309
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja. Vsled lastnoročnega cesarskega ukaza se ima v kratkem komisija za obširne prenaredbe v davkovskih rečeh ustanoviti. Zbor ta bo obstal večidel samo iz takih ljudi, ki da vke plačuj ej o in ki se bojo poklicali iz različnih dežel našega cesarstva; predsednik zbora bo grof Hartig, zbora vodnik pa sekcijni glavar Ealchberg.
—  Novi minister notranjih oprav, grof Gofuhovskv je nedavno razposlal vsem deželnim poglavarjem pismo, v kterem jim naroča, naj na podiagi občinske ali srenjske postave, ki jo je prejšuo ministerstvo izdelalo in 24. aprila izdalo, s pripomočjo zaupnih mož doveršijo kratko, priprosto in lahko razumljivo postavo. Gospod minister razločno pravi, da so pripušene bistvene prenaredbe omenjene osnove, ki ne šteje nič manj kakor 346 razdelkov, in ne le samo v to, kar zadeva srenjske opravila, smejo seči nasveti teh komisij, temuč še čez to, kar se namreč tiče naprave medsrednih, to je, med sosesko in med kantonske gosposke postavljenih oblastnij. Možje v posvet poklicani naj so taki, ki vživajo zaupanje ljudstva, pa zaslužijo tudi zaupanje vlade. Poslednjič priporoča minister hitro dognanje te reči.
—  Iz vsega se kaže, da smejo časniki zdaj nekoliko odkritoserčniše govoriti kakor poprej. Vredništva so z novim policijskim ministrom kaj zadovoljni, da jih je rešil starni, s kterim tudi bravci niso mogli zadovoljni biti. Le pretresati tuje zadeve in govoriti o tem, kar se v Kinii in Sibirii godi, — o domačih rečeh pa molčati: je bila pač prebridka zaderga časnikom.
—   Po višjem sklepu je tarifa za osvobodenje iz vojaščine za prihodnje leto 1860 na 1200 gold. novega dnarja določena.
—  Za čas vojske najeti rokodelci se bodo 1. dan oktobra večidel spet iz vojaške službe izpustili. — Tudi ces. uradnikom, ki so za čas vojske kot oficirji stopili v armado, so že slovo dali z naukazom, naj se podajo spet v svoje prej sne službe nazaj.
—  Vojaški časnik pravi, da v enem letu je 47 generalov za feldmaršallajtnante izvoljenih bilo, 100 oberstarjev za generale in 140 oberstlajtnantov za oberstarje, 75 feld-maršallajtnantov in generalov pa je v penzijon djanih.
—  Višji ukaz od 15. t. m. dovoluje, da za živež vojakov se sme tudi ovčje meso namesto govejega rabiti, pa tako, da namesto enega funta govejega mesa se ima vzeti ovčjega  1  funt in 11 lotov.
—   Vodstvo dunajsko-teržaške železnice naznanja, da od 1. oktobra naprej se bo tarifa za vožnjo blaga nekoliko premenila. Tudi iz tega naznanila se vidi, da je družbi malo mar, ljudstvu kakosno reč polajsati.
—   Sliši se, da berž ko bo vreme pripustilo, bojo skusili novo znajdene balone, ki se dajo, kakor kdo hoče, vižati po zraku.
—   Te dni smo brali, da je nekdo privilegij dobil na novo znajdbo voz z dvema kolesoma, v ktere se konj tako vpreže, da ne teče, kakor pri navadnih vozovih, pred vozom, ampak med kolesoma. Radovedni smo tak voz viditi, še bolj pa zvediti, činu so taki vozovi.
Iz Tersta 20. sept. Bivši minister baron Bach se je danes popoldne na ladii v Jankin podal, da gre odtod v Rim, kjer bo novo službo avstrijanskega poslanca opravljal.
Iz Reke 20. sept. Hudi viharji so potihnili in lepo vreme je nastopilo, in tako bojo mogli naši ubogi kmetje malo mervico grojzdja potergati, ki ga jim je nesrečna bolezen še pustila. Ne pravim po krivici: ubogi kmetje, zakaj vsi naši primorci so letos v hudih nadlogah: vina malo, tudi krompirja ne dosti, koruze pa nič — kaj bo, kaj bo pozimi! Tudi tergovstvo hira.
Iz Češkega. Iz Prage. Naša kmetijska družba je prejela od deželnega poglavarja povabilo, naj nasvetuje 6 zaupnih mož v komisijo, ki bo pretresala novo občinsko postavo.
— ?)Bohemia" piše, da pervi letošnji sneg je že padel in sicer v češkem gojzdu. Kakor je vreme zdaj, je bil ta sneg pač le sneg — od lani.
Iz Linca 18. sept. — V okolici Lambaha in Vokla-bruka razsaja griža med mladimi in starimi tako hudo, da je za prihodnji teden napovedana birma odpovedana.
Iz Bočna v Tirolih 18. sept. — Spet nam je tertna bolezen grozno škodo napravila. Škoda, da je mnogo vino-iejcov opustilo letos trošenje žveplenega prahii po grojzdji, ki ee je sicer tako dobro skazalo.
Iz Zagreba. Vradni časnik „Agr. Ztg." je 23. dan t. m. prinesel oficiozno novico, ktera pravi, da ni res, da je učenje gimnazijskih naukov v domačem jeziku na overe zadelo, — marveč le to je resnica, da je deželno poglavarstvo dotični ministerski ukaz gimnazijskim vodjem razposlalo, da se vestno spolni, kar oni ukaz veleva. Tedaj ni dvombe več, da bi nova postava le na papirji ostala, ampak spolni I a se berž kolikor bo le mogoče po številu za izpeljavo ministerskega ukaza pripravnih učnikov.
Iz vojaške Granice. Koliko vojakov je dala vojaška Krajina (Granica) v poslednji vojski, nam pove „Mi-litar-Zeitung". Vojaška Krajina je imela namreč za vojsko popolnoma pripravljenih 43 batalijonov in 2 kompanij pešcov, 7 divizij serežanov na konjih in 7 divizij lahkih konjikov, 700 vojakov za topništvo in 21,000 za stražo na meji in druge službe v deželi. To vse skupej stori lepo število 78,000 vojakov. Ako pomislimo, da v celi Krajini malo čez
1   milijon duš živi, okraj enega regimenta pešcov pa navadno čez pol milijona ljudi obsega in iz njega le 8, k večjemu 9 tavžent mož v vojaščino vzame, bi bila imela vojaška Krajina po veliki rajtengi le 18 tavžent vojakov dati. Dala jih je pa štirikrat toliko. Vseh teh za vojsko popolnoma pripravljenih vojakovje izmarširalo 40 batalijonov in
2  kompanij pešcov, 700 kanonirjev in čez 200 serežanov; število serežanov in divizije lahkih konjikov je bilo polno, samo zavoljo tega niso izmarširali, ker njih oprava še ni bila dodelana. Graničarji, ki so šli v vojsko, so bili v čve-terih armadah razdeljeni; al večina njih je bila pri četerti armadi na primorji. Iz tega se razume, da je bilo samo 13 batalijonov res v boji.
Iz Temešvara 19. sept. Ker je cena goveje živine tako padla, da je veliko mesarjev začelo goveje meso pod tarifo prodajati, so v sredi tega mesca tarifo tako znižali, da funt mesa v takih krajih, kjer se mora vžitni davek plačevati, sedaj velja le 13 novih kr., drugod pa 12 kraje.
Iz Laškega. O laških zadevah se sliši iz Ziirich-a, da bode kmali konec ondašnjega zbora, ker ne bo nič dru-zega doveršil kakor le dve reči, namreč mejo lombardiško in dolg lombardiški; vse drugo se bo dogotovilo v kongresu, za kterega je nek kralj belgiški v Biaricu dobro mešetoval in 3 dni dalje tu ostal, kakor je izperva mislil. Kar se tiče tega kongresa, bo nek v Bruselj i, in kralj belgiški mu bo predsednik. Ne bomo tedaj ponavljali praznih pravlic, ki smo jih spet te dni na cente v časnikih brali; le to omenimo, da se še zmiraj govori od novega etruškega kraljestva na Laškem in da za kralja tega imenujejo zdaj grofa f lan driske ga. Al vse to je dozdaj le govorica brez gotove podlage. Gotovo je le to, da je 24. dan t. m. tudi deputacija iz odcepljenih papeževih dežel se kralju sardinskemu Viktoru Emanuelu poklonila in ga prosila, naj dovoli tudi tem deželam, da se združijo s Sardinijo. Ker je deputacija ta že dolgo bila napovedana, se je veliko govorilo o tem, kakošen odgovor ji bo kralj sardinski dal, ker se je slišalo, da je cesar Napoleon mu veleval, to deputacijo s kratko besedo odpraviti. Al ni bilo tako;   Viktor Emanuel je poslance iz papeževih dežel
310
ekor ravno tako sprejel kakor toskanske, parmiske in mo-deneške; rekel jim je namreč, da se zahvaluje za želje, ki so mu jih razodeli; kot katolišk vladar bo zmiraj visoko in zvesto spoštovanje do najvišje cerkve ohranil; kot lašk vladar pa mora spomniti, da je Evropa stan njih že zdavnej v prevdark vzela in hitro in zdatno pomoč za blagor njih nasvetovala. „Rad sprejmem — je kralj sklenil — Vaše želje, in močan po pravicah, ktere mi izročujete, se bom potegnil za Vašo reč pri velikih vladah. Le zaupajte cesarja Napoleonu, ki bo začeto veličansko delo, da bo Italija spet vstala, gotovo tudi doveršil". — Važna novica je tudi ta, da mora cesar Napoleon bivšemu sardinskemu ministru Cavour-u spet dober biti, ker je bil več dni v Biaricu pri Napoleonu, in se spet zlo govori, da pride na svoje mesto za ministra nazaj.
Iz Benetk. 1. dan prihodnjega mesca stopi Beneško z Mantovo vred iz obsednega stanu, v kterem le vojaške oblasti zapovedujejo, in civilne gosposke bojo spet nastopile svoje opravila.
Iz Milana. Dan na dan vozijo vozovi in tovorijo mule živež za francozke vojake le-sem; vsi magazini zo že tako polni, da več kakor teh 60,000 Francozov, ki so zdaj v Lombardii, bi imelo leto in dan živeža dovelj. Vidi se iz tega, da Francozi ne mislijo sveta spolniti, ki ga je unidan Mazzini v drugem pismu Napoleonu dal, rekši, naj se verne zdaj iz Laškega domu, ker je po svojih lastnih besedah ^nalogo svojo doveršil v Italii".
Iz Rima. Svetemu očetu papežu, ki so tako nevarno zboleli, da so se s sv. zakramenti za umirajoče previditi dali, je spet toliko odleglo, da so se 25. dan t. m. na mo-stovžu vatikana enmalo sprehajali. Vsi zdravniki so enih misel, da žalostne novice, kterih čedalje več zvejo iz svojih puntarskih dežel, so jim res pravi strup. Kakor v Bergamu tako so tudi v Kantu obhajali unidan vstajniki spomin domoljubov, ki so za osvobodenje Italije kri preliti; na velikem tergu so napravili statvo, ki je predstavljala Italijo, s sledečim nadpisom: „Kadar bo Rim Herodoževo krono z glave djal, in si Kristusovo krono na njo posadil, bo laška dežela svobodna". Da take prigodbe ne pospešujejo zdravja ev.  očetu, je lahko razumeti.
Iz Svajca. Iz Berna 22. sept. Princ Napoleon je le-sem prišel, pa se bo kmali v Zurich podal.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Vladni časnik „Moni-teur" je oklical razglas zavolj tiskarne postave. Vse je mislilo, da bo cesar Napoleon dovolil časnikom večjo prostost in da bojo smeli saj nekoliko čez vojnice ojstrega regimenta stopiti. Al omenjeni razglas jim je potlačil vse njih upanje, ker ob kratkem pravi, da svobodna beseda in pa Napoleonovo cesarstvo ste dve reči, ki si ne morete rok podati.
— Iz Avignona 12. sept. Papeževo poslopje, lepo hišo, ktero so poprej deloma za ječo rabili, popravljajo sedaj in kmali bo spet stala v svojem prejšnem lipšu. Pravijo, da bi utegnili sv. očeta papeža sem vzeti, ako bi se prekucije na Rimskem tako širile, da bi treba bilo, da bi papež zapustil svojo deželo.
Iz Angležkega. V Londonu je bil preteklo saboto ministerski zbor, v kterem se je sklenilo, da se zoper Kitajce ne bo tako dolgo nič gotovega počelo, dokler ne pridejo nove depeše. Pred mescom sušcom se ne da v eeverni Kini nobena vojska začeti. — Veliko se govori od tega, da si bote angležka in francozka vlada se zdaj spet o laških zadevah bolj edini, kar so bili njuni ljudje skupaj od Kitajcov tepeni.
Iz Rusije. IzPetrograda 19. sept. General Ba-riatinski, ki je Šamyl-a vjel in Kavkaz spet Rusom pridobil, oklicuje, da bo Kavkaz v 4 okrajne razdeljen in v vsakem  bo   začasno   vladarstvo   postavljeno. — Jutri  bo
pervi čarov sin, ker je dosegel polnoletnost, navadno prisego storil; velike svečanosti se bojo obhajale careviču-nasledniku na čast. — Zastran Šamyl-a — Mahomeda II. — pišejo rusovski časniki tako-le: „Kdor spoštuje svojega sovražnika, spoštuje sam sebe. Nihče, najmanj pa tisti hrabri sinovi naše domovine, ki so se ž njim vojskovali, ne bojo Šamyl-u — leta 1797 v Aul Himri rojenemu profetu — odrekli slave, da je pravi junak, ki je od leta 1824 vse vagal za svobodo svoje domovine. Da! pokažimo mu zdaj, čeravno smo ga zmagali, da spoštujemo njegovo nesrečo". Šamyl-a so pripeljali že v Pe-trograd in mu za zdaj stanovanje dali na tavriškem vertu; car Aleksander je ukazal z vso spodobnostjo ž njim ravnati.
Iz Turškega. V več časnikih se je bralo te dni, da so na Turškem zasledili zarotbo zoper življenje sultanovo, — da na čelu te zarote stoji paša albauski, in da so 200 zarotnikov že zaperli, med kterimi je tudi mnogo turških vojakov. Telegrafno pismo iz Carigrada 23. sept. pa pravi, da ta novica ni po vsem resnična; res je, da so zasledili zaroto, al nje namen ni bil sultana umoriti, ampak le punt napraviti; blizo 40 zarotnikov so zasačili, ki so večidel Cerkesi in Kurdi. Sliši se namreč od več strani, da so Turki stare korenine zlo nevoljni na sultana zavoljo patenta (hat-humayum-a), ki ga je 18. februarja 1853 kri-stijanom dal in ga zdaj sultanova vlada dogotoviti hoče. Morebiti je omenjena zarota v kaki zvezi s tem.
— Kakor se sliši, bo sultan patent (ferman), ki določuje kneza Kuza za „hospodarja moldavo-vlaškega,a poslal v Moidovo in Vlahijo, ker s tem hoče poterditi, da Moldava in Vlahija niste ena dežela, ampak le za zdaj pod enim gospodarjem.