I 58711 Anton Martin, po milosti božji Lavantinski škof, vse svoje verne ovčice lepo^ pozdravim, in Vam vse dobro iz vsega serca želj im. -- K edar so svoje dni ljudem hudi, nevarni časi žugali, so v starem zakoni preroki, in v novem viši pastirji svojemu ljudstvu očitne molitve in sveti posl napovedali, naj bi potolažili jezo božjo in odvernili zaslužene šibe. V joku so na ves glas služavniki božji izdihovali in klicali v milost božjo, rekoč: ,,Zanesi, o Gospod, za¬ nesi svojemu ljudstvu, in ne daj svoje lastine zasramovati, de bi neverniki krez nas gospodarili, rekoč; K de je njih Bog? In dober Bog se je usmilil svojega ljudstva, če se je prav spokorilo in iz vsega serca k Bogu povernilo, ker je dobrotljiv in milost¬ ljiv, poterpežljiv in velikega usmilenja, kakor Bog sam govori: „Spreoberniti se k meni iz vsega svojega serca, z postom, jo¬ kam in žalovanjem, in povernlte se k Gospodu svojemu Bogu, Glejte, jaz vam bom dal žita in vina, in bole nasiteni, in vas ne bom dajal nevernikom v zasramovanje. u (Joel 2, 12.) tv d o izmed nas, Preljubi moji, plaho ne čaka in trepetaje ne praša, rekoč: Kaj bo neki iz vsega tega hudega vremena, klero se nam pripravlja od jutra in večera, kterega nam sovražni hudourniki tudi med nami napovedujejo. Prekucije krog nas vrejejo, in tudi med nami se glasijo sovražne moči, ter nam žugajo ljubi mir podreti. Ve¬ like vojske so na nogah, pripravlene se kervavo sekati, in podpiho- vavcov je brez števila veliko, kteri jih dražijo. Resnično v silni ne- varšini smo, če nas vsegamogočni f Bog sovražnikov naših vunajnih 2 kakor domačih ovarval ne bo. Pa kako nas hoče dober Bog varvati, dokler ljudje sami nočejo. Sveta vera med nami umira, keršanska ljubezn peša, ni pravega zaupanja med nami, ker ni prave zvestobe ne pravice; goljfije, kervavih bojev in morije pa toliko tudi po naših krajih, kakor čujemo in beremo, de se Bogu usmili! Kako hoče Bog z nami biti, dokler nočemo mi z Bogam v miru ži¬ veti, ter ga ne ljubimo pa tudi žaliti ne bojimo. Nedolžno prelita kerv, ktiro tolikokrat černa zemlja pije^ vroče solze, ktire se zadel storjene krivice vbogini po lici takajo, vpijejo iz zemlje v nebo za maševanje. Resnično se nam dopolnuje, kar sveto pismo pravi: „Grreh ljudstvo nesrečno stori. w Povzdignem torej spet svoj glas, jaz vaš škof in viši pastir, in se za toliko bolj čerstvo kakor trobenta božja oglasim, za kolikor hudobnejši ljudi prihajajo, in za kolikor hujši časi se nam kažejo, ter klipem v imeni naše svete cerkve, rekoč: Ovčice Jezusove, pa tudi moje ovčice! sveti postni čas je spet došel, prišli so dnevi po¬ kore, de svoje krivice in pregrehe prav spoznamo, poravnamo, kar je krivnega, se v resnici poboljšamo, svete zakramente vredno prej¬ memo, in za svoje, pa tudi za grehe svojih domačih ljudi z poštam, z molitvijo in milošnjo po svoji moči zadostujemo. „Kdo ve, če se usmileni Bog zopet k nam ne oberne, in nam ne prizanese, ter nam svoj blagoslov (zegenj podeli. u (Joel. 2,14.) Kličite z tro¬ bento iz Siona, napovejte post, zberite ljudstvo, očistite zbe- raljše, zberite stare, pripeljite otroke; naj gre ženin iz svo¬ jega hrama, in nevesta iz svoje postelje. Tedaj se bode Bog za svojo deželo vnel, bo prizanesil svojemu ljudstvu. 14 Tako nas opomina sv. Duh po svojem preroku Joelu; in ta beseda velja posebno za naše čase, in za svete postne dni. Vi veste, Preljubi verni kristjani, kako po materno sveta katolška cerkev za nas skerbi, naj bi v pokori ne opešali, ter nam pri vsakej priložnosti mnogih odpustkov ponuja, naj bi sejihskerbno vdeležili in poplačali zaslužene kazni, dokler smo še na poti iz čas- nosti v neskončno večnost. Pride noč, in ne bo mogoče več pokore delati. Dobra, usmilena mati nam pa tudi sveti post polajša, de bi se ga ne vstrašili, in saj to betviČe, to trohico posta zvesto dopol- 3 nili, ki ni senca tistega posta, kteriga so v starih časih včrni krist¬ jani deržali. Tenko torej poslušajte, kakšni post se vam za to leto 1861 v imeni svete katolške cerkve naroči, in kako se imate v duhi in v resnici prav postiti, de hode Bogu h časti in našem dušam v izveličanje. I. Vsi verni Lavantiske škofije se imajo mesenih jedil zderžati: 1. Vsaki petek celega leta; 2 . Vsako kvaterno sredo (petek) in saboto; 3. Na pepelnico in tri posledne dni velikega tedna; 4. Na sveto bilo (v saboto) pred binkošlmi alj duhovim, v sredo pred velikoj Glospodnicoj alj vnebovzetjem Marije, v četertek pred vsemi Svetci, v saboto pred Mario devicoj čistega spočetjh v adventi, in pa v tork pred božičem alj rojstvom Jezusovim. II. Vse druge postne dni (tudi o sabo!ah razun kvaternih in pa kerstnib sabot) se dovolji mesenih jedil vživati, če kdo v imeni božjem hoče; ima pa vsaki laki den tri Očenase in tri češena si Marija, in pa edno apostolsko vero molili v čast lerplenja Kri-' stusovega. 1. Molitev za mesojejo se naj opravi, če mogoče, na gias v družbi domačih prav pobožno in pa v duhi pokore Kdor v takih postnih dnevih meso je, naj tudi po svojem premoženji vboga- ime daja. 2 . Ribe in meso ob enem obedi iz gole sladnosli lake postne dni zavžizali je prepovedano. 3. O teh oprostenih postnih dnevih (v klerih se mesojeja dovolji) se le pri enem obedi sme meso jcsli, za večerjo pa le mesena 'juha (župa) vživati z drugmi postnimi jedmi. Vbogi ljudje naj za večerjo brez greha povžijejo, kar jim je pri obedi o poldnč mesa ostalo. — 4 4. Bolnikom mesene jedila za nekoliko časa dovoljiti imajo domači dušni pastirji in spovedniki oblast, posebno kedar zdravnik svetuje alj naroči. Tudi takim, kteri služijo aij delajo pri takih ljudeh, ki niso naše svete vere, naj duhovniki post zderžanja mesa pre¬ ložijo in v kako drugo dobro delo premenijo, kakor tudi popot¬ nikom v pluje kraje. Bolehni ljudje, klerim telesna slabost celo ne dopusti postno vživati, naj si to oprost, prepovedane dni meso jesti, po svojih dušnih pastirjih od škofa izprosijo. Kdor to oprost alj dovoljbo ima, se mesenih jedil poslužili, si je pa saj priiergati take terdno zapovedane postne dni dolžen, kolikor mu starost, betežnost (bolehnost) a Jj pa kaki drugi pravičen uzrok dopusti. III, Vsi verni se imajo terdno postiti, to je v živeži si pritergati, in se na den le enkrat nasiti: 1, Vsaki den štirdesetdenskega posta (k or iz m e j razun nedelj, I. Vsako kvaterno sredo, petek in saboio. 3. V adventi vsako sredo in petek (namesti poslov pred prazniki svetih apostolov, ktere so svoje dni imeli). 4, V saboto pred binkošlmi (duliovim), v petek pred sv, Petrom in Pavlom, v sredo pred veliko Gospodu icoj, v čelertek pred vsimi Svetci, v saboto pred Marijoj devicoj v adventi, in pa v tork pred božičem. Niso dolžni se ojslro postiti bolniki, lež- kočne žene in ki otroke na persih imajo, ne otroci in stari ljudje, ne delavci alj težaki pri posebno težkem deli. Kdor si ne more celo —> naj si po svoji zmožnosti saj enokoliko priterga, in po besedah sv. Avguština jokaje je, ter žaluje, da se popolnoma po¬ stiti ne zamore. Preljube duše Kristusove! pomnite dobro in ne pozabite, de sedajni Časi, toliko nevarni in žalostni, niso dnevi veseljevanja, tem¬ več žalovanja, niso časi pijanosti in razsajanja, ampak pohlevne, res¬ nične pokore. „Povem vam, veli Kristus, če se ne spokorite, bote vsi konec vzeli. a (Kuk. 13, 3.) ,4n če kdo cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevčrnik in očitni grešniki (Bat. 18, 17.) \v Pa še eno besedo Vam imam povedati, keršanski možje in gospodarje, ne toliko kakti Vaš škof temuč kakor Vaš stari prijatelj, ki sim si z Vami veliko dobrega, pa tudi hudega skusil, ter se bo¬ jim, de bi si sami hujšega na glavo nakopali, če prav modro ne rav¬ namo z to pravico, ktero smo 20. oktobra (kozaperska) preteklega leta prijeli. Vi hišni očetje in gospodarje veste, de so nain svitli cesar Franc Jožefi, privoljili in vkazali, naj si svoje srenj ske na prej posta v lene (predstojnike), odbornike, svetvavce in žu¬ pane sami izberemo, kteri bojo v prihodno naša perva domača gosposka, ter bojo skerbeli v naši soseski za pravico in mir, za premoženje in poštenje svoje srenje (gmajne). Izmed njih se bojo poslali svetvavci v deželni zboreelega v glavno mesto naše dežele, pa tudi v deržavni zbor celega cesarstav. Veliko pravico bodo imeli za nas govo¬ riti, svelvali in za naše pravice poskušati se. Kakor si bole z njimi postlali, tako hote ležali, filedajte dobro, de se ne bote vkanili alj goljufali. Prosim Vas torej v imeni Vaše in naše blagosti in sreče, ne deržite nemarno križom svojih rok, in ne pustite, de bi Vam drugi posteljah, malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji Vaše prej postaj lene izberali. Ne bodite zaspani za svojo srečo alj nesrečo, ampak odprite oči, ogledajte se dobro in pomislite, kogar bote iz- voljili, po tem pa krepko pristopite, in si izvoljite može po volji božji, modre in pravične, serčne in resnične, ki bojo pravi, skerbni očetje Vaše soseske. Pa to vam povem, de ne izberajte jih po njihovih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obljubi, malo dopolni. Izberite si svoje može po njihovih dosedajnih delih, kako so se med Vami dosedaj nosili in dobrega stcirili. Tukaj heseda Kristusova velja: „Iz njih sadu (iz jihovih dtfl) jih bote spoznaii. 4t (Mat. 7, 20.) Še enkrat Vam rečem: voljite modro, izvoljite dobro; ka¬ kor si bote sami postlali, bote ležali. Hočete prave može v svojo srensko gosposko izvoljiti, morate v gnadi božji bili; zakaj dobra gosposka je velik božji dar, slaba pa šiba Prosite svetega Duha, naj Vas razsvetli in Vam pokaže, ktire je izvoiji! zmed srede Vas, kajti le on vsili serca pozna. Bote modre, skerbne srenjske može imeli, bote hišo 6 našega Avstrijanskega cesarstva na skalo pozidali, in ne bomo se nobene nesreče bali, neti na vojski, neti doma. Bog nam hoče srečo dati, in spet bomo veselo in mirno živeli, in pa Bogu lepo služili ; kar nam ljubi Bog daj! „Sicer pa, bratje, veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo z -Vami. — Gnada Gospoda našega Jezusa Kristusa, in ljubezn božja, pa deležnost svetiga Duha bodi z Vami vsemi ! u (II. Kor. 13, 11 — 13.) Amen. V Marburgi pervo predpepelnično nedelo 1861. 1 * Anton Martin, Lavantinski škof. I Natisnjeno pri E. Janeiču v Morburgu.