mogoče
»zapraviti« ta prvi poletni dan,
ki bo trajal tudi pol noči?
To bo zabava za staro in mla-
do, za tiste, ki še trgajo hlače v
šolskih klopeh, in one, ki hlače
krpajo. To naj bi bil družinski
piknik. Kaj je p?flrebno za pik-
nik, se ve: vse to prinesite s se-
boj. Ce se ne boste utegnili pri-
praviti, boste vse potrebno dobili
tam, tudi glasbo. Poleg tega da
žejni in lačni ne boste, bo nekaj
tudi za dušo: lutke Cveta Sever-
ja, stojnica, na kateri bodo pred-
stavili otroške knjige, likovna de-
lavnica, izvedeli boste, kako se
dela herbarij, spoznali travniške.
V soboto, 22. junija,
dvori.šče v
Muršičevi ul. 1, Ptuj:
ŽIV ŽAV za male in velike,
za ate in mame,
sestre in brate,
babice in dedke.
za vse hišne medvedke.
HVALA!!! Vsem, ki ste pripeljaU najmlajše, malo večje in še
večje do konca, pa ne da bi odnehali, ampak nadaljevaU . . . Težko
bi na straneh našega časopisa zabeležili vse, kar se je dogajalo ob
koncu šolskega leta, nemogoče, da bi posvetili, pa čeprav le vrstico,
vsem tistim učencem, ki so se še posebej trudili, da hi bil konec, kot
se spodobi, da bi obiskali vse mini maturante, da hi. . . Hura, poči-
tnice so tukaj — zaslužene! In naj vam ho v naslednjih dveh mese-
cih lepo. . .
zdravilne rastline . .. Gimnasti-
čno društvo, planinci in taborni-
ki vam bodo pokazali, česar še
ne veste. Tudi tekmovanje bo in
ve se: ekipe so starši in otroci.
Da ne pozabimo na stojnico s
sladkarijami in pečenje palačink.
Pa kaj bi razpredali besede po
časopisnem papirju: pridite in
poveselite se sami. S seboj prine-
site dobro voljo in pripeljite pri-
jatelje!
NaV
Veliko govorimo o maturi,
bliža pa se tudi čas zaključnih
izpitov. Zato objavljamo v ne-
kaj nadaljevanjih sestavek
Spomini na maturo 1961, ne-
koliko skrčeni dnevnik, ki ga je
avtor pisal kot maturant. Mor-
da bo zanimiv za nekdanje
maturante, pa tudi za današ-
nje tretje- in četrtošolce.
Spomini na maturo 1961
(odlomki iz dnevnika)
A. Ž.
Nekoliko nenavadno je, vem, če se spravi devetnajstleten fant k pisanju dnevnika. To je resnično največ-
krat navada deklet — pubertetnic, vendar sem se odločil za takšno pisanje zaradi več razlogov.
Že dolgo sem želel, da bi opravljal na sebi poskuse o spremembah svojega pogleda na svet z doraščanjem.
Hotel sem delati torej psihoanalitične poskuse, čeprav takrat še nisem vedel, kaj je to psihoanaliza (odkrito
^	^ povedano — še zdaj ne vem skoraj nič o tem). Že davno me je zanimalo, kako človek gleda na neko isto zadevo
takrat, ko je še mlajši, in potem, ko odraste. Vsekakor je velika razlika med obema pogledoma, česar se zave-
dam že dolgo. Ko človek odraste, navadno pozabi svoje prejšnje nazore in te iste nazore zameri mlajšim, kar po mojem mnenju nikakor ni pravilno.
V tem je potrebno ubrati neko srednjo pot: spoštovati moraš starejše (seveda če so tega vredni), obenem pa se ne smeš pretirano približati mlajšim,
ker ti sicer izgube svoje spoštovanje do tebe. To vem iz lastne izkušnje; na primer dijaki ne spoštujejo dovolj profesorja, ki se jim zdi enak.
Pravzaprav sem precej zašel s prvotnega uvoda. Naj se povrnem. Do pisanja dnevnika me je pripravila tudi želja, da bi ohranil» spominu zadnje
dneve svojega šolanja na srednji šoli, to je na ptujski gimnaziji. Upam, da se mi bo uspelo izliti na papir vsak dan po nekaj vrstic. Ce bo kdo kdaj
bral ta dnevnik, me naj ne sodi prestrogo.
Ptuj, 20. maja 1961
Sreda, 20. maja 1961
Ne bom začel opisovanja s tem, da sem
vstal, čeprav sem oboje praktično že storil.
Do konca pouka je še natanko štirinajst dni,
od tega le deset šolskih. Zato je v šoli precej
»vroče«. Vstajam ponavadi ob sedmih (pouk
se začne ob osmih), če se pa zjutraj še učim,
pa ob šestih. Prvo uro smo imeli slovenščino.
Profesorica (mimogrede: ima me precej v je-
trih) je vso uro izpraševala, ker smo predpi-
sano snov že predelali. Je dobra kot predava-
teljica, vendar nikakor ni pravična. Med šol-
ske zadeve vmešava tudi zasebno življenje di-
jakov. Ce ti na primer beseda ne steče glad-
ko, ker se pač nisi učil ali pa si si snov ogle-
dal šele v odmoru tik pred uro, ti »vrže na-
prej« to, da si prejšnji dan bil s to in to pun-
co ter da si imel roke v šepih. Nato doda še
nekaj pikrih o tvojem obnašanju in o obnaša-
nju vsega našega »slavnega« razreda 4. a.
Ker sem predsednik razreda, me seveda takoj
doleti kakšna opazka. Drugo uro smo pisali
matematično šolsko nalogo. Porazno! Nisem
se mogel zbrati in sem pisal ter ne pisal, spra-
vil pa nisem skupaj skoraj ničesar. Ne vem,
kaj je vzrok, ko pa matematiko še kar obvla-
dam. Ce bom pisal to nalogo nezadostno,
bom imel matematiko le zadostno, v prvem
polletju pa sem jo imel prav dobro. Danes
sem razmišljal: če bom imel matematiko za-
dostno, se ne izplača iti študirat elektrotehni-
ke, ampak bom poskusil srečo na glasbeni
akademiji. Matematika in fizika sta mi šli do-
bro izpod rok, škoda le za današnjo šolsko
nalogo. Včasih se ne morem zbrati, čeprav bi
se rad, drugič se lahko zberem, toda boleti
me začne glava, če sem preveč zbran. Tretjo
uro smo imeli kemijo. Profesorica je še kar
prijetna ženska in je tudi zabavna. Nekoliko
sem ji pri srcu, zato si lahko dovolim nekoli-
ko več kot drugi na primer razne pripom-
be - pridem pa še kar dobro »skozi« pri iz-
praševanju. Nato smo imeli filozofijo. Profe-
sorje svojstven človek. Mnogokrat sem prišel
z njim v konfiiktne situacije. Prav vesel sem,
da ga bom gledal le še nekaj dni in mi nato
ne bo nič več mogel. Zadnjo uro smo imeli
razrednika, ki poučuje tudi angleščino. Ra-
zred mu nekoliko zameri, ker se premalo po-
teguje za nas pri drugih profesorjih, čeprav
nismo »angelčki«.
Danes smo razpečevali še zadnje številke
maturantskega zbornika »Zapiski 1961«, ki
smo ga prinesli pred nekaj dnevi iz tiskarne,
danes pa je že razprodan. V njem so poleg
proze tudi pesmi. Moje delo. Usodna tipka,
obsega 16 strani. To je kriminalna novela, ki
je bila še kar dobro sprejeta. Torej almanah
smo prodajali avtorji sami. Mogoče se bo
med imeni slovenskih pesnikov pojavil tudi
Jakob Emeršič ali Lojze Naglič (oba sta iz
4. b razreda). Mi trije smo največ prispevali k
temu, da je almanah sploh izšel.
Popoldne sem bil v Ljudskem vrtu na se-
stanku z D. Dekle me ima zelo rada. Je tudi
zelo lepa in dobrega srca. Zame bi storila
vse, kar bi zahteval od nje. Stara je 17 let. Ni-
sem si še na jasnem, ali jo imam rad ali ne.
Mislim, da je ta moja neodločnost posledica
nekdanje moje velike ljubezni do M., ki jo
imam še vedno nekoliko rad. Hodila sva sko-
raj leto, imela me je neskončno rada in me
ima še vedno, toda je tako nestalnega znača-
ja, da me je s tem boleče prizadevala, in sem
se odločil, da si jo bom izbil iz glave. Še ved-
no prebijem kdaj pa kdaj noč pri njej, čeprav
sva prekinila že pred dobrega pol leta. Zave-
da se, da me vedno bolj izgublja. Danes se
težko premagujem, da se ne odpeljem s kole-
som k njej, toda pred vrati so še zadnji šolski
dnevi, zato moram biti spočit. Premagal se
bom in ostal doma. S sestanka z D. sem se vr-
nil ob osemnajsti uri. Dekleta me imajo še
kar v čislih, toda o tem kdaj drugič. Danes
sem precej utrujen. Spravil sem se pisat
dnevnik. Zvečer grem gledat televizijo v ptuj-
ski delavski klub. Tam bo verjetno tudi šest-
najstletna C., ki se ozira za mano, sam pa ne
čutim do nje ničesar. Upam, da se bom jutri
naspal in spočil, ker bo nedelja.
Nedelja, 21. maja 1961
Danes mi ni bilo treba v šolo, spal sem do
devetih. Občutil sem omotico, ko sem vstal,
verjetno zato, ker sem spal več kot ponavadi,
ko spim sedem do osem ur. Po zajtrku sem
spral in dal sušit film. ki sem ga razvil sinoči.
Na filmu so tudi posnetki C. in D., zato bom
poskušal čimprej napraviti slike v temnici.
Dopoldne sem bil na rokometni tekmi. Igral-
ke naše Drave so s težavo premagale Kopr-
čanke. Za njimi so igrali člani in katastrofal-
no izgubili z MTT, v naslednji tekmi pa so
mladinci zmagali. Ptujski rokomet nima pra-
ve prihodnosti, ker odhajajo fantje, ko neko-
liko odrastejo, v šole ali v službo v večja me-
sta. Bolje kaže pri ženskah, ki imajo mnogo
naraščaja. Na tekmi sem se srečal z lanskim
sošolcem L, ki je v tretjem razredu padel, le-
tos pa hodi v mariborsko gimnazijo. To je
pravi frajer, včasih ga kar občudujem, je pa
precej nestabilnega značaja. Pri dekletih ni-
ma sreče. Všeč jim je, ko ga gledajo od daleč,
ko pa se jim približa, jim »gre na jetra«. Si-
cer pa se na to požvižga.
Po kosilu sem se s težavo spravil k učenju.
Približno eno uro sem se učil zgodovino. Ze-
lo težko se učim zadnje dni, verjetno je kriv
temu maj in pa moja vzdržnost. .Skrbi me, ali
bom toliko močan, da bom vzdržal še nekaj
preostalih dni duševnih naporov in se bom
učil. Saj potem se mi ne bo treba spet tako
kmalu učiti, vse do oktobra, ko bom odšel \
Ljubljano na univerzo.
Ob treh je prišel pome Ivan. Šla sva na
grad, kjer je bil ples na vrtu restavracije. Tam
se nas je sešlo pet sošolcev. Sedeli smo na vr-
tu, dokler nas ni prepodil dež v notranje pro-
store. Še dobro, da ni prišel kateri od profe-
sorjev, sicer bi se usajal, da zahajamo v javne
lokale. Fantje so želeli, da bi kaj zaigral z
godbeniki, vendar nisem bil razpoložen. Z
gradu smo se napotili ob petih v delavski
klub. Tam so bile C. in njene prijateljice. C.
se muli name, kar se mi zdi kar prav, se mi je
vsaj ni treba izogibati. Z Ivanom sva bila na-
to na Bregu, kjer je P. kot predsednik mla-
dinske organizacije organiziral veseli večer.
Bilo je še kar zabavno kljub vsej primitivno-
sti. Ob osmih zvečer sva s,e vrnila z Ivanom v
delavski klub. Spotoma smo si pripovedovali
s Skazom šale. Ivan se je odpeljal z avtobu-
som v Maribor, sam pa sem odpravil do-
mov in kmalu spat. Počutim se nekoliko bolj
spočit, ker nisem bil v šoli. Šole se nekoliko
bojim. V prvem polletju sem bil prav dober,
brez trojke, zdaj pa?
Nadaljevanje prihodniič
IZOBRAŽEVANJE V OBČINI PTUJ
Za znanje več
denarja
PKEDLOC ZAKONA O FINANCIKANJL VZGOJE IN IZOBRA-
ŽEVANJA 0 16 OSNOVNOŠOLSKIH STAVB IZ LET IHH3-1902
0 ŠOLSKA MREŽA NERACIONALNA 0 PO OSEMLETK!
VEDNO VEC MLADIH OSTANE DOMA 0 REORGANIZACIJA
SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V VEČ SAMOSTOJNIH SRED-
NJEŠOLSKIH ZA VODOV
Število učencev v osnovnih šo-
lah ptujske občine se je v zadnjih
desetih letih zmanjšalo za 734.
Podružničnih šol — ptujska ob-
čina jih ima 11 — naj ne bi uki-
njali, najmanjše število otrok v
enem oddelku pa naj bi bilo 12.
To je priporočilo republiškega
sekretariata za vzgojo in izobra-
ževanje. O tem in mnogih drugih
problemih izobraževanja je raz-
pravljal tudi izvršni svet. Delež
denarja, ki ga ptujska občina v
družbenem proizvodu namenja
izobraževanju, pada: s 35,05 od-
stotkov v letu 1986, ko je bil naj-
večji v zadnjih desetih letih, je le-
tos padel na 32,87 odstotkov.
Analiza, ki jo je pripravil ob-
činski sekretariat za vzgojo in
izobraževanje, kulturo in telesno
kulturo, kaže na kritične razmere
v šolstvu ptujske občine. Finan-
čne zagate zadnjih let so še po-
spešile propadanje šolskih stavb,
saj jih je bilo od 28 kar 16 zgraje-
nih v letih 1883-1902. Nič bolj-
še, če ne celo slabše ni s šolami,
ki so bile zgrajene v zadnjih
dveh desetletjih. Temeljite sana-
cije so potrebni vsi montažni ob-
jekti, v Gorišnici pa je že ogrože-
na varnost učencev in učiteliev.
Ce do prihodnjega leta ne bo
mogoče zbrati denarja za sanaci-
jo, bodo v Gorišnici morali za-
preti prizidek, v katerem je 18
oddelkov. Osem osnovnih šol še
vedno nima telovadnice, oprema
je dotrajana, osebni dohodki uči-
teljev sramotno nizki. Šolstvu v
ptujski občini naj bi pripadalo
vsaj štiri odstotke družbenega
proizvoda, kar bi v letošnjem le-
tu pomenilo okrog 20 odstotkov
denarja več. Za najnujnejše vzdr-
ževanje — osnovnošolskih stavb
pa bi po cenah 1. 1. 1991 letos
potrebovali 34 milijonov dinar-
jev, pa jih ni.
Nič boljše ni v srednjem šol-
stvu ptujske občine. Zaskrbljujoč
je podatek, da je odstotek tistih
otrok v ptujski občini, ki ne na-
daljujejo šolanja, največji v Slo-
veniji. V letu 1990 je bilo takih
otrok 20 odstotkov, v Sloveniji
11,9 in v Podravju 13,2. Vzrok je
tudi v zmanjšanem številu ka-
drovskih štipendij in nenehnem
slabšanju socialnega položaja'
družin. Srednje šole financira re-
publika po kriterijih, ki ne zago-
tavljajo srednješolskemu profe-
sorju s tridesetimi leti delovne
dobe niti 10.000 dinarjev osebne-
ga dohodka, materialni izdatki
pa so daleč od tistega, kar bi
Srednješolskemu centru zagoto-
vilo normalno delo. Kakšna bo
bodoča organiziranost Srednje-
šolskega centra, je težko reči; kot
je bilo slišati na izvršnem svetu,
republika najbrž ne bo podprla
cepljenja centra na več šol, če-
prav šole ostajajo in tudi danes
so pedagoško avtonomne. O do-
končni usodi Srednješolskega
centra in njegovih šol bo odloči-
la republika, čeprav seveda ob-
staja možnost, da se tudi občina
odloči o kakšnem dodatnem no-
vem programu, za katerega pa
bo morala zagotoviti denar.
Republiški izvršni svet je že
objavil predlog Zalcona o organi-
ziranju in financiranju vzgoje in
izobraževanja. Vzgoja in izobra-
ževaTye_je po zakonu javna slu-
žba, ki jo opravljajo javni vzgoj-
no-izobraževalni zavodi. Nacio-
nalni program sprejme republi-
ška skupščina, sredstva zanj pa
se zagotavljajo v proračunih ob-
čin, mest in republike. Republika
skrbi za srednje šole, zavode za
izobraževanje in usposabljanje
otrok in mladostnikov z motnja-
mi v razvoju in dijaške domove,
občine pa skrbijo za osnovne in
glasbene šole.	NaV
Ustvarjali za pomoč
ljudem v stiski
Kako pomagati sočloveku, ki
doživlja eksistenčno stisko, je
eno izmed osnovnih vprašanj, ki
si jih zastavljajo pri KARITAS.
Čeprav ta humanitarna medčlo-
veška pomoč že nekaj časa uspe-
šno poteka, smo to soboto, 15.
junija, stopili še korak dalje.
Razpisali smo delovno srečanje
likovnikov v korist KARITAS.
Povabilu se je odzvalo 19 li-
kovnih ustvarjalcev iz Maribora,
Ptuja in okolice. Podarjena dela
bodo razstavljena na prodajni
razstavi, ki bo odprta v petek, 5.
julija, ob 20. uri v župnijski dvo-
rani sv. Ožbalta na Potrčevi 24 v
Ptuju. Udeleženci srečanja so bi-
li navdušeni nad idejo, da bodo
lahko s svojo ustvarjalno močjo
prispevali k lajšanju stisk solju-
di. Srečanje je vodil akademski
slikar Albin Lugarič.
Sedaj so na vrsti ljubitelj slik,
saj bodo z nakupom ne le oboga-
tili stanovanje ali poslovni pro-
stor, obenem bodo pomagali
KARITAS pri njenem humani-
tarnem poslanstvu. Likovna de-
la, ki ne bodo prodana, bodo po-
darjena ptujski bolnišnici za
opremo prostorov.
Uspeh prve akcije vliva novo
energijo za še smelejše načrte v
pomoči in plemenitenju člove-
škega duha.	Maks Menoni
OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIC SE PREDSTAVI
Zdaj pevaj in vriskaj...
Prejšnji teden so se v ptujskem gledališču predstavili, že enajstič,
učenci osnovne šole Olge Meglič na sklepni prireditvi. Plesali so in
peli, pripovedovali pravljice, pokazali, kaj so se naučili pri nemščini
in angleščini, skratka bil je živ-žav, kakršnega zmore le otroška nepo-
srednost in sproščenost.	n. v.
(Foto: Langerholc)
10 — OD TU IN TAM
20. junij 1991 - TEPPflK
POLETNI SEMINARJI ZVEZE KULTURNIH
ORGANIZACU SLOVENME
Literarna, lutkovna,
plesna šola
Odbor za literarno dejavnost Zveze kulturnih organizacij pripravlja poletno
literarno šolo od 28. junija do 2. julija v Radencih. Namenjena je urednikom in
članom uredniških odborov literarnih glasil in revij, mentorjem in članom lite-
rarnih skupin v šolah, klubih, podjetjih, mladim ustvarjalcem, knjižničarjem ter
slavistom osnovnih in srednjih šol. Dopoldnevi so rezervirani za okrogle mize
in predavanja o sodobni slovenski in svetovni literaturi, popoldne pa bodo ude-
leženci delali v dveh delavnicah: ustvarjalci v pisateljski, v drugi pa mentorji.
V Radencih bo tudi poletni seminar za gledališčnike in lutkarje od 7. do 14.
julija. Tema seminarja za mlade režiserje, igralce, dramaturge bo Od teksta do
predstave. Seminar bodo vodili najobetavnejši mladi slovenski gledališki reži-
serji, dramaturgi in igralci: Aleksander Jure, Matjaž Pograjc, Tatjana Ažman,
Violeta Tomič, Mojca Turk, Ludvik Bagari in glasbenik Mitja Vrhovnik-Smre-
kar.
Tematsko izhodišče teme Od teksta do uprizoritve za mentorje v otroških
gledališčih bosta klasična in sodobna pravljica, udeleženci pa bodo na seminar
morali prinesti že dramatiziran tekst, ki ga bo pregledal in zatem svetoval Vili
Ravnjak.
Tretja skupina bo Šola za dramatike in scenariste. To bo seminar praktične
dramaturgije: temeljne umetniške smeri v gledališču 20. stoletja, temelji drama-
turškega in režijskega koncepta uprizoritve, dramaturška priprava besedila, os-
nove sestavljanja repertoarja in umetniško vodenje gledališča.
Namen poletnega lutkovnega seminarja je seznaniti udeležence z osnovni-
mi vrstami lutk in njihovimi zakonitostmi ter obvladovanjem posebne lutkarske
tehnike, tako imenovane namizne prstne lutke. Teoretični del, ki ga bo vodil
Uroš Trefalt, bo uvod v lutkarstvo, praktični del, namizno prstno lutko, pa bo
vodila Štefka Miteve, diplomantka DAMU iz Prage.
Poletna plesna šola bo od 25. junija do 5. julija v Ljubljani. Namenjena je
plesalcem plesnih skupin, mentorjem oziroma plesnim pedagogom, koreogra-
fom in drugim, ki se aktivno ukvarjajo s plesom in imajo že solidno predznanje.
Program obsega tehnike, delavnice in poseben seminar za vodje otroških ples-
nih skupin. Udeleženci bodo med tehnikami spoznali sodobno cunnighan, jazz
in brasilliana tehnilco ter grške ljudske plese. V delavnicah se bodo posvetili im-
provizaciji in plesnemu gledališču. Predavatelji bodo iz New Yorka, Maiin-
chana, Aten, Pariza, Rotterdama, Ljubljane in Maribora.	NaV
Avdiciji za ptujski festival
l\a razpis za 22. Slovenski festival domače zabavne glasbe, ki bo
od 6. do 8. septembra v Ptuju, se je prijavilo več kot 40 ansamblov. Od
teh Jih mora petnajst opravljati avdicijo.
Prva avdicija bo v soboto, 22. junija, ob 19. uri v Vinski Gori pri
Velenju. Nastopili bodo Fantje izpod Rogle iz Zreč, Spomin iz Nove-
ga mesta. Alpski pozdrav iz Jesenic, Dan in noč iz Velenja, Zlate stru-
ne iz Rogaške Slatine, Zvončki iz Radeč, Omahna iz Doba in ans. Si-
mona Legnarja iz Vinske Gore. Na prireditvi bo igral ansambel Loj-
zeta Slaka.
Druga avdicija bo v nedeljo, 23. junija, v Dornavi pri Ptuju. Na-
stopili bodo naslednji ansambli: Vigred iz Laškega, Vinoteka iz Mari-
bora, Mikado iz Hoč, Mladi upi iz Velike Polane, Mladi prijatelji iz
Pesnice, Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Ščavnici in ans. Edija
Potrča iz Maribora. Na prireditvi bo igral Ptujski instrumentalni an-
sambel.
Nastopajoče ansamble bo ocenjevala tričlanska strokovna komi-
sija. Organizator avdicij je Videoton iz Maribora.	L
Tudi tam se je krojila
usoda naših ljudi
Zgodovinsko društio Ptuj Je k ok\iru svojega delovnega programa
7. in S. Junija organiziralo d\odne\no študijsko ekskurzijo. Doberdob,
('ludež, Conars, Videm in Čedad t Italiji ter kraji v seierni Pri-
morski so bili njihov cilj. Izleta se je udeležilo 4S članov, strokovno sod-
stvo Je imel Milan Cilenšek, znani nos i na r, lektor in planinec, izvedba Je
bila na kolesih ptujskega turističnega podjetja ^tajertours, volan pa
tarno » rokah šoferja Jožeta Merca.
Mejo smo prestopili v Vrtojbi.
Vo/ili smo se po ozemlju, nase-
ljenem pretežno s Slovenci, kar
potrjujejo tudi dvojezični napisi
in imena trgovcev, gostilničarjev,
obrtnikov, podjetnikov. Prva po-
staja je bil vsem Slovencem zna-
ni Doberdob, nekoč čisto sloven-
sko naselje; ime so prevzeli tudi
Italijani, le da so izpustili zadnjo
črko. V šestih soških ofenzivah je
na doberdoški planoti in v okoli-
ci padlo več sto tisoč vojakov ita-
lijanske in avstro-ogrske armade,
med njimi veliko Slovencev, zato
tudi ni čudno, da je nastala pe-
sem »Doberdob — slovenskih
fantov grob«. V šesti ofenzivi od
4. do 16. avgusta 1916 so Dober-
dob osvojili Italijani in od takrat
ni več slovenski. Italija je med
obema vojnama doberdoško pla-
noto uredila v veličastno grobni-
co. Tam počivajo kosti več kot
120.000 padlih vojakov, ne le ita-
lijanskih, temveč tudi tistih, ki so
padli na avstro-ogrski strani. Vsa
njihova imena so vklesana po
abecednem redu z navedbo voja-
škega čina. Med njimi je veliko
slovenskih imen, tudi krajev, kot
npr. Nova vas in podobno. Vse
je urejeno tako, kot da bi bili de-
lo končali šele včeraj in ne pred
50 leti. Vredno ogleda, nemega
občudovanja in tudi priznanja
Italiji za skrb.
Za ogled Ogleja — Aquileie ni
bilo dosti časa. Izkopanine priča-
jo, da so mesto ustanovili že Ve-
neti (naši davni predniki?), leta
181 pred našim štetjem je postal
rimljanska kolonija. Razmeroma
hitro se je v njem utrdila krščan-
ska vera in od leta 285 je bila
tam škofija. Ta je leta 568 prera-
sla v mogočno patriarhijo, ki je
svoj vpliv razširila do reke Dra-
ve. Od leta 811 do 1751 so v ver-
skem pogledu bili Ogleju podre-
jeni tudi vsi Slovenci južno od
reke Drave, severno pa so svoj
vpliv uveljavljali salzburški nad-
škofje. Oglej je leta 452 porušil
hunski kralj Atila, enako kot ta-
kratni Poetovio, vendar so ga
kmalu obnovili.
Večina prebivalstva Ogleja s
svojimi mogočniki je pobegnila
na otoke, ki jih Huni in Longo-
bardi niso mogli doseči. Tam so
ustanovili in zgradili novo nase-
lje Gradež — Grado, tam je bil v
letih od 579 do 1451 tudi sedež
beneškega partiarha. Danes je
Gradež izrazito turistično kopali-
ško mesto z okoli 6000 prebivalci
in je z nasipi povezan s kopnim.
Tudi tam smo se ustavili za kra-
tek čas.
Gonars ~ lepo urejena vas
sredi beneške ravnine — je bila
naša naslednja postaja. Tam je
bilo med drugo svetovno vojno
veliko fašistično koncentracijsko
taborišče, v katerem je umrlo več
kot 1500 Slovencev in Hrvatov.
Tam, kjer je bilo nekoč taborišče,
danes rastejo nove hiše, se raz-
prostirajo negovani vrtovi in ob-
delana polja. *a taborišče spo-
minja le velika in umetniško
oblikovana grobnica z imeni v
taborišču umrlih in pobitih ljudi.
Grobnica je dejansko podaljšek
domačega pokopališča, ki ga
[»icuivmti vjuiiaisd ziidju nauvsc
lepo urejati in vzdrževati.
Ogledali smo si še glavno me-
sto pokrajine Videm - Udine,
mesto z nekaj nad 100.000 prebi-
valci in Čedad ("ividale del
Eriuli, mestece ob reki Nadiži.
Tam okoli še živi precej tako-
imenovanih Beneških Slovencev,
ki so prišli pod Italijo že leta
1866 in jim Italija še danes ne
priznava manjšinskih pravic.
Prenočili smo v našem Tolmi-
nu in naslednji dan začeli z ogle-
dom kobariškega muzeja, ki je v
hiši znane zavedne slovenske
družine Mašera. Slovenski Ko-
barid, it. Caporetto, nem. Kar-
freit, je znan po vsem svetu po
»čudežu pri Kobaridu«, znani
12. soški ofenzivi, ki se je začela
24. oktobra 1917 in je v nekaj
dneh daleč presegla vsa pričako-
vanja še tako drznih načrtoval-
cev. Na tistem koščku gorate slo-
venske zemlje se je nagnetlo več
kot 465.000 vojakov — italijan-
skih, avstroogrskih in nemških,
tam je več kot 5900 topov sekalo
živo skalo in oralo zemljo. »Ču-
dež pri Kobaridu« imenujejo za
radi tega, ker je to bila največja
gorska bitka v vsej vojni zgodo-
vini, ker je bila prva bliskovita
vojaška operacija in na njenih iz-
kušnjah so v drugi svetovni vojni
razvili prakso »blitzkrieg«, ker je
bila to najuspešnejša prebojna
operacija v prvi svetovni vojni in
tudi doslej največji vojaški spo-
pad na slovenskih in jugoslovan-
skih tleh.
Vse to poskuša nazorno prika-
zati več kot 500 velikih fotogra-
fij, 50 vojaških zemljevidov in
drugih izvirnih dokumentov, šte-
vilni primerki orožja, orodij, uni-
form in spominskih predmetov,
ki jih je moč videti v muzeju. Za
konec pa še velik relief prizoriš-
ča ene največjih vojnih dram v
zgodovini človeštva in 22-minu-
tni multivizijski film. Vredno
ogleda in spoštljivega spomina.
Veliko kulturnih in drugih
znamenitosti smo si še ogledali,
toda ni prostora za opisovanje.
Omenim naj samo še obisk Idri-
je, starega rudarskega mesta, kjer
so od leta 1490 kopali živo sre-
bro; danes ga opuščajo, šahte
pod mestom pa zasipavajo. Teh-
nični — rudarski muzej, muzej
čipk in spominska soba pisatelja
Franceta Bevka v baročnem gra-
du, ki ga obnavljajo, so prav ta-
ko vredni ogleda, v mestu pa
zgradba prve slovenske realke od
1901-1926, ko so jo fašisti uki-
nili. Kustos muzeja, ki je znal
vse tako živo predstaviti, bi lah-
ko bil vzor marsikomu, tudi Ptuj-
čanom.
F. Fideršek
Avla kobariškega muzeja: desno različne fotografije vojakov desetih dr-
žav, ki so sodelovali v bojih na soški fronti, v ozadju levo in desno zasta-
ve teh držav. Pod fotografijami Jekleni obodi topovskih granat najrazli-
čnejših kalibrov, ki so rušile po slovenski zemlji. Levo na steni križi iz
betona s kovinskimi ploščicami imen padlih. V sredini ostanek Jeklene
konice granate kalibra 48 cm, izstreljene iz največjega topa na soški
fronti.
Bazilika oglejskih patriarhov, največji ohranjeni starokrščanski spome-
nik iz četrtega stoletja
Koncert Pihalnega orkestra PD Podlehnik
9. junija je Pihalni orkester Podlehnik pod dirigentskim
vodstvom Marije Feguš priredil svoj letni koncert. K so-
delovanju je povabil Leskovški oktet, ki ga vodi Srečko
Zavec. V prvem delu koncerta so nastopili priljubljeni ok-
tetovci in zapeli deset pesmi. S svojim nastopom so želi
lep uspeh pri občinstvu, ki jim kar ni dovolilo zapustiti
odra; odkupiti so se morali z dodatkom nekaj pesmi.
Po odmoru je nastopil Pihalni orkester PD Podlehnik,
ki se je predstavil s precej zahtevnim sporedom. Spored
so sestavljale Svečana predigra (Sepp Tanzer), Suita Ant-
vverpen (Henk l.ijnschooten). Zlata vrata (E. Fuling), Do-
bra sreča (S. P. van Leeuwen), Slovenski svet (Gvido Uča-
kar) in Dixie King (Willi Lofner).
Odkar poteka tekmovanje pihalnih orkestrov v Holan-
diji, si naši pihalci nabavljajo tam. tudi bogato literaturo,
to pa je vezano predvsem na nam nekoliko tuj melos, zato
je bila Učakarjeva Slovenski svet, ki sloni predvsem na
slovenskih motivih, za poslušalce kar majhna poživitev.
Ne glede na to pa so bile vse izvedene skladbe plod do-
brih poznavalcev sestava in instrumentacije pihalnih or-
kestrov.
Dirigentka Marija Feguš je zanesljivo vodila pihalni or-
kester, pazila na čisto intonacijo, točne vstope in muzikal-
no izpeljavo fraz v posameznih instrumentalnih skupi-
nah. To se ji je v glavnem posrečilo, večkrat pa ji je to
otežkočila majhna zasedba orkestra (npr. en sam bariton
brez tenorja, včasih pa bi lahko dosegla tudi boljše zvo-
čno razmerje s tem, da hi za nianso utišala sicer zelo enot-
ne trobente in tam, kjer je to potrebno, malo bolj izposta-
vila klarinete (6) in obe flavti). To pride v poštev posebno
v zaprtem prostoru, kar se je odražalo tudi pri tolkalih.
Orkester ima med svojimi člani vse polno mladih, lah-
ko bi rekli zelo mladih izvajalcev, ki kar dobro rešujejo
svojo odgovorno nalogo, saj so izvajali zahteven pro-
gram. Zvok orkestra je ob upoštevanju omenjenih malen-
kosti poln in enoten, v muzikalnem pogledu se uspešno
podreja podajanju dirigentke in s svojim skupnim muzici-
ranjem pritegne poslušalce.
Lokalna skupnost — občina (VIII.)
Nadaljujemo prikaz občinskega proračuna za leto
1877:
IZDATKI
A. REALNI IZDATKI	posamezno skupaj
fr. kr. fr. kr.
I. SPLOŠNI IZDATKI UPRAVE
1.	občinska reprezentanca dispo-
zicijski fond župana	100
2.	prejemki uradnikov (vzdrževa-
nje sekretarja)	1200
3.	prejemki sluge	—
4.	dnevnice	—
5.	nagrade in pomoč	80
6.	hranarina in potni stroški
7.	najemnina lokalnih uradov v
računu ni določena, lahko je
do 450 fr
8.	uradniške in pisarniške potre-
be:
pisarniški material
tiskovine
vezava knjig
razsvetljava
kurjava
oprema
čiščenjv;
štampiljke, poštne znamke,
porto pošta, časopis etc.	501
9.	pokojnine, provizije in stroški
vzgoje	978
10.	ostali upravni izdatki, režija
mitnine brez stroškov za vzdr-
ževanje mostu	731
3590
II.	IZDATKI ZA PRIVATNA POSESTNA STANJA
1.	izdatki nepremičnega premože-
nja:
a)	stroški vzdrževanja zgradb	1474
b)	davki in predaja, ekvivalentne
pristojbini	2207
C) drugi izdatki (požarno zavaro-
vanje)	70
2.	za premično premoženje	—
3.	prihodninski davek	230
4.	kreditne in obrtne zadeve	—
5.	pridobitev premoženjskih objek-
tov	-
4681
III.	IZDATKI ZA VRSTE JAVNE VARNOSTI:
1.	za lokalne policaje, oskrbovane
od države	—
2.	za lokalne policaje, oskrbovane
od občine	1783
8271
a)	za mestno varnostno stražo	(ni podatkov)
b)	za nočno stražo in poljske čuva-	(ni podatkov -
je	skupaj 5282)
c)	za javno razsvetljavo	1147
d)	za čiščenje cestišč	59
3.	izdatki za zdravstveno službo:
a)	za mestno babico	19
b)	za mesooglednike	120
c)	za konjederce	40
d)	za čiščenje kanala	8
e)	za vzdrževanje javnih vodnja-
kov	200
f)	za vzdrževanje mestnega parka	180
4.	izdatki za tržne nadzornike	70
5.	ža gasilske ustanove	442
6.	ukrepi proti poplavam	—
4068
IV.	SKRB ZA UBOGE
1.	izdatki za mestni špital (oskrbo-
vanci)	2225
2.	za ubožnico, fiksen delež	1426
3.	za zdravila	63
4.	za trenutne podpore	453
5.	za obleko in podobne izdatke 300
6.	za umrle v sirotišnici	446
4913
V.	IZDATKI CERKVENEGA ZNAČAJA
1.	gradnja cerkva	-
2.	drugi izdatki	123
123
VI.	IZDATKI ZA ŠOLSTVO IN SPLOŠNO
IZOBRAŽEVANJE
1.	za vdzrževanje realne gimnazije 930
2.	za vzdrževanje ljudskih (osnov-
nih) šol	2325
3.	za vzdrževanje glasbene šole 150
4.	za vzdrževanje nadaljevalne šo-
le	250
5.	za vdzrževanje gledališča
6.	drugi izdatki, podpore	200
4143
Vil, IZDATKI ZA PRENEŠEN DELOKROG VOJ.AŠKIH BI-
VALIŠČ
a)	doplačilo najemnine za stalna
bivališča	111
b)	doplačila za prehodna bivališča 217
d) nabava pohištva in ostali izdat-
ki	92
1152
VIII.	IZDATKI ZA JAVNE GRADNJE
1.	za vzdrževanje tlakovanih cest
(ni podatkov, pola je odtrgana)
2.	za vzdrževanje netlakovanih
cest
3.	za vzdrževanje mostov
4.	za gradnjo zaščite obrežja
(prenos 4048)
(prenos 22670)
5.	vzdrževanje kanalov	8
6.	vodovodna napeljava	—
7.	javni načrti (glej 111. 3. O -
8.	ostale javne gradnje
IX.	IZDATKI ZA NEPREDVIDENE ELEMENTARNE
DOGODKE IN NESREČE
X.	IZDATKI ZA OBČINSKE DOLGOVE
1.	odpis
2.	oprostitev	11697 1868 67,5
XI.	RAZLIČNI IZDATKI
vsota rednih izdatkov skupaj	40291 67,5
INTERNI IZDATKI
I.	IZDANA POSOJILA
II.	IZDANA NAPLAČILA
III.	IZDANE PODELITVE
IV.	OSTALI INTERNI IZD.ATKl
V.	VRNJENI OSTALI IZD.ATKl 1445
VI.	ZAKLJUČNI BL.AG.AJNIŠKI
OSTANEK	1266 98,5
2711 98,5
Celotni proračun občine: 43003 forintov 66 kraj-
carjev
Ptuj, v maju 1991
Irena Lačen,
Zgodovinski arhiv
TEDHIK - 20. junij 199
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 11
ODeJČJE SVOBODE Z ZLATIM LISTOM ZA VLADA TUŠAKA !Z CtRUVmdRM
65 let prijateljevanja
z gledališkimi deskami
Vlado Tušak je eden sedmih dobitnikov najvišjega priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije —
odličja Svobode z zlatim listom. l\a pragu 82. leta, ko je menil, da so že pozabili na njegovo delo na odru, je
bilo priznanje prijetno presenečenje.
Obiskali smo ga v Cerkvenjaku, v hiši, v kateri je bil rojen in ji ostaja zvest tudi danes kljub šolanju v
Ptuju in Mariboru, vojni, ki ga je najprej odpeljala v taborišče na Borlu in kasneje v Nemčijo. Ostaja ji zvest,
kot je bil zvest odrskim deskam 65 let. Trgovec, kije odšel v pokoj kot vodja komerciale Sladkogorske. Že ne-
kaj let vdovec, oče sina in hčerke. Z gospodinjo in živahnim koker-španjelom Joejem preživlja zdaj Vlado Tu-
šak prijetne dni. Čeprav se z gledališčem ne ukvarja več, so mu ostali lepi spomini, številne fotografije. Kdaj
pa kdaj se še odpravi v gledališče, največkrat v Maribor, kjer v blagajni dela hčerka.
Kdaj se je vse skupaj začelo?
Vlado Tušak: Leta 1927 sem
končal trgovsko šolo v Maribo-
ru, se vrnil domov, kjer sem na-
šel veliko ljudi, pripravljenih de-
lati gledališko predstavo. Pri Sv.
Antonu, kot se je včasih imeno-
val Cerkvenjak, je v tistih letih
delalo zelo dobro tamburaško
društvo. Ustanovili so Sokol in
ta je vzel pod okrilje tudi tambu-
raše. Sam sem precej visok, za te-
lovadbo nisem bil in pričeli smo
uprizarjanje iger . ..
Prva predstava, v kateri ste so-
delovali?
Vlado Tušak: Igra, po današ-
njih merilih velika neumnost, je
imela naslov Dobrodošli, kdaj
pojdete domov. Kmečka burka,
v kateri sem igral krčmarja. Delo
je režirala Angela Ogrinec, ki je
bila učiteljica.
Tudi vi ste se ukvarjali z reži-
jo ...
Vlado Tušak: V začetku še ne,
pozneje. Zadnja moja režija pred
vojno je bila Gobčeva opereta
Hmeljska princesa.
Kje ste uprizarjali igre?
Vlado Tušak: Hja, to je poseb-
na zgodba. Klerikalci so leta
1928 pričeli z velikim pompom
graditi tako imenovani katoliški
dom. Očetu sem rekel: Glej, oni-
bodo imeli svoj prostor, mi pa
nimamo nič. Potikali smo se po
raznih kleteh. Oče je bil trgovec
in je s svojim denarjem zgradil
dvorano z odrom, pomagala je le
lenarška hranilnica, ki je prispe-
vala takratnih 10.000 dinarjev
nepovratnih sredstev. Dvorana
je merila 8 krat 8 metrov in nor-
malno je lahko spremljajo pred-
stavo okrog 150 ljudi. Se pa je
zgodilo, da jih je bilo v dvorani
tudi 250.
So ljudje takrat radi hodili na
vaše predstave?
Vlado Tušak: Izredno radi. Ve-
liko smo gostovali, takrat je še
•šlo . . .
Kako je bilo po vojni, ste hitro
spet začeli uprizarjati igre?
Vlado Tušal:: Takoj. Iz pre-
gnanstva sem vrnil septembra
leta 1945 in še istega leta smo
speti graii.
Od kod ta vaša pripadnost gle-
dališču?
Vlado Tušak: Verjetno sem ne-
kaj podedoval po očetu. Leta
1895. ko je bila pri Sv. Antonu
ustanovljena čitalnica, ie bil oče
zraven in že tudi takrat so upri-
zarjali igre, preproste, kakršne so
bile naše leta 1927, 1928. V tej
dejavnosti sem se lahko sprostil,
bil sem spočit, ne utrujen po vaji.
Prva moja režija po vojni je bila
igra Globoke so korenine, ki je
govorila o rasni diskriminaciji v
Ameriki. Vedno sem delal z na-
menom, da bo gledalec po pred-
stavi nekaj odnesel s sabo, da mu
bo ostalo nekaj, o čemer bo raz-
mišljal. Moram reči, da sem naj-
večkrat to tudi dosegel.
Kostumi, kulise, šminke, lu-
či...
Vlado Tušak: Kulise smo dela-
li sami. Za Kralja na Betajnovi je
naredil kulise Vlado Rijavec, ki
je narisal tudi načrte za Veliko
puntarijo, kulise pa smo potem
izdelali sami. Grafika smo imeli
iz Ljubljane. Enako je bilo s ko-
stumi, te pa smo si včasih sposo-
dili tudi iz poklicnih gledališč.
Oder so nam osvetljevale žarnice
žepnih baterij, ki smo jih priklo-
pih na avtomobilski akumulator,
tudi trideset. Akumulator je
vzdržal eno predstavo, potem
smo ga ponovno napolnili.
Šminke smo dobivali na Kultur-
nem servisu v Ljubljani, v Mari-
boru; za šminke ni bilo proble-
ma.
Kdo so bili igralci?
Vlado Tušak: Tukajšnje kmeč-
ko prebivalstvo, mladina, saj
sem v glavnem delal z mladino,
imel pa sem seveda tudi nekaj
starejših igralcev.
Katera vloga vam je ostala naj-
bolj v spominu?
Vlado Tušak: Spominjam se
večine vlog, najrajši pa sem imel
vlogo Martina Spaka v Jurčiče-
vem Desetem bratu. S to igro
smo gostovali tudi na ptujskem
odru.
Koliko predstav pa ste pripravi-
li v vsaki sezoni?
Vlado Tušak: Do dve, več ni ;
šlo. V glavnem v zimskem času, i
vaditi pa smo začeli že septem- j
bra. Za Veliko puntarijo, Miklo- '
vo Zalo smo se pripravljali sest 1
mesecev, za Kralja na Betajnovi
štiri . . .
Ko ste pričeli z režijo, kako ste
izbirali tekste?
Vlado Tušak: Po lastnem oku-
su in po okusu publike, ker po-
znam našega človeka in sem ve-
del, kaj mu bo ugajalo.
Od kod vam vse potrebno zna-
nje, ste obiskovali kakšen tečaj za
režiserje?
Vlado Tušak: Moja želja je bi-
la, da grem v režiserski tečaj. Oče
me ni pustil, ker je menil, da če
bom enkrat »povohal« to, bom
odšel. Tako sem samouk in entu-
ziast. Igre sem si kupoval, če smo
jih igrali, ali pa ne. Razčlenil
sem si jih in si zamislil, kako bi
jaz to uprizoril. Narisal sem si
tudi sceno . . .
V Veliki puntariji ste bili reži-
ser in igrali ste Matijo Gubca ...
Vlado Tušak: Za to delo me je
nagovoril Bratko Kreft, ki mi je
obljubil pomoč, ko smo začeli,
pa sem ostal sam, tudi v vlogi
Matije Gubca. Nekaj prizorov je
posnela tudi televizija. V tem ča-
su so tudi v Ljubljani igrali Veli-
ko puntarijo, Matijo Gubca je
igral Bert Sotlar. Bil sem radove-
den, kako bo on podal to vlogo.
Z ženo sva se odpravila na pred-
stavo v Ljubljano in Bratko
Kreft je na odru povedal, da je v
dvorani tudi slovenjegoriški Gu-
bec. Bert Sotlar je hotel z mano
govoriti, me spoznati. Po pred-
stavi sem šel v njegovo gardero-
bo. Dolgo časa me je držal za ro-
ko in rekel: »Gospod Tušak, ko
sem prevzel to vlogo, sem se za-
mislil nad svojim igranjem, po-
tem ko sem videl vas v tej vlogi,
in meje postalo malo strah.« Za-
me je bilo to veliko priznanje. Po
nekaj letih, ko je imel infarkt,
sva se spet srečala v Radencih in
vprašal sem ga, zakaj je on Mati-
jo Gubca odigral kot dobroduš-
neža, kajti jaz sem si zamislil
Gubca kot zelo grobega in odlo-
čnega človeka in sem ga tako tu-
di odigral. Dal mi je prav in re-
kel, da me ni hotel oponašati.
Vam je Velika puntarija ostala
v spominu kot najtežja režija?
Vlado Tušak: Miklova Zala je
bila zame kot režiserja še težja.
Tu je bilo toliko različnih sku-
pin. Skupina mladih, ki je plesa-
la rej, tega pa nisem poznal. Obr-
nil sem se na Ika Otrina v Mari-
boru in je mlade rad naučil ple-
sati. To je bila zelo razgibana
predstava z ogromno sceno, za-
njo smo porabili kar osem kubi-
kov lesa, oder je bil na prostem v
treh nadstropjih.
Od kod vam denar?
Vlado Tušak: Denar smo si za-
služili s predstavami, drugega
denarja ni bilo. Ali je bilo do-
volj? Moralo je biti. Za Veliko
puntarijo sem se zadolžil za ta-
kratnih j)et milijonov dinarjev
(1973). Zeni sem rekel: ali bom
propadel ali bom zmagal. Propa-
del nisem. Miklovo Zalo si je na
primer po prodanih vstopnicah
ogledalo 6.500 gledalcev, ne da
bi z njo kjerkoli gostovali, saj bi
bilo gostovanje prezahtevno gle-
de na kulise in oder . . .
Kako je družina gledala na to
vašo »ljubezen«?
Vlado Tušak: Dobro. Žena je
pomagala pri oblačenju, šminka-
nju, ona je skrbela za ženske.
Hčerka je suflirala ... Ni bilo
problemov.
Gledališče danes ...
Vlado Tušak: Še hodim v gle-
dališče, v glavnem pa sem izgu-
bil kontakt. Hamlet, ki gre v Me-
hiko, je drzna poteza Pandurja.
Všeč mi je, da je drzen, ker le ta-
ko lahko kaj dosežeš. Med gleda-
liščem, ko sem jaz začenjal, in
danes ni primerjave. Tudi med
takratnim in današnjim športom
ni več primerjave. Danes se je ta-
ko zelo razvilo tehnično in estet-
sko, da ni mogoče več primerja-
ti ...
Nataša Vodušek
Vlado Tušak danes.
Vlado Tušak kot Matija Gubec.
Pismo iz Ljubljane
Dragi Franček!
Hvala za tvoje pismo in pozdrave. Strinjam se s teboj, da je
minister Še.šok na seji skupščine R. Slovenije nalil poslancem in
vladi čistega vina in jih šokiral, kot se spodobi. Sedaj torej vsi ve-
mo. da se nam po odcepitvi od Jugoslaviji- ne bosta cedila samo
med in mleko, ampak da bo tudi nekaj pelina vmes. Zloglasni
kranjski župan, imenovan njegovo veličanstvo Gros, si ni mogel
kaj, da ne bi v zvezi z odcepitvenimi postopki članov vlade proglasil
za izdajalce.
Kar se izdajalcev tiče, ne vem več, kdo sploh ni izdajalec. De-
sni poslanci menijo, da sn levi izdajalci, levi pa, da so to desni. Ta-
ko je za Peterleta izdajalec najbrž tudi zunanji minister Rupel, ker
se ne strinja z vsemi vladnimi potezami. Zato menda nista ravno v
prijateljskih odnosih. Seveda pa nikakor ni mogoče reči, da je izda-
jalec Žmago Jelinčič, presednik Slovenske nacionalne stranke, ki
ima 400 članov in je zato razumljivo, da lahko imenovani govori v
imenu slovenskega naroda. Da ga ne hi imeU za izdajalca, je svoje
člane oborožil. Zavzema se za čisto Slovenijo; kot piše Evropa, zah-
teva kot pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva 20 let biva-
nja v Sloveniji in pravi, da so priseljenci v glavnem sami kriminalci
ter da veterinarji skrbijo za kvaliteto živali, za kvaliteto ljudi (beri:
za čisto raso) pa nihče ne skrbi. Malo me to besedovanje spominja
na nekega kaplarja, ki je tak zelo ljubil svoj nemški narod, da je
poklal na milijone drugih manj vrednih ljudi.
Da smo Slovenci več vredni, je jasno, saj sicer ne bi, baje zako-
nito, izvažali odpadkov manj vrednim Bosancem in jih sedaj pohle-
vno uvažali nazaj v to našo deželo na sončni strani Alp, kjer pa
imamo tudi senčno vlado, kije kar naprej v senci, edino njen pred-
sednik Pintar se tuintam oglasi.
Franček, saj bereš različne debate o NOB in o tem, kdo se je
za kaj boril. Kar se mene tiče, moram reči, da imam čedalje bolj
občutek, da ga ni Slovenca, ki se ne bi med zadnjo vojno boril, ni
pa več jasno, kdo se je za kaj in proti komu boril. Tako denimo neki
znani rojak, ki živi v Londonu, pravi, da .smo med zadnjo vojno
imeli dve odporniški gibanji: partizane in Mihajlovičeve četnike.
Sedaj samo ne vem, za kaj so se četniki borih proti partizanom, saj
so se slednji borili proti Nemcem. Prava zmešnjava, ti rečem.
Zmešnjava pa je bila tudi v vrhniški občinski skupščini, kjer so
poslaU na dopust nekaj žena oficirjev JLA, da ne bi izdajale veledr-
žavnih vrhniških skrivnosti svojim možem. Tako so mnogo prispe-
vali k boljšemu razumevanju med ljudmi različnih narodnosti na
Slovenskem.
Saj veš, da bo konec tega meseca v Ljubljaninn Celju sloven-
ski svetovni kongres, ki bi že sedaj rad nadomestil nekatere druge
organizacije na Slovenskem, tako tudi Slovensko izseljensko mati-
co, kije leta in leta dobro delala, vendar — pardon — v starem re-
žimu.
Tako tudi nista oblasti in nekaterim strankam najbolj povolji
glavni urednik TV Borut Šuklje in predsednik sodnega sveta Slove-
nije dr. Boris Strohzack. Oba sta odstopila s svojih položajev, ker
premalo upoštevajo njune predloge. Veš, oba sta pa tudi nekak
ostanek prejšnjih časov.
Ljudje sedanjih časov pa so v občini Ljubljana—Center odpo-
vedaH prostore opozicijskim strankam. Slednjim sedaj preostane,
da se umaknejo v ilegalo, kar pa seveda ne bo zakonito, s čimer bo
dana zakonska osnova za sodno preganjanje.
Franček, gotovo si slišal, da ljudje na oblasti načrtujejo zelo
očarljivo proslavljanje odcepitve od Jugoslavije, ki naj bi požrlo kar
precej denarja. Predlagam, da bi ta denar dali ljudem za nakup pa-
sov, kijih nujno potrebujemo za zategovanje, tudi v primeru, če ne
bo treba trave jesti.
Pozdravi mi, prosim, otroke in ženo in jim povej, da se bom ob
priliki oglasil na domačih kolinah. Tebe in tvoje tudi prosim, da mi
pripravite zalogo za lepše čase.
Pozdrav tudi tebi!
TONČEK
Novi šolski okoliši v ormoški občini
Obstoječi šolski okoliši osnovnih šol v občini Ormož so bili oprede-
ljeni za posamezne osnovne šole 1962. in 1966. leta. V vsakdanji praksi
je v preteklosti pogosto prihajalo do odstopanj. Vzroki so bili različni.
Mednje sodi tudi čedalje manjše število šolarjev (z več kot 3000 se je
število zadnja leta zmanjšalo na približno 2200), s tem pa manjše število
oddelkov, to pa je negativno vplivalo na zaposlenost učiteljev, predvsem
na predmetni stopnji pouka.
Predlog za spremembe šolskih
okolišev oziroma reorganizacijo
osnovnošolskega izobraževanja
je bil pripravljen 1985. leta. Za-
radi političnih razlogov — eden
izmed njih je bila bojazen, da ob-
čani ne bodo izglasovali drugega
občinskega samoprispevka — in
lokalističnih teženj je bil predlog
šest let varno zaprt v predalih.
»Vse to je sedaj preteklost. Pro-
gram drugega občinskega samo-
prispevka je realiziran, zato po-
glavitnih razlogov, zaradi katerih
je bil program ali material za-
mrznjen, ni več. Šolski okoliši, ki
jih poznamo, so stari 29 oziroma
25 let in povzročajo šolstvu vrsto
organizacijskih težav. Nobena iz-
med šol, pa tudi starši jih ne spo-
štujejo, kar povzroča dodatne te-
žave. Demografska gibanja so
žal takšna, da marsikatera orga-
nizacija pouka, ki je bila med
tem že spremenjena, več ne
ustreza. Z novimi šolskimi okoli-
ši poskušamo ustvariti vsaj pri-
bližno enake razmere za vse šo-
loobvezne otroke v občini, od-
praviti pa je potrebno tudi pra-
vni nered, ki je posledica stanja
v sedemdesetih letih,« je povedal
predsednik ormoškega izvršnega
sveta Vili Trofenik, ko so na iz-
vršnem svetu govorili o novih
šolskih okoliših.
Reorganizacija predvideva pet
centralnih osnovnih šol: Ormož,
Središče ob Dravi, Miklavž, To-
maž in Velika Nedelja. Pri osnov-
nih šolah Tomaž in Velika Nede-
lja se ne spreminja nič, pri dru-
gih šolah pa gre za večje spre-
membe. Največja bo pri sedanji
podružnični šoli Ivanjkovci, ki je
bila vse od 1962. leta organizacij-
sko vezana na osnovno šolo Or-
mož. Po postavitvi osnovnošol-
skih prostorov v Ivanjkovcih in
znanih dogodkih v lanskem pole-
tju je jasna opredelitev, da se
tam postopoma organizira pouk
od 1. do 8. razreda. V tekočem
šolskem letu je pri njih peti, z no-
vim bo šesti in tako naprej do
osmega. V prihodnosti naj bi bil;;
to csemrazredn:i šola in bi bila
OP■,dnizacij^ko povezana z ose-
mra/redno šolo pri Mii<lavžu,
ko da bi imeli na obeh lokacijah
pouk od prvega do osmega ra-
zreda. Otrok je na obeh šolah to-
liko, da bi bil povsod enoparalel-
ni sistem, samo da bi se namesto
otrok vozili učitelji. Ker sta sedaj
to dve enakovredni šoli, nastaja-
jo težave ob imenu šole. Novi
šolski okoliš pomeni nekatere
spremembe tudi pri osnovni šoli
Ormož, ki tako izgubi podružni-
čno šolo Ivanjkovci, vendar s
tem ne bo kadrovsko ali kako
drugače prizadeta.
Druga večja sprememba, ki je
predvidena z novimi okoliši, je
na območju trikotnik Kog — Mi-
klavž — Središče ob Dravi, kjer
je predvideno, da bi se šolarji s
Koga, kjer sta dva kombinirana
oddelka od prvega do četrtega
razreda, prešolali v Središče ob
Dravi. Na takšen način bi lahko
v središki šoli na višji stopnji bili
dve paralelki. Ta sprememba pa
na Kogu zelo buri duhove kraja-
nom in tudi staršem. Vse je bolj
čustvene narave, kaže pa, da so
vezi proti Miklavžu pristnejše
kot proti Središču; drugih teh-
tnih razlogov pa ni.
Z novim šolskim letom se za-
radi velikega zmanjšanja števila
šoloobveznih otrok začasno za-
pre šola na Runču, tamkajšnji
učenci pa se bodo vozili v Or-
mož.
Predlog šolskih okolišev, ki je
bil potrjen v okviru aktiva ravna-
teljev ormoških osnovnih šol in
tudi od Zavoda za šolstvo, bodo
sprejemali po dvofaznem po-
stopku < občinski skupščini, kajti
sprejemanje tako pomembnih
odločitev mora potekati odgo-
vorno. »Pri tem se je potrebno
zavedati, da sama oblast in biti
na obla.sti še ne pomeni, da si
vedno popularen,« je sklenil Vili
Trofenik.
Vida Topolovec
Od konca letošnjega junija pa kdo ve do kdaj bo stara runška »učilna
zidana« brez svojih otrok.
(Foto VT)
12 — ŠPORT IN DRUŠTVA
20. junij 1991 - tednik
KVALIFIKACUE ZA OBMOČNO UGO
Aluminij—Korotan 3:2 (1:2)
Stadion Aluminija v Kidriče-
vem, gledalcev 800, sodnik Rau-
kovič (Velenje).
Strelci: 1:0 (6, 11-m) Koren,
1:1 (19) Petrič, 1:2 (21) Šumnik,
2:2 (55) Koren, 3:2 (85) Hojnik.
Aluminij: Muršec, Iztok Pridi,
Kristofič (Gajzer), Štumberger,
Baudek (Petek), Jeza, Zvonko
Rozman, Franci FridI, Hojnik,
Koren, Vinko Rozman.
Po dolgem času je bila tribuna
stadiona v Kidričevem lepo iz-
polnjena. Gledalci, med njimi
veliko Prevaljčanov, so v zelo to-
plem vremenu videli dobro no-
gometno predstavo prvakov ma-
riborske in ptujske medobčinske
lige. Domačini so sicer hitro po-
vedli, vendar so gostje v slabih
treh minutah po dveh nesporazu-
mih v obrambi domačinov po-
vedli. V drugem polčasu je bila
mlada ekipa Aluminija veliko
boljši nasprotnik, z več nogomet-
nega znanja. To prednost so s
pridom izkoristili in tekmo zaslu-
ženo dobili. Okrog 70. minute se
je tekma za nekaj minut zaostri-
la, ker sodnik po mnenju gostov
ni dosodil enajstmetrovke za Ko-
rotan. Vendar to ne vpliva na
oceno, da je bil Aluminij boljši
in bi si z boljšo fizično pripra-
vljenostjo zagotovo priigral še vi-
šjo zmago. Povratna tekma bo v
soboto v Prevaljah, Kidričani pa
imajo velike možnosti za končni
uspeh. Pogoj je, da ponovijo tak-
šno igro, kot so jo prikazali v
drugem polčasu sobotne tekme.
Tekst in foto: I. kotar
Pred vrati Korotana je bilo precej »vroče«.
Po dolgem času znova veliko gledalcev.
Vindiš drugi na 10 tisoč metrov
v Ljubljani je bil dvodnevni finale jugoslovanskega članskega at-
letskega pokala. Med atleti in atletinjami iz Ptuja je bil Mirko Vindiš
kljub rahli poškodbi drugi v teku na 10 kilometrov in Geza Grabar
sedmi v isti disciplini. Dejan Doki je bil v suvanju krogle enajsti,
Hedvika Korošak osma na visokih ovirah (100 m z ovirami), štafeta
fantov 4 krat 400 metrov pa deveta.	j. k.
V vodstvu Poetovio in Vitomarci
Rezultati 2. kola: Juršinci—Tarok I 3:5, Mithra—Gorišnica 2:2,
Videoteka Lady—Kov. Zamuda 2:2, Markovci —Poetovio 0:3, Vito-
marci—Tarok II 5:1 in Video Panda—Svinčniki 0:1. Po štiri točke
imata kluba malega nogometa Poetovio in Vitomarci, po tri Kov. Za-
muda in Tarok 1, po dve pa Video Panda, Gorišnica, Markovci in
Svinčniki.
Tretje kolo bo v petek, 21. junija, od 17. ure dalje.	I. k.
Žoga je okrogla
Tako pravijo tudi člani nogometnega kluba v Benediktu. Mladi
nadebudneži brcajo žogo po asfaltnem igrišču že kar precej let. Dolgo
so delovali pod okriljem DTV Partizan, nedavno pa so se odločili, da
bodo delovali samostojno. Ni jih veliko, a njihov interes je skupni,
poditi se za žogo.
Letos drugič zapored pripravljajo memorialni turnir v malem no-
gometu, ki so ga poimenovali po svojem prijatelju nogometašu Jane-
zu Zorliju — Carliju.
Lani se je prvega turnirja udeležilo kar 11 ekip in domača je za-
sedla 3. mesto.
Člani NK Benedikt vabijo vse klube, da se udeležijo memorial-
nega turnirja v nedeljo, 30. junija, ob 8. uri na nogometnem igrišču v
Benediktu.	S. L.
PLANINSKI SEJEM
Še do sobote
v mariborski dvorani Tabor bo še do sobote Veliki planinski se-
jem. Danes popoldan lahko ob 17. uri prisluhnete predavanju Gospo-
darjenje z gamsi, nato pa predavanju z videoposnetki o Triglavskem
narodnem parku. Jutri bo Franc Kocbek predaval o nevarnostih v go-
rah, o vremenu pa Tomaž Vrhovec. V soboto bo Planinska zveza Slo-
venije organizirala kviz o poznavanju Slovenske planinske poti, po-
poldan bo posvet o tem, ali je gorska pokrajina še vedno ekonomsko
pasivna.
Poleg naštetih predavanj in predstavitev si lahko na sejmu ogle-
date likovne razstave, lutkovne predstave, predstavitve tabornikov,
lovcev, športnih plezalcev, alpinistov in gorskih reševalcev. Tudi če se
želite poceni opremiti za letošnjo planinsko sezono, obiska sejma za-
gotovo ne boste obžalovali.	d-
Nogomet v Gorišnici
Nogometna sezona v MNZ Ptuj je končana za gorišniški no-
gomet zelo uspešno. Po eni sezoni igranja vil. razredu smo si spet
priigrali pravico nastopa v prvem, najkvalitetnejšem razredu. Dober
rezultat je sad načrtovanega in strokovnega dela vseh igralcev in tre-
nerjev, še zlasti pa produkt vloženega dela trenerja Ivana Palfyja.
F-n cilj je dosežen. Tekmujemo pa tudi v ligi malega nogometa
MNZ Ituj, kjer smo v dveh kolih dvakrat igrali neodločeno in upamo
na soliden plasma.
Pred nami pa je še ena velika prireditev. To je izvedba velikega
tradicionalnega nočnega turnirja v malem nogometu, ki bo potekal v
petek, 21. junija, in soboto, 22. junija, na dveh osvetljenih asfaltnih
igriščih hkrati. Vabljiv je bogat nagradni sklad, vreden več kot 50.000
din. Nagrade od prvega do tretjega mesta so: 25.000 din in pokal,
15.000 din in pokal, 5.000 din in pokal, za četrto in peto mesto pa
praktična nagrada.
Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo, prijave pa bodo spreje-
mali v petek, 21. junija, od 18. do 19. ure.	Jurij Cvitanič
Doki tretji v suvanju krogle
Prejšnji teden je v Zagrebu potekal mednarodni atletski miting Za-
greb 91. Udeležilo se ga je 160 tekmovalcev iz Madžarske, Bolgarije,
SZ, Češkoslovaške, Nigerije in Jugoslavije. iSastopUo je tudi pet atletov
iz Atletskega kluba Ptuj.
Tekmovalci so dosegli vrsto odličnih rezultatov. Kopje je tekmo-
valec CZ Ščekič vrgel 85,09 m, kar je nov državni rekord. Najboljši le-
tošnji rezultat v skoku v daljavo je dosegel slovenski atlet iz Postojne
Borut Bilač (7,97 m).
Člani AK Ptuj so dobro zastopali barve Ptuja. Omenimo tretje
mesto Dejana Dokla v suvanju krogle (15,79 m). Pred njim sta bila le
državna reprezentanta Perič (19,67 m) iz Partizana Beograd in Sarače-
vič (19,22 m) iz Mladosti Zagreb. Boris Krabonja je v teku na 400 m s
časom 49,22 osvojil prvo mesto v svoji skupini. Prav tako sta se v teku
na 100 m v skupini B dobro uvrstili Tanja Rozman (z 12,80 na drugo
mesto) in Hedvika Korošak (s 13,42 na tretje mesto). V tej skupini je
zmagala nekdanja ptujska članica Nataša Vidovič, ki sedaj tekmuje
za IBL Olimpijo. V teku na 1500 m je mladinec Robert Prelog v član-
ski konkurenci pretekel progo v času 4:04,99 ter bil šesti.	j ^
Motorji čez drn in
strn po Halozah
Motokros je kot športna panoga prisoten v Jugoslaviji že kar 30
let, v Sloveniji pa dobro leto manj. Veliko število fantov, ki so se s to
panogo ukvarjali leta in leta, je bilo oziroma je še doma s Ptuja in
okolice. Žal pa je bilo vsa leta tako, da so tekmovalci tu bili, ni bilo
pa nikogar, ki bi zanje uredil progo na domačem terenu. Zato je toli-
ko bolj razveseljiva novica, da se prav ob 30-letnici jugoslovanskega
motokrosa vrača v svoje kraje domačin Stanko Vindiš. Vrača se idej-
no, kar pomeni, da je ob njegovi domačiji v Ljubstavi 6 njegovo dru-
štvo AMD MOTOTURIST uredilo motokros progo in jo je AMZ Slo-
venije tudi potrdila. Prvo tekmovanje bo že v nedeljo, 23. junija. Ob
14. uri bo republiško prvenstvo v kategoriji 125 in 500 ccm in medna-
rodno srečanje tekmovalcev v kategoriji od 125 do 500 ccm za nagra-
do Haloze 91.
Vabljeni ste vsi, ki si želite malo zabave. Še posebej za vas je
AMD Mototurist pripravil žrebanje vstopnic z bogatimi nagradami,
med njimi tudi barvni televizor.	gj^g^ Lovrenčič
Polletni obračun
šahistov
s šestim hitropoteznim turnirjem so šahisti Šahovskega društva
Ptuj končali bogato in uspešno polletno sezono. Med 12 udeleženci je
zmagal Marko Podvršnik, ki je oddal le en remi in tako zbral [0,5 toč-
ke, 2. Jože Čič 7,5, od 3. do 5. mesta so se razvrstili Boris Žlender,
Igor Iljaž ter Zlatko Roškar s 6,5 točkami, 6. je bil Ferdo Supančič (6),
7. do 8. Matjaž Planjšek in Milan Šeruga (5) itd. V skupnem seštevku
polovice turnirjev za leto 1991 vodi Igor Iljaž s 64 točkami (nastopil
je na petih), 2. Milan Šeruga 60,5 (6), 3. Jože Čič 57 (4), 4. Janko Bo-
hak 52 (4), 5. Zlatko Roškar 48 (5), 6. Milan Kneževič 46 (3), 7. Boris
Žlender 41 (6) itd.
Da bi si nabrali novih moči za naporno nadaljevanje sezone, se
bodo šahisti to soboto zbrali na družabnem srečanju, na katerega va-
bijo vse člane in simpatizerje skupaj z družinskimi člani. Ob tej priliki
bodo v kratkem ocenili letošnje delo, dve ekipi pa se bosta pomerili v
nekaterih nešahovskih disciplinah. Pokrovitelj I. EKIPE je bistro
MARATON Mirka in Vesne Vindiš, 2. EKIPE pa RENT-A-CAR
»CAISSA« Danila Polajžerja. Na svoj račun bodo prišli prav gotovo
tudi najbolj vneti hitropotezniki.
Šahisti, dobimo se 22. junija ob 15. uri na dvorišču Muršičeve
ulice, kjer so prostori društva.	Silva Razlag
Mladi na motorjih, starejši pa peš v povorki motokrosistov.
Jugoslovanskemu motokrosu
iskrene čestitke
Praznično obarvana je bila sobota, S. junija, v Lenartu. Vsi, ki z obču-
dovanjem opazujejo in spremljajo športno panogo na dveh kolesih, ko se
mladi fantje spustijo čez drn in strn, so bili tam.
Jugoslovanski motokros je
praznoval jubilej — 30 let obsto-
ja. Prvič se je slišalo za tekmova-
nje v motokrosu, ko so fantje na
Kajzerici pri Zagrebu s svojimi
motorji naredili nekaj skokov in
vozili čez drn in strn. To je bilo
prve dni junija leta 1961.
Jubilejne prireditve se je ude-
ležilo kar veliko število tekmo-
valcev, med njimi tudi Stanko
Vesenjak s Ptuja, ki je bil prvi dr-
žavni prvak iz Slovenije.
Po slavnostni seji, ki so se je
udeležili gostje, predstavniki
zvez in društev, se je zvrstila pa-
radna povorka tekmovalcev z
motorji in drugih funkcionarjev
po ulicah Lenarta. Po paradi je
bil slavnostni del s kulturnim
programom, ki se je nadaljeval
do poznih ur.
Proslavljanje je bilo za fante,
ki tekmujejo, posebno doživetje,
saj so izmenjali izkušnje in spo-
mine vse tam od davnega leta,
1961 do danes. Ob tridesetletnici
jugoslovanskega motokrosa bo
jeseni izšla tudi knjiga; njena
promocija bo v Jastrebarskem.
Saša Lovrenčič
Dačič v Žalcu
Predsednik SKK Jože Lacko Ptuj Andrej Cafuta in trener kluba
Silvo Vogrinec sta se 14. in 15. junija v Žalcu udeležila seminarja mo-
dernega karateja, ki ga je vodil eden najboljših inštruktorjev v Evropi
Dušan Dačič (5. dan). Sensei Dačič je selektor jugoslovanske reprezen-
tance (WUKO), vice prvak sveta iz leta 1980, najboljši učenec Ilije Jor-
ge (7. dan) in pionir jugoslovanskega karateja.
Na seminarju je Dačič prika-
zal najsodobnejše metode trenin-
ga in tekmovalne tehnike, ki so
plod njegovega dolgoletnega so-
delovanja z ameriško univerzo
Long Island iz New Vorka. Sku-
pina strokovnjakov v sestavi Du-
šan Dačič, Toyotoro Miyazaki,
Georg Andersen in prof. dr. Mi-
lorad Stričevič seje dokopala do
vrste znanstvenih podatkov, ki
jih je WUKO (vodilna karate or-
ganizacija v svetu) vključila v
svoje delo. Tako so npr. izmerili
porabo kisika in srčni utrip v ča-
su obremenitve, analizirali uči-
nek rekvizitov na karate tehnike,
izmerili, kolikokrat je potrebno
neko tehniko ponoviti, da bi se
avtomatizirala in učinkovito
uporabila v športni borbi, ipd.
Rezultate je univerza objavila v
knjigi pod naslovom »Moderni
karate«; na žalost je pri nas ni
mogoče kupiti, saj je izšla samo
v angleškem jeziku.
Seminarje bil namenjen pred-
vsem inštruktorjem in tekmoval-
cem, vendar ni bil samo za Zve-
zo karate organizacij Slovenije.
Udeleženci so telovadnico De-
lavske univerze v Žalcu napolnili
do te mere, da so morali trenirati
kar v treh vrstah. Ob prijatelj-
skem vzdušju je najbolj ostal v
spominu sensei Dačič z eksplo-
zivnimi in čistimi karate tehnika-
mi, katerim so njegova leta samo
dodala rušilno moč.
Dušan Dačič
Prvo srečanje gasilcev občine Ormož v športnih disciplinah
Pod pokroviteljstvom firme Cvetko iz Or-
moža in še sedemnajstih zasebnikov iz ptuj-
ske in ormoške občine je potekalo v petek
zvečer (14. 6.) in v soboto popoldan (15. 6.)
prvo srečanje gasilcev občine Ormož v špor-
tnih disciplinah. Branko Cajnko, poveljnik
Gasilskega društva Velika Nedelja, ki je bilo
prireditelj srečanja, je povedal, da so želeli
združiti šport in gasilstvo. Takšna srečanja
naj bi postala tradicionalna ne samo v obči-
ni, temveč tudi v regiji.
V	petek zvečer je potekal nočni turnir v
malem nogometu na športnem igrišču v Pod-
gorcih. Da je takšna oblika tekmovanj prilju-
bljena, pove število sodelujočih ekip: kar 18
se jih je prijavilo iz ormoške in ptujske obči-
ne. Zmagale so tri ormoške ekipe.
V	soboto popoldan so ob mnogo bolj
skromni udeležbi potekale gasilske športne
igre. V hitrem oblačenju, izpustu vode iz hi-
dranta, polaganju cevovoda ter metanju vrvi
v cilj sta tekmovali ekipi gasilskih društev
Velika Nedelja in Senešci. Zakaj tako mala
udeležba, kljub temu da so vabili vsa gasilska
društva v občini, Branku Cajnku ni povsem
jasno. Kljub temu pa so sklenili, da bodo po-
novno poskusili prihodnje leto.
Vida Topolovec
Bogat program v streljanju na glinaste golobe v Ormožu
v juniju so se končala številna
tekmovanja v streljanju na glina-
ste golobe — disciplina TRAP v
republiškem programu.
V	soboto, 1. junija, je bilo v
Ilirski Bistrici finale v republiški
trap ligi. Ekipa SD TRAP Or-
mož, ki je bila lansko leto druga
v Sloveniji, njena dva člana pa
drugo- in tretje-uvrščena v posa-
mezni konkurenci, je v letošnjem
letu osvojila v ekipni konkurenci
3. mesto. Prvo mesto je osvojila
ekipa Vrhnike, druga pa je bila
ekipa Ptuja. V posamezni konku-
renci je v letošnji sezoni dosegel
2. mesto Anton Hlupič iz Ptuja.
V	nedeljo, 9. junija, je bilo v
Ormožu tekmovanje ZLD Ptuj v
streljanju na glinaste golobe in
tarčo srnjaka. Prvo mesto v kon-
kurenci v disciplini golobi je do-
segla LD Ptuj pred LD Velika
Nedelja in LD Ormož. Med po-
samezniki je bil najboljši Janko
Rožmarin iz Lovske družine
Spodnje Ptujsko polje-Sobetinci
pred Rudijem Rakušo in LD
Ptuj in Dušanom Cvetkom iz LD
Velika Nedelja. V kombinaciji je
ekipno zmagala ekipa LD Ptuj
pred LD Spodnje Rujsko polje-
Sobetinci in LD Ormož. Med po-
samezniki je v kombinaciji zma-
gal Anton Hlupič iz LD Ptuj
pred Jankom Rožmarinom iz LD
Spodnje Ptujsko polje-Sobetinci
in Emilom Osebkom iz lovske
družine Tomaž pri Ormožu. Tek-
movanje je organiziralo strelsko
društvo TRAP ORMOŽ, ki v le-
tošnjem letu slavi 13-letnico ob-
stoja in spada zadnja štiri leta
med najboljše slovenske ekipe.
Ekipa strelskega društva
TRAP ORMOŽ se je udeležila
letošnjega republiškega tekmo-
vanja v Ljubljani, ki je bilo od
14. do 16. junija. Nastopila je v
sestavi Frangež, Čavničar, Pra-
potnik in mladinec Potočnik.
Ekipa, ki jo je sponzorirala firma
Cvetko, d.o.o., iz Velike Nedelje,
je dosegla lep uspeh. Izredno
uspešna je bila ekipa Ptuja, ki je
dosegla v ekipni konkurenci 3.
mesto, prav tako njen član An-
ton Hlupič, ki je bil 3. med posa-
mezniki. Ekipa Ormoža je dose-
gla 7.mesto v ekipni konkurenci.
v posamezni pa je Stanko Fran-
fež dosegel 6. mesto, Franc Pra-
potnik pa 9. mesto.
V soboto in nedeljo, 22. in 23.
junija, organizirata SD TRAP
Ormož in firma Cvetko, d.o.o., ve-
liko nagradno streljanje na glina-
ste golobe, ki se bo pričelo oba
dneva ob 9. uri na olimpijskem
strelišču »POD LAGUNAMI -
BRANA HE VARAŽDIN« v
Ormožu. Organizatorje pripravil
veliko bogatih nagrad, tekmova-
nja pa se bo poleg strelcev iz vse
Slovenije udeležilo veliko strel-
cev iz sosednje Hrvaške, pričaku-
jejo pa tudi strelce iz Avstrije in
Italije.
Anton KACE
TEDNIK - '""'j ^^^^
PA šE TO - 13
Telefon v stiski: 701-079
\a ormoškem Centru za socialno delo so se odločili, da zaradi \se \ečjih stisk ljudi pričnejo
novo akcijo — telefon » stiski, kar pri drugih centrih opratIjajo že dalj časa. Fred kakšnim letom
to ne bi bilo mogoče, ker je bila občina še preslabo pokrita s telefoni, danes pa jih imajo že skoraj
y vseh krajih občine.
Materialne težave, ki se porajajo, prinašajo
dodatne psihološke stiske pri ljudeh, in ker je
Center za socialno delo ljudem na voljo v
rednem delovnem času. so se odločili za neke
vrste dežurstvo. Ko človek začuti, da je v sti-
ski, in ko si sam ne more ali ne zna pomagati,
ve, da je nekje nekdo, ki mu ho pomagal, ga
poslušal, se z njim pogovarjal in poskušal
skupaj z njim najti izhod v stiski.
Številne stiske ljudi so tudi posledica vse
večje odtujenosti. Včasih so ljudje stisko deli-
li s sorodniki, sosedi ali pa mogoče s prijate-
lji, danes pa je očitno vse manj pristnih od-
nosov med ljudmi.
Telefon v stiski, ki bi pomagal ljudem, bo
odprt ob torkih med 17. in 20. uro.
Na voljo bo socialna delavka .Milena Lu-
skovič, kasneje tudi druge socialne delavke
ormoškega Centra. Ko bodo videli,-s kakšni-
mi problemi se ljudje srečujejo, bodo vključi-
li tudi druge strokovnjake.
Milena Luskovič je povedala, da je udtuje-
nost med ljudmi posledica ravnanja in ureja-
nja medsebojnih odnosov v preteklosti, ko je
bilo vse že vnaprej dogovorjeno. Ce je bilo
kaj narobe, so odšli na »socialno«, češ saj mi
bodo tam pomagali. Ljudje so se pri tem vse
manj obračali drug drugemu, sosedom, prija-
teljem, sorodnikom. Novi socialni programi
so naravnani tako, da bodo ljudje ponovno
pričeli »odkrivati« najbližje.
Na Centru za socialno delo v Ormožu se
dobro zavedajo, da se lotevajo težkega in od-
govornega dela, vedo pa tudi, da ne bodo
vedno klicali ljudje, ki so v resnih stiskah,
temveč tudi tisti, ki se bOdo preprosto želeli z
nekom pogovarjati, ker so osamljeni. Tega
pojava pa je v zadnjem času vse več.
Posebej skrbno bodo obravnavali proble-
me mladostnikov, ki imajo v tem času števil-
ne stiske: eksistenčne, pri šolanju, pomanjka-
nje denarja, slab uspeh v šoli, slabi odnosi v
družini in še kaj.
»Da bi še bolj spoznali stiske mladih,
predvsem šoloobveznih mladostnikov, pri-
pravljamo na centru neke vrste naravoslovne
dneve. S šolami se o tem še nismo pogovarja-
li, ker programa še nimamo dokončno izdela-
nega. Ker se bliža konec šolskega leta, bomo
to obliko po predhodnem pogovoru z ravna-
telji pričeli jeseni. Gre za neke vrste skupin-
sko delo z mladostniki. Ob predstavitvi Cen-
tra za socialno delo bomo mladim povedali,
kakšno pomoč lahko pri nas dobijo. Ob igri
bomo spoznali tudi njihove probleme in jim
tako ali drugače poskušali pomagati. To bo-
do za nas brez dvoma zelo dragocene infor-
macije,« je povedala Milena Luskovič.
Službe, kakršna je Center za socialno delo,
imajo vedno premalo denarja. Pri ormoškem
upajo, da bodo s svojimi programi (seveda če
bodo dovolj uspešni in kvalitetni) naleteli na
razumevanje pri ormoškem izvršnem svetu.
Vida Topolovec
Milena Luskovič se zaveda odgovornosti pri
delu ob telefonu v stiski.
Trije najbolje uvrščeni posamezniki (od leve proti desni): Franc Antolič,
Mirko Lukman in ^ranjo Krušič.
Športne prireditve ob
tomaževskem krajevnem prazniku
Krajani tomaževske krajevne skupnosti so letošnji praznik praz-
novali v bolj skromni obliki kot prejšnja leta. O likovni koloniji in
razstavi v prostorih osnovne šole Tomaž ter o literarnem večeru smo
že poročali. Med prireditve pa so uvrstili tudi sprejem starejših kraja-
nov in razna športna tekmovanja. Kolesarji so se odpeljali na Gomi-
lo, strelci so tekmovali v soboto, 15. junija, v nedeljo, 16. junija, pa je
pri Tomažu potekalo meddružinsko tekmovanje v streljanju na glina-
ste golobe. Sodelovalo je 13 ekip, na prvo mesto pa se je uvrstila eki-
pa Lovske družine Jože Lacko Ptuj, na drugo LD Ormož in na tretje
LD Juršinci.
Med posamezniki so se najbolje uvrstili Mirko Lukman, LD
Kog, Franc Antolič, LD Ormož, in Franjo Krušič LD Jože Lacko
Ptuj.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Čudežnega recepta ni bilo
Da ima ptujsko zdravstvo velike finančne in siceršnje težave, je po-
trdila tudi četrtkova okrogla miza na temo »Ptujsko zdravstvo v luči no-
ve, zdravstvene zakonodaje«, ki jo je organiziral Občinski odbor social-
demokratov pod vodstvom dr. Miroslava Lucija. Poleg ptujskih zdravni-
kov, vodij organizacijskih enot in vršilca dolžnosti direktorja v javnem
zavodu Zdravstveni center ter članov občinske vlade so se pogovora ude-
ležili predstavniki nekaterih strank in dr. Tone Košir, namestnik repu-
bliške sekretarke za zdravstvo in socialno varstvo. Ptujčani so mu posta-
vili precej vprašanj, žal pa republiški gost zaradi prezasedenosti ni mo-
gel dlje časa ostati na pogovoru in tudi ni odgovoril na vsa vprašanja.
Pogovor se je bolj aH manj sukal okrog uresničevanja zakona o za vodih,
finančnih težavah ptujskega zdravstva in o njegovi reorganizaciji Glede
reorganizacije v ptujskem zdravstvu in ustanoviteljstva (ti vprašanji
Ptujčane najbolj begata) je povedal:
»V Sloveniji smo glede organi-
ziranosti pustili precej proste ro-
ke. Ostali smo na ravni svetova-
nja, priporočanja, kakšni zadevi
pa smo tudi nasprotovali. Pone-
kod nas niso poslušali. Sistem, ki
je uveljavljen v Ptuju, je rezultat
vaše odločitve. Poudarjamo pa,
da ni smotrno, da bi toliko dro-
bili dejavnost, da bodo delovne
skupnosti (režija) stali več, kot če
bi ostali skupaj. Dokler čutite,
da je sistem obvladljiv, da delu-
jete ustvarjalno, da dejavnosti
potekajo normalno, toliko časa
ni smotrno nobeno poseganje v
obstoječo organiziranost. Vsaka
organiziranost naj bo predvsem
racionalna. Poskušajte s sredstvi,
ki jih dobite, preživeti. Nobene
ovire ni, da zobozdravstva ne bi
mogli organizirati kot samostoj-
nega zavoda. Tak zavod bo mo-
ral po dogovoru z zdravstvenim
domom opravljati tudi preventi-
vo.
Vprašanje ustanoviteljstva je
ena šibkih točk zakona o zavo-
dih. To je razumljivo, saj še ne
vemo, kako bo urejena državna
uprava, ker še nimamo niti usta-
ve niti zakona o državni upravi.
Ce bi bili že popolnoma prepri-
čani, da bodo regije, dežele, po-
krajine in območja v resnici or-
ganizirani tudi v novem sistemu,
bi bilo povsem normalno, da bi
regijska bolnišnica, kot je ptuj-
ska, sodila v ta prostor. Republi-
ka je po zakonu dolžna, da s
sredstvi iz državnega proračuna
pomaga povsod tam, kjer sami
mreže ne morejo zagotoviti. V
tem primeru ne bo šlo za solidar-
nost, ki jo poznamo iz prejšnjih
let, gre za zagotavljanje tistega,
za kar smo se dogovorili na
ustrezni ravni v vsej Sloveniji.
Zato menimo, da ne bo bojazni,
da bi neko ožje območje prevze-
lo ustanoviteljstvo.
V prehodnem obdobju med
sprejetjem zakona o zavodih in
zakona o zdravstvenem varstvu
je povsod v Sloveniji prišlo do
priznanja »očetovstva« — usta-
noviteljstva za vse zdravstvene
zavode, ponekod za več občin
pri bolnišnici.
V Sloveniji bomo imeli eno ri-
zično skupnost. Ustanovitelj bo
dolžan poskrbeti za razširjeno re-
produkcijo. Rizična skupnost bo
zagotavljala dohodek delavcev,
zakonske obveznosti, materialne
stroške in dogovorjeno minimal-
no amortizacijo. Za velike adap-
tacije, širitve, nove stavbe, opre-
mo, ki je ni mogoče zagotoviti
skozi amortizacijo in nove kadre,
bo moral poskrbeti ustanovitelj.
Njegove naloge so velike.
Zakaj dualizem? Ce bi bilo vse
urejeno v Ljubljani, ne bi bilo v
redu. Veliko bolje je, da je inte-
res za razširjeno reprodukcijo ze-
lo blizu. Občini oziroma več ob-
činam, mestu in ustanovitelju je
potrebno zagotoviti možnosti za
pridobivanje prihodkov, da bo
lahko uresničevala svoje ustano-
viteljske naloge.«
Dr. Tone Košir v četrtek ni
obljubil več denarja ptujskemu
zdravstvu, kot so nekateri priča-
kovali glede na prakso iz prejš-
njih let, ko se je podpisovanje
pogodb zavleklo. Letos jih ne bo,
pač pa v republiškem sekretaria-
tu pripravljajo odločbe. Renomi-
nacija republiškega proračuna ni
zamišljena kot revalvaciia, am-
pak kot denominacija, kar pome-
ni, da bo denarja za zdravstvo še
manj. V Sekretariatu za zdrav-
stvo si bodo po Koširjevih zago-
tovilih sicer prizadevali za pri-
znavanje povečanih materialnih
stroškov, vendar kakšnih poseb-
nih uspehov ni pričakovati. Več
naj bi dobili tisti, ki več uvažajo,
delitev bo selektivna. Ne glede
na pritiske iz nekaterih zdrav-
stvenih organizacij bo potrebno
pristati na preživetje. S štrajki
zdravstvo svojih težav ne bo reši-
lo, je še poudaril.
Glede regresa za letni dopust
— ptujski zdravstveni delavci ga
še niso dobili — je lahko dal le
napotek in dejal, naj ga poskuša-
jo izplačati v dveh delih v mini-
malnem znesku, denar pa si lah-
ko tudi sposodijo.
Temeljni cilj napovedanih
sprememb v zdravstvu je spod-
buditi racionalnejšo organizira-
nost te dejavnosti in njeno poce-
nitev. V republiškem sekretariatu
so prepričani, da bo javna raz-
prava o novih zdravstvenih zako-
nih dala koristne predloge; raz-
pravljalci naj bi jih predložili pi-
sno, saj bo le tako mogoče obli-
kovati popolnejšo zdravstveno
zakonodajo.
MG
Dr. Tone Košir v pogovoru s ptujskimi zdravstvenimi delavci in drugimi.
(Posnetek: KOSI)
Srečanje učiteljev prvih razredov
v petek, 7. junija, je bilo v Ptuju srečanje učiteljev prvih razredov osnovnih šol občine Ptuj in
specialnih pedagogov, ki poučujejo v 1. razredih osnovnih šol s prilagojenim programom v regiji
Maribor. Srečanja so se udeležili tudi upokojeni učitelji 1. razredov, ravnatelji osnovnih šol,
predstavniki Zavoda za šolstvo-OE Maribor Alojz Širec in Zinka Bezjak, učiteljica Gizela Ster-
nad iz Velenja in Milka Žalik iz Križevcev pri Ljutomeru.
Specialni pedagogi iz osnovnih šol s prila-
gojenim programom iz Maribora, Slovenske
Bistrice, Ormoža, Ruš, Lenarta in Ptuja smo
se pogovorili o letošnjih delovnih dosežkih, o
novostih pri pouku in na koncu kolegici de-
fektologinji Mojci Zupančič iz Maribora ob
odhodu v pokoj želeli še dosti zdravih let.
V šoli Olge Meglič, ki je bila gostiteljica
srečanja, nas je prijazno sprejel ravnatelj šole
Ervin Hojker. Vse navzoče je prisrčno po-
zdravil v lepo pripravljenem telovadnem pro-
storu. Učiteljice prvih razredov te šole so z
bogato razstavo učnih pripomočkov in šol-
skih izdelkov, ki so nastajali celo leto pri in-
tegriranem pouku, spremenile telovadnico v
čudovit ambient zi; srečanje ob koncu šolske-
ga leta. V prijetnem razgovoru ob ogledu raz-
stave in videokasete smo še enkrat potrdili
potrebo po sodelovanju in povezovanju akti-
vov učiteljev iz osnovnih šol in specialnih pe-
dagogov iz šol s prilagojenim programom
Nujno je, da pripravimo osnovo za skupno
obravnavo otrok, ki imajo težave pri šolskem
učenju, čeprav so lahko povprečno ali nad-
povprečno inteligentni. To so učenci s speci-
fičnimi učnimi težavami, ki se lahko pokaže-
jo ne le pri enem ali več področjih učenja in
napredovanja, temveč tudi pri osebnostnem
razvoju. V naslednjem šolskem letu bomo
pripravili srečanje učiteljev prvih razredov
na osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka in pred-
stavili šolo s prilagojenim programom. Pova-
bili bomo tudi strokovnjaka s fakultete, ki bo
govoril o učencih s specifičnimi težavami na
osnovni šoli.
Čudovito vzdušje je ob koncu srečanja
ustvarila gledališko-glasbena skupina MARI-
BORSKI RAPSODl. Ob poslušanju pesmi
defektologinje Mojce Zupančič, operne pev-
ke Varonike Mihelič in pevca Aleksandra
Kovača nam je bilo zelo lepo.
Solze v očeh, radost v srcih in glas, ki je
prihajal iz učiteljskih grl ob petju slovenskih
pesmi, so bili še dokaz več, da v tem napetem
času potrebujemo nekaj, kar daje moč in vli-
va optimizem slovenskemu učitelju. Deležni
smo bili bogate kulturne daritve in nam je žal
za vse, ki so bili zanjo prikrajšani.
Vodja Aktiva specialnih
pedagogov:
Nežka BELCA
14- TV SPOREDI
20. junij 1991 - tednik
TEDNIK - 20-
ZA RAZVEDRILO - 15
16 — OGLASI IN OBJAVE
20. junij 1991 - tednik
TEDNIK - Junij
OGLASI IN OBJAVE — 17
MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA PTUJ
Pesem na dvorišču ptujskega gradu
Mešani mladinski pevski zbor
Srednješolskega centra je sklepni
koncert letos pripravil na dvoriš-
ču ptujskega gradu. Kot gostje
so za uvod zapele pevke Dekli-
škega pevskega zbora, ki ga vodi
.Alenka Šalamun. Ubrani glasovi
dvanajstih deklet skupaj z zboro-
vodkinjo so več kot presenetili in
navdušili s polnostjo ter sprošče-
nim nastopom.
Srednješolski zbor že pozna-
mo in tudi tokrat je 54 deklet in
fantov pod vodtvom Darje Koter
zapelo, da je odmevalo ne samo
od grajskih zidov, ampak tudi v
srcih poslušalcev. Kdor zna, pa
zna, bi veljalo za .Darjo Koter. ki
že šest let vzgaja mlade pevce, in
čeprav jih vsako leto odide tretji-
na, kdaj tudi več, zbor iz leta v
leto kakovostno raste. I.etos so
se hoteli pomeriti tudi v medna-
rodni konkurenci na celjskem fe-
stivalu, pa ga žal ni bilo, saj so
zbori iz tujine odpovedali sode-
lovanje. Mešani mladinski pev-
ski zbor Srednješolskega centra
je gostoval že v Franciji, na
Madžarskem in Italiji. Koncertni
program od Gallusa prek sloven-
ske ljudske pesmi do sodobnikov
je odkril, da mladi pevci zmorejo
tako rekoč vse, in hkrati potrdil
sposobnosti zborovodkinje Dar-
je Koter, ki zna iz mladih grl iz-
vabiti tisto, kar hoče.
Bil je lep koncertni večer, za
deset deklet, ki končujejo sred-
njo šolo, pa tudi slovo od zbora.
Šopek za slovo seveda ni mogel
nadomestiti vseh tistih lepih, pa
tudi napornih uric z zborom, za-
to je po licu zdrsela tudi kakšna
solza . . .	NaV
Zaključna slika s tistimi, ki odhajajo, v prvi vrsti...	(Foto: Langerholc)
Da bodo počit-
nice varnejše
s povišanjem temperatur in izboljša-
njem vremenskih razmer opažamo na
cestah vse več kolesarjev in voznikov
koles z motorjem. Predvsem ob koncu
šolskega leta se je povečalo njihovo
število, saj so v maju in juniju učenci
množično opravljali izpite za vožnjo
koles z motorjem, omenjene »konjič-
ke« pa so učenci dobili pri birmah aH
kako drugače.
Neprimerna vožnja kolesa z motor-
jem je čestokrat vzrok za nastanek in-
validnosti mladoletnikov, saj se vsaka
prometna nezgoda običajno konča s
telesnimi poškodbami. V času poči-
tnic, ko jmajo otroci na razpolago ve-
liko prostega časa, radi kolesarijo v
kolonah in tekmujejo, katero kolo z
motorjem ima boljše pospeške in raz-
vija večjo hitrost. Čestokrat pozablja-
jo, da čelada sodi med vožnjo na gla-
vo voznika, ne pa obešena na krmilu
ali na roki. Pri prometnih nezgodah
vozniki zato utrpijo zraven poškodb
na glavi tudi odprte zlome rok.
V letošnjem letu smo imeli na na-
šem območju 16 prometnih nezgod, v
katerih so bili udeleženi vozniki koles
z motorjem; v 9 primerih so bili pov-
zročitelji prometnih nezgod. Mladole-
tni vozniki koles z motorjem so pov-
zročili 3 prometne nezgode.
Prosimo starše, da v prihodnje po-
svetijo več časa pogovorom s svojimi
otroki o pravilni vožnji in jih posvari-
jo pred nevarnostmi, ki jim pretijo v
prometu.
Poskrbimo, da bodo počitnice
varnejše.
Skupščina občine Ptuj —
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu
organizira tečaj iz CPP, ki bo
v juliju.
Kandidati, ki so že opravili
tečaj, lahko pričnejo vožnjo
takoj s posebnimi ugodnost-
mi
—	dve uri brezplačne vož-
nje
—	ura vožnje samo 200 din
—	čas vožnje prilagodimo
vašemu prostemu času
—	omogočamo vsakodne-
vno vožnjo
Javite se na sedežu podjetja
v Arbajterjevi 2 ali po telefo-
nu: 775-313.
Na hipodromu Polena spet konjeniki
Po lanski uspeli konjeniški
prireditvi na hipodromu PO-
LENA pri Lenartu konjeni-
ški klub Slovenske Gorice iz
Lenaila ponovno pripravlja
zanimivo tekmovanje. Da je
to prava stvar za te kraje, je
pokazala udeležba na lanski
prireditvi, saj si jo je ogleda-
lo okrog 3000 ljudi iz širne
Štajerske.
Za letos sta pri Lenartu v
programu dve konjeniški dir-
ki. Na prvo, VELIKE KONJ-
SKE DIRKE, ste vabljeni 30.
junija ob 14. uri na hipodro-
mu POLENA.
.lanez Karo
Lanska konjeniška prireditev je pokazala, da je konjeništvo pra-
va stvar za te kraje.
SOPOTNIK HUJE POŠKODO-
VAN
Po regionalni cesti od Trnov-
ske vasi proti Destrniku se je v
ponedeljek, 10. junija, ob 23.30
peljal z osebnim avtomobilom
Jozef Benko iz Trnovske vasi 36.
V blagem desnem ovinku je avto
začelo zanašati, zdrsnil je z voziš-
ča, se nekaj časa kotalil in potem
obstal na kolesih. Voznik jo je
srečno odnesel le z odrgnina-
mi,težje poškodovan pa je bil so-
potnik Danilo Kos iz Trnovske
vasi 32 in so ga prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
UMRL NA KRAJU NESREČE
S kombijem znamke Mazda se
je v soboto, 15. junija, okoli 16.
ure v Stanošini, KS Podlehnik.
peljal po klancu navzgor 32-letni
Marjan Skornšek iz Maribora.
Pri stanovanjski hiši Sedlašek
101 tik pod vrhom klanca je za-
peljal preveč levo in s kolesi pri-
šel na travnato površino. Na sve-
ži travi so se kolesa začela vrteti
v prazno in voznik ni mogel več
obvladati vozila. Kombi je začel
drseti nazaj, prevrnil se je in se
začel kotaliti po pobočju navz-
dol, kjer se je zagozdil med dre-
vesi. Skornšek je med prevrača-
njem padel iz vozila. Pri tem je
dobil na glavi tako hude poškod-
be, da je na kraju nesreče umrl.
AVTO PREMETAVALO PO
CESTI IN JARKU
V soboto, 15. junija, v zgod-
njih jutranjih urah je vozil oseb-
ni avto od Lenarta proti Jurov-
skemu Dolu 20-letni Igor Alatič
iz Lenarta. V naselju Malna je v
ostrem levem ovinku zapeljal
preveč v desno, zato ga je zane-
slo v obcestni jarek. Z avtom je
zadel v betonski prepust, kjer ga
je odbilo na dovozno cesto, od
tam pa nazaj v jarek. Vozilo je
premetavalo sem in tja še kakih
30 metrov. Voznik ni bil resneje
poškodovan, hudo pa sta se rani-
la njegova sopotnika Mladen
Rodež in Dušan Žvajker, oba iz
Lenarta. Prepeljali so ju v mari-
borsko bolnišnico.
GOSPODARSKO POSLOPJE
V PLAMENIH
Na gospodarskem poslopju
Štefana Žnidarka, Dežno 2, KS
Makole, je v četrtek, 13. junija,
kmalu po 12. uri izbruhnil požar.
Zgorelo je ostrešje, uničen je
stroj za sejanje koruze in puhal-
nik za seno, zgorela pa je tudi
stara lesena preša in več raznega
kmetijskega orodja. F:> približni
oceni je škode za več kot 150 ti-
sočakov. Vzrok požara še razi-
skujejo.
PRI TRČENJU ŠTIRJE HUDO
POŠKODOVANI
V	petek, 14. junija, nekaj po 7.
uri je na magistralni cesti pri Slo-
venii vasi Ernst Belin iz Radgone
prehiteval kolono. Pri tem je s
svojim osebnim avtom trčil v av-
to, ki ga je nasproti pripeljal Fra-
njo Reporečki iz Zagreba. Pri tr-
čenju so se hudo poškodovali
Franjo Reporečki in tri sopotni-,
ce v njegovem avtomobilu. Pre-''
peljali so jih v ptujsko bolnišni-
co.
PEŠKA PRED AVTO
Pavla Gaspari je v petek, 14.
junija, okoli 9. ure prečkala Or-
moško cesto v Ptuju, po kateri se
je tedaj pripeljal z osebnim avto-
mobilom Andrej Ferčič. Kljub
zaviranju je s sprednjim delom
zadel peško, ta je padla po cestiš-
ču in se hudo ranila. Prepeljali
so jo v ptujsko bolnišnico.
AVTO SE JE SIl.OVITO PRE-
VRAČAL
V	nedeljo, 16. junija, ob 19.15
je po lokalni cesti proti Brengo-
lovi vozil osebni avto BMW Mi-
lan Frankič iz Slivnice. V Coge-
tincih, KS Cerkvenjak, občina
Lenart, je v nepreglednem
ostrem desnem ovinku njegov
avto zaneslo na levo stran cestiš-
ča, kjer je drsel še kakih 40 me-
trov po cestnem nasipu. Z zavo-
jem v desno je želel voznik spet
priti na cesto, vendar je avto oor-
nilo na streho, ga odbilo v desni
obcestni jarek, od tam pa vrglo
na njivo, kjer se je spet prevrnil
in obstal na kolesih. Med prevra-
čanjem sta padla iz avta in se hu-
do poškodovala Anton Furh iz
Maribora in Farne Oček iz Sliv-
nice. Voznik Milan Frankič je
ostal vkleščen v vozilu in se tudi
hudo poškodoval. Vse tri so od-
peljali v mariborsko bolnišnico.
Četrti potnik v avtomobilu je
ostal nepoškodovan.
Z MOTORJEM V KOLESAR-
KO
Od Žerovinec, KS Ivanjkovci,
proti Ljutomeru se je po regio-
nalni cesti peljal na motornem
kolesu Marjan Dajčar iz Ljuto-
mera. Zunaj naselja Radorherš-
čak je pretesno prehiteval kole-
sarko Angelo Klemšek in zadel v
zadnje kolo. Kolesarka je padla
po cestišču in se hudo poškodo-
vala.
F F
Mlajša mladinca Goran Turnšek in Andreja Trop ter pionirja Jernej
Slejko in Hermina Žuran.
PLESNA ŠOLA FREDI PTUJ STRMO NAVZGOR
Na državnem prvenstvu
med prvimi desetimi
v nedeljo je bil v Ljubljani kvalifikacijski turnir v standardnih in
latinskoamerišicih plesih za'državno prvenstvo. Udeležili so se ga tudi
trije pari Plesne šole Fredi. V standardnih plesih so bili: Hermina Žu-
ran in Jernej Slejko med pionirji druga, Andreja Trop in Goran Turn-
šek med mlajšimi pionirji tretja ter Helena Težak in Borut Žuran v
mladinski konkurenci druga.
Na nedavnem državnem prvenstvu 8. junija v Novi Gorici v
kornbinaciji standardnih in latinskoameriških plesov sta bila Hermi-
na Žuran in Jernej Sleko med pionirji šesta, Andreja Trop in Goran
Turnšek pa med mlajšimi mladinci sedma. Vseh parov je bilo 77.
Pari plesne šole Fredi v zadnjem času dosegajo izredno lepe
uspehe, s svojimi rezultati so si priplesali že tudi povabila na turnirje
v tujini in upajo, da bodo enega takih lahko jeseni pripravili tudi v
Ptuju.	NaV
osebna kronika
RODILE SO: Sonja Štebih,
Sovjak 2, Trnovska vas — dekli-
co; Marija Borak, Goričak 5,
Zavrč — dečka; Milena Belšak,
Ptuj, Ciril-Metodov dr. 12 -
Davida; Olga Emeršič, Cirkula-
ne 87 — dvojčka (dečka); Zlatka
Kaučič, Tomaž 20 — Rajka; Ana
Hvaleč, Podlehnik 91 - dečka;
Nada Jurič, Ptujska Gora 19 —
Uno; Darinka Zebec, Šalovci 15,
Središče — dečka; Irena Kosi,
Pršetinci 181, Tomaž — Moniko;
Jožica Rajh, Hranjigovci 23, To-
maž — Dušana; Irena Vaupotič,
Ul. 25. maja 15, Ptuj — Aneja;
Slavica Arnuš, Kicar, Ptuj — de-
čka; Marija Draganič, Jesenje G.
130, Durmanec — Ivana; Jelka
Skaza, Sp. Hajdina 56, Ptuj —
deklico; Marija Petričič, Sodinci
53, Ormož — deklico; Ida
Krajnc, Ul. B. Kraigherja 11 —
dečka; Suzana Potrč, Ločič 15,
Trnovska vas — dečka; Natalija
Štampar, Frankovci 12, Ormož
— Evo; Milica Mahorič, Jane-
žovci 12, Destrnik — deklico;
Tanja Skuhala, Iljaševci 4/a,
Križevci pri Ljutomeru — Bar-
baro; Marija Božičko-Kozel, Zg.
Pristava 42/a, Lovrenc na Dr.
polju - Sanjo; Dragica Konjič,
Ravninsko 72, Durmanec — Ma-
rijo; Milena Petrič, Tkalci 8,
Krapina — Ivana; Kristina Ma-
rin, Polenci 31, Polenšak — de-
čka; Marija Zorko, Grlinci 30,
Juršinci - deklico; Davorka Le-
Ijak, Brezovica 13, Durmanec —
Daria.
POROKE - PTUJ: Daniel
Lenart, Budina, Štrafelova ul. 13,
in Nataša Kos, Kresnice 13;
Ivan Zadravec in Ana Žižek,
Hvaletinci 5; Danilo Kolarič in
Klavdija Robnik, Ptuj, Ormoška
c. 1; Stanislav Topolovec in
Marta Lozinšek, Čermožiše 31.
POROKA - ORMOŽ: Franc
Kociper, Ptujska 12/b, Ormož,
in Anica Magdič, Ksavra Meška
5, Ormož.
UMRLI SO: Ana Berlak,
Dom upokojencev Ptuj, roj. 1908
— u. 8. junija 1991; Frančiška
Škrjanec, Vinski Vrh 23, roj.
1934 — u. 9. junija 1991; Alojz
Čelan, Cirkovce 24, roj. 1946 —
u. 11. junija 1991.
Kulturni križemkražem TEDNIK
ORMOŽ • Ob koncu šolskega leta pripravlja Glasbena šola Or-
mož javni nastop učencev glasbene šole, ki bo v torek, 25. junija, ob
18. uri v avli osnovne šole Ormož na Hardeku.
SLOVENSKA BISTRICA • V okviru poletnih kulturnih prire-
ditev Zveze kulturnih organizacij Slovenska Bistrica bo v soboto, 22.
junija, ob 20. uri v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu celove-
černi koncert NEW SVVING pUARTETA iz Ljubljane.
PTUJ • Jutri, 21. junija, bo v baročni dvorani minoritskega sa-
mostana koncert Moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Gra-
jena, ki ga vodi Ladislav Pulko. Kot gostje bodo nastopile članice
Ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj z zborovodkinjo Greto
Glatz.
PTUJ • V soboto, 22. junija, od 10. ure naprej bo na dvorišču
hiše Muršičeva 7 (bivše kopališče) prireditev Počitnice, hura. Tokrat
se bodo veselju, zabavnim tekmovanjem, likovni delavnici in še in še
lahko pridružili tudi starši.
PTUJSKA CiORA • V nedeljo, 23. junija ob 16. uri bo v cerkvi
koncert Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, ki ga vodi
Stanko Vedlin ml.
TEDNIK je nasledmk Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.