GDK: 325 Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti The Importance of active Regulation of Wood Assortment Market Milan ŠINKO* Izvleček Šinko, M.: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti. Gozdarski vestnik, št 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. V prispevku so na podlagi primerjave trga z gozdnimi sortimenti s popolnim trgom (popolna konkurenca) in s trgom surovin opredeljeni razlogi za aktivno regulativo trga gozdnih sortimentov. Ekonomski razlogi gojenja gozdov pridejo do veljave samo na trgu, ki se približuje popolnemu trgu. Ključne besede: trgovina, trg, gozdni sorti- menti, gozdarska politika, ekonomika. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Sprostitev trgovine z gozdnimi sortimenti (oz. prenehanje obveznosti prodaje gozd- nogospodarskim organizacijam) je bila ena izmed najpomembnejših zahtev lastnikov gozdov oz. interesnih in političnih skupin, ki so jih zastopale na razpravah o novem Zakonu o gozdovih v letih od 1989 dalje. Kar 62 odstotkov zasebnih lastnikov je v anketi (MEDVED 1991) odgovorilo, da jim dotedanji sistem odkupa gozdnih sortimen- tov ne ustreza. Ta zahteva je. bila tudi za gozdarsko stroko ena najmanj spornih. s sproščeno trgovino gozdnih sortimentov so predvsem lastniki gozdov pričakovali večjo ekonomsko učinkovitost (v isti anketi jih je 84 odstotkov odgovorilo, da bodo gozdne sortimente prodajali najboljšim ponudni- kom), ki naj bi bila posledica delovanja tržnih mehanizmov. Institucionalizirane go- zdarstvo (»stroka«) pa je menilo, da bo že svobodno odločanje o prodaji gozdnih sar- * Mag. M.Š., dipl. inž. gozd., ekon., Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, Ljubljana, SLO Synopsis Šinko, M.: The Importance of Active Regulation of Wood Assortment Market. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. Based on the comparison of roundwood market with complete market (ful! competition) and the raw material market, the article defines the rea- sons for active regulation of roundwood market. Economic reasons of silviculture are only carried into effect on the market which is similar to complete market. Key woords: trade, market, roundwood, forest policy, economics. timentov lastnikom povrnilo občutek, da gospodarijo s svojim premoženjem. Kmalu se je izkazalo (WINKLER 1991 ), da tudi svoboden trg (karkoli nam v tem trenutku ta pojem pomeni) gozdnih sorti- mentov ne more nastati čez noč ali z administrativnimi ukrepi, tako kot tudi prejš- nji sistem obveznega odkupa ne. Zelo opa- zno postaja pomanjkanje znanja in izkušenj o tem področju gozdnega gospodarstva, pa tudi dejstvo, da »nevidna roka(( A. Smitha ni samodejni mehanizem, ki pripo- more k blagostanju družbe zgolj zaradi politične odločitve. Pojavljajo se vprašanja, v kolikšni meri je treba zavestno in načrtno vplivati na dejavnike, ki so pogoj za delova- nje popolne konkurence na trgu gozdnih sortimentov. Zato v prispevku ugotavljamo posebnosti trga z gozdnimi sortimenti1 in razloge, ki vodijo v aktivno uravnavanje njegovega delovanja. 1 Gozdni lesni proizvodi, ki se razlikujejo po vrstah in dimenzijah (LIPOGLAVŠEK 1988) 2 Konkurenco lahko opredelimo (TAJNIKAR 1992) kot dinamičen proces, ki nastane s spopa- dom gospodarskih subjektov, katerih temeljna značilnost je, da lahko na trgu nadomestijo drug drugega. GozdV 51, 1993 143 Milan ~INKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti 2. POMEN POPOLNE KONKURENCE 2. THE SIGNIFICANCE OF COMPLETE COMPETITION Trg gozdnih sortimentov bomo primer- jali s trgom, ki ga opredeljuje popolna konkurenca. Proučevanje popolne konku- rence omogoča abstrahiranje državne inter- vencije in monopolov, kot dveh skrajnosti, ki lahko vplivata na trg ter tako spoznavanje ekonomskih zakonitosti, kot objektivnih po- sledic danih vzrokov. V našem prispevku pa je popolna konkurenca! kot ena od oblik tržnega organiziranja (TAJNIKAR 1992), osnova za ugotavljanje možnosti učinkovitosti delovanja trga gozdnih sorti- mentov in za utemeljevanje vključevanja ukrepov (gozdno)gospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti. Popolna konkurenca nas zanima pred- vsem zato, ker omogoča oblikovanje takih cen proizvodov, storitev in proizvodnih de- javnikov, ki ob racionalnem obnašanju po- rabnikov (maksimiziranje porabnikove kori- sti) in podjetij (maksimiziranje profita) omo- goča uresničevanje Paretovih načel učinko­ vitosti (TAJNIKAR 1992, MADDALA, MIL- LER, 1989), ki opredeljujejo narodnogospo- darsko učinkovitost. Učinkovito gospodar- stvo spodbuja neoviran pretok storitev in proizvodnih dejavnikov med porabniki in podjetji, kot je možno le v (hipotetičnih) razmerah popolne konkurence. Učinkovitost v tržnih gospodarstvih v so- dobni ekonomski teoriji temelji na suvere- nosti podjetja in porabnika. Popolna konku- renca zahteva, da je najvišja gospodarska oblast v podjetju in pri porabniku ter da so višji od te oblasti le zakoni (popolne) konku- rence (TAJNIKAR 1990). Vsako narodno gospodarstvo je zato pred odločitvijo, kak- šno stopnjo gospodarske suverenosti pod- jetja in porabnika naj izbere, da bo ustvarilo maksimalne družbene dobrobiti (družbeno blaginjo). Za gozdnogospodarsko politiko je po- membno splošno spoznanje (TAJNIKAR 1992), da trg (niti v pogojih popolne konku- rence) z družbenega vidika ni učinkovit vsaj v treh primerih. To je v primeru nepopolne konkurence, eksternih ekonomij (primer: onesnaževanje okolja) in javnih dobrin. 144 GozdV51,1993 Nepopolna konkurenca je opredeljena kot ogroženost konkurenčnega položaja podjetja zaradi monopola (oligopola) drugih podjetij. Država odpravlja nepopolno kon- kurenco predvsem s protimonopolno zako- nodajo, katere del je tudi protidampinška zakonodaja. Eksteme ekonomije (eksternalije) nasta- nejo v odnosih med ekonomskimi subjekti in se ne izrazijo na trgu. Vedenje posamez- nika ali podjetja povzroči zmanjšanje koristi drugega. Javne dobrine so dobrine, ki pri rabi enega posameznika ne izključujejo soča­ sne rabe drugega. Pomembna lastnost jav- nih dobrin je, da trg ne zagotavlja ustrezne količine javnih dobrin. Trajno zagotavljanje proizvodnih ( "materialnih«) rezultatov go- spodarjenja z gozdovi ter hkratno splošno- koristnih vlog kot javnih dobrin je temeljni problem gozdarske in tudi gozdnogospo- darske politike. Država v primerih, ko trg ni dovolj učinko­ vit, s posameznimi ukrepi omeji suverenost podjetja z družbeno suverenostjo in poiz- kuša uresničiti maksimalno družbeno korist. Čeprav so v gozdnem gospodarstvu nav- zoče vse tri oblike neučinkovitosti trga in so celo v določeni medsebojni povezanosti, nas bo v primeru trga gozdnih sortimentov zanimala predvsem nepopolnost trga. 3. TRG Z GOZDNIMI SORTIMENTI IN POPOLNA KONKURENCA 3. ROUNDWOOD MARKET AND COMPLETE COMPETITION Značilnosti trga gozdnih sortimentov opredelimo s primerjanjem s popolnim trgom, ki je osnova za določanje posamez- nih oblik trga. Za popoln trg je značilna popolna konkurenca, ki temelji na več pod- menah, najpomembnejše pa so (MADDA- LA, MILLER 1989): 1. Vsako podjetje na trgu je v primerjavi z velikostjo trga tako majhno, da ne more vplivati na cene (atomizacija ponudbe in povpraševanja). 2. Proizvodi so homogeni, kar pomeni, da je proizvod enega prodajalca enak pro- ·.~ Milan SINKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortjmenti izvodu drugega. Kupec ne diskriminira po- sameznih prodajalcev. 3. Za proizvodnjo je značilen prost vstop in izhod. Vsako novo podjetje je samostojno pri odločitvi za začetek proizvodnje in vsako obstoječe podjetje lahko z njo preneha. 4. Obstaja popolna mobilnost proizvod- nih dejavnikov. 5. Udeleženci na trgu imajo popolno znanje o trgu (cene, količine, stroški, itd.). Vsak ima tudi popolno znanje o prihodnosti. Navedenim podmenam je treba dodati še splošno (LAVRAČ 1979), da se kupci in prodajalci vedejo racionalno - prodajalci žele doseči čim višjo ceno, kupci pa kupiti blago po čim nižji ceni. Ali povedano druga- če, vsak prodajalec maksimizira profit, ku- pec pa koristnost ob svojih dohodkovnih omejitvah. Poznavanje kakovosti proizvoda in cene, ki na trgu prevladuje, je osnova za racionalno obnašanje. V konkretni stvarnosti je konkurenca tem bolj popolna, v čim večji meri so uresničene pod mene popolne konkurence in tako lahko ugolovimo za trg gozdnih sortimentov na- slednje: • zaradi tehnoloških zahtev industrijske proizvodnje se je lesna predelava (povpra- ševanje) skoncentrirala v relativno manj številne, vendar večje obrate, medtem ko je zgodovinski razvoj vodil v veliko drobitev proizvodno nepovezanih lastnikov gozdov (ponudba). Vpliv ponudbe in povpraševanja na tržišče ni enakomeren; • nehomogenost proizvodov je zaradi dejavnikov gozdne proizvodnje zelo velika, pri čemer ima velik pomen substitucijski učinek med gozdnimi sortimenti, saj lahko gozdne sortimente višje kakovosti upora- bimo tudi v proizvodnji, ki s tehnološke plati lahko predeluje gozdne sortimente nižje kakovosti; • gozdno proizvodnjo omejujejo naravni dejavniki- omejenost gozdnih površin, zato je omejenost vstopa v proizvodnjo velika. Zaradi družbenih zahtev do gozda je one- mogočeno tudi popolno in trajno preneha- nje s proizvodnjo, predvsem na dolgi tok; • mobilnost proizvodnih tvorcev je nizka zaradi dolgoročnega značaja in tehnoloških pogojev gozdne proizvodnje. Tudi podmena popolne konkurence - popolno poznavanje sedanjega in prihod- njega trga - je težko dosegljiva. Glavni razlog je časovna in prostorska razpršenost ponudbe, v manjši meri pa tudi povpraševa- nja. Prostorska razpršenost vpliva pred- vsem na ustvarjanje lokalnih monopolov tako v ponudbi kot povpraševanju. Delež transportnih stroškov v proizvodnji gozdnih sortimentov lahko namreč odločilno vpliva na konkurenčnost posameznega tržnega udeleženca. Velik vpliv ima tudi velika stopnja negoto- vosti (dolgi časovni horizont) in tveganja (možnost elementarnih nezgod) v gozdni proizvodnji. če torej primerjamo možnosti delovanja trga gozdnih sortimentov s stališča popolno konkurenčnega trga, lahko opazimo, da večina pogojev ni izpolnjenih oz. ne more biti izpolnjenih brez ustrezne regulative. 4. TRG GOZDNIH SORTIMENTOV KOT TRG SUROVIN 4. ROUNDWOOD MARKET AND RAW MATERIAL MARKET Trg z gozdnimi sortimenti lahko oprede- limo kot trg surovin (ang. industrial market) (KOTLER 1986). Tak trg sestavljajo posa- mezniki in organizacije, ki pridobivajo do- brine ali storitve za proizvodnjo drugih pro- izvodov ali storitev. Kot kupec se tu pravi- loma pojavljajo organizacije, ki s svojim posebnim nakupnim vedenjem opredelju- jejo trg in ga značilno ločijo od trga potrošni- kov po tržni strukturi, značilnosti povpraše- vanja, značaja nakupovalne enote in vrste odločitev ter odločitvenega procesa. Kot posebna značilnost trga gozdnih sortimen- tov je pomembna heterogenost gozdnih proizvodov, kar povzroča nastanek delnih trgov za posamezne gozdne sortimente, ki so časovno in prostorsko ločeni (MANT AU 1981 ), vendar med njimi poteka pretok blaga, ki je posledica možnosti substitucije gozdnih sortimentov nižje kakovosti s tistimi z višjo. Za tržno strukturo trga surovin je značil­ no, da nastopa z manj številnimi, zato pa GozdV 51, 1993 145 Milan ŠINKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti z velikimi kupci. Podobno velja tudi za ponudbo. Pojavi se geografska koncentra- cija povpraševanja in ponudbe. Posebna značilnost trga surovin je značaj nakupo- valne enote (npr. lesnopredelovalno podje- tje), ki v nakupni proces vključuje več ude- ležencev- predvsem šolanih strokovnjakov za posamezna področja (cena, kakovost, količina). S to lastnostjo se bistveno loči od prodajnega načina posameznega prodajal- ca, še posebej v gozdarstvu, ko je ponudba več ali manj razpršena. Povpraševanje na industrijskem trgu je izpeljano povpraševanje, saj je odvisno od povpraševanja po končnem proizvodu. Skupno povpraševanje po mnogih industrij- skih proizvodih namreč ni močno povezano s spremembami cen, še posebej ne kratko- ročno, razlog pa je v zagotavljanju partner- skega odnosa med prodajalci in kupci. Pri izpeljanem povpraševanju je možno, da se zaradi povečanega končnega povpraševa- nja nesorazmerno poveča ponudba (pov- praševanje) surovin. Zato je povpraševanje po mnogih industrijskih dobrinah bolj nesta- bilno kot potrošniško povpraševanje. Ne- stabilnost se kaže tudi v tem, da lahko že majhno povečanje potrošniškega povpra- ševanja nesorazmerno poveča industrijsko povpraševanje po surovinah (načelo po- speška). 5. ZAKAJ »NEGA« TRGA GOZDNIH SORTIMENTOV? S. THE IMPORTANCE OF "THE CULTIVATING" OF ROUNDWOOD MARKET Nosilci gozdnogospodarske politike imajo interes, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju gozdnogospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti. Ti interesi imajo lahko značaj (LEM MEL 1956) sploš- nih interesov države pri trgovini z lesom (narodnogospodarsko čim boljše zadovo- ljevanje potreb - narodnogospodarska učinkovitost) ali ))gozdarsko politični<< zna- čaj. Najpomembnejši razlog za vključevanje državne regulative je nepopolnost trga, ki onemogoča, da bi se sposobni gospodarski subjekti, ki se obnašajo racionalno, usmer- jali k učinkoviti menjavi in proizvodnji. 146 GozdV51,1993 Zaradi kratkoročno ireverzibilnih posledic na gozd, ki so lahko posledica nestabilnosti (načelo pospeška) lesnega trga in trga gozdnih lesnih sortimentov kot trga surovin, je treba sodelovati pri uravnavanju njego- vega delovanja. Gozdarsko politični interesi za aktivno gozdnogospodarsko politiko v trgovini z gozdnimi sortimenti se oblikujejo v procesu sprejemanja celotne gozdarske politike. V slovenskih razmerah se ne moremo izogniti odnosu med nego oziroma goje- njem gozdov in trgom. Eden izmed pome- nov nege oziroma gojenja gozdov je na- mreč pospeševanje kakovosti pričakovanih gozdnih sortimentov, katerih večja kakovost naj bi se odrazila tudi na trgu v obliki višje cene. Na nepopolnem trgu seveda gospo- darski pomen gojenja gozdov le težko ugo- tovimo (spomnimo se t. i. povprečnih cen). Lahko pa tudi rečemo, da popolna konku- renca na trgu gozdnih sortimentov spod- buja nego oziroma gojenje gozdov, saj si prodajalci prizadevajo pridobiti prednost na trgu pred drugimi tudi z višjo kakovostjo svoje ponudbe. Višjo kakovost bodo na dolgi rok dosegli seveda samo z ustreznimi ukrepi nege oziroma gojenja gozdov. Zato lahko trdimo, da je vlaganje v nego oziroma gojenje gozdov neposredno (življenjsko) povezano z uveljavljanjem pogojev popolne konkurence. Še posebej s stališča lastnikov gozdov. Zelo pomemben razlog za izvajanje ukre- pov, s katerimi bi se približevali popolnem trgu, je neravnotežje med subjekti tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Najpo- membnejše značilnosti gozdnih posestni- kov kot ponudnikov namreč so: - veliko število ponudnikov, - majhne količine, - prostorska razpršenost, - časovna nerednost ponudbe, - majhna ekonomska odvisnost od go- zda. Tržno vedenje (predvsem odzivanje na cene, določanje cen, prodaja) posestnikov nam ni znano, lahko pa dokaj zanesljivo dodamo, da so neizkušeni pri prodaji lesa, kar je primer tudi v državah z dolgoletno tržno tradicijo (SCHWARZBAUER 1985). (i Milan $1NKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenli Seveda bo med ponudniki gozdnih sorti- mentov tudi država, ki bo lahko zaradi obsega ponudbe državnih gozdov močno vplivala na trg. Na drugi strani pa so lesnopredelovalni obrati kot povpraševalci po gozdnih sorti- mentih, ki jih lahko opredelimo z: - pestro strukturo povpraševalcev, - veliko majhnih povpraševalcev v ža- garski industriji, - malo velikih povpraševalcev v papirni industriji ter industriji lesnih plošč, - več ali manj kontinuirano potrebo po lesu, še posebej velikih predelovalcev, - strokovnejšim pristopom pri nakupnih odločitvah in ravnanju. Predvsem koncentracija kapitala in zna- nja kupcev sta razloga, ki zavirata približe- vanje popolnemu trgu, saj so ponudniki mnogokrat v položaju, ko se ne morejo odločati racionalno. 6. ZAKLJUČKI V Sloveniji moramo na prehodu v tržno gospodarstvo začeti z aktivno politiko pri urejanju trga gozdnih sortimentov. Vse do- sedanje dejavnosti nosilcev gozdarske po- litike kažejo na to, da se temu področju gozdnega gospodarstva ne posveča no- bene pozornosti. še posebej so zapostav- ljeni razdrobljeni zasebni lastniki gozdov, ki bodo jutri gospodarili z več kot tri četrine gozdov. Pornernbno vlogo v sedanjem trenutku imajo tudi gozdnogospodarske organizaci- je, ki prevzemajo vlogo največjih lesnih trgovcev. Zaradi objektivnih razlogov: kapi- tala, znanja (strokovno znanje in poznava- nje razmer na »terenucc) in tradicionalnih povezav z lesno predelovalno industrijo, imajo velike prednosti pred manjšimi les- nimi trgovci. Ti razlogi so predvsem »pode- dovani« iz prejšnjega sistema. Ker pod- jetniški interes ta podjetja sili k ustvarjanju še trdnejšega monopolnega položaja na trgu, ne sodelujejo pri oblikovanju trga, ki bi se vsaj na nekaterih področjih približeval popolnemu trgu. Najaktivnejšo vlogo pri oblikovanju gozdnogospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti bo morala prevzeti država. SUMMARY ln Slovenia an active policy in the regulating of roundwood market will have to be started in the transition period to market economy. All the present activities of those who create forestry policy indicate that this field of forest managing has been completely neglected. Especially private forest owners with small plots, who will manage more than three fourths of forests in the near future, are in subordinate position. At present, an important role is arso plaid by forest managing units which are tal~ing over the role of the gre atest timber dealers. Oue to object- ive reasons: capital, know-how (professional knowledge, the knowing of "field" conditions) and traditionallinks to wood processing industry, they have the advantage over timber merchants of a smaller scale. These reasons are first of all 'the heritage" of the former system. Pursuing the business interest, these companies try to assume an even more monopolistic position on the mar- ket. They do not cooperate in the forming of the market, which would at Jeast in some fields resemble a complete market. The most active role in the forming of forest managing policy in the dealing with roundwood will have to be taken over by the state. VIRI 1. Baban, L., 1989. Ekonomija tržišta. Škalska knjiga. Zagreb. y 2. Jurin, S., Sohinger, J. 1990. Teorija tržišta i cijena. Globus. Zagreb. 3. Kotler, P., 1986. Principles of Marketing. Prentice Hall Int. New Jersey. 4. Lavrač, 1., 1979. Uvod v politično ekonomijo L del. Ekonomska fakulteta BK. Ljubljana. 5. Lem mel, H., 1956. Forstliche Holzmarktpoli- tik. J. D. Sauerlander's Verlag. Frankfurt a. M. 6. Lipoglavšek, M., 1988. Gozdni proizvodi. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. 7. Maddala, G., Miller, E., 1989. Microecono- mics, theory and applications. McGraw Hill. New York. 8. Mantau, U., 1981. Rohstoffmarkt Holz. Hochschul Verlag. Freiburg. 9. Manter, K., 1973. Holzmarkt lehre. Neumann - Neudamm. Melsungen. 10. Medved, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo. Magistrsko delo. BF, Ljubljana. 11. Schwarzbauer, P., 1985. Gemeinschaf- tliche Holzverwertung aus dem Bauerwald. VWGO. Dunaj. 12. Tajnikar, M., 1993. Mikroekonomija s po- glavji iz teorije cen. Ekonomska fakulteta. Ljublja- na. 13. Tajnikar, M., 1990. Gospodarska suvere- nost Slovenije - problem iz ekonomske blaginje v zborniku Za konfederalna Slovenijo. Znan- stveno in publicistično središče Ljubljana. GozdV51,1993 147