Anton Martin,
po milosti božji Lavantinski škof,
vse svoje verne ovčice lepo pozdravim, in Vam vse dobro iz vsega
serca željim.
--------^^^^^^--
Kedar so svoje dni ljudem hudi, nevarni časi žugali, so v starem zakoni preroki, in v novem visi pastirji svojemu ljudstvu očitne molitve in sveti post napovedali, naj bi potolažili jezo božjo in odvernili zaslužene šibe. V joku so na ves glas služavniki božji izdihovali in klicali v milost božjo, rekoč: ,,Zanesi, o Gospod, za-nesi svojemu ljudstvu, in ne daj svoje lastine zasramovati, de bi neverniki krez nas gospodarili, rekoč; Rde je njih Bog? In dober Bog se je usmilil svojega ljudstva, če se je prav spokorilo in iz vsega serca k Bogu povernilo, ker je dobrotijiv in milost-ljiv, poterpežljiv in velikega usmilenja, kakor Bog sam govori: „Spreoberniti se k meni iz vsega .svojega serca, z postom, jokam in žalovanjem, in povernite se k Gospodu svojemu Bogu. Glejte, jaz vam bom dal žita in vina, in bote nasiteni, in vas ne bom dajal nevernikora v zasramovanje." (Joel 12.)
Kdo izmed nas, Preljubi moji, plaho ne čaka in trepetaje ne pi*asa, rekoč: Kaj bo neki iz vsega tega hudega vremena, ktero se nam pripravlja od jutra in večera, kterega nam sovražni hudourniki tudi med nami napmvedujejo. Prekueije krog nas vrejejo, in tudi med nami se glasijo sovražne moči, ter nam žugajo ljubi mir podreti. Velike vojske so na nogah, pripravlene se kervavo sekati, in podpiho-vavcov je brez števila veliko, kteri jih dražijo. Resnično v silni ne-varšini smo, če nas vsegiimogočni Bog sovražnikov naših vunajnih
_ o__
kakor domaČih ovarval ne ho. Pa kako nas koce dober Bog varvati, dokler ljudje sami nočejo. Sveta vera med nami umira, keršanska ljubezn peša, ni pravega zaupanja med nami, ker ni prave zvestobe ne pravice; goljfije, kervavih bojev in morije pa toliko tudi po naših krajih, kakor čujemo in beremo, de se Bogu usmili! Kako hoče Bog z nami biti, dokler nočemo mi z Bogam v miru živeti, ter ga ne ljubimo pa tudi žalili ne bojimo. Nedolžno prelita kerv, ktiro tolikokrat černa zemlja pije, vroče solze, ktire se zadel storjene krivice vbogim po lici takajo, vpijejo iz zemlje v nebo za masevanje. Resnično se nam dopoinuje, kar sveto pismo pravi: „Greh ljudstvo nesrečno stori."
Povzdignem torej spet svoj glas, jaz vaš škof in viši pastir, in se za toliko bolj verstvo kakor trobenta božja oglasim, za kolikor hudobnejši ljudi prihajajo, in za kolikor hujši časi se nam kažejo, ter kličem v imeni naše svete cerkve, rekoč: Ovčice Jezusove, pa tudi moje ovčice! sveti postni čas je spet dosel, prišli so dnevi pokore, de svoje krivice in pregrehe prav spoznamo, poravnamo, kar je krivnega, se v resnici poboljšamo,svete zakramente vredno prejmemo, in za svoje, pa tudi za grehe svojih domačih ljudi z poštam, z molitvijo in milošnjo po svoji moči zadostujemo. „Kdo ve, če se usmileni Bog zopet k nam ne oberne, in nam ne prizanese, ter nam svoj blagoslov (žegen) podeli." (Joel. 2.14.) Kličite z trobento iz Siona, napovejte post, zberite ljudstvo, očistile zbo-raljše, zberite stare, pripeljite otroke; naj gre ženin iz svojega lirama, in nevesta iz svoje postelje. Tedaj se bode Bog za svojo deželo vnel, bo prizanesi! svojemu ljudstvu." Tako nas opomina sv. Duh po svojem preroku Joelu; in ta beseda velja posebno za naše čase, in za svete postne dni.
Vi veste, Preljubi verni kristjani, kako po materno sveta katolška cerkev za nas skerbi, naj bi v pokori ne opešali, ter nam pri vsakej priložnosti mnogih odpustkov ponuja, naj bi se jih skerbno vdeležili in poplačali zaslužene kazni, dokler smo še na poti iz čas-nosli v neskončno večnost. Pride noč, in ne bo mogoče več pokore delati. Dobra, usmilena mati nam pa tudi sveti post polajša, de bi se ga ne vstrašili, in saj to betvice, to trohico posla zve*sto dopol-
_ 3 —
nili, ki ni senca tistega posla, kteriga so v starih časih verni kristjani deržali. Tenko torej poslušajte, kakšni post se vam za to leto 1861 v imeni svete katolške cerkve naroči, in kako se imate v duhi in v resnici prav postiti, de hode Bogu h časti in našem dušam v izveličanje.
i. Vsi verni Lavantiske škofije se imajo mesenih jedil zderžati:
1.	Vsaki petek celega leta;
2.	Vsako kvaterno sredo (petek) in saboto;
3.	Na pepelnico in tri posledne dni velikega tedna;
4.	Na sveto bilo (v saboto) pred binkoštmi alj duhovim, v sredo pred velikoj Gospodnicoj alj vnebovzetjem Marije, v četertek pred vsemi Svetci, v saboto pred Maralo devicoj čistega spočetja v adventi, in pa v tork pred božičem alj rojstvom Jezusovim.
H. Vse druge postne dni (tudi o sabotah razun kvaternih in pa kerstnih sabot) se dovolji mesenih jedil vživati, če kdo v imeni božjem hoče; ima pa vsaki taki den tri Očenase in tri češena si M arija, in pa edno apostolsko vero molili v čast terplenja Kristusovega.
1.	Molitev za mesojejo se naj opravi, če mogoče, na glas v družbi domačih prav pobožno in pa v duhi pokore. Kdor v takih postnih dnevih meso je, naj tudi po svojem premoženji vboga-ime daj a,
2.	Hibe in meso ob enem obedi iz gole sladnosti take postne dni zavžizati je prepovedano.
3.	O teh oprostenili postnih dnevih (v kterih se mesooeja dovolji)
se le pri enem obedi sme meso jesti, za večerjo pa le mesena juha (župa) vživati z drugmi postnimi jedmi. Vbogi ljudje naj za večerjo brez greha povžijejo, kar jim je pri obedi o poldne mesa ostalo.
4
4. Bolnikom mesene jedila za nekoliko časa dovoljiti imajo domači dušni pastirji in spovedniki oblast, posebno kedar zdravnik svetuje alj naroči. Tudi takim, kteri služijo alj delajo pri lakih ljudeh, ki niso naše svete vere, naj duhovniki post zderžanja mesa preložijo in v kako drugo dobro delo premenijo, kakor tudi popotnikom v ptuje kraje. Bolehni ljudje, kterim telesna slabost celo ne dopusti postno vživati, naj si to oprost, prepovedane dni meso . jesti, po svojih dušnih pastirjih od škofa izprosijo. Kdor to oprost alj dovoljbo ima, se mesenih jedil poslužiti, si je pa saj pritergati take terdno zapovedane postne dni dolžen, kolikor mu starost, betežnost (bolehnost) alj pa kaki drugi pravičen uzrok dopusti.
III. Vsi verni se imajo terdno postiti, to je v živeži si pritergati, in se na den le enkrat nasiti:
1.	Vsaki den štirdesetdenskega posta (korizme) razun nedelj.
2.	Vsako kvaterno sredo, petek in sabo to.
3.	V adventi vsako sredo in petek (namesti postov pred prazniki svetih apostolov, ktere so svoje dni imeli).
4.	V saboto pred binkoštmi (duhovim), v petek pred sv. Petrom
in Pavlom, v sredo pred veliko Gospodnicoj, v četertek pred vsimi Svetci, v saboto pred Marijoj devicoj v adventi, in pa v tork pred božičem. Niso dolžni se ojstro postili bolniki, tež-kočne žene in ki otroke na persih imajo, ne otroci in stari ljudje, ne delavci alj težaki pri posebno težkem deli. Kdor si ne more celo — naj si po svoji zmožnosti saj enokoliko priterga, in po besedah sv. Avguština jokaje je, ter žaluje, da se popolnoma postiti ne zamore.
Preljube duše Kristusove! pomnite dobro in ne pozabile, de sedajni časi, toliko nevarni in žalostni, niso dnevi veseljevanja, temveč žalovanja, niso časi pijanosti in razsajanja, ampak pohlevne, resnične pokore. „Povem vam, veli Kristus, če se ne spokorite, hote vsi konec vzeli." (Luk. 13, 3.) „ln če kdo cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevčrnik in očitni grešniki (Mat. 18, 17.)
— 5
Pa še eno besedo Vam imam povedati, keršanski možje in gospodarje, ne toliko kakti Vaš škof temuč kakor Vaš stari prijatelj, ki sim si z Vami veliko dobrega, pa tudi hudega skusil, ter se bojim, de bi si sami hujšega na glavo nakopali, če prav modro ne ravnamo z to pravico, ktero smo 20. oktobra (kozaperskaj preteklega leta prijeli. Vi hišni očetje in gospodarje veste, de so nam svitli cesar Franc Jožefi, privoljili in vkazali, naj si ;svoje srenj ske naprejpostavlene (predstojnike), odbornike, svetvavce in župane sami izberemo, kteri bojo v pri hodno naša perva domača gosposka, ter bojo skerbeli v naši soseski za pravico in mir, za premoženje in poštenje svoje srenje (gmajne). Izmed njih se bojo poslali svetvavci v deželni zbor celega v glavno mesto naše dežele, pa tudi v deržavni zbor celega cesarstav. Veliko pravico bodo imeli za nas govoriti, svelvati in za naše pravice poskušati se. Kakor si bole z njimi postlali, tako hote ležali. Gledajte dobro, de se ne hote vkanili alj goljufali.
Prosim Vas torej v imeni Vaše in naše blagosti in sreče, ne deržite nemarno križom svojih rok, in ne pustite, de bi Vam drugi posteljah, malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji Vaše prejpostavlene izberali. Ne bodite zaspani za svojo srečo alj nesrečo, ampak odprite oči, ogledajte se dobro in pomislite, kogar bote iz-voijili, po tem pa krepko pristopite, in si izvoljite može po volji božji, modre in pravične, serčne in resnične, ki bojo pravi, skerbni očetje Vaše soseske. Pa to vam povem, de ne izberajte jih po njihovih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obljubi, malo dopolni. Izberite si svoje miože po njihovih dosedajnih delih, kako so se med Vami dosedaj nosili in dobrega storili. Tukaj beseda Kristusova velja: „lz njih sadu (iz jihovih del) jih bote spoznali." (Mat. 7, 20.) — Še enkrat Vam rečem: voljite modro, izvoljite dobro; kakor si bote sami postlali, bote ležali.
Hočete prave može v svojo srensko gosposko izvoljiti, morate v giiadi božji biti; zakaj dobra gosposka je velik božji dar, slaba pa šiba. Prosite svetega Duha, naj Vas razsvetli in Vam pokaže, ktire je izvoljil zmed srede Vas, kajti le on vsih serca pozna. Bote modre, skerbne srenjske može imeli, bote hišo
_ 6 —
našega Avstrijanskega cesarstva na skalo pozidali, in ne bomo se nobene nesreče bali, neti na vojski, neti doma. Bog nam hoče siečo dati, in spet bomo veselo in mirno živeli, in pa Bogu lepo služili; kai nam ljubi Bog daj!
„Sicer pa, bratje, veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo z Vami. — Gnada Gospoda' našega Jezusa Kristusa, in ljubezn božja, pa deležnost svetiga Duha bodi z Vami vsemi!" (II. Kor. 13, 11 — 13.) Amen.
V Marburgi pervo predpepelnično nedelo 1861.
Anton Martin,
Lavantinski škof.
JNatifflnjeno pri JE. Jiuiučn v M&rifMgn.