NAS ČASOPIS Naslednja, 416., številka bo izšla v ponedeljek, 2. junija. Prispevke bomo sprejemali do torka, 20. maja. Uredništvo: nascasopis@zavod-cankar.si oz. 01 750 66 38. Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 415. številka 28. april 2014 Imeli bomo najlepšo knjižnico Predstavljamo OPN Novi najemnik Starega malna Rokometašice - državne prvakinje stran od 2 do 19 Bi organizirali Dan borovnic? Brezovica z Medletovim vodnjakom Srečanje na Župenci Orientacija preplavili Pokojišče stran od 20 do 24 Varčnejše ulične svetilke Vrata je odprla nova lekarna Razpis za male čistilne naprave Otroci so eksperimentirali Sporočite podatke za NUSZ Zavod išče študente Dodatni avtobusni prevozi Pomerili so se Lego strokovnjaki stran od 25 do 28 stran od 29 do 35 Na seji o komunalnem odloku Okolje olajšali za tono odpadkov Polemike ob poročilu NO Kosec napoveduje stran od 36 do 40 Stresanje ventilov Na Vrhniki je maj tradicionalno obarvan praznično, saj Cankarjevo mesto na rojstni dan največjega slovenskega pisatelja praznuje tudi občinski praznik. Sicer pa bo maj v okviru Cankarjevih dni prevevala vrsta kulturnih in športnih prireditev, katerih program najdete v notranjosti časopisa. (Foto: Blaž Uršič) Zadnjič sva se s prijateljem pogovarjala, kako je, če se ti nekje ob cesti pokvari avto. Oba »levoruka« za tehniko kot sva, sva se strinjala, da navadno v takih primerih parkiraš ob cesti, nato dvigneš pokrov motorja in z rokami v žepu pogleduješ po motorju. Zraven kimaš, mogoče preklinjaš in potem nekaj na motorju potreseš v upanju, da bo pomagalo. Ampak hkrati se točno zavedaš, da ne bo, kajti rukati za-mašek od oljne odprtine na motorju ni ravno popravilo, ki bi kakor koli pomagalo. Kot sva ugotavljala naprej, imaš po drugi strani pri sebi le en dober občutek, da si nekaj naredil, pa še za mimoidoče si videti bolj pameten, češ da ti je jasno, kaj počneš in da si kos težavi. V svojem bistvu pa si kot moker cucek, ki brezciljno cepeta na mestu, saj nimaš pojma, kako ukrepati. In ko te dni zopet gledam poročila, se mi včasih zazdi, da je tudi pri naši državi tako: vlada gleda pod pokrov motorja, ruka ventile, se smehlja mimoidočim, češ da ve, kaj in kako popraviti, v svojem bistvu pa ne ve, kako se lotiti problema. In kaj se potem zgodi? Vsi smo naprošeni, da krepenino porivamo. Mehanik je pač drag in dokler raja pritiska, se še kar nekam pride ... Sicer pa; kaj bi vam to pravil, ker tudi sami veste. Odpočijte se, prihajajo namreč prazniki. S prijatelji spijte kakšno dobro pivo, če ne pa vsaj sok, »pošimfajte« čez državo, ker vedno dobro dene - pa če je res ali ne -, in se beremo naslednji mesec. Izšli bomo 2. junija, kajti zaradi »dolgih« prvomajskih praznikov se bo, po izkušnjah sodeč, nabralo premalo materiala, da bi izšli že 26. maja. Gašper Tominc Več fotografij k posameznim člankom si lahko ogledate na www.mojaobcina.si. GeoAdria d.o.o. PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE gsm: 041/513-321 email: info@geoadria.si Vse geodetske storitve na enem mestu: ureditev meje parcelacija izravnava meje geodetski načrt zakoličba vpis stavbe v kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev hišne številke Argonavtskì dnevt Noe na Vrhntki 11.-22. 6. 2014 /A 1\\ www.geoadria.si KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 051 66 22 I I 2 NAŠ ČASOPIS Občina jiS! Vrhnika Spoštovane občanke, spoštovani občani, dragi prijatelji! Spet sta tu najlepša pomladna meseca in tradicionalno praznovanje Cankarjevih dni. Naš veliki pisatelj, kateremu je občinski praznik tudi posvečen, je dejal: »O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te blagoslovil z obema rokama, je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!« Tudi letos smo pripravili pisano paleto prireditev in dogodkov, med katerimi boste zagotovo našli tudi nekaj zase. Ob občinskem prazniku Vam iskreno čestitam in Vas vabim na obisk svečanih prireditev. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin CANKARJEVI DNEVI 2014 (27. april - 24. maj 2014) 27. april DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 1. maj PRAZNIK DELA 6. maj DAN OSVOBODITVE VRHNIKE 9. maj DAN EVROPE 10. maj CANKARJEV ROJSTNI DAN PRAZNIK OBČINE VRHNIKA Občinski svet sprejel OPN Vrhnika, 3. april - Priprava občinskega prostorskega načrta je trajala sedem let, kar je občino stalo 430 tisoč evrov. Svetniki so ga na zadnji seji potrdili le z enim vzdržanim glasom. Kot je na seji dejal župan Stojan Jakin, je bil na nima nobenega vpliva. začetku mandata prepričan, da bodo dokument Svetnika Marjana Leona Možino (DeSUS) je za-spravili pod streho »takoj«, a je hitro doživel nimalo, če dokument vključuje tudi povečanje hladen tuš, saj na hitrost mletja državnih mli- moči daljnovoda, a so pripravljavci odgovorili, nov, ki podajajo soglasja k dokumentu, občina da to ni stvar občinskega prostorskega načrta, marveč državnega. Jožeta Malovrha (SDS) je zanimalo, če je po podlipski dolini predvidena kolesarska steza, o kateri se je govorilo; a ni, kajti, kot je dejal župan, ni zajeta v dvajsetletni strategiji razvoja občine, po kateri so delali OPN, kar pa še ne pomeni, da je ne bi poskusili umestiti v naslednji prostorski dokument. Vinka Tomšiča (SLS) pa je zmotilo, da OPN ne odraža vizije razvoja občine, marveč samo »gasi« trenutno stanje. Kot je dejal, ga moti, da ni, na primer, predvidenih infrastrukturnih rešitev za povečanje prometa. Župan je odgovarjal, da je to res, a če so hoteli OPN končno po sedmih letih spraviti pod streho, so morali nekatere stvari izpustiti, sicer bi se sprejem časovno še bolj odmaknil. Zato se bodo na občini takoj lotili priprave novega OPN, ki bo vseboval tudi strateško pomembnejše projekte. A kot pravi župan, že sedaj ve, da ne bo lahko, saj ima občina veliko varstvenih režimov in omejitvenih dejavnikov. (gt) Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika Občinski svet Občine Vrhnika je dne 3.4.2014 na 24. redni seji sprejel Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. Odlok o OPN Občine Vrhnika je bil 18. 4. objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/14, in bo začel veljati 3.5.2014. Občinski prostorski načrt (OPN) je pripravljen na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območi sanaci razpršene gradnje in območi za razvoj in širitev naseli (Ur. l. RS, št. 99/07). Sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta za Občino Vrhnika (Naš časopis, št. 341/07, Ur. l. RS, št. 119/07), s katerim se je uradno začel postopek priprave OPN, je župan Občine Vrhnika sprejel 27. 8. 2007. Izhodišča, na podlagi katerih je pripravljen OPN, so: • pobude in predlogi občine in javnosti, • Strategija razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006-2020, • Strategija prostorskega razvoja Slovenje in Prostorski red Slovenje, • sektorska zakonodaja (kmetijstvo, gozd, narava, kulturna dediščina, vode, zdravje idr.), • smernice nosilcev urejanja prostora, • veljavni prostorski načrt, prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti, • strokovne podlage: - obvezne strokovne podlage: Analiza stanja in teženj, Analiza razvojnih možnosti, Študija ranljivosti prostora, - Urbanistični načrt za poselitveno območje Vrhnika - Sinja Gorica - Verd - Mirke, - Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, - Strokovne podlage za kmetijstvo, - Karta geološko pogojenih nevarnosti, - Novelacija študije vrtač Občine Vrhnika, - Strokovne podlage za konservatorski načrt za prenovo naselbinske dediščine Vrhnika - trško jedro, - Okoljsko poročilo, - Elaborat o vzpostavitvi nadomestnih habitat-nih tipov. OPN vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del OPN določa: - izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, - zasnovo prostorskega razvoja občine. Cilji prostorskega razvoja občine so: • policentrični razvoj (Vrhnika medobčinsko središče, razvoj lokalnih centrov, krepitev povezovanja na regionalni ravni), • usmerjanje poselitve v obstoječa nepozidana območja naseli, • umirjanje razvoja na področju stanovanjske gradnje (faznost izvajanja, ustrezna gostota in izraba), • zagotavljanje bivanja domačega prebivalstva in njegovega prirastka (dopolnjevanje obstoječih naseli z eno- in dvostanovanjsko gradnjo ob upoštevanju urbanističnih, prostorskih in okoljskih omejitev), • ohranjanje in načrtovanje kakovostnega bivalnega okolja (ustrezno zasnovani bivalni objekti, infrastrukturna opremljenost, zelene površine, izboljšanje kakovosti stanja okolja), • razvoj gospodarstva (prednostno usmerjanje v obstoječe gospodarske cone, obvoznica z novim avtocestnim priključkom, okoljsko sprejemljive dejavnosti ob upoštevanju energetske in prometne infrastrukture, gabariti objektov skladni z merilom naselja, zaposlitev lokalnega prebivalstva), • varstvo naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, • sanacija območij razpršene gradnje, • dopolnjevanje in urejanje zelenih in športno-rekreacijskih površin in krajine. Izvedbeni del OPN določa: - namensko rabo prostora, - splošne prostorske izvedbene pogoje, - prostorske izvedbene pogoje glede na namensko rabo prostora, - posebne prostorske izvedbene pogoje (glede na enote urejanja prostora - EUP), - usmeritve za načrtovanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Splošni PIP vsebujejo merila in pogoje za razpršeno gradnjo, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druge posege v prostor, pomožne objekte, lego objektov, izrabo prostora, oblikovanje prostora, zelene površine in oblikovanje okolice objektov, parcelacijo, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambo ter varovanje zdravja. Sestavni del izvedbenega dela OPN so tudi grafične karte, ki za celotno območje občine opredeljujejo vrsto namenske rabe in EUP. (glej preglednico in karte na naslednji strani) Novost na področju zahtev varstva kulturne dediščine je priprava konservatorskih načrtov za prenovo (KNP) za območje naselbinske dediščine Vrhnika - trško jedro in Verd - vaško jedro. Občina bo še v tem letu začela s pripravo OPPN s KNP za območje Tržaške ceste in Cankarjevega trga v centru Vrhnike. Občinska uprava Občine Vrhnika I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S območja stanovanj SSea stanovanjske površine za eno ali dvostanovanjske objekte na ravnem terenu SSeb stanovanjske površine za eno ali dvostanovanjske objekte na razgibanem terenu SSv stanovanjske površine za večstanovanjske objekte SB stanovanjske površine za posebne namene SK površine podeželskega naselja SP površine počitniških hiš C območja centralnih dejavnosti CU osrednja območja centralnih dejavnosti CD druga območja centralnih dejavnosti I območja proizvodnih dejavnosti IP površine za industrij IG gospodarske cone IK površine z objekti za kmeti'sko proizvodnjo B posebna območja BT površine za turizem BC športni centri Z območja zelenih površin ZS površine za oddih, rekreacip in šport ZP parki ZV površine za vrtičkarstvo ZD druge urejene zelene površine ZK pokopališča P območja prometnih površin PC površine cest PZ površine železnic PO ostale prometne površine E območja energetske infrastrukture O območja okoljske infrastrukture F območja za potrebe obrambe v naselju A površine razpršene poselitve II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 najboljša kmeti'ska zemljišča K2 druga kmetiskih zemljišča III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G gozdna zemljišča IV. OBMOČJA VODA V površinske vode VC celinske vode VI območja vodne infrastrukture V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L območja mineralnih surovin LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora f območja za potrebe obrambe zunaj naseli Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Z O A območja zelenih površin območja prometnih površin ZS ZP ZV ZD ZK PC PZ PO stanovanjske površine za večstanovanjske objekte stanovanjske površine za posebne namene površine podeželskega naselja počitniških hiš osrednja območja centralnih dejavnosti druga območja centralnih dejavnosti površine za industrijo površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo za turizem površine za oddih, rekreacijo in šport parki površine za vrtičkarstvo druge urejene zelene površine pokopališča površine cest površine železnic ostale prometne površine območja energetske infrastrukture območja okoljske infrastrukture območja za potrebe obrambe v naselju površine razpršene poselitve II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K2 K1 najboljša kmetijska zemljišča druga kmetijskih zemljišča III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G gozdna zemljišča IV. OBMOČJA VODA VI V površinske vode VC celinske vode območja vodne infrastrukture V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L območja mineralnih surovin LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora območja za potrebe obrambe zunaj naseli Pomembnejše spremembe namenske rabe, ki so se spremenile z OPN, so: Pomembnejše spremembe namenske rabe Turistično 7draviliški renter Opuščena žele7niška proga se nameni 7a ZS (kolesarska in pešpot) Širitev kamnoloma Lesno brdo Zaplana Zmanjšanje stavbnih 7emljišč na podlagi pobud lastnikov 7emljišč Zmanjšanje stavbnih 7emljišč ra7pršene gradnje - M7IP, D7P Celotna občina Redefinifanie kmetiiskih in go7dnih 7emliišč na podlagi podatkov ZGS Knjiga pritožb v kompostarni Glede na pogosto pojavljanje emisi nepristnega vonja na Vrhniki in pritožbe občanov, ki so zoper delovanje kompostarn posredovane na občino, obveščamo, da Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ur. list RS, št. 99/2013), v 19. čl. določa, da mora vsaka kompostarna voditi knjigo pritožb, kjer se beležip vse podane pripombe, predlogi in pritožbe občanov in na katere so kompostarne tudi dolžne podati odgovor. Predlagamo, da skladno z določilom uredbe, ki določa: »(1) Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora v kompostarni ali bioplinarni in na mestu, ki je dostopno javnosti zagotoviti knjigo pripomb, pobud in mnenj (v nadaljnjem besedilu: pritožbe) ter se sproti do njih opredeliti. (2) V knjigi pritožb je treba dokumentirati zlasti: ime, naslov in telefonsko številko pritožnika; datum in uro prejetja pritožbe; predmet pritožbe; izvajana dela v času pritožbe in odgovor pritožniku. (3) Pritožba je rešena, ko so v evidenci 17. člena te uredbe zabeleženi: opravljena analiza pritožbe, ki mora vključevati analizo izvajanih del in meteorološke pogoje v času pritožbe, in izvedeni ukrepi, če se na podlagi analize pritožbe iz prejšnje točke izkaže, da so ti utemeljeni in potrebni. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov ni treba zagotoviti knjige pritožb, če ima uveden sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 ali je vključen v sistem Evropske unije za okoljevarstveno vodenje organizacij in ima v okviru tega opredeljen sistem komuniciranja z javnostjo ter obravnavanja pritožb,« prizadeti občani pritožbo posredujete tudi na domnevnega povzročitelja nepri'etne emis^e, ki je nanjo dolžna odgovoriti. Občina Vrhnika VééJé Aitasti IuL-jhuIii M- A3, A2 VtJlì uri Свпа cd 2_.DCf pč зге ! |.ч!«ГЫ.Ц lil .A-HU-LA h' ............. www.foio-tìmxom fato.tl mgpslol.nei 01/750 45 SE 031/474-005 F9T9STUDIO TIH VRHNIKA PTCMfг<»№ ni Vrhrdfca. RobWflC 6, 1360 Vrhnika IRJANJE OKVIRJANJE OKVl Aprilska seja: o prvem rebalansu in novi ulici Vrhnika, 3. april - Na seji so svetniki sprejeli vseh enajst točk dnevnega reda, od katerih je bila verjetno najpomembnejša sprejetje Občinskega prostorskega načrta. Več o tem pišemo v posebnem prispevku, naj pa povemo, da so ga sprejeli tako rekoč soglasno (z enim samim vzdržanim). Potrdili so zaključni račun za lani, iz katerega izhaja, da je občina imela skoraj 14 milipnov odhodkov, in nov odlok o občinskih cestah in prometnih površinah. Po skrajšanem postopku so sprejeli odlok o dodeljevanju enkratne denarne pomoči, ki uvaja novost, da vloge po novem ne bo več obravnaval Center za socialno delo Vrhnika, marveč posebna komisi'a, sestavljena iz predstavnikov občinske uprave in CSD Vrhnika. Odlok uvaja tudi novost, da je mogoče pomoč nakazati tudi v drugi obliki in da bodo morali prejemniki pomoči v 60 dneh dostaviti na občino dokazila o namenski porabi dodeljenih sredstev. Daljšo razpravo je doživel predlog dokumenta o ši- ritvi hčerinske družbe Saubermacher Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika. Občinski svet je širitev pogojeval z zavezo centra, da bo najprej saniral kompostarno in se šele nato širil. Na koncu so točko prekinili z odločitvip, da jo bodo nadaljevali na naslednji seji v maju, obenem pa pripravili ustrezno besedilo, ki bo center zavezovalo najprej k posodobitvi kompostarne, šele nato pa bo širil celoten kompleks. Zaradi kandidature obnove Cankarjevega doma na državna sredstva so svetniki potrdili rebalans proračuna, ki pa je bil prej lepotnega značaja kot vsebinskega. Svet je sprejel poimenovanje nove ulice na Raskovcu - Hrastje, se strinjal s predlogom, da Oktet Raskovec ter Cerkveni pevski zbor sv. Pavla z Vrhnike prejmeta ob letošnjem občinskem prazniku srebrno plaketo in zaradi padca nepremičninskega davka sprejel še vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (ta že upošteva nov OPN). Gašper Tominc Občinski svet Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika: Najprej sanacija kompostarne, nato širitev Vrhnika, 3. april - Občinski svet je na mize prejel tudi predlog podrobnega prostorskega načrta za širitev Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika na Tojnicah, ki pa je pri svetnikih in svetnicah naletel na mešane občutke. Dokument namreč predvideva širitev obrata, s čimer bi med drugim posodobil kompostarno in tako zmanjšal možnost izpusta nepr^etne-ga vonja v okolico. Kot je dejal direktor Marko Kocjančič, nikakor ne bodo širili kompostarne, saj to uredba prepoveduje, marveč zgolj druge predelovalne dejavnosti (železo, les, plastika, papir ...). Svetnike je zmotilo, da dokument v ničemer ne zavezuje predlagatelja, da bo najprej saniral kompostarno in se šele nato širil, kajti po njihovem je to zavoljo smradu ključnega pomena. »Bojimo se, da bomo izigrani: potrdili bomo širitev centra, do posodobitve kompostarne pa ne bo prišlo,« je bilo slišati na seji. Zato je župan Stojan Jakin predlagal, da v besedilo dokumenta vnesejo zavezo o etapno-sti širitve. Na koncu so se svetniške skupine v dogovoru s predlagateljem - Centrom za ravnanje z odpadki Vrhnika - dogovorile, da točko prekinejo, dodatno besedilo pa vsebinsko še nekoliko dodelajo, a še vedno v skladu z zavezo: najprej posodobitev kompostarne, nato širitev centra. Dokument naj bi se ponovno znašel na mizah svetnikov na naslednji seji, predvidoma 22. maja. Gašper Tominc Obnovili bodo glasbeno šolo Vrhnika, 16. april - Občina se bo lotila energetske sanale poslopja Glasbene šole Vrhnika, kar naj bi stalo dobrih 358 tisoč evrov. Izvajalec del bo trebanjska družba Invest. Občini ne bo treba zagotoviti vsega denarja za investicij, kajti uspešno je kandidirala za sredstva na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer ji je obljubljeno 263 tisoč evrov (od tega je 85 % sredstev Kohe-zi'skega sklada, 15% pa državnih sredstev). Dela zajemajo celotno energetsko sanacij stavbe, ki obsega sanacij celotnega ovoja v skladu s sedanjimi predpisi (streho, fasadne Podpis pogodbe med direktorjem družbe Invest Francem Cvetanom in županom Stojanom Jakinom (16. april) stene, stavbno pohištvo) ter izvedbo glavnih elementov inštalac^'skih sistemov, predvsem pa strojne inštalaci'e, vključno z ureditvip kurilnice. Izvajalec se s podpisom pogodbe obvezuje začeti z izvajanjem del takoj po uvedbi v delo in jih dokončati v treh mesecih. (gt, foto: gt) J Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Knhp7fcki sklad Projekt bo delno financirala Evropska un^a iz Kohez^skega sklada. Opera ciia v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra strukture za obdobje 2007-13, 6. razvojne prioritete Trajnostna raba energi je, prve prednostne usmeritve Energetska sanaciia javnih stavb. P E F f Volitve poslancev iz RS v Evropski parlament - sprememba t • v v volisc Okrajna volilna komisija 3. volilne enote 2. volilnega okraja obvešča volivce, ki so doslej volili na voliščih v Župnijskem vrtcu Vrhnika, v Gostilni Turšič in v Domu upokojencev, da so se prostorski okoliši omenjenih volišč spremenili. Navedeno pomeni, da del volivcev, ki so doslej volili v Župnijskem vrtcu Vrhnika (volivci iz Čuže, Na klancu, Petkovškove ulice, Pot k Trojici, del Pri lipi, Stare ceste in del Vasi), po novem volijo na volišču v Gostilni Turšič. Del volivcev, ki so doslej volili na volišču Gostilne Turšič (del Dobovičnikove ulice, del Idrijske ceste, Kolesarska pot, Med vrtovi, Pot k Studencu, Prisojna pot in Tičnica), po novem volijo na volišču v Domu upokojencev. Hkrati vas obveščamo, da smo združili dve volišči v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer je odslej eno volišče, in dve volišči v osnovni šoli v Borovnici v eno volišče. Volivce prosimo, da so ob prejemu obvestil za volitve v Evropski parlament, ki bodo 25. 5. 2014, pozorni, na katero volišče so vabljeni. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 3. VOLILNE ENOTE 2. VOLILNEGA OKRAJA Cankarjevi dnevi 2014 Nedelja, 27. april 20. TRADICIONALNI POHOD PO VRHNIŠKI POTI Zbor na Trgu Karla Grabeljška, start ob 7. uri. Pohod traja 7 ur. Informacije: Jože Školc 031 523 787. Planinsko društvo Vrhnika. Četrtek, 1. maj PRVOMAJSKA BUDNICA Po ulicah Vrhnike, ob 6. uri. Pihalni orkester Vrhnika. Petek, 2. maj 32. TEK PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Športni park Drenov Grič, ob 9. uri. Informacije: Tomaž Jelovšek 041 344 716, tomaz@sd-dren.si, www.sd-dren.si. ŠD Dren, Drenov Grič - Lesno Brdo. Ponedeljek, 5. maj UMETNE MUHE IN DRUGE LAŽI Literarni večer z Andrejem Lupincem. Mala dvorana Cankarjevega doma, ob 19. uri. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Torek, 6. maj POLAGANJE VENCA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO Na Drči, ob 17. uri. ZB NOB Vrhnika. 69. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava s Partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič iz Trsta. Velika dvorana Cankarjevega doma, ob 20. uri. ZB NOB Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sreda, 7. maj FORMAV Odprtje razstave. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Mala mestna galerija, Fotoklub Okular, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Petek, 9. maj SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in kulturni program. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sobota, 10. maj BALINARSKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Zbor na balinišču DU Vrhnika, ob 8. uri. Informacije: Marinka Petkovšek 040 847 042. Društvo upokojencev Vrhnika. DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NA KLANCU Od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. DAN ODPRTIH VRAT STALNE SLIKARSKE ZBIRKE AKADEMSKEGA SLIKARJA IN GRAFIKA FLORISA OBLÀKA. DAN ODPRTIH VRAT MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA. Tržaška cesta 23, od 10. do 19. ure. Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. POZDRAV POMLADI Dan odprtih vrat Kompostarne Rosa s košarkaškim turnirjem. Športni park Vrhnika, ob 9. uri, pričetek turnirja ob 10. uri. ROKS Recikliranje d. o. o., KK Vrhnika. POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA Celovečerni koncert ob 25-letnem jubileju Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja z gosti. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Nedelja, 11. maj BEREMO CANKARJA Cankarjeva spominska hiša, ob 18. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Ponedeljek, 12. maj VESELE PESMI POJEMO Letni koncert otroških pevskih zborov Miškolini in Kuštravci. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 18. uri. Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Torek, 13. maj KJER SE BESEDE KONČAJO, SE ZAČNE GLASBA Prvi samostojni koncert komorne zasedbe Sax ladies. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19.30 uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sreda, 14. maj BISL'S GOES TO THE MOVIES Predstava Britanske mednarodne šole. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 16.30 uri. British International School of Ljubljana, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Četrtek, 15. maj 5. SPOMLADANSKI KROS VRHNIŠKIH VRTCEV Športni park Vrhnika, ob 9.30 uri. Informacije: 040 600 777. ŠD Vučko. RIMARAJA Zaključek Festivala otroške poezije. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 18. uri. Uroš Vošnjak, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Ponedeljek, 19. maj VRHNIŠKI RAZGLEDI 14 Predstavitev zbornika Muzejskega društva Vrhnika. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Torek, 20. maj JANEZ KOVAČIČ: ČUDA JORDANIJE Odprtje razstave. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Četrtek, 22. maj PUSTOLOVŠČINA IN FANTAZIJA, MITI IN ČAROVNIJA Literarni večer z Natalijo Nanevsko Đuričić in Danilo Žorž. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Založba Ph - RE D, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sobota, 24. maj MALA MATURA 1964 Družabno srečanje nekdanjih učencev OŠ Ivana Cankarja in OŠ Janeza Mraka. Zbor v bivši Mrakovi šoli, ob 17. uri, ogled obeh šol, zaključek v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Informacije: Vid Drašček 031 348 514. Mali maturantje 1964, Osnovna šola Ivana Cankarja, Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Minister Virant na UE Vrhnika Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant je 8. 4. 2014 na Upravni enoti Vrhnika predstavil vsebinske novosti spremenjenega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z dopolnitvijo ZUP-a se v upravni postopek vpeljuje nov način vložitve oziroma sprejemanja vloge; le-te ni več dopustno vložiti le v pisni obliki in ustno na zapisnik, ampak zakon omogoča, da organ oziroma njegova uradna oseba namesto stranke izpolni obrazec vloge in ji ga predloži v podpis. Takšno ravnanje, ki od stranke ne zahteva drugega kot jasno navedbo zahteve, sodelovanje z uradno osebo in podpis, je že uveljavljeno pri pridobivanju dokumentov (npr. osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj). Zato je po besedah ministra pozitivne izkušnje treba razširiti še na druga področja, kjer vzpostavljanje formalnega razmerja med organom in stranko terja izpolnitev obrazca. Tako bo olajšano delo stranki in uradni osebi organa. Uradna oseba od prve ne bo upravičena zahtevati izpolnitev obrazcev, prav tako o tem ne bo treba pisati zapisnika, ki je podvržen zahtevnejšim formalnih zahtevam. Obenem bo zakonska sprememba pripomogla k formalni ustreznosti vlog. Pogosto nejasni in nerazumljivi predpisi, ki določajo obseg podatkov, ki jih je treba pred začetkov postopka sporočiti organu, ali prav takšni obrazci vlog pogosto povzročijo, da stranke ne sporočijo potrebnih podatkov. To terja dodatno pozivanje, da stranke odpravijo pomanjkljivosti, zaradi česar je postopek daljši in stranka kasneje pridobi pravico ali pravno korist, ki jo uveljavlja. Takšno ravnanje je tako v korist stran- ke in organa, saj se ni treba ukvarjati s formalnimi pomanjkljivostmi, ki jim bo zadoščeno že ob vložitvi vloge. Obveznost spremenjenega ZUP bo poleg upravnih enot, kjer izpolnjevanje obrazcev s strani uradne osebe večinoma že poteka, zajela vse upravne organe, kjer potekajo upravni postopki po ZUP-u, medtem ko bo na Centrih za socialno delo začela sprememba veljati s 1. 1. 2015. Omenjeno spremembo pa ne gre razumeti le v luči izpolnjevanja obrazcev, temveč gre za korak naprej v standardu poslovanja s strankami in korak do prijazne javne uprave, je še poudaril minister. V nadaljevanju obiska se je minister seznanil tudi z drugimi nalogami, ki jih opravlja Upravna enota Vrhnika, ter s kadrovskimi in prostorskimi možnostmi. Seznanjen je bil z vsemi aktivnostmi glede preselitve upravne enote na novo lokacijo v poslovno stavbo nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki in se s tem strinjal. Upravna enota Vrhnika Na Vrhniki se je mudil minister Židan Vrhnika, 10. april - V jutranjih urah je v sejni sobi Občine Vrhnika potekal slavnostni podpis pogodbe o sofinanciranju izgradnje kanalizacije na območjih Verda, Mirk, Stare Vrhnike, Notranjske ceste in dela Gabrč. Na teh območjih ob -čina gradi kanalizacijo v okviru projekta Čista Ljubljanica, za katero bo prejela del evropskih sredstev iz kohezijskega sklada in del državnih sredstev. Celotna investicija gradnje kanalizacije bo stala 3,3 milijona evrov (z DDV), od tega jo bo država sofinancirala v višini 1,8 milijona evrov (1,6 milijona iz naslova kohezijskih sredstev in 283 tisoč iz lastnih sredstev), preostanek pa bo morala zagotoviti občina iz lastnega proračuna. A tudi ta številka ni dokončna, kajti občina bo vzporedno z gradnjo kanalizacije gradila še pločnike, javno razsvetljavo in drugo komunalno infrastrukturo, kar ni všteto v omenjene številke, zato bo morala seči po še dodatnih sredstvih. Kot je po podpisu pogodbe dejal minister Dejan Židan, je vesel, da bodo sredstva zagotovljena, saj je skrb za čisto vodo in okolje eno najpomembnejših. Sicer pa je župan Stojan Jakin, ki je ekipo z ministrom pričakal z občinsko upravo in lokalnim predstavnikom »ministrove stranke«, priložnost tako visokega obiska izkoristil tudi za pogovor o težavi s smradom na Vrhniki. Kot je dejal minister, je seznanjen s težavo, a tudi njemu naj bi obrazložili, da je nemogoče učinkovito ukrepati, saj ni primerne zakonodaje oziroma je ne pozna niti EU, po kateri bi se lahko zgledovali. Poudaril pa je, da morajo tovrstna podjetja prisluhniti opozorilom in le temu prilagoditi svoje delovne procese in tehnološko opremljenost. Gašper Tominc, foto: GT Župan v Milanu predstavil Lokalni energetski koncept Vrhnike V Milanu je od 26. do 27. marca letos potekalo mednarodno srečanje na temo energetske učinkovitosti, ki ga financira Evropska komisija. Srečanja se je udeležil tudi župan Sto-jan Jakin, saj je bila Občina Vrhnika na pobudo Inštituta za politike prostora iz Ljubljane s strani Evropske komisije izbrana kot primer dobre prakse pri izdelavi in izvajanju Lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine. Župan Stojan Jakin je udeležencem iz Italije, Nemčije, Grčije, Luksemburga, Španije, Romunije, Belgije in Nizozemske predstavil med drugim, kako je Občina Vrhnika v sodelovanju z javnimi zavodi zmanjšala stroške za energijo v javnih stavbah. Z lokal-nimenergetskimkoncep-tom in energetskimi pregledi stavb je bilo treba najprej ugotoviti šibke točke rabe energije in določiti ukrepe, ki so s kar najmanj proračunskih sredstev učinkovito zmanjšali porabo energije in s tem stroške. Izbrani so bili investicijski ukrepi, ki imajo kratko vračilno dobo ali je bilo zanje mogoče pridobiti zunanja sredstva na razpisih. Za organizacijske ukrepe zmanjšanja porabe, ki ne terjajo finančnih sredstev, so poskrbeli javni zavodi sami z varčno rabo energije. Srečanje je bilo del programa z naslovom Promoting multi-level governance in support of Europe 2020, ki spodbuja mednarodno izmenjavo izkušenj na področju učinkovitega sodelovanja vseh ravni upravljanja v državi. V okviru programa bosta letos na Vrhniki organizirani tudi enodnevni srečanji, v okviru katerih bo Vrhnika izmenjala izkušnje na področju energetske učinkovitosti z italijansko občino Videm (Udine) in grško občino Nea Propon-tida. Vse potne in druge stroške financira Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji. Občinska uprava Občine Vrhnika ZDRUŽENJE BORCEV _ ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA ff S" v sodelovanju z OBČINO VRHNIKA in ZAVODOM IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA vas vabi na proslavo ob 6. maju, dnevu osvoboditve Vrhnike izpod nacifašističnega okupatorja. Proslava s kulturnim programom bo v torek, 6. maja 2014, ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostni govornik bo gospod JANKO VEBER, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. V programu, ki ga bo povezovala gospa Mirjam Suhadolnik, bo nastopil TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ. Vstop bo prost! Janez Kikelj, l. r., predsednik ZB NOB Vrhnika Po končanem programu vas vabimo v malo dvorano Cankarjevega doma na druženje ob kozarcu pijače in prigrizku v organizaciji Gostinstva Dolinar Vrhnika. Pred proslavo bodo ob 17. uri predstavniki Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika položili venec k spomeniku padlim v NOB na Drči. 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Doživljajski center za borih 65 tisoč evrov? Vrhnika bo imela eno najlepših knjižnic daleč naokoli Tisti redki, ki smo si lahko ogledali nove prostore vrhniške knjižnice, ki bo nastanjena v Kulturnem centru Vrhnika, se strinjamo, da bo to ena najbolj prostornih in verjetno najlepših knjižnic daleč naokoli. Težko je z besedami opisati to, kar je videti, vsekakor jo to dobra vest tako za tam zaposlene kot za vse uporabnike njenih storitev. Nenazadnje: na Vrhniki je rojen največji slovenski pisatelj, zakaj ne bi torej temu bila primerna tudi knjižnica? V kulturnem centru vsa nadstropja zasedajo delavci, največ gneče pa je trenutno čisto na vrhu, kjer bodo prostori za šolo. Knjižnična etaža pod njo je že pobeljena, tlaki čakajo na protivlažni premaz. Knjižnico bo odlikovala prostornost: imela bo poseben domoznanski oddelek, »konferenčno sobo«, ki jo bo mogoče pregraditi in posledično povečati ali zmanjšati, sobo za individualno učenje, sobo za delavnice... Posebej domače delujejo strešna okna, pod katerimi bodo mize, kar daje občutek kot bi bili v kakšni prijetni mansardi. Ponekod je nameščena že oprema, to so tiste knjižne police, ki so še pred leti služile za opremo usnjarske šivalnice. Strop bo ostal gol, z vsemi inštalacijami, da bo pridih industrialnosti še večji. Saj veste: knjižnica želi ohraniti nekaj »vonja« nekdanje šivalnice IUV. Janko Skodlar, podžupan Občine Vrhnika, ki z občinske strani vodi projekt, pravi, da je rok za tehnični pregled 30. april, a že sedaj se ve, da so se nekatera dela zamaknila. Razlog je zamakanje s strehe v šolsko etažo. Vhodi nekaterih inštalacij naj ne bi popolnoma tesnili, zato je ob njih kapljalo na tla. V času našega obiska naj bi večino problematičnih mest že odkrili in sanirali. Posledično so se nekatera dela, ki so vezana na sanacijo vodotes-nosti, terminsko zamaknila. Bolj verjeten termintehničnega pregleda bo zato sredi maja. Če še računamo mesec dni roka za odpravo morebitnih napak, bi se lahko knjižnica se lahko knjižnica v začetku poletja že selila v nove prostore. Dosedanje na Tržaški 9b bo zasedla šola z manjšo telovadnico, šolsko knjižnico in razredom. Delavci vršio dela tudi v pritličju kulturnega centra, in sicer v tisti polovici, ki bo služila šolski telovadnici in spremljajočim prostorom, dočim drugo polovico pritličja, ki je namenjena za Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, zaenkrat puščajo pri miru. Občina je za slednjega v sodelovanju s partnerjema - Muzejem in galerije mesta Ljubljane in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, 28. februarja letos, vložila vlogo, s katero se poteguje za sredstva Norveškega finančnega mehanizma. Projekt je ocenjen na 1,38 MIO in če bo občini uspela kandidatura, bo morala v okviru omenjenega zneska plačati le dobrih 65 tisoč evrov (to je 4,71 % investicije). Skodlar pravi, da pričakujejo odločbo v juniju, pričakovanja pa so visoka. Gašper Tominc Obiskovalce je skozi razstavo popeljal mag. Boris Brovinsky. Naš dragi avto Tehniški muzej Slovenije v Bistri je odprl novo stalno razstavo o prvem stoletju avtomobilizma na Slovenskem. »Naš dragi avto«, kot jo je poimenoval stvaritelj mag. Boris Brovinsky, je nikoli končana zgodba o Slovencih in naših jeklenih konjičkih. Sodobna interaktivna razstava v prvi vrsti daje obiskovalcu vpogled v to, kako je Slovencem v treh različnih obdobjih avtomobil »drag« tako in drugače. Najsi bo to čas pred prvo svetovno vojno, ko se nad čudno novotarijo navdušujejo predvsem največji avanturisti, pa med obema vojnama, ko se prelevi v večini predrag statusni simbol, do obdobja po zadnji vojni, ko avtomobil ni več tako drag, a je treba nanj čakati v dolgi vrsti. Inženir strojništva, mag. Boris Brovinsky, ki je v Tehniškem muzeju Slovenje že 19 let kustos na področju motornih vozil, je vsebinski temelj pričujoči razstavi, ki je nastajala več let, črpal iz lastne magistrske naloge, pozneje izpopolnjene v zgodovinsko delo Kako so konjske moči izpodrivale konje, pravi: »Njena sporočilnost je osredotočena na motorna vozila na Slovenskem in vlogo, ki so jo ta imela v posameznem obdobju. Ne gre torej za tehnični razvoj motornih vozil niti za domače avtomobilsko gospodarstvo in industrijo. Te teme terjajo posebno obravnavo. To so prihodnji projekti, vezani na odločitev vodstva muzeja in sredstva, ki bodo na razpolago. Obstoječ fond vozil in zbranega gradiva namreč omogoča vsebinsko obdelavo vseh teh omenjenih sklopov.« Med desetimi avtomobili na razstavi najdemo ikoničnega Piccola, ki velja za enega najstarejših ohranjenih avtomobilov pri nas, tu pa so še Austro Daimler, Wanderer, ki so jih izdelovali pred 1. sv. vojno in prva leta po njej, limuzina Chrysler iz 30. let, ki velja za enega izmed predstavnikov priljubljenih ameriških znamk tudi pri nas ter nezgrešljivi Ford T, pa povojna Zastava 600 D t. i. »Fičo« ter pet motornih koles, med njimi Torpedo izpred 1. svetovne vojne, dirkalni DKW izpred 2. svetovne vojne, ki so ga uporabljali še leta po njej, priljubljeni Tomos T12, motorno kolo Douglas, iz obdobja po 1. svetovni vojni, ter dirkalni maloserijski Tomos D5 iz začetka 60. let, s katerim so v Jugoslaviji popularizirali moto šport. Vsi so ob pomoči slik in video posnetkov postavljeni v »naravno okolje« svojega časa. »Glede na prostorske omejitve je na V čas posameznega vozila se zlahka vživimo. razstavi predstavljen le manjši del, sicer bogatega fonda avtomobilov in motornih koles iz naših zbirk,« pojasnjuje mag. Brovinsky in napoveduje: »Z razstavo nadaljujemo zastavljen načrt postopne prenove prometnega oddelka in upamo, da nam bo lahko kmalu sledila tudi razvojna dejavnost in industrija motornih vozil na Slovenskem ter nekoliko bolj tehniško obarvana tematika razvoja motornih vozil skozi čas.« Damjan Debevec, foto: DD Nedovoljeni odvzemi vode iz omrežij javnega vodovoda Oskrba s pitno vodo je obvezna gospodarska javna služba, katere glavna naloga je zagotavljanje uporabnikom zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah. Za ugotavljanje dejanskega stanja se vodjo podatki o načrpanih in prodanih količinah vode, na podlagi katerih se po zahtevi Pravilnika o pitni vodi izdelajo vodne bilance. Le-te prikazujejo med drugim tudi razmerje med avtorizirano porabo vode in vodnimi izgubami. Slednje pa posledično zvišujejo strošek vodnega povračila. Hidranti so del javnega vodovodnega omrežja in so namenjeni izključno požarni varnosti. Biti morajo vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca je prepovedan (razen za gašenje požarov). Nadzorovan odvzem vode se evidentira med avto-rizirano porabo vode, medtem ko nedovoljen odvzem vode bremeni vodne izgube. Iz podatkov nadzornega sistema porabe vode je razvidno, da razlike med količino načrpane in prodane vode (torej vodne izgube) med letom zelo nihajo. V poletnih mesecih se ta razlika bistveno poveča, medtem ko je v ostalih mesecih v mejah pričakovanega. Menimo, da so razlogi (poleg povečane rabe vode v poletnih mesecih) tudi v nenadzorovanih odvzemih vode iz javnega omrežja. Zato bomo na najbolj izpostavljenih območjih poostrili nadzor in izvajali pogostejše spremljanje stanja hidrantov in odčitavanja vodomernih števcev pri porabnikih. V primeru ugotovitve kršitev bomo ukrepali v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo posamezne občine. Prav tako naprošamo vse, ki bi zaznali kakršnekoli neobičajne aktivnosti na vodovodnem sistemu, da to sporočijo na telefonsko številko dežurne službe vrhniške komunale, to je 041 364 681. Za vse informacije se vam že vnaprej zahvaljujemo. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Za boljše zdravje mladih Zdravstveni dom pričakuje tudi odziv lokalnih športnikov Vrhnika - Poročali smo že, da se je Zdravstveni dom Vrhnika na podlagi rezultatov upadanja gibalnih in motoričnih sposobnosti vrhniške, borovniške in log-dragomerške mladine odločil, da s preventivnimi dejavnostmi prekine omenjeni negativni trend. V zgodbo so vključeni šola, vrtci, starši, zdravstveni dom, lokalne skupnosti in pa športna društva. S slednjimi je potekal razgovor v Cankarjevem domu in sodeč po odzivu na srečanju bodo voljni sodelovati. Direktor zdravstvenega doma Tomaž Glažar je pojasnil, da na omenjenem območju gibljivost otrok upada hitreje kot v slovenskem povprečju, zato je potrebno čimprej ukrepati. Sestanki s šolniki in lokalnimi skupnostmi je že bil, ponekod so se tudi že vršila predavanja, tokrat pa ». prosim za pomoč vas - lokalna športna društva in klubi.« Ti bodo namreč bili eni od tistih, ki bodo lahko sprejemali otroke, ki bodo k njim napotena preko posebne svetovalnice zdravstvenega doma, in v katerih bodo omenjeni mladostniki izvajali rekreacijo. Zdravstveni dom namreč jeseni načrtuje vzpostavitev posebne svetovalnice, ki jo bo vodil Jaka Strel, kineziolog in bodoči zdravnik družinske medicine. V grobem je vizija taka, da bodo učence s slabo gibljivostjo poslali v omenjeno svetovalnico, ta pa ga bo napotila naprej: bodisi v društvo ali delavnico bodisi bo zanj predvidela posebno vadbo v okviru šolske športne vzgoje. Kot je pojasnil Strel, bodo na ta način lahko spremljali rezultate in vadbo ustrezno usmerjali. Sedanja praksa tega namreč ne pozna, saj vsak (šola, zdravstveni dom, klubi.) deluje po svoje, kar pa je slabo za mladostnika. Po novem pa bo svetovalnica tista, ki bo nadzoroval in usmerjala. Športna društva in klubi so izrazili pripravljenost sodelovati, nekaj pomislekov je bilo le nad sodelovanjem v plačljivih programih. Sicer pa vidijo v svetovalnici tudi možnost za opravljanje zdravstvenih pregledov za športnike in pa središče informacij za rehabilitacijo lastnih poškodovanih članov. Gašper Tominc Volitve na OOZ Vrhnika V sredo, 28. maja 2014, bodo v Domu obrtnikov potekale volitve poslancev za skupščino OOZ Vrhnika za mandatno obdobje 2014-2018. Volitve bodo v času od 8. ure do 18.30. Člani, ki se v sredo, 28. maja 2014, zaradi kakršnega koli razloga ne boste mogli udeležiti volitev, vabljeni na predčasno glasovanje, ki bo en teden prej oz. 21. maja, prav tako v času od 8. ure do 18.30 v Domu obrtnikov. Koga voliti? Člani zbornice, ki ste po pošti prejeli posebno volilno številko glasila, lahko prispevate svoj delež in izmed vseh prostovoljnih članov najpozneje do torka, 6. maja 2014, predlagate kandidate, za katere menite, da so primerni za poslance skupščine OOZ Vrhnika. Skupščina je po Statutu OOZ Vrhnika najvišji organ upravljanja zbornice in bo po sprejetem sklepu o razpisu volitev v mandatnem obdobju 2014-2014 imela enaindvajset poslancev. Predsednik OOZ Vrhnika Marko Popit, l. r. Volitve pred štirimi leti Moto klub Na-uportus z Vrhnike je imel v marcu občni zbor. Pregledali smo delovanje v minulem obdobju, določili nove načrte za leto 2014 in poravnali članarino. Letošnji občni zbor je bil nekaj posebnega, saj smo praznovali deseto obletnico obstoja. Ob tej priložnosti smo izdali jubilejne značke. Posebno priznanje za deset let v klubu sta dobila Danilo Kralj in Robert Jerina. Ob tej priložnosti vabimo vse Vrhničane na Dan varne vožnje na Vrhniki 2014, ki bo 31. maja v športnem parku na Vrhniki. Matjaž Javšnik zabaval Vrhničane Smeh, prigrizki, dobra volja, mokra grla in večer uspe. Seveda tudi tokrat ni manjkal vrhunski Stand-up komik, ki je že pred leti ljudstvo pred malimi ekrani navduševal s svojimi vlogami samosvojega štajerskega rockerja v TV Dober dan. V začetku aprila, 4. 4., pa se je pojavil pred nami v Gostilni Bajc in kljub letom, ki so minila od zadnje epizode, pokazal, da mu zabava in smeh še vedno pomenita veliko. Ker pa je dobra volja hitro nalezljiva bolezen, se je epidemija smeha hitro razširila po nabito polni gostilni in goste preplavila z zdravilom, ki mu pravimo smeh. Besedilo in foto Blaž Uršič Nekateri izkoriščajo ekološke otoke za svojo packarijo Bralec iz Stare ceste na Vrhniki nas je opozoril, da je ekološki otok na Krpanovi ulici velikokrat tarča nepridipravov, ki puščajo ob njem vse mogoče stvari: velikokrat tudi tisto, kar absolutno ne sodi na ekološki otok. Skrajni primer je bil, ko je našel v vreči, ki je bila naslonjena na zabojnik, vrečko prašičjih parkljev. Tudi sicer nekateri radi - iz čiste lenobe - pustijo vrečko zunaj, namesto, da bi odložili odpadke v temu primeren zabojnik. Komunalno podjetje Vrhnika je bilo o tem že obveščeno, dotični bralec pa upa, da bo ta zapis toliko spametoval tiste packe, ki neodgovorno odlagajo odpadke, da tega ne bodo več počeli, (gt, foto: bralec NC) Komisija za lepše okolje na delu Komisija za lepše okolje, ki deluje v okviru TD Blagajana, vsako leto ocenjuje zunanji videz kraja. Letos naše oko usmerjamo v urejenost hiš, javnih objektov in iščemo prijetne kotičke, ki vas razveseljujejo. Nekateri ste naše delo že lahko spoznali v aprilu, ko smo brezplačno delili sadike. Naš namen je spodbujati cvetličenje in urejenost našega kraja. V prejšnjem Našem časopisu smo vam predstavili, kaj vse bomo ocenjevali. Seveda je čas, da opazujemo in uživamo v lepoti narave. Verjamemo, da so prvi čarobni kotički že zaživeli in vzbrsteli. Ujemite najlepše trenutke v fotografski aparat in nam pošljite fotografije prek spletne pošte na naš e-naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. V želji, da bi Vrhnika postala še privlačnejša in zanimivejša, spodbujamo urejeno okolje tudi s Izbor za najlepšo urejeno hišo z okolico, najlepši kotiček (vrtna lopa, skalnjak, bujno cvetoča gredica,...), najbolj urejeno krajevno skupnost in najlepši javni objekt podelitvijo blagajan. Tudi letos si bomo Vrhniko podrobneje ogledali, jo prehodili, prevozili s kolesi in avtomobili. Seveda je vaša pomoč dobrodošla. Sodelujete lahko tako, da nas opozorite na najlepše urejene hiše, javne objekte in iščemo najlepše urejeno krajevno skupnost v občini. Pri tem delu nam lahko, dragi občani, pomagate. Poglejte okoli sebe; pri sosedu, prijatelju in znancu ste gotovo opazili kaj zanimivega. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti, ki smo jo navedli zgoraj. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in prijaznega okolja. Anita Čretnik GLASOVALNI LISTIČ STANOVANJSKA HIŠA (vpišete naslov) NAJLEPŠI KOTIČEK (vpišete naslov) NAJBOLJ UREJENA KRAJEVNA SKUPNOST JAVNI OBJEKT V OBČINI (vpišete naslov in ime objekta) MOJ NASLOV Glasovnico do 1. julija 2014 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica se nahaja tudi na internetni strani TD Blagajna /www.blagajana.s//, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. BREZPLAČNO VODENJE PO VRHNIKI bo v soboto 3. maja, ob 9. uri pred TIC Vrhnika. ^^^ ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Vsako prvo soboto v mesecu se bomo ob 9. uri zbrali pred TIC-em Vrhnika in spoznavali bolj ali manj znane kotičke Vrhnike. Sprehodili se bomo skozi stoletja, vse od rimskega Navporta in njegove keltske soseščine, skozi ulice srednjeveških vasi Breg, Vas in Hrib, do sodobne Vrhnike. Spoznavali bomo kraje, kjer so pregrešno uživali avstrijski cesarji, kje so se Vrhničani naučili brati časopise in kje so Valvasorju kazali zmajevega mladiča. Razkrivali bomo čemu so postavili sv. Lenarta, pa skrivnosti sv. Trojice in čemu alpski zaporni zid ter rimska utrdba pri sv. Pavlu ni ustavila nikogar. Posvetili se bomo še zlati dobi vrhniškega prevozništva, prihodu železnice in seveda prigodah in nezgodah znanih vrhniških tržanov. Pot bo trajala 2-3 ure lahke hoje. Več informacij: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, tel: 01 755 10 54, mob: 051 661 063. Avtomobilska nesreča, kuhinjski požar in visoka vrhniška lepotica Gasilci PGD Vrhnika so 5. aprila, kljub deževnemu vremenu, ki je sicer naravna konkurenca vseh gasilcev, vseeno odprli vrata svojega domovanja na Jelovškovi ulici 3 in vsem radovednežem pokazali kaj pravzaprav počno. Vrata so se za obiskovalce odprla že ob deveti uri zjutraj in se zaprla okoli sedemnajste, ko so gasilci pospravili vso opremo, katero sicer uporabljajo pri reševanju različnih primerov in mirno odšli domov. Pa so resnično odšli povsem mirni? Poziv-nik namreč ne pozna ure, vremena, rojstnega dne, abrahama ali morda celo rojstva otroka, ki prihaja na svet, medtem ko se njegov oče bori z ognjenimi zublji ali junaško reže pločevino avtomobila, ki je po nesreči pristal v jarku in pomaga ponesrečencu, kateri je v njem ostal ukleščen in poškodovan. Ko zapiska, pogledaš in že »letiš«! Garaža in tako dalje - čelada, rokavice in vsa ostala oprema, ki jo potrebuješ na intervenciji. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, le da so si jekleni možje nadeli obleke zaradi predstavitve svojega dela širši množici, pri tem pa ima seveda velik pomen prav ustrezna zaščitna obleka. Na drugo stran ceste so postavili vrhniško lepotico, katera se je povzpela kar 33 metrov visoko in nadzirala Vrhniko ter v svoji košari nudila varnost gasilcem pri prikazu gašenja požara z lestve. Nekaj gasilcev je medtem v garaži obiskovalcem predstavljalo opremo, med katerimi je veliko zanimanje požela termo kamera. Zadoščeno je bilo tudi zdravstvu, saj so predstavili reanimacijo in prvo pomoč. Medtem so nekateri opazovali močan in visok ogenj na mastni ponvi in gašenje le tega, katerega lahko gospodinje tudi sicer izvedejo kar same. Nekaj trenutkov kasneje: »Zdaj pa gre zares«, goreče saje v bližnjem bloku, gremooooooo!« Sirena je prižgana, gume cvilijo, imamo vse in že so tam! Na požar so skoraj istočasno prispela tudi ostala okoliška društva, ki so se ravno tako odzvala na klic regijskega centra za obveščanje. Požar je pogašen, gasilci v garaži pa se že dogovarjajo kako bodo prikazali reševanje vkleščenega poškodovanca iz zmečkanega avtomobila. Kmalu se pred nami odvija akcija, katera v resničnem primeru pri marsikomu povzroči nemalo strahu v kosteh, toda tokrat je drugače; vrhniški gasilci v sodelovanju s PGD Cerknica spretno režejo pločevino in oskrbujejo poškodovanca, ki sta ostala v vozilu. Medtem nas o vsem tudi poučijo in nazorno pokažejo. V domu medtem potekajo pregledi gasilnih aparatov, katere je pregledovalo podjetje Trček&Co. Po osmih urah predstavitve se gasilci utrujeni vrnejo domov, a z mislimi ostajajo pri sv. Florjanu, ki jih varuje v dobrem in zlu, le da je prvega pri njih nekoliko manj, vsaj takrat kadar gre zares. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Razvojna zadruga eTRI bo naslednji dve leti gospodarila s Starim malnom Delujemo po načelu socialnega podjetništva, kar pomeni, da na gospodarski način ustvarjamo dodano vrednost. To nam omogoča ustvarjati spremembe, ki prispevajo k razvoju. Strategija gospodarjenja na Vrhniki je jasno zastavljena, zato nimamo veliko neodgovorjenih vprašanj. Način podjetniškega delovanja in organizacijo, ki jo prinašamo na Vrhniko, ni nič kaj posebnega, če pogledamo načela zadružništva. Imamo temelje v podjetniškem delovanju - torej v prevzemanju odgovornosti v 25-letnem obstoju zadružnika - podjetja Jazon, ki je nastalo v podobnih časih, kot jih doživljamo danes. Tako dobro vemo, da je moč samo v sodelovanju in spoštovanju drug drugega, kar lahko omogoča preživetje in napredek in daje moč za uspeh. Razvojna zadruga bo uvedla gospodarjenje na bolj trajnosten način ter povrnila in izboljšala prijeten naravni in kulturni potencial tega prostora. Pravično bo porazdelila dobrine med tiste, ki so k njihovemu vzdrževanju in plemenitenju že prispevali oz. še bodo. Naše poslanstvo in zaveza kot Razvojna zadruga eTRI je ustvariti prvo socialno podjetje na Vrniki. To je osnova, da se zgradi čim več zelenih delovnih mest, da nastane čim več socialno podjetniških pobud in da se omogoči družbeno odgovornemu kapitalu investicije, ki bodo prispevale k večji kvaliteti življenja. Iskali bomo mlade sopodjetnike in pomoč izkušenih. To je namreč predpogoj za trajnostni gospodarski razvoj s poudarkom na turizmu na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine in na ostalih področjih, kjer so priložnosti za gospodarski uspeh. Nove ekonomije, ki so že dokazale, da so dosti bolj uspešne, niso namreč nič drugega, kot to, kar smo na naših tleh že poznali in so na Vrhniki preživele ravno na področju delovanja društev, kot so turistično društvo Blagajana in še mnoga druga. To je tudi glavna smer krožnega gospodarstva, ki ga moramo kot država ključiti v našo Pametno specializacijo. Naš prvi korak bo očistiti in odstraniti, kar je moteče, ter oblikovati in predstaviti novo ponudbo souporabe tega prostora in programa, ki se bo odvijal na tem prostoru. Kvalitetna gostinska dejavnost mora postati samo dopolnilo Argonavtslu dnevi in ne glavna dejavnost v Starem malnu. Želimo združiti vso strokovno in podjetniško moč. To smo se obvezali tudi v pogodbi, ki je tako postala bolj pogodba o sodelovanju kot samo najemna pogodba. Ker smo ekipa, ki iščemo znanje globalno, delujemo pa lokalno, smo prepričani, da bomo izpolnili vsa pričakovanja, ki smo jih do sedaj zaznali. Gradi se ekipa, ki je ne samo doma na Vrhniki, ampak ima tudi znanje in izkušnje, ki so nujno potrebni za izvedbo začrtanih korakov. Zelena socialna franšiza eTRI - ekologija, ergonomija in etična ekonomija -temelji na poslovnem modelu, ki prinaša vidne rezultate, zato nas veliko lokalnih skupnosti vabi v svoje okolje. Kot tabornica, podjetnica in predsednica Razvojne zadruge eTRI sem vesela, da so se vse potrebne stvari dovolj dobro pokrile, da lahko začnemo s konkretnim delom na razvojnem področju trajnostnega turizma ravno na Vrhniki. Imamo izkušnje in znanje in vzglede v Slovenji in tujini. In vesela bom, da nas boste vzeli za svoje kot ekipo tudi, če bomo nekateri prihajali pomagati domači ekipi iz Ljubljane. Ker so pred vrati meseci, ko je Stari maln polno obiskan , bomo veseli sodelovanja vseh, ki vam je Stari maln pri srcu. To pomeni vseh, ki ga radi redno obiskujete, in tudi tistih, katerih dejavnostje lahko bolj tesno povezana s tem prostorom. Če potrkamo na vaša vrata, bomo veseli, če nam prisluhnete. Veseli bomo tudi vseh kritik in predlogov. In vseh, ki boste potrkali na naša vrata. Veselibomo, če nas boste spremljali na www.etri.si in na FB strani Razvojne zadruge eTRI in JAZON " Jazon d.o.o. Lenka Puh, predsednica Razvojne zadruge eTRI Naslednjič bi izmenjali še sadike Vrhnika, 10. april - Na Cankarjevi šoli je v organizaciji tamkajšnje učiteljice Sonje Ri-har potekala že tretja »Izmenjava semen«, ki je vedno bolje obiskana. Tokrat je bilo srečanje pretežno občank začinjeno še s predavanjem strokovnjakinj ekološkega vrtnarjenja in avtohtonih slovenskih semen. Barbara Lončar iz Semenarne Ljubljana je predstavila 23 avtohtonih in 8 udomačenih sort vrtnin ter za udeležence srečanja prinesla brezplačne vzorce semen. Ne-venka Breznik iz kluba Gaia pa je predstavila ekološko vrtnarjenje, kjer je med prisotnimi vzbudila še največ zanimanja pri »poglavju« zatiranja škodljivcev z okolju prijaznimi metodami. Po končanem predavanju, ki so ga kulturno obogatili osnovnošolci, so si lahko prisotni izmenjali semena, ki so jih prinesli s seboj. Bilo je veliko pogovorov, praktičnih nasvetov in izmenjav mnenj. Kot je pojasnila Sonja Rihar, bi si želeli na naslednjem srečanju izmenjati tudi sadike. Ekološkemu vrtnarjenju sledjo tudi v šolskem vrtu, ki se nahaja ob Ljubljanici pri vrtcu. Po besedah Riharjeve, vrt ni le vir prehranjevanja za šolske priložnosti, marveč predstavlja tudi zakladnico potrebnih znanj s katerimi se večina otrok v urbanem okolju ne srečuje pogosto. Na ta način se šola približuje poslanstvu: šola za življenje. Gašper Tominc, foto: gt 11.-22. 6. 2014 Nočna Vrhntkt 14. 6. 2014 GOSTINCI! Bliža se največja prireditev na Vrhniki in okolici. Vabljeni, da se predstavite in sodelujete z vašo ponudbo! Razpis je objavljen na: www.argonavtskidnevi.si | www.zavod-cankar.si | www.vrhnika.si Info: Marija Zakrajšek, 051 661 060, turizem@zavod-cankar.si. »Sejem Dela Na Vrhniki 2014« Četrtek, 12. 6. 2014, Športni park Vrhnika, vstop prost! DELODAJALCI! Vabljeni, da se brezplačno predstavite in morda najdete ustrezen kader za vaše potrebe po sezonskih delih, honorarnih ali rednih sodelavcih. Prijavnico pošljite na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Info: Marija Zakrajšek, 051 661 060, turizem@zavod-cankar.si »Festival Hrane Na Vrhniki 2014« Festival hrane bo potekal v petek, 20. junija 2014 od 15. do 21. ure na Stari cesti, na Vrhniki. Skupine lahko razdeljujejo hrano do 21. ure. Sodelujejo lahko le prijavljene skupine, ki jih sestavljata najmanj dva člana. Vse prijavljene skupine bodo prejele praktične nagrade in priznanja za sodelovanje. Festival bo izveden, če bodo prijavljene najmanj štiri skupine. Festival bo potekal pod dobrodelno noto. Vsaka od skupin bo v posebej določeni posodi zbirala prostovoljne prispevke obiskovalcev festivala. Priznanja in nagrade bomo skupinam podelili ob 21.15 uri na odru pred barom AS na Stari cesti. Hkrati z nagradami sodelujočim, bomo prešteli prostovoljne prispevke in javno objavili znesek zbranih sredstev. Zaželeno je, naj bi bila pripravljena hrana značilna za področje Vrhnike z okolico. Nekaj primerov: vrhniška obara/ajmoht, ričet/ješprenj, mesno-zelenjavne enolončnice, šara, za-roštan krompir, golaž, močnik, itd. Skupina lahko predlaga tudi svojo jed. Sodelujoči lahko pridejo na prizorišče dve uri pred pričetkom prireditve. Organizator bo vsaki skupini dodelil prostor na stojnici ali mizi, glede na datum prijave. Skupine morajo v prijavi navesti, katero jed bodo pripravile. Skupine lahko hrano delno pripravijo tudi v naprej, če tako zahteva recept (npr. namočijo ješprenj, fižol ipd.) ali če je priprava na samem prizorišču neizvedljiva (npr. peka ocvirkovke). Sodelujoči sami prinesejo posode, desko, nož, plinski grelec. Organizator bo skupinam zagotovil odprt račun v višini 20,00 € v eni od vrhniških trgovin, kjer bodo lahko nakupile osnovne sestavine (glede na izbrano jed). Živila in dodatke, ki presegajo ta znesek si morajo skupine zagotoviti same. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico pošljete na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali jo pustite v TIC Vrhnika, do ponedeljka, 2. junija 2014. Dodatne informacije: TIC Vrhnika, tel: 01 755 10 54, mobitel: 051 661 063, TD Blagajana, Maja Ravbar Lampič, mob: 041 599 302. prijavnica Naziv delodajalca/razstavljavca: Naslov:..................... »Sejem Dela Na Vrhniki 2014« Kontaktna oseba: E-pošta:. Telefon/mobitel: prijavnica Podatki o skupini Ime in priimek prijavitelja: .. Ime skupine: ............. Naslov: .................. »Festival Hrane Na Vrhniki 2014« E-pošta:.................................. Pripravili bomo naslednjo jed:............... Opis (značilnosti/zgodovina/zanimivosti o) jedi: Telefon/mobitel: 1. 2 3 4 5 Datum in podpis: Datum in podpis: 8 NAŠ ČASOPIS Občina Щ Vrhnika 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupščina je potekala v gasilskem domu na Drenovem Griču, kjer bo društvo letos praznovalo 90 let obstoja. Za kulturni program so poskrbele ligojnske Trl'ce. Benjamin Svenšek, poveljnik zveze, za govornico. Skupščina GZ Vrhnika Lani posredovali 274-krat Drenov Grič, 28. marec - Drenovsko gasilsko društvo letos praznuje 90. obletnico obstoja, zato mu je pripadla »čast«, da je gostilo letošnjo skupščino Gasilske zveze Vrhnika. Zbrane sta nagovorila predsednik in poveljnik zveze, za govornico pa so se zvrstili tudi vsi trije župani občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, ki jih zveza zajema . Zveza, ki združuje kar 1720 prostovoljnih gasilcev, je večino leta 2013 prehodila v novi sestavi, kajti lansko pomlad je zaradi volitev prevetrila svoje vodstvo. Kot je dejal Vinko Kerš-manc, predsednik zveze, so kljub novi sestavi hitro poprijeli za delo, kar se je kasneje zaradi prihajajočih izzivov tudi obrestovalo. Lani je zveza v sodelovanju z logaško stanovsko zvezo izdala preventivno brošuro - knjižico Naj gasim ali bežim, ki so jo prejela vsa gospodinjstva omenjenih občin brezplačno. Minulemu letu je med drugim dala pečat tudi 130-letnica PGD Verd in 40-letnica PGD Zaplana. Pri prvih so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo zaslužnima članoma, pri drugi pa so medse sprejeli novo avtocisterno. Novega gasilskega vozila so se veselili še v Borovnici in Ligojni. Veliko veselja so v društva in posledično v zvezo prinesli tekmovalni uspehi, ki so segali v sam državni vrh. Kar šestnajst ekip se bo namreč letos udeležilo državnega tekmovanja v Ormožu, mladi gasilci iz PGD Brezovica pri Borovnici so že devetič zmagali na pokalu Rudolfa Maistra, ekipa pionirjev iz Bevk pa so postali državni prvaki v gasilskem kvizu. Dejavne so bile tudi članice, katerih številčnost se vztrajno veča - v starosti od 19 do 55 let predstavljajo kar 22 % gasilskih vrst, v vrstah starejših gasilcev pa 9 %. Na intervencijah niso številčne, zato pa poprimejo toliko več na organizacijskem področju v društvih, pri delu z mladimi, članicami in starejšimi, izobraževanji ipd. Temu pritrjuje tudi statistika: med petnajstimi društvi sta kar dve predsednici društev, devet tajnic, dvanajst blagajničark - kar pomeni, da jim fantje zaupajo. Veteranom je leto minilo v znamenju strokovnih ekskurzij, pomoči v domačih društvih, sodelovanju na paradah, delovnih akcijah in družabnih sreča- njih. Na intervencijskem področju je gasilska zveza lani zabeležila 234 intervencij, na katerih je sodelovalo 1857 članov. Največkrat so posredovali starovrhniški, verjanski in vrhniški gasilci, ki so izvozili vsak teden. Opravka so imeli s tremi specifičnimi intervencijami, ki so prinesle veliko novih izkušenj: gašenje nočnega požara na lokomotivi, na skladišču pirotehnike na Stari Vrhniki in gašenja požara v naravi na Trstelju. Po besedah poveljnika zveze Benjamina Svenška je leto zaznamovala tudi novica, da bo poslej PGD Dolenji Logatec pokrival Vrhniko ob prometnih nesrečah. Odgovor vrhniške zveze je bila analiza razpoložljivega kadra in opreme, ki so jo posredovali na vrhniško občino, od tam pa župan naprej na upravo za zaščito in reševanje. Na koncu se je iz-cimilo, da je država ustavila postopke o širitvi enot širšega pomena, tako da imajo Vrhniko v »rokah« še vedno vrhniški gasilci. Številni gostje so pohvalili delo zveze, med drugim tudi poveljnik notranjske regije Rok Leskovec, ki je še dodal, da je prišel čas, ko se bodo morale tudi zveze medsebojno povezovati, ne samo društva. Nesreče namreč ne poznajo administrativnih mej in za primer navedel nedavni žled, kjer so morale usklajeno delovati tudi gasilske zveze. Zbrane gasilce so pozdravili župani. Stojan Jakin z Vrhnike jih je pohvalil za delo ob nedavnem žledu, Andrej Ocepek iz Borovnice se jim je zahvalil za vse prostovoljne ure, ki jih preživio na intervencijah, vajah, izobraževanju in podobno, Mladen Sumina iz Občine Log -Dragomer pa se jim je zahvalil na splošno za vso dosedanjo pomoč, kajti kot je slišati, se jeseni ne namerava več podati v vnovičen boj za župansko lento. Gašper Tominc, foto: gt Varstvo in ohranitev kulturne dediščine V KS Podlipa - Smrečje smo že lani in tudi letos prek Zavoda AREA-GEA (Zavod za razvoj in izobraževanje) pripravili različne delavnice na temo Varstvo in ohranitev kulturne dediščine in aktualne sodobne kulturno umetniške produkcije. AREA-GEA nudi programe za otroke in odrasle, ki omogočajo medgeneracijsko sodelovanje ter soustvarjanje dediščinskih skupnosti. Dediščinsko skupnost sestavljajo ljudje, ki cenijo posamezne vidike kulturne dediščine in jih želio z javnim delovanjem ohranjati in prenašati prihodnjim rodovom. Namen takšnih delavnic je predvsem, da se otroci, mladostniki in starejši udeleženci s pomočjo mentorjev seznanijo z različnimi procesi dela. Na območju Podlipe in Smrečja je kar nekaj starih stanovanjskih hiš in drugih poslopij, ki segajo še v prejšnja stoletja. Nekateri lastniki so se zavzeli in ohranili predmete, ki so jih uporabljali še njihovi predniki, dedje in pradedje, veliko pa jih je bilo tudi zavrženih ali celo prodanih neznanim zbiralcem starin. Ker pa stare ohranjene predmete dostikrat zelo najeda zob časa in ker je hitrorastoča civilizacija izrazita, bi se lahko zgodilo, da bi še ti v razmeroma kratkem času propadli in končali nekje na smetiščih ali kako drugače. To pa bi pomenilo, da bi kaj hitro pozabili, kako je življenje potekalo v teh krajih v preteklosti. Zato smo na pobudo zavoda AREA-GEA in ob podpori KS Podlipa - Smrečje odločili za delav- nico ohranjanja kulturne dediščine. Dobivamo se enkrat na teden v prostorih stare šole v Pod-lipi, kamor prinašamo različne starine, kot so glinene posode, vrči, pinje, kolovrati, »grede-še«, skrinje, nabožni kipci, križi, slike, okvirji in še bi lahko naštevala. Lani smo se prenove lotili pod vodstvom likovnega pedagoga Nala Mahneta in Ursule Osojnik, ki je skrbela za izvedbo praktičnega dela obnove. Letos pa delo nadaljujemo le pod vodstvom gospe Ursule, ki deluje v okrilju KUD Korenina iz Pirana. Ona skrbi, da vse prinesene predmete skrbno očistimo, zaščitimo z ustreznimi premazi, manjkajoče dele nadomestimo s plombami, jih povežemo v celoto ter dodamo dokončne površinske sloje. Skratka, nadenemo jim lepšo podobo in tako poskrbimo, da se bodo ohranili v spomin poznejšim rodovom. Poleg obnavljanja predmetov so v okviru omenjenega zavoda v času zimskih šolskih počitnic potekale tudi druge delavnice. Otroci so z oblikovanjem kaširanega papirja izdelovali ribe, različne po velikosti in podobi, in jih na koncu še pobarvali. Dobili so raznoliko pisano jato rib, ki je bila spomladi v času zbora krajanov postavljena na ogled. V pred-božičnem času pa so izdelovali voščilnice. Odrasli smo se lotili pletenja košar iz vrbovih šib. Za nekatere sta bila priprava in pletenje kar zahtevno delo. Poleg ročnih spretnosti je bilo treba nabrati leskove veje, vrbje, oblikovati lipovo desko in še veliko drugih podrobnosti ... Marsikdo sedaj meni, da glede na vloženi trud in čas dela cena kupljenih košar le ni tako visoka. Nekoliko manj zahtevna je bila izdelava odlitkov iz mavca s pomočjo modela iz silikonskega kavčuka. V oktobru smo zabeležili tudi dneve Evropske kulturne dediščine z dogodkom, ki smo ga poimenovali Naša dediščinska skupnost. Na ogled smo postavili fotografije in izdelke iz prejšnjih delavnic. Okvirno smo oblikovali tudi program del za leto 2014. Prav tako smo v oktobru v ok- viru Turističnega društva Blagajana Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika sodelovali na festivalu barjanskih občin v Ljubljani, kjer smo se predstavili z obnavljanjem starih predmetov. Obiskovalci so se pri stojnici z zanimanjem ustavljali in spremljali potek dela. Želimo si, da bi v domačem kraju uspeli pridobili prostor, kjer bi obnovljene predmete lahko stalno razstavljali in jih ustrezno evidentirali po lastništvu in namenu. Zbirka bi bila na voljo za ogled domačinom in organiziranim skupinam ter bila del turistične ponudbe našega kraja. Ob izteku delavnic se vsi udeleženci iskreno zahvaljujemo mentorjema Ursuli Osojnik in Nalu Mahnetu, ki sta vodila delavnice in skrbno bdela nad našim delom. Iskrena hvala tudi Krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje, ki nam je finančno in prostorsko omogočila izobraževanje. Sonja Malovrh Novo otroško igrišče v Podlipi V KS Podlipa - Smrečje smo se že lani odločili, da se bomo s pomočjo sredstev, pridobljenih na javnem razpisu Občine Vrhnika, ter z lastnimi sredstvi lotili ureditve otroškega igrišča na vrtu nekdanje šole v Podlipi. Najprej je bilo treba dobro pripraviti teren in odstraniti odvečni material. Na pomoč pri zemeljskih delih so nam prijazno priskočili krajani s svojimi delovnimi stroji in pridnimi rokami, saj bi z razpoložljivimi sredstvi sicer težko naredili toliko, kot dejansko smo. Pripravili smo poravnan in urejen teren, betonske temelje in na koncu še posuli pesek predpisane debeline za otroška igrišča. Igrala smo nabavili pri dobavitelju, ki s certifikati zagotavlja vse predpisane normative, ki jih morajo izpolnjevati. Tudi pri montaži igral so nam izdatno pomagali krajani, saj je samo sestavljanje vzelo kar nekaj časa in energije. Igrišče je v uporabi sicer že od lanskega avgusta, ni pa še dokončno urejeno. Za ureditev ograje nam je lani zmanjkalo sredstev, zato sta naša želja in načrt, da letos ponovno s pomočjo lastnih in občinskih sredstev namestimo manjkajoče elemente, odstra- nimo stare robnike in namestimo ograjo, kjer je sedaj ni. V lopi poleg igrišča na postavitev že čakajo lesene klopi, na katerih bodo starši lahko posedeli in opazovali otroke pri igri. Veseli nas, da šolski vrt nič več ne sameva, saj naši najmlajši z veseljem obiskujejo preurejeno igrišče in se družio; včasih, ko popoldansko sonce še posebno toplo posije, pravljičarka Sonja ponedeljkove pravljične urice pripravi kar na prostem. Pridite naokrog, pa boste slišali .... Še enkrat se zahvaljujemo vsem krajanom, ki so se odzvali našim prošnjam in sodelovali pri ureditvi igrišča ter postavljanju igral, darovalcu, ki je daroval finančna sredstva za ureditev igrišča, in Občini Vrhnika. Hvala lepa tudi vsem staršem za prispevke, ki jih bomo uporabili letos, kot že omenjeno za nakup in montažo potrebne ograje. Katarina Železnik Logar, foto: Lado Ambrožič Pokanje na Stari Vrhniki » Opravičujemo se, a prosimo tudi za razumevanje« Stara Vrhnika - Nekateri krajani Stare Vrhnike in bližnje okolice so se pritožili, ker jih motijo poki pirotehničnih sredstev tamkajšnjega podjetja Hamex. Za pojasnilo smo prosili direktorja omenjenega podjetja Aleša Hama, ki je pojasnil, da gre za testiranje njihovih izdelkov, mnenja o tem, ali gre za »nadležne poke«, pa so po njegovem subjektivna, saj so reakcije krajanov različne. Kot pravi Ham, so od najbližje hiše oddaljeni 700 metrov, kar je znotraj sprejemljive meje. »Testiranje je sestavni del proizvodnje pirotehničnih sredstev. Nekatere izdelke testiramo podnevi, ko opazujemo obliko efekta, kadar pa poleg in materialno podpira številne lokalne projekte in da nenazadnje zaposluje sedem ljudi, od katerih je večina domačinov. »Radi imamo to skupnost in želimo živeti v sožitju. A kot pravim, takšno dejavnost pač imamo. Načrtujemo tudi dan zabojnikov letno.« Za njegovo dejavnost je bil prehod tisočletja odličen posel. »Takrat smo na silvestrovo imeli kar 26 ognjemetov in moram reči, da me je kar pošteno skrbelo. Najti toliko ekip, ki bodo znale upravljati z ognjemetom, namreč ni Aleš Ham v družbi poslovnega partnerja iz Sicilije Antonina Vaccalluzza. Izdelava pirotehničnih sredstev je natančno delo, včasih tudi umazano. oblike testiramo tudi barvo in trajanje, še svetlobni učinek, pa testiramo v mraku, torej med sončnim zahodom in najkasneje 30 minut po sončnem zahodu, saj smo se obvezali, na nočnega miru ne bomo kalili.« Kot pravi, so se nekateri občani pritožili tudi njemu. »Res je, dobil sem pritožbe, za kar se opravičujem, a hkrati prosim tudi za razumevanje. Za občane ni nobenih nevarnosti, delujemo znotraj vseh veljavnih zakonskih določb.« Odzivi niso samo negativni, nekateri so nad svetlobno pirotehniko tudi navdušeni. »Pred časom mi je pripovedoval domačin, da vedno že po prvem poku skoči iz fotelja na balkon občudovati ognjene rože. Ali pa druga zgodba izpred nekaj dni: po testiranju sta mimo izstre-lišča prišla dva pohodnika, ki sta sestopala iz Planine. Dejala sta, da tako lepega spusta iz hribov še nista doživela v življenju.« Sogovornik še dodaja, da njihovo podjetje denarno odprtih vrat, da se bodo lahko domačini prepričali na lastne oči kaj tukaj delamo in zastavili morebitna vprašanja.« Aleš Ham je ustanovil družbo Hamex leta 1989, ko je zvezni zakon dopustil, da se s pirotehničnimi sredstvi lahko ukvarjajo tudi zasebniki. Najprej je šlo za uvoz pirotehnike iz Italije in Nemčije ter maloprodajo in veleprodajo le te na domačem trgu in trgih bivše Jugoslavije. Vzporedno s tem so začeli organizirati tudi ognjemete na javnih prireditvah. Ham pravi, da so jih včasih imeli tudi po 150 na leto - v vseh državah bivše Jugoslavie. Najbolj mu je ostala v spominu organizacija in izvedba ognjemeta za 5. hrvaško obletnico samostojnosti, kamor so se odpravili s tremi tovornjaki, osebno pa se mu je za opravljeno delo zahvalil hrvaški predsednik Franjo Tuđman. »Sredi devetdesetih smo začeli pirotehniko uvažati iz Kitajske, od koder smo v najboljših letih pripeljali tudi po 27 ladijskih lahko. To je specifičnost našega posla: ko se leto približuje h koncu, potrebujemo veliko ljudi in ti morajo biti vešči svojega posla. Po prvem januarju pa potrebujem samo še ustaljeno ekipo. Takrat, ob prehodu v novo tisočletje, ni bilo enostavno zagotoviti 26 ekip.« Po letu 2007 so se razmere na trgu močno spremenile. Na eni strani se je začela finančna kriza, na drugi so začeli tudi trgovski centri agresivno prodajati zabavno pirotehniko. Piko na i je dodala še evropska zakonodaja, ki je vnesla določene omejitve na kitajske izdelke. »Razmere so nas prisilile, da smo opustili množičen uvoz iz Kitajske in se podali v lastno proizvodnjo profesionalne pirotehnike. Majhen del proizvodnje uporabimo na lastnih ognjemetih po Sloveniji, vse ostalo, približno 95%, pa prodamo na zahtevne trge po Evropi. Velik poudarek je na zeleni liniji produktov, saj ne uporabljamo nobenih plastičnih materialov, pač pa Vrhnika na pomladnem festivalu v Gonarsu V Gonarsu je v nedeljo, 6. aprila, potekala tradicionalna zabavna prireditev Festa delle Rondini, ki jo organizira lokalno združenje trgovcev in obrtnikov pobratene občine Gonars. Na povabilo župana Gonarsa so se srečanja v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika udeležili župan Vrhnike Sto-jan Jakin, ljudske pevke Trl'ce in člani folkornih skupin iz Ligojne ter Društvo pihalni orkester Vrhnika. Prav slednji, vrhniški pihalni orkester, je bil letos dobrodošla popestritev in zanimivost v pobratenem mestu. Vrhniška delegacija se je v ritmu godbe sprehodila skozi mesto in vzbudila veliko zanimanja domačinov. V uradnem delu skupnega programa sta navzoče nagovorila župan Gonarsa Mario del Frate ter župan Vrhnike Sto-jan Jakin. Poudarila sta velik pomen povezovanja med pobratenima mestoma in izrazila željo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje. Po uradnem delu prireditve so se na trgu predstavile ljudske pevke in folklorne skupine iz Ligojne. Župana obeh občin sta v sproščenem vzdušju izmenjala številna mnenja in se dogovorila, da nam bodo vrnili obisk v času Argonavtskih dni. (mz, foto: mz) samo naravne. Papir, lepenka, motvoz, škrobno lepilo, vse to se v naravi v kratkem času brez kakršnih koli posledic razgradi.« Hamexove ognjemete so občudovali že po celi Evropi - od Severnega morja do Sredozemlja. Pa ne samo na stari celini, nebesni svod so razsvetljevali tudi na Kitajskem, v Kanadi... Nekateri od teh so bili »poslovni«, drugi pa tekmovalnega značaja. Pirotehnična branža namreč pozna tako imenovani »piromjuzikl«, ko je ognjemet sinhroniziran z glasbo, ki se odvija v ozadju. Eden takih jih čaka konec julia v Canessu, kjer bodo nastopili s 30 minutnim programom. »V več dneh bo nastopilo šest ekip iz celega sveta, prireditev pa si bo ogledalo okoli 800 tisoč ljudi. Uporabili bomo izključno naše izdelke, ki slovio po kvaliteti. Veste, s kitajskimi izdelki nimate tam kaj početi. Gre za vrhunski dogodek z izključno vrhunsko kvaliteto.« Hamex je nastanjen na Stari Vrhniki na mestu, kjer je nekoč že bil objekt minskoeksplo-zivnih sredstev nekdanje JLA. Prostori po uvedbi proizvodnje pirotehničnih sredstev počasi postajajo premajhni, zato so začeli z gradnjo proizvodnega obrata, ki naj bi bil nared do poletja. »V veliko strokovno pomoč nam je dolgoletni dobavitelj iz Sicilije, katerega lastnik se je skupaj z ženo in sinom preselil na Vrhniko. Prinesel je veliko znanja, saj gre za skoraj stoletno družinsko tradicijo. Preselitev njihove proizvodnje na Vrhniko je ugodna tudi v logističnem in konkurenčnem smislu, kajti Slovenja se nahaja v srednji Evropi, Sicilija pa je »daleč« na jugu,« pojasnjuje Aleš Ham. Sicer pa bo Ha-mexov piromusical ponovno mogoče videti v kratkem tudi na Vrhniki, in sicer na Noči na Vrhniki v okviru letošnjih Ar-gonavtskih dni. Gašper Tominc, foto: gt Ekipa deklet s Slomškove šole (oranžne) je suvereno opravila z nasprotnicami. Vrhniške rokometašice postale državne prvakinje Vrhnika, 14. april - V športni dvorane OŠ Antona Martina Slomška so v finalu Državnega prvenstva v rokometu za osnovne šole slavile domačinke -ekipa OŠ Antona Martina Slomška, njihova igralka Lina Kavčič pa je bila razglašena za najboljšo vratarko. Na tak način so potrdile kakovost vrhniškega rokometa, ki po ustanovitvi rokometnega kluba pred leti dosega vedno boljše rezultate. Zbrane so v uvodu nagovorili ravnateljica Slomškove šole Darja Guzelj, župan Stojan Jakin in Uroš Vidmajer iz Zavoda za šport RS Planica, nato pa so se dekleta pomerile na parketu. Slomškova dekleta so z nasprotnicami iz Žalca in Litje suvereno opravile. »Ko smo prvi polčas druge tekme zaključile, zdi se mi z osmimi goli prednosti, sem bila že skoraj prepričana, da nam zmaga tokrat ne spolzi iz rok,« je po koncu tekme pojasnjevala Tia Robida. Njena soigralka Veronika Cvelbar jo je dopolnila, da je zmaga pred domačim občinstvom nekaj nepopisnega. S svojimi varovankami je bila seveda zadovoljna tudi trenerka Sendy Jonović (vodja ekipe je učitelj športne vzgoje Matjaž Bajec): »Lani smo bile tretje, tako da smo letos potihoma ciljale na sam vrh stopničk. Ampak bolj kot danes je bilo napeto na zadnjih kvalifikacijah v Ajdovščini, kjer se nam je z izredno požrtvovalno igro uspelo prebiti na današnje zaključno tekmovanje.« Upoštevajoč dejstvo, da gre za tekmovanje starejših deklic, v ekipi so samo štiri igralke letnika 1999, preostale so vse mlajše (ena je celo letnik 2005), je uspeh še toliko večji. Nedvomno ga gre v veliki meri pripisati načrtnemu delu z mladimi rokometašicami s strani Rokometnega kluba Vrhnika, ki je bil ustanovljen pred leti. Uspeha deklet se je veselila tudi ravnateljica Slomškove šole Darja Guzelj, ki je poudarila načrtno delo z mladimi na področju rokometa in da je sedaj prišel čas žetve vseh naporov, ki so jih dekleta vložila v igro. Gašper Tominc MAROSTARSKA NOC BLATNA BREZOVICA v športnem parku pod velikim šotorom v petek 16. maja0b2i.uri MAMBO KINGS v soboto 17. maja ob 21. uri BIG FOOT MAMA IN BETWEEN ALICE BLUE Kulinarična specialiteta: ŽABJI KRAKI in DOMACI FLANCATI PGDBLATNA BREZOVICA www.pgd-bb.si 10 NAŠ ČASOPIS Občina jiS! Vrhnika Občanke in občani, bralke in bralci! ISKRENO VAM ČESTITAMO ob 27. APRILU, dnevu upora proti okupatorju, 1. MAJU, prazniku dela, ter 9. MAJU, dnevu Evrope. S ponosom in hvaležnostjo se bomo spomnili 6. maja, ko se je leta 1945 z zmago narodnoosvobodilne partizanske vojske in zaveznikov za Vrhniko končala druga svetovna vojna. Voščimo vam tudi ob prazniku Občine Vrhnika, 10. maju. Občinski Odbor SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika Mokri trening na Plitvičkih jezerih Drage občanke in občani, 25. maja 2014 bodo, kot verjetno veste, potekale volitve v Evropski parlament, na katerih bo s svojo kandidatno listo, katere nosilec bom, sodelovala tudi Slovenska nacionalna stranka. Slovenska nacionalna stranka od zadnjih dr-žavnozborskih volitev, decembra 2011, sicer ni več parlamentarna stranka. To pa še zdaleč ne pomeni, da je ni več. Ves ta čas aktivno spremljamo dogajanje v naši državi in žal moramo, tako kot verjetno tudi večina med vami, ugotoviti, da se stanje v tem času ni prav nič izboljšalo, celo več, poslabšalo se je, kar vsi še kako dobro občutite. In če smo prej v slovenskem parlamentu vsaj poslanci Slovenske nacionalne stranke vedno in zmeraj glasno, jasno in brez strahu opozarjali na vse mogoče nepravilnosti ter odkrivali stvari, ki so jih drugi hoteli prikriti ter na ta način marsikdaj vendarle uspeli preprečiti še večje neumnosti in goljufije, ni sedaj v Državnem zboru nikogar, ki bi bil vest parlamenta in voz drvi že skoraj brezglavo samo še navzdol. Pa tudi za naše predstavnike oziroma trenutne poslance v evropskem parlamentu bi težko rekli, da so naredili kaj dobrega za Slovenijo, saj so na prvem mestu zavezani svojim »evropskim« strankam, ne pa Slovenji in njenim interesom ter interesom slovenskih državljank in državljanov. Slovenska nacionalna stranka je bila vse od priprav na vstop Slovenje v Evropsko unijo evroskeptična stranka. Od vsega začetka smo opozarjali, da nas bo Evropa pogoltnila, prežvečila in izpljunila, ko bo pobrala in si vzela tisto, kar bo hotela sama. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo v evropskem parlamentu poslance, ki bodo tam na prvem mestu skrbeli za interese naše države, ne pa nekih nadnacionalnih združenj in kapitala. Tako jaz kot ostale naše kandidatke in kandidati se bomo zagotovo še kako borili za našo državo, za Slovenijo. V Slovenji imamo v prihodnjem proračunu v planu zadolževanje za 7,7 milijarde EUR, naš BDP je 79 %, 130.000 ljudi je brez službe, 400.000 ljudi živi na pragu revščine, mesečno zadolžimo vsakega državljana za 360 EUR, na letni ravni za 4320 EUR, imamo nefleksi-bilen trg dela, letalne davke, ponorele banke, plače v javni upravi imamo v blaznem razmerju od 900 do 19.000 EUR bruto, 52 % naših državljanov pa bi, če bi seveda imeli to možnost, takoj zapustilo državo in odšlo živet drugam. Vse navedeno, predstavlja več kot tehten razlog, da gre Slovenska nacionalna stranka s svojo kandidatno listo, podprto s podpisi volivcev, na volitve za evropski parlament. Ne nazadnje to dolgujemo slovenskemu narodu in našim otrokom. Upam, da se vidimo 25. maja na volitvah, saj je sedaj čas, da skupaj dosežemo spremembo na bolje. Zmago Jelinčič Plemeniti Športno Društvo Dren Drenov Grič - Lesno Brdo vabi na 32. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, ki bo v petek, 2. maja 2014 od 10. ure dalje v Športnem parku »DREN« na Drenovem Griču pri Vrhniki. proga SS proga CS proga Ш- l_ proga S proga B (1000 m) B (1000 m) B (1000 m) B (1000 m) C (7 km) C (7 km) C (7 km) C (7 km) C (7 km) C (7 km) D(14km) D(14 km) D(14 km) D(14 km) D(14 km) D(14 km) D(14 km) ml. deklice deklice ml. dečki ženske A ženske B ženske C moški A moški B moški C moški A moški B moški C moški D moški E letnik 2004 - letnik 2001 - letnik 2004 - letnik 2001 - letnik 1979 in letnik 1978 - letnik 1964 in letnik 1979 in letnik 1978 - letnik 1964 in letnik 1995 in letnik 1994 - letnik 1984 - letnik 1974 - letnik 1964 - letnik 1954 in enotna kategorija starejše mlajši kat. 5 kat. 6 kat. 10 kat. 12 kat. 13 kat. 14 kat. 15 kat. 16 kat. 17 kat. 18 kat. 19 kat. 20 moški F Občni zbor članstva Nove Slovenije, krščanski demokrati, Vrhnika Občni zbor Nsi je potekal v petek 4. aprila 2014, v prostorih stranke, v Črnem orlu na Vrhniki. Predsednik OO NSi, Jure Zimšek, je najprej pozdravil navzoče članice in člane ter gostjo, gospo Ivo Dimic, poslanko Državnega zbora in podpredsednico stranke. Sledilo je poročilo predsednika za minulo obdobje. Odbor se je sestal na osmih sejah ter razpravljal o gradivih za seje Občinskega sveta in o aktualnih dogodkih v parlamentu in stranki ter v lokalni skupnosti. Poslanka Iva Dimic je predstavila delo poslancev v parlamentu in vsebino zakonov, ki jih je predlagala Nova Slovenja. Po predstavitvi finančnega poročila je vodja svetniške skupine Vinko Keršma-nec prisotnim pojasnil delo svetnikov v Občinskem svetu Občine Vrhnika. Poudaril je, da se večina sklepov sprejema s konsenzom, zelo redki s preglasovanjem. Po poročilih je sledila razprava. Prisotne so predvsem zanimale informacije iz pravkar sprejetega občinskega prostorskega načrta. Zbor se je nadaljeval z volitvami v občinski odbor. Novi člani odbora so postali: Andreja Zalaznik, Fani Osredkar, Sebastjan Kovačič, Miro Verbič, Polde Rus, Primož Jerina, Branko Dolenc in Jure Zimšek. Predsednik je pod točko razno povabil navzoče, njihove svojce in prijatelje na tabor Nove Slovenje, ki bo v nedeljo, 11. maja, v Dolenjskih Toplicah. Sledila sta zaključek in prijetno druženje. Občinski odbor Nove Slovenije, krščanski demokrati Vrhnika Gasilke iz Bevk smo se odločile, da se resno lotimo kondicijskih priprav. Ker nam Slovenja ne nudi primernih lokacij, smo za izredno zahteven trening izbrale mokro in s slapovi bogato pokrajino Plitvičkih jezer. Bila je sobota, 12. april, ob 5.20. Iz Bevk smo odšle zgodaj zjutraj, ko je vas še mirno spala. Naša voznica Marta je vzela volan gasilskega kombija v svoje roke in nas s počasnim tempom odpeljala v smeri Zagreba. Po treh urah smo prispele do svoje izhodiščne točke. Trening smo začele vsaka s svojim sendvičem, kavico in požirkom soka. Z obtežitvijo na hrbtu in polnimi želodci smo se odpravile na vstopno postajo za vlakec. Po nekajminutni vožnji smo prispele na izhodiščno točko - na sam vrh Plit-vic. Sledil je pohod okrog slapov, raztezne vaje čez zaščitne ograje, poskoki čez luže na poti in vzpenjanje po kamnitih stopnicah, ko smo hotele priti na vrh razgledne točke. Močno smo se trudile, da smo zares šle okrog vseh ovinkov in korenin ter da smo si slapove ogledale iz vseh možnih kotov. Preštele smo ribe, videle nekaj ra-cakov in se spraševale, če so tudi race, tako kot me, odšle na vaje v kakšno drugo jezero. Prvi del kondicijskih priprav smo zaključile po približno dveh urah. Vodja naše desetine - Mateja je napovedala čas za malico. Tina je hotela narediti nekaj posnetkov, Barbara pa si je zaželela klepeta. Tako smo se posedle na klopce in podrta drevesa na nasipu med dvema jezeroma. Bilo je čudovito! Okrepčane smo se odpravile še na zadnji najbolj zanimiv del treninga. Pred nami je bila pot iz lesenih brun, po katerih smo se morale prebijati okrog majhnih in velikih vodnih ovir. Nekaj dreves, ki so molila svoje veje na pot, nas je prisililo, da smo si razgibale tudi naše hrbte. Pot nas je pripeljala do zadnjega jezera, ki smo ga premagale s pomočjo ladjice. Ker je bila vožnja kar pošten napor za naše želodce, smo si v pristanišču vzela nekajminutni odmor. Največji izziv pa smo doživele na zaključnem delu poti - pri Velikem slapu. Najprej smo morale premagati visok vzpon, nato pa še gladek spust po hribu navzdol. Zelo zahtevno je bilo tudi vzpenjanje na stopnice, kjer smo naredile nekaj skupinskih posnetkov. Od truda, nekaj kapelj dežja in tudi od škropljenja veličastnega slapu smo bile čisto premočene. Zato je bil čas za zaključni del naše poti - zahteven vzpon po hribu navzgor do zadnje postaje vlakca. Tanja je vzela velik zagon, Mateja je kljub bolečim nogam pogumno prisopihala do vrha. Naša najmlajša tekmovalka Katja se je samo nasmihala, ko je z veliko hitrostjo skoraj pretekla celotno progo. Na koncu treninga smo bile sklepčne, da je bil dan zelo dobro izkoriščen. Bile smo utrujene, mišice so nas bolele, premočene smo bile tudi pa še sonce nas je malo ožgalo. Popolno!! Padla je odločitev, da s strogimi pripravami nadaljujemo v poletnem času v enem od adrenalinskih parkov. Za PGD Bevke, Andreja Lenarčič ŠTARTNINA: PROGA A.............................................500 m..........................7€ PROGA B........................................... 1000 m...........................7€ PROGA C...............................................7 km.........................12€ PROGA D............................................14km.........................12€ KRATEK OPIS PROGE Proga poteka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdoin sicer po asfaltu, peščeni poti, obronku gozdain delu travnika. Na progi bo poskrbljeno za okrepčila. ZDRAVSTVENA SLUŽBA: Prireditelj zagotavlja zdravstveno službo na štartu / cilju. ČASOVNICA 07:30 dalje - prijave na štartu 09.45 ogled proge A (in proge B samostojno) 10.00 štart proga A, deklice, kategoriji 1. in 2. 10.10 štart proga A, dečki, kategoriji 3. in 4. 10.20 štart proga B, deklice, kategoriji 5. in 6. 10.35 štart proga B, dečki, kategoriji 7. in 8. 11.00 štarti za višje starostne kategorije 13.00 predvidena podelitev priznanj. 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^«to.**^ co co CD co co co о co _ c^ (Д (Я ^ ■■ d d lo Z2 -Ь ^ co Ü "O r-, Si i О PRIZNANJA: Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. Vsak otrok prejme spominsko medaljo, prvi trije pa medalje. PRAVILA TEKMOVANJA Organizator si pridržuje pravico diskvalifikacije v primeru, če: a) tekmovalec krši pravila Atletske zveze Slovenije. b) tekmovalec ne nosi štartne številke v skladu s pravili Atletske zveze Slovenije. c) tekmovalec odteče drugačno razdaljo ali kategorijo, kotjoje prijavil ob dvigu štartne številke. Tekmovalec tekmuje nalastno odgovornost. SPLOŠNE DOLOČBE: Za svoje stvari odgovarjavsaksam. Vsak tekmovalec prejme topli obrokin napitek. Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev, ter spremembe programa prireditev. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu. Skulptura iz siporeksa Zbrani na spominski razstavi Janeza Sodje (1948 - 2013) Recitatorji in kitaristka, ki so sodelovali na odprtju razstave Spominska razstava Janeza Sodje »Nisem še zares vstopil v ta svet« E Osnovna šola Ivana Cankarja in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta skupaj pripravila spominsko razstavo Janeza Sodje, ki je lansko leto v največjem obdobju svoje umetniške ustvarjalnosti za vedno zaspal. Odprtje razstave z zanimivim kulturnim programom je bilo v torek 8. aprila 2014 v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Odprta pa bo do 5. maja 2014. Janeza Sodjo smo poznali kot učitelja osnovne šole Janeza Mraka, ravnatelja osnovne šole Ivana Cankarja in v zadnjem obdobju, po upokojitvi leta 2009, kot ljubitelja likovne umetnosti in oblikovalca skulptur iz lesa in siporeksa. V vasi Zabreznici, pod Stolom, od koder i na blejski grad in Triglav očara vsakega čl je v avgustu 1948 prijokal na svet Janez. Brezskrbna otroška leta je preživel s fanti na polju pod vasjo, še raje pa v Rebru nad vasjo, ob igrah, lezanju po skalovju in drevju ter paši krav. Po ončani osnovni šoli je gimnazijo obiskoval na Jesenicah. Ta leta je preživel s prijatelji, odbojkar-ji in smučarji. Saj mu je šport v nadaljnjem življenju kar veliko pomenil. Nato je odšel študirat v Ljubljano, kjer je na Pedagoški akademiji končal študij fizike in matematike. Po študiju se je leta 1971 zaposlil v Osnovni šoli Maksa Pečarja v Črnučah. Že naslednje leto pa na vrhniški osnovni šoli Janeza Mraka, kot učitelj matematike in fizike. Leta 1981 je postal pomočnik ravnatelja, ko sta se obe vrhniški šoli združili v osnovno šolo Ivana Cankarja. Ravnatelj te šole je postal 1984 in to delo odgovorno, z veliko žarom, s pogumom in z zaupanjem v ljudi opravljal petindvajset let, vse do svoje upokojitve leta 2009. S tem pa se Janezovo delovanje ni prekinilo. Začela ga je še bolj zanimati umetnost in ustvarjalnost. Sprostitev, veliko zadovoljstvo in tesna povezanost z naravo je našel v prefinjenem, čutnem in dovr- poreksa. bolj pre- nastajala kar po tekočem traku. Sam je o sebi večkrat rekel: »Nisem še zares vstopil v ta svet, vendar ponižno in potrpežljivo stojim pred vrati.« Vrata pa so se le odprla in na ogled postavila Janezovo prelepo spominsko razstavo, ki bo Vrh-ničanom in Logatčanom ter drugim še enkrat odprla svet samo njegove čutne umetnosti. Otvoritev spominske razstave je bila pred polno malo dvorano v Cankarjevem domu. Zbrali so se družina, prijatelji, bivši sodelavci ter mnogi Vrh-ničani in Logatčani. V kulturnem programu sta nastopila učenca Glasbene šole Vrhnika, kitarista Ana Stružnik in Domen Šraj, pod mentorstvom Vesne Soban in Antona Črnugelja. V recitalu o Janezu in o njegovem delovanju pa učenci 6. c razreda OŠ Ivana Cankarja Anja Nagode, Anja Prijatelj, Gal Habič in Tevž Sajovic, pod vodstvom mentorice Judite Oblak. Zbrane je prvo nagovorila ravnateljica OŠ Ivan Cankar Polonca Šurca Gerdina in med ostalim poudarila: »V spominu mi je ostala velika bela tabla, polna plutovinastih zamaškov. Se sprašujete, kaj je bilo to. Tudi sama sem se. Malo je spominjala na šahovnico. Ta tabla je predstavljala najpomembnejši del vsake šole - urnik. S šahovskim predvidevanjem potez je sestavil urnik, s katerim so bili zadovoljni Bevške ustvarjalne delavnice Člani ustvarjalnih delavnih se še vedno srečujemo ob sredah in si izmenjujemo ideje, zamisli in znanje. Ustvarjali smo za potrebe KS Bevke, za Gasilsko društvo Bevke, za Kulturno društvo Bevke in pa seveda zase in svoje domače. Naredili smo božično-novoletne aranžmaje, novoletne čestitke, s pomočjo gospe Majde Caserman s Stare Vrhnike pa smo se naučili kvačkati kape za zimske dni. Za praznik materinski dan smo zadnja 4 srečanja posvetili izdelavi voščilnic za naše matere in žene. V počastitev praznika je Kulturno društvo Ivan Cankar Bevke pripravilo krajši koncert, na katerem so nastopili domači ansambli in Cerkveni pevski zbor iz Bevk. Člani ustvarjalnih delavnic smo podprli idejo in za ta koncert pripravili in spekli domače dobrote, ki smo jih ponudili nastopajočim in obiskovalcem. Ponovno pa povabljeni, da se nam pridružite jeseni, in sicer vsako sredo ob 19. uri v prostorih KS Bevke. Skupaj bomo kvačkali, pletli, peli, si izmenjavali ideje ter se zabavali v družbi prijateljev. S skupnimi močmi, znanjem in idejami bodo naše delavnice še lepše in bolj ustvarjalne. Lepo vabljeni! KD Ivan Cankar Bevke Ob zaključku pa se je žena Maja Sodja zahvalila vsem pripravljavcem spominske razstave ter dodala: »Želel in načrtoval pa je še mnogo več, nazadnje je pripravljal razstavo kipcev iz si- poreksa. Paje ostala nedoživeta in mnogi kipc ka pci nedokončani. Janez je vse, kar je počel, počel s pokončno držo, z ljubeznijo in veseljem. In takega imejmo v spominu.« učitelji, učenci in morda tudi starši. Kasneje sem izvedela, da je bil šah Janezova velika strast. Težko se postavimo v kožo nekoga drugega, sama pa si vendarle lahko drznem reči, da je gospod Sodja z vsem spoštovanjem in predanostjo opravljal svoje delo. Celih 27 let je bil ravnatelj OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V času njegovega ravnateljevanja je naša šola postala ena izmed najbolj prepoznavnih, kvalitetnih, urejenih in učencem prijaznih šol. Kljub temu da ni bil rojen na Vrhniki in okolici, pa je bilo njegovo delovanje in mišljenje usmerjeno v korist šole in kraja. Trudimo se, da ideje, na katerih je gradil, ostajajo v ospredju. Še naprej želimo graditi na vrednotah, ki so bile zastavljene v času njegovega rav-nateljevanja: medsebojno spoštovanje, strpnost in biti odgovoren za svoja dejanja.« Nato pa je spregovorila tudi Metka Rupnik, upokojena ravnateljica OŠ 8. talcev Logatec in predsednica Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec, katere idejni oče in iniciator je bil prav Janez Sodja. Ona pa je izrekla še nekaj misli: »Z Janezom Sodjo sva sodelovala na različnih področjih. Bila sva kolega v času mojega ravnateljevanja na OŠ 8 talcev Logatec. Hvaležna sem mu za njegovo nesebično pomoč in podporo. V aktivu Notranjskih ravnateljev smo ga izredno cenili in slišali njegove napotke in mnenja. Danes pa želim povedati predvsem to, da je bil Janez Sodja med iniciatorji ustanovitve Tretje univerze v Logatcu. Nikoli ne bomo pozabili ustanovnega občnega zbora in njegove predstavitve , kako bi izvajali študijski program šaha. Študentje Tretje univerze v Logatcu, ki zaključuje drugo študijsko leto, pa ga ne bodo pozabili kot asistenta na računalništvu. Svojo ustvarjalno plat je predolgo držal samo zase, izjemni ljudje so vedno preskromni! Vem, kako se je branil, ko sem ga nagovarjala, naj se s svojim delom predstavi v Stekleni galeriji v Logatcu, pa je imel kaj pokazati.« Tatjana Oblak Milčinski pa je na koncu celotnega programa spominske razstave, le-to odprla in pozvala vse prisotne na ogled zanimivih del in umetnin Janeza Sodje. Janez Sodja je bil tudi velik ljubitelj umetnosti, še Naredili smo butaro velikanko Delček velikonočnih praznikov predstavljajo tudi butarice. KUD Drenov Grič - Lesno Brdo je v soboto pred cvetno nedeljo organiziralo delavnico, na kateri smo izdelovali butarice. Branko in Jure sta poskrbela za zelenje in leskove palice. Zahvaljujemo se Slavku, ki je na- bral veliko oljčnih vejic. Pohvala pa gre tudi udeležencem, ki so prinesli zelenje s seboj. Branko Bizjak, novi predsednik KUD, si je zamislil, da bi letos naredili butaro velikanko. Za pomoč pri pletenju je prosil dekleta in fante, da so butaro odnesli k žegnu v cerkev sv. Pavla na Vrhniko. Nastala je zares velika butara, sestavljena iz oljčnih vejic, bršljana, pušpana, brina in drugega zelenja. Trgovina Marolt DG 69 nam je podarila pomaranče, ki smo jih z vrvico privezali na butare. Butara velikanka je postavljena pred gasilskim domom. Delavnice se je udeležilo zelo veliko otrok in odraslih. Vpletanje zelenja na leskove palice je potekalo med prijetnim klepetom. Ena izmed udeleženk je rekla, da je hotela butare delati doma, pa ji je vnukinja rekla, da bo delo v družbi prijetnejše. In res je bilo tako. Bernarda Novak, foto KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Dobrodelni koncert Ansambla Presenečenje Za gasilce PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Člani Ansambla Presenečenje so letos že drugič zapored v prostorih gasilskega doma na Drenovem Griču organizirali samostojni koncert z gosti: Oktetom Raskovec, plesalkama Lizo in Špelo Urbančič ter povezovalcem Lojzetom Janeži-čem. Koncert je bil posvečen materam ob njihovem praz- niku, 25. marca. Kljub lepemu sončnemu popoldnevu je dvorana v nedeljo, 30. 3. 2014, pokala po šivih. Obiskovalci smo v dobri družbi in ob dobri glasbi preživeli čudovito popoldne, ki ga je bilo na žalost prehitro konec. Člani Ansambla Presenečenje so skupaj s Kulturnim dru- izredno je cenil pisatelja Ivana Cankarja. Večkrat je v šolo vabil uveljavljene umetnike in ljubiteljske ustvarjalce, ki so razstavljali svoja slikarska dela. Vsak od slikarjev, ki je na šoli razstavljal, pa je podaril Cankarjev portret in ti še sedaj krasijo stene pred šolsko knjižnico. Velike zasluge pa ima tudi, da park pred šolo krasi Cankarjev doprsni kip. Janeza sem resnično poznal vrsto let in večkrat sva bila na isti valovni dolžini. Med nama je bilo veliko spoštovanje in tudi medsebojnega razumevanja. Spomini pa mi segajo v daljna sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko smo tri družine skupaj letovali oziroma kampirali v Neumu na Hrvaškem. Naši otroci so se skupaj igrali in kopali, moj svak in Janez pa sta neumorno igrala šah, ki je bil tudi njegova velika ljubezen. Zato Janez, veliko si dal Vrhniki in bogato je bilo tvoje življenje, naj bodo spomini razsvetljeni večno in takega imejmo v spominu. Simon Seljak štvom Drenov Grič - Lesno Brdo letos ves izkupiček prostovoljnih prispevkov namenili gasilkam in gasilcem domačega gasilskega društva v zahvalo za njihovo nesebično pomoč pri odpravi posledic ledene ujme in za pomoč pri nabavi uničene gasilske opreme. Prostovoljno gasilsko društvo Drenov - Lesno Brdo se članom Ansambla Presenečenje, KUD Drenov Grič - Lesno Brdo in drugim nastopajočim iskreno zahvaljuje za dobrodelnost. Zahvala velja tudi vsem obiskovalcem in drugim za vse darovane prispevke in podporo. PGD Drenov Grič -Lesno Brdo Nataša Mrzlikar, foto Aleš Hribar Obvestilo občanom V četrtek, 8. maja 2014, bo zaradi požarno-evakuacijske vaje v Vrtcu Vrhnika, enota Ko-marček, Poštna ulica 1, moten promet med 9.30 in 12. uro. Promet bo zaprt za vsa vozila, kolesarje in pešce na Poštni ulici. Prav tako bo oviran promet za vozila, kolesarje in pešce s Tržaške ceste na pasu za zavijanje desno, na Cesto 6. maja. Hvala za razumevanje in z gasilskim pozdravom: »Na pomoč.« Vodja vaje NGČ, Franjo Čretnik Zahvala Prostovoljno gasilsko društvo Verd, še posebno pa operativci, ki smo bili aktivni v zadnji ledeni ujmi, se zahvaljujemo KS Verd za izkazano pozornost. Veliko nam pomeni, da se je naše delo, ki temelji na prostovoljstvu in pomoči, opazilo in izkazalo za koristno. Tako krajani Verda kot občani Vrhnike lahko vedno računate na našo nesebično pomoč. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Za operativce PGD Verd, Franjo Čretnik 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Skokice« smo FIT V enoti Žabica so otroci 2-3 let iz skupine Skokice aktivno izkoristili dva tedna prvih toplih žarkov pomladanskega sonca za bivanje na prostem. Naša enota nam nudi zelo veliko možnosti gibanja, raziskovanja, igre in uživanja v naravi. Otrokom sva omogočili in jih spodbujali pri spoznavanju bližnje in daljne okolice vrtca. Urili smo se v spretnostih na šolskem poligonu, samostojno reševali gibalne ovire v dolini na trim stezi, pokazali spretnosti pri vožnji s poganjalčki. Brez težav pridemo na Hruševco, Staro Vrhniko, Sveto Trojico in Tični-co. Ker smo hodili po pločniku, ob glavni cesti, smo se učili varne hoje v koloni ter prečkanja ceste. Naše aktivne sprehode smo popestrili z različnimi športnimi rekviziti, kot so: igralno padalo, kolebnica, obroči. Na šolski poti, travnikih in hribih smo se razgibali z izvajanjem različnih naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, plazenje, plezanje, valjanje). Otrokom sva omogočili samostojnost pri reševanju različnih gibalnih ovir in ponosno opazovali, kako spretni so pri tem. Dokazano, da vaja dela mojstra in tako raste tudi njihova sa-mopodoba. Skupina »Skokice« Slavica Bjelobrk in Maja Samotorčan Polfinalno državno tekmovanje v rokometu V petek, 14. 3. 2014, je bilo v Ajdovščini polfinalno državno tekmovanje v rokometu za starejše učenke. Naša dekleta so se zopet odlično odrezala in dosegla 1. mesto. Uvrstila so se v finale državnega prvenstva in tako dokazala, da spadajo med najboljše šolske rokometne ekipe v državi. V ekipi sodelujejo: Tinkara Mele, Lara Gabrovšek, Tjaša Trček, Veronika Cvelbar, Maja Mole, Jerneja Cankar, Lina Kavčič, Tia Robida, Urša Smrekar in najmlajša tekmovalka Eva Oven. Metka Grebenc, učiteljica športa (OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika) Dobili smo nove copatke Tretješolci se pripravljamo na tehniški dan, da si bomo sami naredili copate. Majina babica nas je povabila v svojo ustvarjalno delavnico. Pokazala nam je, kateri material potrebuje in kako sešije copate. Bilo je zelo zanimivo in prijetno pa še nekaj copatk nam je podarila. Z veseljem jih bomo obuli, ker se nam občasno zgodi, da svoje pozabimo doma. Tudi sami smo se preizkusili v šivanju in izkazalo se je, da smo pravi mojstri. V torek se je tako naša učilnica spremenila v hiško muce Copatarice. Vsak si je sešil svoje copatke, pomagale pa so nam spretne roke Žanove mamice. Učenci in učiteljica 3. b OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika 24. nacionalni otroški parlament Že od leta 1990 v Slovenji poteka projekt otroški parlament, katerega glavni cilj je vzgoja otrok in mladostnikov za demokracijo. Tema letošnjega otroškega parlamenta so bile razmere v družbi. O tem smo razpravljali že na šolskih, medobčinskih in regijskih parlamentih. Zaključek letošnjega otroškega parlamenta je potekal v veliki dvorani državnega zbora Republike Slovenje, in sicer v ponedeljek, 7. aprila 2014. Notranjsko regijo je zastopalo pet parlamentarcev: Maša Trubačev in Julia Mišič iz OŠ Cerknica, Edi Ćeman iz OŠ Tabor Logatec, Farah Sara Kurnik iz OŠ 8 talcev Logatec in Jošt Cankar iz OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. Mlade parlamentarce so pozdravili predsednica ZPMS, gospa Darja Groznik, podpredsednica državnega zbora, gospa Polonca Komar, na koncu pa še predsednik Republike Slovenje, gospod Borut Pahor. Predsednik naše mlade države je izpostavil, da smo imeli Slovenci ob osamosvojitvi zelo velika pričakovanja in sanje, ki pa se na naše razočaranje niso vsa uresničila. Najpomembnejše, kar bi morali imeti Slovenci, so po njegovem mnenju pravičnost, podjetnost in kritično razmišljanje posameznikov. Bil pa je optimist glede našega razvoja, saj imamo sloves majhnega trdoživega naroda. Poudaril je, da moramo Slovenci ohraniti svoj jezik, kulturo, biti odprti moramo za sodobni svet, podjetni, drzni, radovedni ter razmišljati izven okvirov utečenega in se truditi za odličnost. Mladi ne smemo biti obremenjeni s preteklostjo in moramo z optimizmom in energijo gledati v prihodnost. Zasedanje so vodili parlamen- tarci iz različnih slovenskih regij, ki so jih izvolili na uvodnem srečanju. Predsedstvo otroškega parlamenta je bilo sestavljeno iz petih članov. Soglasno so izvolili dnevni red parlamenta in napovedali glasovanje za temo otroškega parlamenta v naslednjem šolskem letu. Parlamentarci so se razdelili v štiri različne skupine, v katerih so razpravljali o naslednjih temah: vplivu medijev, brezposelnosti in revščini mladih, drugačnosti in doseganju ciljev. V vsaki skupini je bilo okoli 30 parlamentarcev. Koordinatorji so vodili razprave o temah. Nastajali so plakati, ideje, vprašanja in rešitve. Ob dvanajstih se je začela plenarna razprava in poročanje o delu v skupinah. Razpravam so se pridružili različni gosti. Naj jih naštejem le nekaj: varuhinja človekovih pravic, gospa Vlasta Nusdorfer, minister za kulturo, gospod Uroš Grilc, predstavnica iz Zavoda za šolstvo, gospa Fani Noli-mal, in drugi. Med razpravo se nam je pridružila tudi predsednica vlade Republike Slovenije, gospa Alenka Bra-tušek. Poudarila je, da se je z veseljem odzvala povabilu za sodelovanje na otroškem parlamentu, in dodala, da bi morali večkrat poslušati in upoštevati ideje mladih glede prihodnosti Slovenje. Prva skupina se je predstavila s temo 'Drugačen sem, saj si tudi ti' in nanizala naslednje probleme: problem diskriminacije glede na premoženje, barvo kože, narodnost in vero. Mladi so poudarili, da bi morali spodbujati raznolikost in drugačnost, ker nas ta bogati. Pri sprejemanju drugačnosti je pomembna vzgoja staršev, saj se predvsem z zgledom udejanjajo različne vrednote. Druga skupina se je predstavila s temo 'Doseganje ciljev'. Nanizali so naslednje probleme: slabo socialno stanje v slovenski družbi, problem bega možganov in slabega zgleda za otroke s strani družbe. Vprašanja, ki so jih zastavili, so bila vezana na zaustavitev bega možganov. Rešitev so videli v enakih možnostih razvoja posameznika tako doma kot v tujini. Tretja skupina se je predstavila s temo o revščini in brezposelnosti mladih. Mladi pričakujejo brezplačno šolstvo, ukinjanje sive ekonomije, radi bi bolj spoznali različne poklice. Zelo jim je bila všeč akcija 'Štafeta pozitive', ki spodbuja pozitivna dejanja in akcije učencev na šolah. Spodbuja- ti bi morali solidarnost med ljudmi. Ugotovili so tudi, da je med mladimi želja po izobrazbi, ne pa tudi po delu. Četrta skupina se je predstavila s temo 'Vpliv medijev'. Ugotovili so, da imajo mediji pozitivne in negativne učinke na ljudi. Pozitivni vplivi so vir informaci, povezanost s svetom ter ozaveščanje ljudi. Negativni vplivi pa manj druženja in medsebojnega komuniciranja med mladimi, izmišljevanje in prirejanje novic, zavajanje ljudi s strani reklam in ustvarjanje nerealne podobe o izdelkih. Zaradi vsega naštetega potrebujemo kritično razmišljanje, ki bo temeljilo na lastni presoji vseh državljanov. V šolah in doma pa je potrebna vzgoja o medijih. Postavili so vprašanje, zakaj se samo pritožujemo nad vplivom medijev in ne naredimo ničesar, da bi bilo drugače. Parlamentarci šolskega parlamenta so zavihali rokave in začeli razmišljati o prvih predlogih za spremembo: za uvedbo enega dneva brez medijev, za začetek in konec oddaj z le pozitivnimi novicami, za kritičnost in ne le negativnost medijev, za organizacijo predavanj za starše, za napise v lokalih v slogu 'tukaj si, da se pogovarjaš'. Predsedstvo otroškega parlamenta je ponovilo glavne sklepe razprave in razglasilo izglasovano temo naslednjega, 25. otroškega parlamenta, in sicer izobraževanje in poklicna orientacija. Predsednica parlamenta se je zahvalila vsem sodelujočim in zaključila 24. otroški parlament. Anja Molek, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika 41. skupščina Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika ^ -V ru V prostorih jedilnice osnovne šole Ivana Cankarja smo se na čudovit sončni dan, 8. 3. 2014, zbrali in se družili ob 41. skupščini Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika. Prisotni so bili predstavniki društev in klubov zdravljenih alkoholikov, nekdanji in sedanji člani DZA Vrhnika, čas pa so si vzeli tudi častni gostje; pridružili so se nam župan Občine Vrhnika g. Stojan Jakin, predavateljica ga. Katarina Lavš Mejač, terapevt v društvu Žarek upanja g. Mio Levačič, predsednik zveze KZA Slovenje g. Miro Lapanja ter naša spoštovana terapevtka ga. Urška Cvetko-vič. Vsi prisotni na skupščini so se seznanili s poročilom društva za minulo leto, za kar je poskrbel nekdanji predsednik g. Zoran Matič. Za tem sta je sledila še finančno poročilo za leto 2013 in program dela društva za leto 2014, ki ga je predstavil sedanji predsednik društva g. Miro Železnik. Po izčrpnih poročilih in programu s strani obeh predsednikov so besedo dobili tudi častni gosti, ki so imeli kar nekaj lepih in vzpodbudnih besed za vse prisotne. Za tem je terapevt-ka ga. Urška Cvetkovič po- delila priznanja članom DZA Vrhnika za eno- ali večletno vztrajnost na poti abstinence. Vsak izmed njih je tudi povedal nekaj besed ter se zahvalil za pomoč in podporo od vseh. Čestitke vsem dobitnikom priznanj, želimo vam veliko moči in vztrajnosti še naprej. Prišel je čas za predavanje ga. Katarine Lavš Mejač na temo Kako vzpostaviti porušeno zaupanje? Po zanimivih besedah ga. Katarine Lavš Mejač so do besede prišli tudi gostje, predstavniki drugih klubov in društev. Tako kot so oni zaže- leli vse dobro našemu društvu, tudi mi želimo njim mnogo uspehov v nadaljnjem delu in življenju. Ob koncu uradnega dela skupščine smo se ob prijetni družbi tudi malce zavrteli. Na harmoniki nas je spremljal Blaž Judež, ki pa je prav tako z uvodno melodijo začel sobotno druženje. Predstavniki društev in klubov zdravljenih alkoholikov, nekdanji in sedanji člani DZA Vrhnika, častni gostje, prijatelji, sorodniki in znanci ..."Srečno, nasvidenje in se vidimo prihodnje leto." Manca Praznik Društvo upokojencev Vrhnika, ženska balinarska sekcija, razpisuje v počastitev občinskega praznika otvoritveni balinarski turnir upokojenskih ekip, in sicer v SOBOTO, 10. MAJA 2014, ob 8. uri na balinišču DU Vrhnika. Prijave sprejemamo do 30. aprila na sedežu DU Vrhnika (Tržaška 12) ali na telefonski številki: 040 847 042 oziroma 051 251 897. Tekmovali bomo po pravilniku za ekipe društev upokojencev (3+1), prijavnine ni. Prve tri ekipe bodo prejele pokal, najboljši bližarji pa spominek. 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Г4 Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS * • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Lep spomladanski pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci Zakoračili smo v pomladanske dneve in zato je za nami prvi izlet, o katerem boste lahko brali posebej, saj naša predsednica komisije vestno zapiše vse dogodivščine. Obenem vas že zdaj vabimo na naslednji izlet. To pot boste malo začudeni, ker bosta kar dva izleta na isti dan. Gospe, ki se udeležujejo delavnic ročnih del, pripravljajo bogato in zanimivo razstavo, ki je ne smete zamuditi. Lahko si jo boste ogledali od 23. aprila v času uradnih ur vse do 30. aprila. Končno vam lahko z veseljem zapišem, da poteka izbira za novega najemnika našega bifeja, saj se zavedamo, da ga marsikdo že pogreša. Čeprav krožijo različna sporočila, komisija dela po programu, nad katerim bdi upravni odbor, ki je potrdil splošne pogoje za oddajo prostorov. Ko bo komisija pregledala prispele ponudbe, bo predlagala upravnemu odboru najugodnejšega ponudnika. Ko ga bo le-ta potrdil in bo podpisana pogodba, bomo našemu članstvu to takoj sporočili. Mogoče naj še enkrat zamudnike prosim, če poravnajo članarino do konca maja. Ker se skupina Barjani dobro povečuje, obveščam ljubitelje pohodov, da nas bo vsak čas že 45, sicer na seznamu, a to tudi nekaj pomeni. Pohitite, če želite priti v skupino. Z gotovostjo lahko zatrdim, da vsaj tri leta ne bomo ustanavljali nobene nove skupine, ker nimamo dovolj vodnikov! Uživajte v pomladanskem soncu in nas kaj obiščite. Kaj napovedujemo: Vemo že za kopalni izlet, ki bo 28. aprila, Že prej omenjeni izlet v Brkine bo za članice in člane DU v četrtek, 8. maja. Poglejte zanimiv program. Tudi 8. maja bo izlet za SVIZCE na Kozjansko in če kdo še ni bil od članov DU Vrhnika, se lahko pridruži. Pridite v društveno pisarno in vse boste izvedeli! Tudi na oglasnih deskah so programi! SVIZCI, ki to berete, prijavite se na št. 031 241 066 vsaj osem dni prej! Članice balinarske sekcije pripravljajo balinarski turnir v počastitev občinskega praznika v soboto, 10. maja. Pridite jih spodbujat! V maju bo tudi seja UO. Že 22. maja bo družabno srečanje z živo glasbo Pri Kranjcu. Vabljeni! Tudi Cankarju se bomo posvetili z naslovom Cankarjeve muze. Komisija za zdravstveno dejavnost pripravlja še zadnje predavanje v spomladanskem času o prepoznavanju depresije. Bodite pozorni na oglasne deske. V juniju bo kopalni izlet v Strunjan, in sicer 16. junija. Komisija za izlete pripravlja izlet v okolico Rovinja, tudi junija, kot piše v koledarčku. Poiščite kaj zase in se družite, nasmejte se in uživajte. Pridite v pisarno in podrobneje vas bomo seznanili z vsem, kar počnemo. Za UO: Elica Brelih Opravili več kot 16 tisoč prostovoljnih ur Vrhnika, 20. marec - V Cankarjevi osnovni šoli se je po letu dni ponovno zbralo članstvo Društva upokojencev Vrhnika, ki slovi kot največja društvena organizacija v Cankarjevem mestu. Poročali so o opravljenem delu in predstavili načrte. Kot je dejala predsednica Elica Brelih, so lani v društvu opravili približno 16 593 prostovoljnih delovnih ur, tako v pisarni kot na terenu. »Za vsem tem obsežnim in bogatim delom stoji četa prostovoljcev in prostovoljk, ki z veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo delujejo na različnih področjih.« Delo se začne pri vrhu organizacije: upravni odbor se je lani sestal petkrat, izvršilni odbor, ki pripravlja podlage za delovanje, pa 12-krat. Kaj vse so počeli na humanitarnem in socialnem področju, na področju izobraževanja, kulture in družabnosti, rekreacije in športa, ne bomo posebej poročali, saj lahko poročila o društvenih aktivnostih mesečno prebirate v Našem časopisu ali Aprila 2014 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Katarina Tešar, Blatna Brezovica, Vrhnika (1919) Julijana Celarc, Lesno Brdo, Vrhnika (1919) Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921) Marija Tomažin, Opekarska cesta, Vrhnika (1921) Marija Hodnik, Dom upokojencev Vrhnika (1922) Jožefa Buh, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Tilka Milek, Brigadirska cesta, Vrhnika (1923) Marija Beuerman, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Ivanka Sedej, Sinja Gorica, Vrhnika (1929) Jože Dolenc, Mokrice, Vrhnika (1934) Katarina Levec, Verd, Vrhnika (1934) Tilka Tomažič, Na Klancu, Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so aprila praznovali rojstni dan. na spletni strani seniorji.info. Zato raje pozornost usmerimo v prihodnost, ter poglejmo po čem se bodo člani spominjali leto 2014. Na investicijskem področju načrtujejo izgradnjo nadstreškov na novem delu svojih prostorov, želio si pridobiti nove- Г t 1 ga najemnika za bife in oddati čimveč prostorov najemnikom v zgornjem nadstropju njihove stavbe. Posadili bodo še nekaj dreves in ob balinišču postavili nove klopi. Na področju športa bodo še naprej v zimskih mesecih izvajali splošno rekreacijo, plesa željni bodo na svoj račun prišli na plesnih delavnicah, preko celega leta pa bodo aktivni balinarji in pikadisti. Prav tako bodo dvakrat mesečno vzele pot pod noge pohodniške skupine (Zimzeleni, Sončki, Barjani, Vandrovke in Svizci). Seveda ne bo izostala kultura, ki jo bodo prakticirali v obliki likovnih razstav njihovih vrstnikov, razstav ročnih del, literarnih srečanj, različnih delavnic in družabnih srečanj. Tudi zdravstvena predavanja bodo prišla na vrsto, za računalniško nepismene pa tečaj računalništva in tečaj tujih jezikov. Humanitarno in socialno področje bodo še naprej udejanjali z obiski bolnih skozi vse leto, z obiski starejših od 69 let v okviru projekta Starejši za starejše, s srečevanji z jubilanti in starejšimi ter podobno. Društvo si bo tudi v prihodnje prizadevalo za čimboljše sodelovanje z drugimi lokalnimi društvi. »Zelo dobro sodelujemo z vrhniškimi planinci, ki so nam izšolali že tri planinske vodnike, eden pa se pravkar šola. Kljub trem vodnikom je kar težko zagotoviti vsem pravilom, ko se vsak drugi torek odpravi na pohod več kot 100 pohodnic in pohodnikov,« je pojasnila Brelihova. Društvo zgledno sodeluje tudi z vrhniško Karitas, Rdečim križem, s Cankarjevo knjižnico, krajevno skupnostjo in turističnim društvom. Delo društva so na občnem zboru pohvalili številni gostje, med drugim tudi Marjan Sedmak iz osrednjeslovenske regije in predsednik Evropskega združenja upokojencev ter Nina Golob iz hotela Delfin, ki je priljubljeno letovišče članov društva. Gašper Tominc, foto: Leon Novak Nepozabni pohod Zimzelenov Tokrat smo se odpeljali proti Posavskemu hribovju pod vodstvom naše vedno razpoložene Elice. Po kratkem postanku smo z vožnjo nadaljevali v smeri proti kraju Zagorica pri Dolskem, ki leži v zahodnem delu Posavskega hribovja. Ta vas ni lepa samo zaradi lege pod Cicljem, temveč je znana, ker je bil leta 1754 tu rojen veliki matematik in fizik Jurij Vega. V njegovi rojstni hiši je urejena spominska soba, pred hišo stojita njegov doprsni kip in top, saj je bil tudi topničarski poveljnik in balistični inovator. Avtobus smo zapustili v Križevski vasi in pot nadaljevali proti Ve- »Sredi domače vasi našlo svoj zadnji je mir 23 trpečih ljudi ...« (P. Levec) liki vasi. Na vrhu hriba pred nami se je v soncu bleščala cerkev sv. Miklavža, ki smo ga v preteklosti že obiskali. Naša tokratna pot nas je vodila po Domžalski poti spominov pod Miklavžem do prevala Grmače. Ko smo prišli do vrha tega pobočja, se nam je naenkrat razširilo obzorje na prelepe Kamniško-Savinjske Alpe. Preval Grmače povezuje Savsko in Moravško dolino, tod je tudi križišče planinskih poti proti Katariji in sv. Miklavžu ter Muro vici in na drugo stran proti GEOS-u, ki je geometrijsko središče Slovenije. Naš cilj je bil Planinski dom na Uštah, zato smo krenili proti vzhodu, sicer po asfaltu. Zaslužili smo si toplo malico in nekaj martinčkanja na pomladanskem soncu na veliki terasi s pogledom na gore in Moravško dolino. V vedrem razpoloženju in razganjanju od užitkov, ki smo jih bili deležni v prebujajoči se zeleni naravi, smo se vračali proti Moravčam po strmi gozdni potki, a lepo urejeni in že očiščeni. Dragica Petkovšek, foto: Joža Miklavčič Zimzeleni zbežali pred dežjem na obalo Ker nam je dež že nekaj dni »kazal zobe«, smo se odpravili iskat sonce proti Primorski. Avtobus nas je pripeljal iz oblačne in ponekod deževne notranjosti v sončno Izolo. Takoj smo se podprli z malico in okrepčali s kavico, ki jo je častil naš pohodnik »sladki Joško«, ki je praznoval 70 let. S svojimi slaščičarskimi dobrotami pa nas je presenetila tudi Mari. V imenu vseh hvala in naj vama zdravje še dooolgo služi! Dobro podprti smo se odpravili po delu naše obale od Izole do Strunjanskega križa. Pot nas je vodila po Krajinskem parku Strunjan na razgledišče Belvedere, od koder je bil lep razgled nazaj na Izolo, na Tržaški zaliv in Strunjanski klif - najvišjo flisno steno ob jadranski obali ter zasnežene hribe v ozadju. Od značilnega Strunjanskega križa, od koder smo opazovali sinjo modrino našega morja tja do italijanskih lagun, smo se spustili v Strunjan, kjer smo si ob krajšem klepetu na obali nabrali moči za naslednji vzpon čez strunjanske soline proti delu Porečanke, pri nas imenovane Istranke. To je pot, kjer je tekla nekdanja ozkotirna železniška proga, ki je bila povezava med Trstom in Porečem. Pot nas je vodila med vinogradi, nasadi oljk, breskev in celo artičok. Speljana je skozi dva urejena predora. Zaključili smo v Portorožu, kjer smo se spet nastavljali toplim sončnim žarkom. Ko smo z avtobusom prispeli do Kozine, nas je močno presenetila snežna nevihta, ki nas je spremljala do Postojne. Ponekod je deževalo, drugod snežilo, ob cesti in na travnikih smo opazovali snežno belino. Skoraj kar nismo mogli verjeti, kako smo se ob obali sprehajali po soncu. Nekdo je dejal: »To je Slovenja, na vsakih nekaj km je drugačno vreme!« »Kdor ima srečo, ima sonce,« smo se smejali. Mi smo imeli sonce, čudovite razglede in obilico dobre volje. Od Postojne dalje je imelo sonce zadnjo besedo vse do Vrhnike. Jože Ogorevc Vrhniški upokojenci na ekskurziji po Kranju in okolici Prvi letošnji izlet je bil namenjen bližnjemu Kranju z okolico, saj ponuja številne znamenitosti, ki jih prav malo poznamo. Znamenitosti, ki smo jim sledili na Prešernovi poti, je bila Prešernova hiša, galerija Prešernovih nagrajencev, Prešernovo gledališče, velik Prešernov kip in na koncu še Prešernov gaj, kjer je pokopan. Mestu so pustili pečat tudi drugi znani Slovenci, kajti mesto ima tudi arhitekturno tradicijo, ki smo jo spoznali v drugem delu vodenega izleta. Že celotna zasnova piramidne oblike z res bogato arhitekturo je temu delu mesta dodal še Plečnik na Trubarjevem trgu, kjer stoji tudi protestantska cerkev. Ogledali smo triladijsko cerkev sv. Kocijana z lapidariji na obzidju, pa še bi lahko naštevali. Kot naravna zanimivost je razgledišče nad kanjonom Kokre poleg mestnega obrambnega stolpa na Pun-gertu. Po okrepčilu Pri Viktorju smo se zapeljali na ogled protokolarnega objekta, gradu Strmol. Po predstavitvi zgodovine gradu smo si ogledali notranjost in v okolici urejen park z umetno lepo oblikovanim jezerom. Zaradi zasedenosti gradu Brdo, ki bi si ga morali tudi ogledati, nam je čas dopuščal, da smo videli tudi samostan in cerkev v Adergasu. Nič manj zanimiv pa ni bil pogled s Smarjetne gore, kamor smo se zapeljali, na mesto Kranj z okolico in na vse naše še zasnežene gore. Nekaj novega je bilo to znanje o Kranju, saj mesto ni tako daleč od nas, pa vendar nas je vedno pot peljala skozi mesto, za postanek in ogled pa ni bilo pravega zanimanja. Na koncu izleta nas je čakalo še bogato pozno kosilo Pri Marinšku v Naklem. Kar 52 izletnikov je bilo zelo veselih in zadovoljnih, ker so videli in doživeli mnogo lepega, pa tako blizu naše Vrhnike. Ivanka Sluga, foto: Janez Cerk 14 NAŠ ČASOPIS Občina f*^ Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Vandrovke na Obali Čudovit je bil torek, 8. aprila, ko smo se Vandrovke po dolgem času podale na pohod zunaj Vrhnike. Po dobri uri vožnje smo prispele v Izolo. Naša pot se je začela z Belvedera nad Izolo po grebenu Roneka do Strunjanskega križa. Od tam smo imele prelep razgled na obalo in morje, tja do lagun na italijanski strani. Tudi skupinska fotografija je nastala tam. Vonj po morju in soli ter morska sapica so nas navduševali. Zelenje, cvetoče grmovni-ce in spomladanske cvetice so romale v moj fotoaparat. Pot nas je od križa vodila navzdol do Marijine cerkve, katere okolica je zelo lepo urejena. Pot smo nadaljevale do Strunjanskega zaliva in prispele do nekdanje proge Porečanke. Večina naših pohod-nic je prvič videla to progo in predor. Zelo zanimivo je bilo, ko nam je Vika razložila podrobnosti o tej progi. Porečanka - Pa-renzana je bila ozkotirna železnica, pri nas imenovana Istranka, ki je potekala od Trsta do Poreča. Obratovala je med letoma 1902 in 1935. Predor med Strunjanom in Portorožem je dolg 550 m in je najdaljši od devetih predorov na celotni trasi. Vlak je vozil s hitrostjo 25 km na uro. Sedaj je po stari trasi Porečanke speljana kolesarska pot Pot zdravja in prijateljstva, ki povezuje slovensko-italijansko in slovensko-hrvaško mejo. Ko smo prehodile predor, se je pred nami pokazal Portorož in kar hitro smo bile pred portoroškim avditorijem, kjer vsako leto poteka festival Melodije morja in sonca. V Izoli nas je čakalo okusno kosilo, ki smo ga okrepile s kozarčkom refoška in zadovoljstvo je bilo popolno. V imenu Vandrovk se zahvaljujem Viki za strokovno vodenje in potrpežljivost. Nasvidenje na naslednjih druženjih ! Fani Šurca Barjani na Kokoši V četrtek, 27. 3. 2014, smo imeli »Barjani« planiran pohod na Kokoš (674 m). Odpeljali smo se do vasi Lokve, kjer smo najprej šli na kavo. Ogledali smo si obrambni stolp Tabor iz leta 1485, ki je služil za obrambo pred Turki, kasneje je bila vaška žitnica, danes pa je v njem vojaški muzej. Velja za največjo zasebno muzejsko zbirko v Slovenji, ki se lahko pohvali s številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji. Vpisana pa je celo v Guinnessvo knjigo rekordov. Nasproti muzeja je cerkev sv. Mihaela. Narejena je bila leta 1613 na ostankih prejšnje cerkve iz leta 1118, ki so jo postavili vitezi templarji. Med letom 1942 in 1943 jo je poslikal Tone Kralj, čigar dela so v mnogih cerkvah na Primorskem. Naša pot se je začela po cesti iz vasi Lokve, ki se je spremenila v kolovoz, čez travnike do vasi Prelože. V vasi smo se ustavili pred kapelico, ki je zgrajena s streho vred samo iz kamenja. Za- nimiv pa je bil tudi ograjen kal, kar je zelo redko videti. Cesta v vasi preide v pot skozi gozd, ki se rahlo dviguje do izvira Vroček. Naš pohodnik Marko pa nam je za rojstni dan postregel z dobrotami. Pot smo nadaljevali do Velikega Gradišča (742 m), ki je najvišji vrh Tržaško-komenskega krasa. Razgled s tega vrha je lepši kot s Kokoši. Na tem območju je bilo nekoč gradišče, kar pričajo ostanki obzidja. Z Gradišča smo se spustili po lepi gozdni poti proti našemu cilju Kokoši. Do planinske koče smo hodili po ravni cesti, ki je priljubljena tudi za kolesarje. Koča je bila zaprta, kar nas ni prav nič motilo, saj sta nas za rojstni dan pogostili še Dragica in Milena. Naša fotografinja Andreja je slavljence še fotografirala. Večina pohodnikov je šla z vodnikom Milanom na italijansko stran, kjer so Italijani naložili nekaj kamenja, da bi bil njihov vrh višji. Vračali smo se po cesti do mejnega prehoda Lipica, kjer nas je že čakal avtobus. Preživeli smo lep sončen dan z burjo, za katero pa se nismo zmenili, saj smo bili dobro opremljeni. Zapisala Marija Žnidaršič Barjani malo gor, malo dol po Črnih hribih Tokratni cilj je bil hrib Trstelj in še štirje sosednji vrhovi. Avtobus nas je pripeljal v vas Lipa, ki je tik ob vznožju Trstelja (643 m) in tam je bilo tudi izhodišče za naš pohod. Dobro razpoloženi, za kar ima zasluge tudi mobilna »pekarija«, ki je hkrati pripeljala v vas, smo krenili navkreber po kamniti poti skozi borove in listnate gozdičke. Po slabi uri hoje smo prispeli do Stjenkove koče na Trstelju, kije bila na naše presenečenje odprta. Na soncu pred hišo smo si privoščili malico ter posladek naših rojstnodnevnic. Malo kasneje smo se povzpeli do razglednika vrh Trstelja. Od tam se ponuja ob dobri vidljivosti razkošen pogled proti SZ na italijanske Dolomite, pa na naše Julijske Alpe in Nanos in seveda bližje našim očem, na Sveto goro, Trnovski gozd ter na zeleno Vipavsko dolino tam spodaj. Na JZ se v daljavi sveti morje. Pogled seže vse do Gradeža in Furlanske nižine. Res dobra razgledna točka! Zal so razgled motile meglice v daljavi. Skoda, bo treba priti še enkrat! Pohod smo nadaljevali proti naslednjim štirim vrhovom: Stol (629 m), Stolovec (563 m), Lešenjak (550 m) in Vrtovka (502 m). Pot po grebenu ni bila naporna. Naša vodnica Sonja jo je opisala takole: »Malo gor, malo dol, pa spet gor, vmes pa boste videli veliko zanimivega!« In res. Šli smo mimo številnih kavern in jaškov iz prve svetovne vojne. Tam je namreč potekala rezervna obrambna linija avstro-ogrske vojske. Vodnica nas je opozorila na ostanek prastarega gradišča, na zanimiv in bogat rastlinski svet in še na marsikaj. Tako je naše presenečene poglede pritegnila dolga kolona nanizanih gosenic borovega prelca, ki mu zato pravijo tudi sprevodni prelec. Naš pohod se je končal. Še nekaj sto metrov hoje po asfaltu in že smo bili pri avtobusu. Vožnja domov po očarljivi spomladanski kraški pokrajini je bila pravo razvajanje za naše oči. Med vožnjo po avtocesti se je marsikdo samo udobno naslonil nazaj in se zadovoljen predal dremežu in svojim mislim. Alenka Lavrih, foto Andreja Mole Sončki na Kokoši V torek, 18. marca, smo se Sončki odpeljali do vasi Lokev, nekoč največje kraške vasi, ki je izgubila svoj pomen z izgradnjo železnice Ljubljana-Trst. Iz avtobusa smo izstopili na trgu, kjer stoji stolp Tabor, ki je najprej služil protiturški obrambi, kasneje je bil žitnica, danes pa je v njem vojaški muzej. Nekaj metrov stran stoji cerkev sv. Mihaela, ki so jo postavili templjarji daljnega leta 1118. Čez okoliške travnike, posejane s pomladnim cvetjem, smo prišli do vasi Prelože s kamnitim vaškim kalom, ki so ga ravno tako zgradili templjarji v času, ko so prišli na naše ozemlje. Devetindvajset Barjanov na Trstelju Z Velikega Gradišča proti Kokoši, po lepem gozdnatem greben-čku proti Krvavemu potoku ... (foto: Sonja Zalar Bizjak) Po poti nad vasjo smo se v gozdu ustavili pri izviru Vroček, kjer je nekdaj na dan vrela topla voda. Kot pravi bajka se je škrat, ki je sedel na izviru in vodo grel, postaral in zato se je tudi voda ohladila. Steza nas je pripeljala na 742 m visok vrh Veliko Gradišče. Naokoli so cveteli čvrsti petelinčki in dvolistne morske čebulice. Razgleda pa zaradi megličastega ozračja ni bilo. Po grebenu smo se skozi hrastove gozdove nad Krvavim potokom spustili do obnovljene obmejne karavle z značilnimi opazovalnimi odprtinami tik pod ostrešjem. Od tu smo šli desno po gozdni poti, ki se je počasi dvigovala skozi kraški gozd, ki je postajal bolj in bolj redek, vedno več pa je bilo nizkega grmičevja, kjer sta cvetela rumeni dren in črni trn. Kmalu se je pred nami odprlo travnato področje z Domom na Kokoši, kjer je slavljenka Nada poskrbela za okusen prigrizek. Vračali smo se po markirani stezi v smeri Lipice in opazili, da nas poleg markacij s smernimi tablami spremlja tudi tabla STOP kolo, a kolesarja zaradi hitrosti tega napisa nista videla. Ogrel pa je nasvet s sedme table Zlatorogove transverzale: "Če vas ožuli čevelj in le stežka nadaljujete pot, ustavite korak in družbo prepričajte, da je trenutek kot nalašč za pesem." A družba je že hitela po strmini, saj imamo vsi dobro uhojene "gojzarje". Po dobri uri hoje smo prispeli do parkirišča pri mejnem prehodu Lipica, kjer je že čakal avtobus in nas zadovoljne in ravno prav utrujene Sončke odpeljal proti domu. Irma Krvina Letno poročilo o kakovosti pitne vode v KS Podlipa - Smrečje za leto 2013 Upravljavec vodovoda je Franc Že-leznik, s.p.. Tudi letos je pod enakimi pogoji dogovorjen aneks k pogodbi o vzdrževanju vodovoda. Poročilo je pripravljeno skladno z zahtevo 34. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/4, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), ki določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat na leto obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora na temelju sistema HACCp. Spremljanje stanja zdravstvene ustreznosti pitne vode je po pogodbi z upravljavcem opravil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV), preiskava vzorcev glede mikrobiološke in kemijsko skladnost po Pravilniku o pitni vodi pa je bila opravljena na ZZV Celje. Vodovod Podlipa Terenski pregled vodovoda je bil opravljen dvakrat. Na vodovodu Podlipa je bilo za namene preiskav mikrobiološke in kemijske ustreznosti v letu 2013 od- vzetih osem vzorcev pitne vode za redne mikrobiološke preiskave (štiri iz omrežja), štirje vzorci so bili odvzeti za občasne mikrobiološke preiskave (dva iz omrežja, eden iz zajetja, eden iz vodohrana), dva vzorca pitne vode za ugotavljanje prisotnosti bakteri Clostridium Perfringens (iz omrežja) ter dva vzorca pitne vode za redne fizikalno-kemijske preiskave (iz omrežja). • Mikrobiološka kakovost pitne vode Neskladen je bil en vzorec zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, preostali vzorci iz omrežja in vodohrana so bili skladni. Ob drugem pregledu je bil vzorec, odvzet iz zajetja, neskla- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 12 14 teden izvajalec mesto vzorčenja oskrbovalno območje uporabniki tip vode priprava vode način priprave vode dezinf. sredstvo Barva Okus** Vonj *** pH vrednost električna prevodnost Motnost * preostali prosti klor Amonij Escherichia coli (E, coli) Koliformne bakterije število kolonij pri 22oC število kolonij pri 37oC Enterokoki Clostridium perfringens (vključno s sporami) 4.3.-8.3.2013 ZZV LJ - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 41, 1360 VRHNIKA PODLIPA 420 mešana UV ni doziranja UV <0,10 1 0 8,18 410 <0,1 <0,026 0 1 <10 <10 0 0 22.7 . -26. 7. 2013 ZZV LJ - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 41, 1360 VRHNIKA PODLIPA 420 mešana UV ni doziranja UV <0,10 1 0 , 420 <0,10 <0,026 0 0 177 45 0 0 18.3.22.3.2013 ZZV LJ - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 HORJUL SAMIJA 97 površinska UV ni podatka UV <0,10 1 0 8,29 290 1,2 <0,026 0 6 96 10 2 0 9.9.-13.9.2013 ZZV LJ - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 HORJUL SAMIJA 97 površinska UV ni podatka UV <0,10 1 0 7,7 400 9 0,026 0 33 300 24 0 0 Podatki so povzeti iz Informacijskega sistema monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) den zaradi prisotnosti koliformnih bakterij Echerichia Coli in enteroko-kov. Fizikalno-kemijska kakovost pitne vode Glede na obseg opravljenih fizikalno-kemijskih analiz sta bila oba odvzeta vzorca vode za redne preskuse, glede na preskušane parametre, skladna z določili Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Samija Na vodovodu Samija sta bila v letu 2013 opravljena dva terenska pregleda vodovoda in odvzetih osem vzorcev pitne vode za redne mikrobiološke preiskave (štirje z omrežja, eden iz vodohrana, eden iz razbremenilnika, eden iz hidranta), trije vzorci so bili odvzeti za občasne mikrobiološke preiskave (eden iz omrežja, eden iz zajetja), dva vzorca pitne vode za ugotavljanje prisotnosti bakterij Clostridium Perfringens (iz omrežja) ter dva vzorca pitne vode za redne fizikalno-kem^ske preiskave (iz omrežja). • Mikrobiološka kakovost pitne vode Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi glede na preskušane parametre v letu 2013 od skupaj odvzetih osmih vzorcev pitne vode ni bilo skladnih šest vzorcev. Vzrok za neskladnosti v delu naselja Smrečje verjetno tiči v razvejanosti omrežja in redki poseljenosti stanovanjskih objektov in ne v internem vodovodnem omrežju. Zaradi zagotavljanja varnosti vodooskrbe sta bila na vodovodu večkrat opravljena razkuževanje in spiranje dela sekundarnega omrežja, kjer se je pojavila mikrobiološka neskladnost, celotnega sistema. Izrečen je bil tudi ukrep rednega prekuhavanja pitne vode za prehrambne namene do preklica. Nadaljuje se redno spiranje vode iz hidrantov. Pojav motnosti vode, zlasti ob večjem deževju, kar povzroči slabše delovanje UV-žarnice, se v vodohranu Sami-ja odpravlja s filtrirnim sistemom, ki omogoča boljše delovanje žarnice in posledično učinkovitejše razkuževanje. • Fizikalno-kemiiska kakovost pitne vode Glede na obseg opravljenih fizikalno-kem^skih analiz je bil odvzet vzorec skladen z določili Pravilnika o pitni vodi. Vodooskrba na Samiji: Vzdrževanje v letu 2013 - spremljano delovanje UV-razkuže-vanja in zamenjava žarnic ob poteku dovoljenih ur obratovanja - izpiranje blatnikov in hidrantov do bistrosti - menjava nekaterih iztrošenih ele- mentov - čiščenje in izpiranje vodohrana s ш pomočjo PGD - nabava in montaža filtrne naprave v vodohranu pred UV-napravo, ja- ■ nuar 2013 - čiščenje objektov in okolice po načrtu HACCP Vodooskrba v Podlipi: Vzdrževanje v letu 2013 - spremljali smo delovanje UV-raz-kuževanja, zamenjane žarnice in beleženje pretokov vode v vodo- " hranu - izpiranje omrežja - čiščenje objektov in okolice po načrtu HACCP Letno poročilo upravljavca OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja kem. preizk. ZZV Upravljavec Ime sistema in osk.obm. Št. prebivalcev Distribucia m3/leto Dezinfekcia Dezinfekcisko sredstvo Tip vode Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev Vpišite št. prebivalcev na osk. območju. Vpišite količino distribuirane vode v m3/leto. 1 - da vključno z občasno)/2 - ne vrsta dezinfekciskega sredstva (1-plinski klor, 2-natriev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo - vpišite tudi kombinacie !) 1 - površinska / 2 - nepovršinska / 3 - mešana redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne Lj. Bagrček Franc Železnik s.p. Podlipa 420 1 5 3 4 4 0 1KB 1 ECKBSK22SK37 1 0 2 0 Lj. Bagrček Franc Železnik s.p. Samia 97 1 5 1 5 3 3 3KB,5SK22 3 1EC3KB1EN3SK22 0 1 2 0 EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakter^e, SK22 - št. koloni pri 22°C, SK37 - št. koloni pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji SKLEP o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono ob Idrijski cesti (del območja urejanja V1P/2 in morfološke enote 6E/2) 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono ob Idr^ski cesti (del območja urejanja V1P/2 in morfološke enote 6E/2), ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono ob Idr^ski cesti (del območja urejanja V1P/2 in morfološke enote 6E/2, Naš časopis, št. 371/2010), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker se bo območje v prihodnje urejalo na podlagi novega občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnike (v nadaljevanju OPN Vrhnika), ki je bil sprejet na 24. seji Občinskega sveta Občine Vrhnika 3. 4. 2014 in bo začel veljati najkasneje v prvi polovici maja 2014. OPN Vrhnika za obravnavano območje določa prostorsko izvedbene pogoje ter usmeritve, zaradi česar izdelava prostorskega izvedbenega načrta za to območje ni več potrebna niti smiselna. 3. člen Sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnem objave. Sklep se objavi tudi v svetovnem spletu. Št: 3505-15/2008 Vrhnika, 7. 4. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/90, Ur. list RS, št. 13/90 in 47/92, Naš časopis, št. 297/03, 309/04, 323/06 in 324/06) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 24. seji Občinskega sveta 3. 4. 2014 sprejel S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2014 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2014 znaša 0,003436 evra. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem uradnem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1. 1. 2014 naprej. Številka: 410- 39/2013 (4-03) Datum: 4. 4. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o določanju območii ter o imenovanju in označevanju naseli, ulic in stavb (ZDOIONUS, Ur. l. RS, št. 25/08) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 24. seji 3. 4. 2014 sprejel ODLOK o imenovanju ulice Hrastje 1. člen S tem odlokom se uvede poimenovanje nove ulice na območju Občine Vrhnike v naselju Raskovec. Nova ulica se imenuje Hrastje. 2. člen Ulica poteka polkrožno po novem stanovanjskem naselju z začetkom na ulici Raskovec in koncem na Pavkarje-vi poti. 3. člen Stroški za označitev ulice bremen^o proračun Občine Vrhnika, tablice s hišnimi številkami pa investitorja. 4. člen Območna geodetska uprava - Izpostava Ljubljana izvede na podlagi tega odloka vse spremembe in jih vnese v register uradno poimenovanih ulic ter novo določene hišne številke v evidenco hišnih številk, ki jih v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o določanju območii ter o imenovanju in označevanju naseli, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/2008) vodi v registru območi teritorialnih enot za območje Občine Vrhnika. 5. člen Ta odlok se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 031-1/2013 (6-08) Datum: 3. 4. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 3520-5/2014 Datum: 14. 4. 2014 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 25,40 m2. Najem vključuje souporabo sanitary. Poslovni prostor je primeren za opravljanje dejavnosti trgovine z neživili, storitvene ali pisarniške dejavnosti. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas, do rešitve denaciona-lizaciiskega postopka. Po tem datumu se, če poslovni prostor ne bo v naravi vrnjen denacionalizac^skemu upravičencu, najemno razmerje podaljša, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št. 00-3520-5-2014 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 238,76 evra, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št 10", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 20. 5. 2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 20. 5. 2014. Ponudbe bodo po preteku roka komi-siisko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • številko transakc^skega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostoj- ne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino) ; • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^ski račun, da le-ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino: • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, pr^avljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru. Dodatne informale so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21. Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r. Številka: 3520-4/2014 Datum: 14. 4. 2014 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06) objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 28,53 m2. Najem vključuje souporabo sanitary. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas, do rešitve denaciona-lizaciiskega postopka. Po tem datumu se, če poslovni prostor ne bo v naravi vrnjen denacionalizac^skemu upravičencu, najemno razmerje podaljša. Poslovni prostor bo izbranemu ponudniku oddan po 1. 7. 2014. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št.: 00-3520-42014, Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 268,18 evra mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine. V primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 5", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, na Vrhniki, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 30. 5. 2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 30. 5. 2014. Ponudbe bodo po preteku roka komis^sko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • navedbo, ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidirajo; • številko transakc^skega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^ski račun, da le-ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino; • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, pr^avljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (E. Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r. Na podlagi sprejetega proračuna Občine Vrhnika za leto 2014 (Naš časopis, 411/2013), Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 45/08), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 70/07), Mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, (št. priglasitve: K-BE053-5883407-2007), Mnenja Ministrstva za finance, (št. priglasitve: M002-5883407-2007) in na predlog Komisije za kmetijstvo Občine Vrhnika, Občina Vrhnika (v nadaljevanju občina) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2014 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Vrhnika v letu 2014. II. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Upravičenci: Upravičenci po tem razpisu so navedeni pri posameznem namenu razpisa. Splošni finančni določbi: 1. Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2014 in bo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev na področju kmetijstva, je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, ki bodo nastajali do 30. septembra 2014 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo subvencije). 2. Dokazila/plačani računi za izvedene naložbe, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. III. NAMENI RAZPISA SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE Namen ukrepa: Namen ukrepa je omogočiti kmetom pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za povečanje konkurenčnosti kmetijske dejavnosti. Namen ukrepa je tudi omogočiti nadomeščanje na kmetiji v primeru bolezni. Višina razpisanih sredstev: 1.250,00 EUR Predmet podpore: Med podpore za zagotavljanje tehnične podpore štejejo: 1. usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti; 2. izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin 3. stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom. Splošni pogoji upravičenosti: Upravičenci pod točko ena in dve prejšnjega odstavka morajo k vlogi predložiti letni program dela, upravičenci pod točko tri pa dokazila, zahtevana z javnim razpisom. Upravičenci: 1. registrirana stanovska in interesna združenja, društva in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije; 2. organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. Upravičeni stroški: 1. Na področju organiziranja in izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje: - stroškov organiziranja programov usposabljanja. 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravio tretje strani: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: -stroški udeležbe, - potni stroški, - stroški izdaje publikacij, - najemnine razstavnih prostorov; -simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado ali zmagovalca. 4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj 5. Stroški publikacij, katalogov, sple-tišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavio v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). 6. Za nadomeščanje kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom: - stroški strojnih storitev, - stroški dela najete delovne sile. Finančne določbe: Višina sofinanciranja ukrepa je do 100 % upravičenih stroškov. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 700,00 EUR. Dodatna merila za ocenjevanje: - vsebina vloge ustreza namenu ukre- pa - največ 50 točk, - število članov društva - največ 50 točk. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - letni program dela (pod točko ena in dve) DRUGE POMOČI H. SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KMETIJSTVA, PODEŽELJA IN GOSPODARSTVA Namen ukrepa: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Višina razpisanih sredstev: I.250,00 EUR Predmet pomoči: Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom gozdarstvom in razvojem podeželja, za pomoč pri stroških ustrezne infrastrukture, potrebne za delovanje društva (najem prostorov/pisarne) in materialnih stroških ter stroških dela pisarne ter organov društva. Pogoji upravičenosti: - društva, registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine, - sofinancirajo se lahko izključno društva z nepridobitno dejavnostjo, - izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja, - seznam članov društva iz območja občine. Upravičenci: Društva in njihova združenja ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja na območju občine. Upravičeni stroški: - stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostora/pisarne), - materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov. Finančne določbe: Višina sofinanciranja ukrepa je do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 700,00 EUR. Dodatna merila za ocenjevanje: - vsebina vloge ustreza namenu ukrepa - največ 50 točk, - število članov društva - največ 50 točk. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - seznam članov, - fotokopija najemne pogodbe (v kolikor ima društvo prostore v najemu). I. SOFINANCIRANJE UREDITVE NEKATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen ukrepa: Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 10.000,00 EUR Predmet pomoči: Sofinanciranje ureditve nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov. Splošni pogoji upravičenosti: - kopja katastrskega načrta z vrisom poti, - mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe. Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika. Upravičeni stroški: Za poljske poti in kolovoze, ki jih koristio občani in tudi kmetje, občina zagotavlja pokrivanje stroškov za nasipni material, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gredanje, valjanje, nasipanje...). Višina sofinanciranja ukrepa je do 100 % upravičenih stroškov. Finančne določbe: Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznega prijavitelja je 1.200,00 EUR. Dodatna merila za ocenjevanje: - vsebina vloge ustreza namenu ukrepa - največ 50 točk in - dolžina planiranih poti, katerih ureditev se bo sofinancirala s tem razpisom - največ 50 točk. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - kopja katastrskega načrta z vrisom poti ter označeno dolžino poti, - mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe. IV. VSEBINA VLOGE Vlagatelj odda vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec: »Vloga na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Vrhnika za leto 2014«, ki vsebuje: • osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev, • namen vloge, - izjavo o točnosti navedenih podatkov, - izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, podatek o njeni višini pridobi občina od izplačevalca oz. njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo, - obvezne priloge k vlogi, ki so navedene kot dokazila k posameznim ukrepom. V. OBDOBJE IN ČAS ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI Naložba oziroma dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2014 in bo predmet prijave na ta razpis je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oziroma odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar pa se mora smiselno zaključiti do 30. 9. 2014, upravičenci pa morajo v primeru odobritve sredstev dokazila oziroma plačane račune za dokončno izvedena dela izstaviti najkasneje do 30. 9. 2014, skupaj z zahtevkom za izplačilo sredstev. Upravičeni stroški po tem razpisu so le tisti, ki bodo nastajali v obdobju od izdaje sklepa o odobritvi do 30. 9. 2014. VI. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 30. 5. 2014 ali osebno v Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure istega dne. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga na javni razpis - KMETIJSTVO 2014«. Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje: - pravilno izpolnjen prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije, - vloga mora biti poslana v roku in na način, ki je določen v tej točki besedila tega razpisa. VII. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vloge, prispele na javni razpis pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Zavržene bodo vloge: - ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v VI. točki tega razpisa, - ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Dokončno razdelitev sredstev po dopolnitvi vlog Komisija predlaga v potrditev županu. Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Vrhnika izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Vrhnika bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredelijo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti. Komisija v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva, lahko zniža odstotek sofinanciranja oziroma določi najvišjo višino sredstev na vlagatelja. VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Vrhnika: http://www.vrhnika.si ali pa na Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, v glavni pisarni, 2. nadstropje, in sicer vsak dan med poslovnim časom do izteka prijave na razpis. IX. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani po telefonu na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. št.: 01/755-54-20 ali na elektronskem naslovu: sabina.ahcan@vrhni-ka.si. Datum: 18. 4. 2014 Številka: 330-2/2014 (3-02) OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/20-07-UPB2, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011, 110/2011-ZDIU12, 40/2012-ZUJF, 14/2013, 99/2013) in 13. in 14. člena Statuta Občine Vrhnika (365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 24. redni seji 3. 4. 2014 sprejel naslednji ODLOK O DODELJEVANJU ENKRATNE DENARNE POMOČI V OBČINI VRHNIKA 1. člen S tem odlokom se določijo upravičenci, pogoji in postopek dodeljevanja denarnih pomoči iz sredstev Občine Vrhnika, ki se zagotovijo v proračunu Občine Vrhnika. 2. člen Do enkratne denarne pomoči so upravičeni občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo stalno prebivališče v Občini Vrhnika - trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in so izčrpali vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega varstva, zdravstvenega varstva in jih nihče ni dolžan preživljati ter so se ne po lastni krivdi zaradi spleta neugodnih okoliščin (dolgotrajna bolezen, invalidnost, nenadna brezposelnost, smrt v družini, naravne nesreče in podobno) znašli v takšnem položaju, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti, - so bili v zadnjih treh mesecih upravičeni do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, - ne presegajo višine minimalnega dohodka, določenega v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. 3. člen Izjemoma se lahko dodeli enkratno denarno pomoč tudi takrat, ko prosilec ni uveljavljal pravice do denarne socialne pomoči ali presega višino minimalnega dohodka, določenega v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, vendar samo v primeru težke materialne ogroženosti posameznika ali družine (težja bolezen, elementarna nesreča, smrt v družini in podobno). 4. člen Enkratna denarna pomoč je namenjena za nakup šolskih potrebščin, osnovnih življenjskih potrebščin, ozimnice oziroma nujno potrebne hrane, kurjave oziroma drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti. 5. člen Enkratno denarno pomoč prejmejo upravičenci praviloma enkrat na leto v enkratnem znesku. 6. člen Predlog za uveljavitev enkratne denarne pomoči se uvede na zahtevo upravičenca, zdravstvene službe, šolske svetovalne službe, krajevne skupnosti ali centra za socialno delo. 7. člen Vloga za dodelitev enkratne denarne pomoči se vloži na obrazcu, z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pomoči. 8. člen Postopek vodi komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo praviloma sestavljajo dva predstavnika občinske uprave in en predstavnik Centra za socialno delo Vrhnika. Komisija pripravi predlog za dodelitev enkratne denarne pomoči, na podlagi katere občinska uprava izda odločbo o višini pomoči, ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo je dopustna pritožba pri županu Občine Vrhnika v roku 15 dni po prejemu odločbe. Pritožbo se vloži pisno ali ustno na zapisnik in je takse prosta. 9. člen Pri ugotavljanju lastnega dohodka posameznika oziroma družine se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki posameznika oziroma družine v obdobju treh koledarskih mesecev pred oddajo vloge, ki jih določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. 10. člen V postopkih odločanja o dodelitvi denarne pomoči lahko občinska uprava oziroma komisija pridobi mnenje pristojnega centra za socialno delo, kadar oceni, da je to potrebno. 11. člen Enkratna denarna pomoč se praviloma nakaže neposredno upravičencu, razen v primeru, če komisija oceni, da denarna pomoč ne bi bila namensko uporabljena ali da je primernejša druga oblika izplačila oziroma nakazila. V teh primerih se lahko sredstva nakažejo drugi osebi oziroma ustanovi, kadar gre za plačilo zapadlih obveznosti. V primeru, da ima upravičenec neporavnane zapadle obveznosti do Občine Vrhnika, se z denarno pomočjo najprej poravnajo obveznosti do Občine Vrhnika. 12. člen Upravičenec je v roku 60 dni od prejema sredstev na njegov račun dolžan dostaviti dokazila o namenski porabi dodeljenih sredstev (fotokopije odrez-kov plačanih položnic, kopje računov in podobno), v nasprotnem primeru v naslednjem koledarskem letu ne more več prejeti enkratne denarne pomoči. V izjemnih primerih lahko komisija naslednje leto odobri pomoč tudi upravičencu, ki v predhodnem letu ni dostavil dokazil o namenski porabi. Izjeme komisija posebej obrazloži. 13. člen Predlog za določitev višine enkratne denarne pomoči za samsko osebo oz. družino vsako leto pripravi komisija, ki vodi postopek. Predlog potrdi župan. Komisija lahko določi, da se upravičencu denarna pomoč dodeli tudi v nižjem znesku, kot bi mu pripadal po tem odloku, ali se mu ne dodeli, če ugotovi: - da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost prosilca in njegovih družinskih članov, - da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke. Komisija lahko predlaga tudi višji znesek, če ugotovi, da gre za izjemno težko materialno ogroženost (elementarna nesreča, smrt, težka bolezen in podobno). 14. člen Denarne pomoči za tekoče leto se lahko izplačujejo po zaporedju vloženih popolnih vlog v tekočem letu, dokler niso v celoti porabljena v ta namen predvidena sredstva v proračunu Občine Vrhnika. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o denarnih pomočeh iz sredstev Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 13/2000, Naš časopis, št. 297/2003, 351/2008 in 354/2008). 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v glasilu Naš časopis. Številka: 007-13/2013 (3-02) Datum: 3. 4. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009), Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (uradno prečiščeno besedilo, Naš časopis, št. 354/2008), Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 24. seji 3. 4. 2014 sprejel O D L O K o občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah v Občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok ureja: - občinske ceste na območju Občine Vrhnika in postopek njihove kategorizacije; - upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih; - način izvajanja rednega vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe; - postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in zagotavljanje njihovega varstva; - inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka; - druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest. 2. člen (pomen izrazov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: - avtobusna postajališča in obračališ- ča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov; - bankina je utrjen ali neutrjen vzdolž- ni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in prometne opreme; - brežina ceste je zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestišču do izteka v naravno površino; - cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi; - cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu; - cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeležen- -ci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo; - cestna razsvetljava so omrežje in naprave za zagotavljanje osvetljenosti posameznih delov ceste; - cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa, so telekomunikacijske in elek- -trične naprave, vgrajene v cestno telo, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za štetje prometa, naprave za pridobivanje podatkov o osnih obremenitvah in skupnih masah v -prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnih snovi, naprave za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in -objekti za cestninjenje, prezračevalne in varnostne naprave v predorih in naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem, zameti, hrupom, slepil-nimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti; - cestni objekti so mostovi, viadukti, -podvozi, nadvozi, prepusti, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi; - cestni priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta -ali druga površina navezuje na to cesto; - cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, -vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnja- -vanje, - cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi; - cestišče je del javne ceste, ki ga se- -stavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjava- -nje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča; - državna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in pomembnejših naselij v državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih državah, povezovanju regij znotraj -države in povezovanju pomembnejših naselij znotraj regije; - elaborat prometne ureditve je stro-kovno-tehnični elaborat, s katerim so določeni ukrepi in določena po- -stavitev oziroma odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme zaradi spremembe prometne ureditve na cesti ali njenem delu; - enostavni, nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov; - gozdna cesta je grajena gozdna -prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v -evidenci gozdnih cest; - individualni priključek je cestni priključek na cesto, namenjen dostopu do posameznih stanovanjskih stavb -z največ štirimi stanovanji ter kmetijskih in gozdnih površin; - javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za katego- -rizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom -in drugimi predpisi; - javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije; - kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno -opremo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste; - kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto in je namenjen prometu koles in koles s -pomožnim motorjem; - kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem; - - križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto, drugim infrastrukturnim ob- -jektom ali vodotokom in podobno; - križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo -dveh ali več cest v isti ravnini; - lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije; naselje je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb; naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje oziroma preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, korit-nice, mulde, plitve in globoke drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave, ponikalnice in podobno); nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej; nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec; objekti za obveščanje in oglaševanje so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil; občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini; območje ceste je prostor, na katerem je cesta, z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 7 metrov nad najvišjo točko vozišča; osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje; parkirišče je prometna površina, ki je namenjena ustavljanju in parkiranju vozil; pas za pešce je del vozišča, ki je označen z vzdolžno ločilno črto in je namenjen pešcem; pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen ustavitvi in parkiranju vozil v vzdolžni smeri z označenimi ali neoznačenimi parkirnimi mesti; počivališče je s posebno prometno signalizacijo označena servisna prometna površina, namenjena kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa; pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem, ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev; pregledno polje je prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter vzdolž ceste, v katerem je raba prostora omejena; pregledna berma je prostor na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi poti ustavljanja, v katerem ja raba prostora omejena; prehod za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča, ki je namenjena prehajanju pešcev čez vozišče; prehod za kolesarje je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča, ki je namenjena prehajanju kolesarjev čez vozišče; prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti, ter turistična in druga ob-vestilna signalizacija; prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, mar-kerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno) ter sredstva in naprave za prisilno ustavljanje vozil; prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo; skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem; srednji ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči; steza za pešce je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena javna pot, name- njena pešcem in drugim posebnim prevoznim sredstvom; - robna črta je vzdolžna črta, ki označuje rob vozišča; - varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena; - vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno je prometu vozil, pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače. 3. člen (predmet odloka) (1) Predmet odloka so občinske javne ceste: - druge prometne površine to so pločniki, kolesarske steze in poti, javna parkirišča, avtobusna postajališča ter obračališča ob občinskih cestah ter obračališče; - prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste v območju meje naselja; - funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa. (2) Sestavni deli občinske javne ceste so: - cestni svet; - cestno telo; - cestišče; - brežine ceste; - cestni objekti; - prometna signalizacija in prometna- oprema; - cestna razsvetljava; - cestni priključki do meje cestnega sveta; - naprave za odvodnjavanje ceste. 4. člen (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) (1) Občinske ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, tehnične smernice in ta odlok. 5. člen (smiselna uporaba zakona) (1) Vsa vprašanja, ki se nanašajo na občinske ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi zakona, ki ureja ceste in na njem temelječih predpisih. (2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v 2. členu tega odloka imajo pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja ceste in predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike. II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA 6. člen (občinske ceste) (1) Občinske ceste na območju občine Vrhnika so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. Občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in javnih objektov v občini. 7. člen (uporaba občinskih cest) (1) Občinske ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. (2) Uporaba občinske ceste, s katero se zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej, je prepovedano. (3) Uporabniki občinskih cest in njenih sestavnih delov morajo biti opremljeni z ustrezno opremo prilagojeno vremenskim razmeram. (4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena (5) Z globo 4.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 evrov. 8. člen (nekategorizirane ceste na območju Občine Vrhnika) (1) Na nekategorizirani občinski cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot ga določi Občina Vrhnika. (2) Določbe tega odloka se ne uporabljajo za gozdno cesto. Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest urejajo predpisi o gozdovih. (3) Nekategorizirane novozgrajene ceste, ki so začasno prevzete v upravljanje občine se urejajo na način, kot ga določa ta odlok. Novozgrajeno občinsko cesto lahko pristojen občinski upravni organ še pred kategorizacijo začasno prevzame v upravljanje, če je s tehničnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa. (4) Nekategorizirane javne ceste se vzdržujejo v obsegu, kot je nujno potrebno za njihovo prevoznost. 9. člen (kategorije občinskih cest) (1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako K}). (2) Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednji podkategoriji: - zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), - mestne ceste in krajevne ceste (s skraj- šano oznako LK). 10. člen (postopek kategorizacije občinskih cest) (1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Vrhnika na predlog župana. (2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest in pogoji iz 14. člena tega odloka. 11. člen (spremembe in dopolnitve kategorizacije občinskih cest) (1) Spremembe in dopolnitve kategorizacije občinskih cest se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka. (2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlaga Občinska uprava Občine Vrhnika in krajevne skupnosti. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest in pogoji iz 14. člena tega odloka 12. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) (1) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. 13. člen (opustitev občinske ceste) (1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. (2) Občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot občinska cesta, se prenese med nekategorizirane ceste ali se z njimi razpolaga v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem Občine. 14. člen (pogoji za uvrstitev cest med kategorizirane občinske ceste) 1) Poleg pogojev, ki ji določajo Merila za kategorizacijo javnih cest, se cesta uvrsti med kategorizirano občinsko cesto, v kolikor so izpolnjeni še vsi naslednji pogoji: - cesta vodi do najmanj 3 stalno naseljenih objektov, razen v primeru izjeme, kot je npr. samotna kmetija; - širina cestnega sveta je minimalno 3,5 m; - površina ceste je najmanj utrjena makadamska pot; - zagotovljeno mora biti obračališče za vozila obveznih gospodarskih javnih služb. III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST 15. člen (upravljavec občinskih cest) (1) Z občinskimi cestami na območju občine Vrhnika upravlja Občinska uprava Občine Vrhnika (v nadaljevanju upravljavec občinskih cest). 16. člen (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) (1) Upravljanje občinskih cest pove- zuje funkciji lastništva in izvajanja aktivnosti v sklopu graditve, vzdrževanja in varstva občinskih cest. (2) Upravljavec občinskih cest opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge, tako da se namenska finančna sredstva za graditev in vzdrževanje ter varstvo cest učinkovito in upravičeno uporabijo. (3) Te naloge obsegajo zlasti: - pripravo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in za načrtovanje razvoja omrežja občinskih cest; - nadzor nad stanjem občinskih cest; - naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa; - vodenje in organiziranje vzdrževalnih del; - izvajanje postopkov naročanja za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah; - naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; - vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in posredovanje podatkov pristojnim organom; - spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino Vrhnika, - naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; - izdajanje dovoljenj in soglasij ter vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; - sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste ter drugimi institucijami in občinami v skupnih zadevah v povezavi z javnimi cestami; - izvajanje drugih nalog, določenih z zakonom in drugimi predpisi. 17. člen (obveznosti vodenja podatkov o občinskih cestah) (1) Upravljavec občinskih cest mora voditi evidence o občinskih cestah in objektih na njih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. (2) Zbirne podatke iz evidenc o občinskih cestah mora Občina brezplačno posredovati Direkciji RS za ceste najkasneje do 15. maja tekočega leta za stanje cest preteklega leta. (3) Če občina predpisanih podatkov ne posreduje direkciji do predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stroške občine. 18. člen (financiranje upravljanja občinskih cest) (1) Sredstva za upravljanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Vrhnika. IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST 19. člen (projektiranje občinskih cest) (1) Pravila za projektiranje občinskih cest se določijo v skladu s predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste, ureditev navezav na obstoječe ceste ter dostopi do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter se predvidijo površine zunaj vozišč cest za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa. (3) Občinske ceste morajo biti projektirane tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. (4) Občinske ceste morajo biti načrtovane tako, da je omogočeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb. 20. člen (pridobitev nepremičnin za gradnjo občinske ceste) (1) Zaradi gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali omeji. (2) Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v zakonu, ki ureja ceste. 21. člen (gradnja avtobusnih postajališč in obračališč) (1) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi grad- njo potrebnih avtobusnih postajališč upravljavec občinskih cest po pridobitvi mnenja javnih prevoznikov in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Vrhnika (v nadaljevanju SPVCP). (2) Avtobusna postajališča na občinskih cestah se gradijo v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč praviloma zunaj vozišča. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravljavec občinskih cest na predlog javnega prevoznika in v soglasju s SPVCP po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču. Če upravljavec ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje. 22. člen (druge določbe v zvezi z gradnjo občinskih cest) (1) Za gradnjo občinskih cest se smiselno uporabljajo določbe Zakona o cestah, ki urejajo: - križanja občinskih cest in železniških prog; - razmejitev obveznosti med upravljavcem javnih cest in upravljavci vodotokov; - obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture. 23. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) (1) Upravljavec občinskih cest mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v ali ob cestnem telesu najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. (2) Upravljavec občinskih cest mora dati upravljavcu druge gospodarske infrastrukture, iz prejšnjega odstavka, na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. (3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce druge gospodarske infrastrukture v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST 24. člen (vzdrževalna dela) (1) Občinske ceste morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen promet na njih, da se izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti, da se ceste in okolje zaščitijo pred škodljivimi vplivi cestnega prometa ter da se ohranja urejen videz cest. Vzdrževanje cest vodi in organizira upravljavec občinskih cest. Vzdrževalna dela so opredeljene v predpisih, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest (2) Vzdrževalna dela se morajo izvajati vestno in po pravilih stroke, z uporabo sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje teh del. Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem vzdrževalnih del zagotavlja upravljavec občinskih cest. (3) Vzdrževanje ceste se začne takoj po predaji ceste ali njenega posameznega dela v promet. Vzdrževalna dela se praviloma opravljajo takrat, ko so za to najprimernejše vremenske, prometne in druge razmere za izvajanje del. Območje, kjer se izvajajo vzdrževalna dela, je izvajalec del dolžan označiti in zavarovati s predpisano prometno signalizacijo tako, da je zagotovljena varnost prometa in delavcev pri opravljanju del. Začasno prometno ureditev in signalizacijo je izvajalec del dolžan umakniti takoj, ko ni več potrebna. (4) Nadzor nad stanjem cest in varovalnega pasu zagotavljata upravljavec občinskih cest z rednimi in izrednimi pregledi cest ter izvajalec rednega vzdrževanja s pregledniško službo. Posebej se pregled ceste mora opraviti tudi na podlagi opozorila ali zahteve inšpekcije ali policije. Predpisane meritve in preizkuse izvajajo strokovne službe, naroči pa jih upravljavec občinskih cest. Upravljavec občinskih cest zbira podatke in poročila s pregledov cest ter na predpisani način vodi evidenco o stanju cest. Ugotovitve s pregledov cest so osnova za določanje potrebnih vzdrževalnih ukrepov. (5) Vozila izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki so označena kot intervencijska, se lahko v primeru vzdrževalnih del ustavijo znotraj cestnega telesa, s tem da ne ogrožajo varnosti ostalih udeležencev v prometu. 18 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika (6) Vozila Medobčinskega inšpektorata in redarstva se lahko v primeru izvajanja interventnih nalog ustavijo znotraj cestnega telesa, s tem da ne ogrožajo varnosti ostalih udeležencev v prometu. 25. člen (obnovitvena dela ali investicijsko vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist) (1) Obnovitvena dela na cestah so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. (2) Za zahtevnejša obnovitvena dela se na podlagi ugotovljenega stanja pripravi ustrezna projektna naloga in na tej podlagi projektna dokumentacija za izvedbo. Za manj zahtevna obnovitvena dela se pripravi popis del. Pri tem se upoštevajo določila predpisov o graditvi objektov in predpisov o cestah. (3) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki jih ureja zakon o javnem naročanju. (4) Po izvedbi in končanju obnovitvenih del mora izvajalec del najkasneje v roku 30 dni podati upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju del. Po prejemu pisne izjave o dokončanju del ali po poteku 30 dnevnega roka upravljavec občinskih cest ceste opravi pregled ceste s predstavnikom izvajalca rednega vzdrževanja, izvajalca gradbenih del in nadzora. (5) Dela iz prejšnjega odstavka se zaključijo z zapisnikom o končanju del in izročitvijo ceste v neomejeno uporabo. 26. člen (redno vzdrževanje občinskih cest) (1) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v dobrem stanju ter zagotavljanje pogojev za varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob izrednih dogodkih (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest). (2) Redno vzdrževanje občinskih cest se opravlja v javnem podjetju: Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest). Za izvajanje te gospodarske javne službe nosi popolno odgovornost. (3) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest in župan skleneta pogodbo, kjer se določi način določanja cen za redno vzdrževanje cest. (4) Izvajalec rednega vzdrževanja javnih služb izvaja javno gospodarsko službo sam ali preko podizvajalcev. Za delo podizvajalcev odgovarja objektivno. (5) Redna vzdrževalna dela se izvajajo v skladu z izvedbenim programom iz 27. Člena tega odloka. Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. (6) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste. (7) Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa. (8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov. 27. člen (izvedbeni program letnega vzdrževanja) (1) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan vsako leto pripraviti izvedbeni program letnega vzdrževanja, v katerem so določena obdobja in razpored izvajanja posameznih del, obseg in tehnološki postopki izvajanja, roki izvedbe ter drugi pogoji za izvajanje del. Prioriteto vzdrževalnih del je potrebno določiti glede na trenutno stanje ceste, obseg in vrsto prometa ter pomen ceste. (2) Osnovna razvrstitev rednih vzdrževalnih del na cestah se deli na letno obdobje od spomladi do jeseni in na zimsko obdobje. (3) Izvajalec pripravi in predloži upravljavcu občinskih cest najkasneje do 31. marca tekočega leta letni izvedbeni program, ki ga potrdi župan. (4) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest pripravi tudi izvedbeni program zimske službe, ki je temeljni dokument za izvajanje del v zimskem obdobju, in ga predloži upravljavcu občinskih cest najkasneje do 15. oktobra tekočega leta. Izvedbeni program zimske službe potrdi župan. (5) V izvedbene programe morajo biti na primeren način vključena vsa dela, predpisana v pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. 28. člen (izvajanje zimske službe) (1) Zimska služba se izvaja na vseh prometnih površinah, ki so predmet tega odloka, po izvedbenem programu zimske službe. (2) Ne glede na določbo prvega odstavka, se občinsko cesto, njene odseke ali prometno površino glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa ali krajevnih potreb v zimskih razmerah z odločbo upravljavca občinskih cest lahko zapre, kar predhodno potrdi župan. Upravljavec občinskih cest odredi postavitev ustrezna prometna signalizacija in o zapori obvesti javnost. 29. člen (financiranje vzdrževanja občinskih cest) (1) Vzdrževanje občinskih cest iz 24., 25. in 26. člena tega odloka se financira iz proračuna občine. 30. člen (prometna signalizacija in prometna oprema) (1) Občinske ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. (2) Prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest mora biti postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena. (3) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 eurov. 31. člen (naprave in ukrepi za umirjanje prometa) (1) Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. (2) Ukrepi za umirjanje prometa so tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin. (3) Naprave in ukrepe za umirjanje prometa je dovoljeno izvesti le na delih cest skozi naselja, kjer z rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi o projektiranju cest ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil. (4) Naprave za umirjanje prometa iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. (5) Hitrostne ovire se praviloma postavljajo pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju. O postavitvi odloči upravljavec občinskih cest po predhodno pridobljenem mnenju SPVCP. 32. člen (vzdrževanje prometnih površin ter objektov in naprav v naselju) (1) V območju mej naselja, upravljavec občinskih cest vzdržuje prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, kot so: - parkirne površine, avtobusna postajališča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v naselju; - podhode in nadhode za pešce ali kolesarje; - cestno razsvetljavo, semaforje ter dru- go prometno signalizacijo z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo; - kolesarske steze in pločnike; - zelene površine in urbano opremo v območju cestnega sveta. 33. člen (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) (1) Občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto. (2) O preusmeritvi prometa z občinske ceste na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, mora občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenje za ceste. 34. člen (čiščenje občinskih cest in izvajanje drugih javnih služb) (1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko upravljavec občinskih cest s predhodnim obvestilom določi: - območje najpomembnejših prometnih površin ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja; - obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb; - območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave. (2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest lahko izvajalec rednega vzdrževanja cest začasno zapre javno cesto, in sicer s predhodnim obvestilom. (3) V primeru nujnih intervencijskih del in del po prometnih nesrečah za zaprtje javne ceste predhodno obvestilo ni potrebno. VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH 35. člen (omejitve uporabe občinske ceste) (1) Če je občinska cesta ali njen del v takem stanju: - da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, - da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali - če obstajajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko upravljavec občinskih cest s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu, ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep. (2) Upravljavec občinskih cest mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste, izvajalca rednega vzdrževanja in javnost najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa. (3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste ali vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah na cesti. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste ter upravljavca občinskih cest in javnost. (4) Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovora oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 400 EUR. 36. člen (varovalni pas ob občinski cesti) (1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. (2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter sajenje živih mej v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinskih cest. Nasipavanje materiala, s katerim bi se višina terena ob cesti izenačila ali dvignila nad nivo cestnega telesa je prepovedano. (3) Upravljavec občinskih cest izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza. (4) Upravljavec občinskih cest in izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest lahko v roku 1 leta po izdaji soglasja preverita pravilnost izvedenih del v varovalnem pasu občinske ceste. (5) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej. (6) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ:_ - pri lokalnih cestah, v kolikor gre za zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste 4 m; - pri lokalnih cestah, v kolikor gre za mestne ceste in krajevne ceste 3 m; - pri javni poti 2 m; - pri javni poti za kolesarje 1 m. (7) V nobenem primeru ni dovoljeno saditi rastlinja, postavljati pašne ograje, predmetov in graditi objekte, ki vplivajo na varnost cestnega objekta v pasu, ki se od roba cestišča nahaja 1m. (8) Izjemoma se v pasu, ki se od roba cestišča nahaja 1m, dovoljuje: - postavljanje oziroma obnovitvena dela na podzemni gospodarski javni infrastrukturi in na njo spremljajočih priključkih; - postavljanje oziroma obnavljanje javne razsvetljave; - postavljanje oziroma obnavljanje objektov, ki so potrebni za varno uporabo cestnega telesa; - postavljanje oziroma obnavljanje podpornih konstrukci cestnega telesa, v primeru, da geomehanske razmere ne dopuščajo odmikov večjih od 1 m; - postavljanje prometne signalizacije, skladno z aktom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah. (9) Določbe šestega in sedmega odstavka se ne uporabljajo za območja, ki so drugače urejena s prostorskimi akti. (10) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca občinskih cest gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, zasadi živo mejo. (11) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. 37. člen (gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste) (1) Objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, katerih investitor ni Občina Vrhnika, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem upravljavca občinskih cest. (2) Upravljavec občinskih cest lahko zahteva od lastnika oziroma upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. (3) Upravljavec občinskih cest lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočili morebitno rekonstrukcijo te ceste. (4) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena zgradi ali na zahtevo upravljavca ne prestavi gospodarske javne infrastrukture. (5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. 38. člen (vzdrževalna dela na drugi gospodarski infrastrukturi na občinski cesti) (1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski infrastrukturi na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest. (2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. (3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov in bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno sta- nje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste ter zagotoviti kritje vseh neposrednih in posrednih stroškov, vezanih na njegove aktivnosti. (4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti upravljavca občinskih cest, policijo, občinskega inšpektorja za ceste in javnost. (5) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem izvaja vzdrževalna in druga dela na obstoječi javni infrastrukturi na občinski cesti. (6) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. (7) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek upravljavec gospodarske javne infrastrukture, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. 39. člen (opravljanje del v območju občinske ceste) (1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanja drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno pridobiti predhodno soglasje upravljavca občinskih cest. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del. (2) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja upravljavca občinskih cest opravlja dela, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja. (3) Z globo 6.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 evrov. 40. člen (največje dovoljene obremenitve vozil na občinskih cestah) (1) Na občinskih cestah vozila sama ali skupaj s tovorom ne smejo presegati največjih dovoljenih osnih obremenitev, skupnih mas ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste vozil. (2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka na občinskih cestah vozila, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih skupnih mas, osnih obremenitev, odrejenih s prometnim znakom. (3) Globe za ravnanje v nasprotju s tem členom so predpisane z zakonom, ki ureja ceste. 41. člen (priključki na občinsko cesto) (1) Priključki ne kategoriziranih cest ter individualni priključki na občinske ceste (v nadaljevanju: priključki na občinske ceste) se lahko gradio ali rekonstruirajo le s soglasjem upravljavca občinskih cest. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve, rekonstrukcije, vzdrževanje priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. (2) Upravljavec občinskih cest izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej. (3) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v projektni dokumentaciji za te gradnje, ki vsebuje tudi soglasje. iz prvega odstavka. (4) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo in vzdrževanjem potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. Investitor priključka oziroma uporabnik objekta oziroma območja, ki mu je priključek namenjen, je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka in ga redno vzdrževati. (5) Priključek, po katerem je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. (6) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati upravljavec občinskih cest zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. (7) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževa-n,ali če zaradi priključka prihaja do nanosov materiala ali prekomernega dotoka meteorne vode na občinsko cesto oziroma drugih nesorazmernih motenj na cesti, lahko upravljavec občinskih cest za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram priključka. Stroške preureditve priključka krije lastnik priključka. (8) Občinski upravni organ za ceste lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe. (9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinski upravni organ za ceste z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanja prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške občine. (10) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če gradi ali ukine priključek na občinsko cesto brez ali v nasprotju s soglasjem občinskega upravnega organa za ceste. (11) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. 42. člen (prometna ureditev na občinskih cestah) (1) Prometno ureditev, njeno spremembo ali dopolnitev na občinskih cestah oziroma njenemu delu odloči z odločbo upravljavca občinskih cest po predhodni pridobitvi mnenja SPVCP. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del delovnega naloga elaborat prometne ureditve. (2) Prometna ureditev obsega: - določitev uporabe ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot) in meje naseli; - določitev omejitev hitrosti vozil; - določitev prepovedi prehitevanja; - določitev prednostnih smeri in sistema ter način vodenja prometa; - določitev prehodov za pešce in kolesarje; - določitev ukrepov za umirjanje prometa; - določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev. (3) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej. (4) Prometna ureditev iz tretjega odstavka tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. (5) O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije na občinskih cestah odloča upravljavec občinskih cest po predhodni pridobitvi mnenja SPVCP. 43. člen (posebni primeri varstva občinskih cest) Za občinske ceste se določbe zakona, ki urejajo ceste uporabljajo tudi glede: - varovalnih gozdov in hudournikov ob občinski cesti; - izkoriščanja mineralnih surovin ob občinski cesti; - omejitev opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti. 44. člen (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) (1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti ali zmanjšati varnost prometa na njej. (2) Prepovedano je predvsem: 1. Na in v cestno telo občinske ceste odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; 2. Spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; 3. Na cestnem svetu občinske ceste: - ovirati odtekanje vode s ceste; - postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto, ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, zemljo, drug odpadni ali drug material ali predmete; - nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa; - nasipati zemljišča, nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; - postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja; - odvajati odplake in druge tekočine; - puščati na cesto živali brez nadzor- stva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi ob cesti napajališča za živali; - namerno zažigati ob cesti travo, les, druge odpadne in druge gorljive snovi. 4. Orati v razdalji manj kot 4 m od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na občinsko cesto ali na razdalji manj kot 1 m od roba cestnega sveta vzporedno z njo; 5. Na cestišču občinske ceste: - vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora; - z mazili ali drugimi snovmi cesto; - puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ,sneg in led ,ki pade ali zdrsne nanjo; - razsipati po cesti sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali na kako drugače onesnaževati cesto. (3) Predenj se vključi v promet na občinski cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemeljske površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. (4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisi prometa na javnih cestah. (5) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti in ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti pristojni inšpekcijski organ in upravljavca ceste. (6) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v na- sprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim odstavkom tega člena. (7) Z globo 4.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov. (8) Z globo 2.000 evrov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest predpisane v petem odstavku tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov. 45. člen (naležne ploskve na kolesih vozil) (1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča. (2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. (3) Z globo 500 evrov se kaznuje voznik, ki po cesti vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče. 46. člen (obveznosti lastnikov zemljišč ob občinski cesti) (1)Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabe občinske ceste, zlasti: - odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni pogoji, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta; - dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja; - gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa; - izvedbo ukrepov in postavitev začas- nih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi; - postavitev prometne signalizacije in prometne opreme. (2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist. (3) Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sose- di morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. (4) Z globo 500 evrov se kaznuje lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega člena. 47. člen (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti) (1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem za zaporo občinske ceste iz 48. člena tega odloka. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest. (3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za več kot 30 minut. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic. (4) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in četrtim odstavkom tega člena. (5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. 48. člen (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) (1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda upravljavec občinskih cest. O izdanih dovoljenih upravljavec občinskih cest obvesti najkasneje v 5 dneh pred izvedbo zapore policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. (2) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. (3) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja rednih vzdrževalnih del, za katere na podlagi drugega odstavka 47. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj dveh dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in upravljavca občinskih cest . (6) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in če za predlagano zaporo ni predpisan elaborat zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na občinskih cestah in ovir v cestnem prometu, mora vloga vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve (navedbo tipske sheme začasne prometne ureditve) v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste. (7) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. (8) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj dva dni pred zaporo ceste. (9) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest. (10) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, ali če delno ali popolno zaporo državne ceste izvede v nasprotju z dovoljenjem, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest pa z globo 500 evrov. 49. člen (začasne omejitve uporabe občinske ceste) (1) Če na občinski cesti ali na njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka ali če to terjajo utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, lahko upravljavec občinskih cest začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne vrste vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku ene ure po elektronski poti obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste ter javnost na krajevno običajen način. (2) Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s predpisano prometno signalizacijo. 50. člen (polje preglednosti ob občinski cesti) (1) V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije, ali postaviti objekte, predmete in naprave ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste, križišča ali priključka. (2) Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih,se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist. (3) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju upravljavca občinskih cest iz 36. člena tega odloka. (5) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. 51. člen (obveščanje in oglaševanje ob občinskih cestah) (1) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju občinskih cest je dovoljeno le s soglasjem upravljavca občinskih cest, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. (2) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo izven preglednega polja, pregledne berme, preglednost-nega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavi- tev prometne signalizacije. (3) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet občine Vrhnika. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 5 m nad voziščem občinske ceste. (4) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. (5) Občinski inšpektor za ceste odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju občinske ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja; (6) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja. (7) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST 52. člen (izvajanje inšpekcijskega nadzorstva) (1) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira Medobčinski inšpektorat in redarstvo. 53. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 8/99), Odlok o spremembi odloka o občinskih cestah (Naš časopis št. 278/2001, Naš časopis št. 287/2002, Naš časopis št. 295/2003). 54. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Štev.: 007-8/2010 (6-04) Vrhnika, 3. 4. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013) in 22. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 24. seji 3. 4. 2014 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2013 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2013. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2013 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vrhnika za leto 2013. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2013 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Vrhnika so bili v letu 2013 realizirani v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V evrih Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2013 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 13.844.226,12 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.349.285,45 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.211.141,20 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.433.514,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE704 1.336.410,28 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 441.079,34 706 DRUGI DAVKI 137,58 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.138.144,25 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.172.404,10 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 11.772,97 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 262.952,50 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 7.437,27 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 683.577,41 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 90.847,67 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 5.342,67 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 85.505,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 50,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 50,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.404.043,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 800.837,34 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 603.205,66 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 13.962.209,63 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.762.682,83 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 895.912,20 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 138.422,58 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.700.415,32 409 REZERVE 27.932,73 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.053.511,70 410 SUBVENCIJE 152.491,77 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.769.548,96 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 526.494,37 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.604.976,60 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 5.014.362,55 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 5.014.362,55 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (432) 131.652,55 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 131.652,55 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -117.983,51 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2013 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zak jučni račun 2013 VII ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 0,00 55 ODPLAČILA DOLGA 0,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -117.983,51 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 0,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 117.983,51 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PREJŠNJEGA LETA 1.945.705,93 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2013 se objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis in na spletnih straneh Občine Vrhnika. Številka: 410-3/2014 (4-01) Datum: 3. 4. 2014 Občina Vrhnika Župan Stojan Jakin, l. r. Naj ti dogodki ne vplivajo na vaše mnenje o nas V začetku aprila je med občani Borovnice za-krožila vest, da je policija odkrila požigalce, ki imajo na vesti večino požarov iz let 2012 in 2013. Ob olajšanju, da so storilce končno odkrili, je prišlo tudi ogorčenje, saj so ti fantje člani lokalnega gasilskega društva. V PGD Borovnica smo se vseskozi zavedali, da je po statistiki veliko požigalcev iz gasilskih vrst. Zato smo bili v okviru policijske preiskave vedno na voljo policistom in kriminalistom, katerim smo predali vse zahtevane podatke, in tudi sami po potrebi aktivno sodelovali v preiskavi. Aprilska novica je negativno presenetila in pretresla tudi nas. Ti fantje so s svojimi ravnanji in obnašanjem poteptali kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva in zatajili osnovno vrednoto gasilstva - tovarištvo. Preostali člani našega in drugih gasil- skih društev, ki so jim kot kolegom zaupali, so bili namreč prav zaradi njihovega početja na intervencijah izpostavljeni mnogim nevarnostim. Hkrati so ti člani kršili tako splošne predpise kot predpise gasilske organizacije in našega društva. Zoper njih smo zato sprožili disciplinski postopek in jih izključili iz našega društva. Radi bi poudarili, da preostali člani za dejanja dotičnih (bivših) članov ne moremo odgovarjati. Kaj jih je vodilo v to nerazumno početje, vedo le oni sami, pa vendar to ne sme vreči črne sence na siceršnje delo našega gasilskega društva. Zato ni prav, da bi zaradi njihovih dejanj obsojali naše društvo v celoti ali vse gasilce oziroma gasilsko organizacijo. Prihodnje leto PGD Borovnica praznuje 130 let svojega obstoja in v tej dolgi dobi našega delovanja so bili zagotovo tako vzponi kot padci, kot se dogaja v življenju nasploh. Želimo si, da ti dogodki ne bi vplivali na našo dejavnost, ki nadaljuje uspešno in požrtvovalno delo naših prednikov. Vedno smo namreč brez pomislekov pomagali vsem, ki so (ste) našo pomoč potrebovali, in tako bo tudi ostalo. Vedno se boste lahko zanesli na nas, saj smo tu za vas. To smo ponovno dokazali tudi v začetku letošnjega februarja, ko smo en teden noč in dan v nemogočih razmerah odstranjevali posledice žledoloma, ene največjih naravnih katastrof na območju naše občine. Bolj kot kdajkoli prej pa bomo zdaj tudi mi potrebovali vašo (moralno) podporo, zato vas pozdravljamo s tokrat zelo pomenljivim gasilskim pozdravom - NA POMOČ! Saša Mevec, predsednica PGD Borovnica Še kaj o borovniškem aktivu invalidov Konec marca se je na tradicionalnem srečanju sestal borovniški aktiv Društva invalidov Vrhnika, ki ima svoje več kot 500-glavo članstvo raztreseno kar po treh občinah (Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer). Borovniški del šteje nekaj več kot sedemdeset rednih članov, ki jih zastopa Miha Verhovec, sicer podpredsednik izvršnega odbora DI Vrhnika. Srečanje v Borovnici se s ciljem, da bi društveno delo približali članstvu, redno prireja teden dni po "generalnem" občnem zboru društva na Vrhniki. Invalidi v lanskem letu nikakor niso mirovali. Poleg primarnih nalog, to so preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanje zagovorništva, informativne dejavnosti, usposabljanje za aktivno življenje in delo, s termini v zdraviliških krajih in na drugih počitniških lokacijah, številnimi izleti ter športnimi dejavnostmi, kot so kegljanje, balinanje, pikado, streljanje in ribolov, skrbjo tudi za ohranjanje zdravja svojega članstva. Poleg tega imajo v svojih vrstah pevski zbor, lastno glasbeno skupino, izdajajo tudi interni bilten Deteljica. Kar se borovniškega dela tiče, pa je verjetno najodmevnejše tradicionalno območno tekmovanje v pikadu, ki je lani potekalo 12. oktobra. Izmed devetih moških in sedmih ženskih ekip se je prav vrhniška uvrstila na- prej, na državno prvenstvo. O delu društva se sicer skozi leto zlahka informirate iz Našega časopisa, kamor invalidi prav pridno pišejo, za dodatne informacije pa imajo uradne ure v pisarni na sedežu Občine Borovnica, vsako sredo od 9.00 do 10.00. Damjan Debevec PEVKE ŽPZ TONJA IZ BOROVNICE VAS VABIMO NA 14. LETNI KONCERT V SOBOTO, 24. MAJA 2014, OB 20.00, v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Gostje večera bodo fantje skupine Mor'mo še zbrat' iz Borovnice. Na podlagi 3. člena Odloka o občinskih priznanjih Občine Borovnica (Ur. l. RS, št. 23/07) Občina Borovnica objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev občinskih priznanj Občine Borovnica za leto 2014 Priznanja, ki jih podeljuje Občina Borovnica, so: 1. Naziv častni občan: Je najvišje priznanje Občine Borovnica. Ima pomen priznanja za življenjsko delo posameznika. Podeljuje se za trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravoslovnem, humanitarnem ali še katerem drugem področju dela posameznika, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Borovnica, da ima to trajen pomen. Naziv častni občan Občine Borovnica se lahko podeli največ enkrat vsaka štiri leta. 2. Zlata plaketa Občine Borovnica: Je drugo najvišje občinsko priznanje. Ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v daljšem časovnem obdobju; velja za vsa področja ustvarjalnosti in dela. Podeli se največ v dveh primerih letno. 3. Priznanje Občine Borovnica: Je tretje najvišje občinsko priznanje. Ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu dni. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v obdobju zadnjega leta; velja za vsa področja ustvarjalnosti in dela. Ima značaj spodbude prejemnikom za nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Borovnica. Podeli se največ v dveh primerih letno. Kandidate za priznanja občine lahko predlagajo občani, posamezniki ali skupine občanov in organizacije.Upoštevali se bodo predlogi, ki bodo prispeli na Občino Borovnica vključno do 16. 5. 2014 do 12. ure. Predloge posredujte v pisni obliki na obrazcu, ki ga dobite na Občini Borovnica ali na spletni strani Občine Borovnica. Seznam dosedanjih dobitnikov je objavljen v rubriki Arhiv. Predlagatelj in kandidat za priznanje ne more biti ena in ista oseba. O podelitvi priznanj odloča občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. Številka: 094/0001/2007-26 Datum: 14. 4. 2014 OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Frančišek Volek l. r. Nov Medletov vodnjak za Brezovico Naš sovaščan, mojster kamnosek Aleš Medle, občinski nagrajenec, je pred kratkim znova prijetno presenetil, tokrat z odmevnim podvigom v Brezovici pri Borovnici. Pri vodohranu v zgornjem delu vasi je namreč postavil obsežno vodno korito, olepšano s kipom sv. Florjana. "Tu je bilo samostojno korito, kamor smo vaščani nekoč hodili po vodo," pojasnjuje Franc Verho-vec, po Medletovo "glavni krivec" za postavitev novega umetelnega vodnjaka. V korito se je do sredine petdesetih let 20. stoletja stekala voda iz prvega brezoviškega vodovoda z zajetjem v Šumniku, ki so ga vaščani sami zgradili že leta 1905. Po prenovi vodovodnega sistema so korito opustili, a spomin nanj ni zbledel. Vodnjak, tradicionalno osrednji prostor druženja in simbol življenja, Brezovici pri Borovnici vrača pomemben delček značaja. V katerega je, kot pred tem v zabočevska vodnjaka, del sebe nepreklicno vtisnil tudi mojster Medle. Kamnito korito nosi ime kraja in podatek o njegovi nadmorski višini, pipa je izdelana iz zgodovinske, 110 let stare cevi prvega vodovoda, kip sv. Florjana pa nezgrešljivo govori o bogati gasilski tradiciji kraja in kliče blagoslov nad hiše v priprošnjo zoper rdečega petelina. Damjan Debevec, foto: DD Obvestilo Občine Borovnica Občina Borovnica vse zainteresirane za organizacijo prireditve Dan borovnic obvešča, da bo izvedla ZBIRANJE PONUDB za organizacijo prireditve Dan borovnic 2014, in sicer 18. in 19. julia, ob prazniku Občine Borovnica. Razpis bo objavljen na spletni strani Občine Borovnica od 5. 5. do 16. 5. 2014. Prijavo za organizacijo bo treba poslati na Občino Borovnica, najpozneje do 23. 5. 2014. Občina Borovnica TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA VAS VABI 1. MAJA 2014 NA TRADICIONALNO DRUŽENJE NA ŽUPENCI. SREČANJE IZLETNIKOV BO OB 12. URI. PIJAČA IN JEDAČA ZAGOTOVLJENI! VLJUDNO VABLJENI. ■iJOiL'^M- MhiLTvt BOROVWCA Drage občanke in občani, vabimo vas na tradicionalno prireditev v spomin na ustanovitev Faškarske čete, ki bo v soboto, 3. maja, ob 10. uri na Malem Srebotniku. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Tanja Fajon. Zbor je ob 9. uri na Lužah. 1 Vabimo vas na srečanje na Malem Srebotniku v soboto, 3. maja 2014. Dobimo se na Lužah ob 9. uri. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Želimo vam prijetno praznovanje 27. APRILA, dneva upora proti okupatorju, 1. MAJA, praznika dela, ter 9. MAJA, dneva Evrope. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Šola premore kar tri zbore. Naši najmlajši pevci in pevke Tradicionalna revija borovniških pevskih zborov v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica je bila letos domala polno-številna. Organizator, Ženski pevski zbor Tonja, je nabito polni dvorani priredil lep večer izbranih slovenskih in tudi tujih pesmi, ki ga je tekoče povezovala Marjetka Balkovec Debe-vec. Najmlajši pevke in pevci večera so prišli iz borovniškega vrtca - zbor Miš-Maš, ki ga vodi Nika Furlan. Iz šole so prišli Imena zase še niso našli, glasnih oboževalk pa ničkoliko. Deset borovniških zborov se predstavi Otroški, šolski, župnijski, moški in ženski pevski zbori ter skupine so se domačemu občinstvu predstavili na Reviji borovniških pevskih zborov 30. marca. Tokrat so gostile pevke Tonje. kar trije. Glasbena pripravljalnica in Mešani pevski zbor pod taktirko Tine Vahčič ter Otroški pevski zbor pod vodstvom Barbare Skopec Černigoj. Z otroškim pevskim zborom sv. Marjete se je predstavila tudi župnija, na čelu zbora pa mlada Valerija Rot. Od uveljavljenih odraslih zborov so na oder prikorakale pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke z vodjem Rudijem Cerkom, zapel pa je tudi Moški pevski zbor Štinglc, Številčni otroški zbor sv. Marjete z zborovodkinjo Aljo Pešak, ter ne nazadnje Ženski pevski zbor Tonja, ki mu je tokrat načelovala Natalija Rot. Nastopili sta tudi najmlajši skupini Kvartet ŠKRiP Janeza Šviglja ter še sveži "Mo'rmo še zbrat;D" Nejca Trčka. Gromki aplavz med posamičnimi nastopi je le še pritrdil, da je bila revija prav lep zaključek že tako lepega konca tedna. Damjan Debevec, foto: DD ze- na Pohod brez Štampetovega mosta in muzejskega vlaka Posledice nadležnega žledoloma občutijo tudi obiskovalci naših občin. Več kot dvesto udeležencev jubilejnega, 35. pohoda na Štampetov most letos slednjega žal ni videlo, prikrajšani pa so bili tudi za vožnjo z muzejskim vlakom. intenzivni tovorni promet z dizelskimi lokomotivami. Predsednik PD Železničar Branislav Marković pa si po drugi strani s tem ni kaj prida belil glave: »Če bi bila oba tira odprta, bi letos muzejski vlak bil, tako pa ga ni bilo. A s strani generalnega direktorja mi je bilo obljubljeno, da drugo leto pa zagotovo bo.« Nadomestni vlak sicer ni zasopihal, je pa ob uri odbrnel iz Ljubljane in po postajah do Verda pobiral pohodnike, ki so bili po poltretjem mesecu pravzaprav prvi potniki na železniški progi južno od Borovnice. Za izlet se jih je odločilo krepko čez dvesto, ki so po prihodu na končno postajo odločno zakorakali v osrčje meniševskih gozdov. Prvo kontrolno točko »Štampetov most« so osvojili pri odcepu za Ljubljanski vrh, pri odcepu za Dolge tale pa so glavno gozdno cesto dokončno zapustili in se podali proti kurirski postojanki TV-17, kjer so jih z okrepčilom pričakali člani ZB za vrednote NOB Vrhnika. Pot do Zavrha je nato postregla z nekaj naravnimi preprekami, ki pa so bile obdelane do te mere, da so jih zlahka preskočili oz. pod njimi zlezli tudi najmlajši udeleženci pohoda. Najvišji kontrolni točki, Zavrhu, se je hitro pridružilo še Pokojišče, točneje brunarica, kjer je društvo Medved že odprlo svoja vrata, svoj delež pa so pristavili še organizatorji. Potreben je bil le še hiter spust ter malce počasnejši vzpon z Lašč in pred očmi se je posvetila bela Borovnica. Na železniški postaji pa sprejem vreden krona- Čez 200 se jih je podalo na pohod. Kraljevski sprejem pohodnikov v Borovnici. Skrbno načrtovanemu lezničarskemu pohodu Štampetov most, tokrat že 35-emu po vrsti, je nedavni žle-dolom dodobra zmešal štrene. Organizator, PD Železničar Ljubljana, je moral zavoljo številnih podrtih dreves na zasebnih zemljiščih traso pohoda kar konkretno prestaviti, celo toliko, da pohodniki Štampetovega mosta letos niso videli, saj je dobršen del pohoda vodil kar po cesti Verd-Pokojišče. Grozečim napovedim vremenoslovcev in negotovostim glede stanja planinskih poti navkljub se je 12. aprila, v jutranjih urah, iz Ljubljane na pot odpravila čedna gruča pohodnikov. Nemalo vzdihov razočaranja, pa tudi ostrejših komentarjev je bilo tod slišati na račun Slovenskih železnic, ki so tik pred zdajci odpovedale vožnjo z muzejskim vlakom, ker da na trasi proti Verdu vladajo izredne razmere (zaprt tir zaradi popravil po žledolomu) in bi bojda »počasna« parna lokomotiva ovirala nih glav. Čaj in kavico je tod streglo Turistično društvo Borovnica, kupe slaščic je na mize razpostavil organizator pohoda, ješče pohodnike, ki so se prebili do cilja, bilo jih je okrog 150, pa je s poskočnimi vižami razveseljeval harmonikar Andrej Jereb. Damjan Debevec, Foto: DD JUHUHU, POMLAD JE TU! Organiziramo tečaj rolanja (za otroke in starše) BOROVNICA - PARKIRIŠČE ZA ŠOLO 13.5.2014 OB 18.00 PRIJAVE IN INFORMACIJE: WWW.EKOLASKAR.COM/ PODJETJE-VIVIAN e-naslov: VIVIAN@SIOL.COM tel.: 040 462 373 V Galeriji Barje se zaključuje tečaj likovnikov Bliža se mesec maj, ko se prebuja pomlad, mi, ustvarjalci, pa počasi zaključujemo svoj zimski projekt, ki smo si ga zastavili lansko jesen. Tečaj se torej bliža koncu, umetniki pa vse bolj pridno in z veliko vnemo slikajo. Jeseni smo se poglobili v študij, ponovili smo tehnike risbe in osnovne likovne prvine, nato pa smo se ukvarjali z likovno teorijo. Po vsem pridobljenem znanju in izkušnjah smo se odločili, da se lotimo kompleksnejše naloge, kopje slike znanega oz. manj znanega umetnika. Moram poudariti, da so si tečajniki zadali zelo težko nalogo, saj so si izbrali slike umetnikov, kot so Vincent van Gogh, Claude Monet, Ivana Kobilca ... A so jo opravili več kot odlično. Njihovo delo pa tudi ni več do potankosti vodeno, ampak že razmišljajo s svojo glavo, skupaj pretehtamo le možnosti, ki so odprte. Torej je naš likovni jezik v tem primeru že na določeni umetniški ravni, ki jo bodo tečajniki lahko po željah še stopnjevali. Likovniki bodo svoje delo nadaljevali do konca maja, nato pa bo sledil kratek pregled letnega dela. Torej prav vsi vljudno vabljeni v Galerijo Barje 6. junija 2014. Natalija A. Lani, foto: Jože Pristavec Čistili smo smeti in posledice žledu Čez sto borovniških prostovoljcev se je udeležilo spomladanske občinske čistilne akcije, 29. marca, z javnih površin pa odstranilo okrog četrt tone smeti ter še nekajkrat toliko vejevja, posledice nedavnega žle-doloma. Tradicionalna borovniška čistilna akcija, t.i. »Očistimo Borovnico 2014«, je letošnjega marca pospremilo čudovito vreme, a prostovoljce - Turistično društvo Borovnica jih je naštelo nekaj čez sto - so tokrat pričakali povsem drugačni izzivi kot pretekla leta. Prenekatera javna površina, ki prav hlepi po vsakoletni skrbi za čistočo, je bila po minulem žledolomu v najboljšem primeru nastlana z odlomljenim vejevjem, ponekod pa kar s padlimi drevesi. Soočeni s takšno situacijo na terenu so se koordinatorji odločili, da tokratno čistilno akcijo izvedejo v širšem pomenu besede čiščenje. Skupine sedmih borovniških društev in posamezniki so se lahko spoprijeli z malomarno odvrženimi smetmi še vedno preštevilnih brezvestnežev ali pa nastlanim vejevjem na kateri od borovniških rekreativnih površin. TD in Planinsko društvo Borovnica sta tako prevzeli urejanje parkirišča in zelenice okrog mlina v Peklu, del ekipe pa tudi pot do drugega slapa v soteski. Člani Športnega društva Optimisti so na drugi strani občine poprijeli za krampe in sekire pri urejanju igrišča v Bistri. PGD Borovnica je prevzelo čiščenje regionalne ceste proti Vrhniki ter vzporedno cesto na Mah, njihovi brezo-vški kolegi Brezovico pri Borovnici, medtem ko so se vaščani Brega lotili regionalne ceste proti Goričici. Članice DPŽ Ajda so poskrbele za ohoniški konec, sadjarji so čistili bregove Bo-rovniščice in Prušnice gorvodno, dolvodno do Fenolita pa se je odpravila častna zasedba TVD Partizan Borovnica. Po središču Borovnice in ob Borovniščici je pedantno pospravila številčna delegacija osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica, po Lazih pa zavzeta Belovičeva ekipa. »Izplen« dopoldanske akcije je bil količinsko gledano, še posebej v primerjavi s prejšnjimi leti, dokaj majhen. Po poročilih KPV le borih 260 kg odpadkov, od tega samo petina neuporabnih. A če bi jim prišteli še vse traktorske prikolice pobranega vejevja iz Bistre in Pekla, bi število nedvomno močno poskočilo. Mirne duše pa lahko sklenemo, da je Borovnica po nekaj neprecenljivih stotinah ur dela borovniških prostovoljcev prijetnejši kraj za bivanje, za goste pa bistveno bolj privlačna izletniška destinacija. Damjan Debevec, Foto: ND, DM Iz razdejanja raste urejeno igrišče v Bistri. Foto: Darko Mršić Čiščenju je sledilo postavljanje klopi in zelenica je bila nared za obiskovalce. Planinski obisk v zamejstvu V rekordnem številu v Dolino Glinščice Planinsko društvo Borovnica je na sončno nedeljo sredi marca organiziralo planinski izlet v kanjonsko Dolino Glinščice. Obetavna lokacija v zamejstvu, tik za slovensko-italijansko mejo, in lepa vremenska napoved sta bili očitno zmagovalna kombinacija - pohoda se nas je udeležilo kar 37 planincev in planink. To je tudi rekord za redne mesečne planinske izlete, ki jih v zadnjih dveh letih vodjo izkušeni planinski vodniki Planinskega društva Borovnica, Primož in Tatjana Pečlin ter Kristina Su-hadolnik, ter obenem lep obet za prihodnost. Po zboru na parkirišču pred železniško postajo smo se z osebnimi avtomobili odpravili proti Trstu, natančneje proti kraju Boljunec nad Trstom. Tu smo pustili avtomobile in se po dobro označenih in vzdrževanih stezah odpravili v naravni rezervat Dolina Glinščice. Najprej so nas na poti pozdravili ostanki nekdanjega starorimskega vodovoda ter planinski dom Premuda. Pri tem velja omeniti, da je Dolina Glinščice tudi priljubljen mali plezalski raj, v katerem že od leta 1929 deluje tudi plezalska šola, ki jo je ustanovil sloviti italijanski plezalec Emilio Comici. Naslednji pomembnejši točki sta bili v srednjem veku zgrajena božjepotna cerkev sv. Marije na Pečah, ki se nahaja sredi strmega pobočja nad Glinščico, ter - za tiste bolj pogumne in izkuše- ne - še razgledni vrh nad njo. Od cerkve smo se odpravili naprej proti majhni vasici Botač, pri čemer smo si lahko med potjo dobro ogledali 38 metrov visoki slap Supet. Ta velja tudi za ne- kakšen podnebni mejnik - v dolini nad njim je podnebje celinsko-predalpsko, v dolini pod slapom pa vlada že sredozemsko podnebje. Kmalu za slapom se nahaja vasica Botač, ki leži tako rekoč na slovensko-italijanski meji, ob sotočju Glinščice in Grižnika, in ki pohodnike pozdravi z miniaturno restavracijo. Iz Botača je sledil razmeroma strm vzpon proti trasi nekdanje železniške proge, ki je nekoč povezovala Trst z istrskim zaledjem. Ukinjena je bila leta 1958, danes pa je priljubljena med kolesarji, tekači in planinci, saj ponuja izjemen pogled na Dolino Glinščice in naprej proti Trstu ter Tržaškemu zalivu, ohranjeni so tudi nekda- nji železniški predori. Po tej progi smo se odpravili nazaj proti Boljuncu in našemu izhodišču. Sledila je le še vožnja domov s pogovori o novih planinskih ciljih v spomladanskih mesecih. Več fotografij na http://arehar.wordpress.com/ 2014/03/16/v-rekordnem-stevilu-v-dolino-glins-cice/ Avtor:Aljoša Rehar Vabilo na izlet DU Borovnica dne 22. 5. 2014 za svoje člane organizira enodnevni izlet v Prle-kijo-Ljutomer-Jeruzalem. Cena izleta je 16 € na osebo. Odhod avtobusa bo ob 7. uri pred trgovino Kocka. Prijave zbiramo v DU Borovnica do zapolnitve avtobusa oziroma najpozneje do 15. 5. 2014. TI t «>V V • 1 «I • • I •• • Pokojišče so za nekaj ur preplavili orientacija Pokojišče je aprila gostilo mlade orientacijce, ki so kljub dežnim kapljam, ki zaznamujejo omenjeni čas, vseeno zagrizli v kolena, iskali skrite točke, merili azimute, se mučili z vozli in na točkah, kjer so jih pričakali organizatorji tekmovanja, odgovarjali na vprašanja o gorah. Tokrat je tekmovanje v gorenjsko-dolenjski regiji prevzel mladinski odsek PD Borovnica, ki je poleg zanimivega dogajanja nameraval udeležencem pokazati tudi lepote prostrane notranjske planote Pokojišča; ta poleg zanimivega terena ponuja daljnosežne razglede, ki se končajo šele nekje daleč v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah ter Karavankah. Za razgledovanje po okolici in vršacih tokrat na žalost ni bilo veliko možnosti, so se pa tekmovalci močno namučili, da so pravočasno prispeli na cilj in zadostili vsem pravilom tekmovanja. Mi imamo še pet minut ... zaslišim stavek, ki je prišel iz otroških ust. Test planinske šole smo že rešili, ti vzemi kompas, jaz bom topografsko karto, aja, pa pelerine ne pozabimo, jaz si le še vezalke zavežem ... Čez minuto jih že spremljam pred nekdanjo gostilno in nekaj trenutkov kasneje so na prvi kontrolni točki, le streljaj od starta. Tu nama boste morali odgovoriti tudi na nekaj vprašanj ... jim prijazno razložita predstavnici žive kontrolne točke. Sive celice so zapele! Kateri hrib se dviga nad Ljubljano? Hm, nismo od tu, pa vseeno ... jest bom povedal: Šmarna gora. Bravo, mu pritrdita sotekmovalca. Kaj pa tale vršac? Vemo, da je v Julijskih Al- pah, vendar imena se ne spomnimo. Je morda tisti z oknom? - Ne, vendar niste daleč! - Je Jalovec? - Odgovor je pravilen. Pot jih je nesla naprej in jim po pravilno rešeni nalogi vlila dodatnih moči za naslednjo nalogo, ki je vključevala pravilno zategovanje vozla. Dobro nam gre, si pritrdijo v en glas in gredo naprej. Potne srage jim sproti spira dež, vendar nič zato. Na koncu bomo pili čaj in se greli v nekdanji gostilni, si govorijo. Tokrat je sodelovalo kar 16 ekip, ki so skupno štele kar 52 tekmovalcev, ti so bili razporejeni na start v razmaku petih minut, težavnost proge pa je določala starost tekmovalcev. Skladno s starostjo se je povečevala in tekmovalcem nalagala vse težje naloge. Tisti, ki so že prispeli na cilj, so kartali, se zabavali, nekaj skupaj staknjenih glav pa je medtem pregledovalo preluknjane liste, ki so bili edini dokaz, da so tekmovalci resnično obiskali kontrolne točke in tako dokazali poštenost igre. Na koncu pa so strnjene glave le pokazale obraze in razglasile tekmovalce. V kategoriji A (učenci do šestega razreda osnovne šole) so prvo mesto zasedli Sendviči iz PD Borovnica, drugo mesto je pripadlo Carjem iz PD Ljubljana Matica, po tretjem mestu so posegla Gorska dekleta iz PD Domžale, Štu&oti iz OŠ Cerklje ob Krki so domov odnesli četrto mesto, Gozdarji iz istega kraja pa so se sprijaznili s petim. V kategoriji B (učenci 7., 8. in 9. razreda) pa je bil vrstni red naslednji: prvo mesto so osvojile Slive iz PD Borovnica, sledili so jim Hitri polži iz PD Ljubljana Matica, tretje mesto pa so v PD Trzin odnesle Bose koze. Kategorija C (od 1. letnika do vključno 18 leta) pa je razglasila za zmagovalca kar Pokvarjene busole iz PD Borovnica. Tekmovanje se je tako zaključilo, kljub padavinam pa je spomin na dogodek ostal živ še dolgo po razglasitvi; ta namreč udeležencev na poti v dolino ni "ob-težil" le s priznanji, temveč tudi z lepimi doživetji in geslom: važno je sodelovati, in ne zmagati. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Če bi zagorelo na Zalarjevi cesti ... Vodja intervencije Jože Palčič je bil ažurno obveščen. Tri ponesrečence so uspešno iztrgali plamenom. Bil je spokojen petkov večer, po borovniških ulicah so se sprehajali redki pešci, tudi prometa ni bilo kaj prida, ko so Zalarjevo cesto, od Zalarja do Suhadolnika, v nekaj minutah zapolnila gasilska vozila z utripajočimi lučmi. Človek bi težko verjel, a prav na tem najožjem delu vaške ceste se je po dvoriščih, dovozih in stranskih poteh uspelo razvrstiti prav vsem sedmim vozilom treh borovniških prostovoljnih gasilskih društev, ki so na kraj akcije prihitela skorajda sočasno. Gasilci in gasilke, naštel sem jih kar 56, so nemudoma poskakali iz vozil, in medtem ko so se prvi pognali proti "Štekalovemu" hlevu, so drugi mrz- lično razvijali cevi in iskali najbližje hidrante, spet tretji so si nadevali dihalno opremo in ognjevarno obleko, nato pa s sekirami zakorakali skozi vhod poslopja, v katerem naj bi domnevni požar ujel kar tri žrtve. Vse so v kratkem prenesli na bližnje dvorišče, kjer jim je težke poškodbe oskrbelo v prvi pomoči izurjeno gasilsko osebje. In tudi požar so uspešno zamejili, da bi se ne razširil na sosednja poslopja v tem delu močno zgoščenega stavbnega fonda Borovnice. Na srečo je šlo le za vajo gasilskega poveljstva Občine Borovnica, v kateri so po besedah poveljnika Jožeta Palčiča poleg gašenja požara, pre- prečitve njegove širitve in reševanja ponesrečencev poskušali predvsem "pomešati napadalne ekipe v notranjih napadih. Ker so v napadu vedno dvojice, bi jih tako pomešali v kombinacije Borovnica-Brezovica, Borovnica-Breg in Breg-Brezovica. Pomešali smo tudi ekipe prve pomoči." Ker se na državni ravni uvaja nov sistem, kjer se ob požarih in nesrečah imenuje vodja intervencije, ki vodi vse, in pa operativni vodja, ki se osredotoča le na gašenje oz. reševanje, so tokrat uspešno pre- izkusili tudi to. Ob izvedbi vaje pa so opazili še pomanjkljivost na področju radijskih zvez, ki naj bi jo po Palčičevo v prihodnje odpravil načrtovani operativni center v borovniškem gasilskem domu. Damjan Debevec, foto: DD DeSUS Borovnica podprl g. Iva Vajgla za poslanca v evropski parlament V petek, 4. aprila je bil zbor članov stranke DeSUS Borovnica, na katerem smo poleg potrditve poročila o delu stranke in finančnega poročila za preteklo leto, razpravljali tudi o aktivnostih v letu 2014. Žal se zbora, zaradi sočasnega poteka seje parlamenta o interpelaciji zoper notranjega ministra, ni mogel udeležiti poslanec stranke g.Ivan Hršak. Uvodoma je predsednik OO g.Nikolaj Stražišar podal poročilo o delu stranke in aktivnostih v občinskem svetu v preteklem obdobju. Največjo pozornost v letu 2014 pa bo namenjena volitvam poslancev v evropski parlament in v občinski svet občine Borovnica. G.Pavel Brglez, predsednik PO DeSUS Ljubljana, je predstavil kandidata za poslanca v evropski parlament, ki ga podpirata stranka DeSUS in Zveza društev upokojencev Slovenje, g.Iva Vajgla. V razpravi je bilo poudarjeno, da je to eden bolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih diplomatov. Prav poznavanje mednarodne diplomacije je zelo pomembno za uspešno delovanje v teh institucijah. G.Vajgl je v sedanjem mandatu v evropskem parlamentu član liberalne stranke in je s svojim delom že dokazal, da so mu blizu problemi starejše populacije. Glede na to, da smo upokojenci najštevilčnejša skupina prebivalstva v Slovenji, upravičeno pričakuje dobro podporo. Potrebujemo namreč ljudi, ki bi v neizprosnem kapitalizmu, ki smo mu priča, znali dopovedati, da je prav sedanja starejša generacja ustvarila premoženje, ki si ga nekateri tako zlahka prilaščajo. Nekoliko kasneje se je zboru pridružil g.Robert Kojc, predsednik Mladega foruma stranke DeSUS, ki je v svojem nagovoru poudaril, da v stranki niso in ne smejo biti le starejši člani. Medsebojna povezanost znanja, izkušenj in mladostne energije je uspešnejša. Stranka prevzema vse več pobude in odgovornih nalog, njena velika zasluga pa je tudi to, da se že tako slab položaj večine upokojencev ni še poslabševal. To si bo prizadevala tudi v prihodnje, upati pa je, da bo kriza počasi zapustila tudi Slovenijo. G.Sluga iz Vrhnike, ki je koordinator občinskih odborov Notranjske, je podal nekaj informacij o delovanju v posameznih občinah, na koncu pa pozval članstvo, da se aktivno vključi v predvolilne aktivnosti. Sledila je razprava o problemih v zdravstvu, ki zadevajo vsakega izmed nas in o drugih aktualnih zadevah. Imenovan je bil volilni štab v sestavi članov izvršnega odbora stranke, s pozivom predsednika k sodelovanju, da bi pripravili dober program in ga ustrezno predstavili občanom za čim boljši volilni rezultat. Ob tej priložnosti pa članom stranke in vsem občanom Borovnice želimo prijetne in sončne prvomajske praznike. OO DeSUS Borovnica Keršmanc: »Prerodili ste društvo « O PGD Breg - Pako, ki je v preteklih letih močno okrepilo mladinske (pa tudi interventne) vrste, se je na nedavnem občnem zboru najbolj slikovito izrazil predsednik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc: "Mladi ste prerodili to društvo in ga iz povprečnega spremenili v nadpovprečno, tako v tekmovalnem smislu kot po dosežkih - že v prvem letu organiziranega delovanja." Odziv mladine je povezal s pridobitvijo nove gasilske opreme, kar da opaža tudi v drugih društvih, ki se "kljub desetletju neso-glasi dvignejo in gredo naprej". Mentor mladine Rok Šmon, ki je za svoje delo prejel številne pohvale, pa je ob tem dejal: "Gasilsko društvo brez mladine je kot drevo brez korenin." Ob 90-letnici društva so si zastavili cilj, da ustanovio mladinsko ekipo, in s sodelovanjem preostalega članstva jim je to lani, ko so se prvič podali na tekmovanje s kar tremi ekipami mladincev, vendarle uspelo. "Dokazali smo, da gasilci znamo stopiti skupaj," pravi Šmon, katerega varovanci so se do konca leta že povzpeli na sedmo skupno mesto v GZ Vrhnika, in dodaja: "Lepo iztočnico imamo za še bolj uspešno leto 2014." Dela mladim pa tudi celi vrsti novih članov prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj društvo tempa lanskih dejavnosti ne namerava zmanjševati. Lani so tako obnovili tla dvorane, preuredili sistem ogrevanja, nabavili nekaj manjkajoče gasilske opreme, sofinancirali nabavo petih svečanih uniform, varovali lokalne prireditve, se udeleževali gasilskih srečanj, posvetov, izobraževanj, parad ipd. Obiskali so jih tudi sosedje, otroci iz brežanskega vrtca, za konec leta pa so vaščane znova obiskali s koledarji. Pregledali so še hidrantno omrežje na Bregu in Pakem, na Predsednik Janko Smole krepi društvene vrste podlagi česar se letos načrtuje postavitev novega hidranta pri Golobu na Bregu. V preteklem letu so gasilci videli tudi precej akcije, kot je poročal poveljnik Niko Smole. Z ognjenimi zublji so se spopadli v hišah na Paplerjevi ter v Jelah, za Likom gasili leseno kolibo, ugnali pa še travniški požar pri Goričici ter ob železniški progi na Pakem. Sedem članov je opravilo osnovni tečaj za gasilca, nadaljevalni tečaj šest gasilcev, štirje pa tečaj prve pomoči. Predsednik Janko Smole v letošnjem letu načrtuje ureditev muzejske sobe in v celoti tudi orodišča. Uradnemu delu zbora je sledila še podelitev priznanj in novih činov. Tečaj za gasilca so opravili Matej Čepon, Tilen Rudolf, Uroš Kovačič, Jože Molek, Mario Blagojevič in Rok Kržič. V gasilca I. stopnje so napredovali Rok Šmon, Branko Susman in Darko Skubic, v nižjega gasilskega častnika I. stopnje Ciril Šivic, Niko Smole, Janko Smole, Milan Petelin, Albina Molek, Marjan Kržič ter Slavka Gerdina, v gasilskega častnika I. stopnje pa Marjan Kovač in Franci Pirc. Za 10 let operativnega dela je prejel priznanje Rok Šmon, za 20 let Marija Gerdina, Slavka Gerdina, Miha Kirn, Niko Smole in Dušan Vuleta, za 30 let Emi Brancelj, za 40 let Janko Smole in za častitljivih 60 let Franc Pirc. Damjan Debevec, foto: DD Drašler: »Najbolj izkušena ekipa v Borovnici Gasilci PGD Brezovica pri Borovnici so se na letošnjem občnem zboru odločili enkrat za vselej obračunati z očitki, da se preveč ukvarjajo s tekmovanji in premalo z operativo. Da očitek ne bi mogel biti bolj iz trte izvit, je poveljnik Damjan Turšič dokazal ob naštevanju nekaj najbolj vnebovpjočih primerov, začenši z vajo GZ Vrhnika, kjer je bilo med 120 udeleženci kar 22 njihovih gasilcev, tam pa so obenem bili v veri- gi kot tudi na kraju nesreče, pa še za postrežbo so poskrbeli. Ko so morali julija intervenirati v Peklu (za kar so poželi tudi pohvale GRS), so istočasno držali še požarno stražo na Dnevu borovnic in sodelovali v paradi. Ob požaru kolibe za Likom pa je denimo vseh sedem sodelujočih iz njihovega društva imelo izpit za vozila višje kategorije, medtem ko so "drugi imeli s tem težave". Seveda so delovali tudi drugje, od požara Predsednik Jože Drašler svojo ekipo visoko ceni. Mladina je pobrala 21 navadnih in dva prehodna pokala. « v Jelah, pa na Paplerjevi, do sodelovanja z gasilci na Krasu, prav tako so črpali vodo iz centra za ravnanje s strelivom in stanovanja v Ohoni-ci, v enem primeru pa odpirali vrata in reševali onemoglo osebo. Po poletni hudi uri so sanirali strehe na najbolj prizadetem koncu občine, ustrašili pa se niso niti sršenov. V tem času so nakupili nove zaščitne obleke, čelade jim je do-niral PAB Akrapovič. "Dokler bo 20 operativcev na intervenciji, smo lahko zadovoljni," je sklenil Turšič. Zahvale za sodelovanje na intervencijah je izrekel tudi poveljnik poveljstva Jože Palčič ter še posebej izpostavil preboj do Bistre in na Pokojišče ob nedavnem žledolomu, kjer da so se Brezovčani zares izkazali. Kačani pa niso popuščali niti na področju mladine. "Imeti sedem desetin mladine spominja že na znanstveno fantastiko," je bilo slišati na zboru. No ja, fantastičen glavobol je imel lani predvsem predsednik Jože Drašler, ki je moral več kot 100-glavo množico mladih tekmovalcev nato skladno s pravili gasilske zveze tudi obleči. A ne zaman, saj je mladina z občinskega tekmovanja, kot se je slikovito izrazil predstavnik PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, domov popeljala za kakšno priko- lico pokalov, pionirji so znova osvojili prehodni pokal Rudolfa Maistra na Uncu, mladinke pa prehodni pokal Drenovega Griča. Vsega skupaj so domov prinesli sedem zlatih, deset srebrnih, štiri bronaste in dva prehodna pokala, za katere že zmanjkuje prostora, predsednik pa se ozira po še edini prosti steni ob vratih. Na državno prvenstvo gresta dve ekipi pionirk, na državno prvenstvo v orientaciji so že šle pripravnice, bojda edine v Borovnici. "Leto presežkov" je pokomentirala mentorica mladine Karmen Pirnat. Sicer so lani zbrali tudi ekipo veterank, ki pridno vadi in tekmuje, že 26. so se poklonili materam in ženam, izvedli veselico, pionirje so popeljali v Savudrjo, pripravili tudi tod dobro obiskan dan odprtih vrat, gostili pa še vrtec in izdali lasten koledar. Posebnost letošnjega leta utegne biti predvsem ureditev gasilskega poligona pod Strmecem, česar jim lani nikakor ni uspelo izvesti. Podporo občine menda še vedno imajo. Zboru na rob je Janez Peršin prejel napredovanje v gasilskega častnika, za 10 let aktivnega dela so prejeli priznanja Patrik Košir, Robert Košir, Črt Košir in Urban Košir, za 20 let Janez Potočnik, za 30 let Slavko Turšič, Damjan Turšič in Aleš Verhovec ter za 40 let Jože Pristavec. Damjan Debevec, foto: DD Materinski dan Letos smo se v našem vrtcu odločili za drugačno obliko praznovanja materinskega dne. Za mamice (seveda pa tudi za očke) smo vse starejše skupine v večnamenski dvorani osnovne šole pripravile skupno prireditev Mi se imamo radi. Na njej smo sodelovali Mehurčki, Metuljčki, Veseli vlak, Palčki, Žogice, Miške in mali Škratki iz oddelka v šoli. Cel marec smo se pridno učili pesmic, deklamacij in plesov. Otroci so za mamice izdelovali voščilnice in prisrčna darilca, s katerimi so jim polepšali praznik.Torek, 25. marec, je bil naš veliki dan. Dopoldne smo imeli v šoli generalko, na kateri smo zikant in gorenjskim plesom Kovtre šivat. Za konec prireditve smo vsi skupaj glasno zapeli pesem Mi se imamo radi, potem pa so otroci že pohiteli v objem svojih mamic in očkov. Žabice smo nastop ob materinskem dnevu pripravili v večnamenski dvorani v vrtcu. Predstavili smo jim različne pesmi s plesom - Četvorčki, Peričice in Ob bistrem potočku, bibarije - Gremo na vrt, Čebelice in Polžek ter povedali deklamacijo Mamici. Po končanem nastopu smo vsi skupaj zapeli pesem Mi se imamo radi in nato so otroci svojim mamicam podarili rožico, ki so jo predhodno sami posadili.Vse skupaj smo zaključili z druženjem v naši igralnici, kjer je potekal pogovor ob čaju in piškotih ter otroški igri. Tudi Pike plešemo. Za praznik mamic smo povabili v vrtec kar cele družine. Na obisk je prišlo dvanajst družin, tako da je bila naša igralnica res tesna. Zaplesali smo pesmico Pingvin, rajali ob rajalnih igrah Ringa raja, Zajček, Trilili, bobnali smo na hoppy žoge in se igrali bibarijo Muha izpilili še zadnje podrobnosti. Popoldne smo se vsi praznično oblečeni zbrali na odru večnamenskega prostora. Čeprav je bila dvorana nabito polna, nismo imeli prav nič treme. Prireditev je s pesmicama Nagajiva pomlad in Sedem lisičic pričel vrtčevski zborček Miš Maš. Nato se je predstavila vsaka skupina posebej: Škratki so zaplesali Peričice in zapeli Jaz pa grem na zeleno travco. Mehurčki so se predstavili z deklamacijama o mamici in očku ter plesom Nagajiva pomlad. Metuljčki so zaplesali ljudska plesa Ob bistrem potočku je mlin ter Abraham ima sedem sinov. Deklice iz skupine Veseli vlak so povedale deklamacijo Mamica moja, dečki pesmico Ko bom velik, skupaj pa so ob spremljavi kitare zapeli pesem Mali potepuh. Palčki so zaplesali ljudski ples Mat potico pečejo in pripovedovali deklamaciji Mama in Moj očka. Žogice so zaigrale kratko dramatizacijo Pikapolonica, kot zadnje pa so nastopile Miške z ljudsko pesmijo Jaz sem mu- Primaruha. Kljub temu, da je večina otrok upihnila šele prvo svečko, smo zapeli še nekaj pesmic in tudi tisto za mamice in očke. Mamicam smo podarili darilo: ogrlico iz slanega testa, ki so jo izdelali otroci, malce pa sva pomagali tudi veliki Piki. Otroci so bili prav prisrčni in obrazi staršev nasmejani, zato mislim, da ne bomo čakali do naslednjega materinskega dne, ampak bomo starše že pred poletjem spet razveselili.Ježki smo predstavili staršem v igralnici, katere pesmice, bibarije in deklamacije poznamo. Povabili smo tudi starše, bratce, sestrice...., da se nam pridružijo pri izvedbi plesnih koreografij, ki jih znamo. Ob zaključku so otroci mamicam podarili rožice, ki so jih sami izdelali. Materinski dan in svetovni dan zdravja Gumbki iz enote Vrtec ob Borovniščici smo konec marca prvič organizirali igralne urice. Najprej smo starše naučili nekaj biba- rij (Pika pika pikica, Mačja tačka, Gremo na vrt), nato smo plezali po poligonu iz blazin, se po hodniku vozili s poganjavčki ter z modelčki izdelovali »piškote« iz slanega testa. Za konec smo mamice presenetili z obeski v obliki rožice, ki so imele v cvetku prstne odtise otrok. Saj je bil dan prej (25.3.) njihov praznik. Bili smo številčni, čeprav ne čisto vsi. Skupaj smo preživeli prijetno urico, ki jo bomo z veseljem še kdaj ponovili. 7. aprila smo se spomnili na svetovni dan zdravja. Tisti dan smo se pogovarjali o sadju, tipali smo ga, okušali ter poimenovali. Izdelali smo tudi plakat iz reklamnih odrezkov in revij. Šli smo na sprehod, poleg hoje pa smo ob Borovniščici tudi malo tekli. Ker nam je bilo vreme naslednji dan bolj naklonjeno, smo po ogledu slikanice Radi jemo sadje ter igri s plastičnim sadjem in zelenjavo, imeli običajno sadno malico kar na stari odeji v travi, sredi regratovih cvetov. Strokovne delavke vrtca Borovnica Dogajanje v skupinah Pomlad v enoti Sonček V enoti Sonček so otroci iz skupine Sonček letos na materinski dan v vrtec povabili babice in dedke, ki so se srečanja udeležili v velikem številu. Z otroki so preživeli lep dopoldan, se z njimi igrali in likovno ustvarjali. Sončki prav tako raziskujejo bližnjo okolico in dopoldneve preživljajo na prostem, ko iščejo krtine, se vzpenjajo v hrib, opazujejo mravljišča in ob tem opravljajo daljše sprehode, ki so predvideni za projekt Mali sonček. Skupina Navihančkov pa se je skupaj s starši odpravila na sprehod skozi Breg. Otroci so raziskovali okolico, odrasli pa smo uživali ob prijetnem klepetu in vremenu. Tudi Navihančki spoznavajo, kako ostati zdrav. Poleg tega, da hodijo na krajše sprehode (gre za jaslično skupino), se veliko igrajo na igrišču, spoznavajo, kako pravilno umivati roke, ter okušajo različno hrano, predvsem sadje in zelenjavo ... Lepe dopoldneve skupaj preživljamo na našem igrišču, kjer se otroci vozio s poganjalčki, se igrajo z mivko, spuščajo po toboganu ter razvijajo ravnotežje s hojo po hlodih, ki nam jih je priskrbel hišnik Marjan. Strokovne delavke enote Sonček Pustovanje Na pustni torek je bilo v Borovnici zelo živahno. Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Borovnica so se v zanimivih pustnih maskah odpravili na ulice. Sprehodili so se mimo knjižnice ter do občine, kjer jih je pričakal gospod župan in jih obdaril z bombončki. Po sprevodu je sledilo rajanje v TVD Partizan, kjer ni manjkalo smeha in zabave. Otroke sta zabavala klovna Picko in Packo s svojimi vragolijami. Skupaj so peli, plesali in se smejali. Zapisala: Sofija Deronja Lutkovna predstava V februarju smo si skupine Veseli vlak, Palčki, Žogice in Miške ogledale prav posebno lutkovno predstavo. Obiskali so nas v Slovenji živeči migranti iz nezahod-nih držav, ki jih v projekt Z lutko okoli sveta združuje Zavod Global. Zaigrali so nam dve pravljici iz bogate afriške kulture: Kiriku s Komorskih otokov in Lev in človek iz Zimbabveja. Otroci so bili nad obema igricama navdušeni, sploh ker je bil med igralci tudi očka enega od dečkov iz našega vrtca. Po predstavi so se nastopajoči otrokom iz skupine Miške in Žogice še posebej predstavili. Povedali so, iz katere države prihajajo, kakšno hrano uživajo v njihovi deželi, kako se pozdravljajo, in tako so se otroci seznanili z nekaterimi navadami v Argentini, Čilu, Rusiji, Ukrajini, Bosni in Hercegovini, Zimbabveju, na Komorskih otokih in Kosovu. Miške in Žogice smo bile ta mesec tudi na obisku v Slovenski filharmoniji, kamor nas je povabila mamica, ki je tam zaposlena v orkestru. Prijazna gospa Aleksandra nam je najprej predstavila inštrumente, na katere igrajo glasbeniki, potem pa nas je popeljala po filharmoniji. Poslušali smo delček vaje komornega zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Potem pa smo odšli še v sobo s tolkali, ki nam jih je na zelo zanimiv način predstavil gospod Franci. Da je bila izkušnja še prijetnejša, je vsak otrok za konec lahko zaigral na mali tamtam. Zapisala: Mateja Milosavljevič • Občinske novice • Občinske novice • Sprememba koncesionarja lekarne v Horjulu V prvih dneh aprila je lekarniško dejavnost v Horjulu prevzel nov koncesionar, in sicer Javni zavod Lekarna Ljubljana. Delovni čas lekarne in kontaktna telefonska številka ostajata nespremenjena: PE Lekarniška podružnica Horjul, Slovenska cesta 17, Horjul, telefon: 01/750 02 38. PON: 11.00-19.00; TOR: 11.00-19.00; SRE: 8.00-16.00; ČET: 8.00-16.00; PET: 8.0016.00; sobota, nedelja in prazniki: zaprto. Zbranih skoraj 20 ton kosovnih odpadkov Pri Športnem parku Horjul se je v pomladni akciji zbiranja odpadkov na koncu zbralo 19.960 kg kosovnih odpadkov in okrog 300 gum. Pri tokratnem zbiranju odpadkov pa velja pohvala vsem, ki ste upoštevali navodila, da je zbiranje potekalo brez večjih težav. Naslednje zbiranje kosovnih odpadkov bo predvidoma v mesecu septembru. Namesto stare telovadnice novi razredi Občina je v začetku aprila začela postopek rekonstrukcije in spremembe namembnosti stare telovadnice Osnovne šole Horjul. Projekti so bili sicer narejeni že leta 2007, vendar niso bili racionalni in prav tako ne terminsko pripravljeni za celostno prenovo osnovne šole po sklopih. Zaradi tega se je občina odločila za korenito spremembo projekta in zanj pridobila gradbeno dovoljenje. Dela se bodo predvidoma začela junija in bodo obsegala zgraditev štirih novih učilnic za predmetni pouk, dodatno učilnico za tehnični pouk in knjižnico. Vrednost investicije bo okvirno 500.000 € (z DDV) in predstavlja velik finančni zalogaj, kar 30 % občinskega proračuna. Sredstva za to investicijo so zagotovljena in jih bo občina še v letošnjem letu pokrila iz občinskega proračuna. Od leta 2007 do 2014 je bilo v šolo veliko vloženega po različnih fazah, v vsakem letu. Začeli smo z zamenjavo strehe, vgradili nove svetlobnike, zamenjali radiatorje, uredili sanitarije in kuhinjo ter postavili sončni elektrarni, sledila je popolna zamenjava oken, obnova fasade, ureditev prezračevanja in ogrevanja ter zamenjava osvetljave učilnic, celostno se je prenovilo zunanje športno igrišče in zgradilo se je novo otroško igrišče z igrali za razredno stopnjo. V zadnjih osmih letih, brez upoštevanja vrednosti rekonstrukcije stare telovadnice, je bilo do danes vloženega že okrog 1,2 milijona ev-rov (z DDV), za kar ni bilo treba najemati nobenih kreditov in prav tako plačila ne bodo bremenila prihodnjih proračunov. Javni razpis za sofinanciranje MKČN V tej številki Našega časopisa objavljamo Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul za leto 2014. Sofinanciranje za leto 2014 znaša do 50 % upravičenih stroškov. Vlogo za sofinanciranje MKČN lahko občani dobite na sedežu občine ali pa na spletni strani www.horjul.si. Vse informacije o sofinanciranju MKČN dobite na telefonski številki 01/ 759 11 23 (Urška Marolt) ali po elektronski pošti urska.ma-rolt@horjul.si. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul Občina Horjul je na spletni strani objavila javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul v letu 2014. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobio na spletni strani ali jo dvignejo na sedežu občine v času uradnih ur. Vse informacije o razpisu dobite na telefonski številki 01/ 759 11 23 (Urška Marolt) ali po elektronski pošti ur-ska.marolt@horjul.si. Na Lesnem Brdu postavili že enajst bioloških čistilnih naprav Vse odkar so vse občine v skladu z zakonom o varstvu okolja ter drugimi nacionalnimi in evropskimi direktivami dolžne zagotoviti in poskrbeti za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode oziroma kanalizacije na svojem območju, ki lahko poteka ali prek priklopa stavbe na javno kanalizacijo ali prek lastnega objekta za čiščenje - male komunalne čistilne naprave (MKČN) oziroma nepretočne greznice, si Občina Horjul prizadeva, da to na svojem območju izvede v čim večji meri, in to do konca leta 2017, kot to določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Poleg investici v izgradnjo javne kanalizacije občina tako omogoča tudi sofinanciranje nakupa male komunalne čistilne naprave za območja, kjer kanalizacija ni predvidena, med ta pa sodi tudi naselje Lesno Brdo. Objavljen nov javni razpis za sofinanciranje MKČN V maju 2013 je Občina Horjul objavila javni razpis za sofinanciranje MKČN, ki velja za vsa območja, kjer izgradnja javne kanalizacije ni predvidena. Delež subvencije s strani občine je kar 50 %, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. Z občine so nam sporočili, da je ta v lanskem letu prejela 23 vlog za pridobitev subvencije za MKČN, od teh sta bili 2 neupravičeni. Tovrstno spodbudo pa občina nadaljuje tudi v letošnjem letu. V tokratni številki Našega časopisa in na občinski spletni strani lahko namreč zasledite javni razpis za sofinanciranje MKČN za leto 2014, za katerega se iz občinskega proračuna predvideva 50.000 €. Delež subvencije ostaja nespremenjen in večina zahtev ter potrebne dokumentacije za oddajo vloge tudi, bistvena sprememba glede na pretekle razpise je le v tem, da lahko letos na razpisu kandidirajo le posamezniki, ki so že pričeli z investicijo - ob prijavi morajo namreč posamezniki priložiti račun za nakup in montažo MKČN, in ne samo okvirne ponudbe, kot do sedaj. Na občini pravijo, da se s tem željo izogniti neresnim vlagateljem ter naknadnim zapletom zaradi sprememb investicije. "Vsi zainteresirani naj z izgradnjo ne odlašajo, saj postopki zahtevajo svoj čas" Lesno Brdo je eno od naselij z razpršeno gradnjo v Občini Horjul, zato ta ni predvidela izgradnje javne kanalizacije na tem območju. Vaščani Lesnega Brda so si torej dolžni sami urediti MKČN, in tega so se lotili organizirano. Občinski svetnik Dušan Stojaković je takoj po lanski objavi razpisa za sofinanciranje MKČN sklical vaški sestanek, na katerega so povabi- li predstavnico občine, ki je navzoče seznanila s potekom sofinanciranja in oddajo vloge, ter enega od možnih izvajalcev za izgradnjo in priklop MKČN. Večina je bila s predstavitvijo predstavnika podjetja OJ, d. o. o., zadovoljna, saj to ponuja biološko čistilno napravo z armi- Betonska konstrukcija biočistilne naprave podjetja OJ, d. o. o. ranobetonsko konstrukcijo, ki sestoji iz enega kosa in je primerna za vgradnjo v najrazličnejše strukture tal, kjer bi drugi materiali lahko popustili, se zvili, dvignili ali upognili. Poleg tega je izvajalec pri projektu organizacijsko prisoten od idejne zasnove do končne izvedbe, priklopa ter prav tako vzdrževanja in odvoza fekalij. Po besedah enega od naročnikov je velika prednost omenjenega izvajalca prav tako njegova bližina, saj tako lahko hitreje ponudi pomoč in ima manj potnih stroškov - prihaja z Zaplane, podjetje pa ima sedež na Vrhniki. Podjetje OJ, d. o. o., je tako do zdaj na Lesnem Brdu postavilo 11 bioloških čistilnih naprav, nekatere od teh že delujejo, druge na priklop še čakajo. Toda celoten postopek izgradnje MKČN ter vlo- žitev vloge za subvencioniranje še zdaleč nista preprosta in hitra, opozori sogovornik Dušan Stojaković, ki nam situacijo predstavi kar s svojim primerom. Konec lanskega leta se je s pomočjo izbranega izvajalca odločil za postavitev MKČN. Izvajalec je opravil vsa potrebna dela - izkop, postavitev, pregled in zagon, ki so ga izvedli 27. decembra 2013. Takrat je sogovornik s strani izvajalca prejel tudi vso potrebno dokumentacijo, in sicer: izjavo o skladnosti, ki poleg osnovnih podatkov proizvajalca, opisa proizvoda in njegovih standardov vsebuje tudi navedbo učinka čiščenja, ki je osnova za znižanje okoljske dajatve; certifikat s številko ter identifikacijsko oznako proizvajalca, letom namestitve in lastnostmi proizvoda; navodila za obratovanje oziroma vzdrževanje. Sogovornik nas opozori, da so ta navodila zelo pomembna za uporabnika, ki mora biti pozoren na to, kaj bo z odplakami prišlo v MKČN, kjer delujejo živi mikroorganizmi. Neprimerno ravnanje je namreč najpogostejši vzrok za zavrnitev oziroma podano negativno oceno obratovanja, ki jo po trimesečnem delovanju pripravi predstavnik Vo-Ke. Stojaković je takoj ob zagonu to informacijo javil tudi na Vo-Ko, ki je 20. marca opravila ogled. Njegova ocena obratovanja je bila pozitivna, a kljub temu vse do danes z njihove strani še ni prejel soglasja, ki je tudi ena od zahtevanih prilog k vlogi za odmero subvencije za MKČN. Zato sogovornik kljub poteku postopka še ni bil upravičen do dodelitve subvencije za MKČN s strani občine. Postopek se po njegovem pripovedovanju vleče vsaj pol leta oziroma bo v primeru zavrnitve trajal še vsaj tri mesece dlje, zato poudarja in opominja: "Vsi zainteresirani naj z izgradnjo ne odlašajo, saj postopki zahtevajo svoj čas." Nadja Prosen Verbič, foto: npv, ds Z aprilom v lekarni posluje nov koncesionar Lekarna ima v Horjulu vrata odprta že devet let, zato so je občani že dobro vajeni, saj jim prihrani marsikatero pot, čas in tudi stroške. Toda v vseh teh letih se je zamenjalo že kar nekaj koncesionarjev, kar občanov sicer ne moti preveč, v kolikor lekarna posluje neprekinjeno. "Vsak ponudnik ima svoje prijeme, kartice ugodnosti in podobno, a nam je pomembno, da imamo lekarno blizu," pravijo. Tega se zavedajo tudi na občini, ki je pristojna za izdajo dovoljenja za poslovanje lekarne, zato se trudijo, da je lekarna v Horjulu prisotna, čeprav odnosi s koncesionarji niso vedno prijetni. Občina Horjul je torej že aprila 2005 sklenila pogodbo in izdala prvo dovoljenje za poslovanje podružnični lekarni Moja Lekarna, in sicer na podlagi koncesije, ki je delovala pod okriljem matične lekarne na Škofljici. Toda v avgustu 2011 so se zaradi izteka koncesije na Škofljici začele pojavljati težave tudi pri poslovanju in obratovanju lekarne v Horjulu. Na to se je občina kaj hitro odzvala in že v naslednjem mesecu izdala dovoljenje za poslovanje podružnični lekarni Moja Lekarna, ki pa je delovala na podlagi koncesije na Dobrovi. Ta je normalno obratovala vse do oktobra 2013, ko so tako lekarno na Dobrovi kot v Horjulu zaradi težav lekarnarice brez obvestila in pojasnila zaprli. Na občini pravijo, da se takratni koncesionar (Moja Lekarna) na njihova vprašanja in opozorila ni odzival, dejstvo je, da je lekarno sredi novembra brez vednosti občine prevzel drug koncesionar, in sicer Lekarna pri Kranjskem Orlu. Ker je lekarniška storitev za Horjulce pomembna in so je vajeni, se je občina odločila in januarja 2014 izdala le začasno dovoljenje za poslovanje podružnične Lekarne pri Kranjskem Orlu, ki pa se je izteklo 6. aprila. Na občini so povedali, da so v tem času iskali najustreznejšega in resnega koncesio-narja, ki bo brez prekinitev nadaljeval lekarniško dejavnost v Horjulu. Tako je Občina Horjul v začetku letošnjega aprila izdala dovoljenje za poslovanje lekarniške dejavnosti Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana, in to za obdobje desetih let. Ta je v prostoru centra starejših občanov, na Slovenski cesti 17 v Horjulu, sicer začel obratovati v ponedeljek, 7. aprila, slovesno odprtje pa bo 23. aprila. Več o uradnem odprtju in morebitnih novostih pa boste lahko prebrali v naslednji številki Našega časopisa. Nadja Prosen Verbič do 13.ПП LEKARNA HORJUL Ljudmila Božič, ; mag. farm., lekarna HOrJnK ' V LEKARNI HORJUL ZAGOTAVLJAMO: • strokovno izdajo zdravil na recept ; in brez recepta, s svetovanjem, • široko paleto prehranskih dopolnil za ohranjanje \ zdravja in dobrega počutja, t • raznovrstne medicinske pripomočke, • pestro ponudbo kakovostnih dermokozmetičnih izdelkov V času do 30. 4. 2014 vam ob enkratnem nakupu nad 30 EUR s Kartico zvestobe, podarjamo 10 % POPUSta. ! I Ек'ЛРМЛ I II I RI I AMA zvesta vašemu zdravju Popust lahko unovčite - imetniki Kartice zvestobe Lekarne 'Ljubljana, do-30 4. 2014, izključno v Lekarni Horjul, ob enkratnem nakupu izdelkov nad 30 EUR in ob . predložitvi Kartice ' 'zvestobe 'Popust ne velja za izdelke, ki so že v akciii ali katalogu ugodnosti, ori nakupu darilnih bonov in izdelkov na' recept. Popusti se med seboi ne seštevaio. ' Spomladansko pisani Občinski trg Horjul, 6. april - Tradicionalni spomladanski sejem v Horjulu, ki ga je tudi tokrat pripravilo Turistično društvo Horjul, je bil v znamenju prihajajoče cvetne nedelje in velikonočnih praznikov, manjkalo pa ni niti drugih koristnih in zanimivih stvari. Ker pustu letos ni povsem uspelo pregnati zime, je v Horjul pomlad pomagal privabiti spomladanski sejem, ki ga že vrsto let pripravlja Turistično društvo Horjul. Občinski trg je bil tisto nedeljsko dopoldne in popoldne pomladansko pisan, saj so na njem stale stojnice, ki so obiskovalcem ponujale mnogo zanimivega in koristnega. Kot vsako leto je bil velik del sejma v znamenju prihajajočih praznikov. Razstavljavci so na stojnicah ponujali butarice in oljke različnih velikosti ter oblik, pa tudi košaro za blagoslov jedi se je že dalo napolnili s hrenom, potico, kruhom in šunko. Seveda pa so se tudi tokrat predstavili razstavljavci, ki so prišli od blizu in daleč, in so prodajali svoje umetnine in izdelke. Obiskovalci in mimoidoči so lahko oči spustili na pašo in izbirali med različnimi čipkami, klekljarskimi in pletenimi izdelki, predmeti iz lesa, suho robo, nakitom, različnimi mazili in kremami ter še marsičim. Na svoj račun pa so prišli tudi tisti, ki so iskali kaj za pod zob. Na stojnicah je bilo mogoče kupiti domače mesnine, med, kruh in sadje. Skratka, pestra ponudba, ki je zadovoljila še tako zahtevnega obiskovalca. V preteklih letih si je spomladanski sejem v Horjulu ustvaril dobro ime, zato je na njem vsako leto opaziti več razstavljavcev in prav tako obiskovalcev, ki jih pritegne predvsem pestra izbira, pa tudi veselo dogajanje. K temu je tokrat pripomoglo tudi prijetno pomladansko vreme. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Prisluhnite glasbenim pripovedim ljudskih pesmi Ljubitelji zborovskega petja ste 10. maja vabljeni na koncert horjulskega mešanega pevskega zbora. V ospredju programa bo slovenska ljudska pesem. "Za tak program sem se odločila, ker je po mojem mnenju ta glasba blizu ljudem in ji radi prisluhnejo," pravi zborovodkinja Tatjana Štrbenk, ki v horjulskem pevskem zboru deluje že četrto leto. Priprave na letni koncert potekajo že nekaj časa. "Vaje za letni koncert se začnejo septembra, z začetkom pevske sezone. Vmes pripravimo še božični program, nato pa se vrnemo k skladbam za letni koncert. Tik pred koncertom nimamo prav veliko dodatnih vaj, saj morajo biti pevci na odru spočiti," dodaja Štrbenkova. Po njenem mnenju je najboljša generalka nastop pred drugo publiko. "Program koncerta smo v zadnjih dneh odpeli na nastopu v domu starejših občanov. Pred tem smo na povabilo ženskega pevskega zbora Barje gostovali na njihovem letnem koncertu na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana." Zanimanje za ljudske pesmi Glasbene prireditve so v Horjulu tradicionalno dobro obiskane. Kako radi ljudje prisluhnejo ljudski glasbi? "Tisti, ki jih to zanima, redno spremljajo naše nastope, kjer lahko prisluhnejo raznolikemu naboru skladb. Mislim, da se sicer ljudska pesem uvejavlja tudi na druge načine. Najbolj širok doseg ima prek priredb znanih avtorjev, denimo Vlada Kreslina," pove Štrben-kova. Hrana za dušo Horjulski zbor, ki trenutno šteje 21 članov, v svoje vrste vabi vse ljubitelje petja. "Čeprav imamo vsakodnevne obveznosti in smo vse bolj v časovni stiski, si moramo vzeti tudi čas, da naredimo nekaj za svojo dušo. Petje v zboru ali vsaj obisk takega koncerta je lepa priložnost za to," meni zborovodkinja. Trudijo se združevati prijetno s koristnim: "Z zborom nastopamo po Slovenji. Največkrat se za nastope dogovarjamo tako, da nas kakšen zbor povabi, nato pa ob priložnosti mi povabimo njih. Vsako leto imamo tudi pevski vikend, kjer v intenzivne pevske vaje vpletemo mnoge družabne dejavnosti. Zavedamo se, da zbor brez dobrih odnosov med člani ne more delovati." Andreja Lončar Vabilo Pevci ve vci mešanega pevskega zbora z zborovodkinjo Tatjano Štrbenk bodo na koncertu pokazali sado-letošnjega dela. Člani Mešanega pevskega zbora PD Horjul vse ljubitelje petja vljudno vabimo na letni koncert, ki bo v soboto, 10. maja 2014, ob 20. uri. Pevci in pevke Javna razsvetljava Varčnejše ulične svetilke, a peturni nočni mrk ostaja Horjulska občina od predlanske jeseni posodablja javno razsvetljavo, za kar je do zdaj namenila 104 tisoč evrov. Čeprav nove svetilke znižujejo porabo električne energije, z občine sporočajo, da ugašanje luči med polnočjo in peto uro zjutraj ostaja. Delavca podjetja Elektroinstalacije Matjaž Nagode, s. p., Jernej Kogovšek (levo) in Marko Trček ob menjavi svetilk Pretekli mesec so delavci podolniškega podjetja Elektroinstalacije Matjaž Nagode, s. p., menjali svetilke po Horjulu, in sicer na ulicah Livada, Na Vovčne, Na Grič ter na Obrtni ulici. "V marcu je bilo zamenjanih 29 natrijevih svetilk z močjo 125 W (vatov, op. a.), ki so bile energetsko potratne in niso bile v skladu z zakonodajo. Zamenjali smo jih s 17-vatno LED-razsvetljavo," so nam povedali na občini. Razsvetljen bo tudi vrzdenški Graben Do danes so skupno odstranili 116 potratnih svetilk ter jih nadomestili s 105 LED-svetilka-mi in 11 klasičnimi, 150-vatnimi svetilkami. Na Šolsko ulico so dodatno postavili štiri nove LED-svetilke. Skupni vložek v prenovo razsvetljave je do zdaj nanesel 104 tisoč evrov. Na občini pričakujejo, da se bo vložek povrnil v sedmih letih, s prihranki pri porabi električne energije. Ta naj bi se zmanjšala za do 70 odstotkov. Kot so že pojasnili pred časom, je življenjska doba LED-svetil proizvajalca Hella Saturnus sicer okrog 12 let. Do konca letošnjega leta bodo zamenjane vse potratne stare luči, druge pa bodo nato menjavali sproti, ko se bodo kvarile. V načrtu je tudi postavitev treh novih luči v zaselku Graben na Vrzdencu, kjer pa še ni odločeno, ali bodo namestili solarne svetilke ali klasično razsvetljavo. Nočni mrk posledica direktive iz Bruslja Horjul je sicer ena od redkih občin, ki javno razsvetljavo ponoči ugašajo. Ta ukrep je bil uveden pred leti kot posledica vladne uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je letno porabo elektrike za javno razsvetljavo omejila na 50 kWh na prebivalca. "Ker smo to presegali, so bili potrebni hitri ukrepi," pojasnjujejo na občini. Čeprav je med občani slišati pomisleke, da nočno ugašanje luči vpliva na varnost, na občini menijo, da je ukrep smotrn. "Ponoči na cesti ni prometa in ljudi, poleg tega pa ugašanje luči zelo pozitivno vpliva na naravo," pravio in pristavljajo, da sprememb ne načrtujejo. Rešitve so, a ovir je še več Poznavalci sicer pravio, da bi lahko ponoči ostala prižgana le vsaka druga svetilka. A za tovrstno rešitev bi bilo menda potrebno preurediti dobršen del napeljave javne razsvetljave, razlagajo na občini. Pri tem priznavajo, da so o taki ureditvi razmišljali, a so naleteli na ovire. "Nastala so nesoglasja med prebivalci, ki se niso mogli sporazumeti, katera svetilka naj sveti. Problem tovrstne ureditve so tudi svetlobni koridorji, ki so nevarni za voznike avtomobilov, saj izmenjava svetlih in temnih predelov ceste zmanjša vidljivost. S tem ukrepom prav tako ne bi zagotovili zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja v naravi. Zato se nam zdi, da je sedanja ureditev mnogo primernejša," pravijo. Andreja Lončar Na večeru slovenske popevke je donela slovenska pesem V času, ko so se slovenski športniki v Sočiju poslavljali od olimpijade in svetu s številom kolajn, predanostjo in velikim srcem kazali, da naša dežela ni od muh, je na nedeljski večer v Horjulu zadonela slovenska pesem. Če smo bolj natančni, donele so slovenske popevke, v poklon vsem ljudem, ki so pletli bogato zgodovino tega festivala in teh nikoli pozabljenih pesmi. Mlinar, Anže Kenk), Mlade oči (Barbara Mlinar), Nad mestom se Dogodek je nastal na pobudo horjulskih glasbenih navdušencev, ki radi pojejo, vendar ne izhajajo iz profesionalnih voda. Opogumili so se in tako v prosvetnem domu pripravili Večer slovenske popevke. A to ni bil koncert, kamor le prideš in poslušaš. Pobudniki so ustvarili pravo kavarniško vzdušje, z dobro kapljico in okrepčilom, na koncu pa so tudi obiskovalci lahko sodelovali pri petju. Občinstvu so se skozi večer predstavili različni glasbeniki, tako iz domačega kraja kot iz drugih, predvsem sosednjih krajev, tako tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, kot tisti, ki pojejo za dušo in veselje. Slišali smo bogat repertoar vedno zelenih: Ti si moja ljubezen (Martina Mole, Miha Čelešnik), Zvezde padajo v noč (Irena Hozjan), Zato sem noro te ljubila (Ana Varlec), Gledal tvoje oči sem sanjave (Primož Bizjan), Dan neskončnih sanj (Barbara dani (Maruša Mole), Z več plati (Irena Hozjan), Lahko noč, Piran (Neža Knapič), Le s teboj (Laura Marolt), Povej mi, zakaj (Ida Tre-ven, Miranda Grdadolnik), Polja sanj (Anže Kenk), Če je to slovo (Eva Borin, Dejan Stojanov). Na koncu so vsi nastopajoči družno končali s pesmima Mini in maksi ter Ne čakaj na maj. Bil je večer, ki ga lahko vikaš. Se sprašujete, zakaj na začetku članka omemba slovenskih športnikov v Sočiju in kaj imajo ti skupnega z večerom slovenskih popevk? Točno še sam ne vem, a na misel mi je prišlo, kako malo je včasih treba, da utrdiš svojo narodno zavest. Niti ene angleške besede ni bilo slišati tistega večera in to je tisto, kar naši Slovenji primanjkuje. Ne samo večerov, temveč dnevov slovenske besede. Rok Mihevc Prireditev Pozdrav pomladi in 15 let Mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul 15 let, odkar je v horjulsko nebo prvič poletela mažoretna palica Horjul, 23. marec - V športni dvorani Osnovne šole Horjul je na prvo pomladno nedeljo potekal tradicionalni Pozdrav pomladi, ki ga vsako leto pripravi Mažoretna in twirling skupina Prosvetnega društva Horjul. Ta letos praznuje 15. letnico delovanja. Članice Mažoretne in twirling skupine Horjul, ki so sooblikovale program prireditve "Naj že končno pride, in to takoj, ter s seboj prinese zaplate svežih trav, rože, ptiče, sonce in vso ostalo spomladansko navlako, brez katere ne gre." S temi besedami jo je pred desetletji v pismu že nekdo povabil medse, Horjul pa je za dobrodošlico pomladi v obliki plesa in pesmi pripravil prijaznejše sporočilo, ki so ga sooblikovale članice Mažoretne in twirling skupine Horjul, vrtčevska skupina Murni in skupina Metulji, Jazz balet skupina Horjul ter povezovalka Katja Šušteršič. S pestrim programom, ki so ga oblikovale plesne točke s palico in brez nje, v skupini, v paru ali posamezno ter ob spremljavi različnih glasbenih zvrsti, je Mažoretna in twirling skupina Prosvetnega društva Horjul proslavila 15. obletnico delovanja oziroma 15 let, odkar je v horjulsko nebo prvič poletela mažoretna palica. Razlog za praznovanje pa je bil poleg tega prihajajoči materinski dan, zato so se ob tej priložnosti z besedami: "Ljube mame, hvala, ker ste natanko takšne, kakršne ste," spomnili vseh mam ter se jim zahvalili za njihovo ljubezen in skrb. Horjulsko mažoretno in twirling društvo je v svoji petnajstletni zgodovini izoblikovalo veliko število plesalk, koreografinj in vaditeljic. Danes društvo sestavljajo štiri generacijske skupine - Cicibanke, Juniorke, Kadetinje in Seniorke, vse pa se pogosto odlično izkažejo tudi na tekmovalnih podih. Tako bo imela MTS Horjul tudi letos, konec aprila, na državnem tekmovanju v Mariboru kar nekaj svojih predstavnic, katerih točke so si lahko ogledali tudi obiskovalci tokratnega dogodka. Program in Pozdrav pomladi pa je tudi letos popestrila simpatična karavana vrtčevskih otrok pod vodstvom vzgojiteljic. Iz ust skupine Murnov se je slišala ljudska Jutri se bom v mesto peljal, skupina Metuljev pa je zaplesala na note dveh ljudskih napevov. Dogajanje priredit- Zdenka Troha je iz roke predsednice MTZS Nade Skuk prejela posebno priznanje in zahvalo. ve je tokrat obogatila tudi Jazz balet skupina Horjul oziroma skupina Flamingos, ki deluje tri leta in povezuje osnovnošolke in srednješolke, skratka, horjulska dekleta, ki jih druži veselje do plesa, ustvarjanja, gibanja in umetniškega izražanja. Plesalke so se predstavile z romantično balado in skozi ples uprizorile veselje, žalost, hrepenenje in svobodo. Po koncu uradnega plesnega dela je sledil upih petnajstih svečk na torti, ki so jo okusili vsi zbrani. Pred tem pa je Jaka Gabrovše-k, predsednik Prosvetnega društva Horjul, vsem dolgoletnim članicam podelil priznanje za večletno sodelovanje. Sledila je tudi zahvala vsem nastopajočim ter vodjem skupin, ki so poskrbeli za izvedbo in potek dogodka. V imenu Mažoretne in twirling zveze Slovenje pa je ob tej priložnosti iz rok predsednice Nade Skuk posebno priznanje in zahvalo prejela Zdenka Troha, ki je "motor pri izvedbi državnih tekmovanj ter prav tako motor pri zagonu horjulskega mažoretnega in twirling društva". Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Še resnejši, a enako dobri Koncert je popestrila skupina SaxLadies. Priredbe seksteta Odoica so zabavne, šaljive, zbadljive, tragične . Horjul, 5. april - Dvorana Prosvetnega doma Horjul se je prvo aprilsko soboto veselila skupaj s fanti seksteta Odoica, ki je za vse smeha in petja željne pripravil peti tradicionalni koncert. Eden največjih sekstetov na svetu - sekstet Odoica, ki ga sestavlja sedem glasbeno talentiranih mladeničev, se je tokrat predstavil na odru Prosvetnega doma Horjul. Ker fantov ne druži le veselje do petja, temveč se skupaj radi tudi poveselijo in nasme-jijo, je bil temu primeren tudi koncert. Povezovalca večera - Štanta in Buftel - sta tudi letos poskrbela, da je bil povezovalni program poln smeha in norčij. Veliko resneje so delovali fantje, ki so si za prvo obletnico nadeli novo lakasto obutev, v tej so bili videti še resnejši, a enako dobri. Polni horjulski dvorani so v uri in pol zapeli večino povsem novih priredb z bogatimi in izredno domišljijskimi besedili: Dve let in pol, Joshua Fit the Battle of Jericho, Vela luka, Šimen inu Agata, Hallelujah (Leonard Cohen), Viva la Vida (Coldplay). V originalni različici so odpeli podoknico Toneta Rusa Zvečer ti spet pridem pod okno, pesem Bolna ljubica ter dalmatinski Da te mogu pismom zvati in Ribari. Izjemno zanimivo pa je zvenela Zapornikova pripoved, ki je povsem avtorsko delo člana Gašperja Trčka. Dogodek je popestrila tudi četverica deklet na saksofonu, ki nosijo ime SaxLadies, o sebi pa pravijo: "Smo de- kleta, ki vemo, da je prijateljstvo edino lepilo, ki drži svet skupaj, v kombinaciji z glasbo pa prime vse." Kdo ve, morda se je na njihove skladbe in druge čare res kaj prijelo. Sekstet Odoica se je od občinstva poslovil z venčkom najbolj znanih ljudskih pesmi o vinu, ki so ga poimenovali Vinskih 16+, vinskim napitnicam pa je sledilo prijetno druženje tako ob pijači kot jedači. Nadja Prosen Verbič;Foto: npv Tekmovanje v spajanju sesalnega voda že šestič v Horjulu Horjul, 15. marec - V športni dvorani OŠ Horjul je v organizaciji PGD Žažar tudi letos potekalo Pokalno gasilsko tekmovanje GZS v spajanju sesalnega voda. Med štirinajstimi ekipami članic je vajo najhitreje opravila ekipa PGD Hajdoše, ekipa članov iz PGD Tinje pa je tudi letos ugnala celotno moško konkurenco. Pokalno gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Slovenje v spajanju sesalnega voda, kakor se uradno imenuje, je letos v Horjulu potekalo že šesto leto zapored. Ne le da se iz leta v leto organi-zacja tekmovanja izpopolnjuje, tudi tekmovanje postaja vse bolj priljubljeno med prostovoljnimi gasilci, tako gledalci kot tekmovalci. Letos se je na horjulskem parketu pomerilo 51 ekip, od tega 14 ženskih ter 37 moških. Tekmovanje deluje po sistemu izpadanja, saj tako narekujejo pravila gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin, zato je že pred samim začetkom tekmovanja moral biti izveden žreb parov. Vsaka ekipa je vajo izvedla dvakrat (enkrat na eni progi, drugič na drugi), upošteval pa se je boljši rezultat vaje. Ekipi sta torej istočasno opravljali vajo, boljša pa je napredovala v naslednji krog. Spopadi so bili posebno med najboljšimi zelo izenačeni. Za zmago niso zadostovali le hitrost, urnost in znanje, temveč je bilo potrebno tudi nekaj športne sreče. Najboljši izkupiček vsega tega si je pri članicah zagotovila ekipa PGD Hajdoše 1, ki je ugnala društvene kolegice iz ekipe PGD Hajdoše 2, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa PGD Starše. Domača ekipa članic PGD Žažar pa je letos dosegla enajsto mesto. Med sedemintridesetimi ekipami članov je bila tudi letos nepremagljiva ekipa PGD Tinje, ki je ugnala ekipo PGD Hmeljčič, tretjeuvrščena ekipa Stoper- ce pa je za las premagala domačo ekipo PGD Žažar, ki je tako osvojila nehvaležno četrto mesto. Pokale najboljšim v obeh kategorijah so podeljevali predstavniki organizatorja, in sicer za 3. mesto Andrej Kozjek, podpoveljnik GZ Horjul, za 2. mesto Lado Prebil, predsednik GZ Horjul, zmagovalcem pa je pokale izročila predsednica PGD Ža-žar Katarina Vrhovec. Prehodni pokal je letos podelil občinski svetnik Andrej Stanovnik. Uradni del se je zaključil s spustom zastave in povabilom na sproščeno druženje z ansamblom Prosen. Nadja Prosen Verbič Dnevi ekspe imentov Februarja in marca smo dogajanje v našem vrtcu popestrili nekoliko drugače, med drugim tudi z zanimivimi dejavnostmi s področja naravoslovja, in sicer smo izvajali različne eksperimente. Otroci z velikim veseljem spremljajo pojave v naravi. Radi raziskujejo in ob tem postavljajo številna vprašanja. V veliko veselje jim je, če so tudi sami raziskovalci, sami eksperimentirajo in se učijo tako, da prek lastne dejavnosti pridejo do novih spoznanj. Če raziskujejo sami, so še bolj ustvarjalni, polni idej ter novih in novih vprašanj. Tako majhni so, pa tako veliko bi se radi naučili. Odrasli jim pri raziskovanju pomagamo, jih usmerjamo in jih naučimo, kako bodo znanje uporabljali. Pri izvajanju poskusov so bili otroci navdušeni nad reakcijo šumeče tablete v vodi, zanimiv je bil tudi "vulkan", ki je nastal iz zmesi sode bikarbone, kisa in tuša. Eksperiment Vulkan je preizkušalo več skupin, ena deklica je presenečena rekla svojemu atiju: "Ati, mi smo pa danes imeli ogenj." Več kot zanimiv je bil tudi poskus Bojazljivi poper, ko so otroci opazovali spreminjanje površine tekočin. V posodo so dali vodo, poper in na koncu koščke mila, takoj nato pa je poper zbral koščke mila pri robovih posode. Želja otrok je bila, da poskuse ponavljamo, saj so na ta način dobili potrditev, da je pri drugi ponovitvi rezultat poskusa enak. Poleg tega so šele ob posameznih ponovitvah otroci postali zares pozorni na potek pojava. Bili so veseli in obenem presenečeni nad prav skrivnostnimi slikami, ki so nastale po likanju slik, ki smo jih prej poslikali s čopiči, na katere smo nanašali limonin sok. Sprva so se otroci nevidni sliki čudili, ko se po nanašanju soka na listu ni nič poznalo. Dokazali smo tudi, katera barvila vsebujejo določene barve, in sicer tako, da smo barvni tuš kanili na papirnato brisačo, jo posušili ter jo nato pomočili v vodo. Z zadnjim korakom so se vsebovana barvila razlila po brisači. Pri tem poskusu so bili otroci presenečeni nad rezultatom, saj je bil drugačen od predvidenega. Naše raziskovanje je bilo prav tako aktivno pri mešanju barv, pri čemer smo spoznavali nove barve in jih tudi poimenovali. Nova spoznanja so otroci pridobili še pri poskusih, kot so: ugašanje in prižiganje sveče na različne načine, milnica in pokanje mehurčkov, kaj plava in kaj ne, kako se obarva voda, opazovanje snega in ledu na pladnju, slikanje na vrteči plošči (gramofonu) in še mnogi drugi. Prihodnje leto se bomo eksperimentov najbrž znova lotili in bomo spet presenečeni nad rezultati, poleg tega pa se bomo naučili marsikaj koristnega za naše vsakdanje življenje. Tjaša Janša Tudi letos Veselo v Horjulu Horjul, 22. februar - Gasilci Prostovoljnega društva Horjul so že osmo leto zapored v večnamenski dvorani OŠ Horjul pripravili koncert Veselo v Horjulu, kamor so letos povabili večino domačih ansamblov. Koncert Veselo v Horjulu je že nekajletna praksa horjulskih gasilcev, ki se je dobro prijela tudi med Horjulci, saj je koncert vsako leto lepo obiskan. Prvi del je bil torej namenjen koncertu, ki so ga oblikovale domača glasba ter šale humorista in povezovalca večera Konrada Pižorna - Kon-dija. Ansambel Čepon se je domači publiki tokrat predstavil z novo pevko Martino, njihova nekdanja članica in vokalistka Irena pa je zapela z novo zasedbo ansambla Kvintet 7, ki ji sedaj dela družbo. Ansambel Prosen je na horjulskem odru med drugim nastopil s popolnoma novo skladbo, ki je po njihovih besedah nastala prav v času žledo-loma, ko ni bilo elektrike in je bilo nekaj več časa za tovrstno ustvarjanje; skladba je tako namenjena prav požrtvovalnim gasilcem, ki so jim namenili posebno pohvalo. Publika nato prisluhnila še ubranim vokalom Ansambla Bitenc ter se zazibala na nekatere njihove uspešnice. Gost letošnjega koncerta, ki je bil posebej zanimiv za mlajšo publiko, Dejan Vunjak, je zapel nekaj očetovih zimzelenih - pesmi, ki jih je nekoč prepeval Bren-di. Kot zadnji so na oder stopili Mladi godci, ki so v rednem delu odigrali delček svojih lastnih skladb, preostalih ducat pa je sledilo v neuradnem delu, ko je bil čas za ples in zabavo. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Щ Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/ 07-ZLS-UPB2, 76/08-ZLS-O, 79/09-ZLS-P, 51/10-ZLS-R, 84/10, 40/12-ZUJF), Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 15/09), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) in Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 28/12, 47/13) objavlja Občina Horjul Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2014 I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa in postavitve malih komunalnih čistilnih naprav velikosti od 4 PE do 50 PE na območju Občine Horjul. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci so fizične osebe, ki imajo nepremičnino, za katero so vgradili malo komunalno čistilno napravo na območju Občine Horjul. Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. III. Višina pomoči: Do 50 % upravičenih stroškov za postavitev male komunalne čistilne naprave oz. največ 350 € na PE, sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave na en objekt, kot tudi postavitev ene skupne komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov. Sofinancirajo se MKČN kapacitete od 4 PE do 50 PE. IV. Splošni pogoji upravičenosti: • mala komunalna čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10); • mala komunalna čistilna naprava mora biti izven predvidenih območi aglomeracij, na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Horjul - novelacija iz novembra 2012; • MKČN je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja izvajalca javne službe (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o.) razvidno, da objekt na kanalizacijo ne bo priklopljen; • čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi mora biti skladno z ostalimi določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi; • ocena obratovanja male komunalne čistilne naprave, ki jo upravičenec kot dokazilo posreduje na občino, mora biti pozitivna; oceno obratovanja izdela izvajalec javne službe za vsako MKČN na območju občine (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d. o. o.); ocena obratovanja se opravi med tretjim in devetim mesecem po prvem zagonu naprave in traja do 1 meseca; • lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati dostop in neovirano praznjenje; • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem se načrtuje postavitev MKČN; • upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in iz katerega bo razvidna oseba, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN; • upravičenci lahko pridobio sredstva za isto naložbo oz. objekt le enkrat; v kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. V. Upravičeni stroški: Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti od 4 PE do 50 PE z vključenimi stroški montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov ter same postavitve MKČN - pri čemer se pri postavitvi upoštevajo samo gradbena dela, ki se nanašajo konkretno na izkop in postavitev MKČN, ne upoštevata pa se izkop in izdelava kanalizacijskih cevi in raznih drugih priključkov. Višino stroškov potrdi komisija, imenovana s strani župana. Pogoj za kandidiranje na razpis je že kupljena in vgrajena MKČN, kar upravičenci dokažejo s priloženim računom za nakup in postavitev MKČN. Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1. 1. 2012 dalje. VI. Višina razpisanih sredstev: Sredstva bremenijo proračunsko postavko 1525 z imenom Male čistilne naprave, proračuna Občine Horjul za leto 2014. Višina razpisanih sredstev za leto 2014 je 50.000 €. VII. Način prijave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine, na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, opremljeno s pripisom "Ne odpiraj, javni razpis, MKČN". Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. 12. 2014. V primeru predčasnega zaprtja razpisa bosta datum in ura zaprtja razpisa objavljena na spletni strani občine. VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve: Odpiranje in pregled vlog: Vloge se odpirajo po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Odpiranje vlog je obdobno, ko prispe primerno število prijav. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Horjul. Popolnost in dopolnitev vlog: Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na obrazcih razpisne dokumentacije, je razumljiva in ima priložene vse potrebne priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno pozove k dopolnitvi. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve, poslane po roku, se ne upoštevajo. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na seznam, glede na prejem dopolnitve. V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog, kot je na voljo sredstev, se sredstva razdelijo popolnim vlogam na začetku seznama, glede na vrstni red datuma in ure prejema in razpoložljiva sredstva. S sklepom se zavržejo vloge: • ki so prispele po zaključku razpisa, • ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, • nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. S sklepom se zavrnejo vloge: • ki so neutemeljene, • ki so vsebinsko neustrezne, • ki ne izpolnjujejo pogojev za prijavo. IX. Obveščanje o izboru: O dodelitvi sredstev po tem pravilniku se na predlog strokovne komisije odloči z odločbo. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški. X. Pritožba na odločbo: Zoper odločitev v odločbi lahko upravičenec vloži pritožbo na Župana Občine Horjul, na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, v roku 15 dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo: Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu ter predložijo obvezne priloge. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljeni montaži in plačani storitvi na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, kateremu se priloži: • fotokopijo računa (upravičeni stroški so: nakup MKČN, montaža in prvi zagon z nastavitvijo parametrov ter postavitev MKČN - pri čemer se upoštevajo samo gradbena dela, ki se nanašajo konkretno na izkop in postavitev MKČN, ne upoštevata pa se izkop in izdelava kanalizacijskih cevi in raznih drugih priključkov), • potrdilo o plačilu računa, • certifikata oziroma listine o skladnosti (v kolikor se MKČN nahaja na seznamu, ki ga je odobrila GZS, tega ni treba priložiti), • pozitivno oceno obratovanja male komunalna čistilne naprave (s strani JP VO-KA). Zahtevek se lahko vloži na podlagi zaključene gradnje. Šteje se, da je gradnja zaključena, ko je MKČN montirana, nastavljeni parametri, plačana ter pridobljena pozitivna ocena obratovanja MKČN s strani izvajalca javne službe na območju, ki je JP Vodovod-Kanalizacija, d. o. o. Za izdelavo ocene obratovanja je treba takoj po vgradnji MKČN na izvajalca javne službe Javno podjetje Vodovod-Kanali- zacija, d. o. o., vložiti Vlogo za izdelavo ocene obratovanja MKČN. Ocena obratovanja se opravi po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer med tretjim in devetim mesecem po prvem zagonu naprave. Celoten postopek izdelave Ocene obratovanja traja do 1 meseca in vključuje pridobitev vseh potrebnih podatkov za evidence, ki jih mora izvajalec javne službe voditi, pregled delujoče čistilne naprave na terenu, izdelavo ocene obratovanja in po potrebi vzorčenje očiščene odpadne vode. Na podlagi popolnega zahtevka se izplačajo sredstva na vlagateljev transakcijski račun. XII. Spremljane namenske porabe sredstev: Za namensko porabo proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Horjul je zadolžena komisija, imenovana s strani župana. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev, v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • da investicije, za katero je pridobil sredstva, ni dokončal oz. jo je končal v bistveno manjšem obsegu, kot je predvideval v prijavi na razpis, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. XIII. Razpisna dokumentacija in informacije: Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani: http://www.hor-jul.si. Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, v času uradnih ur, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure ter v sredo od 14. ure do 16.30. Dodatne informacije se lahko pridobijo po elektronski pošti: urska.marolt@hor-jul.si ali obcina@horjul.si, ali po telefonu: 01/759 11 23 v času uradnih ur; kontaktna oseba: Urška Marolt. Št.: 41010-0010/2014-2 Datum: 1. 4. 2014 OBČINA HORJUL Župan Janko Jazbec l. r. Kdaj bo Polhograjska graščina znova v občinski lasti, je le še vprašanje časa Konec lanskega leta je ministrstvo za kulturo izrazilo namero o neodplačnem prenosu Polhograjske graščine v last Občine Dobrova - Polhov Gradec; ta je vlogo za brezplačen prenos ter projektno nalogo že posredovala pristojnemu ministrstvu, zato je vrnitev graščine in vseh pripadajočih objektov le še vprašanje časa. zaradi deljenega lastništva prijave ni bilo mogoče realizirati," še Območje gradu Polhov Gradec je kot spomenik lokalnega pomena zaščiteno od leta 1987. V tistem času je imela pravico uporabe tega spomenika tedanja Občina Ljubljana Vič - Rudnik. Z ustanovitvijo novih občin pa se je leta 1994 ta pravica prenesla na Občino Dobrova - Horjul - Polhov Gradec in nato leta 1998, z razdružitvijo, na Občino Dobrova - Polhov Gradec. A že konec naslednjega leta je Republika Slovenija z odlokom prevzela lastništvo nekaterih objektov na območju gradu Polhov Gradec, v lasti občine pa so ostali le še Hiša v parku, Pristava in grajski park. Tako krajani in lokalna skupnost kot občina so si ves čas želeli ohraniti kulturno dediščino tega spomenika, zato so že leta 1992 ustanovili Javni zavod Polhograjska graščina, ki je odgovoren za upravljanje graščine in njenih objektov. Toda z letom 2008, ko je na podlagi sklepa upravljanje graščine in preostalih objektov prevzel Tehniški muzej Slovenije, so se po besedah župana Franca Setnikarja začele pojavljati pogoste težave v so-bivanju Javnega zavoda Polhograjska graščina ter Tehniškega muzeja Slovenije. "Ob prevzemu smo bili z ministrstvom za kulturo namreč dogovorjeni, da se pripravi dogovor o uporabi prostorov, a ni bil nikoli podpisan, kar je povzročalo težave," pojasnjuje župan in dodaja: "Objekt je izjemno pomemben za lokalno skupnost in programe, ki jih lokalna skupnost in javni zavod izvajata, in ker je bilo sodelovanje med javnim zavodom in tehniškim muzejem težko usklajevati, je bila ves čas želja, da se razmerje uredi. Tako je bila na kulturno ministrstvo že nekajkrat podana pobuda, da se to uredi, predvsem v smislu, da se grad in vsi pripadajoči objekti brezplačno vrnejo lokalni skupnosti oziroma občini, tako kot so nam bili tudi vzeti." Dejstvo je, da si bo z vrnitvijo lastništva občina povečala možnosti za pripravo projektov in kandidiranje za razna evropska sredstva, s katerimi bi lahko poskrbela za ureditev celotnega kompleksa, kar je zdaj, ko je lastnik država, praktično nemogoče. "Lani smo se namreč nameravali prijaviti za norveške spodbude, kjer je bil znesek upravičenih stroškov okrog 2,5 milijona evrov, vendar pojasni župan. Po večkratnih pogovorih in pobudah je ministrstvo konec leta 2013 le sprejelo odločitev, naj občina skupaj s projektno nalogo poda vlogo za brezplačen prenos Polhograjske graščine in drugih objektov. O nameri o neodplačnem prenosu Polhograjske graščine v last Občine Dobrova - Polhov Gradec je bil na svoji 22. redni seji seznanjen tudi občinski svet. Občina je takoj zatem vse zahtevano posredovala na pristojno ministrstvo, zato župan pričakuje, da se bo prenos lastništva zgodil v kratkem. Ne glede na to, da naj bi šlo za brezplačen prenos, pa bo lastništvo območja Polhograjske graščine za novega lastnika - občino - pomenilo tudi velik finančni zalogaj, saj so mnogi objekti potrebni obnove, prav tako programi zahtevajo finančni zagon. Župan pojasnjuje, da so finančne posledice predvideli tudi v projektni nalogi, ki vsebuje opis nadaljnjega dela ter predvideni potek obnovitvenih del. Med ta spadata tako prenova podstrehe graščine in mlina kot prestavitev lokalne ceste, ki danes poteka čez grajsko dvorišče, pri čemer pa župan dodaja, da je večina predvidenih obnovitvenih del vezana na tuja sredstva. Tudi programi, novi in že obstoječi, ki jih izvaja Javni zavod Polhograjska graščina, naj bi se po besedah župana nadgradili do te mere, da bi stvari v nekaj letih zaživele in bi se zavod lahko finančno preživljal tudi sam. Nadja Prosen Verbič, foto: arhiv: JZ PG Vabimo študente, da se nam pridružijo v Knjižnici pod krošnjami V grajskem parku Polhograjske graščine, v Polhovem Gradcu, bodo tudi letos krošnje dreves gostile Knjižnico pod krošnjami. Knjižnica bo odprta vsako soboto in nedeljo med 10. in 20. uro od 31. maja do 7. septembra. V primeru slabega vremena knjižnice ne bo. Za obdobje treh mesecev (junij, julij, avgust) iščemo študentke in študente, ki jih veseli delo z ljudmi, so komunikativni, ustvarjalni in pripravljeni fizično delati. Opis dela: - postavitev knjižnice v grajski park - pospravljanje knjižnice ob koncu dneva - urejanje knjig in revij - sprejem obiskovalcev - vodenje evidence dela in obiska (tedensko poročilo) - prodaja spominkov, kave, sladoleda ... - delavnice in animacije Ob prijavi so dobrodošle tvoje ideje za izvedbo delavnic in animacij. Za vse informacije lahko pokličeš na telefonsko številko 01/364 56 94. Ce te delo zanima, se do 15. maja 2014 prijavi na info@grad-polhovgradec.si. Urna postavka je 4 €. Javni zavod Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči V soboto, 7. junija 2014, bo z začetkom ob 8.30 v Polhovem Gradcu potekalo XIX. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, ki ga bo izvedla Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Občino Dobrova - Polhov Gradec. Dogajanje bo potekalo v osrednjem delu Polhovega Gradca, od šole, kjer je predvideno glavno prizorišče, do delovnih točk, razporejenih po starem delu Polhovega Gradca in okolici graščine. Na predvidenih delovnih točkah bodo potekale simulacije najrazličnejših poškodb in nesreč, ekipe prve pomoči pa se bodo morale v danem trenutku znajti, kot bi se znašle v realnih okoliščinah. Letos bo poudarek na tematiki voda in nevarnosti v povezavi z vodo. Predvidena je udeležba več kot 200 tekmovalcev iz občinskih enot civilne zaščite, gasilskih enot ter ekip RKS iz ljubljanske regije. Namen preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči ni le obnavljanje teoretičnega in praktičnega znanja članov ekip, temveč tudi utrjevanje znanja za preprečevanje nesreč, predstavitev dela in poslanstva prve pomoči in civilne zaščite ter predstavitev sodobnih zaščitnih oz. reševalnih sredstev prebivalcem. Tekmovanje ne bo motilo tekočega prometa, prav tako ne drugih običajnih dejavnosti. Vse je usmerjeno v zlitje z vsakdanjim dogajanjem, saj je lahko tudi nesreča naš vsakdanji spremljevalec in moramo biti nanjo venomer pripravljeni. Več znanja, manj posledic. Barve Občine Dobrova - Polhov Gradec sta na lanskem regijskem preverjanju zastopali dve domači ekipi, ekipa iz rednega sestava občinske civilne zaščite ter gasilska ekipa prve pomoči. Zelo dobro so nastopili in dokazali, da v primeru množičnih naravnih in drugih nesreč lahko računamo na njihovo pomoč. To tekmovalno soboto, 7. junija 2014, pa bodo vzporedno organizirane tudi demonstracije prve pomoči poškodovanim v določenih situacijah, demonstracija uporabe defibrilatorja in zajemalnih nosil ter spremljajoče dejavnosti, kot je merjenje krvnega pritiska in krvnega sladkorja. Vabljeni k ogledu dogodka! Občina Dobrova - Polhov Gradec Komunalni prispevek za malenkost nižji Občinski svet je konec marca na svoji 22. redni seji sprejel novi Program opremljanja in Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki pa se v primerjavi z dosedanjo odmero ne spremeni oziroma se malenkostno zniža. Občina Dobrova - Polhov Gradec je konec lanskega poletja sprejela nov občinski prostorski načrt (OPN) in s tem uveljavila temeljni akt na področju urejanja območja. Skladno z določili veljavne državne zakonodaje pa je njena dolžnost, da v roku pol leta sprejme in uveljavi še program opremljanja stavbnih zemljišč, ki na področju gradenj objektov uveljavlja pravila glede plačila stroškov komunalne opreme, ki jih mora občini poravnati investitor v gradnji objekta. Tega je občina nazadnje spreminjala leta 2011 in je pripravljen skladno z veljavno zakonodajo, zato novi dokument, ki temelji predvsem na novosprejetem OPN, v večji meri ostaja nespremenjen, le spremembe v prostoru občine so z novim dokumentom ovrednotene in upoštevane. Način odmere komunalnega prispevka se z uveljavitvijo novega programa opremljanja praktično ne spremeni, tudi komunalni prispevek ostaja praktično enak oziroma se malenkostno zniža, saj je na območju občine nekaj manj zaloge stavbnih zemljišč, kot je je bilo pred sprejetjem OPN. A komunalni prispevek v občini je za večino državljanov še vedno visok in pomeni velik finančni zalogaj za graditelja. Ce za primer vzamemo stanovanjsko hišo z 200 m2 neto tlorisne površine in 500 m2 gradbene parcele, bi komunalni prispevek po novem znašal od 6.659 do 11.581 EUR, kar je seveda odvisno od vrednosti infrastrukture, ki je zagotovljena na območju novogradnje. Župan Franc Setnikar na to pripomni, da je višina komunalnega prispevka v Občini Dobrova - Polhov Gradec povsem primerljiva s sosednjimi občinami oziroma je prispevek celo nižji kot ponekod drugod, poleg tega pa vizija občine ni usmerjena v širjenje stanovanjskih naselij, temveč k temu, da se občanom zagotovi ustrezna kakovost življenja oziroma se na tej ravni ohranja. Nadja Prosen Verbič S 1. majem ob sobotah in nedeljah dodatni odhodi avtobusov S 1. majem 2014 uvajamo na linijah 51, 52 in 56 spremembe voznih redov, in sicer bodo na teh linijah dodani odhodi ob sobotah in nedeljah. Dodatni odhodi avtobusov se s 1. majem uvajajo testno in bodo na voljo vse do 31. decembra 2014.Na linijah 51 (Ljubljana - Dobrova - Polhov Gradec) in 52 (Polhov Gradec-Črni Vrh) bo ob sobotah dodan odhod iz Ljubljane proti Polhovem Gradcu zvečer, ob 19.30, s prihodom v Polhov Gradec ob 20.06. Iz Polhovega Gradca proti Ljubljani pa se boste lahko ob sobotah dodatno popeljali ob 18.45, s prihodom v Ljubljano ob 19.21. Ob nedeljah bodo na obeh linijah na voljo tudi odhodi zjutraj in opoldne, ob 8.30 in 13.30 iz Ljubljane v smeri Crnega Vrha ter s Crnega Vrha ob 9.30 in 14.30 v smeri Ljubljane. Na liniji 56 (Ljubljana-Dobrova-Vrzdenec-Šent-jošt) je dodan sobotni odhod zvečer ob 19. uri iz Šentjošta v Ljubljano, v obratni smeri pa ob 20. uri. V nedeljo se boste lahko zapeljali še zjutraj in opoldne, iz Ljubljane proti Šentjoštu ob 7. in 12. uri ter iz Šentjošta v Ljubljano ob 7.45 in 12.45. Odhodi bodo predvidoma veljali vse do 31. decembra 2014; po tem datumu bo na podlagi analize števila potnikov jasno, ali bodo ti vozni redi postali stalnica. Občina Dobrova - Polhov Gradec Povabilo za sporočanje podatkov za NUSZ Spoštovani, z razveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (Odločba US, št. U-I-313/13-86, Uradni list RS, št. 22/14) se za leto 2014 odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ). Vse zavezance za plačilo NUSZ v Občini Dobrova - Polhov Gradec prosimo, da na podlagi 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 106/99 in 131/03) sporočite morebitne spremembe podatkov. Spremembe in obvestila, ki so pomembni za odmero nadomestila, so: sprememba zavezanca, sprememba vrste dejavnosti ali namembnosti prostora ali objekta, sprememba poslovne ali stanovanjske površine, podatki, potrebni za oprostitev plačila nadomestila, in podobno. Če zavezanci nastalih sprememb ne boste sporočili, bomo za odmero uporabili podatke, s katerimi razpolaga občina. Zavezanci spremembe sporočajo Občini Dobrova - Polhov Gradec s pisno in podpisano vlogo. Vlogi je treba priložiti dokazila. Vložite jo lahko: s priporočeno poštno pošiljko na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali osebno, z vložitvijo v vložišču v času uradnih ur - v ponedeljek med 8. in 12. uro, v sredo med 8. in 12. ter med 14. in 16. uro ali v petek med 8. in 12. uro. Vloga je lahko prosto napisana, obrazec pa je na voljo v vložišču Občina Dobrova - Polhov Gradec ter na spletnih straneh občine. Rok za oddajo podatkov je 7. 5. 2014. Občina Dobrova - Polhov Gradec 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | M P lh Gd NČ_št. 415., 28. april 2014 - lomov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si CtsMcüb ta ckkiwkiìsàxbì v Btopsko zve.zo tótiKt, acHtyit nam cif f tà^hitì Utih&ii Vh."nif-*$, (ф^я пят prtoma Sbp. тю, Ixxtamtwbi! AÌì\iìiìà.u-iL и11 ttfytas^ KxrTaAvtje kriüi čas: Wijwfclfwiem svir&ijc, Čefim ti як Ш ohms MC* Mova Slovenija Я RiviXriéan&rSdemon roti Pohod na Gradišče Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi 17. maja ob 9. uri na pohod na Gradišče. Zbrali se bomo pred stavbo Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Skupaj se bomo odpravili do kraja Razori, od koder se bomo podali proti Gradišču. V spremstvu bo tudi učitelj nordijske hoje, s pomočjo katerega boste pridobili ali osvežili znanje o pravilni nordijski hoji (za čas pohoda bo na voljo tudi nekaj pohodnih palic). Na vrhu Gradišča nam bodo učenci OŠ Dobrova pripravili krajši kulturni program na temo Gradiške legende. Izlet bomo zaključili z ogledom notranjosti Dobrovske cerkve. Pot ni zahtevna, hoja v eno smer traja največ 45 minut; pohod se bo predvidoma zaključil ob 11.30. Za dodatne informacije o dogodkih se lahko obrnete na Sandro Nartnik (tel. št. 01/360 18 00 ali e-naslov sandra.nartnik@dobrova-polhovgradec.si). Vabimo vas, da se nam pridružite. Občina Dobrova - Polhov Gradec vas vabi na Predavanje o zdravem obvladovanju stresa Brezplačno predavanje bo 15. maja 2014 ob 19. uri v plesni dvorani Športne dvorane Dobrova. Stresu smo izpostavljeni domala vsi, mladi in stari, zaposleni, brezposelni, delodajalci, učenci in učitelji, starši ... Spregovorili bomo o vzrokih in znakih stresa ter naših odzivih nanj, raziskali in osvetlili možne načine za izhod iz stresnega položaja. Predavala bo mag. Lea Peternel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spoštovani krajani KS Dobrova in občani Občine Dobrova - Polhov Gradec Svet Krajevne skupnosti Dobrova je imel v tem mandatu 14 rednih in dve izredni seji, na katerih smo obravnavali različno problematiko z območja Krajevne skupnosti Dobrova z namenom izvedbe posameznih projektov in s ciljem, da se izboljša stanje po vseh vaseh KS Dobrova. Na predmetnih sejah je bilo sprejetih nekaj pomembnih sklepov, zato je prav, da vam jih ob izteku mandatnega leta predstavimo. V nadaljevanju sta predstavljena dva pomembna sklopa, ki bi lahko imela velik vpliv na razvoj občine. Prvi sklop se nanaša na osnutek DPN - državnega prostorskega načrta poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naše občine, zato smo na 1. izredni seji dne 20. 6. 2011 soglasno sprejeli naslednje sklepe: - Zahtevamo odgovore na zastavljena vprašanja vse javnosti, ki je sodelovala s svojimi pripombami na osnutek načrta. - Obravnavani načrt ne zagotavlja poplavne varnosti v Krajevni skupnosti Dobrova, temveč poslabšuje tamkajšnje bivalne pogoje, zato načrt izgradnje zadrževalnika na Dobrovi odločno odklanjamo. - Ukrepi, ki so predstavljeni v tem osnutku načrta, ne dajejo nobenega zagotovila za vzdrževanje in ustrezno čiščenje celotnega povodja Gradaščice in Horjulke. - Vodooskrba Krajevne skupnosti Dobrova je z načrtovanimi ukrepi ogrožena, saj se črpališče podtalnice nahaja na predvidenih poplavnih površinah. - S tem osnutkom načrta se zmanjšuje samooskrba prebivalstva na sedanjih kmetijskih površinah (cca 200 ha). Na podlagi spremenjenih rešitev ob novi razgrnitvi načrta smo 12. 9. 2012 sklicali 2. izredno sejo in ugotovili, da ni bistveno izboljšanih rešitev, zato je svet Krajevne skupnosti Dobrova ostal pri načelih in sklepih, sprejetih že na zgoraj omenjeni seji. Predlog KS Dobrova je bil tudi, da se takoj začnejo minimalni posegi na obstoječih vodotokih, ker bi le tako ugotovili dejansko stanje na terenu. Vse sklepe smo poslali tako občinskemu svetu Občine Dobrova - Polhov Gradec kot ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter jih prosili za obveščanje o vseh nadaljnjih aktivnostih v okviru vzdrževanja pritokov in vodotokov Horjulščice in Gradaščice. Vlada je čez eno leto na svoji seji, dne 2. 9. 2013, spre- jela uredbo z ukrepi DPN in jih razdelila v dve fazi. V prvi fazi bi se izvedli ukrepi, razvidni iz njene uredbe št. 72/2013, v drugi fazi pa bi se zgradil suhi zadrževalnik Razori. V tej uredbi je bil izpuščen pomemben sklep KS Dobrova, da se mora pred morebitno izgradnjo druge faze znova opraviti izračun pretokov obeh rek in da se gradnja zadrževalnika ne more začeti brez predhodne potrditve lokalne skupnosti! Podrobnosti uredbe so dostopne na spletni strani Uradnega lista (Uradni list RS št. 72/2013 z dne 2. 9. 2013). Svet Krajevne skupnosti Dobrova bo tudi v prihodnje vztrajal pri referendumski odločitvi, s katero so krajani Dobrove odločno zavrnili kakršnokoli gradnjo zadrževalnika na območju KS Dobrova! Drugi sklop pa se nanaša na osnutek državnega prostorskega načrta za prehod 220-kilovoltnega omrežja na 400-kilovoltni daljnovod Beričevo-Divača. Svet Krajevne skupnosti Dobrova je na svoji 13. redni seji dne 25. 11. 2013 na podlagi posveta, ki je potekal 18. 11. 2013 ob 17.00 v kulturnem domu na Dobrovi, sprejel naslednji soglasni sklep: Krajevna skupnost Dobrova je odločno proti izgradnji severne variante dvosistemskega 400-kilovoltnega daljnovoda od Beričevega do Divače, saj bi po tej trasi popolnoma onemogočila urbani razvoj pomembnih naselij v naši Krajevni skupnosti Dobrova, kot so Dobrova, Stranska vas in Brezje. Prav tako je v omenjenih naseljih in okolici zbolelo že veliko ljudi, hkrati pa se predvidena severna varianta dotika neposredne bližine Osnovne šole Dobrova, kjer bi tako dodatno ogrozili več kot 500 mladih življenj. Zato predlagamo, da se v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prehod 220-kilovoltnega omrežja na 400-kilovoltni daljnovod Beričevo-Divača izbere južna varianta. Omenjene zahteve smo v obliki sklepa poslali na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, direktoratu za prostor, občinskemu svetu Občine Dobrova - Polhov Gradec ter Osnovni šoli Dobrova. Tudi v prihodnje bomo podpirali tiste razvojne projekte, ki bodo v dobro življenja in razvoja ljudi, nikakor pa ne tistih, ki so proti volji ljudi, ki živio in delajo v naši krajevni skupnosti oziroma občini. Predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc Oviranje planincev ali kolesarjev na gozdni cesti je kaznivo Znova sem naletel na negodovanje planincev, ki so morali ubrati daljšo pot v Polhograjsko hribovje, ker jim domačin prepoveduje prečkanje "njegovega dvorišča", čeprav gre glede na javno dostopne podatke zemljiške knjige za javno občinsko cesto. Svoje besede podkrepi še z ročno naslikanim znakom na kolovozni cesti, ki prepoveduje promet vseh vozil, ter usmerjevalnimi planinskimi tablicami v "pravo" smer, torej stran od njegovega dvorišča in posestva ... Na sedežu medobčinske inšpekcije na Vrhniki mi pojasnijo, da je v skladu z zakonom o cestah (5. členom) tako postavljanje znakov na javni cesti dovoljeno le s strani upravljavca ceste (občina ali DRSC), prav tako je kaznivo ustavljanje in preprečevanje dostopa drugim po javni cesti, pa četudi gre za deloma opuščeno kolovozno cesto. Inšpektorji se v praksi večkrat srečajo s primeri, ko kmetje lokalne kolovoze preprosto zagradijo z električnimi pastirji in pasejo živino, ne glede na to, da pot ni njihova. Javnih poti Ne glede na videz poti in zaraščenost - če je javna, je dostopna vsem! se namreč ne da priposestvovati, kakor je to po 20 letih možno na zasebnih zemljiščih, ki jih tako dolgo uporabljamo in nam nihče tega ne preprečuje. Enkrat javno je zmeraj javno, in ko prvega res dobro ujeziš, ti z vso pravico pošlje inšpektorja, ki situacijo fotografira, prouči in te lahko oglobi z najmanj 1000 evri (za fizično osebo) oziroma najmanj 4000 evri (za pravno osebo). To velja za vse, ki tako ali drugače zapirajo prehod po javni cesti, četudi gre za navidezno opuščen kolovoz! Res pa je, da se lahko opuščene javne poti oz. prekinjeni deli nekdanjih poti, ki so v lasti občine (ne velja za zgoraj omenjene gozdne ceste, ki so nujne za spravilo lesa več lastnikov gozda), odkupijo od občine in se uporabljajo za lastne potrebe. Sicer pa v skladu z uredbo o vožnji v naravnem okolju velja, da kolesarji lahko vozio po vseh javnih poteh, ki so dovolj široke za dvosledno vozilo, torej kjer je dovolj prostora za srečanje s planinci. Sebastjan Vehar Akcija zbiranja rabljenega tekstila Imate tudi vi v omari odvečne kose oblačil in ne veste, kam z nji-,_,-. . ......... . mi? Vašega rabljenega tekstila bomo zelo veseli v projektu Tekstil-nica. KAJ ZBIRAMO: - OBLAČILA - OBUTEV - MODNE DODATKE - HIŠNE TEKSTILIJE (posteljnino, rjuhe, pregrinjala, prešite odeje, brisače, prte, zavese in metrsko blago) * Ne sprejemamo zelo poškodovanih, umazanih oblačil in krojaških ostankov. Prosimo vas, da prinesete čista oblačila, obutev v parih, vse pa zapakirate v vreče, težke do 6 kg! S podporo projekta Tekstilnica naredite nekaj dobrega za naše okolje! Hvala. Projekt Tekstilnica delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. KDAJ? V ponedeljek, 12. maja 2014, med 15. in 17. uro. V primeru, da se kombi s tekstilom napolni prej, bomo akcijo zaključili predčasno. Hvala za razumevanje! KJE? Pred OŠ polhov Gradec. Spominjamo se rojaka prof. dr. Jožeta Riharja Stoletnica rojstva nestorja sodobnega slovenskega čebelarstva V luči prihajajočega vseslovenskega srečanja čebelarjev, ki bo potekalo 23. in 24. maja v Polhovem Gradcu, svojo udeležbo pa naj bi potrdil tudi predsednik republike, je prav, da se spomnimo na enega od stebrov slovenskega čebelarjenja, brez katerega slednje danes zagotovo ne bi bilo to, kar je. Govorimo o prof. dr. Jožetu Riharju, ki se je rodil pred stotimi leti 14. aprila v Gabrju pri Dobrovi pri Ljubljani in je s svojo strokovnostjo, eksperimentalnim delom in literaturo postavil znanstvene temelje sodobnemu slovenskemu čebelarjenju. Pri raziskovanju in pospeševanju čebelarstva ni imel pravega predhodnika, zato je bilo njegovo delo v številnih ozirih pionirsko. Tako ga lahko upravičeno imenujemo za nestorja slovenskega čebelarstva, pa čeravno mu je to tujina priznala prej kot domovina. Predstavitev dela prof. dr. Jožeta Riharja ob stoletnici njegovega rojstva bo v Polhograjski graščini v petek, 23. maja, ob 19. uri. Prof. dr. Jože Rihar in Vera Rihar na domačem vrtu v Rožni dolini v Ljubljani leta 1997 Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je ob 80. obletnici rojstva prof. dr. Jožeta Riharja organizirala strokovno srečanje čebelarjev. Ob tej slovesnosti so izdali poseben zbornik. Prof. dr. Jože Rihar je bil v vseh pogledih korak pred slovenskimi čebelarji. Tik pred vojno je diplomiral na beograjski fakulteti, leta 1965 pa je postal prvi doktor čebelarstva (z nalogo "Periodičnost pojave mane zelene jeline vaši u SR Slovenji") v tedanji Jugoslaviji in Slovenji. Polnih 43 let je bil predavatelj in redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini, kjer je deloval pedagoško, znanstveno in strokovno. Ves čas je opazoval, meril, tehtal, preizkušal in zapisoval ter na ta način poskušal znanstveno utemeljene izsledke posredovati tako doma kot v tujini. Zato ne preseneča, da je bil vodilni povojni čebelar na slovenskih in jugoslovanskih tleh in je kot tak postajal vedno bolj zaželen gost na tujih univerzah in strokovnih srečanjih. Poznanstva s tujo stroko so mu odpirala nove di-menzje, kjer je kot lakmusov papir črpal in nadgrajeval svoje znanje, a bil hkrati tudi sam tujim slušateljem neizčrpen vir znanja. Svoje znanje je poglabljal na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih: v Liebefeldu pri Bernu v Švici, na Poljskem, v Montfa-vetu pri Avignonu, Parizu in drugod. Njegovi uspehi in strokovnost niso ostali spregledani v tujini, zato je že leta 1968, tri leta po svojem doktoratu, prejel s strani svetovne čebelarske organizacje Apimondia najvišje priznanje, ki ga lahko dobi čebelarski strokovnjak in znanstvenik, in se tako uvrstil med 35 najuglednejših čebe- gnanja o pojavnosti in preprečevanju varoze - zajedavca, ki je začel pred dobrimi tremi desetletji pustošiti po slovenskih panjih. Vrnil ugled kranjski sivki Bil je prvi, ki je znanstveno raziskoval in selekcioniral kranjske čebele, in tej je tako vrnil ugledno mesto, ki ga je nekoč že imela. Konec 19. in v začetku 20. stoletja je potekala živahna trgovina s čebelami, kar je med drugim vodilo tudi v križanje kranjske sivke, to pa se je odražalo v povečanju agresivnosti čebel. Redki so to stranpot križanja še pravočasno zapazili in vzpostavili plemenilne postaje, kjer je potekalo odbiranje najboljših matic. Na Kmetjskem inštitutu so pod vodstvom prof. dr. Jožeta Riharja leta 1952 začeli načrtno odbiro in z večletnim delom dokazali, da je mogoče Dr. Rihar je bil velik zagovornik čebelarjenja v nakladnih panjih. Pri svojih čebelah v Istri (julij 1996). larskih znanstvenikov vsega sveta. Slovenska strokovna javnost (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) se mu je poklonila tri leta pred smrtjo, in sicer leta 1999, s prestižnim Jesen-kovim priznanjem. Opus z več kot 600 objavljenimi deli Njegova neumornost se najbolje kaže v njegovem opusu, ki celo v današnjem merilu predstavlja sanje marsikaterega znanstvenika, kajti izdal je 673 pedagoških, znanstvenih in strokovnih del, verjetno pa bo čas naplavil na plano še kakšno spregledano. Med vsemi temi posebno mesto zasedajo štiri, ki bi danes ne smela manjkati na knjižni polici slehernega čebelarja - tako strokovnega kot laičnega. Prvo delo je "Vzrejajmo boljše čebele", ki je nekakšna splošna biblja čebelarjenja, saj govori o načinu povečanja pridelka medu in zmanjševanju rojivosti čebel. Knjiga je izšla leta 1972. Istega leta naj bi izšla še druga, tokrat o gozdnem medenju, a čebelarska zveza nekako ni imela posluha zanjo, zato je luč dneva ugledala šele leta 1992 pod naslovom "Mana iglavcev - napovedovanje gozdnega medenja". Objavljena dognanja so temeljila na izvirni, po njem imenovani metodi lovilnih plošč za napovedovanje gozdnega medenja, ki je bilo do tedaj še popolnoma neraziskano. Tretje delo je bilo "Čebelarjenje v nakladnem panju", v katerem na podlagi lastnih izkušenj utemeljuje njihovo praktičnost in uporabnost. Prof. dr. Jože Rihar je opus pomembnejših del sklenil leta 1999 z že četrto, dopolnjeno izdajo "Varoza čebel", v kateri je strnil vsa svoja strokovna do- "Brez čebel ne bi mogel živeti," je dejal prof. dr. Jože Rihar leta 1999 ob podelitvi Jesenkovega priznanja (portret, Foto Potrč, 1994). povečati marljivost čebel ter zmanjšati njihovo rojilnost. Ugotovitve so pritrdile njegovemu nasprotovanju posameznikom, ki so želeli na območje kranjske čebele uvoziti matice italjan-ske pasme. Medenje iglavcev je mogoče napovedati Skoraj sočasno z vzrejo in odbiranjem matic je raziskoval tudi medenje gozdnih iglavcev in prvi na svetu izdelal temelje za napovedovanje hoje-ve mane. Zaradi delovanja posebnih gozdnih opazovalnic, ki jih je po svoji zamisli začel ustanavljati 1951/52, ter objavljanja napovedi medenja od leta 1956, obvestil o krajih in intenzivnosti medenja, priporočil za prevoze panjev in analiz o donosih se je povečalo zanimanje čebelarjev za gozdno pašo, povečali so se prevozi in posledično se je večkratno povečal pridelek gozdnega medu. Rezultati njegovih raziskav so bili objavljeni v številnih čebelarskih zbornikih po svetu (Madrid, Dunaj, Bonn, Moskva, Beograd, Praga ...), obenem pa je bilo poglobljeno znanje podlaga za doktorsko disertacjo leta 1965. Zmagovalec panjske vojne Prof. dr. Jože Rihar je na osnovi štu-dja čebelarjenja naših znamenitih prednikov v nakladnih panjih uvajal v slovensko čebelarstvo njihov panj v novejši obliki. Uvajanje novosti seveda ni bilo pogodu vsem čebelarjem, zato se je razvnela "panjska vojna". A raziskave v zimah 1958-63 so nedvoumno pokazale primernost tega panja za naše podnebne razmere in zavezale jezik še zadnjim dvomljivcem. Prof. dr. Jože Rihar je s tem dokazal, da je nakladni način čebelarjenja pristno slovenski, da njegove prvine segajo v našo preteklost in da popolnega sistema pred več kot 200 leti ni imela nobena država na svetu. Pionir matičnega mlečka Uvedel je novo krmilo - suhi sladkor, s čimer je olajšal oskrbo čebeljih družin v brezpašnih obdobjih. Še bolj kot to pa je morda pomembno dejstvo, da je uvedel posamezne dele naprave za smukanje cvetnega prahu s čebel, ki jo je leta 1955 prinesel iz Švice in jo postopoma izpopolnjeval. Kot vodja Zavoda za čebelarstvo jo je pošiljal čebelarjem po vsej Jugoslaviji. Leta 1970 je prvi dal v prodajo naravni granuli-rani posušeni cvetni prah in tako razširil paleto čebeljih pridelkov. Hkrati je za Medex izdelal strokovno podlago Matični mleček, ki je bila podlaga številnim novim Medexovim preparatom. Na ta način je odprl pot novemu specializiranemu pridelovanju, ki je poleg vzgoje matic postalo najinten-zivnejša smer, ki je postopno omogočila novo dejavnost in nov vir dohodkov čebelarjev. V boju zoper varozo Ves čas svojega raziskovalnega dela je pozornost posvečal tudi čebeljim boleznim. Že leta 1952 je pri založbi Kmečka knjiga izdal knjižico o boleznih in škodljivcih čebel. Verjetno si tedaj še ni predstavljal, da bo slovenske panje že čez dobrih trideset let opusto-šil eden najbolj škodljivih zajedavcev - varoa. Problema se je lotil z izjemno vnemo, a v nasprotju z drugimi, ki so prisegali na kemično zatiranje, je iskal okolju in čebelam prijaznejšo metodo. Leta 1999 je slovenskim čebelarjem ponudil knjigo "Varoza čebel", v kateri mu je uspelo zbrati vse, kar je bilo na svetu novega na področju alternativnega zatiranja varoze. Prvi so njegovo metodo uporabili čebelarji iz Kranjske Gore in mu v praksi pritrdili. Vsesplošno aktiven V teh nekaj odstavkih smo samo na grobo strnili njegove največje strokovne in znanstvene dosežke, kajti premalo je prostora, da bi se dotaknili prav vseh dognanj. Ob vsem tem je bil še vodja številnih zavodov in član stanovskih interesnih združenj doma ter po svetu. Bil je med pobudniki gradnje čebelarskega doma v Polhovem Gradcu, poskrbel je za vsebino radovljiškega muzeja čebelarstva in bil pobudnik številnih strokovnih srečanj. Bil je reden gost radijskih oddaj o čebelarjenju, napisal je več strokovnih gesel v leksikonih, vzgajal mlade čebelarje, pisal . Ob vsem tem pa je bil še mož ženi Veri in oče trem otrokom. Z družino so sicer živeli v Rožni dolini v Ljubljani, a se je rad z vso družino vračal v rodno Gabrje. Umrl je 12. aprila 2002 v Ljubljani. Prof. dr. Jože Rihar je za svoje pedagoško, znanstveno in strokovno delo prejel več kot 25 večjih domačih in tujih priznanj. Bil je korak pred slovenskimi sodobniki, zato na rodnih tleh ni bil vedno razumljen, posledično so nekatera znanja prej pograbili tujci kot Slovenci. A ne glede na vse skupaj ostaja nesporni povojni nestor slovenskega čebelarstva, kar ga postavlja ob bok najpomembnejšim čebelarjem v slovenski zgodovini. Njegove veličine se morda še ne zavedajo vsi, a ta čas bo zagotovo še prišel. O Jožetu Rihar-ju je v uvodu k zadnji dopolnjeni izdaji njegove knjige "Vzrejajmo boljše čebele" (2013) profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. Franci Štampar, zapisal: "Bil je in ostaja s svojim vrhunskim znanjem, izkušnjami, vitalnostjo, zavzetostjo za delo ter z neomajnim stališčem, da le pošteno, strokovno delo prinaša resnični napredek, svetal zgled vsej kmetijski srenji v Slovenji." Gašper Tominc Koncert Ota Pestnerja z gosti za namen postavitve kipa skladatelja Gregorja Riharja Glasba združuje, tudi preteklost in sedanjost Polhov Gradec, 11. april - Kulturno društvo Gregor Rihar in Turistično društvo Polhov Gradec sta v športni dvorani Osnovne šole Polhov Gradec tokrat pripravili večer odlične glasbe, ki je združila ne le različne generacije, zvrsti, izvajalce in publiko, temveč tudi preteklost in sedanjost, saj so bila zbrana sredstva namenjena postavitvi kipa skladatelja Gregorja Riharja ob 150-let-nici njegove smrti. Glasbeni večer, ki so ga oblikovali številni domači glasbeniki ter glasbeni gost, odlični Oto Pestner z zasedbo, sta organizatorja, Kulturno društvo Gregor Rihar in Turistično društvo Polhov Gradec, pripravila za vse ljubitelje dobre glasbe. V prvi vrsti pa je bil koncert namenjen poklonu skladatelju Gregorju Riharju; ta je pred 150 leti Polhovemu Gradcu zapustil bogato glasbeno dediščino, ki mu je v velik ponos. Riharjev doprsni kip, ki je delo polhograjskega kiparja Eda Dolinarja, bo odslej stal v parku Polhograjske graščine in delal družbo kipu grofa Blagaja. Pihalna godba Dobrova - Polhov Gradec je vse zbrane popeljala v čudovit umetniški koncert, ki mu je sledil uvodni nagovor povezovalca Marjana Buniča. Ta se je med dru- gim dotaknil umetnikovega doživljanja sveta, ki je nekoliko drugačno od pogleda običajnega človeka. "Nji- Zbrane je nagovoril tudi župan Franc Setnikar, ki je izrazil ponos in spoštovanje do rojaka Gregorja Riharja. hov pogled je širok in išče precej nad tlemi. Dostikrat jim zato očitamo, da niso prizemljeni. Pa vendar - le kaj bi brez njih! Kdo bi življenju vlival barve? Kdo bi ustavljal naš korak? Kdo bi nas izzval k razmišljanju? Kdo bi obudil naše čutenje? Zato ni le dopustno, ampak je tudi modro, da se vsaj od časa do časa prepustimo jeziku umetnosti in dvignemo pogled visoko od vsakdanje rutine, da se poklonimo njihovemu ustvarjanju ter jim damo veljavo, ki jim gre," je razmišljal povezovalec. Njegovo misel je nadaljeval tudi župan Franc Setnikar, ki je ob tej priložnosti nagovoril zbrane, jim zaželel lep večer ter izrazil spoštovanje in ponos do krajanov, ki so kraju pisali zgodovino. V nadaljevanju programa pa je v večji meri govorila pesem. Gost veče- ra, vrhunski slovenski glasbenik Oto Pestner, ki je s seboj pripeljal odlično inštrumentalno zasedbo, je publiko sprva navdušil z nekaterimi svojimi uspešnicami, zatem pa je zapel še skupaj z domačimi glasbeniki. Otroški zbor Višajčki mu je delal družbo pri pesmi Življenje je vrtiljak, pesem Kranjsko dekle je navihano zvenela skupaj z vokalnim kvintetom Bitenc in Pograjskim kvintetom, ki je nastal prav za to priložnost. Skupaj s Tino Debevc pa je glasbeni gost dvorano pobožal s čudovitim valčkom Sanje. Kar nekaj skladb različnih zvrsti iz bogate glasbene zakladnice, ki jo ustvarja že 45 let in je zapisana v monografiji Ciganska kri, je Oto Pestner podelil s polhograjsko publiko, tudi popolnoma svežo informacijo, da v letošnjem letu pripravlja jubilejni koncert, katerega gost bo glasbenik svetovnega slovesa, Paul McCartney. Dobro uro in pol glasbenega užitka so bili deležni obiskovalci koncerta, ki se bodo nanj prav gotovo spomnili vselej, ko bodo v parku Polhograjske graščine uzrli čudoviti bronasti kip Gregorja Riharja. Nadja Prosen Verbič; Foto: npv Življenje je vrtiljak so skupaj z Otom Pestnerjem zapeli Višajčki. Tečaj gozdarjenja za varno delo v gozdu Na prvi pomladni dan, 21. marca, nas je dobrih 40 tečajnikov iz Občine Dobrova - Polhov Gradec in sosednje horjulske občine na parkirišču pred OŠ Horjul poslušalo teoretični del izobraževanja za gozdnega delavca, pozneje pa smo se v bližnjem gozdu s čeladami na glavi udeležili še praktičnega dela, sečnje in vleke drevja iz gozda. Gozd ni igrišče, temveč delo-višče - v Slovenji je samo lani pri napačnem spravilu lesa umrlo 15 ljudi! In najpogosteje se nesreče dogajajo starejšim lastnikom gozda, ki se počutijo dovolj izkušene in domače na svojem ... Mar ni podobno pri lokalnih voznikih, ki vozjo kot šerifi? Vsak lastnik gozda se mora zavedati, da lahko sečnjo in spravilo lesa v njegovem gozdu po zakonu poleg njega izvajajo le usposobljeni gozdarji s potrdili. Inšpektor ima pravico pregleda kmetijskih strojev in opreme za spravilo lesa - ali ima vse ustrezne cer- tifikate, varovala; v primeru uradne gozdarske dejavnosti pa moramo uporabno dovoljenje za žago in vitel obnavljati vsaki dve leti. V primeru delovne nesreče, sploh take, kjer je bolniški stalež daljši od 30 dni, zavarovalnica od poškodovancev terja vračilo denarja za zdravljenje, če se izkaže, da ob delu niso bili trezni ali pa niso uporabljali ustrezne opreme. Za oceno tega je pristojen delovni inšpektor, ki si ogleda kraj nesreče, saj je o delovni nesreči obveščen hkrati s policijo. Za organizacijo poldnevnega tečaja gozdarjenja je dal po- Pri vlečenju vrvi se pokaže, kdo je najmočnejši. Zbiranje prijav za 35. Encian cup Še vedno se lahko prijavite na Encian cup, ki bo potekal od 16. do 18. maja 2014 v Športnem centru Gabrje. Prijave zbiramo do 10. maja. Vabimo ekipe iz vseh krajev, da se udeležijo tradicionalnega turnirja za pokal Encian in pečenega odojka. Ekipe se bodo pomerile v malem nogometu, balinanju, košarki, vlečenju vrvi, pikadu in družabnih igrah. Prjavnina za vse discipline znaša 50 €. Lahko pa se prijavite na posamezne discipline (vsaka po 15 €). Informacije: Srečko (031 478 220) in Zoki (041 881 444). Športno društvo Dobrova budo zavod za gozdove, program pa so pripravili in vodili strokovnjaki z Gozdarske šole Postojna, ki so za kar najbolj nazoren prikaz s seboj pripeljali veliko opreme in različnih motornih žag. Velika zahvala pa gre tudi Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je za svoje občane pokrila celotno kotizacijo tečaja. Oprema MOTORNA ŽAGA - Žaga ni žagi enaka, saj njena bistvena lastnost nikakor ni dolžina meča, ta je večinoma že kar predolg. Poleg vpetja v vzmeti za manj vibraci mora imeti dobra žaga kar tri varovala - spredaj, pred ročajem za primer nenadnega dviga, gumbek ob vzvodu za plin, le najboljše pa imajo tudi varovalo na ročaju za primer nenadnega premika, saj se z žago največkrat porežemo takrat, ko njen meč z eno roko izvlečemo iz odreza in nam opleta. Pomembno varovalo je aluminijasti zob pod verigo, ki jo zaustavi v primeru pre-trganja. Ima vaša stara žaga ta aluminijasti zob še na svojem mestu? Pomembno je tudi delovanje stikala za izklop žage, saj pri podiranju drevesa velja pravilo, da je treba na koncu reza ustaviti žago, se umakniti ter opazovati in poslušati lomljenje in padanje drevesa, da se ne bi njegov vrh odlomil in padel na nas ali pomočnika - sečnjo praviloma izvajamo v parih. Poučen je tudi nenavadni primer iz prakse, ko se pri Logatcu delavcu vdrlo pod nogami in je zdrsnil v 14 metrov globoko kraško jamo, a je mo-torko še pravočasno ugasnil - če je ne bi, bi se zadušil, saj je obležala pod njim, on pa je, s številnimi odrgninami, obstal zataknjen višje, saj je bila jama k sreči ozka. Poleg žage s seboj nosimo dva klina, sekiro in meter na vrvici za pravilen dolžinski razrez hlodov za prodajo. ČELADA - Lahko nam reši glavo, ko se odlomi in pade suhi vrh debla, vendar uradno ne sme biti starejša od treh let, saj plastika zaradi sonca postane krhka. Na glavo si jo pritrdimo tako, da bo ostala na mestu tudi, ko se bomo nagnili navzdol; eden od tečajnikov je imel denimo pod brado dodatni trakec po vzoru kolesarske čelade. Skupaj z glušniki in zaščitno mrežo za obraz čelada stane od 30 evrov. PROTIVREZNE HLAČE - Glavno zaščito predstavlja njihovo notranje polnilo, posebna pena, ki je izdelana iz zelo dolge in močne nitke; ta se v primeru zareza z motorko v trenutku zagozdi v vrtečo se verigo. Cene takih hlač so od 60 evrov, odvisno od vrste in znamke. Protivrezna pena je sicer običajno od istega proizvajalca, se pa razlikuje po kakovosti, debelini in glede na to, ob kakšni hitrosti še zaustavi verigo motorne žage, kar mora biti na hlačah zapisano (razred 1: 20 m/s, razred 2: 24 m/s, razred 3 kot najboljši: do 28 m/s). PROTIVREZNI ČEVLJI - Naj ščitijo že gležnje in naj bodo za razred boljši od hlač, saj si običajno s konico motorke pri-zadenemo hujše rane. Cene so od 100 evrov. VITEL - Vitel ne pomaga le pri izvleku podrtih debel, na tečaju smo si lahko ogledali, kako je inštruktor Jože pred odrezom debla z vitlom privzdignil izruvani štor, da se potem ne bi štor podrl nanj. Uporabljajo se ročni vitli na ročico, ki so najpočasnejši, vitli na motorki (oboji do 1,8 tone potega) ter največji, traktorski, ki imajo moči več kot dovolj - običajno od 5 do 8 ton potega zadošča čisto vsem potrebam, saj s škripcem dosežemo celo 16 ton potezne moči. Pri uporabi škripca moramo vedeti, da ima pri tem poteg dvojno silo zaradi prenosa prek koleščka, torej naj bo kavelj škripca dvojne moči glede na vitel. Privez na podrto deblo, ki je namenjeno prodaji, naj se izvede s platnenim povezovalnim trakom (gurtno) s certifikatom, ki mora zdržati večjo silo kot sam vitel, privez z verigo bi namreč deblo poškodoval. Naj napišem še nekaj več o manj znanih vitlih na motorki, ki so manjše moči; uporabljamo jih na terenih, kjer ni cest, oziroma so namenjeni tistim bolj nedeljskim gozdarjem, ki nimajo traktorja. Vitel sidramo kar na zgornje drevo, če tega ni, pa si omislimo kovinska sidra, podobna ladijskim, za sidranje na prostem (ogledate si jih lahko na spletu). Pri nas so na voljo predvsem vitli na motorko dveh znamk; kanadski vitli Lewis se namestijo na motorko namesto meča in imajo do 1,8 tone potega, če imamo seveda motorko, močno vsaj 4 kW; z navadno motorno žago (2 kW) pa vitel potegne 900 kg, pri uporabi škripca torej 1,8 tone. Vitli Lewis so izjemno lahki, imajo le 16 kg (brez teže motorke), zahvaljujoč 50 m specialne jeklenice, ki ima le 4,6 mm premera; hitrost navijanja je okoli 20 metrov na minuto, v kompletu pa je tudi več adapterjev za različne motorne žage. Cena brez DDV je 1.100 evrov. Zastopnika za prodajo v Celju lahko pokličete na tel. številko 03/781 21 40. Slovenski proizvajalec vitlov in škripcev, ki svoje izdelke izvaža širom sveta že 30 let, je dolenjski Viig, d. o. o. Za približno 1.200 evrov (z DDV) ponujajo 35-kilogramski komplet s 6 mm debelo in 80 m dolgo jeklenico (tel.: 07/496 96 60, http://www. viig-forestry.com/). Sečnja dreves v treh rezih Najprej izrežemo trikotni del do približno tretjine premera, s čimer usmerimo drevo pri padcu. Nato zarežemo v deblo na nasprotni strani in potem še v srednji del debla, česar marsikdo od nas, tečajnikov, ni vedel. Tako preprečimo pokanje debla pri točki odreza, kar bi mu zmanjšalo vrednost pri prodaji. Deblo se razreže na 4 ali 5 metrov in spet moramo biti zelo pozorni na pravilnost postopka, da nam deblo ne poči. Vodoravno ležeče deblo z motorno žago najprej zareže-mo zgoraj, čim globlje (odvisno od sile pregiba), potem pa z zadnje in sprednje strani. Vaja seveda dela mojstra . Sebastjan Vehar Jože veliko e in Janez, predavatelja z najuglednejše iko naučila in pri tem pokazala tudi svojo gozdarske šole v Postojni, sta nas duhovitost. Vitel na motorki, ki ga uporabljamo tam, kjer ni cest, ima moč potega do 1.800 kg. Finale FLL za super glavce Dobrova, 8. marec - V športni dvorani Osnovne šole Dobrova je potekal finale odprtega prvenstva First Lego League, na katerem je sodelovalo dvajset ekip, med njimi tudi dobrovska. FIRST® LEGO® League (FLL) je naziv mednarodnega multidisci-plinarnega raziskovalnega pro- goj za družbeni napredek na vseh področjih. Tudi teme tekmovanj, ki so razpisane vsako leto, opredelju- oziroma raziskovalne naloge, kjer poskušajo otroci rešiti izbrani problem; ocenjujejo pa se tudi FLL-vrednote, ki so bistvo programa in tekmovanj ter predstavljajo način skupnega dela, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja. Zavod Super Glavce, ki je v Slovenji nosilec in izvajalec programa in tekmovanja, je v sodelovanju z Osnovno šolo Dobrova letošnje Finalno tekmovanje na Dobrovi je odprla vodja programa Natalija Premužič. Na drugi strani dvorane so se lahko na FLL-polju poigrali tudi vedoželjni obiskovalci. Avtomatski robot bo pravkar rešil člove- Kako spretna je dobrovska ekipa, si je pozorno ogledal tudi žu-ka v nesreči. pan. grama in tekmovanj, ki s pomočjo robotike na učinkovit in zabaven način pri otrocih vzbujajo zanimanje za tehniko, naravoslovje in znanost. Otroci, stari od 9 do 16 let, tako skozi igro in druženje razvijajo logični in tehnični način razmišljanja. Pri tem je poseben poudarek na spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, kar je po- jejo enega od aktualnih svetovnih problemov. Izziv oziroma tema FLL v sezoni 2013 je poimenovana Besnenje narave in je sestavljena iz: robotskega dela, ki vsebuje sestavljanje in programiranje avtonomnega robota (iz kompletov LEGO Mindstorms), ki poskuša v 2,5 minute rešiti čim več nalog oziroma misi na FLL-polju; projekta finalno tekmovanje organiziral v dobrovski športni dvorani. Dvajset ekip z vseh koncev Slovenje in ekipa gostov iz Crne gore so se zbrale in pomerile v svoji spretnosti, inovativnosti ter tehničnem načinu razmišljanja. Dobrodošlico sta jim najprej zaželela predstavnika Zavoda Super Glavce ter vodja programa, nato pa sta jih na Dobrovi pozdravila še ravnatelj Viljem Kovačič ter župan Franc Setnikar, ki sta med drugim poudarila in pohvalila idejo programa ter otrokom zaželela, da bi jih duh raziskovanja in dobre zamisli vodili tudi v nadaljnjem življenju. Sledil je pisk piščalke in nato priprava na prvi del tekmovanja, ki ga je izvajal robot. Ocenjevalci in sodniki so stopili na svoja mesta, ekipe pa so strnile glave ter se postavile v vrsto in počakale na znak za začetek, ki ga je sprožil župan. Na FLL-polju sta se v treh krogih pomerili po dve ekipi, ki sta v 2,5 minute, vsaka s svojim avtomatskim robotom, poskušali rešiti čim več zastavljenih nalog - te so bile tematsko vezane na pojave naravnih nesreč. Mirna roka, hitre in jasne odločitve, predvsem pa natančne usmeritve robota so odlikovale najboljše. Ves čas pa so po stojnicah, kjer so ekipe predstavljale svoje projekte in jih vrednotile, potekali obiski ocenjevalcev, ki so ocenjevali in vrednotili projekte ter izvajali tehnične intervjuje. Tekmovanje je tako umsko kot psihično izjemno naporno, zato so člani ekip odmor med krogi pogosto izkoristili za hiter pobeg v bližnjo naravo. Dogodek se je zaključil v popoldanskem času, z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad najboljšim. A verjamemo, da pretirano slabe volje med tekmovalci ni bilo, saj je ena od pomembnejših FLL-vrednot prav ZABAVAMO SE. V duhu te je organizator naslovil tudi novico na spletni strani (Vsi smo zmagovalci), v kateri ni manjkalo pohval gostiteljem - OŠ Dobrova, ki je pripomogla, da si bodo udeleženci, še posebno pa moderator, ki mu ime kraja nikakor ni šlo z jezika, Dobrovo in njeno okolico gotovo dobro zapomnili. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Mama je samo ena Ob materinskem prazniku so učenci OŠ Črni Vrh in člani KD Črni Vrh pripravili prireditev, ki je bila namenjena vsem mamicam, babicam, tetam, sestram pa tudi očetom, možem, fantom, skratka vsem, ki so se prireditve udeležili. Kot prva je nastopila Tina, ki je sicer edina prvo-šolka, vendar pogumna za kar nekaj prvošolcev. Kakšne so naše mame? Ljubeznive, prjazne, delavne, mile, včasih pa tudi malo godrnjave ali jezne. In kaj rade delajo? Pospravljajo, kuhajo, pomivajo, perejo in obešajo perilo. Vse to so učenci zapisali v svojih spisih o mamah, ki so nam jih predstavili. Otroci radi obiskujejo angleški krožek, zato so nam predstavili tudi znano zgodbo o Rdeči kapici v angleškem jeziku. Ker brez plesa in glasbe skoraj ne znamo pripraviti prireditve, so se otroci predstavili kar z dvema različnima plesoma, Gabrijela je vsem mamam namenila pesem o ljubezni s spremljavo kitare, Rafco pa je raztegnil meh harmonike in zaslišali so se zvoki znanega Slakovega valčka Kje mamici bi rož nabral? Da so mame zelo potrpežljive in veliko prenesejo, vemo vsi, vendar včasih nastopi trenutek, ko je vsega preveč. Kako je to videti, so nam v svojem kratkem igranem skeču prikazali naši učenci, ki smo se jim nasmejali do solz. Otroci nas velikokrat presenečajo v različnih stvareh. Tako so se preizkusili tudi v kovanju rim in dokazali, da so pravi pesniki. Zvečer, ko vsi otroci popadajo v postelje, mame še vedno šilijo barvice, pregledujejo torbe, pripravljajo kupčke oblačil za naslednji dan. Morda se ob tem delu kdaj pa kdaj z utrujenim pogledom zazrejo v nebo, kjer migeta na tisoče zvezd, in ko končno odidejo spat, je vse tako, kot mora biti. To so nam prikazali učenci v igrici Zvezdica zaspanka. Na prireditvi pa niso sodelovali samo učenci, ampak tudi mladinci KD. Odločili smo se, da preberemo nekaj misli o mamah, Žan pa nam je s pesmico predstavil, kakšna je "super mama". Kaj pomeni biti mama? To ni le služba, ki traja ves dan, lahko bi rekli, da je kar način življenja. Tako smo prisluhnili zgodbi o ženskah, v kateri smo spoznali, da ženska lepota ni v oblekah, ki jih nosijo, lepi frizuri in lepoti obraza, temveč ženska lepota biva v njenih očeh. Te so vrata, ki vodio v njeno srce ... vrata, za katerimi kraljuje LJUBEZEN. In vse to v eni sami osebi, ki jo kličemo MAMA. Katja Skopec 20. obletnica Moškega pevskega zbora Turističnega društva Briše Moški pevski zbor TD Briše - družba, ki tudi v vsakodnevnem življenju drži skupaj Polhov Gradec, 15. februar - Moški pevski zbor Turističnega društva Briše je svojo 20. obletnico praznoval skupaj s prijatelji; ob tej priložnosti je v dvorani KD Jakoba Trobca pripravil bogat koncert in se spomnil vseh pevcev ter zborovodj, ki so soustvarjali zgodovino zbora. Moški zbor je zapel tudi z Ženskim pevskim zborom Danica. Ideja o ustanovitvi pevskega zbora znotraj Turističnega društva Briše se je porodila med člani, kar je prav gotovo eden izmed pomembnih razlogov, da zbor še danes deluje in prepeva. Večina članov je bila pred dvajsetimi leti še fantov, ki so se radi družili in prepevali. 'A zakaj ne bi takrat najbolj aktualne podoknice dopolnili še s katero od pesmi, ki bi lahko popestrila katero od vaških prireditev," so si rekli, prišla je pobuda, in tako se je začelo iskanje članstva, ki je bilo po besedah povezovalca še najbolj podobno vojaškemu naboru. "Vsi zdravi moški, stari od 18 do 100 let, z Briš in iz okolice, naj se zglasjo na avdiciji, ki bo pri Bitencu. Pridejo naj tudi tisti, ki nimajo posluha, saj to ni razlog, da ne bi bili rekrutirani," je pisalo v vabilu. V pevske vrste se je takrat vključilo dobrih dvajset fantov in mož, zadnja leta pa jih stalno poje še šestnajst, kar je popolnoma primerljivo z vojsko, saj se jih tudi s fronte navadno vrne precej manj, kot se jih tja poda. Palico zborovodje je sprva prevzela Nadja Založnik, takrat učiteljica glasbene vzgoje v polhograjski osnovni šoli. Trudila se je z glasovi, upevanji, intonacjami, in sčasoma so pesmi iz ust Moškega pevskega zbora TD Briše zvenele prijetno, čeprav se je kdaj pa kdaj še zgodilo, da so zapeli tudi več-glasno, kot je to zahtevalo notno črtovje. Nadja Založnik se jim je pridružila tudi ob tokratnem praznovanju in pod njenim vodenjem je zbor zapel tri pesmi, ki so prebile led koncerta. Tako kot tokrat na odru je v tretjem letu delovanja moškega zbora Založnikova vajeti in di- rigentsko palico predala Marjanu Malovrhu, ki je sprva sodeloval v zboru kot pevec, obenem pa kot zborovodja cerkvenega jutranjega zbora, v katerem še danes prepeva večina članov. Skupaj so nadaljevali začeto delo. Zbor vsa leta redno sodeluje na letni območni reviji pevskih zborov, se udeležuje pevskega srečanja na Gori, zapoje ženam in dekletom ob materinskem dnevu, že nekaj letu pripravlja srečanje moških zborov in skupin Pod grajsko lipo ter že skoraj dvajset let organizira božično-novoletni koncert Pesem miru. V dvajsetih letih se je v njihovem repertoarju nabralo kar precej pesmi, različnih tematik in žanrov, a posebej ljuba jim je narodna pesem, najraje pa zapojejo tiste "ta domače" - od Slaka, Avsenika, Fantov z vseh vetrov in drugih, pravio člani zbora. Tudi jubilejni koncertni list je bil pisan, vseboval je mnogo ljudskih in nekaj umetnih ter tudi na-rodno-zabavnih priredb, seveda pa tudi tokrat ni šlo brez pesmi Žabe, po kateri je briški zbor znan daleč naokoli. Pesmi pridno pilio na tedenskih vajah, zadnja leta pa se poslužujejo tudi intenzivnih vaj na Višarjah. Vaje navadno zaključio s pogovorom o aktualnih gospodarskih, političnih, športnih in drugih temah, saj kot pravio: "Kdor poje, slabo ne misli." Zato tudi med pevci in hkrati sovaščani ni nobenih večjih zamer in prepirov. Zbora torej ne druži le pesem, temveč tudi prijateljstvo, postali so družba, ki tudi v vsakodnevnem življenju drži skupaj. "Skupaj se žalostimo, skupaj veselimo, velikokrat tudi pošteno nasmejimo," pravijo. Tako pri petju kot v življenju pa se člani dopolnjujejo s svojimi boljšimi polovicami, ki v večini prepevajo v Ženskem pevskem zboru Danica. Glasove so združili tudi na tokratnem koncertu in skupaj zapeli pesem Rož, Podjuna, Zila. Zatem je ženski zbor, ki ga vsa leta vodi zborovodkinja Olga Ulokina, samostojno zapel še nekaj ljudskih. Po izčrpanem koncertnem repertoarju so se z besedo zahvale spomnili še vseh pevcev, ki so v dvajsetih letih zboru dali svoj pečat, ter obema zborovodjema, Nadji Založnik in Marjanu Malovrhu, ki so jima ob tej priložnosti poleg besed zahvale izročili simbolno darilo. Cestit-ke v imenu Občine Dobrova - Polhov Gradec je zboru izrekel podžupan Franci Rejec, ki se je med drugim zahvalil za njihov prispevek h kulturnemu ustvarjanju. Poskrbljeno pa je bilo tudi za prijetno presenečenje slavljencev - torto z dvajsetimi svečkami, ki so jih člani Moškega pevskega zbora TD Briše skupaj upihnili, torto pa razrezali in razdelili medse in občinstvo, s katerim so se veselili in proslavljali še dolgo v noč. Nadja Prosen Verbič; Foto: npv Ekipa prve pomoči OŠ Dobrova najboljša na regijskem tekmovanju Znanje o prvi pomoči je zelo koristno tudi v vsakodnevnem življenju - tega se zavedajo tudi učenci in učenke, ki obiskujejo interesno dejavnost Prva pomoč. V sredo, 15. aprila, je na OŠ Vrhovci potekalo regijsko tekmovanje OZRK Ljubljana v znanju prve pomoči. Naša ekipa je osvojila odlično prvo mesto in se tako uvrstila na državno tekmovanje osnovnošolskih ekip, ki bo 10. maja na Debelem rtiču. Iskrene čestitke! Mentorica Marjetka Ferlan Novinarski krožek OŠ Dobrova deležen posebnega obiska Novinarski krožek OŠ Dobrova je v začetku aprila obiskal urednik Našega časopisa, g. Gašper Tominc, in tako smo iz prve roke izvedeli, kako poteka novinarsko in uredniško delo. Gospod nam je povedal nekaj o zgodovini časopisa in kaj hitro smo lahko izračunali, da je Naš časopis lani praznoval 40-letnico. Z zanimanjem smo vsrkavali vse informacije o tem, kako postaneš novinar, kakšno je delo na terenu, kaj vse je "obvezna oprema" novinarja in kakšen je postopek od nastanka člankov do tiska časopisa. Zanimivo je, da se je tudi g. Tominc s pisanjem člankov začel ukvarjati v osnovni šoli, prav tako kot mi ... Kdo ve, morda se bo pa tudi kdo izmed nas iz šolskega novinarja razvil v pravega novinarja. Kaj smo si pa najbolj zapomnili? "Najbolj se mi je zdelo zanimivo, kako je Naš časopis dobil ime. Najprej niso vedeli, kako naj ga poimenujejo, in so se odločili, da bo nekaj časa Naš časopis, dokler se ne domislijo iz-virnejšegaimena.VendarjedodanesostalNaščasopis." Matic, 7. razred "Izvedel sem, da g. Tominc po poklicu ni novinar, temveč zgodovinar. Torej ni nujno, da študiraš novinarstvo, da postaneš novinar. Ce imaš veliko voljo in nekoliko smisla za pisanje publicističnihbesedil,lahkopostanešuspešennovinar." Matevž, 5. razred "Najbolj sem si zapomnil, da moraš kot novinar paziti, od kod črpaš informacije in slikovno gradivo. Pomembno je, da pri sliki navedeš tudi avtorja oz. vire, saj se tako zavaruješ, da te morebitni avtor fotografije ne obdolži kraje." Gašper Ž, 7. razred "Biti novinar je odgovorno delo. Ce o nekom napišeš oz. poveš nekaj neresničnega oz. nepreverjenega, imaš lahko težave. Po objavi časopisa te lahko v takem primeru razburjeni ljudje kličejo, lahko te celo tožijo." Jan, 7. razred "Ugotovil sem, da je novinarsko delo zelo razgibano. Tudi delovni čas ni vsak dan enak. Na terenu si lahko nekaj ur ali pa ves dan, odvisno tudi od dogodka oz. situacije, o kateri poročaš." Gašper L., 7. razred "Izvedeli smo, da je biti novinar zanimiv poklic, saj poročaš o različnih dogodkih in tako obiščeš veliko zanimivih prireditev, sej, tekem ." Jaka, 7. razred "Slišali smo tudi, da pri pisanju Našega časopisa sodeluje več dopisnikov iz različnih občin, ki pošiljajo članke uredniku, ta jih uredi, lektorice pa preverijo jezikovno ustreznost člankov. Clanke pa lahko vsak izmed nas objavi tudi na portalu Mo-jaObčina.si." Mark, 7. razred Učenci novinarskega krožka OŠ Dobrova, mentorica Živa Mrzlikar Nas že poznate? Smo Društvo otrok in družin, PISANE URICE, in skrbimo za kakovostno preživljanje časa družin z otroki od 1. do 7. leta starosti. Enkrat do dvakrat na teden pripravljamo različne dejavnosti: ■ GIBALČEK poskrbi, da migamo prav vsi. Športne in gibalne urice potekajo v telovadnici ali na prostem. ■ Lutke, ustvarjanje, glasba in igrarije, včasih pa PISANČEK ušpiči še kakšne vragolije. Ustvarjalne delavnice, lutkovne igrice, domišljijske igre, glasbene delavnice ■ Za bodoče starše in dojenčke naš MALIPU skrbi, skupaj z nami miga in zlate nasvete deli. Telovadba za dojenčke in mamice, vozičkanje, klepetalnica z nasveti in izmenjavo izkušenj, sejem menjave in prodaje rabljenih otroških stvari ■ Pri PIKOLINI se šola v šalo spremeni, učna ura se igra zdi. Tuji jeziki, mini znanstveniki, čutne igre, zabavno učenje, telovadba za možgane ■ Praznični dnevi, zabava in smeh, za Gdč. in G. PU-ja, nobena reč ni greh. Velikonočne, božično- novoletne, pustne, Gregorjeve, družinske, zabavne urice, družinski tek, pikniki ... ■ Gremo v gledališče, na koncert in izlet, v neznano in hribe. POTEPINKO, kam nas pelješ spet? Skupni izleti v parke, na igrišča, v hribe, na sprehode, v gledališče, na otroške prireditve . Letna članarina na družino 25 evrov. Več na http://pisaneurice.edrustva.si/ Elektronska pošta: pisaneurice@gmail.com OS Polhov Gradec Astronomsko opazovanje Življenjsko okolje večine ljudi se razteza predvsem do sosedovega vrta in šolskega dvorišča. Ta realno kratka razdalja je včasih celo prevelik zalogaj za naša stopala. Ob besedi vesolje si predstavljamo nekakšen drug svet, po katerem se sprehajajo namišljena bitja. Nikoli ne pomislimo, da je vesolje čisto blizu nas in ima na našo mater Zemljo izjemen vpliv. Sem ter tja se ozremo v nebo in šele takrat tiho pomislimo na vse čudeže in lepote, ki jih premore naše nebo. Tudi letos smo na naši šoli izvedli že tradicionalno astronomsko opazovanje za devetošolce. Dana nam je bila kopica novih informacij in zanimivosti, ki jih naše misli še niso sprejele. Veliko je stvari, ki jih v vsakdanjem življenju dnevno videvamo, pa se niti ne zavedamo njihovega pomena. Posebej pomembno vlogo igra Sonce, ki je glavni vir energije in nam najbližja zvezda. Brez njega življenja preprosto ne bi bilo. Zemlja pa pripada tudi pasu asteroidov, ki se delijo na zunanje in notranje planete. Naš zeleno modri planet pripada notranjim planetom, zunanji planeti pa so v večini orjaki. Največji med njimi je Jupiter, katerega videz krasijo pege. Spoznali smo tudi asteroide, ki so kamnite tvorbe, neuspešne pri združitvi v planete. Ce zaidejo preblizu Sonca, lahko padejo na Zemljo. Seveda pa nismo samo poslušali in si ogledovali slik, temveč smo si nekatere meglice in planete lahko ogledali skozi teleskop. Stvari, ki jih lahko vidimo v realnosti, pustijo velik pečat v našem spominu, so praktično nepozabne in veliko lažje učljive. Videli smo številna ozvezdja in planete. Najlažje od vsega je bilo najti mali in veliki voz, ki sta ozvezdji medveda. Z njuno pomočjo smo se uravnali proti zvezdi Severnici in v daljavi opazili Sirij. Zelo dobro je bilo vidno ozvezdje leva in Kasiopeje. O Kasiopeji smo slišali dva različna mita, dveh različnih ljudstev. Vsako od njiju si je ozvezdje predstavljalo v drugačni podobi, a priznam, da sta bili obe ljudstvi zelo izvirni. Na voljo so nam bili trije različni tele- skopi. Eden od teh je bil podoben teleskopu, ki ga je v svojem času uporabljal mojster Galileo Galilei. Najlepši od planetov je bil Mars, saj ga obdaja rdeča barva. Našo pot iz opazovališča proti šoli je razsvetljeval Zemljin edini naravni satelit, Luna. Zahvala za nepozaben astronomski večer gre učiteljici fizike, ge. Mirjam Kogovšek, ki nam je omogočila pridobitev vesoljskega znanja. Zdaj, ko se bomo ozrli v nebo, bomo vedeli, kaj gledamo, in svoje znanje bomo lahko posredovali družini in prijateljem. Vesolje je prostor, v katerem živimo, in planeti so naši najboljši sosedi. Maša Setnikar, 9. b Polhograjski astronomi V sredo, 19. 3. 2014, smo imeli devetošolci in nekaj sedmošolcev, ki obiskujejo izbirni predmet Astronomija, astronomsko opazovanje. Ob 18. uri smo se zbrali pred šolo. Sledilo je zanimivo in poučno predavanje o našem osončju. Ko so predavatelji končali približno enourno predavanje, smo imeli malico ter se odpravili na naše opazovalno mesto - Kršije. Kršije so zelo primeren prostor za opazovanje zvezd, saj so zelo temne in nas nobena svetloba ne moti. Tam so nas že pričakali trije teleskopi. Dva malo manjša in en velik. Razdelili smo se v tri skupine in nato po postajah (teleskopih). Ogledali smo si različna ozvezdja, na primer leva, raka, medveda ... Seveda smo poiskali tudi mali in veliki voz ter našo najsvetlejšo zvezdo, Severnico. Na vsaki postaji smo ostali približno 45 minut, potem smo se zamenjali. Na zadnji postaji si je naša skupina ogledala Uran. Res se je zelo dobro videl in še lep je bil. Med seboj smo se velikokrat pošalili in si rekli: "Ali je kaj pomežiknil?" Ko smo končali opazovanje, je bila že pozna ura, zato smo se zbrali in se vrnili pred šolo, od koder smo se odpravili domov. Astronomski večer mi je bil res zelo všeč. Veliko smo se naučili, hkrati pa se tudi malo pozabavali. Na srečo smo imeli dobre predavatelje, ki so poskrbeli za to, da je večer še prehitro minil. Ana Rihar, 9. b Ponos, sodelovanje, zabava ... To so besede, s katerimi lahko opišemo treninga "Junior se igra nogomet", organizirana skupaj z enim od staršev, in ki ponazarjajo, kako odlično smo se imeli. Trening smo začeli z manj zahtevnimi vajami, se nasmejali ob razteznih vajah, nato smo športno tekmovali, igrali nogomet, kot bi bili veliki, in seveda končali na najlepši način - z medaljami in sladko nagrado. Pravo veselje je bilo videti ponosne otroke, ki so stopali v dvorano in so s seboj na trening pripeljali mamico ali očka. Takoj so poprijeli za žoge in se še pred začetkom vaj trudili pokazati vse svoje spretnosti z žogo. A tokratni trening je bil drugačen. Sodelovanje med otrokom in staršem je bila rdeča nit našega srečanja. Pri razteznih vajah so bili starši ogledalo otrok in so ponavljali prav vsak njihov gib; bilo je zabavno, kot že dolgo ne. V štafet-nih igrah, ki so seveda potekale v parih, smo marsikateremu od staršev pokazali, kako zahtevni, zabavni in poučni so naši treningi. Težko pričakovani nogomet smo igrali v prirejeni raz- ličici, starši v vlogi podajalcev in spodbujevalcev, otroci pa so kot pravi nogometaši brcali in branili žoge, ki so se kotalile proti golu. Prostor na igrišču smo v nadaljevanju odstopili tudi staršem, pri čemer so mamice pokazale, da jim gre nogomet zelo dobro od nog. Na Dobrovi so otroci igrali svojo tekmo, v Polhovem Gradcu pa so se izkazali kot strastni nogometni navijači svojih staršev. Trening smo zaključili z našo najljubšo igrico gnilo jajce. Tudi tukaj je sodelovanje med starši in otroki odigralo pomembno vlogo. Do izraza sta prišli tekmovalnost in spretnost udeležencev. Brez umirjanja na koncu seveda ne gre - z masažo ter ob pripovedovanju recepta za pico so se tako otroci kot starši povsem sprostili. Najslajše je sledilo na koncu, ko smo podelili medalje in hkrati čokoladno darilce za udeležbo na tako zanimivem treningu, kot je trening s starši. Naj se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem staršem, ki so si vzeli čas in se dogodka udeležili ter tako polepšali dan svojemu otroku. Jerica Kreft Skupinska fotografija s treninga v Polhovem Gradcu Skupinska fotografija s treninga na Dobrovi Povzetek letnega poročila JP vodovod-kanalizacija JP VODOVOD-KANALIZACIJA je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD-KANALIZACIJA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preizkušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preizkušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod-Kanalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preizkusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC17025, in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preizkusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2013, ki je objavljeno na spletni strani www. vo-ka.si v rubriki Informacije/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preizkušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu voka@vo-ka.si. JP VODOVOD-KANALIZACIJA, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana Pustno rajanje z Mačkom Murijem Polhov Gradec, 1. marec - V Kulturnem domu Jakoba Trobca je po mnogih letih, v organizaciji Turističnega društva Polhov Gradec, potekalo pustno rajanje za manjše in večje otroke, s katerimi je plesal in se veselil tudi Maček Muri. Pustno rajanje je obiskal Maček Muri, ki je z otroki zaplesal in zapel. Pusta se brez dvoma najbolj veselijo otroci, saj si ta dan lahko nadenejo pustne kostume, se preoblečejo v najljubše knjižne ali risane junake ter zaplešejo in zarajajo. Za vse polhograjske in okoliške otroke pa je bilo letošnje pustovanje nekaj posebnega. Pustni sobotni popoldan je najprej popestrila predstava v izvedbi Družinskega gledališča Ko- lenc, ki so jo maškare pozorno spremljale in v njej sodelovale; na koncu je otrokom skupaj z nastopajočimi le uspelo najti izgubljeno mačjo kroniko. Po igri pa je pisano in glasno dvorano obiskal Maček Muri - pravljični junak, ki otroke navdušuje že desetletja. Najmlajši so ga občudovali in se čudili njegovim dolgim brkom ter velikim mačjim šapam, tisti nekoliko večji pa so obujali spomine na prijetne otroške dni. Skupaj z njim so zaplesali, ga potrepljali ter posneli nekaj fotografij. Najpogumnejše pustne šeme so se sprehodile po odru ter se predstavile in zavrtele pred občinstvom in žirijo, ki je pozorno opazovala in si ogledovala široko paleto pustnih kostumov. Na koncu je le s težavo izbrala. Nagrado, kar iz rok možate babice Turističnega društva Polhov Gradec, je za najbolj simpatično in prikupno maškaro prejela mala Miška Mini, za najizvirnejšo masko pa Pikov As. A najbolj poštena nagrada je pripadala vsem čudovitim, prijaznim in pogumnim pustnim šemam, ki so uspešno pregnale zimo in v vas privabile pomlad. Vse te so dobile pisane balone in sladke bombone. Polna dvorana zadovoljnih in razigranih maškar je pokazatelj, da kraj takšne in podobne dogodke za otroke potrebuje, zato naj le velja obveza organizatorja, ki na svoji spletni strani obljublja, da se podobnega pustnega rajanja lahko nadejamo tudi ob naslednjem pustu. Nadja Prosen Verbič; Foto: npv Želvice iz Vrtca Dobrova sporočajo ... V skupini Želvice so otroci stari od dve do tri leta in so v mesecu septembru prvič prestopili vrata vrtca. Otroci pridejo zjutraj v vrtec nasmejani in gredo tudi nasmejani domov. To je znak, da se v vrtcu dobro počutijo. Postali so že pravi prijatelji, skupaj se igrajo, si pomagajo in se učio drug od drugega. Včasih med njimi nastane tudi konflikt, da bi bilo takih dogodkov čim manj in da bi bili odnosi v skupini prijetni, pa smo se v mesecu marcu igrali socialne in sprostitvene igre (masaže, joga). Začeli smo s socialnimi igrami, kjer so otroci ugotavljali in primerjali, kdo je tvoril skupino prej in kdo jo tvori zdaj, utrjevali so imena prijateljev in si izmišljali različne načine, kako povabiti pri- jatelja k sebi na stol (Kdo je pod odejo?, Stol na moji desni ...). Otroci so bili najbolj navdušeni nad masažami, ki so namenjene umirjanju in sprostitvi. Najprej sva vzgojiteljici masirali otroke, potem so masirali drug drugega. Vsi otroci so se prepustili prstkom svojih prijateljev. Bili so zelo nežni in pozorni do prijateljev, na koncu pa so spraševali: "Ali ti je bilo všeč?" Izvedli smo naslednje masaže: Dež, Gnetenje testa, Morje in ribice ter Kača na soncu. Otroke sva seznanili tudi z jogo. Za vadbo sva izbrali naslednje asane, ki so nama najbližje: drevo, zajec, mačka, počivalček. Najprej so naju otroci gledali, kmalu pa so se nama pridružili. Zanje je joga čarobna, saj jih uči zbranosti ter krepi njihovo zavest in pozornost. Otroci so se ob tem zabavali, se sprostili, izrazili svojo domišljijo, si krepili moč in izboljšali koordinacijo ter našli in začutili svoj notranji mir, ki je zanje dragocen. Sprostitev potrebujemo vsi - otroci in vzgojitelji. Pri igrah in tehnikah sproščanja in umirjanja si sprostimo telo in umirimo um. Hkrati zadovoljujemo potrebe po gibanju, dotiku, čustveni toplini in varnosti, po druženju in sprejetosti v družbo. Vse to so otroci pridobili v času, ki smo ga posvetili mirnemu in sproščenemu življenju v skupini. Petra Pečan in Danica Oblak Marec v skupini Ribice Ko si majhen, vsak dan doživiš, spoznaš ali se naučiš nekaj novega. To velja tudi za jaslično skupino Ribice, kjer nas je v skupini štirinajst, stari pa smo 2 leti. Mesec marec je bil za nas zelo zanimiv in pester. Pridno smo se učili pesmice, bibarije, prstne igre in preproste rajalne plese. Za mamice, za materinski dan. Komaj smo pričakali sredo, 26. marca. Še težje pa popoldan, ko so se na naše majhne stole, v naši igralnici, posedle mamice. V igralnico smo pogumno prikorakali s pesmico Naša četica koraka, nato smo zaplesali rajalni ples Bela lilija, se poigrali s prstki ob pesmici Kje je palček, šli z bibarijo Miška in krt na vrt in še na potep s pesmico Pet malih račk. Za konec programa smo prihranili pesmico Meljem, meljem kavico, ki nam je zelo všeč. Ob prijetnem druženju je še vsak otrok skupaj z mamico izdelal rožico. V ponedeljek smo se pri interesnih dejavnostih s skupino Želvice preizkusili v kuharskih spretnostih. Pri vzgojiteljicah Petri in Dani smo pripravili jabolčno kašico, pri vzgojiteljicah Veri in Janji pa pravo jabolčno torto iz jabolčne čežane, albertovih piškotov in sladke smetane. Pridno smo lupili, rezali, kuhali, pasirali, stepali ... in na koncu čisto vse pojedli. Za rekreacijo pa je tokrat poskrbel vzgojitelj Matic, ki je pripravil mini pomladanski kros. Sodelovali smo vsi otroci vrtca Dobrova. Prvi smo bili na vrsti mi, najmlajši. Najprej smo se malo ogreli, potem pa se postavili za črto in se po pisku navijaške troblje pognali za vzgojiteljem Maticem po progi. Na startu in cilju so nas glasno spodbujali navijači. Prislužili smo si pohvale Malega sončka, z neba pa nas je "opazovalo" in grelo veliko rumeno sonce. Vzgojiteljica Vera Plestenjak Na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in spremembe), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012), Odloka o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2014 (Uradni list RS, št. 1/2013, 103/2013, 25/2014) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2014 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi osnovnošolcem v šolskem letu 2014/2015 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin osnovnošolcem v šolskem letu 2014/2015; - subvencioniranju šolske prehrane osnovnošolcem v šolskem letu 2014/2015; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2014. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova - Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Pogoji in omejitve so: - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in socialo Občine Dobrova - Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2014/2015 višini 1.490,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 8.000,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2014/2014 v višini 15.900,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 1.181,20 EUR Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 5. VLOGA ZA DODELITEV OBČINSKE SOCIALNE POMOČI Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči je dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si 6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO VLOG Upoštevane bodo popolne pisne vloge, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na sprednji strani ovojnice naj bo navedeno: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov pošiljatelja. Rok za oddajo vlog: 30. maj 2014 Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 5. junija 2014 v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele; - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni oz. jih dopolnil neustrezno in zavrne vloge: - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge, ki vplivajo na ugotovitev statusa družine. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 7. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Izplačilo se upravičencu izvrši v roku 30 dni po izteku roka za pritožbo. 8. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. 9. INFORMACIJE Dodatne informacije po telefonu: 01/3601-800 ali po elektronski pošti info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 11. 4. 2014 Številka: 430-0013/2014-3 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. Ob regionalki bodo polagali kanalizacijske cevi Izbrani izvajalec Komunalne gradnje Grosuplje je sredi aprila začel graditi kanalizacijo ob regionalni cesti med Lukovico in Osnovno šolo Log - Dragomer. Projekt je vreden 290 tisočakov, sredstva za gradnjo pa je občina zagotovila v rebalansu proračuna. Na delu trase bodo gradili tudi vodovod. Kot smo že poročali, bo sočasno z gradnjo kolesarskih poti, ki so del kohezijskega projekta, potekala tudi gradnja kanalizacije in vodovoda v odstavnem pasu regionalne ceste med načrtovanim avtocestnim priključkom na Lukovici ter osnovno šolo. Za oba projekta je v proračunu namenjenih 650.000 evrov, a bo občina za gradnjo odštela bistveno manj. Ponudbe za gradnjo kanalizacije je oddalo pet izvajalcev, vsi so ponudili nižje cene od projektantskih ocen, gibale so se med 290 tisočaki in 484.000 evri. Izbran je bil najcenejši ponudnik, Komunalne gradnje Grosuplje, ki bo kanalizacijo ob regionalki med Lukovico in osnovno šolo zgradil za približno 290.000 evrov. Delavci so sredi aprila že začeli pripravljalna dela za gradnjo kanalizacije. Cevi bodo položili v odstavni pas regionalne ceste, v tej fazi pa bo zgrajen le glavni vod brez hišnih priključkov. Dokler se ne bo zgradila čistilna naprava, se ta del kanalizacijskega omrežja ne bo uporabljal. Dela bodo v prvi fazi potekala na dveh gradbiščih, in sicer med osnovno šolo in Dragomer-škim potokom ter na Lukovici od nadvoza do načrtovanega avtocestnega priključka, pozneje pa še na vmesnem delu, kjer bodo polagali tudi vodovodne cevi. Na občini so se za gradnjo kanalizacije na tem delu odločili kljub temu, da odločba za dodelitev kohezijskih sredstev ni bila izdana. "Refundacija v tem trenutku ni zagotovljena, nimamo nobenega akta, ki nam bi to zagotavljal, vendar po mnenjih zunanjih sodelavcev ni nobenega razloga, da nam ne bi bila sredstva povrnjena. Navsezadnje so taka tudi ustna zagotovila," je razložil župan. Po mnenju občinske uprave je gradnja kanalizacije in vodovoda sočasno z gradnjo kolesarskih stez logična, saj bi imela občina pri poznejši gradnji obeh projektov bistveno večje stroške, med drugim bi morali znova asfaltirati kolesarske steze, ki jih zdaj financirata kohezija in država. Občina pa je poleg tega izbrala izvajalca, ki bo med nadvozom na Lukovici in Dragomerškim potokom položil vodovodne cevi. Ponudbe je oddalo sedem izvajalcev, cene so se gibale od okoli 71.000 evrov do 117 tisočakov. Občina je izbrala najcenejšega, tako kot pri kanalizaciji je najnižjo ceno ponudilo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje. Sicer pa naj ob tem omenimo, da se je občina le za las izmuznila reviziji, saj je eden od neizbranih ponudnikov v prvi fazi vložil zahtevek za revizijo, ki pa ga je pozneje umaknil. Kot smo še izvedeli, naj bi se gradnja vodovoda začela v drugi polovici maja. Z gradnjo vodovodnega omrežja na tem delu bodo lahko na javni vodovod priključili del uporabnikov, ki so do zdaj uporabljali zasebne vodovode, poleg tega pa bodo v primeru okvare na starem delu vodovodnega omrežja lahko Dragomerju vodo zagotavljali prek nove zanke. V. E. Začeli so graditi protihrupne ograje Podjetje Rafael in SŽ ŽGP sta v začetku aprila začela pripravljalna dela za 9,5 milijona evrov vredni projekt postavitve protihrupnih ograj med Lukovico in Sinjo Gorico. Na odseku primorske avtoceste Brezovi-ca-Vrhnika bo v prihodnjih mesecih zelo živahno, saj je izbrani izvajalec 7. aprila začel predhodna dela v okviru projekta graditve protihrupnih ograj. Projekt vključuje zgraditev protihrupnih ograj v skupni dolžini 7,6 kilometra oziroma površini 33.784 kvadratnih metrov. Gre za projekt, ki bo sofinanciran iz evropskega kohezijskega sklada. V prvi fazi bo izvajalec protihrupne ograje gradil v smeri od Brezovice proti Vrhniki. "V prvih dveh tednih bo izvajalec glavnino del opravljal izven trase avtoceste, nato pa bo zaradi tehnologije del treba zapreti odstavni pas v smeri Vrhnike," so pojasnili na Darsu. Projekt je razdeljen na štiri faze, za dve je rok izvedbe po 100 dni, za dve po 120 dni; sicer pa je skrajni rok dokončanja del konec oktobra 2015. Kot smo že poročali, je od Lukovice do Sinje Gorice predvide- nih sedem protihrupnih ograj na desni strani in štiri protihrupne ograje na levi strani avtoceste, dolžine od 200 do 1.776 m ter višine od 2,5 do 6,5 m. "Dve protihrupni ograji sta postavljeni neposredno ob vozišče, na betonski varovalni ograji. Preostale protihrupne ograje sestavljajo v spodnjem delu meter visok nasip in na njem je konstrukcija protihrupne ograje različnih višin," še pojasnjujejo na Direkciji RS za ceste. Na javnem razpisu "Izgradnja PHO Brezovica-Vrhnika: 1. sklop (APO 12, 13, 18 in 19) in 2. sklop (APO 14, 15, 16, 17, 20, 21 in 22)" sta bila kot najugodnejša izbrana konzorcij Rafael, d. o. o., Sevnica (vodilni partner) ter SŽ ŽGP, d. d., Ljubljana (partner), in sicer za pogodbeno vrednost 4.401.342,53 evra (prvi sklop) in 5.047.915,78 evra (drugi sklop) oz. skupaj 9.449.258,31 evra (vsi zneski so brez DDV). V. E, foto: V. E. Opozorilo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Log - Dragomer opozarja, da je hitrost vožnje v naselju največ 30 km/h. Na seji o še enem komunalnem odloku Log - Dragomer, 2. april - Občinski svet je na svoji triindvajseti redni seji obravnaval trinajst točk dnevnega reda. Tokrat so svetniki sprejemali zaključni račun za leto 2013 ter osnutek odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, med drugim pa je delo v lanskem letu predstavil tudi nadzorni odbor Občine Log - Dragomer. Glasovanja Log-dragomerški občinski svetniki so na seji imenovali novo občinsko volilno komisijo. Za predsednika komisije so izglasovali Jerneja Lavrenčiča, za njegovo namestnico pa Natašo Puntar. Člani volilne komisije bodo Bernarda Brajović, Matija Nik in Pavla Prah, namestniki članov pa Dejan Trček, Ivanka Pezdir in Janez Cerar. Komisija bo svoje delo opravljala štiri leta. Novega člana pa bo imela tudi Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti, na predlog župana je občinski svet za šestega člana te skupine soglasno imenoval brezovi-škega župnika Jožeta Gregoriča. Znani pa so tudi štirje prejemniki občinskih priznanj. Na prireditvi ob prazniku občine bo grb Občine Log - Dragomer prejel Peter Mausar, priznanje pa bodo prejeli Stojčo Tasev, Alojzija Šarabon in Draga Davidkova. Nov odlok Nekoliko dlje pa so svetniki v prvi obravnavi razpravljali o odloku o odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode na območju Občine Log - Dragomer. Tokrat so se seznanili z osnutkom ter podali svoje predloge. V razpravi so svetniki poudarili, da novi odlok problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode ne rešuje celovito, kar sta na svojih sejah poudarila tudi Statutarno-pravna komisija ter Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Oba sta opozorila, da je odlok napisan preveč z vidika izvajalca gospodarske javne službe oziroma Komunalnega podjetja Vrhnika ter da so v odloku preveč poudarjeni stroški, ki jih bodo morali poravnati občani. Poudarili so, da bi bilo treba hkrati s sprejemom odloka oceniti stroške, ki jih bodo morali plačevati občani, vključno z oceno višine kanalščine. Menili so še, da bi odlok moral določati obvezen priklop na kanalizacijo in ne bi smel dovoljevati veliko izjem, po njihovem mnenju pa prav tako naj ne bi vključeval obveznosti plačevanja odvajanja meteorne vode. Sicer pa so svetniki na seji opozorili še na nedorečenost nekaterih členov, razpravljali so tudi o kanalizaciji in greznicah. Občinska uprava bo do prihodnje seje v odlok vnesla pripombe s seje, nato pa naj bi svetniki odlok sprejeli na eni izmed prihodnjih sej. Zaključni račun Občina je leto 2013 zaključila v zelenih številkah, s 577 tisočaki na računu. V lanskem letu je imela občina 2.442.798,72 evra prihodkov in 2.436.361,43 evra odhodkov. Na strani prihodkov je bila nizka realizacija na postavki kapitalskih prihodkov, torej na postavki prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč, kjer je bila realizacija nična, na kar je opozoril tudi nadzorni odbor, ter pri transfernih prihodkih, kjer je bila realizacija 53,5-odstotna. Na odhodkovni strani pa je bila realizacija nizka pri investicijskih odhodkih. Vrtec tudi prihodnje šolsko leto z devetimi oddelki Po hitrem postopku so nato sprejeli tri sklepe, med drugim sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Log - Dragomer. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih liste bodo na volitvah dobile svetniški mandat, bodo upravičeni do povračila stroškov v višini 0,33 evra za prejeti glas, organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere bo glasovalo najmanj 5 % vseh volilnih upravičencev, pa bodo dobili povrnjenega 0,12 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini. Sicer pa je v sklepu med drugim še zapisano, da stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini, za volitve župana pa ti stroški ne smejo biti višji od 0,25 evra oziroma v drugem krogu ne višji od 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca. Soglasni so bili tudi pri popravi sklepa o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, in sicer na parcelo 810/7 k.o. Log in ne na 810/6 k.o. Log. Strinjali so se še s predlaganim številom oddelkov v Vrtcu Log - Dragomer. V šolskem letu 2014/2015 bodo v Dragomerju imeli sedem oddelkov, in sicer en homogeni oddelek za 14 otrok starosti od 1 do 2 let, homogeni oddelek za 14 otrok starosti od 2 do 3 let, ho- mogeni oddelek za otroke, stare od 3 do 4 leta (19 otrok), dva heterogena oddelka za otroke, stare 3-5 let (38 otrok), heterogeni oddelek 4-6 let (21 otrok) in homogeni oddelek 5-6 let (22 otrok). Na Logu pa bodo otroci obiskovali dva oddelka; v heterogeni oddelek za otroke, stare od 4 do 6 let, bodo lahko sprejeli 21 otrok, v kombinirani oddelek 2-4 leta pa 17 otrok. Nadzorni odbor z dvema poročiloma Kar nekaj ostrih besed, ki so se razplamenele v precej vročo debato, pa smo slišali ob poročilu o delu nadzornega odbora v lanskem letu. Ta je lani opravil šest rednih sej in eno korespon-denčno sejo, udeležil pa se je tudi štirih sej občinskega sveta. Kot lahko preberemo v poročilu, so odbor lani pestile kadrovske težave, saj je prišlo do dodatnih kadrovskih menjav. O opravljenih nadzorih so člani nadzornega odbora svetnikom poročali na sejah občinskega sveta. Tudi tokrat smo na seji slišali očitke, da poročilo ni primerno ter da bi nadzorniki morali bolj paziti na formulacijo stavkov ter odgovore odbora, da so v poročilih zapisani njihovi pogledi. Sicer pa smo slišali tudi mnenje, da so poročila o nadzorih za svetnike koristna, saj je opravljena analiza, ta poročila pa bi morala biti tudi precej birokratska. Tokrat je nadzorni odbor predstavil poročilo o opravljenem nadzoru izvajanja otroškega varstva v vrtcih v letu 2012, pregledana so bila plačila in pravilnosti za mesec maj ter realizacija po proračunu. Pri nadzoru niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Sejo so svetniki zaključili s pregledom realizacije sklepov občinskega sveta in izvajanja drugih nalog. V. E. J- Dejavnosti g KUD Kosec r v maju 06.05. ob 9:45 "Mojca in Kaličopko" Gledališka predstava za prešolske otroke v izvedbi KUD Kaličopkovo gledališče Dvorana TC Timfit Dragomer (Toscana) 07.05. ob 19:00 Karmično svetovanje Špela Poljanšek; "Prijateljstvo" OŠ Log-Dragomer, učilnica št. 10 07.05. ob 18:00 Literarna sekcija - bralni krožek Desa Muck: "Panika" Mentorica: Alenka Logar Pleško Občinska sejna soba 13.05. ob 19:00 Otvoritev fotografske razstave Janez Tarman: "Ljubljansko barje" OŠ Log-Dragomer 17.05. ob 9:00 Menjava semen in igrač Gasilski dom Log 17.05. ob 17:00 Zahvala našim gasilcem Prireditev s kulturnim in zabavnim programom Športni park Log 20.05. ob 20:00 "Socializacija bika" Projekcija prvega slovenskega risanega filma in razgovor s soavtorjem Milanom Eričem. Osnovna šola Log-Dragomer 21.05. ob 18:00 Literarna sekcija - bralni krožek dr.Jure Zupan: "Pomenska mreža slovenskih glagolov". Mentorica: Alenka Logar Pleško OŠ Log-Dragomer, učilnica št. 10 27.05. obl3:00 Risanje po asfaltu Mentorica ga.Draga E. Davitkova OŠ Log-Dragomer 30.05. ob 19:00 Občinska proslava Prireditev ob prazniku občine Log-Dragomer s kulturnim in zabavnim programom. OŠ Log-Dragomer vsak torek Klekljanje od 15:30 Mentorica ga.Helena Likar do 17:30 Društvo upokojencev Log, Pot na Ferjanko 4 KUD Kosec Log - Dragomer Tel. 064 153 939, E-pošta: kud.kosec@gmail.com www.kud-kosec.siwww.FaceBook.com/KudKosec Propadajoča Darsova hiša naj bi padla še pred poletjem Kmalu naj bi bil izbran izvajalec rušenja. Na službi za komuniciranje Družbe za avtoceste v RS (Dars) so nam pojasnili, da za objekt na Loški cesti 3, ki je v lasti Darsa, trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje. "Izdelana je projektno-tehnična dokumentacija za rušenje objekta. Postopek izbora izvajalca bo lahko stekel po pridobitvi gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo rušenja (projektno-tehnična dokumentacija za izvedbo rušenja)." Po ocenah Darsa naj bi objekt porušili predvidoma do začetka letošnjega poletja. Naj spomnimo, da je občina v preteklih letih Darsu poslala več dopisov, v katerih je pozvala k rekonstrukciji ali odstranitvi objekta, ki je zaradi propadanja in rušenja postal nevaren za mimoidoče, poleg tega pa znižuje vizualno kakovost okolja. Projekt je dolgo stal na mrtvi točki, korak naprej pa je bil narejen leta 2011, ko se je uredilo lastništvo v zemljiški knjigi. Od takrat pa se ni zgodilo praktično nič, izdelana je bila le potrebna dokumentacija ter dana še ena obljuba, da bodo objekt porušili v tem letu. V. E. Uradne ure Občine Log - Dragomer Ponedeljek: 9.00-12.00 Sreda: 9.00-12.00 in 14.00-16.00 Petek: 9.00-12.00 Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom. obcina@log-dragomer.si Vabilo na flancarijo in igračarijo Družili se bomo v soboto, 17. maja, od 9. do 11. ure v gasilskem domu na Logu. Pri flancariji bomo menjali sadike, semena, vrtnarske knjige, cvetlične lončke, posušena zelišča in začimbe, sladke kolačke in nasmehe. Pri igračariji bomo menjali rabljene, odslužene (a še vedno uporabne) igrače. Denar pustite doma! KUD Kosec - Zeliščna sekcija v sodelovanju z Zelemenjavo Vse o dogodkih lahko preberete na www.zelemenjava.si, vprašanja pa pošljite na e-naslov pre-mus.mojca@gmail.com. Mesec maj - vrhunec kulturnih prireditev v KUD Kosec Maj je po zaslugi prebujajoče se narave najlepši mesec v letu in po lepi slovenski tradiciji se v tem mesecu zvrsti kar nekaj dogodkov in prireditev. V okviru občinskega praznika Občine Log - Dragomer, ki ga praznujemo 30. maja, bomo v tem mesecu organizirali več prireditev. Prva prireditev oz. predavanje bo 7. maja, ko nas bo Špela Poljanšek popeljala v svet prijateljstva in razmišljanj, kakšna sreča je dana tistim, ki v življenju najdejo vsaj enega pravega prijatelja. In kaj pravzaprav pomeni biti prijatelj? Morda je dovolj samo to, da ti nekdo stoji ob strani in da te zna poslušati. Nekdo, ki ti iskreno pove, kaj si misli o tebi, te ne obtožuje, ampak te brezpogojno sprejema. Pomislimo, ali imamo sami te lastnosti? Jih lahko nudimo drugim? Ali svojim prijateljem popolnoma iskreno privoščimo srečo ali pa se v nas skriva vsaj kanček zavisti? Spet je veliko lažje zahtevati, kot pa dati. Nikoli ne pozabimo, da moramo znati poslušati. Ušesa in usta imamo z razlogom. Včasih ljudje potrebujejo samo poslušalce. In prav to počno pravi prijatelji. Druga prireditev v okviru občinskega praznika bo 13. maja, ko se nam bo predstavil krajan Janez Tarman s fotografsko razstavo Ljubljansko barje, ki jo bo spremljal kratek kulturni program. Janez pravi, "ljudje smo narava, čeprav le zelo majhen del nje. Vendar se velikokrat zdi, da se tega ne zavedamo prav dobro. V zdajšnjem času se še posebno v 'zahodnem svetu' pogosto dogaja, da se družba rada loči od divje, neotesane narave. Imamo se za civilizirane, človeške, kot da smo nekaj posebnega ... No, resnica je daleč od tega. Dejstvo je, da smo kot družba že dolgo tega izgubili tisti intimni vpogled in stik z naravo. Ne po- znamo je več, in tistega, česar ne poznamo, se bojimo. Bojimo se sveta, ki nas obkroža, sveta, iz katerega izhajamo in iz katerega smo narejeni. V strahu ni prijetno živeti. To bitko izgubljamo, kar je v zdajšnjem času dobro vidno. Imamo pa zdaj, bolj kot kdaj-koli prej, na voljo vse vzvode, da preobrnemo ta negativni tok in popravimo pretekle napake." S svojo fotografijo Janez Tarman ne prikazuje tistega, kar je uničeno, onesnaženo in razsuto, temveč to, kar je še lepo, divje in prvobitno, to, kar še lahko doživimo in izkusimo, lepoto, ob kateri nam še vedno zaigra srce - lepoto, ki nam z nespametnim ravnanjem polzi med prsti in jo lahko za vedno izgubimo. V zadnjih dveh letih nismo veliko naredili za naše najmlajše, zato smo se v sodelovanju z OŠ Log - Dragomer dogovorili, da organiziramo glasbeno predstavo MOJCE IN KALIČOPKA. Jedro predstave so avtorske pesmi, med katerimi so kratki skeči s poučno in humorno vsebino. Otroci so aktivno vključeni v dogajanje. Pesmica OLE MAJOLE je del vseh treh programov, saj je to že prava otroška himna, ob kateri so zrasli tudi mnogi starši. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Otroci, pridite, vabljeni. Sledi prireditev in zahvala gasilcem Občine Log - Dragomer - "Za občinske gasilce", katere namen je zahvaliti se obema gasilskima društvoma za delo, ki so ga gasilci opravili v času naravne ujme v februarju. Na isti dan se bo odvijal še en dogodek v okviru zeliščne sekcije, to je Zelemenjava, menjava sadik, cvetličnih lončkov. Menjali bomo tudi rabljene, odslužene, a še vedno uporabne igrače. Četrti večji in odmevnejši kulturni dogodek v organizaciji KUD Kosec bo projekcija prvega slovenskega celovečernega risanega filma Socializacija bika v režiji Milana Eriča in Zvonka Čoha. Pripravili bomo tudi kratek razgovor s soavtorjem Milanom Eričem. Proti koncu meseca maja bomo, kot je že tradicionalno, za učence in druge otroke ter krajane v okviru likovne sekcije pod vodstvom Drage Davitkove organizirali risanje po asfaltu. Svoja srečanja bo nadaljeval tudi bralni krožek. Sestali se bomo dvakrat - prvič 7. maja, ko bomo spoznavali dela Dese Muck, predvsem njeno knjigo Panika, in drugič 21. maja, ko bomo v goste povabili našega sokrajana, dr. Jureta Zupana, da bi nam predstavil svojo najnovejšo knjigo s področja raziskovanja slovenskega jezika - Pomenska mreža slovenskih glagolov. Ob zaključku maja, ob občinskem prazniku, pa bomo v sodelovanju z Občino Log -Dragomer organizirali občinsko proslavo z razstavo del, ki so nastala v likovnih, klek-ljarskih, šiviljskih in pletilskih delavnicah. S tem tudi zaključujemo prvo polovico leta 2014. KUD Kosec, Anica Vengust V okolju za 1 tono manj odpadkov Log - Dragomer, 29. marec 2014 - Prostovoljci z Lukovice, Loga in iz Dragomerja so se na sončen pomladni dan udeležili čistilne akcije, ki je letos potekala pod geslom "Čisto bo". Okolico cest, travnike, gozdne poti in zelenice je čistilo blizu sto prostovoljcev. Občina Log - Dragomer je tudi letošnje leto sledila dolgoletni tradiciji organiziranja čistilnih akcij. Te so v zadnjih nekaj letih potekale v okviru vseslovenske oziroma barjanske čistilne akcije, tokrat pa so jo, tako kot v letih poprej, organizirali na območju, ki ga pokriva Komunalno podjetje Vrhnika. Akciji so se na ta dan pridružili prostovoljci v občinah Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer, kjer sta za odlično koordinacijo znova poskrbela Ludvik Rožnik in Blaž Rupnik. Tako kot v preteklih letih sta koordinatorja prostovoljcem pred akcijo razdelila rokavice in vreče za ločeno zbiranje odpadkov, prostovoljce razdelila v skupine ter jim dodelila območje za čiščenje. Občani so čistili območje ob najbolj prometnih poteh, javne površine in zelenice, podali pa so se tudi na Barje, travnike in rob gozda. Marsikdo se je čistilni akciji pridružil zaradi okoljske ozaveščenosti, po drugi strani pa so občani lepo, sončno vreme izkoristili za preživljanje v naravi in tako naredili nekaj koristnega tako za naravo kot zase. Sicer pa smo še izvedeli, da je v naravi iz leta v leto manj odpadkov, o čemer pričajo tudi podatki o količinah zbranih odpadkov. Leta 2010 so jih iz narave odstranili kar 5,8 tone, lani 760 kilogramov, letos pa nekoliko več, in sicer 1.060 kilogramov. Na Komunalnem podjetju Vrhnika so nam pojasnili, da so prostovoljci letos iz okolja odstranili 742 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov in 318 kilogramov PVC-ja. Največ dela so imeli prostovoljci ob najbolj prometnih poteh, predvsem ob regionalki, kjer so odpadki ležali zlasti v grmovju, sicer pa je kritično tudi na bolj neobljudenih delih občine, so nam še povedali občani, ki so se pridružili občinski čistilni akciji. V. E. ■ - '" Lep kulturni dogodek na čajanki Na redni čajanki Društva upokojencev Log je svoje lesene skulpture predstavil domači ustvarjalec Janez Perenič. Vsako prvo sredo v mesecu je v domu društva upokojencev na Poti na Fer-janko čajanka za člane društva. O njih smo že pisali v Našem časopisu. Aprilsko čajanko smo posvetili predstavitvi kipcev ter okrasnih in uporabnih predmetov iz lesa, ki jih že desetletja izdeluje kipar samouk Janez Perenič. Družili smo se ob čaju, napitku, ki krepi, zdravi, poživlja in pomirja, in hkrati prisluhnili glasbi in poeziji. Uživali smo ob igranju violinistke Hane Remškar, učenke Glasbene šole Vrhnika, razveselila nas je z več skladbami. Nadaljevali smo s poezijo. Naj molčim kot drevo „.se končuje pesem Neže Maurer, ki smo jo prebrali zadnjo. To je bil uvod v predstavitev našega ustvarjalca. A drevo Janeza Pereniča nikoli ne molči. Pa naj bo mlado, ki ga je pravkar posadil, odraslo, ki ga bo pomladil, ali tisto, ki ne more več živeti na svoj drevesni način. Takrat les v Janezovih rokah spregovori in se kot kipec naseli v hišah ljubiteljev lepih oblik ter sporočil ljubezni in topline. Les v Janezovih rokah govori z jezikom otrok, družin, domačih živali, dela in dejavnosti. Njegova kreativnost pusti, da veja, korenina, grča, poleno najprej povedo svojo zgodbo. V les je zapisan čas. Čas ugodja, sonca, dežja in lahnih vetrov, a tudi čas pretresov in lomov. Janez je občutljiv ustvarjalec in v zgodbi vesolja najde človeško dimenzijo. Doživljanje njegovih človeških figur nam omogoči prav s tem, da v njihovih obrazih ne iščemo podobnosti z določeno osebo, ampak smo lahko pozorni na to, kaj nam liki sporočajo s svojo držo, dejavnostjo, s svojim odnosom do sveta okrog sebe. Janez Perenič je bil dolga leta zaposlen kot inštruktor kovinar v učnih delavnicah srednje strojne šole v Ljubljani, a ga je že od mladih nog zanimal in privlačil les. V pogovoru z navzočimi je povedal več o sebi: o vrstah lesa, o ustvarjanju, orodju, razstavah. Veliko je razstavljal, po navadi na skupinskih razstavah. Njegovi kipci nadaljujejo svojo zgodbo v mnogih deželah sveta, mnogi v hišah krajanov Loga in njihovih bližnjih. Ura, ki upodablja življenje, se je naselila na steni našega lepo obnov- ljenega doma. S svojimi mehkimi linijami in življenjskim sporočilom bo lepšala ure klekljanja, pevskih vaj, sestankov in druženja. Umetnik še vedno ustvarja. Za ogled njegovih del se lahko dogovorite po telefonu: 031 245 376. Naslednja čajanka pa bo v sredo, 7. maja, od 15. do 18. ure. Katarina Hvalica Čestitka Vsem občanom Občine Log - Dragomer čestitamo za 27. april, dan upora proti okupatorju, in 1. maj, praznik dela. KUD Kosec л Utrinki z marčevskih dogodkov pod okriljem KUD Kosec V počastitev mednarodnega dneva žena smo v OŠ Log - Dragomer izpeljali prireditev, ob kateri se je hkrati odprla fotografska razstava Nevene Kralj. Marca smo se pod okriljem literarne sekcije dvakrat dobili na bralnem krožku, tudi tokrat smo se pridno učili angleščino, kvačkali, pletli ter klekljali. Zeliščna sekcija je tokrat vabila na pogovor o zdravilnih zeliščih in biovrtnarjenju. Pogovarjali smo se o uporabi zdravilnih rastlin in zelišč na vrtu. Izmenjali smo nekaj izkušenj in nasvetov, pomagali načrtovati vrt po načelih kolobarjenja in dobrih sosedov, govorili o biološkem preganjanju škodljivcev s pomočjo zdravilnih zelišč. Delavnico sta uspešno vodili Vida Količ in Ljubica Malavašič. Na delavnici izdelave nakita iz fimo mase smo se v veseli družbi podučili, kaj fimo masa je in kaj vse se iz nje lahko ustvari. Začeli smo z najpreprostejšimi izdelki, na koncu pa smo s pomočjo nasvetov in trikov mentorice Darje Rojec kot pravi umetniki ustvarili že zahtevnejše oblike ter vzorce. Vsak je naredil toliko izdelkov, da si je lahko izdelal več ogrlic in uhanov. Izdelke smo še spekli v pečici, nato pa smo »bunkice« skupaj nanizali na vrvice in nastali so edinstveni, pisani končni izdelki. Udeleženci delavnice so bili z izvedbo delavnice in izdelavo zelo zadovoljni, saj so se spoznali z novimi tehnikami in bili nadvse ustvarjalni. Tudi udeleženke delavnice izdelave vrtnic iz fimo mase pod mentorstvom Drage Davitkove so ustvarile prečudovite izdelke vseh velikosti in barv. Svoje vrtnice je vsaka udeleženka odnesla domov in spekla v pečici ... V okviru likovne sekcije smo se učili iz krep papirja izdelovati lepe spomladanske cvetlice. Učili smo se oblikovati žafran in narciso. Najrazličnejše barve, svetlo in temno vijoličasta, rumena in bela so se prelivale v lepoti šopkov naših ustvarjalk. Udeleženke so tudi tokrat vesele in polnih rok zapustile našo delavnico. V okviru Odbora za ohranjanje kulturne dediščine in OŠ Log - Dragomer smo uspešno organizirali kulturno prireditev ob materinskem dnevu. Otroci so pripravili odličen program in izvrstno nastopali. Mamice, babice in tete so z nasmehom zapuščale prireditev, ob koncu katere jih je čakalo še presenečenje - rožice, ki sta jih delila fant in dekle, oblečena v našo narodno nošo. Za nami je tudi uspešna organizacija občnega zbora, o katerem bo nekaj več napisala naša nepogrešljiva novinarka Vesna Erjavec. Na tem mestu bi se Vesni rada zahvalila, saj nas skozi celotno obdo- bje delovanja KUD Kosec redno spremlja in piše o naših dogodkih. Vesna, hvala. Za nami je tudi letošnja prva čistilna akcija, ki je potekala v sodelovanju Občine Log - Dragomer in Odbora za ohranjanje kulturne dediščine. Tudi letos so se zbrali prostovoljci iz vseh treh vasi. Čeprav jih je bilo tokrat nekoliko manj, je akcija čiščenja okolja uspela. KUD KOSEC, foto: KUD KOSEC Novo uspešno leto KUD Kosec Log - Dragomer, 26. marec 2014 - Kulturno-umetniško društvo Kosec je v lanskem letu izpeljalo številne uspešne projekte, med drugim so ustanovili nove sekcije. A društvu ni bilo lahko, smo izvedeli na njihovem občnem zboru, saj so se srečevali z velikimi finančnimi težavami in prostorsko problematiko. Kulturno-umetniško društvo Kosec deluje na različnih področjih kulturnega ustvarjanja in pod svojim okriljem združuje že devet sekcij, ki jih vestno in prostovoljno vodio njihovi vodje. O dogajanju v društvu ste lahko brali tudi v Našem časopisu, kjer je bil Kosec stalno prisoten s svojimi napovedniki in vsakomesečnimi objavami člankov. Svojo prepoznavnost pa so okrepili še z oblikovanjem svojega profila na omrežju Facebook. Poleg res številnih dejavnosti v okviru posameznih sekci so lani v Koscu izpeljali veliko odmevnih dogodkov, med njimi kulturno-etnološko Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, ambientalno postavitev Rafaela Samca v loški cerkvi, večer poezije Zdravka Pečana, prireditev ob materinskem dnevu in kulturnem prazniku, likovne in fotografske razstave ter gostovanja gledališč iz Ligojne, Borovnice in Begunj pri Cerknici, KUD Menišija in Oh, Teatra z Barbaro Vidovič. Lani je v drugi polovici leta društvo veliko časa in energije vložilo v sodelovanje pri pripravi pravilnika in meril za financiranje programov in kulturnih dejavnosti v Občini Log -Dragomer, s katerim je bil narejen velik korak naprej. Društvo je uspešno kandidiralo na javnem razpisu za sofinanciranje programov in projektov kulturnih dejavnosti, ki ga je objavila občina, in konec oktobra 2013 dobilo finančno podporo. Tako kot v preteklih letih pa je društvo tudi letos pestila prostorska problematika, saj nima lastnega prostora. "Tako smo primorani gostovati - v občinski sejni sobi, v učilnici Osnovne šole Log - Dragomer, domu Društva upokojencev Log ali celo v piceriji. Pri vseh dejavnostih, ki jih društvo opravlja, smo mogoče že kar malo nadležni. Praktično vsak dan poteka kakšna dejavnost, ali je to tečaj angleščine, pevske vaje, likovna delavnica ali šiviljski tečaj. Vendar še nismo obupali glede pridobitve lastnih ali najetih prostorov," je na občnem zboru povedala predsednica Kosca Anica Vengust, ki je dodala, da bo v tem letu ena izmed glavnih nalog dobiti svoj prostor. Tudi letošnje leto bo, glede na načrte, zelo pestro. Društvo bo tudi v prihodnje organiziralo delavnice v okviru sekcij, pouk tujih jezikov, bralne krožke in pomoč učencem. Znova pa bodo prevzeli organizacijo nekaterih občinskih prireditev, med drugim so že uspešno pripravili prireditev in razstavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Semenjavo, gostovanje KUD Ligojna s predstavo Niti tat ne more pošteno krast, prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, sodelovanje na čistilni akciji, prireditev in razstavo na občnem zboru društva, za prejem občinskih priznanj pa so prijavili tudi tri svoje kandidate. V načrtu društva je še gostovanje dveh gledaliških skupin, obisk drugih kulturnih društev, predstavitev risanega filma Milana Eriča, organiziranje manjše knjižnice, samoučenje nemščine in francoščine, kresovanje, risanje na asfalt, ličkanje koruze, sodelovanje pri organizaciji miklavževanja in novoletnega koncerta ter med drugim tudi izdaja lastnega časopisa, ki naj bi letos izšel trikrat. V. E. Čistilna akcija v vrtcu Dragomer V marcu, ko se je zunaj ogrelo, smo se v vrtcu Dragomer odločili, da očistimo igrišče. Vsaka skupina je čistila svoj del igralne površine. Predšolski vhod je čakala večja površina travnika. Otroci so s seboj prinesli grablje in grabili listje, z rokami pa so pobrali veje; vsega skupaj je bilo za poln veliki zabojnik, ki ga je pripravil naš hišnik. Večjega smo torej napolnili z bioodpadki, malo manjšega pa smo skoraj napolnili s kamenjem, ki so ga otroci pridno pobirali po vsej površini dvorišča. Kresničke smo vzele plastične vrečke, na eno roko smo si nadele zaščitne rokavice za enkratno uporabo in šle okoli vrtca pobirat smeti. Z otroki smo obkrožili vrtec in se odpravili vse do občine ter teniškega igrišča. Kresničke so ugotovile, da je največ papirčkov prav ob robu igrišča, ki meji na parkirne prostore. Dogovorili smo se, da ko bomo šli v svoje avtomobile, ne bomo začeli smetiti. Največ odpadkov ljudje zavržejo, ko se pripeljejo ali gredo domov. Na travnatih površinah smo tako pobrali vse možne odpadke ter z njimi napolnili kar deset plastičnih vrečk, pa vanje ne gre tako malo. Vse odpadke smo odložili v zabojnike za ograjo, ki je bila v ta namen odprta. Odvrgli smo jih v koše za nekoristne odpadke. Ogledali smo si tudi koš za pasje iztrebke. Naš dogovor je bil: če bo čistil vsak za seboj, bodo čistilne akcije nepotrebne. Z odpadki sicer onesnažujemo tudi zrak, in ne le zemlje. Čistilno akcijo smo tudi narisali. Dragica Slana Igre brez meja v vrtcu Dragomer Tudi v našem vrtcu so otroci vključeni v gibalni -športni program Mali sonček, ki jim ponuja različne zanimive, pestre dejavnosti, ob katerih se njihove gibalne sposobnosti iz dneva v dan izboljšujejo. Ena izmed nalog je izvedba popoldanskega športnega srečanja s starši, zato smo se v torek, 8. aprila, zbrali na igrišču, se ogreli in razvrstili po pripravljenih športnih postajah. Da na igrišču ne bi bilo prevelike gneče, smo strokovne delavke srečanje pripravile le za oddelke prvega starostnega obdobja in dveh kombiniranih oddelkov 2-4 let. Oddelki drugega starostnega obdobja bodo srečanje izpeljali še v tem mesecu. Ker so na srečanje prišli otroci različnih starosti, so bile naloge raznovrstne in prilagojene posamezni starostni skupini. Pri vseh je bila potrebna pomoč staršev. Imeli smo tekmovalne igre, kot je tek z zavezanimi nogami, otroci so s samokolnicami prevažali velike duplo kocke, ki so jih starši gradili v stolp, spretnosti so otroci preizkušali na poligonu, zbija- li so keglje in metali žogice v obroč. Najmlajši so uživali ob tem, ko so jih starši nosili štuporamo in jih vozilli v samokolnicah - in seveda med sabo tekmovali, kdo bo prej prišel do cilja. Izkazali so se tudi starši, ki so radi sodelovali in aktivno preživljali čas s svojim otrokom. Pripravljenih je bilo več tekmovalnih nalog, ki kar niso prišle na vrsto, saj so se vsi želeli pomeriti s svojimi prijateljčki. Bodo pa prišle na vrsto ob naslednjem športnem druženju. Čas, namenjen našemu druženju, je zelo hitro minil, utrujeni in polni novih doživetij smo zaključili prijeten popoldan. Vzgojiteljica Sabina Miklavčič Večer za mamice Log - Dragomer, 25. marec 2014 - Učenci nižjih razredov Osnovne šole Log - Dragomer so ob praznovanju materinskega dneva za svoje mamice, pa tudi očke, babice, dedke, tete in druge obiskovalce večnamenskega prostora osnovne šole pripravili pester in razgiban program. Na odru so se predstavili z recitacijo, pesmijo in igro. Tako kot v preteklih letih je dvorana tudi tokrat pokala po šivih, saj jo je občinstvo zapolnilo do zadnjega kotička. Prireditev, ki jo tradicionalno izvede Osnovna šola Log -Dragomer v sodelovanju s KUD Kosec, je tako kot prejšnja leta privabila množico obiskovalcev. Ti so bili navdušeni nad programom, ki so ga zanje pripravili osnovnošolci pod mentorstvom svojih učiteljic. Na oder so prvi pogumno zakorakali recitatorji, ki so se predstavili s prikupnimi mislimi in verzi o mamah, spomnili pa so se tudi očetov in drugih družinskih članov. Tudi tokratni večer ni minil brez glasbe, s svojimi prijetnimi otroškimi glasovi je razveseljeval otroški pevski zbor pod mentorstvom Mojce Lorber, ki ga je sprem- ljala Orffova skupina, pesmi pa so popestrili še s spremljavo pianina in kitare. V svet glasbe so občinstvo ponesli tudi mladi pianisti, violinisti ter klarinetist, otroci pa so navduševali še s pevsko-plesnimi točkami. Piko na i je odlični prireditvi postavila posrečena dramska igra mladih osnovnošolskih igralcev. Ob koncu prireditve so organizatorji v znak spoštovanja, zahvale in ljubezni mamice razveselili še z rumenimi tulipani, ki so jih prejele iz rok mladostnikov, oblečenih v narodne noše. V. E. PD Rega na Krminski gori V nedeljo, 16. marca, smo se z avtobusom odpeljali v Goriška brda do kraja Neblo. Na parkirišču hotela Casino Venko nas je čakal Oskar, ki je bil naš vodič lani na izletu v neznano, in takrat nam je tudi obljubil, da nas bo odpeljal na Krminsko goro - 274 m visoki hrib na italijanski strani. Pot smo nadaljevali peš, deloma po cesti, deloma po kolovozih med skrbno urejenimi vinogradi. Po uri prijetne hoje smo med belo preprogo marjetic prispeli do brunarice v naravnem parku Bosco di Plessiva. Posedli smo na klopi in si privoščili odmor za malico. Od tam je sledil vzpon po gozdni poti na Krminsko goro (Monte Quarin) z ruševinami gradu iz keltskih časov (7. stoletje). Odprl se nam je lep razgled na mesto Krmin (Cormons) na eni strani in na razgibane vinorodne hribčke in vasice Brd na drugi strani. Pogled na oddaljeno pokrajino in vrhove so nam omejevale koprenaste meglice. Po krajšem postanku smo se spustili do cerkvice device Marije in naprej do naselja Subido, kjer se družina Sirk ukvarja s turizmom. Njihovo posestvo obsega jahalni center, bazen, teniško igrišče, veliko igrišče za otroke in vrsto hišk, ki so jih zgradili po zgledu kmečke vasice. Njihova gostilna La Subida je bila leta 2007 nagrajena z največjim gastronomskim priznanjem - Michelinovo zvezdico. Od tam smo krenili v vas Plešivo, kjer je doma Oskar. Postregel nam je z odličnim vinom ter nam dal v pokušnjo domačo salamo in posušene kakije. Pred odhodom smo si nakupili domači med, saj se Oskar ukvarja tudi s čebelarstvom. Zahvalili smo se mu za lep in odlično voden pohod in se odpeljali proti domu. Zopet smo doživeli krasen pohod z lepim, sončnim vremenom, brez sapice vetra, v prelepi naravi in dobri družbi. J. Trček Člani Štorklje ponosni na svoje delo v Občinskem svetu Občine Log-Dragomer Vodstvo Štorklje je sklicalo posvet svojih članov in prijateljev, na katerem so obravnavali dosežke Liste Štorklja v tem mandatu občinskega sveta in se dotaknilo perečih problemov v občini Log-Dragomer. Člana Občinskega sveta občine Log-Dragomer Branko Gorjan in Slavko Armič ter član odbora Ivan Količ so v obširnem poročilu predstavili zbranim svoje delovanje v organih občine. Na sejah Občinskega sveta sta svetnika predlagala številne rešitve v dobro vseh občank in občanov kot na primer rešitve za večjo varnost v prometu, še zlasti otrok in ostarelih, nakup difibri-latorjev za reševanj življenj starejših, prizadevala sta si, da bi poleg njunih aktivnosti na DARS-u bilo tudi vodstvo občine bolj aktivno za končno izgradnjo protihrupne ograje na avtocesti, kar se sedaj uresničuje, opozarjala na nemogoče razmere v vrtcu na Logu in si prizadevala za zgraditev novega vrtca na Logu na zemljišču, ki je bil kupljen za ta namen že v prejšnjem mandatu, prizadevala si za končno asfaltiranje ceste na pokopališče v Dragomeru in tamkajšnja ureditev parkirišča, izgradnjo industrijske cone na Logu, itd. Zelo kritična pa sta bila svetnika do izgradnje kanalizacije s čistilno napravo v občini, ki je bila obljubljena ob ustanovitvi občine pred osmimi leti. V tem času je vodstvo občine dajalo prednost drugim manj pomembnim stvarem in pri pridobitvi evropskih sredstev žal zamudili "zlati" čas, čas, ki pa so ga ostale občine ob Ljubljanici znale izkoristiti in tako pridobile omenjena kohezijska sredstva iz Bruslja. Še več: kanalizacijski sistem je občina gradila izključno z lastnimi občinskimi sredstvi, ki bi jih lahko namenila za druge projekte in uravnotežila razvoj celotne občine in ne samo njenega ozkega dela. Vse to dokazuje, da so obljube o pridobivanju evropskih sredstev s strani največje svetniške skupine in kandidata za žu- pana zgolj prazne črke na papirju in vsebina praznih govorov. Takega občinskega proračuna svetnika Štorklje pa žal nista mogla podpreti. Naša občina glede izkoriščanja velikih možnosti, ki jih ponujajo različni evropski skladi, ostaja siva lisa. Posledice pa bomo občani čutili še veliko let! Lista Štorklja ponovno poudarja pomembnost ugotovitve računskega sodišča Vodstvo Štorklje nasprotuje prikritim grožnjam, ki so bile izrečene s strani vodstva občine na zadnji seji občinskega sveta občine Log-Dragomer in posredno objavljeni v gradivu za sejo na internetu. Vodstvo Štorklje je samo že večkrat opozorilo na negativne ugotovitve računskega sodišča in revizi v zvezi s poslovanjem občine, vendar pa se je distanciralo od poročila nadzornega odbora občine zaradi konflikta interesov nekaterih članov v nadzornem odboru. Vodstvo Štorklje poziva zato vse k uporabi demokratičnih načel, ki so zapisana v Ustavi Republike Slovenje. Na posvetu je bil prisoten tudi gospod Stojče Tasev, letošnji dobitnik visokega občinskega priznanja, ki je tudi sam opozoril na nekatere ključne neuresničene projekte Občine Log Dragomer, obljubljene pred osmimi leti s strani sedanjega vodstva občine ob njeni ustanovitvi. Ob tem je omenil podpisano Pismo o nameri, ki je takrat pomenilo temelj bodočega razvoja občine Log Dragomer, kar so občani tudi pričakovali in podprli. Gospod Tasev je pohvalil svetnika liste Štorklja za njun dragoceni Vsem občankam in občanom voščimo ob prazniku dela. prispevek pri razvoju občine tudi z vidika njune strokovne in kritične presoje posameznih predlogov vodstva občine, ki so prihajala na seje občinskega sveta v potrditev. Branko Gorjan se je na koncu gospodu Tasevu zahvalil tudi za njegov prispevek pri ohranitvi občine. Udeleženci posveta so dali takšnemu delu Štorklje v občinskem svetu podporo in ocenili mandat za uspešen, pa čeprav ima Lista v svetu le dva svetnika. Lista Štorklja jttfftfe • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Odgovor glede TC Centra Bralci Našega časopisa so s strani Občine Log - Dragomer že nekaj časa informirani o dogajanjih pri postopku izgradnje in upravljanja večnamenskega objekta TC Center, ki je bil zgrajen v javno-zasebnem partnerstvu med Občino Log - Dragomer in zasebnim partnerjem, družbo Tehnocommerce, d. o. o. Ker so objavljene informacije izrazito neobjektivne, zavajajoče in v precejšnjem delu tudi neresnične, bom poskušal z objavo objektivnejših podatkov bralce seznaniti še z našim pogledom na nastale težave. Uvodoma bom poskušal pojasniti razloge oziroma razhajanja, ki so privedli partnerja do odločitve, da uporabita pomoč arbitraže za reševanje pogodbenih obveznosti v javno-zasebnem partnerstvu (JZP). Pogodba o JZP v svojem 5. členu določa obvezo, da partnerja z namenom podrobnejše opredelitve pravic in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenega JZP, skleneta še 6 pogodb. Občina Log - Dragomer (javni partner) se je tej obvezi izmikala (in se še izmika). Šele po 8 mesecih v enem in 1,5 leta v drugem primeru, po roku, je bila pripravljena skleniti dve pogodbi (pogodbo o upravljanju in pogodbo o delitvi lastnine), vendar obe z nesprejemljivo vsebino - izrazito v škodo zasebnemu partnerju (kar je ugotovila tudi arbitraža). Ostalih pogodb pa razen pogodbe o stavbni pravici, ki je bila pogoj za začetek gradnje, ni hotela skleniti. Ker od svojih stališč, ki so bila izrazito v škodo zasebnega partnerja, občina ni odstopala, nam ni preostalo drugega, kot da smo uporabili pogodbeno določilo in poskušali rešitev poiskati s pomočjo arbitraže. Konec februarja 2014 smo prejeli odločbo arbitražnega senata o tožbi zasebnega in javnega partnerja. Objavljene informacije, da je zasebni partner v tožbi zahteval, da občina plača 1,7 milijona EUR, so neresnične in zavajajoče. Nikjer v tožbi ni in tudi nikoli ni bilo zahtevka za omenjeni znesek. Neresnične so tudi navedbe, da je arbitražni senat razsodil, da je tožba utemeljena samo v enem delu, v preostalih šestih pa ne. Arbitražni senat je v tožbi za sklenitev pogodbe o upravljanju razsodil, da je predlog vsebinsko prazen in nedoločen (slabo utemeljen s strani odvetniške družbe, ki je zastopala zasebnega partnerja), in ga zato zavrgel, in ne zavrnil. Pri zavrženi tožbi ne gre za iudicate oziroma ne gre za pravnomočno zavrnjeno stvar, zato se lahko tožba ponovno vloži. Res pa je senat kot neutemeljeno zavrnil zahtevo za plačilo 320.629 EUR, ki smo ga zahtevali ne zaradi dejstva, da niso bile zakupljene ure v športnem delu, temveč in predvsem zaradi dejstva, da javni partner že tri leta ne plačuje svojih obveznosti glede na lastniški delež, ki ga ima v TC Centru. Omenjena zahteva je sicer zavrnjena, se pa bo poračunala, ko bomo sklenili pogodbo o upravljanju. Enako velja za zavrnjene zahtevke za plačilo stroškov investicijskega vzdrževanja, zavarovanja itd. Zavrnjena je bila tudi zahteva po plačilu stroškov, ki smo jih imeli pri postavitvi ograje pri igrišču za mali nogomet v lasti občine. Ograjo bomo odstranili, lastnik igrišč (občina) pa bo moral prevzeti odgovornost za eventuelne poškodbe, ki nastanejo pri uporabi igrišč. Glede plačila 83.157,27 EUR iz naslova izgradnje javne komunalne infrastrukture pa se je senat verjetno zaradi pristojnosti opredelil samo za znesek komunalnega prispevka (12.000 EUR), ki se tiče JZP. Za razliko arbitražni senat ni bil pristojen, ker se je komunalna infrastruktura, ki je sedaj v lasti občine, gradila na podlagi služnostne pogodbe, v kateri pa je zapisana pristojnost sodišča. Enako pristojnost ima tudi pogodba o stavbni pravici, ki je potekla, in ker javni partner ne želi skleniti pogodbe o delitvi etažne lastnine, je v tem trenutku lastnik celotnega objekta, tako da bomo morali zahtevati vračilo vlaganj s pomočjo sodišča. Toliko o tožbi zasebnega partnerja. Občina je v svoji tožbi zahtevala, da se sklene pogodba o upravljanju, v kateri bi bilo določeno, da vse obveznosti plačevanja upravljanja, vzdrževanja, zavarovanja itn. poravna zasebni partner (tudi za lastniški in solastniški del objekta, ki je v lasti občine in ga uporabljajo ona ter njeni najemniki). Nadalje je zahtevala, da se omogoči uporaba sanitarij, garderob in tušev vsem uporabnikom in obiskovalcem športnega parka Dragomer. Vse stroške, ki bi nastali z uporabo omenjene infrastrukture, pa bi moral plačevati zasebni partner. Arbitražni senat je zahtevo zavrnil kot neutemeljeno. Foto: V. E. Javni partner je postavil tudi zahtevo, da si morata partnerja izmenjati račune na podlagi cenitve, ki jo je izdelal javni partner in ki je bila v višini polovične pogodbene vrednosti. Izstavitev računov v taki obliki je bil pogoj, pod katerim je bil javni partner pripravljen skleniti pogodbo o delitvi etažne lastnine. Javni partner je zahteval izročitev ključev pisarne in vhoda v objekt ter možnost vpogleda v finančno dokumentacijo, ki se nanaša na JZP. Ni nam znano, zakaj je javni partner vložil tudi tožbo za vpogled v finančno dokumentacijo, ko pa je to možnost ves čas imel. To pravico mu je dosodil tudi arbitražni senat, v vseh ostalih tožbenih zahtevah pa je senat te zavrnil kot neutemeljene. Pa še nekaj besed o predlagani poravnavi. Pred odločitvijo o razsodbi nas je predsednica senata obvestila o verjetni vsebini razsodbe. Povedala je, da če bi senat sodil po načelu pravičnosti, bi zasebni partner uspel v vseh zahtevah. Ker pa občina ni pristala na sojenje po načelu pravičnosti, s sodbo ne bo zadovoljna nobena stran, problemi se bodo verjetno nadaljevali in čez čas se bomo ponovno srečali na arbitraži. Da bi se navedenemu izognili, je predlagala poravnavo, na osnovi katere bi lastništvo objekta prevzel eden od partnerjev v JZP. Logično bi bilo, da bi zasebni partner odkupil manjšinski delež javnega partnerja. Vendar je župan občine to možnost kategorično zavrnil. Zanj naj bi bila možna le poravnava z odkupom deleža zasebnega partnerja. Na ta način bi občina postala stoodstotni lastnik objekta. Ker sem ocenil, da z aktualnim županom ne bo mogoče sodelovati, in ker sem poskušal preprečiti škodo, ki nastaja zaradi neurejenih razmer, sem pristal na županov predlog. Župan je tudi obvestil senat, da mora pred realizacijo poravnave to potrditi še občinski svet. Način glasovanja na občinskem svetu pa zgovorno kaže, zakaj se ni bilo možno o ničemer dogovoriti s še aktualnim županom. Kljub odločnemu zavzemanju za odkup pa je svetnikom predlagal v sprejem sklep, naj odkupa ne potrdijo??!! Argument za tak predlog naj bi bil način določitve cene odkupa. Odkup naj bi se izvršil po tržni vrednosti, ki bi jo določila dva sodno zaprisežena ocenjevalca nepremičnin, določena s strani senata, kar je v skladu s Pogodbo o JZP. Ker v trenutku odločanja cena še ni bila znana, naj bi bilo to po mnenju župana preveliko tveganje za javnega partnerja, in zato na tako določeno ceno ne more pristati. Tako stališče je nenavadno, saj je pri metodologiji določitve cene arbitražni senat sledil Pogodbi o JZP, ki določa, da v kolikor pride do odkupa s strani kateregakoli partnerja, se odkup izvede po tržni vrednosti. To določilo pogodbe pa so zapisali v Pogodbo o JZP na zahtevo župana, potrdil jo je tudi občinski svet. Riziko tako izračunane cene pa ni bil samo na strani občine. Tudi v primeru, da bi bila tržna cena pod pričakovanjem zasebnega partnerja, bi jo zasebni partner moral spoštovati, tako da je bil riziko obojestranski. Arbitražna odločba je partnerja pravzaprav vrnila na izhodiščni čas za sklenitev spornih pogodb (december 2011). Izplen arbitraže je tako obsegal le približno 48.000 EUR stroškov arbitraže in odvetnikov (cca 30.000 EUR občina, cca 18.000 EUR zasebni partner) ter usmeritev, kako naj partnerja rešita zaplet. Upam, da si bodo bralci, predvsem pa občani Občine Log - Dragomer ustvarili stališče o odgovornosti za nastalo situacijo, saj je do zdaj med občani zaradi enosmernih informaci prevladovalo mnenje, da je za vse težave kriv zasebni partner. Pričakujem, da bo prevladal razum in nam bo zdaj uspelo dokončati in sprejeti pogodbene obveznosti ter omogočiti uspešno delovanje TC Centra - v zadovoljstvo vseh občanov, če ne takoj, pa po lokalnih volitvah. Tehnocommerce, d. o. o. Remec Odgovor na pismo Pri pisanju članka smo izhajali iz arbitražne odločbe arbitražnega senata pri Stalni arbitraži pri Gospodarski zbornici Slovenije. V ozadje spora se nismo poglabljali, glede na to, da se oba partnerja nista sporazumela in sta medsebojno nestrinjanje reševala na sodišču. Tako kot pravi gospod Remec, iz arbitražne odločbe ni razvidna zahteva po plačilu 1,7 milijona evrov, temveč je bila vrednost spora po tožbi sprva 1.686.302,27 EUR, za nenatančnost se opravičujemo. Nasprotno pa drži, da je arbitražni senat razsodil, da je tožba utemeljena v enem delu, neutemeljena pa je v šestih delih, izpadel je podatek, ki je razviden v nadaljevanju članka, da je bila tožba v enem delu zavržena. V članku ne pišemo, da je arbitražni senat v tožbi za sklenitev pogodbe o upravljanju zahtevek zavrnil, temveč smo uporabili besedo zavrgel. Vesna Erjavec, Naš časopis Pomladno smo osvežili Anito Kobe »Mislila sem, da gre za prvoaprilsko potegavščino« Vrhnika, 15. april - Na »Pomladno osvežitev« se je prijavilo veliko bralk Našega časopisa, od katerih je organizatorka dogodka Mateja Lamberger iz agencije Okusi, izžrebala Vrhničanko Anito Kobe. Osvežili so jo v frizerskem salonu Beba, v lepotnem studiu Lupo, butiku Luna in kulinarično razvajali v Gostilni Bajc. »Takšno razvajanje bi potrebovala vsaka ženska - vsaj enkrat letno,« je me- V nila Anita. V--—i vAr : Po dobrem lanskem odzivu smo se na Našem časopisu v sodelovanju z agencijo Okusi odločili, da ponovno organiziramo tako imenovano »Pomladno osvežitev«, v okviru katere bo srečna nagrajenka deležna lepotnega in kulinaričnega razvajanja v vrednosti 200 evrov. Na uredništvo je prispelo veliko prijav, srečna izžrebanka pa je bila Anita Kobe z Vrhnike. Kot je dejala, je bila prepričana, da gre za prvoaprilsko šalo. »Časopisa še nisem videla, ko so mi prijatelji že hiteli pripovedovati, da sem bila izžrebana. A ker je časopis izšel dan pred prvim aprilom, sem domnevala, da gre za prvoaprilsko šalo. Šele ko me je poklical urednik, sem bila končno prepričana, da gre zares.« Anita, ki je sicer zaprisežena folkloristka in kot taka tudi bdi nad Folklorno skupino Blagaj v Polhovem Gradcu, na Vrhniki pa jo srečate kot organizatorko prireditve »Pesmi in plesi pobratenih mest«, ki že več let poteka v okviru Argonavtskih dni, na frizerskem stolu ni želela korenitejših sprememb. »Barvanje in striženje odpade,« je hitela dopovedovati Bebi in Karmen Slabe, ki sta skrbeli za njeno prenovo frizure. Na koncu so našli kompromis, da ji uredita tako imenovani »afro look«, kar se je na koncu izkazalo za zelo simpatično potezo. V frizerskem salonu Beba, ki deluje že 22 let in sledi vsem ak- Vtualnim trendom na področju modnih pričesk, so tako še enkrat dokazali, da vedo, kako se zadevi streže. Po slabih dveh urah frizerske prenove se je Anita odpravila čez cesto h Cankarjevemu spomeniku, kjer ima v tamkajšnjem objektu svoje prostore lepotni salon Lupo, ki že dve leti razvaja Vrhničanke. Tanja Volk, lastnica salona, je Aniti opravila naravno manikuro in ličenje z naravno mineralno kozmetiko. »Ne morem verjeti, kako se človek umiri in se prepusti rokam strokovnjakinje. To bi lahko počela ves čas,« je nasmejano pripovedovala Anita po opravljeni prenovi. Kot je dejala Tanja, se je glede na afrolook frizure in Anitino željo, odločila za make up za posebne priložnosti. Kot pri frizuri, je tudi v Lepotnem salonu povedala: »Naravni make up odpade, ker ga ne maram. Za posebne priložnosti imam vedno močan make up«. Zato je bila varianta »smokey eyes« prva izbira. Rezultat pa je bil še boljši od pričakovanega. Predzadnja postaja je bil obisk Modnega ateljeja Luna, ki se nahaja tik zraven Frizerskega salona Beba, nasproti sodišča. Za tiste, ki ga ne poznate, naj povemo, da trgovino prežema duh unikat-nosti, ki bi mu na Vrhniki težko našli par. Aniti je bilo ponujeno, da bodisi sama izbere oblačila bodisi posluša priporočila vodje trgovine Luny. V iskanju primernega oblačila se je nato odločila za garn pulover bele barve in velike uhane, ki so bili kot naročeni za njeno novo frizuro. »Ne morem verjeti...« je mrmraje govorila Anita, ko se je ogledovala v ogledalu in zahvaljujoče pogledovala vse akterke, ki so ji pomagale na poti preobrazbe. »Res vam hvala, danes sem doživela ne samo pomladno osvežitev, marveč tudi razvajanje tako telesa kot duha - točno to kar bi potrebovala vsaka ženska. Vsaj enkrat na leto.« Pomladno osvežitev je Anita sklenila v Gostilni Bajc, kjer jo je z vrtnico pričakal mož Peter. V objemu jo je pospremil do mize, kjer so poskrbeli za kulinarično razvajanje. Za predjed so jima ponudili šparglje s parmezanom ovite v pršut, sledila je juha in nato topla morska predjed. Za glavno jed sta prejela rostbeef v vinski omaki, srno v brusnični omaki in telečji medaljon v poprovi omaki, zraven pa je sodila še priloga v obliki sirovih štrukljev, kruhovih cmokov, praže-nega krompirja. Na koncu sta se posladkala še s sladico. Pri Bajcu so še enkrat dokazali sloves odlične kulinarične gostilne, kar sta na koncu potrdila tudi Anita in njen Peter. Čeprav je Pomladna osvežitev ponudila največje zadovoljstvo Aniti, pa so delček notranje sreče ob koncu dogodka čutili prav vsi soudeleženi, kajti nenazadnje so opravili dobro delo - s svojo požrtvovalnostjo in znanjem so osrečili Anito in verjetno tudi njene domače moža Petra in štiriletno hčerko Laro. Pomladno osvežitev so omogočili Frizerski salon Beba (Cankarjev trg 9 - nasproti sodišča), Lepotni salon Lupo (Cankarjev trg 5 - pri Cankarjevem spomeniku) in Modni atelje Luna (Cankarjev trg 9 - tudi nasproti sodišča) in Gostilna Bajc iz Sinje Gorice. Osvežitve pa ne bi bilo brez Mateje Lamberger iz agencije Okusi, ki je poskrbela za organizacijo celotnega dogodka. Dobra družba, razvajanje, smeh, profesionalnost in zadovoljstvo. Tako lahko na kratko opišem mojo izkušnjo. Bila sem čisto brez skrbi, se presedala iz enega stola na drugega in se pustila razvajati. Tudi večerja je bila fantastična. Najboljše od vsega, pa je bil naslednji dan. Bila sem sita še od torka, in kamorkoli sem prišla, vsi so hvalili moj videz. Naslednji dan že malo manj. Tudi na ta način človek spotoma postane bolj samozavesten. Zato se vsem še enkrat zahvaljujem za sproščujoče popoldne, ki je bilo zanimivo, zabavno in veselo. Anita Kobe Perice so prale in čvekale Polhov Gradec, 21. april - Folklorna skupina »Grof Blagaj« Polhov Gradec je na velikonočni ponedeljek napolnila dvorano Kulturnega doma Jakoba Trobca. Gledalci so lahko spremljali svet ljudskega plesa in pesmi skozi oči domačih peric, otroških korakov in ljudskih pevk Trl'ce iz Ligojne. Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Velikonočni ponedeljek je v Slovenji tudi dela prost dan. Zato Folklorna skupina »Grof Blagaj« iz Polhovega Gradca na ta dan, vsako leto, pripravi celovečerni koncert ljudskega izročila. Idejni vodja je še vedno Anita Kobe, spremlja pa jih harmonikar Marko Buh. Na prireditvi sta se mu pridružila še Boštjan Jurjevčič na baritonu in Simon Kozjek na kontrabasu, za kar se jima lepo zahvaljujejo. Za presenečenje večera so poskrbeli kar folkloristi sami. V enega od dialogov, so dodali še tretjega igralca in sicer kmeta, ki je iskal svoje hlače. Ker jih doma ni našel, je v spodnjih hlačah prišel vprašat kar ženo h koritu, kje so. Ta mu je povedala, da hlače visio doma v kamri. Smeha polna skleda na odru in v dvorani... Pericam so se na odru pridružile tudi pevke ljudskih pesmi Trl'ce iz Ligojne. Prijazno so se odzvale povabilu skupine in z veseljem tudi zaigrale v dialogu s pericami. Njihova pesem je v srcih obiskovalcev odmevala še dolgo po končani prireditvi. Posebej zanimiv je bil letos nastop dveh otroških folklornih skupin, ki so nastopili kar v enem sklopu. Kot vedno so s svojo nutku zdi najbolj zanimivo in nastopajo brez treme ter predsodkov. Zato smo na njih še posebej ponosni. Folklorna skupina »Grof Blagaj«, pa je kot ponavadi predstavila nov splet ljudskih plesov z naslovom Po Slovenji. Pri občinstvu je bil zelo dobro sprejet, saj so v enem sklopu prikazali štiri različne pokrajine, štiri različne noše in po dva plesa, ki sta značilna za vsako pokrajino. Za vsak ples je bilo potrebno plačati godcem, nad čimer pa Gorenjci niso bili najbolj navdušeni, ampak so na koncu vseeno zbrali nekaj drobiža za polko. Skupina vsako leto prikaže ljudsko izročilo na malo drugačen način, vendar sporočilo ostaja enako: tudi včasih so se kmečki Letos so gledalce navdušile klepetave perice, ki so na humoren način prikazale vsakdanji način življenja na kmetih in srečanja ob koritu. Žehte so bile ponavadi kar velike, saj je številna družina umazala veliko oblačil. In glede na to, da so imeli oblačil mnogo manj kot jih imamo danes, je bilo pranje ob koritu skorajda dnevni opravek gospodinj in deklet. Da pa jim ni bilo dolgčas, so se zraven pomenile, kaj je novega, kaj se dogaja, kaj je katera slišala in kaj je katera videla. Njihove zgodbe so bile zelo različne, od smrti, do plesa in zaljubljenosti, bolezni, poroke, težav z vremenom, do obujanja spominov na mlade dni itd. Na poti domov, pa so jih »ulovile« maškare. Kako so se vrtela krila, ko so poskakovali v ritmih pustnih plesov. preprostostjo, razigranostjo in smehom napolnili oder ter zaslužili bučen aplavz. Martina Dolinar se je potrudila in z OFS Nagajivčki Briše pripravila zanimiv nastop pod naslovom: Lahkih nog naokrog. Zaključil se je s staro igrico: Ali je kruh že pečen? Ne, zažgan je. Ja kdo ga je pa zažgal? Itn. Da pa ne bi ostal zažgan, so dobili pehar sveže pečenega kruha. Tako kot je včasih tudi bilo. Nadaljevala je OFS Stara Vrhnika z zanimivo igro z borovnicami. S plesi in kratko predstavitvjo, smo izvedeli zakaj se jim reče »povžarji«. Njihovi mentorici, Aniti Garafol,j pa gre posebna zahvala, saj je na prireditvi sodelovala tudi kot perica. Otroci so naše prvo ogledalo. Povedo kar misljo, naredjo kar se jim v tistem tre- ljudje znali zabavati in škoda bi bilo, da bi običaji izumrli. Zato se domači folkloristi zahvaljujejo vsem obiskovalcem, ki s svojo prisotnostjo na prireditvi pripomorejo k ohranjanju izročila, hkrati pa dajejo podporo in spodbudo za nadaljnje delo skupine. Velja pa omeniti, da skupina naslednje leto praznuje svojo 15. letnico delovanja. Priprave na jubilej že tečejo, zato že o tej priliki prav lepo vabljeni na prireditev, na velikonočni ponedeljek 2015. Anita Kobe Opomba uredništva Prispevek izjemoma - zaradi stiske s prostorom na dobrovsko-polhograjskih straneh - objavljamo na skupnih straneh. Pripeljite družino, prijatelje, znance, a predvsem sebe, na nepozabno prireditev o življenju Jezusa skozi izziv, čez igro, dotik, petje in ples. V nedeljo 18. 5. 2014 ob 18.30 uri v cerkvi sv. Družine na Prvomajski 14 v Ljubljani - Moste. Pridite in spoznajte resnico v zgodovini o odnosu moških do žensk in žensk do moških. REŽIJA: duhovnik dr. Božidar Ogrinc S SODELOVANJEM s kulturno umetniško skupino Moste, mladimi iz Rakeka in Nevladino Družino ZdravaAtmosfera. Izšla je revija Kneippovi biseri To je revija Društva Kneipp Vrhnika. Avtorji so člani Kne-ippovih društev iz celotne Slovenje. Predstavili smo se na svoj način in tako pokazali pot k zdravemu načinu življenja. Revijo Kneippovi biseri najdete v Cankarjevi knjižnici, lekarni Dobra misel, društvu upokojencev, v vrtcih. Najdete jo lahko se v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, na Bledu, na Jesenicah v Gozdu Martuljku, Kranjski Gori, na Štajerskem, pa tudi na Madžarskem in v Italiji, na Tirolskem, pravzaprav vsepovsod, kjer so društva Kneipp v bližnjih deželah in krajih. Vsepovsod si jo lahko ogledate ali nas na koncu obiščite, kadar se snidemo. Vse te podatke lahko najdete v Cankarjevi knjižnici na spletni strani na naši Facebook strani pod naslovom Društvo Kneipp Vrhnika, enako velja za Twitter. Preberite nas, poglejte in nam napišite vaše mnenje na e-naslov kneippdv@gmaiLcom. M. Artenjak v v v v v • Crna kronika - marec 2014 • Crna kronika - marec 2014 Crna kronika - marec 2014 • Crna kronika - marec 2014 • Crna kronika - marec 2014 • Območje Policijske postaje Vrhnika Mesec marec so na območju Policijske postaje Vrhnika bolj ali manj zaznamovali zmikavti in vlomilci. Zmikavtska ekipa, ozko specializirana za barvne kovine, se je v tem času odpravila po romantično vijugasti cesti do visoko ležeče postaje Verd. Malce so postopali okrog postajnega poslopja in opazovali tovorni promet, ki že drugi mesec poteka brez električne energije. Morda se jim je zazdelo, da so bakreni kabli po novem odveč, tresli tudi niso, pa so jih na horuk vrgli na vozilo ter odbrzeli v noč. Ko jih bo za ovratnik stresla roka pravice, se bodo železnice verjetno na daleč ogibali. Videli smo že film Babica gre na jug, zadnjič na Vrhniki pa se je odigral Tolovaj gre na sever. Komaj je nesrečni lastnik zamenjal zimske gume za letne, mu jih je namreč kar iz garaže speljal še neznani pridanič, ki se mu na pomlad toži po snežakih in ledenih kepah. Bolj v korak z letnim časom pa je stopil njegov »kamerad«, ki si je iz tuje lope nabral čedno zbirko vrtič-karske opreme (motike, škarje ...). Po pameti sodeč, bo v gredice sejal kovane evre, nato pa posedal v senci pod krošnjo bukve in prav po bukovo čakal cvetenja evrske solate. Spet drugi se je odločil za gradnjo kazenske kartoteke, za kar je pokukal v zaklenjeni gradbeni zabojnik in iz njega odhlačal otovorjen z gradbenim orodjem. Ko ga bodo ujeli, jih bo od sodnije dobil po dolgih prstih, če se ne bo, nerodno kot se je lotil zadeve, prej že sam. Kolesaril pa bi rad neki drug člen tatinske druščine, ki je po tujih kleteh verjetno stikal za kifeljčarjem, a naletel na lepo kolo. Kako dolgo bo z njim bežal pred možmi reda in zakona, bomo še videli. Kar sredi belega dne pa se naokrog potika rokomavh, ki mu dišita zgolj zlatnina in denar. Skozi zaprto kletno okno stanovanjske hiše na Lesnem Brdu se je prerinil v notranjost ter od tam odnesel več kosov nakita in nekaj gotovine. Slednja je zadišala tudi njegovemu rokohitrskemu so-drugu, ki je v neki vrhniški trgovini v nakupovalnem vozičku opazil tujo denarnico. Voziček je sicer pustil oškodovanki, za denarnico pa se je izgubila vsaka sled. O vseh primerih policisti še zbirajo obvestila. POLICITA OPOZARJA Torbice, denarnice morajo biti med nakupi ves čas pod nadzorom. Storilci potrebujejo zgolj trenutek nepazljivosti žrtve, da opravio tatvino. Na vrhniškem koncu je zavrela kri, in sicer med sosedoma, ki sta se verbalno spopadla zaradi dovoza do hiše. Na višku obmetavanja z žaljivkami se je v rokah enega od njiju nenadoma pojavila sekira, s katero je le-ta pričel nevarno opletati. A še preden je medsosedsko sekiranje preraslo v kaj hujšega, so na kraj dogajanja prihiteli možje postave, nesojenemu drvarju pobrali nevarno orodje, proti njemu pa podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje »ogrožanja z nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu«. Žal pa niso mogli preprečiti najhujšega na naših cestah. Na regionalni cesti Vrhnika-Horjul je namreč nastala huda prometna nesreča, ki je poleg zvite pločevine dvema udeležencema pustila telesne poškodbe, povzročiteljici pa ni bilo več pomoči. Prometna nesreča je prav tako nastala na cesti Log-Bevke. Nič hudega slutečega občana je tod izsilil neki brezvestni divjak v neregistriranem vozilu in brez veljavnega vozniškega izpita. Izsiljevanje prednosti se je jasno slabo končalo. Oba udeleženca je na kraju dogodka oskrbela zdravnica ZD Vrhnika, nato so ju z reševalnim vozilom prepeljali v KC Ljubljana. Zoper povzročitelja sledi še obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Vlomilci so precej preglavic povzročili tudi policistom Policijske postaje Ljubljana Vič. Na polhograjskem koncu se je neik potepin smukal okrog vogalov starejše zapuščene hiše in ker ga ni nihče spodil, je nasilno vstopil v notranjost. Nabral si je več kosov orodja, ki pa mu brez delovnih rok ne bo kaj dosti koristilo. Njegov stanovski kolega, ki se je vtihotapil v stanovanjsko hišo, je bil, kar zadeva orodje, precej previdnejši. Umaknil se mu je v širokem loku, zato pa izmaknil 25 evrov in več suhomesnatih izdelkov. Posta zanj očitno ne bo. Spet neke druge fakine pa je zadovoljila že škoda, ki so jo povzročili z vlamljanjem, saj iz stanovanjskih hiš na polhograjskem in horjulskem koncu niso odnesli prav ničesar. Nič več kot toliko pa ni iz zapuščenega podjetja odnesel niti zaenkrat še neznani postopač. V svojo malho je sicer nabasal precej stvari, a jo nato odhlačal v neznano kar brez nje. Težka bremena verjetno res niso za nežna tatinska ramena. O vseh naštetih policisti še poizvedujejo. Prav nesrečno pa se je za občana končalo avtomobilsko popravilo. Med varjenjem karoserije v lastni garaži v Šujici se je namreč vnela plastika izolacije, celo tako zelo, da požara ni uspel pogasiti sam, temveč je to uspelo šele gasilcem PGD Dobrova. Pri tem se je za nameček še zastrupil z ogljikovim monoksidom in si opekel roko. Policisti so o ugotovitvah obvestili tožilstvo v Ljubljani. Na Dobrovskem je pred nedavnim nekdo napovedal vojno zelenemu rastju in med 23. in 24. marcem poškodoval več cipres, verjetno pomotoma, ker ni vedel, da se najprimernejše palice za vandalske zadnjice urežejo iz leskovega grma. Možje zakona prav tako še iščejo srboriteža, ki se je tako raztogotil nad delom medobčinskega redarja, ko je ta opravljal meritve hitrosti, da mu je razbil steklo na vozilu. Na kraju dogodka seveda ni upal počakati. Spet drugi razgrajač, ki je ob močni podpori maliganov kršil javni red in mir na horjulskem koncu, pa se je kar samo-ovadil. Po hitrem postopku so ga prepeljali na policijsko postajo, kjer je dočakal iztreznitev in primerno globo. Med drugim so viški policisti pri Horjulu obravnavali prometno nesrečo, kjer sta se udeleženca dogovorila o krivdi in so policisti lahko odstopili od ogleda. Manj sreče pa sta imeli srni, ki so ju prejšnji mesec povozili v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Pri tem je nastalo tudi kar nekaj materialne škode na vozilih. Zbral in uredil: Damjan Debevec Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Učinkovito ločevanje odpadkov traja že 19 let »Ponosen/ponosna sem, da sem občan/občanka občine Borovnica, Log - Dragomer ali Vrhnika«, so pogosti stavki, ki jih v telefonskih pogovorih izrečejo naše stranke. Po 19 letih ločevanja in ozaveščanja skorajda ni prebivalca naših treh občin, ki mu je ločevanje odpadkov tuje. Še več, postalo je del vsakdanjih opravil, pogovorov ... Mnenja se vrstijo, učimo se drug od drugega in smo vedno boljši. Počasi in vztrajno prihajamo do uresničevanja največjega zastavljenega cilja: izločiti namreč še večji delež koristnih odpadkov in se približati »mestu brez odpadka« v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Brez odpadka oz. »zero waste« pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša prostornina in toksičnost odpadkov, da se ohranja in predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Presega zgolj ravnanje z odpadki, saj si po načelu podaljšane odgovornosti proizvajalca prizadeva za vzpostavitev krožnega gospodarstva in učinkovito rabo naravnih virov. V JP KPV, d.o.o., stremimo k čim večjemu deležu ločeno zbranih odpadkov in posledično k večji stopnji recikliranja. Za ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov potrebujemo dobro organizirano in delujočo mrežo zbiralnic (ekoloških otokov), predelavo ločeno zbranih odpadkov in prebivalce, ki razumejo nujo po ločenem zbiranju. Ločeno zbiranje odpadkov, ki ga izvajamo že 19 let (začetek ločenega zbiranja - maj 1995), pomeni manj obremenjevanja okolja zaradi zmanjšane količine odpadkov, oddanih v obdelavo, in večje količine koristnih odpadkov. Leta 2013 nam je skupaj z vami uspelo izločiti 76,17 % koristnih odpadkov. Ločeno zbrane frakcije, kot so steklo, papir in plastična oz. kovinska embalaža, organski od- padki, nevarni odpadki, sveče, odpadna električna in elektronska oprema, les in lesena embalaža, kovine, gume, tekstil in ravno steklo, ki jih občani prinašate na ekološke otoke oz. pripeljete na Zbirni center so surovine, je mogoče ponovno vključiti v proizvodni proces. Ti odpadki predstavljajo 76,17-odstotni delež v strukturi odpadkov. Celotna struktura odpadkov je vsako leto cca 8000 ton. Zaradi vas, vestnih občanov, so ti odpadki vsako leto natančneje ločeni, to pa je uspeh ločenega zbiranja. (glej preglednico spodaj levo) 76,17 % ločeno zbranih odpadkov oz. 254,19 kg/prebivalca 23,83 % mešanih komunalnih odpadkov oz.79,53 kg/prebivalca V začetku leta 2013 smo odprli nov, začasni Zbirni center Vrhnika, v nadaljevanju (ZCV), v katerem smo potem zabeležili več kot 10 000 vaših dovozov (obiskov) na ZCV. Mešane komunalne odpadke in neuporabne kosovne odpadke smo leta 2013 (do vključno 20. 8. 2013) odvažali oz. oddajali v obdelavo na deponijo Ostri vrh v Logatec. Od 21. 8. 2013 pa v skladu z javnim razpisom oddajamo mešane komunalne odpadke (v nadaljevanju: MKO) v obdelavo podjetju Saubermacher.Cena prevzema in obdelave MKO je 132,96 €/tono, kosovnih odpadkov pa 157 €/tono. Pri stroških, ki nastajajo z oddajo, ne smemo pozabiti, da je cena ravnanja z odpadki za občane nespremenjena že od 30. maja 2003. Ločeno zbrani odpadki so razdeljeni na štiri skupine, in sicer na: 1. Odpadke, za katere plačujemo nadaljnje ravnanje (strošek: 490.000 €): 1. mešani komunalni odpadki in neuporabni kosovni odpadki (241.000 €) 2. organski odpadki (210.000 €) 3. gradbeni odpadki (8.000 €) 4. azbest (14.000 €) 5. nevarni odpadki (17.000 €) 2. Odpadke, ki jih oddajamo družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) brezplačno: 1. steklena embalaža 2. papirna in kartonska embalaža (20 % zbranega papirja) 3. mešana, plastična in kovinska embalaža 3. Odpadke, ki jih oddajamo drugim prevzemnikom brezplačno: 1. steklo (ravno) 2. lesena embalaža, les, pohištveni les 3. izrabljene avtomobilske gume 4. odpadna električna in elektronska oprema 5. silažna folija 6. oblačila in tekstil 7. plastika 8. odpadne nagrobne sveče 4. Odpadke, ki jih oddajamo drugim prevzemnikom za plačilo (prihodek: 68.000 €): 1. papir in karton (80 % zbranega papirja) 2. kovine 3. trda plastika 4. jedilno in motorno olje 5. baterije in akumulatorji Mešani komunalni odpadki (mko) Zaradi učinkovitega ločevanja odpadkov prebivalcev v občinah Borovnica, Log - Dragomer in 2013 VRSTA ODPADKA MKO 23470 LOČENO 23470 struktura občanov ton kg/občana/leto ton kg/občana /leto MKO 1867 79.33 23.83 ORGANSKI odpadki 3066 130.62 39.14 STEKLO 375 15.97 4.79 PAPIR 886 37.76 11.31 EMBALAŽA- plastična in kovinska 980 41.77 12.51 NEVARNI odpadki 32 1.35 0.41 SVECE 21 0.90 0.27 ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKT. OPREMA 86 3.67 1.10 LES + LESENA EMBALAŽA 245 10.44 3.13 KOVINE 103 4.37 1.31 GUME 38 1.61 0.49 RAVNO STEKLO 35 1.48 0.45 TEKSTIL 100 4.26 1.28 Skupaj MKO 1867 79.53 23.83 Skupaj KORISTNI ODPADKI 5967 254.19 76.17 Skupaj MKO IN KORISTNI ODPADKI 7834 100 Vrhnika je uvedba 4-tedenskega odvoza MKO v začetku aprila 2013 dobro zaživela. Ker ste občani omenjenih občin pri ločevanju odpadkov najbolje ozaveščeni v Slovenji in po tem prekašate tudi večino prebivalcev Evropske unije, pri uvedbi 4-tedenskega odvoza MKO nimamo večjih težav. Opažamo, da so zabojniki pri občanih, ki vestno ločujete odpadke, tudi zdaj polni približno do polovice. Posledica zmanjšanja oddanih odpadkov v obdelavo je tudi znižanje stroška okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Zato občanom okoljske dajatve ne zaračunavamo že od januarja 2010. Odvoz MKO na 4 tedne pomeni še doslednejše ločevanje pri občanih, nižje stroške obdelave in odlaganja odpadkov in večje količine ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih. Strošek prevoza se posledično prerazporeja na še pogostejše praznjenje ekoloških otokov, saj se nekateri ekološki otoki polnijo tako hitro, da moramo embalažo na najbolj obremenjenih lokacijah odvažati vsak dan. (glej preglednico spodaj desno) Količine oddanih MKO v obdelavo še vedno strmo padajo (za 15,17 % v primerjavi s preteklim letom). Učinkovito izvajanje cilja so predvsem: intenzivno ozaveščanje občanov, konkreten nadzor in opozarjanje na terenu ter pogovori z odgovornimi v podjetjih, pri obrtnikih in javnih ustanovah. Uspeh pri ločevanju odpadkov dokazuje tudi zmanjševanje količine MKO na prebivalca. Pogodbeniki so začeli vestno ločevati odpadke, kar posledično pomeni zmanjšanje količin MKO in povečanje količin koristnih odpadkov. Kosovni odpadki Kosovni odpadki predstavljajo 8 % odpadkov od skupno 1867 ton odpadkov, oddanih v obdelavo. Prevzem kosovnih odpadkov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, poteka nepretrgoma v zbirnem centru in s pobiranjem na terenu po predhodnem naročilu štiri sobote v letu. V letu 2014 so to naslednje sobote: 17. maj, 13. september, 15. november. Kosovne odpadke hranimo v zbirnem centru na depojih, razvrščeni po vrsti materiala. Kosovne odpadke iz različnih materialov delavci raz-stavio in pripravio za odvoz v predelavo. Pri njihovem razstavljanju nastanejo ločeno zbrane surovine, kot so: les, kovine, trda plastika ter odpadni tekstil in pena. Kosovne odpadke, ki jih ni mogoče razstaviti ali predelati (vzmetnice, preproge, večji kosi tekstila, šotorska platna, določeni športni rekviziti .) oddamo prevzemniku kosovnih odpadkov po javnem razpisu. Zbiramo in skladiščimo jih v šotoru, ločeno od drugih odpadkov. Organski odpadki Organski odpadki predstavljajo visok delež ločeno zbranih odpadkov. Zbiranje organskih odpadkov iz gospodinjstev v Občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika spada v sam vrh ločenega zbiranja v Slovenji. Leta 2013 smo zbrali 3066 ton organskih odpadkov. Gradbeni odpadki Gradbene odpadke zbiramo na utrjeni površini v ograjenem prostoru v Zbirnem centru Vrhnika. Manjše količine gradbenih odpadkov občani lahko pripeljejo na ZCV in jih brezplačno odložjo na zanje pripravljen prostor. Količina takih odpadkov pa ne sme presegati 3500 kg na leto/gospodinjstvo. Gospodinjstvo, ki želi pripeljati gradbene odpadke na ZCV, mora pri vhodu predložiti dokazilo o zadnji plačani položnici za komunalne storitve, ki jih obračunava JP KPV, d.o.o., šele nato odpadke lahko brezplačno odloži. Ko se na podlagi evidence ugotovi, da je posamezno gospodinjstvo preseglo dovoljeno količino brezplačno odloženih odpadkov, vse nadaljnje odlaganje gradbenih odpadkov zaračunamo po veljavnem ceniku JP KPV, d.o.o. Med gradbene odpadke spadajo odpadki od manjših adaptacij in popravil v gospodinjstvu (opeka, omet, strešniki (ne azbest!), kosi betona, cement, keramične ploščice ...), ki jih opravljate sami. Azbest Gradbeni material, ki vsebuje azbest - predvsem salonitno kritino - je treba naložiti na palete in oviti z embalažno folijo. Če občani pripeljete manjše količine takega materiala (do 10 kosov), ga odložite na poseben prostor, predpisano skladanje in ovijanje bodo opravili zaposleni na ZCV. Za pripeljani azbest plačate po veljavnem ceniku naslednjo pristojbino, in sicer za embaliran (zavit v folijo) na paletah 0,1731 €/kg brez DDV-ja, za neembaliran (neovit v folijo) pa 0,1852 €/kg brez DDV-ja. Nevarni odpadki Pri ravnanju z nevarnimi odpadki moramo biti posebej skrbni in previdni. V aprilu vas vabimo, da se udeležite akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Oddaja nevarnih odpadkov je za gospodinjstva brezplačna. ODPADKI, KI JIH ODDAJAMO DRUŽBAM (DROE) BREZPLAČNO Med te odpadke uvrščamo ločeno zbrane odpadke (steklo, papir ter plastično oz. kovinsko embalažo), zbrane na ekoloških otokih in v ZCV. V zadnjih petih letih smo s strategijo ravnanja z odpadki in z ozaveščanjem občanov zbrali 58 % več stekla, papirja in embalaže. Te oddajamo naslednjim družbam za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju DROE): Količina mešanih komunalnih odpadkov na občana v kg, odložena količina mešanih komunalnih odpadkov v tonah in število prebivalcev v letih od 2009 do 2013 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • • Zelena rubrika • Zelena rubrika Slopak, Interseroh, Gorenje Surovina in Unirec. Večino odpadne embalaže oddamo podjetju CRO Vrhnika, d. o. o., ki je pogodbeni izvajalec predelave za omenjene družbe. DROE so sheme, ki po sistemu podaljšane odgovornosti prevzemajo surovine (steklo, papir ter plastično in kovinsko embalažo) od izvajalcev gospodarske javne službe in drugih podjetij, ki oddajajo embalažo na trg. Končni uporabnik ima zato pravico odpadne surovine oddati brezplačno. Steklo - količine, zbrane na zbiralnicah in v ZCV oddajamo prevzemniku (CRO Vrhnika, d. o. o.), ki je pogodbeni izvajalec družb za ravnanje z odpadno embalažo. Vse zbrane količine oddajamo v skladu z administrativno objavljenimi deleži, ki jih določa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Papir in kartoni - 20 % količine, zbrane v zbiralnicah in v zbirnem centru, oddajamo prevzemniku (CRO Vrhnika, d. o. o.), ki je pogodbeni izvajalec družb za ravnanje z odpadno embalažo. Zbrane količine predstavljajo odpadki iz papirja in kartona, ki jih občani sami pripeljejo v center oz. prepuščajo v zbirnem centru, ter kartonska embalaža, ki jo ločeno pripeljejo pravne osebe. Embalažo (plastično in kovinsko) - količine, zbrane na zbiralnicah in v zbirnem centru, oddajamo prevzemniku (CRO Vrhnika, d. o. o.), ki je pogodbeni izvajalec družb za ravnanje z odpadno embalažo. Embalažo, ki jo v center pripeljejo povzročitelji sami, ti odlagajo v zabojnike s prostornino 30 m3. Akcija »S Kokom ceneje« omogoča vsem tistim občanom, ki pripeljejo koristne odpadke na ZCV, znižanje zneska, ki je na položnici povezan z ravnanjem z odpadki. Akcijo smo prenovili tako, da smo povečali spodbudo oziroma popust pri plačilu položnice. Tako je mogoče ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni za udeležence akcije, doseči popuste, ki se sproti odštevajo od vsote na položnici. Akcija je zastavljena tako, da za vsak prineseni kilogram (steklo, papir in embalaža), ki sicer sodi na ekološki otok, dobi občan eno točko, ki je vredna 0,1095 € z vključenim DDV-jem. Po poskusnem obdobju, ki je trajalo od 1. 2. do 31. 7. 2013, smo analizirali število udeležencev in zbranih odpadkov. Rezultati so pokazali, da je akcija upravičila naša pričakovanja in pritegnila predvideno število udeležencev. Akcijo nadaljujemo, saj so občani z njo izredno zadovoljni. V okviru akcije lahko občani točke pridobijo z oddajo pločevink in konzerv, plastenk, kartonske embalaže za tekočine - tetrapakov, steklenic, kozarcev ter steklene embalaže, papirja in kartona. Akcije se lahko udeležijo občani Občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Koristne odpadke v okviru akcije oddajo na vhodu v ZCV. Udeleženci akcije ob prvem obisku dobijo • Zelena rubrika • Zelena rubrika kartonček, na katerega zapisujemo količine prinesenih koristnih odpadkov. Uslužbenec ZCV v navzočnosti občana prinesene koristne odpadke stehta in podatke vpiše v kartonček. Občani prinesene koristne odpadke nato razvrstijo v ustrezne zabojnike. Koristni odpadki, namenjeni za sodelovanje v akciji, morajo biti stisnjeni oziroma zloženi. V embalaži ne sme biti vsebine (tekočine ali drugih živil). Leta 2013 smo v akciji Koko zbrali 30 ton stekla, papirja in embalaže. ODPADKI, KI JIH ODDAJAMO DRUGIM PREVZEMNIKOM BREZPLAČNO Ravno steklo - to so okenska in vratna stekla, steklo akvarijev in drugo ravno steklo. Zbiramo ga v 5-kubičnem zabojniku. Količine, zbrane v zbirnem centru, oddajamo prevzemniku brezplačno. Strošek je le prevoz ravnega stekla. Lesena embalaža, les, pohištveni les - Les, pripeljan v ZCV, se začasno skladišči na posebnem platoju v zbirnem centru oz. v 30-kubičnem zabojniku. Ločeno skladiščimo leseno embalažo (zabojčke in palete). Leseno embalažo - palete pripravimo (očistimo) in jih ponovno uporabimo v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki nam omogoča, da odpadke ponovno uporabimo pri oddaji drugih odpadkov. Izrabljene avtomobilske gume - Izrabljene avtomobilske gume zbiramo na utrjeni površini v ograjenem prostoru v ZCV. V Sloveniji je za prevzem izrabljenih avtomobilskih gum registrirana družba Slopak, ki ima pooblaščenega izvajalca - podjetje Get inženiring, d. o. o., ki skrbi za nemoten prevzem in predelavo izrabljenih avtomobilskih gum. Odpadna električna in elektronska oprema (oeeo): - gospodinjska bela tehnika (pralni, pomivalni stroj, štedilnik, pečica, bojler...) - hladilne naprave (hladilnik, zamrzovalna skrinja ali omara, klimatska naprava.) - avdio in elektronska oprema (TV- in radijski sprejemnik, računalnik, monitor, tiskalnik, tipkovnica, miška .) Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. l. RS 107/06) narekuje, da OEEO ne odvažamo skupaj z drugimi kosovnimi odpadki. Razlog za to je, da je med tem, ko je oprema čakala na odvoz oziroma pri njenem nalaganju, transportiranju in raztovarjanju, prihajalo do poškodb, posledica pa je bilo izhajanje nekaterih nevarnih snovi. Tudi poškodbe računalniških in televizijskih zaslonov so velikokrat onemogočile njihovo smotrno reciklažo. Občani lahko vso odpadno električno in elektronsko opremo brezplačno oddajo na ZCV ali pri distributerju opreme, ki naj bi ob nakupu nove sprejel tudi staro opremo. Če za to ne more poskrbeti sam, mora uporabnikom omogočiti predajo odpadne opreme na prevzemnem mestu, ki od • Zelena rubrika • Zelena rubrika prodajnega mesta ni oddaljeno več kot 5 kilometrov. OEEO se skladišči v ločenem prostoru v začasnem skladišču ZCV. Oprema mora biti pravilno skladiščena, da jo kasneje lahko razstavimo, izločimo nevarne snovi in jih oddamo. Za skladiščenje opreme, razstavljanje, zajem nevarnih snovi, njihovo predajo in izdelavo evidenčnih listov, mora poskrbeti strokovno usposobljeno podjetje. Opremo, ki vsebuje nevarne snovi, zbiramo na posebnem prostoru. Ko je zbrana dovolj velika količina, jo prevzame pooblaščeno podjetje (Zeos, Interseroh). Odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju OEEO) na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo zbiramo ločeno. Zbiramo jo v transportno embalažo (kovinske in lesene palete). Enkrat letno organiziramo akcijo zbiranja OEEO na terenu v vseh treh občinah. Oddajanje odpadne električne in elektronske opreme je brezplačno. Občani lahko pripeljejo OEEO tudi na ZCV. Silažna folija - Na podlagi Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) je odpadke prepovedano puščati v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati (17. člen). Odpadna folija silažnih bal sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti pod klasifikacijsko številko: 02 01 04 odpadna plastika (razen embalaže), zato je zanjo dolžan poskrbeti kmet, in sicer tako, da jo odda zbiralcu teh odpadkov. Občane občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika smo obvestili, da silažno folijo (ta naj bo čim bolj čista oziroma naj ne vsebuje ostankov krme) lahko pripeljejo na ZCV brezplačno. Pri silažni foliji starejšega tipa morate nujno odstraniti notranjo mrežico, ki jo je treba odložiti v zabojnik za mešane komunalne odpadke doma. Ob oddaji odpadne folije je pomembno, da tisti, ki jo pripeljejo, izpolnijo evidenčni list, saj je odstranjevanje odpadka izvedeno po zakonskih določilih le, če ga spremlja potrjen evidenčni list. Oblačila in tekstil - Zabojniki Humana (sive barve) in zabojniki Zadruga dobrote (zelene barve), ki so največkrat postavljeni ob zabojnikih na ekoloških otokih, so namenjeni zbiranju rabljenih oblačil, obutve, hišnega tekstila, modnih dodatkov in igrač. Vanje lahko oddajate uporabna rabljena oblačila (ženska, moška in otroška); uporabno rabljeno obutev; ves hišni tekstil (posteljnino, prte, brisače, zavese ...); modne dodatke (torbice, šale, kape, rokavice ...); igrače, knjige. Stvari oddajte v zavezanih vrečkah. Vrečke postavite na polico zabojnika in dvignite ročko, da vrečka spolzi v zabojnik. V zabojnike ne sodijo umazana oblačila in obutev, krojaški odpadki, žimnice, raztrgane odeje, tekstilni polizdelki . Odpadne nagrobne sveče - Odpadne nagrobne sveče oddajamo prevzemnikom (družbam DROE), ki so odgovorne za prevzemanje in pravilno ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Obvezno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih se je začelo 1. 1. 2010. Zabojniki so opremljeni z nalepko »Samo za odpadne nagrobne sveče«. Odpadki, ki jih oddajamo drugim prevzemnikom za plačilo; Prodamo 80 % zbranega papirja, kovine, trdo plastiko ter motorno in jedilno olje. S prihodki od prodanih surovin se tako zmanjšujejo stroški gospodarske javne službe, kar posledično vpliva na obračun ravnanja z odpadki. Cena ravnanja z odpadki Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012), ki je bila sprejeta 16. 11. 2012, določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja, in sicer: za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Petnajstmesečno prehodno obdobje se je zaključilo konec februarja 2014. Za mesec marec 2014 bo tako obračunana cena za ravnanje z odpadki vsebovala naslednje elemente: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: - ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane odpadne embalaže ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, - ločeno zbrane odpadne embalaže - biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in - mešanih komunalnih odpadkov 2. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov Menimo, da učinkovito izvajamo zastavljene cilje, kot so zmanjševanje odpadkov, njihova ponovna uporaba in predelava (reduce, reuse, recycle). Skrb za čisto in urejeno okolje je pomembna naloga. Vas, občane, bomo še intenzivneje ozaveščali o skrbnem ravnanju z odpadki. Pri tem moramo sodelovati prav vsi, saj lahko le posameznik z ločenim zbiranjem odpadkov prispeva k čistejšemu in prijaznejšemu okolju. Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Samo še korak do zero waste Vrhnika se spogleduje z najboljšimi na svetu Izraz Zero Waste lahko v slovenščino prevedemo kot nič odpadkov. Po vsebini pa Zero Waste (odslej ZW) pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjšata prostornina in strupenost odpadkov, ohranja in predela vse materiale, ki se jih ne sežiga ali odlaga. Je to sploh mogoče ali zgolj pobožna želja, si mora odgovoriti vsak sam. V vrhniškem komunalnem podjetju so načela ZW vključena v strategije in načine izvajanja dejavnosti že vsaj zadnjih dvajset let, zato je priključitev subjektom iz mednarodne mreže ZW smiselna odločitev. Ob upoštevanju dejstva, da je trenutno v Evropi le tristo lokalnih skupnosti, ki zadovoljijo merilom ZW, je sprejem v tako druščino velik dosežek. Vse skupaj se je začelo v prejšnjem tisočletju, prelomnica pa je bila leta 2001, ko je na Novi Zelandiji več kot polovica lokalnih skupnosti sprejela strategijo ZW kot način ravnanja z odpadki. Tako je Nova Zelandija postala prva država na svetu, ki je strategijo uveljavila na ravni države. Od takrat se je marsikaj spremenilo, saj je traj-nostni pogled na življenje počasi prodrl v našo zavest in vedno več lokalnih skupnosti je začelo razmišljati bolj trajnostno oziroma ekološko. Trenutno potekajo pogovori z Zero Waste Slovenija in Zero Waste Evropa, kjer so izrazili navdušenje nad rezultati vrhniškega komunalnega podjetja, ki izvaja dejavnost ravnanja z odpadki v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Glede na njihov odziv menimo, da s sprejemom v druščino ZW ne bo večjih težav in da se bo to zgodilo še letos. Formalno članica mreže ZW sicer postane lokalna skupnost (občina), ki pa mora ob tem sprejeti nekatere zaveze glede približevanja družbi brez odpadkov. Po navadi se aktivnosti nanašajo na nadaljnje zmanjševanje količin nastalih odpadkov in na druge trajnostne ak- tivnosti. Takšne so tudi temeljne usmeritve in s tem povezane strategije vrhniškega komunalnega podjetja. Vse aktivnosti usmerjamo v nadaljnje zmanjševanje nastajanja odpadkov in povečevanje že sicer dobrih deležev ločenih odpadkov. Z veseljem smo sprejeli tudi pobudo Ekologov brez meja, ki v sodelovanju z vrhniškem vrtcem pripravljajo program uvajanja pralnih plenic v vrtce. Zavedamo se namreč dejstva, da plenice za enkratno uporabo predstavljajo 2 do 3 % vseh odpadkov iz gospodinjstev, kar je po nekaterih ocenah 15 % mešanih komunalnih odpadkov. Pralne plenice so prava izbira tudi z vidika ekonomičnosti, saj je za starše nakup pralnih plenic občutno cenejši od tistih za enkratno uporabo. Poudariti je treba tudi zdravstveni vidik. Pri pralnih plenicah se bistveno zmanjša uporaba različnih mazil, kar je dobro, saj jih je večina izdelanih na podlagi naftnih derivatov in z dodanimi dišavami, ki ne vplivajo ravno blagodejno na dojenčkovo kožo. Vse plenice za enkratno uporabo (tudi biološko razgradljive) vsebujejo natrijev poliakrilat, ki ga krivijo za nastanek pleničnega izpuščaja in uroinfekta. Sporna je tudi prisotnost dioksina, ki nastaja kot stranski produkt beljenja papirja za plenice za enkratno uporabo. V njih je sicer le v sledeh, vendar je treba poudariti, da je dioksin nevaren tudi v zelo majhnih količinah in je na seznamu najbolj rakotvornih snovi. Ekološka zavest Vrtca na Vrhniki je na zelo visokem nivoju. Trajnostni vidik razmišljanja jim ni tuj, zato so idejo za spodbujanje pralnih plenic v vrtec hitro vzeli za svojo. Takoj so se lotili dela in med starši izvedli anketo, na podlagi katere bodo oblikovali nadaljnje aktivnosti. Rezultati ankete, ki je zajela 110 staršev, so med drugim pokazali, da pralne plenice trenutno uporablja 8 % anketirancev in da za polovico cena ni bistveni element za odločitev o nakupu plenic. Iz ankete je bilo mogoče razbrati tudi, da starši idejo o pralnih plenicah sprejemajo kot dobro in da bi večina uporabljala pralne plenice, če bi bilo z njimi manj dela. Na podlagi ankete je bila sprejeta odločitev, da se bo uvajanje uporabe pralnih plenic v vrtcu (kot pilotni projekt) začela predvidoma v prihodnjem šolskem letu. Rezultati, povezani z ločevanjem odpadkov, potrjujejo, da je začrtana smer prava. Prebivalci naših treh občin se lahko pohvalimo z visoko ozaveščenostjo o varstvu okolja, za katerega smo pripravljeni storiti več kot pa morda v podobnih okoljih. Skupaj nam bo uspelo. Zero Waste, prihajamo! Jernej Fefer V okviru zdravstveno-preventivnega centra vsako pomlad in jesen organiziramo tradicionalni TEST HOJE NA 2 KM. Zato vabimo vse, da se nam pridružite v Borovnici v petek, 16. maja 2014, od 16. ure do 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali na Vrhniki v soboto, 17. maja 2014, od 8.30 do 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki ali v Logu - Dragomerju v soboto, 17. maja 2014, od 11. ure do 12.30 pri osnovni šoli Log - Dragomer . Na podlagi hitre hoje, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, Vam bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je pretežno namenjen starostni skupini od 20 do 65 let. Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite! Prireditev bo v vsakem vremenu. Organizator: ZD Vrhnika - Zdravstveno-preventivni center Delavnice Živimo zdravo Za prste obliznit Konec minulega leta je Občina Dobrova - Polhov Gradec organizirala vrsto brezplačnih delavnic na Dobrovi na temo Živimo zdravo. Ker gre za temo, ki zadeva širši krog bralcev, smo jo izvzeli iz občinskih strani in jo posredujemo tukaj - na skupnih straneh. Konec decembra jih je obiskal kuhar Jaka, ki je marsikomu znan s televizijskih zaslonov. Zahvala in pohvala urgentni službi ZD Vrhnika V času bolezni našega moža in očeta Janeza Markelj je osebje urgentne službe vrhniškega zdravstvenega doma vedno takoj prihitelo na pomoč in pomagalo po svojih najboljših močeh. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žena Ana, sin in hči Markelj Predstavil je pripravo zdravih obrokov s kančkom humorja. Vsi udeleženci so bili na koncu delavnice izjemno navdušeni nad novimi okusi, nad skoraj pozabljenimi sestavinami za kuho in načinom podajanja teorije, ki bo marsikomu ostal v spominu. Ker so bistvo delavnice recepti, vam jih na tem mestu tudi predstavljamo. Poleg tega je vsakemu receptu dodan namig - kratek povzetek predstavitve z delavnice, ki vsebuje marsikateri koristen nasvet za kuho. Čičerikin namaz s čebulo Kratek opis jedi: Odličen namaz, lahko tudi osnova, ki ji dodajamo dodatke in tako ustvarjamo nove namaze. Sestavine - za 500 g namaza potrebujemo: 300 g čičerike (lahko konzervirane), eno čebulo, čajno žlico koromača, dve žlici olja, sol, poper, pet-eršilj, majaron. Čas priprave: 10 minut/dve uri; zahtevnost: lahko Priprava: Čičeriko dan pred kuhanjem namočimo, skuhamo pa jo do mehkega. Na olju posebej prepražimo čebulo in koromač. Vse skupaj damo v mešalnik ali pretlačimo skozi cedilo in dodamo začimbe. Čičerikin namaz lahko obogatimo z drugo zelenjavo ali svežimi začimbami za boljši okus. Namig: Če želimo namaz za nekaj dni shraniti v hladilniku, mu dodamo nekaj limoninega soka. Različica namaza, ki je še posebno okusna za otroke, vsebuje fižol namesto čičerike. Zaradi dodatka čebule ni potrebe po dodatnih začimbah, saj leta doda noto okusa. Vsakemu osnovnemu namazu lahko dodamo dodatke po želji (feferon, kapre, česen, sardele idr.). Kremna juha iz zelene Kratek opis jedi: Dobra kremna juha iz zelene za miren spanec; pomiri telo in ga pripravi za spanje. Sestavine za štiri osebe: čebula; polovica gomolja zelene; dva korenčka; trije krompirji; trije stroki česna; dve žlici jogurta; ena žlica kisle smetane; majaron, sol, poper, muškatni orešček. Čas priprave: 20 minut; zahtevnost: lahko Priprava: Na olju prepraži-mo čebulo skupaj z gomoljem zelene, ki smo ga narezali na rezance, ob koncu dodamo sesekljan česen. Zalijemo z litrom vode. Vanjo stresemo na kocke narezan krompir, korenček in začimbe ter kuhamo približno 15 minut. Odstavimo z ognja, dodamo jogurt in kislo smetano ter s paličnim mešalnikom pretlačimo. Namig: Recept je izjemno dobra osnova, ki ji lahko dodamo sestavine po želji. Zelena je dobra tudi kot priloga - zelenin pire. V malo vode in malo mle- ka (da ohrani barvo) skuhamo zeleno in naredimo pire. Zelo okusno! Ajdova kaša z zelenjavo in piščančjim zrezkom v seza-movi srajčki Kratek opis jedi: Ajdova kaša je izjemno zdravo živilo, na katero smo skoraj že pozabili. Je bogat vir beljakovin, ogljikovih hidratov, rudnin, vitaminov Bx in B2 ter je brez glutena, kar je posebno dobrodošlo za tiste s celiakijo. Tokratni recept vključuje zelenjavo in piščanca s sezamom. Sestavine za štiri osebe: olivno olje, 40 dag piščančjih zrezkov, sezamovo seme, tri vrste sveže paprike (rdeča, rumena, zelena), bučka, por, koščki konzerviranega ali svežega paradižnika, sol, poper, timijan, sesekljan peteršilj. Čas priprave: 20 minut; zahtevnost: lahko Priprava: Kašo skuhamo po navodilih na embalaži. Lahko jo samo namočimo čez noč in dodamo jedi ter malo prevremo. V vroči ponvi najprej poduši-mo papriko, nato dodamo por in zatem bučke; vse narežemo na kocke. Dodamo paradižnik, solimo in popramo, nato dodamo ajdovo kašo in začinimo po okusu. Medtem piščančje zrezke nasolimo in popramo, jih povaljamo v sezamu ter jih v srednje vroči ponvi enakomerno popečemo na obeh straneh. Kašo in zrezke položimo na krožnik ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Namig: Pretlačeni paradižnik vedno dodamo na koncu in ga kuhamo le toliko, da se segreje. S tem sestavina ne izgubi vsega okusa. Namig velja pri rižotah in drugih jedeh. Kadar uporabljamo papriko, jo je vedno dobro prej malo podušiti, da dobi okus. Kot že vemo, so vsa živila boljša, če jih predhodno toplotno obdelamo, ne le skuhamo. Predstavljeni recept je eden od načinov priprave sočnega mesa. Če uporabljamo zeliščne marinade, pozneje ni potrebe po soljenju in tako prispevamo k zdravemu načinu prehranjevanja. Ko uporabljamo sezam pri peki, pazimo, da dodamo malo olja, da se sezam ne zažge. Poleg tega moramo ves sezam, ki je že v ponvi, odstraniti, preden začnemo z novo peko, saj se tudi v tem primeru hitro zažge. Sadna solata z jogurtom Kratek opis jedi: Sadje in beljakovine so nujno potrebni za dober začetek dneva, kot zadostna količina ogljikovih hidratov, ki nam dajo energijo za naporen dan. Sledi kombinacija vitaminov, mineralov in ogljikovih hidratov, skratka, popoln obrok za začetek dneva! Sestavine: suhe marelice, suhe slive, jogurtov lonček pire, banane, orehi, med, cimet, 2 dl manj mastnega jogurta. Čas priprave: 10 minut; zahtevnost: lahko Priprava: Banane, suho sadje in orehe zrežemo na rezine, damo v skledo ter dodamo piro, ki smo jo prej namočili v vodi in skuhali. Lahko izberemo že kuhano piro iz pločevinke. Zalijemo z jogurtom in premešamo, po želji dodamo kosmiče ali sadne muslije, sadno solato pa lahko obogatimo tudi z rozinami. Namig: Jogurtu lahko dodamo katero koli sezonsko sadje po lastnem okusu (banane, kivi, jabolka idr.). Na tak način pripravimo izredno zdrav jogurt, ki po okusu in svežini prekaša marsikateri kupljeni jogurt. Vsem želim en velik dober tek, saj so opisane jedi izjemnega okusa in, kot pravijo^ »Za prste obliznit'!« Špela Arh Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhni-ka@siol.net Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? Redno si merimo krvni tlak. Redno si merimo krvni sladkor. Nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči! Darovanje organov Slovenja transplant - projekt darovalec Darovanje organov ali tkiv pomeni: • da smo rešili življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku, pljučnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, za katerega današnja medicina ni imela več druge rešitve kot presaditev, • da smo ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in dneve vezan na aparat - umetno ledvico - pomagali, da živi spet svobodno, • da smo pomagali marsikateremu bolniku vrniti vid ... Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnite in podpišete pristopno izjavo darovalca. Opredelitev za darovanje je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja. Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: vsak torek: dopoldne od 9. do 11.30. Vsak prvi in drugi torek v mesecu popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več- stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7, vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! OBMOČNO ZDRUŽENJE RK VRHNIKA Ohranjamo kotišča netopirjev v Krajinskem parku Ljubljansko barje Prav gotovo ste že videli netopirje, ki v mraku začnejo loviti žuželke. Pa ste vedeli, da netopirji pri nas zimo prespijo v jamah, opuščenih rudnikih in kleteh, kjer sta stalna temperatura in visoka vlažnost? In kje živijo netopirji v toplem delu leta? Zaradi po navadi nizkih temperatur v jamah in pomanjkanja naravnih poletnih zatočišč, kot so drevesna dupla, razpoke v drevesih in skalne razpoke, se preselijo v opuščena podstrešja hiš, hlevov, gradov in najpogosteje cerkva. Spomladi se samice združijo v večje porodniške kolonije v toplih podstrešnih prostorih, kjer po navadi skotijo enega mladiča. Ugodne temperaturne razmere na kotišču omogočijo hitrejšo rast mladičev, da so do jeseni že samostojni in se lahko preselijo. Na območju Ljubljanskega barja je več cerkva, v katerih so porodniške kolonije netopirjev malih podkovnjakov. Ker so kotišča pomembna za ohranjanje populacije netopirjev, se jih v okviru državnega spremljanja stanja živalskih vrst pregleduje in ocenjuje številčnost netopirjev. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je stanje ohranjenosti kotišč in posledično številčno stanje malih podkov- Mali podkovnjaki na podstrešju v cerkvi sv. Jakoba njakov v primerjavi z letom 2006/2007 izjemno poslabšalo. Najpogostejši vzrok za uničenje kotišč je zapiranje oz. zamreženje preletnih odprtin, zaradi preprečevanja naselitve golobov, a so s tem onemogočeni tudi prehodi za netopirje. Ponekod pa so odprtine zaprte zaradi bojazni, negativnega odnosa do netopirjev in predsodkov. Zato obstaja možnost, da bodo mali podkovnjaki v kratkem izginili iz vzhodnega dela Ljubljanskega barja. Da se to ne bi zgodilo, smo v naravovarstveni akciji združili moči Zavod RS za varstvo narave in Krajinski park Ljubljansko barje. Tako smo lani ter letos marca in aprila dokončali vse predvidene ohranitvene ukrepe za ponovno vzpostavitev kotišč za netopirje in njihov lažji prelet. V akcijo je bilo vključenih sedem cerkva: cerkev sv. Mihaela v Iški vasi, cerkev sv. Križa v Iški vasi, cerkev sv. Urha na Kreme-nici (Župnija Ig), cerkev Device Marije rožnega venca v Tomišlju, cerkev sv. Jakoba v Strahomeru, cerkev sv. Janeza Krstnika v Pod-kraju (Župnija Tomišelj) in cerkev sv. Jakoba v Blatni Brezovici (Župnija Vrhnika). V cerkvah smo izvedli ukrepe, ki omogočajo preletavanje netopirjev, golobom pa je preprečen vstop v notranjost. Tako smo namesto mrež na okrogle line namestili prečne letve v vertikalnem razmiku 5 cm ter na zunanjo stran namestili bodice proti pristajanju golobov. Nekatere odprtine smo do polovice odmrežili in ponekod odprli prehode, ki niso vidni golobom, netopirji pa jih lahko uporabljajo. V cerkvah sv. Jakoba v Blatni Brezovici in sv. Mihaela v Iški vasi smo, da bi se izognili naselitvi golobov, z gosto mrežo zamrežili okna na zvoniku, saj te odprtine niso bile glavna preletna pot za netopirje, odprte pa smo pustili njihove glavne poti preko lin. V večini cerkva smo na podstrešje položili ponjavo za lažje odstranjevanje netopirskega gvana. V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podkraju bomo v septembru, na mednarodno noč netopirjev, poskrbeli čistilno akcijo, ko bomo poleg odstranjevanja gvana in čiščenja omenjene cerkve organizirali tudi predavanje o netopirjih in delavnice za otroke in mladino. Ukrepov za ponovno vzpostavljanje kotišč ne bi mogli izvesti brez podpore župnika gospoda Blaža Gregorca, pristojnega za Župnijo Vrhnika, in gospoda Jožeta Pozderca, pristojnega za Župniji Ig in Tomišelj. Župnika sta nam pomagala vzpostaviti stik s pristojnimi ključarji in skrbniki cerkva. Za njun korekten odnos, posluh za varstvo živali in prijaznost se jima na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem ključarjem, ki so sodelovali z nami: gospodoma Janezu Umeku in Jožetu Krašovcu, gospema Marjeti Štebljaj in Milki Pavlič ter gospodoma Antonu Zgoncu in Janku Purkatu. Zahvaljujemo pa se tudi izvajalcu, Klemenu Merharju, ki je lično in strokovno opravil vsa dela. Netopirji spadajo med najbolj ogrožene živalske skupine in so tudi zavarovani, zato smo veseli, da smo ukrepe lahko izvedli, še preden se bodo vrnili iz zimskih zatočišč konec aprila in maja. Zdaj jih že čakajo ponovno vzpostavljena kotišča. Karolina Rebernik, Zavod RS za varstvo narave Tina Mikuš, Krajinski park Ljubljansko barje Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Pljuča ne pozabljajo in se ne obnavljajo »Če bi se ponovno rodil, ne bi v svojem življenju spremenil ničesar, ker sem zelo zadovoljen z njim. Ne bi pa nikdar dal cigarete v usta.« Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je življenjsko nevarna bolezen, ki povzroča izčrpavajočo zadihanost pri milijonih ljudeh po svetu. Simptomi KOPB uničujoče učinkujejo na bolnikovo delovanje, kakovost njegovega življenja ter dnevne dejavnosti, kot je hoja po stopnicah navzgor. Veliko bolnikov izkusi poslabšanje KOPB. Nenadno poslabšanje simptomov lahko vodi do pospešenega zmanjševanja pljučne funkcije, povzroča slabšo kakovost življenja, večjo umrljivost in višje stroške zdravljenja. Na svetu za to boleznijo trpi 210 milijonov ljudi, po različnih statistikah pa bo leta 2020 KOPB tretji najpogostejši vzrok smrti. V Sloveniji za KOPB umre 500 do 600 ljudi Tudi v Slovenji je stanje zaskrbljujoče. Za to boleznijo pri nas na leto umre 500 do 600 ljudi. O KOPB, o poteku in nadzoru bolezni ter o novih smernicah in novih terapijah za zdravljenje so na okrogli mizi z naslovom KOPB - Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja spregovorili doc. dr. Matjaž Fle-žar, dr. med., spec. internist in pulmolog iz Bolnišnice Golnik, prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., spec. internist in pulmolog iz UKC Ljubljana, ter Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov, ki je tudi bolnik s KOPB, in Mateja Župevc iz Novartisa. Bolezen KOPB v javnosti še vedno ni dovolj znana in dovolj odkrita, je poudaril Fležar. Velika večina bolnikov s KOPB je kadilcev - aktivnih, nekdanjih ali pasivnih -, le 5 do 10 odstotkov je nekadilcev. »Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. KOPB se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi,« je dejal Fležar. Povprečni bolnik s KOPB je star več kot šestdeset let, vendar se bolezen začne že bistveno prej. Pomembno je, da se bolezen odkrije čim prej, saj se s staranjem le-ta še slabša. Število obolelih in umrlih za KOPB se veča, zato je Svetovna zdravstvena organizacija to bolezen, poleg srčno-žilnih bolezni in raka, uvrstila v prioritetno obravnavo. Za KOPB trpi približno 100.000 Slovencev, a se jih zdravi le tretjina V Slovenji za KOPB trpi približno 100.000 ljudi, a se jih zdravi le tretjina, opozarja Fležar. Pomembni znaki, ki jih kadilci ne smejo prezreti, so pretirana zadihanost že ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje. Kadilec se mora sam odločiti za preizkus delovanja pljuč. Hitrost izdiha in kapaciteto pljuč se izmeri s preprosto preiskavo, imenovano spirometria. »Preiskava v petih minutah pokaže, ali pljuča delujejo normalno, in tako 100-odstotno izključi KOPB,« je po- vedal Fležar. Bolnikom s KOPB je z zdravili mogoče pomagati in bolezen zaustaviti, tako da lažje dihajo in imajo boljšo kakovost življenja, pljuča pa nikoli ne okrevajo in ne bodo nikoli več zdrava. »Če ne bi bilo cigaret, tudi bolezni KOPB praktično ne bi bilo« »Vsak kadilec ne zboli za KOPB, zbolijo samo občutljivi kadilci. Ti se pomembno razlikujejo od neobčutljivih kadilcev, saj pri prvih pljučna funkcija upada po bistveno bolj strmi krivulji, v določenem življenjskem obdobju celo dvakrat hitreje,« je povedal Turel. »Če ne bi bilo cigaret, tudi bolezni KOPB praktično ne bi bilo.« Turel je še pojasnil, kako bolezen prizadene bolnika. Če bi razgrnili pljučne mešičke človeka, bi jih bilo po površini skoraj za polovico nogometnega igrišča. Zaradi nenehnega vnetja pljučnih mešičkov, ki ga sproža cigaretni dim, le-ti propadajo. Bronhiji se debelijo, v njih nastaja sluz. Bolezen KOPB napreduje počasi, skozi leta, saj pljučni mešički propadajo počasi. Pri bolnikih s KOPB se pljuča prenapihnejo, prožnost pljuč ne deluje več, prav tako ne deluje več upor proti izdihu. Zato bolniki težko dihajo, ob telesnem naporu pa se to še stopnjuje. Bolnik z okvaro pljuč občuti najprej težave z dihanjem pri hoji po stopnicah, nato po stanovanju, kasneje pa tudi že ob mirovanju. Dolga leta so KOPB zdravili na enak način, zdaj pa so se pojavila nova zdravila, ki lajšajo življenje bolnikov, zmanjšajo kronično zaporo dihalnih poti in prenapihnjenost pljuč. Jih pa ne pozdravijo, saj pljuča ne pozabljajo in se ne obnavljajo. Z uporabo zdravil se izboljša kakovost življenja bolnikov ter težave prestavijo v kasnejše obdobje. Nova zdravila delujejo ves dan, kar izboljša tudi sodelovanje bolnikov, saj je zdravilo treba vzeti samo enkrat na dan, stara pa je bilo treba jemati na 4 do 6 ur, je poudaril Turel. Nov trend zdravljenja KOPB Pred petimi leti se je začel spreminjati trend zdravljenja KOPB, je povedala Župevčeva. Svetovna pobuda za kronično obstruktivno pljučno bolezen (GOLD) je leta 2013 na podlagi zadnjih dokazov najboljših praks posodobila svojo strategijo za diagnoze, upravljanje in preprečevanje KOPB. Farmakološko zdravljenje je priporočljivo za omilitev simptomov in poslabšanj pri bolnikih s KOPB, kjer imajo ključno vlogo bronhodi-latatorji (LABA in LAMA). GOLD priporoča kot alternativno izbiro dvojno bronhodilatacijo, ki vključuje bronhodilatatorje LABA in LAMA pri vseh bolnikih z zmerno do zelo hudo obliko KOPB. V enem pripomočku je bolnikom s KOPB na voljo kombinacija bronhodilatatorjev LABA in LAMA. Za bolnike s KOPB je izjemno pomembno tudi, da vzdržujejo svojo telesno kondicijo, skrbjo za pravilno prehrano in ne izgubljajo telesne teže, saj je zaradi naporov poraba energije večja kot vnos. Mnogo bolnikov je tudi depresivnih, je opozoril Turel, zato je treba poskrbeti tudi za duševno zdravje. Če bi se ponovno rodil, ne bi nikdar dal cigarete v usta Svojo zgodbo spopadanja z boleznijo KOPB je predstavil Mirko Triller, ki z njo živi že več kot 10 let: »Sem eden izmed tistih, ki je prepozno obiskal zdravnika. Bil sem dolgoletni kadilec. Rad sem smučal in veliko hodil v hribe. Ti so bili zame vedno višji in vedno težji. Ko sem spoznal, da tako ne gre več, sem obiskal zdravnika. Takrat je nastopila faza depresije. Spraševal sem se, kako naprej. To so bili resnično težki časi.« Triller, ki je tudi predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov, ki združuje okrog 4000 članov, je nehal kaditi že bistveno prej, kot mu je bila diagnosticirana bolezen KOPB. Ko se je sprijaznil z boleznijo, je zaživel bistveno lažje. Namesto po hribih zdaj hodi po nižini, veliko tudi kolesari. Bolezen je neozdravljiva, je poudaril, pomembno je, da je bolezen nadzorovana in da bolnik upošteva nasvete pulmologa. »Če bi se ponovno rodil, ne bi v svojem življenju spremenil ničesar, ker sem zelo zadovoljen z njim. Ne bi pa nikdar dal cigarete v usta,« je zaključil Triller. V okviru društva izvajajo brezplačne informativne spirometri-je, izobraževanja za bolnike s KOPB - na leto organizirajo od 30 do 45 šol -, v šestnajstih slovenskih mestih pod strokovnim vodstvom izvajajo dihalne vaje, že petnajst let pa sodelujejo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami, kjer ozaveščajo o škodljivosti kajenja. Poleg tega je bil predstavljen tudi projekt vseslovenskega oza-veščanja o KOPB z naslovom Koraki okrog sveta, da KOPB vsak prepozna, ki se bo začel 25. maja. V okviru projekta bodo udeleženci prehodili približno 40.000 kilometrov, kolikor znaša obseg zemlje. Zbrana sredstva bodo namenjena Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov. 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven) V maju bo pri nas začela delovati ambulanta za krčne žile in žilno kirurgijo. Opravljali bomo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede na sodobnem aparatu Aloka. Bolniki, ki bodo potrebovali operacijo, se bodo lahko naročili na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedi-ater in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho- kardiografija). Preiskava je neboleča in varna tako preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergi ter dermatosko- pia. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • glede pomoči pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnostjo lajšanja porodne bolečine • drugim mnenjem glede ginekoloških težav, glede vrste in možnosti operaci • razlago različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med. specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost - dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost studioR ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična i posvetovalnica Psihiatrična dejavnost Щ( specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r studioR g Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 01/7504755 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateros-kleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere nam še z večjo gotovostjo pokaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem; zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali na e-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. »SONČNE i HIŠE - PRIDOBITVE GRADBENEGA DOVOLJENJA LEGALIZACIJE OBJEKTOV PRIDOBITVE UPORABNEGA DOVOLJENJA OBJEKTOV PRIDOBITVE OBRATOVALNEGA DOVOLJENJA OBJEKTOV Celovite üroiektne rešitve Projektna dokumentacija za: IDZ,IDP,PGD,PZI,PID Gradbeni nadzor I&I SONČNE HISE d.o.o. Pristava pri Polhovem.Gradcu 17, 1355 Polhov Gradec PE: Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana GSM: 041 800 968 in 040 187 110 www.soncnehTse-si ' info@soncnehise.gi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60. obletnica delovanja Zveze kulturnih društev Vrhnika Vabilo k sodelovanju Letos mineva 60 let, od kar so se na Vrhniki različne ljubiteljske kulturne dejavnosti začele povezovati in delovati pod skupno streho, sprva kot društvo Svoboda, nato Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, ki se je preimenovala v Kulturno skupnost, še kasneje v Zvezo kulturnih organizacij (ZKO), iz vseh teh pa je nastala današnja Zveza kulturnih društev Vrhnika (ZKD). Častitljivi jubilej ZKD Vrhnika si zasluži dostojno kulturno predstavo in razstavo o razvoju ljubiteljske kulture na Vrhniki, ki so jo ustvarjali in vodili predani kulturni entu-ziasti. Mnoge zaslužne kulturne animatorje in moderatorje, ki so v vseh teh letih dejavno vplivali na razvoj in ohranjanje ljubiteljske kulture na Vrhniki, bi radi predstavili in se jim zahvalili za njihovo neprecenljivo delo. V ta namen smo na razširjeni sestanek člani Izvršnega odbora ZKD povabili nekatere še živeče kulturnike iz preteklih, let in sicer so se povabilu prijazno odzvali ga. Marta Rjaveč, g. Pavle Mrak, ga. Elica Brelih, g. Janez Pečan, g. Peter Caserman, drugi pa so se zaradi svojih obveznosti opravičili. Prvi informativni sestanek je minil v prijaznem in ustvarjalnem vzdušju. Izmenjali smo si zamisli in pobude, kako, na kakšen način in kdaj predstaviti ter koga še pritegniti k so- delovanju, da bodo vse kulturne dejavnosti od gledališke, pevske, glasbene, muzejske, knjižnične, filmske, slikarske in kiparske ter ohranjanje ljudskih običajev in obrti ter drugih verodostojnih predstavitev s slikovnim in besednim gradivom. Najboljši način za predstavitev kulturnih dogajanj v preteklosti na Vrhniki in okolici so pričevanja in pisni ter slikovni materiali še živečih ljudi, vodi kulturnih organizaci ali vodi kulturnih sekcij, ki jih v imenu ZKD prosim in vabim k sodelovanju in pripravi prireditve z razstavo. Vse to naj bi potekalo v okviru kulturnih dogajanj »Cankarjevi dnevi« v mesecu maju leta 2015. Obstaja možnost, da se posveti delovanju ljubiteljskih kulturnih organizaci naslednja številka Vrhniških razgledov, ki izide naslednje leto (pogoj za to je, da mora biti vse gradivo zbrano do decembra 2014). Spoštovani kulturni ustvarjalci, vabim vas, da se aktivno vključite in sodelujete v oblikovanju praznovanja 60. obletnice ZKD Vrhnika. Veseli bomo vsakršne pomoči, pisnih, slikovnih in filmskih gradiv, ki nam jih lahko pošljete na naslov ZKD Vrhnika, Tržaška c. 25, 1360 Vrhnika ali elektronski naslov: ra-sto.jakic@gmail.com ali tel. 031 234 167. Rasto Jakič, predsednik ZKD Vrhnika Aprilska dogajanja Kluba Orfej in centra ASTERA V aprilu se je v Klubu Orfej v sodelovanju s centrom Astera zopet zgodilo nekaj nepozabnih dogodkov, ki so privabili navdušence naših dogajanj z vseh koncev Slovenje. V soboto, 5. 4., smo v prostorih Orfeja gostili tolminsko zasedbo FEEDBACK. Fantje so nam v dveinpolurnem igranju lastnih skladb iz albuma SKRIVNOST, kjer se virtuozno poigravajo z ritmi jazz-blues-rock-fussion, pričarali fantastičen večer in številno občinstvo prepričali, da imamo na avtorsko instrumentalnem področju izvrstne glasbene zasedbe. Naslednjo soboto, 12. 4., smo gostili Barbaro Furjan, avtorico knjige V imenu resnice in imeli priložnost slišati njen pogled na resnico in pravico. Avtorica nam je razkrila svoje poglede na nepojasnjene okoliščine smrti svojega brata Blaža, ki je pred skoraj sedemnajstimi leti izgubil življenje na služenju vojaškega roka. Knjigo je v angleški jezik prevedla Lucienne Lončina in nam kot priznana glasbenica, znana predvsem iz TV-šova Slovenja ima talent, odpela in na našem novo uglašenem pianinu odigrala nekaj lastnih prirejenih skladb. Celotno dogajanje je povezoval Bojan Kodelja, ki je širom Slovenje znan po svojem odmevnem projektu NEODVISEN.SI in ki občinstva s svojimi vprašanji tudi tokrat ni pustil ravnodušnega. V samo dogajanje so bili prek videoprojekcje vključeni tudi mnogi znani Slovenci, ki so pred- stavili svoj pogled in pomen o resnici posameznika. V ponedeljek, 21. 4., smo v Orfeju organizirali druženje za vse ljubitelje rezjanskih ritmov in plesov. Številne obiskovalce vedno znova navduši preprosta radoživost rezjanske glasbe, na katero se vsak posameznik vrti in potrkava v nekaj osnovnih korakih, ki so se jih vsi novi obiskovalci lahko naučili v nekaj lekcijah. Naj za konec članka povabimo vse domačine in vse okoličane, naj pridejo na Orfejeva dogajanja, kjer v sodelovanju s centrom Astera pripravljamo resnično čudovite dogodke in kjer je srčna povezanost med ljudmi na prvem mestu. Informacije o dogajanjih lahko spremljate na strani www.centerastera.si in na fa-strani Klub Orfej. rowikl MUZEJ НЯУИШ MAJ V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Nova stalna razstava NAŠ DRAGI AVTO, Prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem. Na razstavi o več kot stoletni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem je prek treh značilnih obdobij (do prve svetovne vojne, med obema vojnama in od druge svetovne vojne do osamosvojitve) prikazan razvoj avtomobilskega prometa. Gostujoča razstava: GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenje skupaj z Računalniškim muzejem in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenje, muzejem Peek&Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. Na ogled do 30. 6. 2014. Občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled do 3. 12. 2014. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetjska in prometna ter žitni mlin in kovačja na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga venecjanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilje nekoč in danes ne, 4. 5., od 14.00 Delavnice izdelovanja letalnih naprav za otroke in mladostnike v organizaciji Modelarskega kluba Vrhnika ne, 4. 5., ob 16.00 Ukročena elektrika, prikaz poizkusov Nikole Tesle od to, 6. 5., do pet, 9. 5., od 9.00 do 13.00 in ne, 11. 5., od 11.00 do 18.00 13. Dnevi elektrotehnike Sodelavci Fakultete za elektro- tehniko UL bodo predstavili zanimive poskuse in predstavitve z raznovrstnih področij svojega dela. ne, 11. 5., ob 16.30 Predavanje dr. Janka Drnovška: Merjenje nemogočega (v okviru Dnevi elektrotehnike) so, 17. 5., ob 9.30 Delavnica: Osnove restavratorstva (obvezne predhodne prijave) ne, 18. 5, od 14.00 Mednarodni muzejski dan: program za družine v okviru projekta Work with Sounds/Delaj z zvoki. Spored prireditev bo objavljena na domači spletni strani. so, 24. 5., ob 9.30 Delavnica pletenja košar (obvezne predhodne prijave) ne, 25. 5., od 15.00 Prikaz klekljanja in pletenja vrvi Za sobotne delavnice so obvezne prijave prek telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Odprto: od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki zaprto. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) petki ob 13.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) to, 29. 4., do pe, 2. 5., od 10.00 do 13.00 Počitniške delavnice za otroke (izdelovanje poštne kape, poštnega roga in štampiljk, barvanje po-barvank). Prijave niso potrebne. Več informacij: 01/364 00 83 ali muzejpt@tms.si ne, 4. 5., ob 15.00 Javno vodstvo po muzejskih zbirkah ne, 18. 5., od 10.00 Mednarodni muzejski dan: prost vstop in voden ogled zbirk ob 15.00 DRUŽI NAS 25 GLASBENIH LET KONCERT Letos je na območni reviji prvič nastopil Kvartet Škrip iz Borov- Zahvala mentorjem oziroma zborovodjem nice. 47. območna revija pevskih zborov in skupin Skoraj pol stoletja prepevanja na Vrhniki Vrhnika, 29. marec - Tokratna območna rev ja odraslih pevskih zborov in skupin je morala zaradi številčnosti udeležencev potekati kar v dveh delih oziroma, če smo čisto natančni, celo v treh. Prijavilo se je namreč štirinajst zborov in skupin, kar je odločno preveč za en sam koncert, zato so se na vrhniški izpostavi JSKD odločili za organizacijo dveh koncertov, ena skupina pa bo nastopila celo v Logatcu sredi maja. Kot je dejala Nataša Bregant Možina, ki vodi omenjeno izpostavo, jo veseli tako številčen odziv, kar dokazuje, da petje na vrhniškem, borovniškem in ložansko-dra-gomerskem koncu »cveti«. Območno revijo je strokovno spremljal Tomaž Pirnat, ki se je po koncu koncertov pogovarjal s predstavniki zborov. V razgovorih jim je povedal svoja opažanja. Prvi koncert je bil že ob 16. uri, na njem pa so nastopili: Mavrica, zbor vrhniških invalidov, Barjanke iz Borovnice, cerkveni zbor iz Bevk, borovniška zbora Škrip in Štinglc ter zbor z Drenovega Griča oziroma Lesnega Brda. Ob 19. uri so na oder stopili še Cankarjev zbor z Vrhnike, Seskstet Odoica, zbor Tonja iz Borovnice, vrhniški cerkveni pevski zbor, Oktet Raskovec in zbor iz Podli-pe oziroma Smrečja. Vokalna skupina Diversa bo nastopila sredi maja v Logatcu. Gašper Tominc, foto. gt Samostojni koncert bo v sobota, 10. maja 2014 ob 20. uri, v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vstop prost Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 49 Glasbena šola Vrhnika vljudno vabi k vpisu novih učencev Preizkusi glasbene nadarjenosti, na podlagi katerih sprejemamo nove učence, potekajo praviloma enkrat na leto, in sicer zadnja dva petka v maju v prostorih glasbene šole. Vpis v glasbeno in baletno pripravnico poteka brez sprejemnega izpita, za vpis na inštrumente in petje pa se opravi preizkus glasbene nadarjenosti, ki poteka pred tričlansko komisijo, sestavljeno iz učiteljev glasbene šole. Traja približno pet minut; v tem času otrok zapoje eno ali dve pesmici po lastnem izboru ter ponavlja ritmične in glasbene motive, ki mu jih predstavi eden od članov komisije. Sprejemni preizkus za balet poteka pred tričlansko komisijo, ki preveri gibalne sposobnosti in telesne dispozicije kandidata. Pri opravljanju preizkusa so priporočljiva udobna oblačila. Seznam sprejetih učencev bo objavljen do konca junija na oglasni deski glasbene šole in na njeni spletni strani. Dodatne informacije o vpisu dobijo vsi sprejeti učenci po pošti. Kje in kdaj? Sprejemni preizkusi glasbene nadarjenosti za šolsko leto 2014/2015 bodo potekali: v prostorih Glasbene šole Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika: PETEK, 23. maja 2014, ob 16.00 (do 18.00) PETEK, 30. maja 2014, ob 16.00 (do 18.00) BALET: SREDA, 21. maja 2014 od 17.30 do 18.00 v prostorih OŠ Horjul - vpis na dislocirani oddelek Horjul (klavir, harmonika, diatonična harmonika, kljunasta flavta, prečna flavta, violina, viola): PETEK, 23. maja 2014, ob 16.00 (do 18.00) PETEK, 30. maja 2014, ob 16.00 (do 18.00) v prostorih Glasbene šole Vrhnika, oddelek Borovnica, Paplerjeva ulica 5, Borovnica (klavir, harmonika, violina, viola, kljunasta flavta, prečna flavta, klarinet, violončelo in orgle): PETEK, 23. maja 2014, od 16.00 do 18.00 PETEK, 30. maja 2014, od 16.00 do 18.00 Seznam sprejetih učencev bo objavljen na oglasni deski in na spletni strani Glasbene šole Vrhnika. Priporočljiva starost za vpis v programe: predšolska glasbena vzgoja: 5 let glasbena pripravnica: 6 let plesna pripravnica: 6 let glasbeni inštrumenti: klavir: do 9 let violina: do 9 let viola: do 13 let violončelo: do 9 let kontrabas: do 18 let kitara: do 10 let harmonika: do 9 let kljunasta flavta: do 9 let flavta: do 12 let oboa: do 12 let Fagot: do 18 let klarinet: do 12 let saksofon: do 12 let rog: do 11 let trobenta: do 11 let pozavna: do 18 let tuba: do 18 let petje: do 24 let tolkala: do 12 let balet: od 8 do 9 let orgle: od 11 do 18 let (predznanje klavir - 4. razredi) Koncert učiteljev GŠ Vrhnika, 2. 4. 2014 V sredo, 2. aprila 2014, je v GŠ Vrhnika potekal Koncert učiteljev, ki ga glasbena šola organizira že tretje leto zapored. Učitelji so se predstavili kot solisti in v različnih komornih zasedbah, kjer so pri igranju sodelovali tudi nekateri nekdanji učenci GŠ Vrhnika, sedaj že uveljavljeni uspešni glasbeniki. Slišati je bilo več zvr- sti glasbe, od klasične glasbe do argentinskega tanga in jazza. Kako pomembni so tovrstni nastopi, kaže tudi zanimanje občinstva, ki vsako leto z obiskom številnih učencev in staršev podpre aktivno glasbeno udejstvova-nje učiteljev. Namen tovrstnih prireditev je z lastnim vzgledom motivirati učence, predvsem v obdobju priprav na izpite, pripomorejo pa tudi k dobremu počutju učencev, učiteljev in staršev V glasbeni šoli. Vabilo na prireditve Glasbene šole Vrhnika v maju 2014: - Jazzovski nastop: 23. 4. 2014 ob 19. uri v dvorani GŠ Vrhnika - preddiplomski koncert nekdanje učenke GŠ Vrhnika, violinistke Mance Rupnik: 7. 5. 2014 ob 18.30, dvorana GŠ Vrhnika - nastop tekmovalk (violinistk): 12. 5. 2014 ob 17.00 v dvorani GŠ Vrhnika - Koncert Big banda GŠ Vrhnika: 15. 5. 2014 ob 19.30 v dvorani GŠ Vrhnika - Koncert flavtistov GŠ Vrhnika in GŠ Moste - Polje: 19. 5. 2014 ob 19.00 v dvorani GŠ Vrhnika - javni nastop učencev od 1. do 4. razreda: 21. 5. 2014 ob 19.00 v dvorani GŠ Vrhnika - javni nastop učencev od 5. do 8. razreda: 28. 5. 2014 ob 19.00 v dvorani GŠ Vrhnika - Koncert simfoničnega orkestra in pevskega zbora GŠ Vrhnika: 29. 5. 2014 ob 18.30 v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki Vljudno vabljeni! Zimske vile učenke 4. in 5. razreda baleta GŠ Vrhnika Učenke 2. razreda plesne pripravnice GŠ Vrhnika Učenke 2. razreda baleta Glasbene šole Vrhnika Baletni večer v Cankarjevem domu Šolsko leto se je prevesilo v drugo polovico. Na Glasbeni šoli Vrhnika se vrstijo nastopi kar dvakrat na teden. Sedaj že prvošolci lahko pokažejo, kako veliko so se naučili v še ne enoletnem učenju. V sredo, 26. marca 2014, je Glasbena šola Vrhnika v enem dnevu pripravila kar dva nastopa. V šolski dvorani so nastopili instrumentalisti in pevci, v Cankarjevem domu Vrhnika pa so se predstavile učenke našega baletnega oddelka pod mentorstvom Barbare Prhavc in gostje z Jesenic, učenke pod vodstvom mentoric Katarine Škrjanc in Maje Repe, ki so bile tudi koreografinje plesnih slik. Najmlajše iz baletne pripravnice so zaplesale kot Miške (glasba A. Adam) in kot Male čarovničke (glasba J. Offenbach). Učenke tretjega razreda so bile Prijateljice. Četrto in petošolke so zaplesale ples Zimski vile. Balerine četrtega, petega in šestega razreda, gostje iz Jesenic, so se predstavile v baletni sliki Severni sij (glasba E. Doga) in Pomladno prebujenje (glasba E. Grieg). Pred začetkom predstave je bilo vzdušje v dvorani polno vznemirljivega pričakovanja. Dvoranske luči so se ugasnile, nastala je tišina, zazvenela je glasba, zavese so se razprle. Odrske luči so osvetlile zatemnjen oder in ... Začela se je magija glasbe, luči in plesa naših mladih plesalk. Miške so bile prikupno razigrane, radovedne in zadovoljne, da so prišle do svojega najboljšega koščka sirčka. Male Čarovničke so čarale zelo zavzeto, njihove oblekice, črne majčke in pajkice, bose nogice in domišljijske pričeske: dolgolase, skodrane, čopaste in kitkastke so razgibanost giba ovile v vtis, kot bi po čarovniško lebdele na črnem odru, z ozadjem črnih zaves, v igri plesa, svetlobe in sence. Tudi Prijateljice so v rdečih oblekicah s plesom poustvarile svet veselega otroškega druženja. Zimske vile so v belih prosojnih tilastih kostumih poosebljale vso nežnost in lepoto skrivnostnih vil. Gostje z Jesenic pa so z baletno sliko Severni sij pričarale pravo vzdušje tega čudovitega naravnega pojava. Zadnja slika baletnega večera je bila Pomladno prebujenje. Plesalke odete v naravne pastelne barve, iz prosojnih, skoraj kot muslin tankih oblačil so zaplesale in poustvarile podobo radoživega mladega življenja pomladanskega časa, ko vse brsti, cveti in kipi od prebujenja. Zazvenela je še glasba J. Straussa in mlade plesalke so se poklonile skupaj s svojim mentoricami. Kajpak je sledil dooolg aplavz. Ta lepa predstava, prava majhna mojstrovina, nas je vse popeljala v čudoviti svet umetnosti in za trenutek smo se dotaknili nečesa, morda izpolnjenega večnega hrepenenja po vsem, kar je v življenju lepega. Vesna Soban, foto: Simon Seljak Ji »ifl Щ uu •A « c-l ff* Л ™ - __ .S,. i !-■. J Vse nastopajoče z Vrhnike in Jesenic z obema koreografinjama 1Л «Uf %ш • v i' m Poslušalci so bili na koncu navdušeni. Pevka Aynee z gosti Pevka in kantavtorica Aynee je v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravila in izvedla tradicionalen pomladni koncert z gosti, ki je bil v petek, 4. aprila. V veliki dvorani se je zbralo kar lepo število poslušalcev, ki so prišli na svoj račun. Iz- Kantavtorica in pevka Aynee v svoji značilni pozi vajanje pevkinih pesmi in glas njene kitare je resnično pomladansko usmerjen, kar je navdušilo vse prisotne poslušalce. Za uvod so prvi nastopili Contrio. Nato pa je Aynee zapela nekaj svojih pesmi. S svojim značilnim mehkim glasom je pritegnila vse poslušalce v dvorani. Prav ti so jo med izvajanjem tudi večkrat nagradili z aplavzom. Proti koncu pa so nastopili še drugi gostje, Aynee s skupino Same babe in to Same babe, čeprav so v resnici sami »dedci«. Aynee je zapela tudi z njimi in pokazala vse razkošje in znanje njene glasbene ustvarjalnosti. Ob koncu je sledil velik aplavz vseh prisotnih. Ob tem pa moram dodati, da marsikdo ne ve, da je pevka Aynee naših, in to »Ligojnskih« korenin in tudi v skupini Same babe je nekaj drenovske krvi. Simon Seljak Mavrica na svojem jubilejnem koncertu Koncert za 20 let Mavrica včeraj, danes, jutri Mešani pevski zbor Mavrica je zelo aktivno in mavrično preživel dvajset let delovanja. Za ta slavnostni jubilej so pripravili koncert, ki je bil v prepolni dvorani Cankarjevega doma v soboto, 5. aprila 2014. Kot gostje so nastopili njihovi stari znanci in prijatelji Orkester Simfonika Vrhnika in družinski zbor KD Jurij iz Mozirja. Za presenečenje je poskrbel Otroški pevski zbor Mlada Mavrica z Vrhnike, ki ga sestavljajo predvsem hčerke, sinovi in tudi že vnuki pevcev Mavrice. Resnično je bilo pravo slavnostno in dobro pevsko vzdušje. Kot sem že omenil, je bila dvorana nabito polna, kar se za 20-let-nico tudi spodobi. Med številnimi gosti sta bila tudi častna člana Društva MePZ Mavrica: pisec znanih slovenskih popevk Dušan Velkavrh in dirigent ter glasbenik Marko Fabiani. Ob visokem jubileju je zboru čestital župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je med drugim poudaril, da Mavrica res sveti in se pojavlja intenzivneje že dvajset let nad vrhniškim nebom. Svoje odtenke barv prenaša širom Slovenije in tudi zunaj naših meja. To pa je dobra popotnica in promocija Vrhnike tudi na glasbeno-pevskem področju. Ker mavrica še vedno razprostira svoje barvne utrinke, se za nadaljnja aktivna pevska leta ni bati. Včeraj, točno pa 1. decembra 1993, so pevci in pevke odprli bogato zakladnico zborovske glasbe in tako začeli intenzivneje barvati mavrico. Že od začetka pa do danes jih vodi in vzpodbuja zboro-vodkinja Darinka Fabiani. Zdaj zbor prepeva raznovrstno glasbo domačih in tujih skladateljev. Letno izvedejo in sodelujejo na petnajstih različnih kulturnih dogodkih doma in v tujini. Skupaj z Orkestrom Simfonika ustvarjajo novoletne in pomladne gala koncerte. Najbolj odme- \f IvJCANKARJEVA KNJIŽNI Polna dvorana ob 20-letnici MePZ Mavrica Družinski zbor KD Jurij iz Mozirja ven je bil lanski 16. Pomladni gala koncert, ki je bil posvečen 50-letnici Slovenske popevke in piscu besedil Dušanu Velkavrhu ob njegovi 70-letnici. Večkrat nastopajo tudi na humanitarnih in dobrodelnih prireditvah, kjer so imeli koncerte za brezposelne, študente, dijake in osnovnošolce iz socialno šibkih okolij, in za pomoč afriškim ženskam v Burundiju. Ob občinskem prazniku so lani prejeli občinsko priznanje - srebrno plaketo za večletno delovanje na vsem pevskem področju. Dvakrat so sodelovali v projektih TV SLO v oddaji Spet doma pri Mariu Galuniču. Zelo lepe prijateljske stike imajo z raznimi zbori, ki jih povabijo na letne koncerte, in to: MePZ dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha, MoPZ Štinglc iz Borovnice, MePZ Orfej iz Celja in zamejski MePZ Bilka iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem. Vsako leto za-pojejo tudi na spominski prireditvi 6. maja za padle Vrhničane za svobodo na Drči. Za jutri se ni bati. Na vrsti je Mlada Mavrica, to so otroci in vnuki, ki bodo nadaljevali čudovito mavrično barvitost zborovskega petja iz bogate domače in tuje zakladnice glasbe. To je samo nekaj utrinkov iz njihove 20-letne uspešne poti - včeraj, danes, jutri. Jubilejni koncert so začeli prav slavljenci MePZ Mavrica pod vodstvom dirigentke Darinke Fabiani. Zapeli so štiri pesmi, in to bolj umirjene. Kot solistka je v dveh priredbah nastopila Jana "A VRHNIKA Ш /йАМл Dobitniki častne Gallusove značke (od leve): Dare Hering, Franci Gabršček, Marija Suhadolnik, Boris Logar in Darinka Fabiani Otroški pevski zbor Mlada Mavrica in orkester Simfonika Ravnikar. Nato se je zbranim predstavil Družinski zbor KD Jurij iz Mozirja pod vodstvom Janja Šuligoja. V tem zobru pojejo cele družine, od najmlajših do najstarejših. Z Orkestrom Simfonija je po odmoru nastopil otroški pevski zbor Mlada Mavrica, ki je navdušil polno dvorano, saj so zapeli že otroci in vnuki pevcev prave Mavrice. Zbor Mavrica je še enkrat pokazal vse razkošje slovenske zabavne glasbe in zapel nekaj znanih uspešnic, kar pa je dvorano resnično navdušilo in marsikoga so zasrbele pete. Ob koncu koncerta so zapeli še skupni dve pesmi vseh nastopajočih. »Zažgala« je Avsenikova Prijatelji, ostanimo prijatelji, ki je pritegnila vso dvorano. Prav tega je v sedanjih časih resnično premalo. Pevci so nam s to pesmijo nakazali, da so resnično barvni odtenki v znaku prijateljstva, sodelovanja in v medsebojnem razumevanju. Zato vse čestitke ob visokem jubileju z mislijo, da mavrica sveti še naprej v našem sedanjem življenju. Ob tej priložnosti so člani zbora Mavrica prejeli Gallusovo priznanje - bronastih je bilo podeljenih pet, srebrnihosemnajst, zlatih pa štirinajst. Za 30-letno delovanje na glasbenem področju so častno Gallusovo značko prejeli: Darinka Fabiani, Marija Suhadolnik, Franci Gabršček, Dare Hering in Boris Logar. Simon Seljak Predstavitev knjige: Gradnja z naravnimi materiali V zaselku Razazije v Gorenji Trebuši na 900 metrih nadmorske višine že deseto leto živita Metka in Miro Žitko v hiši iz naravnih materialov. Materiale, kot so les, ilovica, slama in kamenje, sta našla v neposredni bližini gradbišča. Z znanjem, pridobljenim ob očetu zidarju in modrostih naših prednikov, je najprej nastala hiša, nato pa še knjiga in film. Tako hišo si lahko z zelo malo denarja postavi vsak sam ali s pomočjo prijateljev. Več bomo izvedeli v sredo, 7. 5., ob 18. uri v Čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. KVŠ potopisno predavanje: Slovenščina pod Andi V argentinskem mestu Mendoza živi slabih tisoč slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Barbara Fužir je na tamkajšnji slovenski šoli Colegio Esloveno kot učiteljica slovenščine preživela eno leto. Hkrati je spoznala Argenti- no v vsej njeni raznolikosti: od visokih Andov, prostranih pamp, Ognjene zemlje ter ledeniške-ga juga do zelenih eksotičnih gozdov na meji z Brazilijo, puščavskih sipin ... "Mislila sem, da je precej podobno Štajerski. Navsezadnje je Mendoza peta najpomembnejša vinorodna pokrajina na svetu, obkrožena s planinami. Izkazalo se je, da določene podobnosti sicer obstajajo, tudi slovenska skupnost je včasih "najbolj tipična slovenska vas", a vendar pomembnih razlike so. Vreme je bilo na primer sončno in nebo brez oblačka 320 dni na leto. Če so gavči, naj počivajo v miru in argentinski folklori, za svoj obrok zaklali celo kravo, so današnji Argentinci precej bolj zmerni. In kultivirani. Četudi mi je bilo že po enem tednu bivanja tukaj kristalno jasno, da bi kot vegeterijanka umrla v prvem mesecu, meso ne sestavlja vse njihove kulinarike. Samo 95 %«. (Odlomek iz Barbarinega bloga POL KRAVE, dostopnega na http://bronja.blog.siol.net/). Gospa Fužir je sociologinja in slovenistka, strastna blogerka, dopisnica, ki rada zbira zanimive zgodbe in jih deli, zaljubljena v gledališče in svoj rdeč poni. Predavanje bo v četrtek, 15. maja, ob 18.00 v Čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Priprave na selitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika Priprave na selitev intenzivno potekajo na obeh lokacijah: v knjižnici na obstoječi lokaciji že pripravljamo gradivo, zato vas prosimo za razumevanje saj bo v času do selitve določeno gradivo manj dostopno oziroma nedostopno. V času selitve bo knjižnica zaprta. Po zadnjih podatkih Občine Vrhnika je le ta predvidena v poletnih mesecih. Na Tržaški cesti 32, v bodočih prostorih knjižnice, se intenzivno opravljajo gradbena in obrtniška dela. Pripravlja se dokumentacija za tehnični pregled, ureja se okolica objekta z vsemi potrebnimi priključki. Zunanja podoba same stavbe, ki vključuje tudi njeno energetsko sanacijo, pa je že zaključena. O točnem terminu zaprtja vas bomo pravočasno obveščali preko različnih medijev: Naš Časopis, spletna stran knjižnice, spletna stran Občine Vrhnika, preko elektronske pošte, preko zloženk in v naši knjižnici. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika Zaključek pravljične sezone v Podlipi V ponedeljek, 14. aprila 2014, so otroci na ig-ralih zunaj za staro šolo v Podlipi poslušali še zadnjo pravljico v tej sezoni. Pravljične urice so bile organizirane v sodelovanju s KS Podli-pa - Smrečje in Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Zahvaljujem se sodelavkama Zlati Brezovar in Tamari Jesenovec za izbor pravljic ter pripravo materiala za delavnice. Janezu in Janiju Jurca za priklop gretja, Katarini Kuzmič Peternelj za pomoč pri izvedbi pravljičnih uric ter za soo-rganizacijo zadnje pravljične urice in staršem, ki ste svojim otrokom omogočili obiskovanje pravljičnih uric. Največja pohvala in zahvala pa gre otrokom, ki so me poslušali iz tedna v teden, skupaj z mano šteli, se učili abecedo, risali, barvali in ustvarjali. Bilo je prijetno, zabavno in poučno. Vsem skupaj želim veliko sončnih dni, veselih večerov in čudovitih zgodbic. Sonja Žakelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 5i Novosti v marcu 2014 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... COVEY, S. R.: Predvidljivi rezultati v nepredvidljivih časih LUNDKVIST, G.: Klas Katt POGAČAR, S.: Kronogrami Sebastiana Po-gačarja RUTAR Ilc, Z.: Kolegialni coaching 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. AGAMBEN, G.: Izjemno stanje BERLIN, I.: Ruski misleci FLOGIE, S.: Orakelj odgovori GOSTEČNIK, C.: So res vsega krivi starši? MILČINSKI, M.: Telo-duh v filozofsko-religij-skih tradicijah MORNET, M.: Ko otroka ni in ni ---OMERZEL, M.: Potovanje na vrh Svete gore 2 VERSTVO DE Carolis, D.: Antonieta Meo EMMANUEL: Zmagoslavje srca HART, D. B.: Ateistične zablode HESCHEL, A. J.: Sobota, Gospodov dan KINDZIUK, M.: Mučenec za svobodo KREEFT, P.: Preden odidem LUBICH, C.: Medsebojna ljubezen WHITE, E. G. H.: Na robu časa 3 SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA. GOODY, J.: Vzhod na Zahodu GRILC, N.: Govorno-jezikovne motnje HUMLJAN U., Š.: Kulturno kompetentno socialno delo KRACAUER, S.: Uslužbenci KRAMER, L.: Tragedija današnjih gejev LAVRIČ, M.: Korenine nadnaravnega MUHA, V.: Lepo vedenje do okolja PEZDIR, R.: Rešene vaje iz makroekonomije 1 PINTERIČ, U.: Pasti razumevanja politične realnosti ROPERT, T.: Koga naj volim? STROH, K.. Vsak otrok se je sposoben učiti TRATNIK, S.: Konec strpnosti TURIČNIK, D.: Taktilne igre VIDEMŠEK, P.: Iz institucij v skupnost VIDMAR, K. H.: Zamišljena mati 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. BAJD, B.: Moje prve morske ribe BAVCON, J.: Telohi (Helleborus L.) v Slovenji DELAFOSSE, C.: Dinozavri DOLINAR, G.: Mednarodni matematični kenguru 2009-2011 KOLLER, J.: Struktura atomov in molekul. WOODWARD, R. B.: Ohranitev simetrije orbital 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. CORRETT, N.: Resnično zdravo DREYKORN, M.: Stare modrosti FOLTZ-Gray, D.: Kako odpravimo bolečino GERŠAK, M.: Knjiga o lesu HARRAR, S.: Zdravstveni vodnik za dolgo življenje HERCOG, D.: Telekomunikacijska omrežja MERLJAK, M.: Zdravje je naša odločitev STUMPF, U.: Naša zdravilna zelišča ŠIMENC, J.: Alergična družba ŠTUPNIK, T.: Torakalna punkcija [in] torakal-na drenaža VUKASOVIČ, T.: Vedenje porabnikov 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. BACH, S.: Leni Riefenstahl HABJAN, V.: Živeti z gorami HRIBAR, N.: Note brez pomote JUVANEC, B.: Besednjak vernakularne arhitekture KOSEC, M.: Ruševina kot arhitekturni objekt KOTNIK, V.: Razprava o spektaklu LUKAN, B.: Performativne pisave MILES, L.: Origami OREL, O.: Njena končnica SHI, Yong X.: Songshan Shaolin Temple SUHADOLNIK, J.: Poljansko predmestje 81 JEZIKOSLOVJE VR BILASH, M.: Sprašujemo in odgovarjamo po rusko, po slovensko FURLAN, M.: Novi etimološki slovar slovenskega jezika KANDRIČ Koval, I.: Eksterci 2014. Slovenščina MERŠE, M.: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ZUPAN, J.: Pomenska mreža slovenskih glagolov 82 KNJIŽEVNOST GURTUEVA, T.: Cvet vremeni MAHNIČ, M.: Prešernov verz ŠIRCA, A. A.: Brezdanji val TOROŠ, A.: O, zemlja sladka 82-1 POEZIJA. ANDREAS, C.: Véliki kanon BREST, D.: Tujec JUAN de la C.: Pesmi MAETERLINCK, M.: Tople grede MEDVED, A.: Deklica z ognjeno glavo: pesmi MOZETIČ, B.: Nedokončane skice neke revolucije PREDATORIA, M.: Kakšen okus ima včeraj? SNOJ, J.: In cel boš, podoben otoku ZBAŠNIK, M.: Pesmi za Karlo 82-2 DRAMATIKA. POTOČNJAK, D.: Drame 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. AYMÉ, M.: Mož, ki je hodil skozi stene BOBIĆ-Mojsilović, M.: Abeceda mojega življenja CECCATTY, R. de: Nevidni gost ĐERIĆ, I.: Nesreča in resnične potrebe GULIČ, B.: Do doma ni več daleč HAUSHOFER, M.: Stena HUBMAN, B.: Dvom KIŠ, D.: Peščena ura KLIPPENVAG, O.: Stanje stvari LESJAK, M.: Druge zgodbe MCGREGOR, J.: Če nihče ne govori o izjemnih stvareh MENARD, A.: Ena čisto moja MERCINA, M.: Primorska zgodba PISON, I.: Zasilni izhodi PLAZENET, L.: Sama ljubezen PODAJ, D.: Bojevanje z diamanti REBULA, M.: Srebrna skrinjica SVETEK, I.: Zaspi, mala moja, zaspi TRIBUSON, G.: Zgodovina pornografije TURNŠEK, M.: Črni Hanej 82-4 ... 9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. NUSSDORFER, V.: Obstaja pot PIBERNIK, F.: Drobci zamolklega časa RUTAR, D.: Ne, oči, ne! SUŠEC, S.: Spomini norca 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. AHAČIČ, T.: Besednica BEAUMONT, É.: Peter vozi skuter HUBMAN, B.: Teloh Puh JAUŠOVEC, S.: Moja babica je drugačna KOCMUT, A.: Z zvezde na zvezdo KONJAR, B.: Za iskrice v očeh KORANTER, S.: Tigrovo oko MAURER, N.: Veste, kdo je Čeri? PUŠKIN, A. S.: Pravljica o carju Saltanu RINK A., N.: Zaliv skrivnosti SEČKAR, G.: Superdedek gre v dom SITAR, J.: Mali potepuh SMOLAR, A.: Pujsa in Andrej Migec. SUWANNAKIT, T.: Kdo se skriva v temi? 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. AUDISIO, G.: Utemeljitelji združene Evrope FERGUSON, A.: Avtobiografija KOS, D. Valvasor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg KRAVOS, B.: Zgodba mojega očeta PEROVŠEK, J.: O demokraciji in jugoslovan-stvu ŠALAMON, B.: 1964 TEMELJ, F.: Žirovski žigi Najbolj brane ali iskane knjige v marcu 2014 1. Ward, T.: Grammar friends 1 2. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik 3. Dostoevskij, F. M.: Zločin in kazen 4. Muck, D.: Panika 5. Brown, S.: Nebeška vročica 6. Goudge, E.: Dežela zelenega delfina 7. Brown, D.: Inferno 8. Goody, J.: Vzhod na Zahodu 9. Phillips, S. E.: Zakaj prav ti? 10. Brown, S.: Ne pošiljaj mi rož Zvočni CD za odrasle in mladino ARGENTINSKI tango CLAVIMERATA Um a zero FRLIC, B.: Poljanski blues IVANUŠA & Kugler: Whitman KOSOVEL, S.: Vibrato tišine MALJEVAC, M.: Druga sila MAMBO, rumba, cha cha cha MUCK, N.: Dvospev NA krilih popularne glasbe RAMOVEŠ, U.: Anglčešejne ROKERJI pojejo pesnike 9 SAME babe: Terezijanske Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič Oddelek za odrasle (tel: 755 31 14; 051 620 066; fax: 01 755 38 33) ponedeljek - petek: 9:00 - 19:00 sobota: 7:30 - 12:30 Mladinski oddelek (tel: 755 37 14) ponedeljek - petek: 10:00 - 18:00 sreda: 10:00 - 16:00 sobota: 7:30 - 12:30 v Čitalnica in domoznanski oddelek (tel: 755 37 15): ponedeljek - petek: 10:00 - 18:00 sobota: 7:30 - 12:30 Krajevna knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica (tel: 754 61 45): ponedeljek, četrtek: 14:00 - 19:00 torek, sreda in petek: 8:15 - 13:00 Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 20. maja 2014 bo v Avli na ogled razstava fotografa Grega Česnika. ŽENSKA V BURUNDIJI. Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta pripravila spominsko razstavo: Janez Sodja (1948-2013), NAJ NE POJDEM MIMO TEBE, NAJ TE MOJA ROKA NAJDE ... (Tone Pavček) Razstava v Galeriji bo odprta do 5. maja 2014. Mala mestna galerija, Fotoklub Okular in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas med Cankarjevimi dnevi 2014 vljudno vabio na odprtje fotografske in kiparske razstave: FORMA V, ki bo v sredo, 7. maja 2014, ob 19. uri, v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 25. maja 2014. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabi na odprtje razstave akvarelov in oljnih slik: Janez Kovačič: ČUDA JORDANIJE, ki bo v torek, 20. maja 2014, ob 19. uri, v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 8. junija 2014. Muzej Velenje in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabita na odprtje dokumentarne razstave: AFRIKA 1931, Foitovi fotografski zapisi na steklo, ki bo v torek, 27. maja 2014, ob 19. uri, v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 15. junija 2014. Razstavili bomo del zbirke diapozitivov na steklu, ki sta jih kipar František Foit in biolog Jiri Baum posnela na poti z avtomobilom od severa do juga Afrike leta 1931. Na prvi del poti prosti Trstu sta se odpravila izpred avtomobi-lističnega kluba v Pragi. Od Trsta sta z ladjo odplula do Egipta; ogledala sta si ostanke starega Egipta, Sudana in Konga, raz- iskovala plemena ljudstva Mangbetu ter Pigmejce. Pot sta nadaljevala do Ugande, Kenije, Tanganjike (današnje Tanzanije), Severne Rodezije (današnja Zambija), Južne Rodezije (današnji Zimbabve) in Južne Afrike in se iz Cape Towna z ladjo odpravila nazaj v Evropo, na začetek 24.000 km-ske poti. Posnela sta 6000 fotografij, Foit je afriška ljudstva dokumentiral s številnimi zapisi, Baum pa zbral in raziskal svet žuželk. Avto, serijsko izdelano tatro, dvovaljno, zračno hlajeno, sta pred potjo dodatno opremila za spanje in prevoz večje količine gradiva in rezerve goriva ter vode. Foit se je leta 1947 z ženo Ireno še enkrat podal v Afriko. S tega potovanja sta se zakonca vrnila v Velenje in mestu zapustila velik del gradiva, ki je na ogled tudi na stalni razstavi na Velenjskem gradu. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Do 5. 5. 2014. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Sodja 1948-2013 NAJ NE POJDEM MIMO TEBE, NAJ TE MOJA ROKA NAJDE ... (Tone Pavček) Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 20. 5. 2014. Vstop prost. HUMANITARNO DRUŠTVO ADRA SLOVENIJA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Grega Česnik ŽENSKA V BURUNDIJI Fotografska prodajna razstava Izkupiček bo darovan v humanitarne namene. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 3. 5. 2014, ob 17. uri. (76 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA OTO NOSOROG Sinhronizirana risana pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 5. 2014, ob 20. uri. (179 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA VOLK Z WALL STREETA Biografska kriminalna komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 5. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Andrej Lupine UMETNE MUHE IN DRUGE LAŽI Literarni večer z gosti: Janezom Škofom, Žigo Saksido in Zdravkom Dušo Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 6. 5. 2014, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 ZB NOB VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 69. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 7. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 MALA MESTNA GALERIJA FOTOKLUB OKULAR ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FORMA V Kiparska in fotografska razstava bo odprta do 25. maja 2014 Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 9. 5. 2014, ob 20 uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in kulturni program Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 10. 5. 2014, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Ob 25-letnemu jubileju POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA Celovečerni koncert z gosti Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 11. 5. 2014, ob 20. uri. (112 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LEPOTICA IN ZVER Romantični domišljijski film, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 12. 5. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VESELE PESMI POJEMO Letni koncert otroških pevskih zborov Miškolini in Kuštravci Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 13. 5. 2014, ob 19.30 uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KJER SE BESEDE KONČAJO, SE ZAČNE GLASBA Prvi samostojni koncert komorne zasedbe Sax ladies Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 14. 5. 2014, ob 16.30 uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 BRITISH INTERNATIONAL SCHOOL OF LJUBLJANA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BISL'S GOES TO THE MOVIES Predstava Britanske mednarodne šole Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 15. 5. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENA ŠOLA VRHNIKA UROŠ VOŠNJAK RIMARAJA Zaključek festivala otroške poezije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 16. 5. 2014, ob 20. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA POMLADNI KONCERT Dirigent: Milan Matičič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 17. 5. 2014, ob 20. uri. (113 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ABECEDA Dokumentarni film, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 19. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI 14 Predstavitev zbornika Muzejskega društva Vrhnika Mala dvorana Cankarjevega doma TOREK, 20. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Kovačič ČUDA JORDANIJE Razstava akvarelov in oljnih slik bo odprta do 8. junija 2014 Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 21. 5. 2014, ob 20. uri. (136 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA STOTNIK AMERIKA, ZIMSKI VOJAK Akcijska domišljijska pustolovščina, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 22. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 ZALOŽBA Ph - RED CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Natalija Nanevska Đuričić in Danila Žorž PUSTOLOVŠČINA IN FANTAZIJA, MITI IN ČAROVNIJA Literarni večer Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 23. 5. 2014, ob 20. uri. Vstopnina: 7 €, otroci, dijaki, študenti: 5 €. BIG BAND VRHNIKA POMLADNI KONCERT Dirigent: Matjaž Lenarčič Gostja: Sarah Železnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 24. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2014 MALI MATURANTJE 1964 OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MALA MATURA 1964 Družabno srečanje nekdanjih učencev OŠ Ivana Cankarja in OŠ Janeza Mraka s kulturnim programom Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 25. 5. 2014, ob 17. uri. (75 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SPREHOD Z DINOZAVRI Družinska pustolovščina, 7+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 25. 5. 2014, ob 20. uri. (111 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NAJINI OTROCI Drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 26. 5. 2014, ob 20. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SLOVENSKEMU NARODU UKRADENI OTROCI Slovenski dokumentarni film, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 27. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. MUZEJ VELENJE ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA AFRIKA 1931 Foitovi fotografski zapisi na steklu Dokumentarna razstava v Galeriji bo odprta do 15. junija 2014 Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 28. 5. 2014, ob 17. uri. Vstop prost. ŽUPNIJSKI VRTEC VRHNIKA OTROCI STARŠEM Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 29. 5. 2014, ob 18. uri. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA HURA, ZAKLJUČUJEMO PRVO TRIADO! Zaključna prireditev za starše tretješolcev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 30. 5. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. ARGONAVTI - SKAVTI STEGA VRHNIKA 1 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VEDNO PRIPRAVLJENI! Skavti z Vrhnike že 15 let Slavnostna proslava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Novičke v Športne zveze Vrhnika ne, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Problematiko izpada sredstev iz naslova iger na srečo, namenjenih športu, zaradi uvedbe novega zakona, je v uvodu predstavil dr. Tone Jagodic. V nadaljevanju je Tomo Seme, član uprave Športne loterije, d. d., razložil, da je ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA| Ob rednem mesečnem pregledu dogodkov, ki so se zvrstili v času od sredine marca pa do roka za oddajo prispevka, ki je tokrat malo zgodnejši, smo ugotovili, da bomo vse dogodke komaj popisali v predvideni prostor. Tokratne novičke začenjamo z razveseljivo novico. Na javnem razpisu za sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS za gradnjo športnih objektov je bila Občina Vrhnika uspešna tudi letos. In to kar z obema projektoma, ki ju je prijavila na razpis. Kot smo napisali že v prejšnjih člankih, sta to projekta: ureditev telovadnice v objektu nekdanje Konfekcije IUV in ureditev zunanjega športnega igrišča ob tem objektu. Ponosni smo na naš prispevek h kandidaturama in seveda tudi na to, da nas Občina Vrhnika vključuje v pripravo dokumentacije. V povezavi s čistilno akcijo, ki je potekala zadnjo soboto v marcu, lahko napišemo, da so se akcije že tradicionalno udeležili tudi športniki in športni delavci. Za nami je tudi zadnji dan marca, ki je zadnji rok za oddajo letnih poročil društev. Ker smo naše člane na vse obveznosti spomnili s kratkim dopisom, smo prepričani, da ni nihče pozabil na zakonske obveznosti, katerih neizpolnjevanje lahko povzroči težave. V začetku aprila smo se udeležili posveta, ki ga je organizirala naša krovna organizacija, to je Olimpijski komite Slovenije-Združe-nje športnih zvez. V uvodu nas je pozdravil generalni sekretar dr. Tone Jagodic. Čestital je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter vsem, ki so sodelovali pri sprejemu Nacionalnega programa športa 2014-2023. Ta dokument so poslanci v državnem zboru soglasno, s 77 glasovi vseh navzočih, potrdili. Na tokratnem posvetu je bil obravnavan Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, pa delovanje Olimpijskega strokovnega centra in problematika sredstev iger na srečo, namenjenih športu. Kot vsakokrat je bila na dnevnem redu tudi točka: pobude članic in preostale aktualne zadeve. Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov je predstavil poslanec DZ RS Jožef Kav-tičnik. Poudaril je, da se za podobno rešitev, kot je opredeljena v predlogu zakona, sindikat športnikov zavzema že deset let. Zakon sicer ne rešuje celotne problematike, je pa kamenček v mozaiku in temelj za nadaljnje urejanje te problematike. Podrobneje je zakon, ki mu je Ministrstvo za finance nasprotovalo, predstavila Nataša Belopavlovič. Povedala je, da je namen zakona urediti socialno varnost športnikov v prehodnem obdobju po prenehanju športne kariere. Prisotni smo predlog zakona podprli in predlagali, naj se pripombe iz razprave vključijo v besedilo zakona. Direktor športa pri OKS-ZSZ Blaž Perko je v nadaljevanju posveta predstavil projekt: Olimpijski strokovni center. Glavni namen tega centra je zagotavljanje kakovostne in sistematične strokovne podpore programom vrhunskega športa in programom športa otrok in mladi- uvedba davka povzročila zmanjšanje števila igralcev, ki so se preusmerili na tuje igralnice, kjer ni 75 % obdavčitve, kot to velja za koncesi-onarje v Slovenji. Dosedanjim igralcem se igranje v Slovenji ne izplača več, saj so primeri, ko zaradi davka kljub dobitku na koncu dobijo manj, kot so vplačali. Na podlagi projekcije prvih treh mesecev po uvedbi zakona bo prihodnje leto izpad dohodka 40 do 50 %. Predsednica sveta in direktorica FŠO mag. Katja Koren Miklavc je v nadaljevanju ugotovila, da bo Fundacija za šport najbolj občutila nepremišljene odločitve vlade. Po navadi je FŠO na leto razdelila od 9 do 11 milijonov evrov, prihodnje leto pa bo teh sredstev samo 6 do 7 milijonov evrov, kar bo zelo prizadelo slovenski šport. Pojasnjeno je bilo še, da je bil zakon sprejet po hitrem postopku ob nasprotovanju vseh prizadetih in ob neupoštevanju kakršnih koli predlogov. Na koncu smo sprejeli sklep, da OKS pripravi predlog ukrepov in jih na sestanku z Vlado RS oziroma Ministrstvom za finance predstavi skupaj s predstavniki obeh loterij in fundacij. O uspešnosti pobude bomo obveščeni. Udeležili smo se tudi sestanka Skupaj za zdravje, ki ga je za organizacije, ki delujejo na področju športa in rekreacije, pripravil Zdravstveni dom Vrhnika. Prisotni smo bili na prireditvi Športnik Logatca, ki jo je drugič organizirala Športna zveza Logatec. Spomnili smo se na našega Robija Trampuža, ki bi 9. aprila praznoval rojstni dan, če se ne bi tragično ponesrečil na kolesarski dirki leta 1984. V njegov spomin na grob položimo ikebano in prižgemo svečko. O delavnici na temo Varstvo osebnih podatkov v športnih društvih, ki jo za naše člane pripravljamo 23. aprila v učilnici avto-šole Avtotrade, d. o. o., Vrhnika bomo več napisali v naslednjih novičkah. Če bo le mogoče, se bomo odzvali vabilu Osnovne šole Antona Martina Slomška, Zavoda za šport RS Planica in Rokometne zveze Slovenje na ogled finala državnega prvenstva v rokometu za učenke osnovnih šol. Povabljeni smo tudi na svečano prireditev OKS-ZŠZ, na kateri bodo podeljena priznanja športnikom, športnikom invalidom in njihovim trenerjem za športne dosežke v letu 2013. Zagotovo se bomo odzvali vabilu Športnega društva Dren na tradicionalni, že 32. Tek po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Balinarji ŠD Povž uspešni v zimski ligi Balinarska ekipa ŠD POVŽ Stara Vrhnika je tudi v letošnji sezoni nastopala v zimski ligi Krim na pokritem balinišču na Rakovniku. Po lanskem četrtem mestu so bili letos še uspešnejši in v 1. ligi osvojili odlično drugo mesto z enakim številom točk kot prvouvrščeni Krim mix. O prvem mestu so odločale medsebojne tekme, ki so se končale v prid Krima 2 :1. Za ekipo so nastopali: Sašo Sraj, Janez Petkovšek, Samo Krompič, Elo Krompič, Sandi Zakrajšek, Vaso Avrič, Rudi Do-brovoljc in Franci Petkovšek. Ekipa bo letos nastopala tudi v Medobčinski ligi, ki se bo začela v ponedeljek, 28. aprila 2014, ob 17. uri. Lestvica zimske like Krim, skupina A: 1. KRIM mix 66 točk 2. ŠD POVŽ 66 3. SVOBODA 57 4. STRMEC 52 5. BIZOVIK 6. VRBA 7. BALINČEK 8. SONJA VESEL Franci Petkovšek, foto: Elo Krompič Z zmago v novo sezono Vrhničan Andrej Velkavrh in sovoznica Nina Gorenc sta se za začetek sezone podala na letos najdaljši reli, ki pa se je končal na najboljši mogoč način. Prvi dan sta odpeljala štiri hitrostne preizkušnje in dan zaključila na drugem mestu v diviziji 1 do 1400 cm3. Drugi dan se je Andrej podal na lov za zmago in po nekaj več kot 170 km hitrostnih preizkušenj sta se z Nino veselila zmage in še kako pomembnih točk. Andrej: "Reli se je končal in oba sva zelo zadovoljna z doseženim rezultatom. Imela sva nekaj težav z zavorami, saj so hitrostne preizkušnje tukaj v Avstriji zelo zahtevne. Tako tudi nisem upal zavirati zadnji trenutek, saj nisem bil prepričan, če bodo zavore prijele takrat, kot je potrebno. Poleg tega je bil avto precej nemiren na makadamu." Andrej in Nina sta se v sezoni 2014 pridružila novoustanovljenemu klubu OPV Šport iz Lu-čin. Čez en mesec je na vrsti že naslednji reli Hela. Do takrat je treba avto čim bolje pripraviti, saj Andrej tudi letos nastopa z vozilom VW Polo 1.4, ki pa le težko še bje boj s tekmeci, ki imajo veliko zmogljivejše dirkalnike MG Roverje. Andrej se je zahvalil pokroviteljem, ki mu omogočajo, da lahko tudi letos nastopa; to so bili: olja Divinol, Salkon, Termotom, FOTO: LADO AMBROŽIČ geodetske storitve A-Gea, Krili - izdelki iz pleksi stekla, VR-Elektronika, avtodeli BMC, Gostilna Kranjc, Karoserja NOVAK, MSM Stražišar, trgovina z gradbenim materialom ŠTIRN in Avto mehanika MIVŠEK ter mehanikom, ki omogočajo, da avto pride do cilja: Bojanu Velkavrhu, Marjanu Hrenu, Andreju Velkavrhu st., Boštjanu Turšiču in Ladu Žni-daršiču. (nč) Novo avto-moto društvo OPV združuje tudi Vrhničane Lučine, 5. april - Na novinarski konferenci je novoustanovljeno avtošportno društvo OPV šport iz Lučin, v katerem se združujejo vozniki, tekmovalci, funkcionarji ter drugi ljubitelji avtošporta, predstavilo načrte za prihajajočo sezono. Kot je povedal predsednik društva Peter Oblak, so Avtošportno društvo OPV šport ustanovili lani decembra na pobudo Tomaža Kavčiča, ki v tem športu deluje že desetletje kot voznik ali kot član tehnične ekipe pri pripravi tekmovalnih vozil. Z nekaj avtomobili, ki jih je sestavil Kavčič, so vozniki postali državni prvaki. »Naši cilji so dolgoročni, v prvi sezoni pa načrtujemo osvojitev naslova državnega prvaka v diviziji I (do 1400 can). V društvo želimo tudi pridobiti čim več novih članov in kakovostnih tekmovalcev za naslednje sezone,« je povedal Oblak. Kot je dejal podpredsednik društva Tomaž Kavčič, je cilj OPV šport tudi, da »tako delovanje društva kot tudi ta šport postavijo stopničko više. Organizirati se želimo tako, da bomo primerljivi z najboljšimi klubi iz tujine«. Težava avtošporta v Sloveniji je, da ne najde prave podpore v javnosti. »Za to smo krivi v prvi vrsti mi, ki se s tem športom ukvarjamo, saj samo tarnamo, nič pa ne storimo, da bi se stvari spremenile. Tako kot v podjetništvu je tudi na tem področju treba najprej nekaj storiti in pokazati, da postaneš zanimiv in potem, upam, se lahko tudi kaj spremeni. M s tem dogodkom to poskušamo,« je še dejal Kavčič. Med člani društva je letos deset dirkačev, ki so pridobili licenco za tekmovanje, v njihovih vrstah je tudi športni funkcionar. Tekmovalci/ekipe v sezoni 2014: - Andrej Velkavrh (aktualni DP v diviziji I. do 1400 ccm) s sovoznico Nino Gorenc; v vozilu VW polo 1,4 16V. - Martin Mlinar (v lanski sezoni tretji v DP v diviziji I. do 1400 ccm) s sovoznikom Miranom Mlinarjem; v vozilu MG ZR105. - Simon Mlinar s sovoznikom Rokom Nart-nikom, ki je aktualni državni prvak v yugo pokalu; v yugu. Preostali tekmovalci: Matjaž Karner, Anže Tušar, Matej Sedej, Marjan Oberžan, Petra Gerbec. Andrej Velkavrh je povedal: »V letošnji sezoni pričakujem ostro borbo, saj bo konkurenca huda. Lani smo bili državni prvaki in prizadevamo si, da bi ta naslov obranili oziroma dosegli čim boljšo uvrstitev. Kar se tiče kluba, se mi zdi najpomembneje, da se tekmovalci med seboj dobro razumemo in da se med nami ne dela razlik.« Domača tekma društva OPV šport bo 10. avgusta. To je zdaj že tradicionalna GHD Lučine, ki je na nacionalnem koledarju prireditev v avtošportu že od leta 2004. Prvo tekmovanje, na katerem bodo v letošnji sezoni nastopale naše posadke, bo v Avstriji, in sicer 38. Rally Lavanttal, ki bo 11. in 12. aprila 2014. Spremljate nas lahko na Facebooku www. facebookcom/OPVLucine in na spletu: http:// www.opv.si/. Matjaž Karner, Anže Tušar, Nina Gorenc, Andrej Velkavrh Rok Nsrtnik Peter Oblak (predsednik), Tomaž Kavčič (podpredsednik), Simon Mlinar, Miran Mlinar, Martin Mlinar. Foto: Leon Kavčič 54 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija .......28 apnl 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18. kolesarska akcija v Deset vzponov na Sentjošt Brunarica 'GRIČ že sedemnajsto leto zapored organizira kolesarske vzpone na Šentjošt. V tem času je naš kraj obiskalo že kar nekaj kolesarjev. Letošnjo akcijo bomo začeli 1. maja in bo trajala do 28. Septembra. Takrat bo v sklopu tekme Vrzdenec - Šentjošt potekal tudi sam zaključek tekme. V primeru slabega vremena bo tekma 5. oktobra. Udeleženci bodo prejeli medalje za deset, petindvajset in petdeset vzponov. Ob vpisu se udeleženci lahko prijavijo tudi za ekipne vzpone. Dnevno se beleži en vzpon. Štampiljka je na voljo 24 ur na dan. Prijavnina za odrasle 18 evrov. Prijavnina za šoloobvezne 10 evrov. Dodatne informacije dobite v brunarici 'GRIČ' ali na številki 01/7540 128. Veselimo se Vaše udeležbe. V maju ORGANIZIRAMO TEČAJ ROLANJA (za otroke in starše) BOROVNICA, PARKIRIŠČE ZA ŠOLO, 13. 5. 2014 ob 18. uri. PRIJAVE IN INFORMACIJE: WWW.EKOLASKAR.COM/PODJETJE VIVIAN, e-naslov : VIVIAN@SIOL.COM; 040/ 462-373. Uspešna sezona deskarja Še ne desetletni športnik Ožbe Kuhar z Vrhnike je zimski navdušenec in velik ljubitelj akrobaci in trikov na snegu. Kot vsakega otroka so starši tudi malega Ožbeta najprej postavili na smuči, vendar pa so kaj kmalu spoznali, da mu pod nogami na snegu bolj pristaja samo ena deska - bord. Naše poti so se prvič srečale na smučišču Cerkno, kjer Ekstremni športni klub Mungo upravlja in ureja enega izmed boljših slovenskih snežnih parkov - MungoPark Cerkno. EŠK Mungo je društvo, v katerem se ukvarjamo z različnimi športi freestyle, v ospredje pa postavljamo deskanje na snegu. Klub je bil ustanovljen v Ško^i Loki, dandanes pa na tekmovanjih zastopajo tudi člani iz precej oddaljenih krajev. Eden izmed takšnih je naš najmlajši član Ožbe, ki se ukvarja z deskanjem na snegu prostega sloga. Prosti slog je zelo zanimiva športna panoga za športnike in gledalce. Deskar premaguje vnaprej postavljene drseče objekte in skakalnice na progi oz. v snežnem parku. Trenutno je zagotovo najbolj priljubljena disciplina slopestyle, ki je bila letos premierno tudi na Olimpijskih igrah v Sočiju. V Slovenji že nekaj let poteka otroški državni pokal Kids tour, v katerem tekmujejo tudi člani ESK Mungo. Letošnjo sezono so za državni pokal štele tri tekme: Cerkno, Rogla in Vogel. Ožbe se je na vseh treh tekmah odlično izkazal, posebno v domačem Cerknem, ko je na za uvod v tekmovalno sezono osvojil tretje mesto, za zaključek pa je na Voglu z izjemnimi triki prekosil celotno konkurenco pri mlajših dečkih! Zmaga na Voglu je Ožbetu prinesla tudi tretje mesto v skupnem seštevku med mlajšimi dečki, kar je doslej največji uspeh. Poleg prve zmage in tretjega mesta v državnem pokalu je mladi Mungo dosegel tudi tretje mesto na dogodku Rumble na Krvavcu in tako dodal še eno lovoriko. Na Voglu je konec marca potekal tudi enodnevni dogodek, ki ga je organiziral najbolj znan slovenski deskar Marko Grilc. Ves dan je potekalo tekmovanje, glavni ocenjevalec pa je bil organizator sam. Ožbe je dobil veliko priznanje in motivacijo za naprej, saj je bil s strani »Grilota« nagrajen za najmlajšega nadobudnega deskarja. Letos se bomo z ekipo prvič odpravili na trening tudi onstran meja. Na ledeniku Dachstein bodo imeli naši deskarji možnost trenirati nove trike in akrobacije, se zabavati in uživati na snegu, kar je tudi glavni moto deskanja na snejgu. Trener Žiga S. Taekwondo klub Vrhnika Taekwondo klub Vrhnika se je letos udeležil več mednarodnih in domačih tekmovanj v »kick-u«, kjer tekmujejo le najmlajši, in v borbah. v telovadnici OŠ Antona Mar- 17 medalj! Prva ekipa Taekwondo kluba Vrhnika se je v mesecu marcu 2014 udeležila »arabske turneje« najmočnejših tako imenovanih G-turnirjev, ki jih edine priznava svetovna Taekwondo zveza - WTF. Na teh »G-turnirjih« tekmovalci pridobivajo točke, s katerimi se uvrstijo na svetovno rang-lestvico. Naj poudarim, da je v posameznih kategorijah po več kot 1000 tekmovalcev, ki si prizadevajo pridobiti čim več točk in se uvrstiti v Olimpijsko reprezentanco svoje države! V Egiptu, Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu so naš Taekwondo klub Vrhnika in Slovenijo zastopali tekmovalci: Andjela Popović, Balša Radunović, Anita Kaltak in Jure Pantar, skupaj s trenerjem Dušanom Pantarjem in zdravnikom Primožem Rusom. Naša ekipa je dosegla tri uvrstitve od 5.-8. mesta. Jure Pantar pa je osvojil srebrno medaljo in se s svojimi uvrstitvami zavihtel med prvih deset tekmovalcev na svetu v svoji katego-rji, ki šteje več kot 1400 tekmovalcev. Čestitamo, Jure!! Naj povem, da je nastopilo izjemno veliko število ekip iz Evrope in Azje, od južne Koreje, Kazahstana, Azerbe-idžana, ZAR, Kuvaita, Bahraina, Jordanije, Egipta, Turčije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Velike Britanije, Francije itd. To poudarjam, zato ker smo kot ena najmanjših ekip dosegli izjemen mednarodni uspeh. Taekwondo - državno prvenstvo v borbah - v olimpijski disciplini (WTF) 13. 4. 2014 je Taekwondo klub Vrhnika s pomočjo Taekwon-do Zveze Slovenje organiziral državno prvenstvo v borbah za vse starostne skupine tina Slomška. Udeležilo se ga je kar 174 tekmovalcev iz cele Slovenje, kar je do sedaj največje število nasploh. Tudi 31 članov našega kluba se je državnega prvenstva udeležilo in so se odlično odrezali. V članski konkurenci so z zlatimi medaljami Anite Kal-tak, Sandja Kaltaka, Jureta Pantarja in srebrnima medaljama Gašperja Cizlja in Matica Dragojevića osvojili 1. mesto. Predvsem pa smo zadovoljni z vsemi nastopi naših najmlajših, saj so osvojili na svojem prvem nastopu na tako velikem tekmovanju kar Zlate medalje so osvojili: Leon Lenart Drašković, Maj Pivk, Merisa Smrk in Gal Re-cek. Do srebrnih medalj so se prebili Klavdja Vehovec, Nik Alaševič, Ajda Kogoj Fabčič in Mark Maček, do bronastih pa: Ajdin Pajalić, Arne Rus, Maj Juvan, Tian Kranjec, Anastazija Šuša, Goran Ble-sić, Anže Jarc, Lara Bradač in Anej Jurjevčič. Državno prvenstvo je potekalo v odličnem vzdušju polne dvorane OŠ Antona Martina Slomška. Cel dan smo bili priča športnemu navijanju za vse tekmovalce. Kar nekaj spontanih aplavzov so borke in borci zaslužili za svoje poteze, ki so bile atraktivne, na visokem športnem nivoju in tudi polne prave tekmovalnosti. Da je vse potekalo po pravilih mednarodne olimpijske Taekwondo federacije, so skrbeli mednarodni sodniki, ki so prišli iz Hrvaške. Tudi poškodb je bilo zelo malo, kljub močnim udarcem, ki jih v Taekwondo-ju poznajo in občutijo vsi športniki. V imenu Taekwondo Zveze Slovenje in v imenu našega Taekwondo kluba Vrhnika se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri organiza-cii tega najpomembnejšega slovenskega tekmovanja v Taekwondo - Olimpijski disciplini. Največja zahvala gre vsem mladim tekmovalcem, njihovim staršem in trenerjem, ki so se s svojo udeležbo in delom res izkazali. Posebna zahvala pa velja tudi našim sponzorjem, ki so dokazali, da še imamo tiste, ki prepoznajo dobro delo in prizadevanje, saj športni duh krepi, raste in vzgaja iz mladih v odgovorne in samozavestne odrasle, ki jih naša družba potrebuje. (JS, foto: arhiv društva in Leon Novak) * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * Načrtno in kakovostno delo! Je eden izmed motov na Drenovem Griču, saj je le na tak način na dolgi rok mogoč napredek celotnega kluba. Zavedamo se, da rezultati pridejo sami od sebe, če delamo dobro in kakovostno v zdravem okolju. Zato smo tudi ponosni, da smo organizirali vrhunske priprave za tri različne klube iz okolice. Rezultate žanjemo sedaj, ko so vse naše ekipe na prvih mestih! Seveda ne bomo počivali na lovorikah, ampak še bolj zavihali rokave, da bomo tudi na mednarodnih turnirjih navduševali z igro. Vse selekcije prve! Vse tekmovalne selekcije, ki trenirajo na Drenovem Griču in tekmujejo znotraj lige MNZ LJ, so prve v svojih skupinah! Se bolj kot sam rezultat pa navdušuje model igre in napredek vsakega posameznega nogometaša, ki trenira na Drenu. Takim uspehom se lahko približa le NK Domžale, kar daje res velik pomen našim uspehom. Selekcijo U-11 trenira Iztok Gruden, U-10 Anže Valen-tinčič, leto mlajše - U-9 - diplomant Fakultete za šport Jan Zaletel in najmlajšo tekmovalno selekcijo - U-8 - absolvent Fakultete za šport Gašper Stržinar. Seveda se začne dobro delo že prej, za kar pri U-7 poskrbi Branko Bizjak, ki je učitelj športne vzgoje, za pravilen razvoj v vrtcu pa poskrbita diplomantka Tina Petkov-šek in študent Jaka Južnič s Fakultete za šport. Da preveč žog ne zatrese naših golov, pa poleg naše obrambe poskrbi tudi trener vratarjev Damjan Miklavčič, ki ima trenersko licenco PRO. Načrtno in kakovostno delo v zdravem okolju je temelj za otrokov napredek, temu posledično sledjo tudi rezultati na igrišču. Čestitke vsem otrokom in trenerjem za vse uspehe! Priprave 2014 v Novigradu so za nami Priprave našega kluba so za nami, minile so brez poškodb in zdravstvenih težav. Hotelske storitve so izpolnile naša pričakovanja. Udobje, ki omogoča otrokom in trenerjem možnosti za dobro delo. Na voljo so raznovrstni in obilni obroki, primeren bazen, dvorana za video analizo z vso potrebno opremo, poseben prostor za skladiščenje opreme. Igrišča za vadbo so bila na visokem nivoju, in sicer naravna in umetna trava, oboje z možnostjo razsvetljave, ki smo jo seveda izkoristili. Program vadbe smo lahko izpeljali po načrtu. Poudarek pri vadbi smo namenili koordinaciji, tehniki in igri. Prisotnih je bilo sedem trenerjev, vsak za svoje področje. Prvič smo na pripravah uspeli odigrati tekme s tujima kluboma. To so bile prve priprave v lastni organizaciji. V nedeljo je eden od otrok, ki je imel rojstni dan, na očetovo vprašanje, kaj si želi za darilo, odgovoril, da še priprav. Večjega komplimenta si ne bi mogli zaželeti. Močan mednarodni turnir v Radomljah Selekcija U-9 se je v soboto, 12. aprila 2014, udeležila močnega mednarodnega turnirja v Radomljah, kjer je sodelovalo kar 27 različnih ekip. Že ob prijavi na turnir sem organizatorja prosil, naj nam omogoči dobro, atraktivno in s klubi oddaljeno skupino. Moje želje je tudi upošteval, tako smo dobili dve ekipi iz Hrvaške, Izolo, Velesevo, Komendo in Juventus Academy, kar je napovedovalo zanimiv turnir. Na prvi tekmi smo se pomerili z Juventusom in jih premagali brez večjih težav - 2 : 0. Nato smo se pomerili z ekipo ŠN 1. gol z Reke, kjer smo že v prvih nekaj sekundah prejeli gol, a smo nato v sami igri prikazali veliko kombinatorike in lepih domiselnih akcij, kjer pa je manjkal konkreten zaključek. Prav dober zaključek in konkretnost pa sta krasila naše nasprotnike, ki so nas tudi premagali. Se pred tekmo z drugo hrvaško ekipo NS Funtana, proti kateri smo po lastnih napakah izgubili, smo premagali ekipo Velesovo. Sledila je tekma, ki je odločala, kdo bo na koncu zasedel tretje mesto v skupini; z ekipo Izole, ki se je z nekaj lepimi akcijami na obeh straneh, zaključila z rezultatom 0 : 0. V zadnji skupinski tekmi proti ekipi Komende smo prikazali našo igro in zmagali. Tako smo zaključili skupinski del s sedmimi ekipami na izvrstnem tretjem mestu. V nadaljevanju smo se pomerili z ekipo Medvod, bili v igri sicer boljši, a nismo našli rešitve na njihovo nabijanje žoge pred naš kazenski prostor. Nasprotniki so dosegli dva zadetka iz prostega strela iz neposredne bližine, nam pa je zmanjkalo nekaj moči v zaključkih naših akcij. Naša končna uvrstitev na 11.-12. mesto je zelo lep rezultat, še bolj kot to pa navdušuje na trenutke kombinatoma in učinkovita igra. Po štirinajstih krogih v ligi MNZ LJ še vedno neporaženi in na prvem mestu! Tudi po tretjem krogu spomladanskega dela selekcija U-11 nadaljuje niz neporaženosti in brez izgubljene točke zaseda prvo mesto v svoji tekmovalni skupini E z enajstimi nasprotniki. Ekipa je na domači izvrstno pripravljeni zelenici gostila vrstnike iz Medvod in zmagala 2 : 0. Zmaga je bila priborjena težje, kot kaže rezultat, saj so se gostje izkazali kot izredno trdoživa ekipa, ki nasprotniku ne ponudi veliko priložnosti za doseganje zadetkov. Po dveh lahkih zmagah v prvih dveh krogih, proti NK Radomlje (11 : 1) in proti NK Krim (8 : 0), je težka tekma našim fantom prišla še kako prav, saj bodo po podrobni video analizi, skupaj s trenerjem, skušali odpraviti pomanjkljivosti v igri in se ustrezno pripravili na pomembne tekme v nadaljevanju. Tri tekme, tri zmage V nedeljo, 13. aprila 2014, so imeli fantje selekcije U-10 drugi turnir četverice v spomladanskem delu, ki je potekal na stadionu Skirca v Logatcu. Fantje so svojo motiviranost kljub nekaj živčnosti znali pretvoriti v zadetke in zmago proti Borovnici. Proti ekipi Logatca so otroci zamenjali igralna mesta s razlogom- da svoje nogometno znanje utrdijo tudi na drugih igralnih mestih. V zadnji tekmi so se pomerili proti ekipi Dragomerja in ga z rezultatom 1 : 0 tudi premagali. Prvi poraz v sezoni! Dečki selekcije U-9 pod vodstvom Jana Zaletela so v soboto, 5.4. 2014, gostovali na Logu pri NK Dragomer. Zaradi slabega vremena in nekaj dogovarjanja, da bi se turnir prestavilo, se turnirja četverice niso udeležili nogometaši viške Svobode. Tako smo se najprej pomerili z ekipo NK Logatec in že ob polčasu vodili (2 : 0), zato smo si lahko privoščili kar nekaj menjav igralnih mest znotraj ekipe. Po tekmi počitka smo se pomerili z domačini, ki so bolj vajeni zelo slabih igralnih površin kot mi, kar so s pridom izkoristili ter povedli z dvema goloma razlike. Sami smo imeli težave z razvojem svoje igre in nismo delovali kot po navadi. Tako imamo sedaj na petnajstih odigranih tekmah trinajst zmag, en neodločen rezultat in en poraz. Ponovno brez poraza V soboto, 29. marca 2014, smo odigrali prvi krog spomladanskega dela Lige MNZ LJ v Ivančni Gorici. Za fante, ki niso bili na pripravah, so bili to sploh prvi koraki v kopačkah po jesenskem delu. Zaradi sveže potiskanih novih dresov so bili fantje še posebno motivirani, da pokažejo vse, kar znajo. Napredek iz prvega jesenskega turnirja doslej je ogromen, kar priča o dobrem in kakovostnem delu na treningih. Tako je poleg dveh zmag in neodločenega rezultata navdušila igra celotne ekipe. Na večini tekem so že vidne ideje (oseben napredek ter sodelovanje), za katere menimo, da so najpomembnejše za otrokov razvoj. Vrhniške rokometašice zmagovalke v Lazarevcu Vrhniška dekleta, letnik 2000 in 2001 ter letnik 2002 in mlajše, so v mesecu marcu, natančneje v času od 22. do 23. marca, sodelovala na mednarodnem rokometnem turnirju za dekleta, II. Žarka kup v Lazarevcu, Srbija. Naša dekleta so dosegla izjemen uspeh ter osvojila 1. mesto (letnik 2000 in 2001) in 2. mesto (letnik 2002 in ml.), v kategoriji najboljših strelk pa sta obe nagradi osvojili naši dekleti, Hana Gabrovšek (2002) in Klavdija Leben (2000). Rokometni turnir je potekal v športni dvorani Lazarevac, v počastitev 100-letnici bitke pri Kolubari in prihajajočemu evropskemu prvenstvu v rokometu za ženske. Sodelovale so ekipe iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Črne gore in Slovenije, 12 ekip v vsaki kategoriji. Med udeleženkami turnirja so bile tudi branilke naslova 2013, ZRK »Knežopoljka« Republike Srbije, RK Nazarje iz Slovenje, RS »Vučiči« iz Hrvaške, RK »Kolubara« iz Lazarevca. Tekme, ki so jih dekleta igrala, so bile zelo napete in zanimive ter odigrane v športnem in fair-play duhu. Seveda je bil turnir tudi idealna priložnost za izmenjavo mnenj in rokometnih izkušenj, ki so še kako potrebna tako trenerjem kot tudi dekletom za njihovo prihodnje delo in tekmovanja. Spodaj so tudi rezultati tekem, ki so jih dekleta odigrala. Letnik 2000 ŠDRŠ Vrhnika : ŽRK Partizan 19 : 6 ŠDRŠ Vrhnika : ŽRK Radnički 18 : 12 polfinale ŠDRŠ Vrhnika : RK S. K. B. G. 16 : 12 finale ŠDRŠ Vrhnika : ŽRK Knežepoljka 19 : 17 Letnik 2002 RK S. K. B. G. : ŠDRŠ Vrhnika 17 : 16 ŠDRŠ Vrhnika : ŽRK Partizan 18 : 13 polfinale RK Mladost : ŠDRŠVrhnika 11 : 17 finale RK Novi Beograd : ŠDRŠVrhnika 17:9 Vsekakor pa vrhniška dekleta sedaj ne počivajo, temveč pridno trenirajo in se pripravljajo na zaključni del ligaškega tekmovanja. Sledi le še sklepno tekmovanje, finale DP v rokometu, na katerem bodo sodelovale deklice 2001 MDA. Želimo jim veliko športnih uspehov in prijetnih trenutkov na rokometnem parketu. Veronika Hudobreznik O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO 8. 3. 2014 - Pohod na Goriški Kras V jasnem sobotnem jutru smo se planinci, polni pričakovanj, z avtobusom odpeljali proti Primorski. Ob avtocesti smo nemo opazovali od žleda uničen gozd in še vedno poplavljeno Planinsko polje. Vodnik Roman nam je že med vožnjo na kratko predstavil cilj našega pohoda, ki je bil tokrat Goriški Kras - območje, kjer so potekali boji v prvi svetovni vojni. Ker letos mineva sto let, od začetka prve svetovne vojne, je prav, da se spomnimo trpljenja vojakov in številnih žrtev štiri leta trajajoče vojne. Na tem območju so boji potekali v dvanajstih soških bitkah. Za Italijo je bila zelo pomembna šesta, ker so z močnim topništvom pridobili ozemlje Doberdoba, Debele griže in Gorice. Na slovenskih tleh ob Soči sta se uradno borili avstro-ogrska in italijanska vojska, vendar so se na obeh straneh borili številni Slovenci. Dogajanje je najlepše opisano v citatu: »Takšne vojne ljudje do tedaj niso poznali. Začela se je na Balkanu, toda kmalu se je razširila na Evropo, Azijo in Afriko skupaj na 28 držav ali % človeštva. Vojaški spopadi so zajeli kake 4 milijone kvadratnih kilometrov kopenskih prostranstev, vse oceane in skoraj vsa morja. Ko se je poleti 1914 vojna začela, so napovedovali, da jo bo konec do Božiča istega leta. Razvlekla se je na 4 leta in prinesla pomanjkanje, lakoto, zanetila socialne nemire in revolucijo v Rusiji. Vojna je terjala veliko žrtev - 2 milijona.« Iz avtobusa smo izstopili v sončnem jutru v majhno naselje Rubije, ki leži na griču nad sotočjem Soče in Vipave. Občudovali smo grad z enakim imenom nad vasjo. V tem gradu je jeseni leta 1563 takratni graščak Edling Coronini gostil Primoža Trubarja, ki je imel tam pridigo v slovenščini. Od leta 1998 je grad v lasti Venka Černiča, ki ga postopno obnavlja. Od tam smo se vzpeli po poti proti Debeli griži (Monte San Michele), ki je najvišja vzpetina Goriškega Krasa. Najvišji vrh je visok 275 metrov. Debela griža je bila ob Podgori, Sabotinu in Sveti gori ena od strateških točk avstro-ogrskega sistema jarkov za obrambo mesta Gorice. Po koncu vojne je območje postalo muzej na prostem, za katerega so od leta 1922 skrbeli vojaki. Zbirka se je z leti bogatila in pred nedavnim je bil muzej preurejen. Na ploščadi s čudovitim panoramskim razgledom na goriško ravnino, Sočo, Furlanijo, predalpski svet in Julijske Alpe so topovi, avstrijski možnarji, spominski stebri in manjši muzej. V bližini je vhod v kaverno italijanskega topništva, izkopano v skalo leta 1916. Po označeni poti smo se povzpeli na štiri vrhove, ki gledajo proti Dolu (Vallone), kjer so jarki, spominski stebri in kaverne. V tej smeri se razgled odpira na vso Kraško planoto, Tržaški zaliv in okoliške hribe. Pešpot Muzeja na Debeli griži delno sovpada s Potjo spominskih stebrov (Percorso dei Cipi), na kateri je 53 spomenikov, posvečenih raznim vojaškim oddelkom, ki so se vojskovali na tej vzpetini vse do šeste soške fronte. Zamisel za to pot se je porodila, ko je leta 1922 italijanski parlament vrh proglasil za sveto cono. Na tem območju so avstro-ogrske enote pod vodstvom generala Borojeviča preizkusile plinske bombe kot tehnološko novost. Zaradi neprimernih plinskih mask in nepredvidljivih vremenskih razmer so bile posledice številne zastrupitve vojakov in veliko mrtvih. Omeniti je treba kaverno generala Lukačiča, ki je poveljeval madžarski vojski, ki se je tu bojevala do leta 1917. Topniški rov tretje armade je iz več rovov sestavljena podzemna struktura, ki so jo med septembrom leta 1916 in junijem 1917 v notranjosti Vrha izkopali vojaki. Rovi so omogočali namestitev šestih topov, obrnjenih proti severu, proti Gorici in Vipavski dolini ter dveh proti jugovzhodu, proti Komenskemu Krasu in vrhu Grmada. S teh položajev je italijanskim vojakom uspelo obstreljevati in tudi zadeti prve av-stro-ogrske obrambne linije, kjer so bili centri za počitek in oskrbovanje. Ogled topničarske kaverne na Brestovcu priča o trpljenju ljudi, ki so jo gradili. Izkopati so morali ogromne količine materiala. Delo so opravljali tudi civilisti, ki so prišli na Vrh za zaslužkom, predvsem mlajši in starejši delavci, ki niso bili primerni za vojsko. Za delo v slabih razmerah je bilo zaslužka bore malo. Italijanski vojaki so zajeli vrh Brestovca v šesti soški bitki 10. 8. 1916. Takoj so začeli z gradnjo topničarske kaverne z osmimi strelnimi linami in strelskih jarkov s po petsto delavci. Italijani so kaverno dogradili leta 1917 in ni nikoli služila svojemu namenu. Iz napisa Živel mir (Viva la Pace) ob vhodu in drugih zapisov v kaverni je razbrati močno željo vseh po miru in hrepenenje po domačih in vrnitvi domov. Lepo urejeni spomeniki kar kličejo k našemu spominu na trpljenje ljudi v prvi svetovni vojni. V lepem vremenu, vsak svojimi mislimi ob ogledu spomenikov v naravi, smo se po kratkem postanku z avtobusom odpeljali še do kostnice v Sredipolju (Redipuglia). Po izstopu iz avtobusa smo pred seboj zagledali kostnico, ki je najveličastnejši spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Italiji. Zgradili so ga na Spomenik 100.000 italijanskim padlim vojakom med prvo svetovno vojno z vrhniškimi planinci pobočju griča Monte Sei Busi in ga odprli 18. 9. 1938. Kostnica, imenovana tudi Spomenik stoti-sočerim, hrani posmrtne ostanke 100.187 vojakov, ki so padli v okolici in so bili pokopani na bližnjem gričku Sv. Elije. Spomenik naj bi slavil padle, ki so žrtvovali svoja življenja. Prijetno utrujeni smo se odpravili proti domu. Ugotavljali smo, da je v teh krajih že prava pomlad z veliko rož in cvetočih grmovnic ter vrtovi, pripravljenimi za setev. Na Vrhniko smo se pripeljali polni lepih vtisov. Pohvaliti je treba našega vodnika Romana, ki se je na pohod izvrstno pripravil in nas s svojim vodenjem popeljal v zgodovino. Besedilo: Jana Fabjan Foto: Sonja Zalar Bizjak in Jože Školč 21. 3. 2014 - Čistilna akcija PD Vrhnika Planinsko društvo Vrhnika je 22. marca 2014 organiziralo čistilno akcijo z namenom, da bi po žledu ponovno usposobili za uporabo markirano pot Blatni Dol-Planina in da bi pobrali odmetane smeti na predelih pod Planino. Dve tretjini udeležencev akcije se je z vodjem in člani markacijskega odseka društva zbrala pri Stirni ob sedmih in se napotili na območje Blatnega Dola, preostala tretjina planincev prostovoljcev pa se je zbrala uro kasneje in se skupaj s predsednikom društva lotila pobiranja v naravo odvrženih smeti. Začeli smo pri vojašnici na Stari Vrhniki. Napredovali smo počasi, meter za metrom. Minila je zima, grmovje in drevje še ni ozelenelo, pa tudi trava še ni bila tako visoka, da bi prekrila odmetane zaklade odpadkov, ki pristanejo za robovi cest in se ponekod primejo tudi na grmovje. Zelo zanimivo je bilo, kaj vse nam je uspelo najti in izvleči izza grmovja, ko smo se čisto malo pomaknili po kolovozih v notranjost na robove jas. V manjših in večjih vrtačah pristajajo vreče z odpadki, tudi takimi, ki bi se razgradili v naravi, če jih človeška logika ne bi zapakirala v vrečke, kot so reci mo obrezane smreke in ciprese, pa tudi odvrženi organski odpadki živali. Celo pasje kakce je bilo mogoče najti v grmovjih ob poteh, zavezane v PVC-vrečke. So pa tudi posamezniki, ki odvečno šaro namečejo na kup in je bilo treba le zakuriti in počakati, da je ogenj pogorel, pa je od navlake vej in lesa ostal samo kup lesnega pepela. Nekje so ravno tisto soboto pospravljali tudi doma in se je odvečen gradbeni material z ostanki že-lezja nenadoma znašel streljaj od udeležencev akcije kot zasipni material za manjšo vrtačo. Kot da lastnim očem ne moremo verjeti, smo zaprepadeni gledali za traktorsko prikolico, ki se je prazna vračala proti Vrhniki. Če nas ne bi starejši gospod na traktorju zagledal prej kot mi njega in se ne bi tako hitro odpeljal, bi mu povedali, da gradbene odpadke lahko pelje le 2 km dlje in jih varno odloži na urejeno deponijo Tojnice, ki deluje tudi ob sobotah. Ob nenavadnih najdbah so se zelene in črne vreče hitro polnile. V prašnem grmovju ob Tankovski cesti smo našli še bolj prašno, pred časom odvrženo tablo, ki je najverjetneje nekoč pri Stirni vabila na markirano pot proti Planini. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je njen avtor? Očistili smo tudi teren ob poti Hamex-Tan-kovska cesta in ob vstopu na markirano pot Hamex-Planina poskušali naravnati betonski količek s tablo, ki je opozarjala na zaprto pot in naj bi planince še vedno opozarjala na previdnost pri hoji proti Planini. Obhodili smo robove poti, kolovoze in bližnje ozelenele razgledne jase, od koder so v naše vreče romali robčki, pločevinke piva, prazni tulci petard od zasebnih praznovanj in še kaj se je našlo, kar sodi v zasebnost ljudi, pa, kot kaže, nekateri ne mislio tako. Na našem »čistilno-raziskovalnem pohodu« smo na nekem kolovozu opazili zanimiv udor, ki je najverjetneje vhod v še eno kraško jamo ali brezno v obširnem kompleksu jam pod Planino. Pisano cvetje ob poteh je naznanjalo prihajajočo pomlad, pogled na brstenje bukev v okolic pa je opogumljal, da je tudi narava začela s počasnim, a vztrajnim celjenjem ran, ki jih je naredil februarski polom zaradi žleda. Pogled se mi je ustavil na čemažu, ki je tudi že pognal z gozdne podrasti, listja šmarnic ni bilo še videti vmes, malo niže, na dnu večje vrtače pa je samevala velika modra vreča. Udeleženci akcije Podrto drevje in vejevje sta onemogočala, da bi jo odstranili. Počakala bo na ugodne čase, da se jo bo odpeljalo tja, kamor sodi, mi pa smo se počasi »prebili« do Stirne, očistili še robove ceste v smeri Gabrč in ob predvidenem času zaključili akcijo z okusno malico pri Jožetu na Storževem griču, kjer so pridne roke nekdaj zarasle predele spremenile v valovit svet manjših vrtač, ki dajejo zakraseli pokrajini pod Planino poseben čar. Besedilo: Marija Dolinar 22. 3. 2014 - Pot Blatni dol-Planina uradno odprta Markacisti našega društva so skupaj s planinci včeraj očistili planinsko pot čez Blatni Dol na Planino in je tako uradno odprta. Večja previdnost je potrebna le ob prestopanju na tleh ležečih kablov daljnovoda na Blatnem Dolu. Besedilo: Milan Jerman Fotografija: Mirko Malneršič 6. 4. 2014 - Spominski pohod Goropeke 2014 Nekajkrat preloženi tradicionalni pohod, ki ga organiziramo v spomin na tragično preminulega Lintverna Goropekarja, je bil tokrat že šesti po vrsti. Za razliko od prejšnjih let smo letos spremenili običajno traso. Izhodišče pohoda je bilo v Horjulu, od koder smo se po strmem pobočju povzpeli na Koreno. Na vrhu Korena smo pričakovali lep razgled, a žal je bila Ljubljanska kotlina zagrnjena v meglo, le Ljubljanski vrh in Ulovka sta sramežljivo kukala iz površja meglenega morja. Ob orientacijski plošči pri cerkvi na Koreno smo osvežili svoje znanje iz poznavanja bližnjih in bolj oddaljenih hribov ter gora. Pot smo nadaljevali po grebenu, s katerega se nam je nudil vse lepši razgled, saj je sonce odločno razkrojilo Lintverni na Kožljeku ostanke megle. Več pozornosti so v nas zbudili Polhograjski Dolomiti, saj jih iz take perspektive praktično ne vidimo. Medtem ko smo se mimo raztegnjene vasi Samotorice premikali po tratah in skozi že dokaj skrbno urejene gozdove po februarskem žledu, nas je Spik poučeval o različnem planinskem cvetju, ki smo ga srečevali ob poti. Prav kmalu smo se povzpeli skozi gozdiček na Kožljek, ki je bil tokrat naša najvišja točka. Kratek predah, malica, fotografiranje in sestop na sedlo pod Sentjoštom. Nadaljevali smo po južni strani hriba mimo številnih kostanjev in podrtih dreves ter dosegli prve hiše v Sentjoštu. Prijazno spomladansko vreme in močno sonce nas je nekaj časa zadržalo v brunarici na Griču, kjer se nam je pridružil še Peter. Nadaljevali smo po cesti proti Smrečju, kjer smo končali pohod. Na zasluženem kosilu Pri Vrtnarju v Podlipi se nam je pridružil tudi Pastir, ki nas je ob svojem rojstnem dnevu pogostil s pijačo. Letošnjega pohoda smo se udeležili Bankir, B4-čar, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Duno, Ligojnc, Povžar, Stari, Spik, Spilčk in Vezist. Besedilo in foto: Vezist Po Lenčevih sledeh (1. nadaljevanje) »Naša pot, naš pohod. Od leta 1975, ko so se na pešpot odpravili trije planinci, je z leti pohod prerasel v tako širino, da se mu ni moč izogniti. Letos je za pohod prijavljenih 45 prijateljev narave, fantov od starosti 18 do 63 let. Pot iz Vrhnike na Triglav prehodimo v celoti peš, za kar potrebujemo 4 dni. Prijatelji nas spremljajo s kombijem, da nam ob poti pripravijo prigrizek, kosilo in večerjo ter v potočkih pravočasno ohladio pivo. Na poti pa nismo sami, spremljajo nas vsi, kar so nam za našo pot prispevali sponzorji, po slovensko dobrotniki. Teh je toliko kot nas vseh, zato lahko rečemo, da ta druščina šteje 100 prijateljev naše pešpoti Vrhnika-Tri-glav. Ker dekleta nočejo zaostajati za nami, se je letos okorajžilo 17 žensk, da dokažejo da grejo z nami vštric. Ponosni smo na to vrsto. Prepričan sem da bodo uspele in da se bodo prihodnja leta vračala na to prijazno pot, ki pelje skozi edinstvene slovenske gozdove, preko senožeti in pašnikov, stezah in kolovozih, grapah in grebenih in se konča 4. dne zjutraj, v zlato obsijanih skalah po soncu. Včasih pa tudi v dežju in celo snegu, vendar pot ostaja vedno lepa in vračamo se z novimi spomini in prijatelji, bogatejši še za en pohod. Moška ekipa krene na pot vedno zadnji teden v avgustu, v sredo ob 12.00-ih, ko zazvoni pri sv. Lenartu naznanijo pohod. Nežnejši spol pa vzame pot pod noge zadnji teden v juliju. V torek zjutraj ob 7.00-ih ob enakem spremstvu zvonov. Nismo edini, ki hodimo po tej poti, smo pa prvi, zato smo nanjo tudi ponosni in vsakega ljubitelja narave, ki mu je do hoje, ga vabimo, da se nam pridruži in spozna našo pot veselih triglavcev.« Iz Lenčevih spominov - se nadaljuje. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrh-nika.si. Iz majskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 18. 5. SREČANJE MDO NOTRANJSKE - CERKNICA 8.00 3 VODNIŠKI ODSEK 24. 5. ŽBEVNICA - GOMILA (HR) 6.00 6 ROMAN NOVAK Državno prvenstvo Laško 2014 Vrh letošnjih strelskih tekmovanj je državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki je bilo v Laškem. Tamkajšnje strelsko društvo Rečica pri Laškem je v športni dvorani Tri lilije organizirala, po mnenju nekaterih, enega najboljših državnih prvenstev. Tekmovanje se je odvijalo na kar 80-ih elektronskih strelskih stez, kar je do sedaj največ, kar obstajajo strelska tekmovanja. Poskrbljeno je bilo praktično za vse, kar tekmovalci potrebujejo, vsi pa smo čutili prijaznost in toplino domačinov, kar je najpomembnejše, da se v nekem kraju in takšnem tekmovanju prijetno počutiš. Pravico nastopa na državnem prvenstvu so imeli vsi strelci, ki so na predhodnih tekmovanjih (letos so bila okleščena) dosegli normo za nastop in se je tudi preverjala po biltenih posameznih tekmovanj, kjer se je pač dala dose- či. Norme so visoke, tako da so na tekmovanje dobesedno prišli le najboljši strelci iz cele Slovenje, ki so se za naslove državnih prvakov potegovali v vseh 18 kategorijah s puško in pištolo. Prijavljenih je bilo 766 strelcev in strelk, ki so se razvrstili v dveh dnevih. Vrhniški strelci smo na prizorišče stopili osemkrat. V soboto je nastopil Bojan st. v dopoldanskem času s puško, popoldan pa še s pištolo. Zaradi bolezni je bil sprva njegov nastop vprašujoč, vendar kljub bolečinam, je tekmovanje speljal do konca, ni pa bilo pričakovati, da bi dosegel svoj najboljši rezultat v sezoni, kot je pred sezono načrtoval. So nas pa zato razveselili naši najmlajši, saj kljub močni konkurenci svojih sovrstni- ga predstavnika, ki bi zapolnil ekipo, nismo imeli. Tudi oba cicibana Ambrož Jilek in Jošt Čretnik sta ustrelila svoj rezultat, ki ni odstopal od letnega povprečja. Med 77-imi strelci je Ambrož osvojil 21, Jošt pa 55. mesto. Najbolj pa nas je razveselil nastop cici-banke Mete Dobrovoljc, ki je zelo samozavestno nastopila proti 30-imi tekmicami. Pri svojem nastopu ni ostala ne-opažena, saj se je proti koncu streljanja za njo začela zbirati množica, ki je občudovala strelski talent. Res je, da še ne strelja niti leto dni, ven- dar pa je v tem kratkem času dokazala, kaj se da storiti z marljivostjo in voljo. Po prvi serji je bila povsem na vrhu in že je bilo čutiti vonj po medalji. Tudi začetek druge serije je bil obetaven, vendar pa so zadnji trije streli pokazali, da je bil pritisk nanjo le prevelik. Že po tem, ko smo nekako pričakovali medaljo, saj je imela isti rezultat s tretje uvrščeno, je žirija razsodila v prid strelki iz SD Triglav Ja-vornik, ki je imela dve boljši notranji desetki. Tako je Meti ostalo nehvaležno četrto mesto, kar pa je za debitantko nedvomno izreden uspeh in hkrati najvišja uvrstitev vrhniških strelcev v nastopih na državnih prvenstvih. Torej čestitke mladim strelcem, nam pa vzpodbuda, da čimprej dokončamo strelišče na Stari Vrhniki in jim ponudimo boljše pogoje za trening in nadaljne delo. Zahvala še enkrat tudi enkratnim staršem, ki nam svoje najmlajše zaupajo, jim stojijo ob strani in jih vzpodbujajo na tekmovanjih. Dokazali smo, da smo skupaj močnejši, saj priskočio na pomoč tudi pri dogradnji strelišča. Hvala vsem še enkrat. Bojan Lampreht KK Vrhnika Tekmovalna sezona košarkarjev 2013/14 je uradno končana s koncem aprila. Tako kot so končale mlajše selekcije, sta tekmovanje zaključili tudi ekipi mladincev in članov. Obe starejši ekipi kluba sta bili letos posebej opazni. Trenirali sta pod taktirko Matica Vidica in prikazali nekaj izjemno dobrih in zanimivih košarkarskih predstav. Mladinci so se uvrstili v sam vrh 2. SKL in zasedli izjemno 2. mesto. Članska ekipa pa je za las zgrešila preboj v višjo tekmovalno skupino vendar prikazala, da je Vrhnika košarkarsko mesto in da so sposobni zapolniti dvorano do zadnjega mesta. Na zadnji tekmi članske vrste se je od tekmovalnega staža poslovil tudi mladi trener Primož Jurca. Kot 12-letni deček je svojo košarkarsko pot začel ravno na Vrhniki. Do sezoni prevzel ekipo U-12 in takoj pričel v sistemu razvoja mladih trenerjev pod okriljem KZS. Tako je aktiven trener v regijskem selekcioniranju mladih košarkarjev pod okri- končanja srednje šole je igral kot organizator igre v barvah Vrhnike, kasneje pa se je za nekaj let preselil v Ljubljano k ŠD Fenomeni. Ko se je na Vrhniki znova formirala članska ekipa, je priskočil na pomoč mladim vrhniškim košarkarjem in jim v dveh sezonah pomagal do prvih izkušenj v pravi moški košarki. Njegovo mesto sta v prvi sezoni tako prevzemala Jan Novak in Urban Drašler. V naslednji pa je suvereno organizacijo igre prevzel Urban Drašler, kateremu se je pridružil tudi mladi Jan Kos. Svoje košarkarske copate je sicer obesil na klin, toda ostal je v košarki. Kot trener je že v prejšnji ljem KZS in deluje kot trener na taborih pod okriljem KZS. Njegov moto je "Na mladih svet stoji in tudi v košarki naj bo tako". Kot zna povedati, se lahko od vsakega trenerja nekaj nauči. Kot je to počel kot aktivni igralec, in tudi sedaj, ko sam pridobiva izkušnje za kvalitetnega trenerja. Dobro delo z mladimi prinaša rezultate. Rezultati pa prinašajo polne dvorane in razburljive košarkarske tekme vrhniških fantov, za katere Primož živi. Že v novi tekmovalni sezoni, ki jo nekatere selekcije pričenjajo s kvalifikacijami v mesecu maju, bo ekipa U-13 pod Primoževo taktirko pričela s pripravljalnimi turnirji tako na Vrhniki kot v okolici in na gostovanju na Reki. Prvo tekmo bomo videli že na Turnirju Rosa 2014 v športnem parku Vrhnika 10. maja prav z gosti iz sosednje Hrvaške iz Reke. Seveda pa vse lepo vabimo, da si pridejo Turnir Rosa 2014 tudi sami ogledat. Pod okriljem dneva odprtih vrat našega sponzorja Kompostarna Rosa se bo odigral mednarodni turnir za mlajše selekcije. Potekal bo 10. maja 2014 s pri-četkom ob 10. uri v Športnem parku Vrhnika. Košarkarski turnir bo gostil ekipi FSV Rijeke in KK Helios v ekipi U-15 in ekipo FSV Rijeka v selekciji U13. Poleg samega košarkarskega dogajanja bo tudi srečelov za pomoč delovanja samega kluba. S tem pa same košarkarske akcije v mesecu maju niso končane. Kot smo že napisali, se pričnejo kvalifikacije za uvrstitev v 1. SKL za novo tekmovalno sezono 2014/15. Kvalifikaci se bodo udeležili ekipa mladincev pod taktirko trenerja Matica Vidica, ekipa kadetov in U-15 pod taktirko trenerja Vlada Beka, medtem ko sta ekipa U-13 pod taktirko trenerja Primoža Jurce in ekipa najmlajših pod taktirko trenerja Matica Habata že avtomatično uvrščeni v tekmovanje 1. SKL in rednega tekmovalnega dela za sezono 2014/15. kov, niso klonili in so uspešno zastopali Vrhniko. Kljub temu, da so trije najmlajši debitirali na državnem prvenstvu, niti na moment ni bilo čutiti napetosti, mogoče se je prikradla kanček trema, saj so se prvič srečali z elektronskimi tarčami, ki jih do tega tekmovanja niti še videli niso, kaj šele, da bi na njih poskušali streljati. Najprej je na prizorišče stopil pionir Ožbe Drašler. Začel je tako, kot smo pričakovali z desetkami, vendar pa se je v prvi serji, prikradlo tudi nekaj napak, zaradi katerih je na koncu osvojil 28. mesto med 82. nastopajočimi. Za njim sta strelski mesti zasedla oba mlajša pionirja Juri Medic in Jan Rom. Tudi onadva sta se spopadla v najmočnejši skupini 105-ih strelcev. Jurij, ki je na zadnjih tekmah stalno izboljševal svojo formo, ni klonil pod pritiski in si suvereno pristreljal 14. mesto s svojim najboljšim rezultatom sezone. Le dva kroga za njim je na 24. mestu pristal Jan. Žal tretje- MDM MDM, Podjetje za proizvodnjo, trgovino in inženiring, d.o.o. Brnčičeva ulica 49 A, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija T +386(0)1 200 49 30, F +386(0)1 423 26 93 www.mdm.si Podjetje MDM posluje na področju nerjavnega jekla že več kot 35 let. Danes smo sodobno organizirano podjetje, ki poleg proizvodne in storitvene dejavnostì skrbi za veleprodajo ter maloprodajo izdelkov oziroma polizdelkov iz nerjavnega jekla in aluminija. V ponos nam je, da nas tudi izven meja Slovenije obravnavajo kot zaupanja vrednega poslovnega partnerja. MDM vabi k sodelovanju: - projektnega inženirja m/ž, - CNC operaterja m/ž, - računovodjo m/ž in - komercialista za srbski trg. Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo, - delovne izkušnje in - veselje do dela. Vse, ki bi želeli postatì del našega kolektìva vabimo, da si na naši spletni strani ogledajo podrobne oglase za zaposlitev in svojo prijavo z življenjepisom pošljejo na naš naslov MDM d.o.o., Brnčičeva 49A, Ljubljana- Črnuče ali na e-mail naslov ana.lipuscek@mdm.si. Več o nas si lahko preberete na www.mdm.si. RAČUNOVODSTVO v_____v BOŠTJAN ZIROVNIK s.p Računovodske storitve Davčno svetovanje Caì^ÌJQ Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: Verd 16 E-mail: 1360 Vrhnika 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi .LINIJAJ Prodam malo rabljen in izredno ohranjen cepilnik na sveder Kolenc zaradi nakupa hidrav-ljičnega cena 220€ in trosilec mineralnih gnojil Hmezad. Vrhnika, 051694407 Oddam posteljo 200 cm x 90 cm, svetel les, z vzmetnico. Tel. 031/350-076. Oddam 3-sobno stanovanje v Notranjih Goricah v 2-stano-vanjski hiši z ločenim vhodom. inf. tel.041 853 793 Otroški voziček in avtosedež, rabljena samo eno leto, prodamo za simbolično ceno. Tel.: 051 320 458. Prodam dva ponija (konja). Kobila je stara 5 let, čipirana, žrebe pa 8 mesecev. Ugodno prodam. Telefon: 041 534 858. Ugodno prodam 2000 značk, za simbolično ceno pa tudi 10 gramofonskih plošč. Telefon: 041 534 858. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnoza-bavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente V Rovtah prodam zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2, sončna lega, dostop asfalt,ob parceli voda, elektrika, kana-ìizacija. Cena 30 eur/m2. Dodatne informacije na tel. 041 620 850. Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Prodam parcelo, na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Dostop je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552-006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Prodam mizarski ponk, močne masivne izvedbe z lesenimi vijaki. Ima dva predala s prekati. Tel: 041 971 665. Kupim motorno žago, lepo ohranjeno, malo rabljeno, brezhibno; takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, 1100 m2, po ugodni ceni. Tel: 041 439 499. V centru Vrhnike oddam s 1. januarjem enosobno stanovanje, v bloku, 33 m2, z balkonom, svetlo, popolnoma opremljeno. Telefon: 051 232 499. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zem- ljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo. Ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Cena po dogovoru. Za več informacj, prosim, pokličite: 041 502 870. Prodam bone trgovine Dollar (www.dollar.si): jogiji, posteljna dna, posteljnina, odeje, vzglavniki, bioprogram ... Bon v vrednosti 100 EUR prodam za 80 EUR. Na voljo več bonov. Boni so primerni tudi kot darilo. Tel.: 041 369 170. Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 22 94 ali 040 250 473. Porat Červar - oddam lep apartma za do štiri osebe, zelo ugodno, za velikonočne in prvomajske praznike. Vsa infrastruktura, sprehajalne in kolesarske poti so blizu. Inf.: 041 828 455. Nudim pomoč v gozdu pri spravilu lesa, ki ga je zajela ledena ujma v naši občini. 068/ 136-146. Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole, gimnazije, maturo in popravne izpite. Inf.: 031 352 124. Atokem, Zlat-ko Šorn, s. p. Prodam suha bukova drva, ugodna cena. Pripeljem tudi na dom, če je potrebno. Obenem prodam tudi češnjeve in brestove plohe. Lokacija: Horjul. Tel: 031 852 871. Prodam cepilnik na sveder, Jagodic, 220 €. Lokacija: Horjul. Telefon: 031 852 871. Prodam več kosov pušpana, posajenih v posodah in oblikovanih v krogle, po ugodni ceni. Tel.: 041 821 361. Prodam kosilnico - traktorsko, Tomo Vinković, greben 120 cm, in dele kmečkega voza - lojtrnika in škropilnico Agregat, bencinska. Tel: 01 7546819. Na Dolu pri Borovnici - ob re-gionalki prodam zemljišče, ki je delno stavbno zemljišče (15%) in delno kmetijsko (85 %). Cena po dogovoru. Tel: 040 946-741. Prodam pašnik v izmeri 1,5 ha v Zaplani. Cena po dogovoru. Tel: 031 228 419, kličite po 15. uri. Nudim terapijo pri težavah s partnerskim odnosom in vzgojo otrok. Namenjena je samskim, parom in družinam. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si Terme Čatež: oddam hišico s prikolico. Informacije na št. 041 913168. Star mizarski ponk, skrinje, omare, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031878351. Ob Voljčevi cesti na Vrhniki oddam garažo za neomejeno obdobje. Cena po dogovoru, za več informaci pokličite na tel. št.: 041 312 407. VABLJENI NA PREDSTAVITEV OGREVALNE TEHNIKE VRHNIKA Tržaška cesta parkirišče ob športnem parku ČETRTEK 8.5.2014 10.00 -17.00 ure LOGATEC Tovarniška cesta parkirišče Tuš centra PETEK 9.5.2014 10.00 -17.00 ure AD-linija Andrej Drašler s.p. Ljubljanska cesta 19, 1353 Borovnica 041 254 848 Buderus rsssà Д0/ J. W®šffi|® w POSTOJNI IN LJUBLJANI PRVE POMOČI Waste Wei VOŽNJE KOTLI NA DRVA LESNO UPLINJEVALNI KOTLI KOTLI NA PELETE TOPLOTNE ČRPALKE SOLARNI SISTEMI Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.sl Б Б Б Б С Б ш?\п? ш тсшя^гш Ни ora §)□ т§§ С С Б Б Б С □ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO Э TI URO VOŽNJE ZA В KATEGORIJO □ PRVIH 10 UR PO 19€ □ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik gjipip тати od 1] do 16.5. ob 17.00 v podjetju PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si www.peugeot.si CROSSOVER PEUGEOT 2008 NOV POGLED NA SVET à ZE ZA 13.990 eür kovinska barva klimatska naprava radio CD/MP3 ^ KASK01 EÜR PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot p e и с EOT priporoča Total. 4LETA ^T JAMSTVA * Primer informativnega izračuna finančnega Leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Access - mesečno odplačevanje, mesečni obrok je 151 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 02. 04. 2014 znaša 8,0 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %, financirana vrednost 9.793 EUR, skupni znesek za plačilo 16.511 EUR, stranka prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,8-5,9 L/100 km. Izpuh CO2: 98 -135 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih voziL Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 Oglašujte v Našem časopisu: samo 1,06 evra z DDV. Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 TEL. (Ol) 565-30-30 www.petersport.si SPORTsi VSE ZA ŠPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana rolerj» SötniKi IHU1E PRTLJAŽNIKI ZA VSE AVTOMOBILE (staro za novo in staro za staro) TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO Popustvelja za ena očala (1 kos) do razprodaje zalog. Е0И2Э2ЮТ1 S TEM KUPONOM IMATE 30% N POPUSTA PRI NAKUPU j N SONČNIH OČAL у v ^ SUPERBIKE. ✓ Paketi za Vas! PAKET 49 EUR PAKET 69 EUR kovinski okvir + lahka stekla brez tanjšave in antirefleksa PAKET 89 EUR plastični okvirmoški/zenski + lahka stekla brez tanjšave in antirefleksa kovinski okvir + lahka stekla brez tanjšave ^^ + ^^HBit antirefleks NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL JE ŽE V PRODAJI! Postojna Cerknica Mercator center Cesta 4. maja 17 05 720 00 33 01 709 30 08 Vrhnika JAN JAN d.oo. Robova cesta 3 ^bj 01 755 60 01 SOLARFOCUS zagotavlja neodvisnost Var i konj OGREVALNA TEHNIKA Ljubgojna lb, 1354 Horjul tel.:01 750 01 30, GSM: 041 633 878 www.varikon.com PECI NA DRVA / PELETE / SEKANCE SONČNI KOLEKTORJI Vrhunske peči na biomaso, popolnoma avtomatizirano ogrevanje z izkoristkom tudi preko 96 % Do 2.000 Eur subvencij Eko Sklada Kredit Eko Sklad garancija do /—ч (19 Jltliri ; let iS I Uta I-bbI SOLARFOCUS peči ter solarne sisteme si lahko ogledate tudi na sejmu v Celji »Sejem Energetika«, 20.-23.5.2014. ^jAiM Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 2B, 13BO Vrhnika, GSM: 041 558 www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje GRADBENA DELA IN IZKOPI * Razniizkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 Vedežujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. Tel: 051 251 489 VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. POMOČ NA DOMU IN VARSTVO OTROK NA VRHNIKI ČE POTREBUJETE : ■ ČIŠČENJE HIŠE ALI STANOVANJA ■ POMOČ STAREJŠIM PRI NEGI IN OSKRBI ■ OBČASNO VAROVANJE OTROK ■ ENERGETSKO ČIŠČENJE PROSTORA Z METODO »Tesla metamorfoza« POKLIČITE: 041-816-922 28. april 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 6i IZDELAVA KOVINSKIH NADSTREŠKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Si Koprivec in družbenik k.d. Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika www.koprivec-druzbenik.si Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si MojaObčinasi VRHNIKA. E30RQVNICA. HORJUL DOBROVA-POLHOV СПЛОЕС. LOO - DRAGOMER Ifoi/7506840] Jelovškova7 ('oi/ 7506 840 MEGA CENE SOTA 250L MOTORNO OLJE REPSOL 20L Э,9€ BIO G — GUANO 1kg 61,50€ OLJE OLMA 5L za motorne žage SUPER UGODNO TRAKTORSKE GUME Živilska trgovina VERD Verd 6, 01/7506 844 Ugodna ponudba velja do 30.04.2014 oz. do odpi I* - SUPER CENA r - SONČNIČNO OLJE 1L samo 1,49€ SLADKOR 1 kg samo 0.84€ 12 4/28 8 PR 6.00/16 6 PR 6.00/16 pogonska * 10.0/75 6 PR ™0,59€ 259€/kos 47€/kos 57€/kos KORUZNIZDROB 1kg NAMENSKA MOKA ZA POTICO 1kg BELLA BIONDA polži 28 ali 32 ali peresniki 39 76€/kos JESPRENJ 1kg Л I, ^ t CHEVROLET 10 let garancije SERVIS KIA MOTORS AutoMfa - SE U S K AR i Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia Iww.parketarstvo-rode.sL I Rode Miro s.p. MalaLigojna 13 • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 - polaganje In obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov In drugih talnih oblog if-■ -kàiréH^gvn HMi^I^tt a«ijt^. ftii j 2Đ t то ti. critaagfè ртаХдрт POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pacta zlata tema. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica BOŠTJANA PIRCA 4. 8.1979 - 3. 3. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, stisk roke in objem ter vso pomoč in podporo. Vaša bližina in topla beseda so nam v teh žalostnih dneh veliko pomenili. Hvala gospodu župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, Pogrebni službi Vrhovec ter gospodu Lenarčiču za izbrane poslovilne besede. Hvala tudi članom PGD Blatna Brezovica, še posebno g. Janezu Brencetu, članom PGD Verd in Stara Vrhnika. Iskrena hvala tudi Branku Skubicu. Prav tako se zahvaljujemo kolektivom podjetij Trans Feliks, Komunalno podjetje Vrhnika ter Vigrad. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi Blatna Brezovica, marec 2014 „ смеЧ® DEMŠAR 11 Л II L L Ио i - c;s.\l Г 041 7ЯЛ Г+5 rill л Pi. h lilij h НРСМ^/Ъ -p гы,\ М^щ J НЧНГ hh-l Hfl KAMNOSEélVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - SALKONSKE OSROSE - NAGROSNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net DEMŠAR ЛШП ^^^ ^ на - с;s.\1: 041 t45 - strtim Л г 1lilN h riPcM^ h « nuil Jh-u ч url PnaRFRNF STORITVF TaVA^^A MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 DOSEGLJIVI 24 UR www.usluge-lavanda.si J - : TNTFGRArTIA P^THOTFRAPT1F Nudimo strokovno terapevtsko pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. M: 040 845 415 www.intearaciia.si ZAHVALA ANTONIJA ALMASI (23. 1. 1952 - 24. 2. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše. Iskrena hvala župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Vrhovec za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Dvor, 2014 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA ČARMAN Božičeva Francka 16. 9. 1927 - 4. 4. 2014 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Gabrje, april 2014 ZAHVALA DRAGOVAN PANTELIĆ (1951-2014) Nepričakovano nas je v 63. letu prezgodaj zapustil dragi mož, ati, tast in dedi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Hvala za izrečeno sožalje, vso pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo urgentnemu oddelku ZD Vrhnika in UKC (IPP) Ljubljana za ves trud, Pogrebni službi Vrhovec, Društvu upokojencev Vrhnika, g. popu Peranu Boškoviću za lepo opravljen obred in ga. Marjeti Reberšek za lep govor. Dragi mož, ati, tast in dedi, za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi. Vrhnika, april 2014 Poslovila se je naša mama MARIJA GUTNIK 1930-2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki ste jo obiskovali v Črnem Vrhu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu dekanu za lepo opravljen obred in besede slovesa. Vsi njeni Los, Lesno Brdo, Sinia Gorica Л ZAHVALA Življenje ni to, kar se nam zdi, je le pot do večnosti. Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj! Umrl je mož, ati in ata JANEZ TROHA 21. 6.1947-22.10. 2013 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od Janeza in ga pospremili na pot večnega počitka. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Pogrebni službi Lavanda za skrbno organizacijo pogreba ter trobentaču in pevcem za občuteno petje. Zahvaljujemo se praporščakom in članom Prostovoljnega gasilskega društva Podolnica za izkazano čast ter sovaščanom, da ste nam stali ob strani. Zahvala velja tudi duhovniku za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. Zdenka, sin Matej in hči Janja z družino ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila mama in stara mama MARIJA BIZJAN, rojena Koprivec 17. 10. 1931 - 22. 3. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darove, sveče, cvetje ter darove za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku, pevcem in Pogrebni službi Perpar za lepo opravljen obred. Sin Marjan z družino Kdor živi s v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. (Kant) V 76. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in dedek JANEZ OGRIN Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ^bfw m Za hvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale- 6Я.72 z DDV Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika se je glasilo: »spomladanska opravila«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Barbari Ficko iz Podrebri, Igorju Lajhu iz Brega in Mariji Čamer-nik iz Lukovice. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 18. maja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade. Pozdravi z Vrhnike! Vabljeni na brezplačno vodenje po Vrhniki (3. maja) in v Cankarjevo spominsko hišo na dan odprtih vrat ob občinskem prazniku 10. maja. )v Razglednice in osebne poštne znamke z motivi Vrhnike, - miniaturne črtice Ivana Cankarja, - 3 g mini čokolade Ivan Cankar, - 90 g mlečna čokolada (Vrhnika, Izviri, Barje, Ivan Cankar). TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54 Mob: 051 661 063 Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. Nagradna križanka Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Izdelava in urejanje FB strani že za £ Pokličite Vrhn'ške iskr'ce U našm cajtngu sm brav, de bojo hišca na ta nov že-ležnšk pastaj mnde obnovl. Eni muzealci, al varuhi kulturne dedišne nej bi se je lotil, pa še občina nej bi bla zravn tega projekta. Mende še Evropa z gnaram iz nekih kohezijskih skladov. Pa, ljude, tu traja. Elabora- Ml" zdaj! /me; гЦ! II Studio za oblikovanje in spletne komunikacije 041 772 722 www.okusi.si ti in padobn papirji vzamejo kr nekej časa. En ta prav cimprman bi djav, dejte mi par lajšt in starga strešn-ka, pa mi tu uštimama u enm popodnetu kr prec. J. Sulc NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra AMSUNG GALAXY XCOVER2 akcija na obroke Sklenitev novega naročniškega razmerjaali podaljšanje obstoječega za 24 mesStev. meg(5)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@sioi.net m^leicsi RAČUNALNIŠTVO В SERVIS T: 01 750 51 70, M: 041 26 48 48 E: prodaja@molek.si 1 1 Й I # Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija3, 1360Vrhnika pOn - pet : 8-12 in 13-18 -sob 9-12 I Alt ..... £ -je.___" Ф tovarniško obnovljeni računalniki in prenosniki z garancijo 12 mesecev. p udba na www.molek.si Aktualna pon /sRq Break i Nr ScrLk ) Backspace Zakaj se odločiti za nakup rabljenega ra čunalnika ali prenosnika: • prihranek denarja, • odlično ohranjena in stestirana oprema, • varen nakup - garancija 12 mesecev, • licenčni operacijski sistemi, • tišje delovanje, večja stabilnost, • primerno za: začetnike, poslovne uporabnike, šole, študente ... • na zalogi večje količine istega modela, • dostava v 48 urah ... RDEČI N9SKI KLOVNI I O R A V N I К I RECiKLiRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRi PROJEKTU RDEČi NOSKi! 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE V ob vračilu prazne kartuse / tonerja. Bodi Eko, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. RAČUNALNIKI - novi in rabljeni • SERVIS • FOTOKOPIRANJE • IZPOSOJA BLAGAJN • BARVE IN TONERJI ZA TISALNIKE