ISSN 0350-5561 ZI koRM tedna Pooblačilo se bo. Predvsm v vzhodnih krnjih ho olxasno f slilo smito^ Hladno bo in vetmvno. oc èteifUka 49 četrtek, 13. decembra 2007 Velenje prvo med večjimi mesti Žalec. 7. decembra • Tiiristična zveza Slovence je ob zakljućku tetošile akcí>e Moja ll^ žela • lepa in gostoljubna slovesnost pripravila v dvorani I. osnovne ^le v Žalcu. Na r\jej so podelili priznanja najlepše urejenim krajem, ustanovam v sedemn^stih tekmovalnih skupinah. V skupini večjih mest je zmagalo Velenje pred Celjem in Novim mestom. Za mesto priložnosti je to že četrto priznai^e za urejenost, kar dokazi^, da je skrb za urejene zelenice, gredice, za lep^ bivalno okolje velika. Bojan Konlic. podžupan Mestne občine Veleige, ki je pre>'zel priznarýe. je ob tej prik)žnosti Izrazil zadovoli5t>o: ''To je spodbuda za uspešno delo na tem področju v prilto porabili ccl uv vornjak lesa. peska in kamenja, poslavljali pa so jih karnekaj dni. Odprl jo je direktor muzeja Damijan Kljajic. Hkrati so odprli ra/slavo Praznična voščilnica. Novoletne v{)5ćilnice oîrok vrtcev in jJol Šaleške doline so ludi lctt)s presenetile z izvirnostjo in domisleoosijo. saj je prav vsaka zase neponovljiva in oiroSko igriva. Odlično jih je ocenil tudi likovni pedagog Robi Klančnik. V kulturnem programuje na sto pil Otroški pevski zbor Glasbene Frana Koruna Ko/eljskegai Velenje pod vodstvom Manje Ci<íšnik. Pesem bo ob ra/stavi jaslic zvenela ludi konec leta; od 25. decembra dalje bodo ob njih pripravljali zanimive koncerte. iutri dopoldne bo na Velenjskem gradu spel ustvarjalno. Otroci iz šol in vrtcev Šaleške doline bodo namreč okrasili vsak svojo novoletno smrečico, ki bodo postavljene ob poli na grad. Hkrati bodo razglasili najboljše otroške voščilnice. ■ bšf foto: vos 1,85 EUR. 300 SI 1*^1110 Bi šlo brez petard? Milena HrstiČ • Planine Pruzfuki, posebej rmvlemi, no cm, h) i/ mmgi dajo dr/ška (ludi) s pokiifije/n Pri tem se ne ozirajo na liste, ki Jim lovrsini zvoki niso IJi/hi, ki Jih spravljajo v Jezo. oln/p. slrah, Ob f/vcř. Čeprav Je zakorf-xko '^dovoljena'* uporaba pirotehničnih sredstev Ciuj se to ne vseh. predvsem pa ne povsod) med 26. decembrom in 2. JamiarJem, se v leh dneh nekateri na lo požvižgajo. Je pa treba - resnid na UuIm • dodali, da tako hudo, kot Je bilo nekdaj, ko si se v mestu počutil kot bi bii sredi fronle. ko se Je kadilo, pokalo in poskakovalo, le ni več. ljudje so poslali {iametnfýki, holj ozawšceni ifi racionalnejši. Mar-.^ikdo se Je iiolovo zanuslil, ko je >' kakšnem mediju, ki omoifoia sliko, videl posledice nepravilnega in nepremišljenega rokovanja s kaiero od iievilnih pokalic, ki se danes dobijo na ir^iit Ce so le opečeni prsti se lahko pustili nodusne, te pogled na razcefrane in odirgojjc ude ni nu)gel. Poie^ te^a pokatýe stane. Je vredno seči v žep za nekaj, česar ne potrebuje^ kar ni nujno in kar se lahko, nenazadnje, obrne proti lebi? Nemogoče pa je pričakovati, da bi imameznlki lahko pofXilnoma opu slih uporabo pirotehnike^ A če Jo te uporabljajo, naj jo tako, da s lem ne moHJo drugih. JWdvsem pa naj jo ufwrabljajo pravilno, po nawdilih proizvajalca, da ne bo prišlo do nesreč. In se nekdj: mladoletniki do /5, leta lahko pirotehnične izdelke kupijo le. če so z nlimi strusi ali skrbniki, drugače ne. Samo teleti si fe, da bf vsi trgovci up(xsierali to prepoved. Da bi Jim bila v ospredju ludi varno.^. ne le zaslužek. Razstava Jaslice bo zagotovo tudi letos na grad privabila Številne obiskovalce. Postavili so jo že sedmič. 9770350556014 KU lokalne novice Kontic vložil pobudo o trasi hitre ceste Velenje • l.jiibij^ina • Poslanec Boj^n Konlič jc nâ prcdsc<]níka dr/iávns:^ /bora TraiKCla Ciikjnlija naslovil pnslansbî pnt)utio, ki jo bo prejel minisicr za okolje in prostor Jane/ Podobnik. V njej jc KontiC zapisal: "Prava vsebinska razprava glede umestitve iiitre ceste zjiotraj (rctjc fazvnjue osi sc bo praklično šele pričela. 7x pred uradnim začetkom so posamezne lokalne skupnosti oblikovale svoja stališča in posredovale pnp-laml pri predstavljanju pnv grantov in pokliccv zanimive tudi zanje. V uvodnem nagovoru je direktor .?CV [van Kotnik poudaril. »da lakili pogojev, kol jih imamo mi, sosednje nimajo, zalo bi bilii škoda, če ne bi poskrbeli za nase gcncracije otrok. Glede opreme, prostorov \n áe česa nismo primerljivi 7. drugimi. Ob podpi>ri tukajšnjega gospodarstva skrbimo, da na^i dijaki in študentje pridobijo čim več uporabnih znanj. Prednost pred drugimi je tudi euoi/menski pouk in cehv dnevna šola. Radi bi, da bi dijaki, za katere organLdramo avtobusne prevoze, v šoli pustili še torbe.« Kotnik je pozval šolske svetovalne delavce in ravnatelje, naj postanejo njihovi partnerji, saj st^ ptHeg staršev zelo pomembni pri usrncr-jaiiiu bodočih srednješolcev na na* daljnjo življenjsko pot. Apoma-gajte, da bomo s skupimni močmi dobro i/korisiili zmogljivosti ScV,« je še dejal Ivaji KcUnik. bodo nadomestili moduli, ki bodo zaključene celote zjianj z določenega strokovnega področja, ali povedan t) drugače: delovanje nicd teoretičnim in praktičnim izobraževanjem je prepleteno in pove-zano.'* Po njegovih navedbah jc dan večji poudarek tudi píwezavni Sodelovanje ŠCV 2 osnovnimi šotami pri predstavljanju programov in poklicev, izvajanja Izbranih vsebin in podobno je zelo dobro, so menili udeleženci srečanja. Mag. Tone Gams. ravnatelj Poklicne in tehniške eleklm in raču-nalniškc šole ŠCVJe pri predstavitvi bistvenili sprememb o novih in prenovljenih programih srednješolskega 1er stnikovnega izobraževanja izpostavil, da so oblikovani na osnovi potreb delodajalcev in so zasnovani kompetentno, ^kar pomeni, da je jasno opredeljeno, za kakšna dela ho udeleženec izobraževanja po zaključku programa usposobljen. Stare teoretične predmete in praktični pouk strokovnih vsebin in splošnoizo braževalnih prcdtnclov. Dijaki se bodo v času i/gramih. Prihajajo iz 37 občin, od tega največ (59 odstotkov) i/ mestne oh-čiiíe Velenje. i/. i>bčine Šoštanj. 3 odstotke i/ ohčijie Šmartno ob Paki, 25 odstotkov pa i/ t)siaiih občin kon«ke. sa-viiýske in ccljske regijo. Vsi bi radi šteli (vsaj) do trinajst Nesrečna številka, ki v dmžine prinaša srečo - Na pokrajinske zakone pripombe, a pokrajine naj bi pomenile priložnost - »I^ovd z novci« se delajo nedolžne - Še posebna vremenska napoved za kadilœ? Oh šievllkf frim^sl .vc nekaiert pri nas še wdno zdrznejo, čeprav je ^ih rt>vo rei, da nam nesreče ne prinaša fe irinajsiica. V teh dneh pa jo nekalen kar kličejo. Ne nesreče, ampak !o šlevilko. Seveda, vsi zaposleni hi si tekli trinajsto p/aà). Ponekod so jo že obljubili in ludi oth juvljeni podalki o sišini so nekatere naredili nesrečne. Tiste^ ki hodo morda dobili le kakšen drolyit. kar dvakrat. ZMradi te visine r/jifio\e trinajste plače i>a seveda ludi zaradi visim nekaterih drttph. Verrat je namreč slisati, da si predvsem v dmzhah, kjer sami najmanj nepih sred no ustvarjajo, največ delijo. Nekateri so še posebno (Mzornl na razna elektro podjetja in združenja. Net eni struni je napovedana dražitev elektrike, na dru%i so marsikje med njimi napovedane visoke iiožičnive di trim^ste plače, hne niti ni pontemln/o, pomembna je njegova denarna vrednost. In čeprav nekateri radi rečep. da denar sam ne prinaša sreče (tako pravijo predvsem tisti, ki imajo dovolj), je prav od trinajste plače marsikje odvisna praznična sreča v nwotiih slo-ven.skih družinah. Morda pa .w se prav zaradi vraževerja načrtovalci slo\eft.skih pokrajin odločili za .itevilo Î4. Ko so nekateri govorili, da honio dvanajstim administrativnim pokrajinam dodali ke dve, smo večkrat slišali, da je tri-mysta Sa.^a. No vsaj za zdaj se na tem območju ne občani ne občine zaradi lake nove združbe ne počutijo nesrečne: tudi ne zaradi predvidenih dveh sedežev pokrajine. Nesrečtii morda bodo. če se bodo ures-ttičile nekatere slabosti, ki naj bi jih pokrajinam ob rqsnu položili v zibelko. Pa nuj %re za prenos opravil z države ali pa seveda jinancira-nje. Na splošno imajo župani slovenskih olKin na dosedanje predloge precej pripomi). čeprav tudi večinsko v pokrajinah vidijo veliko priložnost. Da bo le v.sp urejeno tako. da jo hodo res lahko izrabili. Niso pa še ludi ntihnile pri/fombe z vladnih strani na naše trgo\ze. ki da so najbolj krivi za podražitve hrane in s tem na wlik skok inflacije. Mala vojna, kije zaradi te^a na.Ktaia, se še ni /wle^la. udeleženci vseh orožij še niso odložili, slišati je še veliko vnKih besedi. Trgovci se imajo seveda za nedolžne, čeprav nnw^i. tudi navadni ku/Ki, oix>zu-rjajo na nji lune polne mo.^nje. ki sijih polnijo iz potrošnikovih denarnic. Tudi največji trgovec z našega širšega območja je znova zagotovil, da vlada pri obtožbah nikakor nima prav In se je l>oja proti in flaciji loH/a z napačnega kottca. Kupcem hi bilo končno vseeno, kdo se bo pokazal za glavnega krivca, da hi se le cene spet .^pustile na staro raven. A to je celo za pravljični mesec december prevelika ui\-ara. Mnogi pa so že bolj ali manj spoznali, da je utvara tudi, da hi omi-lih kadilski zakon. Inšpektorji so stopih na prste celo tistim, ki so se hvalili, kako so našli lukfijo v zakonu. A se je izkazalo, da so delah račun brez inši>ektorjev! Čeprav je tudi res, da je še veliko večjih gth stinskih prostorov, kjer se za zaklenjenimi vrati debelo kadi daleč v noč. Na srečo je bilo sicer doslej razen nekaterih l^em kadilcem vsaj vreme naklonjeno. Nekateri ob tem celo predlagajo, da bi uvedli še posebno vremensko na/med za kadilce, da hi vedeli, kdaj pa sele ne bodo mogh »oddahniti^ na vrtu ali pločniku kakšnega lokala. !n vstali malo prej in za stenatni lastnega doma vsaj zjutraj v miru opraviti kadilski ritual Si lahko mislite, kako bo nekaterim v najdtdjši noči. če se ne bodo mogli poklotnti bogu tobaku?l NAS ČAS i2A|a: čsupIsnMalonšU k Kn^m». iiAMttit. Izhafa ob čcOtHi Cera posamezne^ izvoda ^ 1,25 € {300 StT) ĐDV. 0.1 e i23,50 SITI, csra ímOí bwODV î.14 € {276,50 SIT)). Pd pl^ Hne 11 % h mnećne 7 % popust Crtdništvo: Bofts 2alo£é>( (dnektor), Slane Vovh (odgovorni u(ednik), Mitona Krsti^Flaninc (pnnoćnica urednika), Jane Piesntk. Taijsna Podgoriek. doj^ žpegel (tn^^naijll, Una Zákonek (uiednca /ad^), Jan|a KoSiit^peçel (tehnična urednica), TcinaZ Geišak (oùQkDvaiec). Prsfagend»,' f^ina Jug (vM|3 propagande), Saác KorMinik. Jure Bertink (propagandlstak Sidtí uridine b ivmt: 3320 KUrtčm ?l ^ {L 202. (ileton r03| 8SB 17 90. tililu t03| 897 48 43. TRR • Nova tB, Vetenje: 0?A2S-002013:S^4 Emell; pre$d9nascai5! Oblkmnji In 71t. priprm; Naš ćas úí>í3. TfeâcTskairaSETdj}. Na1dad»:5400í7vcidw Nenerdûidh {otogralQ In nAofiiMV u wačinti Po o ODVje "HA ias" uvršden med proizvode írdumalMiega zra&ap za kalere » ptaduje dmek po srccnl Letno ízMe 52 šlevllk DOGODKI Turizem raste iz nas samih Akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna vse pomembnejša za razvoj turizma - Velenje prvo med večjimi mesti, velenjski avtokamp Jezero tretji v svoji kategoriji Tatjana Podgoršek Žalec. 7. (lecembrii - V dvorani i. osnovne soie v Žalcu .ic Turistična /vc^a Slovenije v sodclWH-nju z minislrsivoma za gosptKlar-SÎVO, okolje In pmslor 1er Slovenske l uri s Učno organizacij t) pripravila sklepno dejanje v akciji Moja dc/j;la - lepa in gostoljubna. Na slavnoslni priredilvi so podelili pri/.nanja najboljšim, ki so sode-[(Tvali v akciji- Olavni cilj projekia je ustvarili urejeno in gosloljubno okolje, křtr je pogoj za uspešett razvoj lu-rizma. Po besedah predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika S. Oernjaka je Slovenija na dohri poti. Turizem postaja vse bolj paradna panoga slovenskega gospodarsiva. Rezultati so odlični, saj beležijo letos rekordno luristićno leto. Slovenija Ima na> večjo rast med vsemi državami KIJ. "K temu so prispevali številni pro si ovo Ij ci z delom, ki so ga vložili v to. da je njihova domačija lepa in urejena, da je laksno ludl okolje, v katerem živijo. Turizem ni zgolj poslovna dejavnost, ampak Se kako pomembno vpliva na kakov^?sl življenja nas samih. Zalo turizem rasle Iz nas samih." Kol je se poudaril Ćernjak, v zadnjih 4 letih postaja skrb za urejeno okolje in kakovostno življenje občanov pri ^.upanih skoraj tako pomembna kol skrb za urejeno infra- strukturo, kar je zelo pomembno. Da je akcija Moja dežela • lepa in gostoljubna vredna pohvale, je menil ludi žalski župan Lojze Po sedel, ki seje tako kot Oernjak zahvalil številnim prostovoljcem, do-natorjeni pri urejanju okolja in dv^u kakovosil življenja občanov in občank. Direktor Direklorata za turizem mag. Maijan Hribar pa je dejal, da je akcija izjemno pomemben projekt za krepilev zavesti ohranjanja in urejanja t>kolja. Najlepši turistični kraji Tekmovanje je razdeljeno na 17 tekmovalnih skupin: mesta -večja» srednja, manjša, kraji - i>:ra-zito turistični, turistični. Izletniški, hribovski in drugi, zdravilišča - večja, manjša, kampi - večji, srednji in manjši, t>snovne sole, zgrajene do leta 19X0, osnovne šole zgrajene po leiu 1980. srednje ^ole, letos prvič pa so v njej sodelovali ludi vrlci. Med večjimi mesti je zmagalo Velenje, med srednje velikimi Slovenske Konjice, v konkurenci manjših mest je zmagalo Grosuplje, /a najboljši izrazilo turistični kraj ;e bil razglašen Podčetrtek./a najboljši turistični kraj Laško, za izletniški kraj leta Iška vas, v skupini vseh drugih slovenskih krajev je zmagala Ooriánica. med hribovskimi kraji Svetina nad Šlorami (Logarska dolina je bila druga), med zdravilišči Pan:veza Slovenije), podjetja (Slovenske železnice, Petrol), Slt)venska vojska. Po ocenah komisije Gasilske zveze Slovenije je največ točk v kategoriji gasilski domovi, zgrajeni od leta 19.10 do 1970, dobilo PGD Šalek. V lek-movalni skupini ribnikov pa je s«v deloval le Miran Lesjak iz Vinske Cîore. kije prav tako na svečanosti prejel priznanje. _ Podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Prvo mesto med več[lml mesti ima dve sporočilni vrednosti: Velenje je priznano kot eno največjih slovenskih mest In tudi najbolj urejena. To je nagrada 2a opravljeno delo. za skrb za lepo urejeno mesto in spodbuda za naprej. Naši občani in občanke so kri^čni do okolja, opozarjajo na napake, pomanjkljivosti. Kritike so dobronamerne in mislim, da se sadovi tudi tega zrcalijo na v prvem mestu. Zelo pomembno je. da smo pri skrbi za urejeno okolje nalli skupno pot i mladimi, ki jim ščitenjem Velenja omogočimo opravljanje počitniškega dela. S ponujeno možnostjo vzbujamo v njih občutek, kaj pomeni čuva^ zelenice, skrbeti za gredice, zelenice, kdko ohraniti mesto čisto. Tudi tovrstno druženje prijetnega s korist nim se odraža v prejetem prvem mestu med večirml mestl.u Aleš Oremel. direktor TRG Jezero Velenje; »Letos smo v našem kampu zabeležili več kot 1500 nočitev. S tem še nismo zadovoljni. Naš kamp je prehodni, saj se turisti v niem zadržijo 2 do 4 dni, želimo pa si. da bi jih zddiiali še nekaj dni več. Za to In dd bi se prihodnje leto uvrstili Še višje, bomo nadaljevali izvajanje teh aktivnosti. Posodobiti žetimo trgovino nasproti recepcije kampa, radi bi obogatili ponudbo še z gostinskim lokalom, uredili piknik prostor za goste kampa In tudi za ostale obijane, ki bodo urejen prostor lahko s pridom koristili za družinske piknike. Razmišljamo o uvajanju novih produktov z vodenimi programi. V neposredni bližini je namreč Muzej premogovništva Skivenlje. Muzej Velenje. možni so lepi sprehodi v okolici velenjskih jezer, malo dlje so Terme Topolšica. pa turistično rekreacijski center Golte nad Mozirjem ter Mo-zifski gaj.« Priznanja za najlepše urejena večja mesta Priznanje za avtokamp Jezero Veienje Priznanje Gasilske zveze Slovenije za urejenost gasilskih domov, zgrajenih v letih 190 do 1970, je prejelo PGD Šalek, »Traso umestiti zunaj občine« Civilno pobudo proti predlogu trase hitre ceste ustanovili tudi v občini Šmartno ob Paki - Od občinskih svetnikov zahtevajo preklic sprejete odločitve fa^'ami Podgoršek Polemike glede predloga ira se hiire ceste irelje razvojne osi očitno ne kmalu konec. V zvezi s tcni so usia-novili civilno pobudo najprej v občini Bnisli)Vće. naio v krajevni skupnosti Skale - l lrastovec v meslni občini Velenje, pred nedavnim pa sojo usia-novili tudi v občini Šmartno ob Paki. 12v, ki so po hitrem postopku soglasno, res z nekalerimi prlpi>mbami in predlogi, poirdill predlagano traso hiire cesie skozi spodnji del reke Pake. Pri icm so se očitno premalo zavedali, da gre /a pomembno o d ločile v» ki bo imela irajne posledice na okolje in na kak'>-vost življenja občanov.« Kol je se dejal Gruber, jih moli, da o lako pomembni odločitvi ni bilo zborov vaških skupnosti, na katerih bi lahko občani izra/ili svoje rrmenje. Zato vlada med njimi občutek, da so jih njihovi izvrali v dveh dneh • glede na predlagano umestitev hiire ceste - v najbolj prizadetih vaških skupnostih : Rečica ob Paki, Podgora in Veliki Vrh. Število podpisnikov pa naj bi bilo vsakdan veCJe. Zakaj predlagana umestitev trase hitre ceste skozi občino Šmartno ob Phkl ni sprejemljiva, so navedli v 11 sialisčih, od katerih je Ciruber izpiv slavil gospodarski vidik (ker naj bi iz- gubili 10 odstotkov občinskih površin), ckoli>ški, naravovarstveni, k razvoju turizma, na katerega v tukajšnjem okolju veliko slavijo, pa /.aties-Ijivo nasipi, nadvo/i ograje, vkopi nc bodo pripomogli. Škodljiva pa je predlagana umestitev ceste - po mnenju civilne pobude - tudi za infrastrukturo, saj deli občino na dva dela / visokim nasipom, ki so ga občani poimenovali kitajski zid. Ta bo povzročil ogromno degradacijo prostora. razvrednotil zemljišča 1er objekte. Na vprašanje, kakšen pa je predlog civilne pobude, kje naj bi speljali hitrih cesti) skozi občino, je Ctruber od-govoril: * Nimamo predloga, ker nismo strokovnjaki- V peli zahtevi smo zapisali, da je potrebno traso umestiti zunaj t>bčine Šmartno ob Pakl.« Kor so - lako Cîruber - zbrani podpisi realen dokaz razmišljanja in stališča občanov v nekaterih vaških skupnostih» bodo aktivnosti sedaj razširili še na preostale dele v občini - na vaške skupnosti Šmartno ob Paki, Gorenje, Paška vas in Skomo. Prav tako se bodo povezali s civilno pobudo v občini Braslovče in v KS Skaie - íírastovec. »Z vsemi navedbami ne soglašam!« župan (íbčlne Šmartno ob Paki nam je na vprašanje, ali je sezjianjen i zahtevami civilne pobude in če. kakojih komentiral, dejal, da sojo osebno prinesli na občinsko uprave) 5. decembra, zaradi odsotnosti pa jo je prebral dva dni kasneje. Kol je dodal, ga moti. da je o ustanovitvi civilne pobude izvedel od ne-kalerili novinarjev. ^MisIiJn, da bi kot župan lahko izvedel o nameri sku-plne občanov lakrai. ko sojo ti ustanavljali. Je legalna, z nekaterimi navedbami v njej pa ne soglašam. Postopke, ki so določeni ali dogovorjeni, som seveda kot župan doUan vodili. In to tudi delam. Ravno zaradi tega sem sklical dve izredni seji občinskega sveta, med eno in drugo omenjeno sejo smo opraviti javno predstavitev trase. Sklical sem tudi neformalno skupino strokovnjakov ter /bral veliko koristnih pripomb ter predlogov, imenovan je bil odbor, ki bo akUvno sodeloval pri obravnavi predloga trase tretje ramjtte osi. V njem so predstavniki civilne družbe, sirokiîv-njaki in predstavniki političnili strank.« Podgoršek je izrazil prepričanje, da so v tamkajšnjem okolju sposobni s strpnim dialogom, tvornim sodelovanjem in pogledom, usmeijenlni v prihodnost, resiti to težavo v dobn) razvoja lokalne skupjiosti, širše družbe, in sicer tako, da bo najmanj škodljiv okolje in občane. ■ tp Število splošnih ambulant nad V • poprečjem Največje pomanjkanje specialistov v psihiatriji, mamografiji; ultrazvočni diagnostiki in okulistiki Milena Krstič - Planine_ Velertjř, Mozirje - Ob nedavnem obisku ministrice m zdravje Zofye Mazej Kukovič v Sošianju je direktor Di-rektorata za zdravstveno varstvo primary Janez Rem-škar, dr. med., predstavil tudi nekaj podatkov o tem, kam Savinjsko-šateška regija, v primerjavi s Slovenijo, sodi po številu zdravstvenih ambulant. Po številu sphíšnih ambulant je nad republiškim poprečjem, mladinsko zobozdravstvo je pod poprečjem. medlem ko je zobozdravstvo za odrasle nad poprečjem Slovenije. Drugače pa je s pokritostjo lega okolja s specialisti. Največje pomanjkanje je čutili pri mamografiji. psihiatriji, ultrazvočni diagnostiki. okulistiki. Ocenil je. da bo potrebnih vsaj še deset let, da se bodo v lem okolju zadeve na tem področju uredile. In ker je vednt> veliko govora o koncesijah, je bil zanimiv tudi pj^datek, ki ga je nanizal v zvezi z njimi. V Mo ziíju ima pel zdravnikov koncesijo za splošno medicino, prav toliko koncesij imajo zobozdravinki, en kon-cesionar pa je na področju ginekologije. V Velenju pa imajo kotí ces ijo štirje splošni zdravniki, petnajst zobi)Z-d ravni kov, šest različnih drugih specialistov in en fmo-terapevt. »Tam, kjer obstaja modrost za pi)Slušanjc drug drugega, težav s koncesijami ni. Ni jih tudi tam, kjer so zdravstveni domovi sposobni konsenza. Naj navedem primer Skolje Loke. Tam so vsi kčju prostovoljstva v Velenju Alenka Cas i/ Šolskega cenira Velenje. V kraikem pogovoru / nami je župan Srečko Meh o pomenu prosiovoljsLva in odločilvi, da jim pripravi sprejem, povedal: »Pogiv slo pi>zabimo ljudem, ki se skoraj z ničemer ne izpostavljajo, s svo jim delom pa bogatijo /ivljeuje posameznikom in skupnosti, reči fivala. In ravno zato smo se odlehčili da v mesino hiSo povabimo velenjske prostovoljce, saj sem jim želel glasno povedali, da je njihovo delo zelo pomembno. Veli-kokral govorimo o delu izasilcev. športnikov, kulturnikov, Karilasa, Rdečega kriza ... Pozabimo pa na mlade prostovoljce, ki dobro delajo znoiraj Šolskega centra, MZPM in Mladinskega centra. Ti so res izjemni. Cire pa tudi za pot, za način občuienja okolicc in sočloveka, pot življenja. J^ivljenje ni vedno rožnalo, in če ponudil roko pomoči, in pomoč, ko jo po-irebuješ. ludi dobiš, je lo veliko vredno. Rad bi sporočil ludi star-sem teh otrok, da so lahko po- nosni nanje. Oe kdi^rkoli dvomi v genenicijo mladih, jim lahko spo-t()č\ro le to, da so prekrasni.« »Prostovoljstvo izpopolnjuje« Mentorica prostor 11jcev na Šolskem ceniru Velenje je psihologinja Gabrijela Fidler, ki je svojo mladost prav tako bogatila s pn)S-tovoljnim delIskem ceniru Velenje pro- jekt prosiowiljnega dela poteka že 15 lel. To je z-a nas pomembna obletnica. ki jo nameravamo praznovati spt>niladi. I.eios imamo okoli 100 prostovoljcev, saj se nam sc pridružujejt). lansko Icio smo jih imeli ski)raj 150. Delajo na vsaj 15 različnih področjih; od dela s starejšimi v Domu za varslv<î odra-slili. do vricev, učne pt)moči otro kom, delajo v Muzeju Velenje, v Veterinarski kliniki Toplica in letos na novo v zaveiisču za male ži- vali v Mislhiji ter v pri delu vartîe hiše. Vključili smo mdi Vrtec Šoštanj in Knjižnico Šoštanj, kjer delajo predvsem dijaki iz ŠoManja.^i Na vprašanje, zakaj se mladi na ŠC"V odl(»čajo za pn^stovoljno delo, je naša «^govornica odgovo rila: »Morda je prva sp stira na skoraj 2000 kvadratnih metrih površin, v njem je našlo zaposlitev 35 delavcev, oh objektu je 115 parkirišč. Vrednost naložbe je blizu 6 milijoncw evrov. V Velenju pa je zrasel Tušev supermarket na dobrih 1000 kvadratnih metrih površin, na katerih je kupcem na voljo več kol 1.1 tisoč živilskili in neživHskih izdelkov, Ob objektu je več kot 70 parkirnih mest. V izgradnjo je Skupina Tliš vložila blizu 4 milijone evrov in v njem zaposlila ljudi. Supermarkei je odprl vse dni v lednu. Milan Mlinar, direktor maloprodaje v Skupini Tu^, je na otvoritveni slovesnosii, ki sojo popestrili godbeniki Zarje iz Šoštanja. dejal, da sodi supermarket med najsodobnejše v Sloveniji. V Velenju so že bili prej prisotni z manjšo trgovino na Ciorici, ki jo bodo obdržali, z novim super-marketom pa bodo utrdili svoj položaj v mestu priložnosti in po nudili kupeom, ki jim zaupajo, še pestrejšo ponudbo. Ana Rni-á Hribar, podžupanja Mestne občine Velenje, ki je skupaj z Mli-nariem prerezala otvoritveni trak, pa je menila, da zvesli kupci znajte dobro presodili, kdo je cenejši In najboljši. In zakaj se Skupina Tuš ni odlo čila Z8 izgradnjo tako velikega centra v Velenju, kol ga je zgradila v Žalcu? »Omejitev je prostor,« je povedala Anja Marjetic, zadolžena za stike z javnostjo v skupini. Prav tako ne nameravajo ob supermarketu urediti prostorov za ia kakšno drugo ponudbo. Za zabavo kupcev, ki so dodo bra nap<^lnih šotor, v katerem so delili bog rac, so poskrbeli skupina Roberta Cioličnika in njegovi harmonikarji, popoldne pa Manca Špik. ■ Tp šeni in tovrstno delo nadaljujejo. Ib izkušnjr) imam tudi sama. Kot študentka nikoii nisem delala za denar, ampak prostovoljno. Zdelo se mi jc. da je bolj pomembno, da pridobim čim več izkušenj. Delala sem z odvisniki, pri svetovalnem teleronu. Moram reči, da sem pri tem dobila največ praktičnih izkušenj za moje sedatýe delo. Prepričana sem, da ludi tukaj velja: »Vec kot daš, več imaš.«* Aleš Sebanc, prt'isiovoliec v Mladinskem centru Velenje: »Zdi se mi zelo pomembno, da lahko po magam. Čeprav je delo brezplačno. sem zanj nagrajen. Ni mi namreč tako pčuiim, zato uživam pri delu, ki se mi zdi zelt) pstoYoIjka. Za tovrstno delo sem sc odločila takoj po diplomi, saj sem želela biti čim bolj aktivna v svojem mestu, prostovoljka pa sem bila ludi med študijem v Ljubljani. Sem diplomirana pedagoginja, izJcušnje, ki mi jih je dalo prostowiljno delo, pa so zagotovo liste, ki li jih ne da no bena §ola. To je težko opisali z besedami, kaj doživljaš pri delu z mladimi, saj gre res za pretakanje energije. Dajemo jo prostovoljci in dajejo nam jo tisii. s katerimi delamo. Zagotst(5Voljno delo še nadaljevala, saj me izpo p nje neznana oseba. Starši so navajali. da se jc njihov otrok potem kar nekaj dni bal vrtca. Menili smo. da pa imajo večji otroci, od treh do petih let možnt^si doživ- ljati Dedka Mraza po krajevnih skupnostih v okviru društev prijateljev mladine. Precejšnje število staršev je želelo, da spremenimo decembrsko praznovanje za otroke, da je žur z bazariem zanje zelo pasiven. Izdelki na stojnicah so bili delo strokovnih delavk- Velikokrat je bil finančni izdatek /ja material večji kot pa dobiček. Dodatno delo strokovnih delavk ni bilo ovrednoteno, pa ludi nastopajoči gostje so bili s strokovnega in ekonomskega vidika vprašljivi. Nenazadnje pa je kar precei staršev imelo pripombe, ker so vseskozi morah plačevali darila, ki jih jc prinesel Dedek Mraz, pa če so to zm<îgli ali ne.« Darko Menih: •-Želeli bi, da stvari, ki so utečene in tradicionalne, ostanejo.*i Župan zadovoljen, da so si premislili Ustanoviteljica Občina Šoštanj z odločitvijo Vrica Šoštanj ludi ni bila zadovoljna. >»Z ravnateljico smo se sestali in ji predlagali, da projekti, ki so v vrtcu že ulečeni, predvsem obisk Dedka Mraza in mini pustni karneval, ki je znsm po vsej Sloveniji, ostaneta. Poudarili smo. da nimamo nič proti, če pride kje do sprememb, te so tudi potrebne, ne bi pa nam bilo všeč. če se to dvoje ne bo izvedlo. Ravnaieljici smo sugerirali, da stvari, ki so utečene in tradicionalne, v programu ostanejo,« je povedal župan Šoštanja Darko Menih. Dodal je še. da je o lem opravil vrsKî pogovorov, tudi nerormal-nih, ia da občutka, da bi starši nasprotovali obisku Dedka Mraza v vrtcu, ni dobil. GOSPODARSTVO Fori na Kitajskem Ob otvoritvi Forijevega podjetja »Qingdao Sinositec Engineering textile Co., Ltd« v šestmilijonskem mestu Qingdao je tamkajšnji župan sprejel tudi slovensko delegacijo poslovili sisioni l ori iz Velenja, na irgu sicer prisolcn že 18 let. s povezanimi pocljeîji zJružujc pro i/vadnjo, trgovino in posredništvo, s priključenim podjcijem pa áe gradbeništvo. V preteklem lelu so 7. eno od povc/anih dru/b. iT Okrogllca, Volčja Draga, v Razvojni coni mesta Qingdao na Ki-tajskem ustanovili podjetje Qiiigdar> Sinositcc r.ngineering Textile Co., Lid., ki bo proizvajalo in prodajalo tehnični tekstil za kabelsko industrijo, v nadaljevanju pa bodo pn^dajni pnjgram ra/5[rill še s proizvodnjo tehničnega tekstila za p<'>trebe avtomobilske industrije, Produkti za kabelsko industrijo, kijih danes pn> izvaja rr ()kn>glica, predstavljajo skupaj 6- odstoini svetovni Letos 60, prihodnje leto pa kar 100 milijonov evrov prihodkov Skupni letni prihodki p^^ daje poslovnega sistema Fori bodo v letošnjem letu znašali okoli 60 milijonov cvrov, za investicije pa namenjajo okoli 9 milijonov evrov. Svv, in sicer naj bi sktv paj s pt>vezaiijmi družbami in priključenimi podjetji ustvarili kar 100 milijonov cvrov. tržni delež, produkti za avtomo biisko industrijo pa l5-odstotni evropski tržni delež, i'den j^d novih ciljev, povezanih z ustanovitvijo podjetja na Kitajskem, pa je povečati skupni tržni delež p^<^ duktov za potrebe kabelske industrije na 14 odstotkov, 7. internacionalizacijo in prenosom dela piîslovanja ene od povezanih družb na Kitajsko jc p(h slovni sistem Fori tudi prvo sh> vensko podjetje, kije investiralo v Qingdao-u. Slovesna olvaritev podjetja je bila konec novembra, udeležili pa so seje najvišji poli- Novl Forijevi posiovni prostori, v katerih bodo najprej izdelovali tehnični tekstil za kabelsko Industrijo, kasneje pa tudi tehnični tekstil za avtomobilsko industrijo. Naložba jih veljala Štíři miiljone evrov. iy. urada za zunanje zadeve, investicije in promocijo. Drugi del bilateralnih pí)gť)vorov pa je bil namenjen razgovorom 2 visokimi gospodarskimi in političnimi predstavniki Qingdao Development Zotie. Pri tem gre se pose- p(zvedali, da bi>di) vrednost investicije, ki trenutno znaša 4 milijone evrov, v pri (i od njem obdobju se povečevali. Otvoritev slovenskega podjetja v Qingdao na Kitajskem in nove poslovne in prijateljske vezi, ki so Br - ■ ^ v ^ / Otvoritev novih prostorov je bila veličastna. Na sliki z desne direktor poslovnega sistema Fori Milan Forstner In župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. lični iu gospodarski predstavniki mesta Qingdao in Razvojne cone Qingdao, slovenski veleposlanik na Kitajskem Marjan Cencen, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. poslovni partnerji iz Azije in drugi pomembni gostje. V okviru otvoritve so sočasno pcv tekali bilateralni pogovori med predstavniki slovenske delegacije in županom mesta Qingdao, Xia Geng-oni ter njegovimi sodelavci hej poudariti konkretno podporo pri iîadaljnjem razvoju poslovanja novoustanovljenega podjetja na Kitajskem, ki sta jo pi^slovnemu sistemu Fori 1j) lastuiku Milanu Ibršinerju osebno izrazila tako župan mesta Qingdao, g. Xia Geng kakor tudi visoki politični predstavnik Razvojne cone Qingdao Jiang Jie. V okviru dí> govorov o prihodnjem večstranskem sodelovanju so investitoiji se oblikovale oh tej priložnosti, za poslovni sistem !-ori prav gotovo predstavljajo pomembno priložnost za dnlgt^ročno povečevatýe konkurenčnosti, za mestno občino Velenje in /a Slovenijo pa nove priložnosti povezovanja med mestoma Qingdao in Vele-tijem 1er v/postavljanja novih oblik stîdelovanja v izobraževanju, kulturi in Športu z eno od bodočih svetovnih velesil. ■ Številne ugodnosti varčevanja Ljubljanska banka, Podružnica Savinjsko-Šaleška, sledi sodobnim trendom v varčevanju -S 140 zaposlenimi pokrivajo celotno Savinjsko statistično regijo MiraZakošek ljubljanska banka. Podružnica Savinjski v Šaleška, uspešno končuje letošnje poslovno leto, ki ga je v veliki meri zaznamovala uvedba evra in so jo dobro izpeljali, svoj položaj v Savinjski regiji pa še okrepili. S 140 zaposlenimi in šestnajstimi organizacijskimi enotami pokrivajo celotno Savinjsko siatistično regijo in s tem tudi Šaleško dolino. Bančne storitve zagotavljajo kar 56.535 varčevalcem in 3557 pravnim osebam. Na omenjenem območju iniajn 71 bankomatov, z njihovimi plačilnimi karticami r»a je mogoče poslovati na kar 1472 pnidajnih mestih. Njihova prednost je. da so člani velike skupine NLB. ki se hhro t^dziva na spremenjene varčevalne navade prebivalstva in čedalje kompleksnejše zahteve poslovnih subjektov. »Tn narekuje ra/voj novih dejavnosti v bančuofinanč-nih storitvah iiî razvoj novDi kompleksnih finančnih pnvduktov. Naši delovni procesi se zato dejansko nikoli ne ustavijo. TrudinK) Direktorica mag, Lidija DovŠak in vodja prodaje Anton Lovrec se. da bi bili sojim strankam s pomočjo sodobnih tržnih poti na voljo ves čas, 24 ur na dan in .^65 dni v letu« pravi direktorica mag. Lidija Dovšak, vodja prodaje Anton Lovrec pa dodaja, da svojo ponudbo nenehno nadgrajujejo in dopolnjujejo s številnimi oblikami ugodnega varčevanja in naložb. Tako so na željo strank ponovno »odprli* vplačilo v sklad .lunisiart 3 o/. NLB Naložba Vita Multi. v katero je ponovno možno vplačati do 28. decembra. NLB Naložbo Vita Multi, ki so jo varčevalci pred tremi meseci dot>esedntj razgrabili inje danes poni)vna uspešnica. Cire za poseben investicijski sklad zjiotraj naložbenega žJvljenj-skega zavar odličnosi in ptjsebno priznanje kot podjetje, ki je naredilo največji napredek v enoletnem obdobju. Sodijo med najpomembnejša in uspešna podjeija v regiji Saša. Veljajo tudi za največjega delodajalca v /gc^rnji Savinjski dolini, říoi je povedal Anton Ploitajner. direktor /a pfKlročje kadrov in splošnih zadev v BSH. v píwtopku za ptiznanje RS za poslovno odličnosi sodelujejo od leta 2004. čeprav so že pred tem sistematično pristopili k uvajanju kakovosti v vseh procesih, ne samo v proizvodnji To dokazujeta cerliHkat 1SÍ) 9001 m leta 1996 pridobljen standard ISO 1400 L Oba so v zadnjem obdobju nadgradili in posodobili. Srebrno priznanje jim je spodbuda za prid(^bitev glavne nagrade prihodnje leto. ■ Tp Prenovljen in povečan Baumax Celje, 4. decembra - Vrata je odpri nov prodajni center Baumax, ki je 3-krat večji od dosedanjega, saj ima kar 14.000 m, prodajne površine. Direktor Baumaxa za Slovenijo Tomas Marx in predsednik uprave Baumax AG Martin 1'ssl sta na otvoritvi predstavila nove ideje in poslovne koncepte novega centra, še posebej pa prvi »Drive In«, ki kupcu omogoča nalaganje materiala neposredno v prodajnem centru. ■ mz Zmagala Erina projektna naloga Vfaribor, 5. decembra - V prostorih Ekonomsko poslovne lakultete v Mariboru so v sklopu največje sejemske prireditve v Podravju Karierni dan predstavQi tudi najboljše projekte natečaja Studentski izzivi 2007 «Najboljše študentske rcšitve<<. Med vsemi razpisanimi kategorijami je zmagala projektna naloga Skupine Lra iz Veleti Trendi na trgu eko izdelkov: Analiza poslrwnega okolja eko izdelkov na hrvaškem trgu • Etiketiranje in embaliranje eko olivnega olja tržne znamke Bc (îood. Na-h>go so izdelali Ivana Banovič, Jana Kotnik in Andrej Potočnik, študenti Univerze v Ljubljani. Skupina Hra je jim je podelila nagrado v vrednosti 2100 evrov. Skupina Lra je letos razpisala tri krovne teme: 'Iranje eko in bio kmetijskih izdelkov v regiji Adriatik, Embaliranje eko naravnih pmizvodov in Upravljanje odnosov s kmetovalci- Po z.agoioviIih Andreja Kosa. menedžerja MBC pri Skupini Era in mentorja študentov gospodarstva, so vsi pripravljeni projekti pokazali veliko motiviranost in zavzetost študentov, da svoje pridobljeno znanje preizkusijo na praktičnih primerih. Skupina Era podpira projekt Študentski iz^iv, saj predstavlja ustvarjalno obliko sodelovanja med univerzo in gospodarstvom ter na mikro ravni med posameznimi ambicioznimi študenti 1er meiiedžefji ozi-nmà pv evrov. Napovedovalci pa so fe posebej paziL na svoje giasove, saj jc ptxleli-lev kfislalnih mikrofonov razkrila, kateri med njimi najbolje vrlijo svoj jezik. Društvo poklicnih radijskili in lelcvizijskih napovedoval ce v Slovenije je vsnidiu Radia Slovenije že će-iflić podelilo krisialna mikrofona, ki sta ju prejela Ivan I.oiric in Janez Dolin ar. Predsednik koprskega okrožnega sodila, kije letos oprostilo koprskega Âipana. je sporočil, da se bo pridružil Popovičevi odvetniški družbi Maioz. Ibćneje: 1 lorvat je v prijavi navedel, da bo sedež njegove pisarne na Kraški 32 v Divači, prav lam. kjer je uidi sede;/, odvetniške pisarne Maloz; dalj Časa pa je znano, da Franci Maioz zaradi obilice dela i«e pomoč v civUjiein pravu. Polcm koje nemška policija zaradi umora ireh hčerk prijela 28-leino Áínsko, je aretirala 31-leuiico, ki naj bi umorila r>el sinov Policija je tru- pla dečkov, starih od iri do devet let. uasla v his v Darryju, Po do zdaj zjmnil) podaikih so dečki unirti nasilne smrii- V nakupovalnem središču v ameriški zvezni državi Nebraska je 19-letni mladenič ubil osem ljudi, nato pa stîdil šesebi. Po poboju je policija našla samomorilsko pismo mladeniča, v katerem je zapisal: ■»/daj bom slaven!« Peteky december Na letni konferenci zdravniškega sintlikala Fides so govorili pratvsem o icm, kako odpraviti nizke plače in nezadovoljstvo delavcev. Fna od predlaganih rešitev, ki bi jo uvrslili v nt>vo kolektivno pogodbo, je uvrstitev v plačne raz/cde. v ácladu s čimer bi bili zdravniki na Ziihtevnejšili delovnih mestili bolje plačani, nagrajeni pa bi bili tudi tisti, ki delajo već in bolje od večine. Na kongresu je bilo odltîêeno, da bo dosedanji predsednik največje domače sindikalne centrale Dušan Semolič ZSSS vT>dil še 5 let. Semo-lič je ob lem slanje, v katerem so danes delavci. označQ za ^dramatično poslabšanje«. Po njegovih besedah kulturo napovedal, da Slovenija med pretîsedovanjem HU v kultiui ne bo uveljavljala svojih želja, temveč ho sledila začrtanim sinernicant luiije. V tem času bodo. kol so povalali na niitiistrstvii za knliuro, organizirane okrogle mize na teme. povezane z medkulturnim dialogom in umetnostjo, razvojem, mediii, izobraževanjem in znanostjo. Nedelja, 9. december Ob metinarodnem dnevu boja proti korupciii, s kaioriin svci zaznamuje četrto obletnico sprejetja Konvencije /N proti koruixijl smo izvedeli, da naj bi se v kraikem skupini nekaj več kol stotih dr^v, ki so jo do zdaj ratificirale, pridružila ludi Slovenija. Predčasnih predsedniških volitevv Republiki srbski seje udeležilo okoli 35 odstotkov od I.l milijona volilnih upravičencev. Izbirali so naslednika pokojnega MDana Jeliča. ki je zaradi srčnega napada umrl Í0. septembra. V Ukrajini .je strmoglavilo manjše potniško letalo, ki je bilo na poli s Oeške v Kijev. Ukrajinsko minisir-sivo za izredne razmere je nesrečo potrdilo in dodalo, da so mnrli vsi, Dušan Semofič ostaja na poiožaju še za pet /et se clenienli s(KÍalne države pri nas odpravljajo ali zaostrujejo. Kakovt^si življenja se lako zmanjšiije. cilj -prili do evropskih plač. pa je kljub vič. Novoizvoljeni predsednik republike Danilo I ftrk je udeležencem akcije Uresničujemo enake možnf»stl v nagoviijo k stranki /ares. Kck bo, kot je dejal, poslal podpredsednik te stranke. Povedal je iUj, da je vesel združenja, saj se .ie že pred tem poka-zjtlo. da AS kot samostojna stranka nima možnosti, da se prebije v parlament. Spi>mnili smo se, da je minisler za Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je biia v ospredju Zdenka Ćebaiek Travnik. priložnosti opozorila, da poskuša p<5niagaîi predvsem skupinam, kate-rili trpljenje je javnosti pt)gosto skrilo. zJasn' otrokom, starostnikom, revnitii in bolnim. Kot najbtilj aktti-alne teme je navedla nasilje, revščino in onesnaženje življenjskega okolja. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic se je oglasil tudi premier Janez Janša, ki je dejal, da so te pri nas postale del političnih programov šele pit letu 1991. Predsednik stranke AS Franci Kck in predsednik stranke Zares Gregor Ciolobič sta podpisala sprum o pripojitvi AS-a Zares-u. Siranka ruskega predsetlnlka V|a-diniirja Putina je za pre^lsedniškega kandidata na volilvah marca 2008 podpria Dmitrija Medvedeva. «Zelo dobroga p(>znam ze več kot 17 let in popolnoma podpiram la predlog.« je dejal Puiin. 42-letni Mei.ivedev je diplomiran pravnik in je že dolga leta Pvuinov tesni síKíelavtn;. Víxlil je tudi njegovo prvo kampanjo leta 2000, l.eia 2005 je poslal namesmik premierja. zadc^lžen 7ň izvedbo so nočnih iokaiih. imajo olKUiek. da so fxv>faii izobčeni. Spel dni^i se pnlotnj^o nad mrzlim vremenom in pravijo, da bodo zaradi zakona siakniii pljučnico. Pogovor o moji neiokrand .^icer navadno poleka zunaj, na mrzlem vetru, kjer se oin/pam stiskam k na /k^I prižgani plinski Í)ombÍ in poizkušam ulo-\iii vsaj ma/o toplote, ki priiiaja iz nje. Dehafa o zakonu o omejevanju kajenja je seveda paradoksahia. Danes so prizadeti tisti, ki do včeraj vplivali na poàuje drugih. Ki so, zaradi lastnega užitka in razvade, omejevali okolico in jI v.'iiljei'ali škodljiv dim. Nekatere je to motilo. dru%i so se ?ja to nanj-diii, spet tretji so iríli jtzasv(^em pasivrtezifr. a večina i>ač ni imeia ali pa si ni upala imeti moči za izi)iro okolja, kamor fii segel a)iaretni dim. Seda/, ko se je .stanje oimiio, pač ne^reza enakovredna položaja. Nekadiiska večina direktno ne vpUva na zdravje in }X)čut}e kadilske manjšine. Ko kadiici kadijo zuftaj si fahko njUnni neht-dilski prijatelji odločijo, če bodo na mrzletn zraku prezi\'eli nekaj minul, po starih pravilih i^re pa so bili nekadilci nekoč oiisojeni na mzi^ratii in zamegljeni lokal. Tako tisti, ki so želeli zabave, kot t/idi oni, ki so v nJem delali. Nekoč so kadild dokazljivo škodili zdn/vju nekadilcev, danes pa kadilci i^ami (nlločajo. koliko in kdaj l)odo škodili sametnu sebi. Njilum zvesti nekadilski prijaieiji pa zaradi fyVun'e odločitv e (razen ob jMseimo mrzlih n/)čeh) ne trpijo... Kljuh zapisatumm pa i map kadilci vsaj v eni točki prav. Zakon je napisati nesp/etno. dopušča različne manipulacije, je fundamentali-stič'en in nepopusdjir. ljudje ijnofo pač pravico, da ncpolagajo s svojim telesotn, da si škoduj^o in ob tem tudi utivc^o. To pravzaprav počnemo tudi nekadilci, a se zastnipijamo z dru%imi substath cami, ki so morda še bolj nevarne, kot Je nikotin. Kako to. da država tako radikalito poseda v socialne prakse, da nekalen m resnično pokvari užitek do življenja? I Judje živimo v skup-nasU. ki deluje p{> dogovorjenih pravilih. Vsak od nas je »^podpisak družbeno jki^odbo, s katero je del sw)Je svobode oddal za predvidljivost in vartmst. Tako se lažje ži\i. Družbena načeta določa država, sistem, civilizacijske ?ior}7ie, ideologija, pravila, ki se v.';eskozi na mz-lične načine preverjajo, potrjujejo in spreminjajo. In tokrat je prevladalo tnnenje, da je pasivno kajenje, kajenje, ki %a tie moreš izbirali, pač te izbere, za nemočne$;a posameznika tako škodljivo, da ^a je treba omejili, prepovedati. Zakon je resnično napisan slabo, a njegov cilj om(jevanje(nejzaves£nesa škcxhvanja okolici (/te sa^ menn/ sebi) Je v /twrnlnem izhodišču, v maniri prisilnega Kanto ve%íi kategoričnega imperativa pač nekt^ dobrega. Sam do užaljenih kadilcev, ki so do .%edaj neobzirno urvali v svoji razvadi, nimam nobenih simiHitiJ. à» manj sixuga čadin do tistih, ki zaradi lastne nesreče pozivajo k državljanski ne/xjkor.sâ'ni. ko pa so pnj irj)ele kakšne druge tuanjšine - tiiti najmanj ne rnisUtn tto nekadilce, pač (xi na spregledane in pozabljene posameznike - so z^oli molčali. Na srečo mo/i prijatelji niso takšni. Zato bom s njenimi zobmi še ved/to hodil na mrzli zrak. .se fH)}{o\'a/jal oh in o tijihovih cigaretah ter čakal, da se t/ovi zakon olm/si in da čut za dm^ postane bolj samoumeven, kot je danes. ■ GOSPODARSTVO ^Za podražitve je kriva vlada«« Generalni direktor Skupine Tuš zavrača očitke, da so trgovci kri\â za podražitve -Vlada ne razume odnosa med dobavitelji in trgovino - Kartelno dogovarjanje ni mogoče - S Planeti Tuš zadeli v polno Tatjana Podgoršek Cťljť» 6. (Iifcmlíra - Cîcn^ralni direktor Skupine liis iz Celja AÍťksandťr SvclťLšt4c je na novinarski konfcrciici trgovci krivi za inllacijo oziroma za tako visoke podra/jlvi; izdelkov. Kriva je vlada, ker se jc vmešala v ndnosmed clí)baviitíljí in trgovino, ki ga nc raziiine. C'e želi vlada dasoči nížjií ccnc, hi sc o lem morala dogwíírili s proizvajalci. Namesto lega pa jim jc daJa krila, sedaj pa s prstom kaze na trgovce.« Svetiilšek jc zavrnil tudi ociiek premiera Janeza .lan^ in ministra yji gospodar-slvo Andreja Vizjaka. da so p dusiri.ia bolj prilagodili evropskim razjiieram, ker ne živimo za zaprtimi mejami oziroma v .liigoslaviji. ampak v HU. Kiî gre za ceno liraiie, je Slovenija - nwni SveielSck • vedno najceneisa tirzava, sicer bi njeni državljani kupovali v Iialiji, na Hrvaškem ali na Madžarskem, lako kot so v prefe-klosii, V Skupini lus cene prilagajajo glede na razJično kakovoslno raven izdelkcw. Po njihovih raziskavah veČina teh. tudi Iz vzhodne livrope, ne zaostaja m kakovostjo slovenskih izdelkov. Police v tigovinah Skupine lliš so -po njegovih zagotovilih • pri kruliu polne samo s slovenskim blagom, pri mesnih izdel- Goneralnt diroktor Skupino Tus Coijo Aloksandor Svotalšek: "Vlada so mora ghde nižjih cen dogovoriti s proizvajalci, no pa da s prstom kaže na trgovce,*» kih <îd Ki) do y(J odstotkov» pri mlečnih pa je razjnerje med domaČimi in tujini izdelki od 5U do 60 odstotkov. Prav tako je Svelelšek prepričan, da dobijo kmetje ustrezen kos pogane, kar je razvidno iz njihove drage kmetijske mehanizacije. Na vprašanje, ali bi trgovci za ohranitev življenjske ravni lahko še znižali svoje marže, se jc SveteHck odzval z "... ne, ker moramo med drit^am zagotovili plače za skoraj 4()i)() zaposlenih in si izgube ne moremo privoščiti " Ct hi 10 lahko siorili. je Se opozoril, bi se goiovo odloČili z^ lak^'n korak. saj bi pomenil k{)nkurenčno prednost. Povsem brez mod le niso, kar dokazuje ob-čulno zmanjšanje vračila kniha vsem proizvajalcem. Letos 16, prihodnje leto do 14-odstotna rast Sicer pa je Aleksander SveleBek se povedal, da so zelo zadovoljni z letoSnjimi poslovnimi reztJlali. Vi kažejo, da bo Skupina Iliš letos ustvarila MS milijonov evrov promeia. kar je 16-odstotna rast v primerjavi z lani. làigrolu^ pa 6K) milijonov evrov pronieta. S Planeti îiis (v Celju. Níívem mestu in Mariboru), v katerih so dru;^ili nakupovanje in kakovosti^o preživljanje prostega časa, so zadeli v points P97.8X evrov na 58.546.152,56 evrov, število delnic pase je povečalo z dosedanjih 12.200.000 na 14.030,000. Dokapitalizacij^e delnice predstavljajo z že prej izdanimi delnicanu izilajatelja isti razred. Vse le dehiice so tivrscene v irgovanje v prvi kotaciji Ljubljanski b«>rzi. Ker ima vsaka delnica izdajatelja en glas. ima Gorenje po veno-vem 14.030,000, glasovalnih pravic. Gorenje uspešno uresničuje letoSnje načrie. Pred njimi je le Se nekaj delovnikov, saj bodo prihodnje medpraznične dni. tako Moi je žc tradicionalno, korisiili kolektivni dopust, lako bodo delalio le §e prihodnji teden, za slroje pa se vračajo v ponetleljek. 7. januarja. Za delavce Gorenja se bo letošnje poslovno leto laključilo konec pritiodnjega tedna. Komunalno podjetje izpolnjuje načrte V petih letih namenili za naložbe skoraj 46 milijonov evrov, do leta 2020 pa jih bodo potrebovaU še 115 - Uspešno opravili presojo okoljskega standarda in standarda kakovosti Mira Zakošek Vodstvo velenjskega komunalnega podjelja z zadovoljslvom zaključuje letošnje leto. saj so uresničili zastavljene načrte, predvsem pa svojim odjemalcem zagotavljali zanesljivo oskrbo z vsemi komunal- razvojne dokumente in seveda opredeljene potrebne naložbe. Računajo, da bodo pridobili za mnoge nepovratna evropska in državna sredstva, saj so jih že prijavili, odgovore pa naj bi dobili prihodnje leio, lako so gxadili tudi ceuiralno čistilno napravo, ki je novembra jetje investiralo v nove naprave in vzdrževanje obstíýečih kar 45,8 milijonov evrov. Račtmajo. da bodo z izgradnjo nekaterih novih vodovodov oskrbeli do leta 2010 z javnim omrežjem kar 95 odstotkov prebivalstva Ireh občin. Še pi>sehcj veliko dela jih čaka pri zbiranju in sortiranju konuuialnih odpadkov. Na-črtuji^o iz^adnjo sortirnice za ločeno zbiranje odpadkov, sortirnice oslai3ka komunalnih odpadkov in kompostarne za biorazgradljive odpadke. Računajo, da bodo za vse nalo/be do leta 2020 potrebovali Vodstvo Komunale z leve: Štefan Praznikar, Primož ftošer, Marjan Jedovnicki, Milka Benčlč, Anton Apatf Branko Naveršnik in Miran Zager nimi dobrinami. " Ircîîd prodaje kommialnili dobrin in storitev je v upadanju; že od leia 1995 prihodek zaradi administra-livtiega (Mnejcvanji cen ne zadostuje za pokrivanje vseh stroškov. KJjub temu smo uspeli kakovostno, zanesljivo in stroškovno ugodno oskrbovati vse uporabnike»" pravi direktor Marjan Jedovrdcki. /a vse dejavnosti imaj(î za obdtv bje do leta 2020 izdelane sira teške uspešno zaključila poskiksno obratovanje, Naložba je veljala kar 10 milijonov evrov. od tega so pridobili kar 6,4 milijime ncpovrainega evropskega denarja. Tudi v energetski dejavnosti so opravili v letošnjem letu veliko delo, saj so rekonstruirali prvo fazo centralne energetske postaje. Drugo bcxlo priliod-nje leto, skupaj pa bodo ta dela veljala dobre tri milijone evrov. V zadnjih petih letih je komunalno pod- kar 115 niilijonov evrov. v kolekliv\i so uidi zadovoljni, cia so uspcsno opravili presojo standardov kakovosti ISO 90(J1:20()(J in standardardov /a ravnanje z okoljem 18001: 1999 Slovenskega iušli-lula za kakovost in meroslovje. Uvedli so nekaj novili metod laboratorijskih mikrobioU>skih preiskav vode, uvajajo nove informacijske resicve, ki jim bodo omogočale enostavnejši nadzor nad delovanjem. ■ SPV in Habit dva pravna subjekta Fond Invest si želi s Stanovanjskim podjetjem in Habitom organske rasti - Apetitov po novih nakupih v tem prostoru nima - Etažnim lastnikom napovedujejo kakovostnejše in cenejše storitve Miiena KrstiČ • Planine Vťlťnje - Ko je pred slabima dvema letonm piWlala 95-odstotna lastnica Siajiovanjskega podjetja Velenje ljubljanska družba Pond Invest Je bil v Šaleški dolini do njihovega prihoda marsikdo skeptičen. čeprav je podjetje prevzela v času, koje bilo to v precejšnjih težavah. polrebno temeljite kadrov-î4:e in [inancne reorganizacije ter konsolidacije. S prihodom novega lastnika se je pokazalo, da bo ireba v podjetju marsikaj spremo« nid. ugrizniti v kislo jabolk<3 in začeti gradili na novih temeljih. Ukrep prisilne poravnave, ki je sledil, sodišču ga je predlagal novi lastnik, pa sc je izkazal za edijio pravilnega. Danes ne sanw da je Slanovanjsko podjetje Velenje premagalo lež^^ve. ampak tudi uspešno posluje. Letos pa je ista družba. Fond Invest, ki ima v lasti še dve iipravljav-ski píxijelji. etm v Ljubljani in eno v Postojni, poslala tudi večinski - 74-odstotni lasinik družbe llabit. 2řvod-solni lastuik ostaja Premogovnik Velenje. ^Dejansko je z nakupom Stanovanjskega podjelja Velenje dnižba i-oiid Invest začela na Šaleško dolijicf pedali kot na priložnost, kjer bi se lahko še bolj utrdili. In ko je Premogovnik Velenje objavil razpis za prodaji^ dvoje hčerinske družbe Habit, smo se prijavili in bili izbrani,« pravi lUrekior Janko Popovic. »Sodelova- nje po slabih štirih mesecih poteka dobro, brez vsakršnih zapletov. Mo-ram pa poudarili, da do /družilve obeh podjetij za zdaj ne bo prišlo. Družbi bos1a še naprej delovali kot IP Janko Popovic: »V Veienju^ v Habitu, 6o center vse/i naših podjetij." dva pravna subjekta, ki pa bosta imela zaradi sinergije in racionalizacije poslovanja združene nekaiere funkcije.* Med dnigim so dejavnost Sfanovanjskega podjelja Velenje preselili v llabiiovtf pn^store na Kersnikovo. kjer imala sedaj sedež obe p jasnil, zakaj so se odločili za nov krajevni pra/nik. »Po tem. ko so se Kavče razdvojile i/ skupne krajevne skupnosti Pod kraj-Kavče, smo iskali dan. ko bi prazbovali svoj krajevni praznik, /.eteli smo, da je ta močno povc/an /. našim krajem, kar zagotovo prva uradna omemba kraja je. S pomočjo zgodovinarjev Muzeja Velenje smo prišli do dokumenla, kije datiran 4. decembra 1370. Leios praznika se nhmo praznovali, čeprav smo med letom s pomočjo naáih društev pripravili številne prireditve, ki jili načrlujemo za leto dni naprej, /ato bomo zagotovo v letu 2008 novemu prazniku dali primerno vsebino, ki jo bomo, ker smo vinoroden kraj, verietno povezali tudi z vinom.« Kraj vse bolj razsvetljen I:na največjih rak ran zaselka Kavče, ki se hiiro Siri in ima le 500 prebivalcev, je cesta, ki vodi v kraj- Prav na začetku, ob krajevni tabli, ko zavijemo s ceste Vele-nje-Šentilj proti Kavčam. je namreč ne le zelo ozka. ampak ludi Izredno dotrajana. Tam se dva av-tomobila lezko srečala, izogiba-lišč pa praktično ni. Najhuje je pozimi, sploh če zapade sneg. Zato si v Kavčah že dolgo prizadevajo, da bi s pomšk6 delavnice. kresovanje ... Ln tako bo, je prepričan naš sogcwornik, ludi v letu, ki prihaja. PreprtJSio zato, ker se radi družijo in kerjimje, če se v Kavčah kaj dogaja, vsem lepše. Dogaja pa se. ■ Nova parkirišča v Desnem bregu Za parkirna mesta ob Šercerjevi je Mestna občina Velenje namenila 179.000 evrov Velenje, 4. decembra - Prejšnji leden, v torek, je župan Mestne občine Velenje Srečko \leli odprl obnovljeno parkirišče med Šer-ceijevo in Koroško cesto v Vele-uju. Obnovljenih parkirišč so se razveselili mnogi, še posebej pa stanovalci Sercerjeve, ki so imeli z njimi pred tem precejšnje težave. Naložba je tJbsegala obnovo parkirišča in dovozne ceste, javno razsvetljavo ob parkirišču, komunalnih vodov 1er uredilev zelenic ob parkirišču. Na novo je ureje- nih 5K parkirnih prostorov, od tega tri za invalide. Predsednik Mestne četrti Desni breg Maruan Nikolic se je zahvalil Mestni občini Velenje za obnovo in ocenil, da je bil projeki dobni zastavljen in ludi uresničen. Dela je Izvajalo podjetje MJNS No.l. vrednost naložbe pa je znašala 179.000 evrov. V to ceno pa niso vključeni slroški ureditve komunalnih vodov. ■ tnkp Velenjski Lionsi pomagajo predvsem slepim Trenutno je v klubu 28 članov in članic, ki vsako leto pomagajo v različnih humanitarnih akcijah - Predstavljamo idejo lionizma in akcije, ki jih pripravljajo v bližnji prihodnosti Velenje - Lions klub Velenje vsako lelo sredi poletja menja predsednika. Od lelošnjega julija vodi klub Drago Vlartlnsek, ki je sicer član kluba vse od uslan^v vltve v letu 2000. Z njim smo se pogovarjali o lionizmu in delovanju Lions kluba Velenje v »njegiv vem« leiu. Napovedal pa je tudi dva dogodka, ki jih pripravliajo v bližnji prihodnosti. Oba seveda zalo, da z njima zbirajte sredstva za humanitarno delovanje kluba. V uvodu nam je naš sogovornik predstavil idejo lionizma, saj jih ni malo, ki je sploh ne poznajo. »Mnogi se sprašujejo, kaj lioni-zjim sploh je. Lioni in lionke smo povsem običajni ljudje, ki opravljamo neobičajno humanitarno poslanstvo. Clibanje se je začelo razvijali na začeiku 20. sioletja v ZDA, takrai je bil oblikovan ludi zaščitni znak. Od leta 1925 pa je biîj proli slepoti rdeča nit delova- nja vseh klubov, (ire Kirej za hu-matiiiarno poslanstvo. Lela 19.30 jc Lion izumil belo palico za slepe, kije poslala kasneje uzakonjena kot pripomoček za slepe. Leta 19.39 so lionsi v ZDA usia-novili šolo za šolanje psov vodnikov, največja mednarodna dejav-nosi pa je skrila za geslom: »Rrst Sight - Najprej vid!« Danes ima organizacija po vsem svetu milijon 400 lisoč članw, ki delujejo v 40 lisoč klubih 180 državah in območjih. Cire na nek način za največjo organizacijovjavnem življenju. razšiijeno po vsem svetu.« ('lan Lions kluba ne more postali čisto vsak, -»V Sloveniji seje gibanje začelo razvijali ob osamo svijitvi v devetdesetih Iciih in po njej. Leta 1997 smo pridobili tudi samostojno organizacijo, ki ji mi pravimo «district«. Od lakral rastejo tudi klubi po Sloveniji. V Velenju smo ga ustanovili leta 2000. Clan je po naših pravilih lahko samo povabljen v klub. Ne gre zatt), da bi s lem hoieli delovali clitislično, ampak je tak član mo ral pri svojem dosedanjem delu in življenju dokazali občutek za pripadnost družbi. Imeli mora visoko etična življenjska merila, res pa je tudi, da mora bili materialno dovoli situiran, da lahko pomaga v človekoljubnih akcijah.«: Tudi Lions kJub je v kratkih sedmih letih pripravil šievilne humanitarne akcije. Ćani so pt>magali marsikomu in marsikje. In kako zbirajo sredstva za pomoč? »Sredstva pridobivamo iz laslnil) žepov; Imamo članarino, posebne prispevke ob prireditvah, pripravljamo pa tudi različne akcije, s pomočjo katerih zbiramo denar, le so v skladu s programom, ki ga pripravijo na predlog predsednika kluba. V dosedanjem delu smo se vključevali v vse večje akcije di- Predsednik Uons kluba Velenje Orago Martinsek: "Spomladi želimo kulturne spomenike opremiti s tablami v Brailovi pisavi in tako narediti mesto slepim se bolj prijazno." stricla, kol je bil primer Pc^sočja, poplav izpred dveh let. letošnjega neurja in pomagali prizadetim. Tako smo letos pomagali ludi družini Golob iz Let uša. Sicer pa smo v našem klubu posebni» po7.ornost posvečali slabovidnim. V nekaterih akcijah smo pomagali tudi socialno šibkim, nekaj let smo trajno podpirali LAS Velenje, ki se bori pnHi zasvojenosii. Za leto 2008 pa pripravljamt> precej inovalivno akcijo - po kuliurnih spomenikih po Velenju želimo nameslili lable v Brailovi pisavi. Ce bo MO Velenje za 10 z.a in le resi rana. bi lahko akcijo speljali skupaj, arše. Namestili bi table v slovenskem, rncirda ludi v angleškem jeziku. S tem bi invalidom prijazno mesto Velenje poslalo še bolj prijazno.« Božično vino in novoletni koncert Lions klubi, ki delujejo v Sloveniji in svetu, med sabo dt>br) sodelujejo. Tudi zjto, ker jc organizacija dorečena in jasna. Velenjski klub pripada coni. ki združuje Celje, Í!alec in Velenje. »Sodelujemo pri različnih prireditvah, se obiskujemo, družimo ... Danes živimo tako, da mej ni mogoče po-stavljati dobesedno, zato nase poslanstvo izpolnjujemo tudi na mednarodnih srečanjih.« Lions klub Velenje ima trenutno 28 članov in članic. Klubska srečanja pripravyajo vsakih 14 dni v Hotelu Paka. kjer pripravljajo ludi srečanja in prireditve. Pravijo, da njihovo delo dobro leče. pred večjimi akcijan^i so še posebej aktivni. S svojim hu- manitarnim poslansivimi segajo tudi v zgornjo Savinjsko dolino, kjer kluba zaenkrat nimaji>. Na božično soboto. 22, decembra, bodo člani Lions kluba Velenje na Cankarjevi ulici pripravili tradicionalno božično siojnico. »Na njej bonio predstavljali delovanje kluba in hkrati zbirali prispevke za nase akcije. Novoletni koncert bo letos zaradi tehničnih razlogov šele 29. januaija v orgelski dvorani velenjske glasbene šole. Marca Želimo pripraviti 2, festival akustične glasbe. Kako bo organiziran, se ^ dogovarjamo. Posebej poudar-jajîîo. da se naših prireditev lahko udeleži vsakdo in niso namenjene le članom kluba, izdali pa smo tudi novoletne voščilnico. Ker se ra;li družimo, bomo šli 12. januarja tudi smučal na (îolie, pcjvabili pa bodo ludi člane drugih Lions klubov in velenjskega Roiary kluba, saj želimo se poglobili sodelovanje. Glavno prireditev našega kluba »Charter night* pa bomo pripravili 9. maja.« Kimiu bí)do v leiu 200S koitkretno pi)magali. tudi ie ne vedo. »Smo v stikih z zvezo slepih in slabovidnih in tudi z nekatc^ rimi drugimi društvi, saj želimo po magat) nekomu na našem območju,« je še dodal Drag<» Manin-šek. ■ B$ NASI KRAJI IN UUDJE Jutri pride Dedek Mraz Prvič bo otroke v Šaleški dolini pozdravil na velenjskem Titovem trgu - Zabavo bodo pripravili Čuki -Dedek Mraz bo obiskal vse vrtce in šole v dolini \'elerýe - Jjlri popoldne bo Ti-lov\vji v Velenju /agniovo pravlji-čeii. v Saleslo dolino bo namreč ob 17. url u-adno prišle Dedek Mraz, ki ga najmlajši vodno icžko pričakujejo. Ne le da je pravljičen. vedno ima ludi zanimivo spremstvih, predvsem pa ima ko§. poln daril, k: se jih nlroci vedno veselijo. Ker rndl /. njim ludi za-pojejo in ker so ga veduo veseli, ga bodo /agolovo tudi julri pričakali v velikem številu. Dogodek bodo s ktmccrlom popestrili ludi Čuki, pripravljala pa ga M7PM Velenje in MO Velenje. /c v soboto bo Dedek Mraz začel obiskovali tjirokc po krajevnih skupnostih vseh ireh občin: Velenja, Šoštanja in Smarlncga ob Paki, Na Medobčinski zve/J prija-tclfcv mladine Velenje so p^jslali vabila okoli 1700 otrokom, siarim od tri do i5est lei. Sret^anja z Dedkom Mrazom bodo potekala po šolah, domih krajanov in v šo- šlanjskem ter velenjskem domu kuilure. Otroci bodo najprej videli predstavo, potem pa jim bo dobri mož razdehl tudi darila, l.e-los bodo malčki ti/jvali v ireh različnih predstavah. I.uikovna skupina Vrtec Šoštanj bo zaigrala igro »Polna luna in shujSevalna kura«, Lutkovna skupina As iz Vnca Velenje igro »/majčkov rojf^ini dan«. Kulturno društvo Skale pa bo predstavilo igro »Pravljica o belih zobkih«. Srečanja po krajevnih skupnostih bodo polekala vse do torka. Polem pa bo Dedek Mraz obiskal še vse sole in vrtce v Šaleški dolini. ■ bs M': -.-'řr f Foto: vos Praznični oder bo zaživel v ponedeijei(. Prav vsako popotdne se bo na nJem dogajato veiiko zanimivih stvari. Priiožnost za nastop bodo najprej dobile soie, vrtci in društva^ podobno kot fani. Miklavž napolnil trg Šoštanj. 5. decembra • Trg bratov Mravljakov je bil v sredo na večer, ko je swy priht^d v Šostat\i napovedal Miklavž s sprenistvotn, poln, da bolj ne bi mogel bili. A lako je v icm mestu, kjer se na njegov prihod lurisiičí»^ olepševalno drustvonedeljek bo zaživel tudi praznični oder. Prva se bo popoldne na njem predstavila OŠ Sa-lek s predstavo Zimska pravljica, šolski center Velenie - Poklicna in tehniška šola zd storitvene dejavnosti, pa bo v nadaljevanju predstavila plesno predstavo Hair. Ta dan se bo na prazničnem odru predstavila se OŠ Miha Pintaija Toleda, ki vas bo s pesmijo in plesom popeljala v novo le^. V torek se bo na pravičnem odrtj prvič javno predstavila Godba na pihala Univerze za tretje življenji obdobje. OŠ Gorica bo pripravila program, ki so ga poimenovali ^ selimo se praznikov, ŠCV - PoMicna in tehniška spojna šota $e bo predstavila z nan)dnozabavno glasbo, sledil pa bo še nastop Velenjskih trubačev, imenovanih Fešta banti. V sredo popoldne se bodo predstaviti učenci OŠ Gustava Šl-liha. Dedku Mrazu bodo zaplesali mladi folkloristi, učenci OŠ Antona Aškerca, na odru pa bodo to popokine tudi malčki iz Vrtca Velenje, enote Vrtiljak s predstavo Dididaja. Cedek Mraz prihaja, f^jvei^ja nagrada vsem nastopajočim bo zagotovo lep obisk prireditevv ledeni deželi na Trtovem trgu. Malčki navdušeni nad lučkami in Miklavžem Vderye - Čeprav na Miklav/cv večer o snegu, ki da prazničnemu času svoj čar, ni bilo ne duha ne sluha, je bilo pričakovanje številnih Šalečanov pred slavnostnim prižigom praznične razsvetljave in prihodom Miklavža s spremstvom res veliko. Malčki so dobili velike oči. Iz katerih je sijala sreča. Ja, dobri decembrski možje so res pravijičnif Velenje pa v tem predprazničnem času tudi. lliov trg jc bil v ne preveč mrzlem popoldnevu res poln, na prazničnem odru pa so poskrbeli, da se je ^dogajalo«, Simon Gori^k je s kitaro in pesmijo poskrbel, da čakanje na prihod prvega od ireh dobrih mož ni bilo dolgočasilo. Še preden se je otrokom pridružil MiklavZ. ki so ga seveda spremljali tudi parkeljci. Je župan Srečko Meh skupaj s prostovoljci prižgal praznično razsvetljavo. Lclosje Velenje res lepo okrašeno, to je treba priznati. Tudi nowiletna jelka na Titovem trguje bn Tomec. Mašo je daroval domaći župnik t.oj/c Teniar. ki seje v svojih razmišljanjih dotaknil vrlin drobnih čebclic. Po njcgi>vem je hvalevredna pi)buda čebelarjev, da se ob koncu lela /berejo in zahvalijo /n medeno leiino. Po končanem obredu je zbrane nagovoril predsednik domaćega društva 1'ranc Beznvšek. svoja razmišljanja sla dodala tudi Purnal in Tomec. Po maši je sledilo neformalno srečanje, na katerem so se gornjegrajski čebelarji izkazali kot odlični gostitelji. Ukinili zavod za turizem v Gonijem Gradu so si v zadnjih letih veliko obetali od zavoda za pt^spešcvanje turi/jna, vendar so očilno stavili na napačnega konja, zato so se občinski sveinlki odločili za ukinitev. Med glavnimi v/roki za ukinitev so nezasedenost delovnega mesta direk-lorja. svei zavoda, kot organ upravljanja, ni bil imenovan, ob tem. da se je občinska uprava na čelu z županom Stankom Ogradijem že na začetku letošnjega odločila, da zavod ne bo aktivno deloval. Kaj odločitev pomeni za razvoj gornjcgrajskega turizma, je težko napovedali, čeprav se slišijo tudi mnenja, da slabše, kot je. biti ne more. Zato so svetniki pozvali, da ponovno oživi že nekaj let neaktivno turistično društvo m preko civilne iniciative oživi nekdaj cvetoče turistično delovanje. Pet uspešnih let v gornjeg rajske m centru starejših občanov so ob pet: obletnici delovajiia pripravili krajšo slovesnost, na kateri sla se predstavila ansambel Vikija Asiča In kvartet Grmada. Ob tem je direktorica IVancka Volcr poudarila, daje zanje bolj pomemben datum 6. januar, ko so odprli vrata prvim stanovalcem. Po začetnih težavah so sc uredili tudi odnosi z lokalnim okoljem, zalo Volerjeva meni. da so na pravi poti. na kar kaže tudi dejstvo, da so se nekateri va-rrwanci, ki so odšli v domsko oskrbo, v Gornji Cîrad že vrnDi. Evidentiran kandidat za državnozborske volitve Zgod povprečjem plač. «V vladi smo zato. ker želimo bili zraven, ko se odloča o upokojencih. Prispevek DeSUS-a je pozitiven v prizadcvatîju za zagotavljanje socialno pravične države,« je prepričan Habjan. Društvo pred bankrotom Nadzorni (jdbor Planinskega društva Rečica ob .Savinji je pri pregledu poslovanja ugotovil precej finančnih nepravilnosti, zalo so jm Izrednem občnem zboru razrešili dosedanjega predsednika društva riiiem hI društvo bankrotiralo,« je bD kratek in jedrnat Gašpanč, ki o višini dolga ni želel govorili. Proti Teržanu je bila uvedena kazenska ovadba po uradnem postopku. d som do dela. Delo je za njih tudi življenje in del lega življenja izpod Kamniško-Savinjskih AJp si bo mogoče ogledali in tudi kaj mikavnega kupili vse do prazjiika treh kraljev. ■ EdS Mavric ' SavinjČan 4m «^s« s iim radio(R>alfa 103,2 & 107,8 Mhz v^sak Han m Življenje močnejše od predpisa Na posvetu, ki ga je v Logarski dolini pripravila mozirska upravna enota, so razpravljale! odstrli »blišč in bedo« dopolnilnih dejavnosti na kmetijah /a župana Občine Solčava Alojza Lipnika so dopolnilne dejavnosti priložnost, ki bi pomagale preživeti kmetijam. Še pred leti je bil v /gornji Savinjski d »v lini les glavni vir zaslužka, vendar se zadeve spreminjajo, zalo je treba izkoristi druge níožní>sli. Po l.ipniku je osnovni namen dopolnilnih dejavnosti tr/enje. In ker široka ponudba prinaša široke učinke, bi bilo potrebno povezali celotnt) /gornjo Savinjsko dolino in vzpostaviti primerna prodajna mesiH. Trenutno se v sedmih občinah ukvarja i dopolnilnt) dejavnostjo 169 kmetij. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva določa cilje kmetijske politike, med drugim tudi ohranjanje poseljenosti in z njo povezano ohranjanje kulturne krajine, kar je izvedljivo, če se zagotovijo primerne ekonomske možnosti. Dopolnilne dejavnosti so ena od Vodja mozirske izpostave davčnega urada trena VozUc PrpiĆ je predstavila davčno obravnavo dopoiniiniit dejavnosti na kmetiji, možnosll, vendar je zakonodaja še vedno preveč zapletena, zalo ima marsikdo pomisleke, preden se odloči za katero od njih, Čeprav na kmetijah živijo ludI že zelo izííbraženi ljudje, ki se pogrv slo ponašajo z odličnimi specialnimi znanji, se neredko soočajo z vprašanjem priglasitve dejavnosti davčni upravi, ptyavljajo sc težave z urejenostjo prostorov za določeno vrsto dopolnilnih dejavnosti in mnoge druge. o/akonodaja v dopjo knjigi^ Roj-sivo dr/jàve, ki podaja cek)sien pogled na lok dogodkcjv ob osaino svajanju Slovenije. Z avtorjem se je pogovarjala Irena Ost rouška, urednica knjige, kije povedala, da v Sloveniji redkokdaj izide tako težko pričakovana knjiga. Dr. Bučar nam je na kralko predstavil svojo »stvaritev« In povedal, da knjiga predstavlja cminenlno preteklost, ki odpira vprašaoja za sodobnost. Knjiga skuša predsia* viti dileme, pred katerimi je stal slovenski narod in ki naj bi nam bile danes razumljive. Kot aktiven udeleženec polpreteklih dogodkov sku^ razložiti dogajanje ob osa- mosvajanju države in resnice, s katerimi se moramo soočiti. In zakaj so la vprašanja danes aktualna? Slovenija spet stoji pred podobnimi dilemami zaradi vključenosti v lUI. Gre namreč /a vzorec. s katerim seje slovenski nanxi že srečeval Geslo liU je: »Vsi enaki, vsi različni.« Temeljna vprašaja, na katerih siojl današnja lîvropa, pa so, kako le različnosti povezati in ob tem normalno lunkcionirati- Po avtorjevem mnenju je knjiga dregnila v neko nev-ralgično točko • našo zgodovino. Ko je bila v /.avesii naroda premagana izguba leta 1945» je lahko bilo doseženo lelo 1991, ki po- meni dokončno zmago - če ta sploh obstaja. In danes: ko je naša država članica im nam ni potrebno samo ubogali ukazov Bruslja, iščemo lahko tudi sorodne točke z drugimi. /a kar pa je potrebna aktivna in spostibna politika. In zakaj je Slovenija prišla do dolgo želene samostojnosti šele konec prejšnjega stolelja? Odgovtïr na lo vprašanje je jasen. Razmere in odnosi med tiarcîdi so se spremenili v samem temelju. Nekoč so vladali močnejši, taksna polil i ka pa je pripeljala do obeh svetovnih vojn. Nove. ki bi pomenila po polno uničenje, si svet ne more privoščiti. Dattes je temeljna vrednota povezanost narodov in ravno to sptv.nanje nas je pripeljalo do lasi ne države, ■ Gaćfć 'Naredili bodo žur, ki ga boste pomnili!' Fešta band - velenjski trubači so konec novembra praznovali prvi rojstni dan linajstčlanska zasedba se z iskricami v očeh spominja prve skupne vaje: To je bila predvsem smešna vaja y. veliko neresnosti, kajti nihče ni veriel via proieki in vsi so mislili, da bo to le muha enodnevnica', sla sc ob ziičeiku pogovora smejala idejni vodja Mitja Kameník -Mičo in Rolando Koren - Roly. Milja je z vztrajnostjo in prepričevanjem dosegel svoj cilj. To dokazuje tudi dejstvo, da so se že uvrstili med po Ulna liste v izboru glasbenih nagrad Diamanti, ki jih bodo podelili 4. februarja. Ob obletnici so oboževalcem postregli z novo spletno stranjo www.resia-band.com Piše se leto 2006 Pravzaprav je Mitja je idejo o bandu dobil na koncertu v Kopru, kjer je z drtiibo preživljal dopust. Takrat je začel razmišljati. kaj (renutno manjka na slovenski sceni m kako bi lahko vnovčll pridobljeno glasbeno znanje. seveda pa tudi, kako pripraviti žur, ki si ga btïdo ljudje zapomnili. Pri j/biri potencialnih kandidatov mu je pomagal dober prijatelj Toni Vr/elaL Stremela sta k temu, daje bil izbor članov narejen na osnovi "lokalpatrio-tizma", saj je v Íaleškí do lini dovx^lj kvalitetnih glasbenikih. Dejstvo je, da so zelo dobri prijatelji, kar vpliva na medsebojno razumevanje v bandu in po sledično tudi na ustvarjanje dobre klime na zabavah. Testa band tako sestavljajo trije trobentači Mitja Kamenik. Marko Novak in Ivč CJlušič, Ioni Vr/tílak (pozavna). Roly Ki^rcn (bariton ), Milja Škorjanc (tenor), Lovro Vrzelak (klarinet), Boštjan Veithauser (bas. helikon). tolkaica Nejc Kolar in David Slatinek ter edina ženska članica, saksofonistka Anja Kožuh. Prav vsi člani so glasbeno izobraženi, Lovro in Ioni sla tudi profesorja glasbe na velenjski glasbeni šoli, Najboljša reklama je 'od ust do usť... ... ill /ato imajo veliko dela. Pred prvim nastopom niso imeli niti ene skupne vaje v celotni Ziiscdbi. saj jih je ie-ta presenetil in je prišel čisto naključJío šc pred začetkom veselega decembra in s tem igranje na novoletnih zabavali, Kasneje, ko so vabila na nastope prihajala kol po tekočem traku, so začeli Intenzivno vadili, Predvsem je bilo težko najti skupni termin vaje, ker Ima vsakdo svoje obveznosti v službi all na lakulteti. Med večje nastope l-ešta bonda lahko štejemo novoletno zabavo píxijetja Cîo-renje, na kateri so igrali pred okoli 2000 ljudmi, novoletnem zaključku Termoelektrarne îiostanj in Prcnu^ovnlka Velenje, Mer-catoriado v Velenju... In ker dober glas seže v deveto vas. vabila ^c vedno dežujejo. Od rock'n'rolla do južnih nostalgij Ob ritmih l ešta banda se zabavajo vse generacije. Skladbe so izbirali na osnovi prcdlt^gov članov. Kcpcrtuar tîbsega različne /vrsti glasbe od rock & rolla (Sex bomb, Y.M-Cj^., Walking on sunshine, Smoke on the water, Ilajde da ludujemo, Ne spavaj mala moja. Proud Mary...),južnih nosalgij (Mesečina. Djurdjev dan, Užičko kolo, Kalasnikûv, Marš na Drino ...) do slovenskih skladb (('as počitnic, Kranjsko dekle, Clo-lica. Roblek,..) brez katerih ni n^ožno Izvesti dobrega žura. Prelgravajo pa tudi ostale komade kol so li viva Fspana, Ha va nagi la itd. Ko Mitja in Rolyja vprašam, kako na njiho vih nastopih reagira publika, se Roly prime za glavo: Nooroo!!! Kamor koli smo povabljeni, ljudje dobesedno norijo, se zabavajo, pojejo. plešejo ... Hh. kaj bi govoril, pridite na naš špil in sami boste videli, kako to gre. /vesti smo na-5»emu sloganu: "Naredili vam bomo žur, ki ga boste pomnili!" In iz prve roke vam povem, da to res drži. Ce Testa banda še niste ujeli na kakšnem od njihovih nastopov, la il ko to storite v veselem decembru: 15. 12. Lokal S In City cals v Aiji vasi, 20. 12. v Salsa Pub u Šempeter, 22. 12. v Ipponu Sosianj, 27. II v MaxClubu Velenje. ■ Dlana SoboČan PT-^T^W KOl^OISTA Naš mali svet... Da bi sť i^ovek tZi^nil /avli ali kriUki /w niàm pivJnovi)leJni^â \':Jtišjíi, ki po M /(?sp v mka psanii ^bnzeleoih melodij. PAHKRTI Po odmevnem nastopu v ljubljanski dvorani Trvoli so Pankrti zdaj dočakali $e ponovno izdajo svojega »zivegai« albuma Svoboda '82. Album vsebuje koncertne posnetke s kultnega na* stopa skupine v Domu svobode Šentvid leta 1982. PUDDING FIELDS 17. decembra bo cšel novi album obalne zasedbe Pudding Relds z naslovom Srečni izbranci. Po albumih Največja prevara 21. stoletja in Sodni dan je to tretja plošča skupine, ki je svoj prvenec izdala leta 2002. SLON IN SADEŽ Izšla je nova plošča dvojice Slon in Saitež. Nova plošča s pomenljivim naslovom Radio Slon in SadBŽ prinaša izbor naj* boljših radijskih skečev, ki so nastali v letih 2006 in 2007 v istoimenski oddaji na postaji Center. HELENA BLAGNE Helena Blagne po triletnem premoru spet stopa v ospredje. V zadnjih mesecih z veliko pozornostjo pripravlja skladbe za novi album, ki bo izšel konec januarja, prihodnje leto pa slovenska glasbena zvezda praznuje 204etrlco svojega glasbenega delovanja. Darkerji po daljšem premoru Brđanska skupina Sauhaus bo po daljšem diskograf^em premoru izdala nov studijski album z naslovom Going Awav White. SMadhe so posneli lani, potem ko so se leta 2005 po daljši odsotnosti vrnili na koncertne odre. Predstavniki temačnega vala post panka iz Northhdmptt}na so delovali v leth od 1373 do 1983. se nato za lčakala četrt stolelja. Svojemu zvestemu občinstvu se bo ob 25-letnici obstoja poklonila z velikim koncertom, ki bo 29. decembra v Rdeči dvorani v Velenju. Pri rojanodnevni zabavi se jim bndo na odru pridružili številni gostje» ki so jim pomagali soustvarjati zgodbo o uspehu. Na odru Rdeče dvorane bodo s peterico rocker-jev nastopili Natalija Vertolen. ří Pack Ćukur, 'I'inkara Kovai:, Aki Rahimovski, Zablujena generacija in DJ Housemouse. Kot sc za odlično zabavo spodobi, bodo obiskovalce čakala še številna druga presenečenja -tako v glasbenem smislu kol tudi v vizualnem delu spektakla, ki se mu bodo tokrat Šank Rock se posebej p os veli L Skupina je marca letos izdala 14. ploščo Senca sebe. v leh dneh pa se še posebej |-)og<>slo na slovenskih radijskih pcjsiajali vrti priredba njihove popularne skladbe Merulj, ki je nastala kot plod sodelovanja med skupino in Tinkaro Kovač. Želimo vflml»loppinoradofti,zfvl|«n|skt ^ modrosti, Mitvarjalnoifi In zaupanfo vofo« ^ v AAA AI Čudovitonolbo,kakorproiniki,kiprihqjoio. SrOCHO 2I|0q! w w w • k Zdravnica Marija Koren, poslanec državnega zbora Drago Koren, podjetnik Tomaž Ročník, direktor Premogovnika Velenje Milan Medved in župan Šoštanja Darko Menih so se na otvoritvi drsališča v Šoštanju pogovarjali o tem, da si bo treba nabaviti drsalke in preizkusiti, če še gre. Ce je slo včasih, zakaj ne bi zdaj? Pregovor pravi, kar se Janezek nauči, to Janez zna. A pozor! Za dvojni aksl in piruete to ne velja. Tble je res vroče. Rokometni klub Gorenje je namreč tudi letos izdal koledar za ieto 200S. V njem vsak mesec zaznamuje drug rokometas. Fantje so po treh letih spet poka7âIi <;voja lepo Vnuk Jurček in ponosni dedek Toni Rehar. Z veseljem ga popazi in mu kaj pokaže. Sploh, če gre za kaj, kar je povezano s športom. Priložnosti za tako »kazanje« pa bo v prihodnje veliko. Mamici Tjaši Rehar se je iztekel porodniški dopust. Ko pa se to zgodi, so dedki, sploh če so v »penzjonu«, nepogrešljivi. grajena telesa. Tokrat se niso tako razgalili kot pr>dč in tudi manj manekensko delu* jejo. Fotografije rokometa še v so bolj surove, saj so bile posnete v stari velenjski elektrarni, kjer je imel fotograf Aljoša Videtič na voljo bolj malo svetlobe, okolje pa nazorno primerja rokomet z garaškim delom preteklosti stavbe. Zadnje niti v rokah je imela ženska; koledar je namreč oblikovala Maja Lesjak. In zagotovo bodo tudi ženske tiste, ki bodo koledar kupile, podarile ali obesile kar v svojo spalnico. Pogled na dva od dvanajstih »vročih« pove vse. Kateri mesec bo drugo leto najbolj »vroČ<«? Polete odpade. Izbrali smo Kavašev oktober ali Rezničkov december. Kaj pa vi pravite? Šoštanjčani dobili drsališče Tristo kvadratnih metrov veliko drsališče s pravim ledom finančno in logistično zahteven projekt - Ob in na njem se bodo odvijale skoraj vse praznične prireditve Milena HrsiSč • Planine Šoštanj. 8. decembra - A' občini í5oftanj smo se odloČili leiosoji dc-ccmber popesiriti s številnimi prazničnimi prinidiivami, kismojiii povezali s skupnim naslovom Pravljično mesio z drsališčem. Pole^ glasbenih, ^porlnlh in galerijskih dogodkov je osrednjH nov^)st mesim) UrsaliSce, ki ga v Sosiaoju v takšni obliki še nismo imeli.« je pnpovcdovala direktorica občinske uprave Občine Šoštanj, Darja Medved, ko je v soboto A'ećer na otvoritvi drsališča zadovoljna opazovala, kako ob ri)kometno igrišče, kjer je ob otvoritvi potekala drsalna revija, prihaja vedno več in več ljudi. v Šoštanju st> prvič na rokometnem igrišču v središču mesta uredili 300 kvadralnih metrov veliko drsališče s pravim ledom. Na njem bo vse do 5. marca prihodnje leto, vsak dan med 10. in 22. uro. mogoče drsanje, dnevno pa bodo potekale tudi številne zabavne animacije, šola drsanja in hokeja. Drsanje bo za vse brezplačno, tisti, ki nimajo svojih drsalk, pa si bodo lahko te za simbolično ceno tudi sposodili- Drsališče je v uporabo predal župan Šoštanja. Darko Meniii. ki se je po njem pogumno. čeprav bre/ drsalk, tudi podr-sal. »V Šoštanju želimo z drsališčem ponudili niîadhn novo obliko preživ- ljanja prostega časa v zimskiJi mesecih. hkrati pa s tem odpreti točko za praznično in zimsko druženje občanov ter priložnostne prireditve,« je povedal med drugim, ^ena je sicer želela, da prinese s seboj drsalke - in prav bi mu prišle - pa je sam meniL da so bolj za v vitrino kol za na led, »Stare so celih petdeset let,« je ponosno povedal- Pr(3jeki ne samt^ da predstavlja no vosi za občino Šoštanj, je tudi finančno in logistično prccej zahtevefi, Uresničujejo ga, kot so povedali {)b otvoritvi. s sodelovanjem in izdatno pi> močjo številnih spoo/oijev in do-natofjcv, ki so s svojim odzivom dokazali, da podpirajo in soustvarjajo tudi nove pro jekte v življenju Šoštanja. Dascza drsalce ni bati pa dokazujejo izjave tistih, ki so v soboto zvečer uživali ob praznično okrašenem drsališču. R^ko in M^a Biagotinsek sta prišla iz Loko-vice. »Super je! Navdušena sva. Še midva bi)va prišla kdaj drsat sem, da o otrocih sploh ne govoriva. Iz I.okovice do Šošlanja sta le dva kiíínnelra. Nič v primeijavi z veseljem, ki se tukaj obeta. Prav je, da se začne v .Šoštanju uekaj dogajati. Posebej pomembno pa se nama zdi. da bo drsanje zastonj,« sta hitela pripovedovati v en glas. Devetletni Rolando Plećko iz Šoštaiíjá je s seboj prinesel drsalke. Ne vem. ali je led preizkusil že isti večer, z-ag rokomeraši Gorenja za Preven-tnm zaostajali za iri ^ole, dobre Iri miiiiiie pred koncem je Prevent se vedno imel ugoden izid pri vod&lvu i 51 : 30. Tomas Reznicek je i/ena-čil, nato pa so gostitelji kar dvakrat namesto mreže zadeli okvir vrat. Crostje so bili v naslednjih tiapadih natančnejši, zjiiagovin zadetek pa jim je prinesel Jure Dobelšek. To je bila njihova treîja zmaga po vrsti. Sinoći so v zaostali prvensive-ni tekmi 5. krog« gosi oval i v Irbov-Ijalj, Ali so zjiiagoviti niz nadaljevali, vam v lej î^tevilki ne moremo sprvenstva. v sobotnem 15. krogli h odo v Rdeži dvorani gostili Nt)vogoričane. v sredo. 19. dcccnv br«, pa h^Klo gostovali v Ivančni Cnv rici. Neuspešen teden za Elektro Esotech Dušan Hauptman proti Elektri dosegel prvo zmago v prvenstvu -Krka napreduje na zaključni turnir pokala Spar -Šoštanjčanom se pozna utrujenost Za košarkarji Hleklre Jisoteeh je naporen in neuspe-sen teden. Minulo sredo so v Novem mestu lu povratni tekmi pokala Spar i/^ubi lis Krko s kardvajsetimi to-<^kanu razlike - bilo je 83 : Ci} za Krko. Ker so bili No-vomeščani boljši liidi v Šoštanju, tako oni napredujejo na zaključni turnir osmerice. ki bo v začetku februarja prihodnje Icio. v soboto pa je i^osianjska Hleklra Esoiech gostovala v /agnrjii pri ekipi KD l'I. ki do tega kroga :5e ni zabeležila zmage. Na klop /agorjanov je pred petim kr.Vidovič15(3-31,Smunič6(0-l). Bubnic 2(0-2) Uspeh velenjskih judoistov Na velikem med nar t »dnem tradicionalnem tumirjn Nagat>ka v Ljubljani so velenjski jttdoisii dosegli lepe reziiliate. Tekmovanje, ki ga /.e trideset let orpini/ira Judo klub Olimpija, je bilo na visoki raviii, V konkurenci tekmovalcev s Hrvaške, z Madžarske in i/ Ilalije, Avstrije. Nemčije številnih domaČih klubov so Velenjcani nani/ali vrsto zma^ in posegli po malaljah. V kategoriji mlaisih dečkov je v svoji kategoriji Aija/ Slat nar premagal vse nas-prottiike in osvojil /lato medaljo. Uspeh sta dopolnila §c Aljaž Stropnik s tretjim mesto in Anžc l^ušnik s četrtim mestom v svojih kategorijah, Pri stHrejših deklicah so sc izka?ale Ar»« i>usferšie zlato medalit> in Trška Kok s srebrno. Uspeh je dopolnila se Živa Vlah«>1c s tretjim mestom v zelo moćni konkurenci. Skupno so dekleta osvojilo ekipno tretje mesto. Tekmovalci so bili k posebei veseli saj jim je medalje podelil nas najboljši jiidoist in olimpijski kandidat Sašo .Im-b, Martin Mošnik dobro začel Miiuili konec tedna je bil v Mariboru prvi od serije šestih mednarodnih turnirjev v squashu v lej se/.oiii, ki jih or^nizira Squash zveza Slovenije v sodelovanj» z glavTiim pokroviteljem Aerodromom Ljubljana. Velenjčan Martin Mošnik se je /nova dobro odrezal, saj se je uvrstil na tretje mesto. V polilnalu jc /. minimalno razliko klonil proti veckratncmu dr/avneiiiu prvaku Hrvaške Domagoju Špoljarju. potem ko je imel kar 4 zaključne žoge /a zmago. S lo tivrstirvijo seje Martin utrdil na drugem mestu slovenske članske jakostné lestvice, (umirja se je tideležiJ Kiiincn Kristan, ki je zasedel 16. mesto. Mardn uspesno nastopa utdi na mladbîskih lumirjili Evrt»pske squash /veze. CJdoIezil se je Grand prix mladinskega odprtega prvenstva Mad/arske v S/cgcdti in v kategoriji dečkov do I y lei osvojil ćetrtro tnesto. Trenutno zaseda 21. mesto med najboljšimi igralci stare celine v mladinski kategoriji. 30 let bridža Sošlar\j, 1. decembra - Člani Šaleškega bridge kiiiba Velenje so organizirali íí, odprt<» parsko pr-vetwtvo v briiizrt /a Pokal mesta Šoštanj. Tokratnega mednarodnega brid/ tekmovanja, ki je bilo kol športna prireditev tudi del pravmovanj kluba ob 30-letnici organiziranega igranja brid/a v Šaleški dolini, seje ttdeležilo rekordnih parov. Igralci so na tekmovanju, na katerem so odigrali krogov po 2 igri, prikazali bogato teoretično znanje v licitaciji in domiselno igro tako pri izvajanju kot tudi pri obrambi, skratka na vseh področjili tekmovalnega bridža. Rezultati turnirja, ki smo ga odigrali v čudovitem okolju hotela Vesna v Termah Topolsica. so bili obračunani po Mitchell sistemu, kar praktično p MP točk. Potenx ko je zmaga na lanskoletnem turnirju po odlični igri domačega igralca Bojana AnibriK in v patu / ,\lvksandrorTi Mikiceni zasluženo ostala vloma, so igralci Šaleškega bridge kluba Velenje tokrat nastopili pod svojimi pričakovanji. Takoj za najbolisimi tremi pari sta sc uvrstila na- Napeta igra jboljša igralca domačega kltiba Bojan Ambrož in ,Iank« Myoč. medteni ko v prvi ptHovici lesivice uvràîenih najdemo le še dva para domačega kluba: par Slobadan Knežetič - /nia^oslav ŽihiTl na solidnem 10. mestu in par Kristijan Kiiliar- (»rc-gor Rtts, ki sta se juniorja. na odličnem 12, mestu, Končne rezultate " fi. odprtega parskega prvenstva v bridžtt " za Pokal mesta Šoštanj si lahko ogledate na spletnih straneh domačega kluba in Bridge zveze Slovenije, m Z. Ž. Odlični na državnem prvenstvu v sabljanju lekmovalci velenjskega SabljaSkcga kluba Rudolf Cvetko so v soboto. X.ilecembra. v dvorani Tabor v Ljubljani na državnem prvenstvti v sabljanju spet blesteli. Posebej sra izstopala Blaž Cerovec in Klemen Sela», ki sta vsak v svoji starostni katcgi>riji v florelu postala dr/aviui prvaka, v močnej^h kategorijah pa pixiprvaka, ludi ostalih sedem tekmovalcev seje odlično odre/jđio in zasenčilo konkurenco, V kategoriji starejših dečkov (letnik 19^4 m mlajši) v floret u jc Bla/ Vcmac zasedel prvo, Izidor Felicgan tretje in Lovro Fija>ž sedmo mesto. Med kadeti (letnik 199.V1991 ) je zmagal Klemen Selan, Blaž Orovec je bil drugi. Marko Pogačar tretji, Gregor Píamberger pa seuredo {8.ure)v Rdeči dviv rani v Velenju. V vrstah mlajših dečkov in deklic je še nekaj prostora. Zadovoljni z rezultati na državnem prvenstvu: Klemen Selan, Marko Pogačari trener Robert Uranjek, Izidor felhljanf Gregor Plambergerf Blaž Cerovec, Davor Praprotnlk in Lovro Fijavž. Zanimiv seminar Od petka do nedelje je v Topolšici potekal seminar llalliwick. Grezaizo braževHnje strokovnjakov /ji pt)dročje dela učenja plavanja in viidbe v vodi /a osebe s posebnimi potrebami. Seininaija. ki ga v imenu Plavalne zveze Slovenije že petič zapored organizjra Katarina Praznik, seje udeležilo IX oseb iz cele Slovenije. Delo je potekalo v ttčilnici in uidi praktično na bazenu, kjer so se skupini pridrttžili inći tičenci iz Centra za vzgojo in izobraževanje iz Velenja in VDC Ježka, Takrat je bilo najbolj zanimivo in "lusno". tako za udeležence seminarja, kot tudi za učence s posebnimi potrebami. Vsi udeleženci so bili nad sodelovanje m učencev navduSeni in bi sc želeli tudi javno zahvaliti z.a njihovo sodelovanje. Seveda si želijo, da bodo lahko svoje znanje uporabili v svojih lokalnih skttpnostih. kjer b^wio pričeli vadbo v vodi in prve korake učenja plavanja /a osebe s posebîîimi potrebami. Vsi udeleženci namreč komaj čakajo, da balo lahko osrečili otroke in preko lega seveda ludi sebe, V svojem kraju si želijo ustvariti tako skupino, kol smo si jo v Velenju, V skupini jc bilo ponovno pel Vclenjčanov. ki se bodo tako pridružili /e 4 vodjem skupiji (Stanko Blatnik, Nastja Brilovsek, Karin Petras in Katarina Praznik), ki so prav tako te dni tjsposno opravili /adiije izpite, in 12 pomočnikov. / danasnjitn dnem smo postali po itevilu izobraženih kardov največji center v Sloveniji, Ob tem pa raste tudi zanimanje pri starsih po vključevanju otrok in starejših v vadbo, ki jo imajo v okviru Plavalnega kluba Velenje ÍJi jo vaditelji izvajajo povsem prostovoljno dvakrat na tedejt. ob sreda In pelkih ol> I7..^0 uri. Udeleženci seminarja pri delu z otroki Iz CVIU in VDC. MODROmiLA KRONIKA iz policistove beležlie Ko zavre kri v petek, 7. novembra, je zavrela kri v poslovno-slanovanjski /gradhi na lifeiikovi v Velenju, kjer je mlajši maski v prepiru udaril wojc bivše dekle. V ponedeljek, ÍO. decembra popoldne, pa je pred lokalom Mer-calorjevc Tr/nice na KidriCcvi v Velenju med prepirom znanec napadel /nanca. Pole^ zapi tka bo zdaj moral račun poravnali ludi po lici slom. Glasba 'tia ful' Preglasno predvajanje glasbe lahko koga tudi moli. sploh ce odmeva v času. ko ljudje počivajo. Na to je ircba računali ludi v veselem decembru. Policisti so zaradi tega v soboto, 8. decembra pvalcc na Vojkovi. Pridržanje prekinili V nedelo. 9. decembra, so p(iiicisii sli ponoći v Karaka bar na Šniarško ccsio v Velenju, kjer je razgrajal mlajši mo^ki, ki pa se ludi v njihovi prisoinosii ni pomiril. Odredili so pridržanje do iz-irezniive. a so ga morali prekiniti. Kršiielj seje namreč med razbijanjem poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil najprej prepeljan v dežurno ambulanio» polem pa v sprcmsivu policistov naprej v Bolnišnico Celje. Lighting, d.o.o. ETT Lighting, d.0,0. Dobrna 007, 3204 DOBRNA tel; 03 780 10 7Û. 780 1072 Zaposlimo: KV Električar monter, 2 najmanj tremi leti delovnih iikušenj. Možna je zaposlitev za nedoločen cas s predhodnim preizkusnim delom na monteli in izdelavi svetil. Skladišlnik-ca, s končano izobrazbo KV električar 2 najmanj tremi leti delovnih izkušenj na elektro delih. Možna je zaposlitev za nedoločen čass predhodnim preizkusnim delom v vodenju skladišča, nabavi in dostavi blaga in občasnem delu v delavnici. Od kandidatov pričakujemo: ustrezno izobrazbo, samostojno opravljanje del in naiog. sposobnost timskega dela. komunikath/rtost in prifaznost vozniški izpit B kategorije, tekoče znanje slovenskega jezika, nekaznovanost Kandidatom nudimo; stimulativni osebni dohodek, povračilo prevoznih stroškov, dobre pogoje dela, delo v prijetnem kolektivu. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naskiv: En Ughting d.o.o.. Dobrna QQ7,3204 DOBRNA Bogata izbira raznovrstnili daril v trgovinali Sanolabor. Samo v mesecu decembrul a» ..16 ^ ^ B «ini mdima' OAEAMWUKspjbii ceutl b minlslie anmi «si» Z ^^ Sniao ttm KOSMOOtSK Ovil» «Il iiakeíu M)»nstlnill í^lkr UdniinaMmdRtl urer Udoboo (fBllB u mstí« 100 • mm m m 10HI2AT0R ZRAKA 4 ĐMllO Mita jvncMHti ID^ gnaKitl nudi VRHUNSKI mm\ KRVNESA TLAKA ihiiiini ginieila Pruiil&Tie itnlii Dihinnls ijntB tàtai E7M0 le pralB wiaRK @ Sanolabor tó)^v^zívzdnwje^ Prodajalna Velenje Prodajalna z madicinskiml pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo Življenje. VELENJE. Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03/897 73 20 Izdajamo pripomočke. Ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. Prometna varnost vse slabša Policisti še naprej poostreno - Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da koga ustavi in obravnava policija - Visoke kazni zbledijo ob najtežjih posledicah prometnih nesreč MUena HrstiČ • Pfđntnc Cflje, 6. decembra • Na Celjskem beležijo Iclos občutno po slabšanje promclne vamosli, saj je za posledicami prometnih nesreč umrlo ljudi, kar jc 15 veC kol lani dt> lega casa. V letos-njih prometnih nesrečah Je umrlo 15 voznikov osebnih avtoniobi-Itîv. 8 voznikov in pomikov mo-tomili koles. 6 pešcev, 4 vozniki o/irama pomiki koles z motorji, 4 drugi pomiki in 2 kolesarja. Največ uUcle/encev, in sicer 10. jih je umrlo na soboto, 7 na petek, 6 na nedeljo in lû med ponedelj-ki^m in četrtkom. Tudi lelos se kot v/roki /a poslabšanje varnosti v cesinem prometu ponavljajo skupne /načil-nosli. Negalivno izstopajo predvsem neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje prednosti, /aradi ich vzrokov je letos umrlo kar 32 ude- ležencev prometnih nesreč. Glede na veliko pla. neprilagojene hitrosti, nepravilne strani in smeri vožnje, neupoštevanja prednosli. Aktivnosti bodo še naprej izvajali dnevno, v ra/.bčnih časovnih terminih in na cestah» Iyer prihaja do gostitev hujših prometnih nesreč ter prekrskiw. Do 22. decembra bodo potekale vseslovenske - represivne in prevenlivne -aktivnosti, zdru/enc pod sloganom »Vožnja pod vplivom alko- h(ïia«. katerih namen je povečati osveščenost voznikov, da sta alk(v hol in udeležba v cestnem prometu povsem nezdružljiva. Nadaljevali pa bodo tudi izvajanje mpresivno preventivnih aktivnosti za večjo varnost pekev. V zimskem času bo udeležencem v cestnem prometu na Celjskem razdeljenih približno 1.500 kresničk. 3.-^00 odsevnih nalepk in .1.600 zloženk. Dosledno upoštevanje cestno-prometnih pravil pa ni obvezno zaradi policijskega nad/ora, temveč izključno in samo zaradi lastne varnosti in varnosti vseh ostalih udeležencev v cesiuem promelu, Še najmanj, kar se lahko kršitelju zgodi, je. da ga ustavi pcillcija. Vse sicer zelo visoke predpisane sankcije xa cestnoprometne pnikrike, kazjiiva dejanja s píídročja varnosti v javnem prometu, povzročitev prometnih nesreč, povzročitev prometnih nesreč pod vplivom al- kohola. objestne vožnje (globe, prepiíved vožnje posameznih kategorij od 1 do 12 mesecev, kazenske točke s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, uklon il ni zapor, zaseg vozila, <ídvzem Vi>z-ni^kega d<îV5>ljenja od 1 do 5 let, za-ponia kazen do X let...) in drugih posledicah in ukrepih (škoda na lastnem premoženju in zdravju, psihične posledice, regresni zahtevki zavarovalnic, zdravstvenih zavapîvaînic, premí>žcnjsko pravni ziihtevki ...) pa postanejo obrobni ob posledicah, kot so trajne telesne okvare ali smrt, ki za/jtamujejo udeležence prt>mctnih nesreč in predvsem njihove bližnje. Plehmčmmi izdelki. Posledice taksnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so ludi poškodbe obraza ali oči. Se posebej grozljivi so prizori, kadar st) poškodovani t>iroci. Čeprav imajo pirotehnični izdelki tudi negativne učinke, se v času decembrskih praznikov mnogi ne morejo upreti pokanju s petanJami in upi>rabi drugili piroieliničnih sredstev. Pirotehnične igrače in izdelki za male ognjemele 1er piroteluiični izdelki /a tehnične namene so v prosti pn)daji. Prodaja pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. do decembra; uporaba pa v času od 26. decembra dtehnič-nih izdelkov le, če so pod nadzorstvom starsev ali skrbnikov. Prepovedana je v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh /.aprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni sho-di ali javne prireditve. Policija si '?£. več let močno žfili preprečili negativne pi^sledicc pri uporabi pirolehničnih sredstev. Že sedmo leto zapored v sodelovanju z fiiinistrstvoDj za solsiwî in šport ter inšlitutoin za varovanje zdravja pripravlja pn>jekt Bodi zvezda, ne meči petard. Namenjen je učencem 5. razredov osemletne osnovne ^^le in 6. ra/jtidov devetlelne osnovne šole. Uporabnike pirotehničnih izdelkov, predvsem pa otroke, želijo opozoriti da je njihova uporaba lahko nevarna in da pogosto moli ljudi in tudi živali. Ker se policisti Ziivedajo. da je oh pcsiri p<> nudbi piroieliničnih izdelktjv nemogoče pričakovali, da bi posamezniki popohioma opustili njihovo uporabo» je del njiliove dejavnosti usmcïjen tudi v opozarjanje, kako jih je treba pravilno uporabljati. Prepričani so. da upijraba pimieliničniJi izdelkov po navodilili proizvajalca zmanjSuje možnost nastanek telesnih poškodb. Vstopila in odnesla Žalec, 6. decembra - V četrtek okoli poldneva sta v Gotovljah neznanca vstopila v odklenjeno skladišče in odnesla dva televizorja, vredna dobrih .1.300 evrov. Ko sta kartica in »pin« na enem mestu Veienje. 5. decembra - Neštetokrat smt) že zapisali, pa bomo se enkrat: plačilnih kartic in zapisov >'PÍR'< kod nikar ne hranite skupaj! Da to ni pametno, si je skusil oškodovanec, ki mu je neznanec iz /epa jakne, ki jo je odložil v čakalnici medicine dela Zdravstvenega doma Velenje, sunil denar- nico z i)sebnimi dokumenti, bančno kartico in manjšo vsoto denarja. Nekaj denarja pa je potem še dvignil, saj je skupaj s kartico nai^el tudi pin kodo. Številni vlomi N'eleîve, Šosfaiý - V sredo, 5, decembra zvečer, je bilo v Šostar\Íu. pred zdravstveno postajo vlomljeno v avtomobil. Sli^rilec je odnesel avtoradio s CD predvajalni-kom. V petek. 7. decembra popoldan. je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Vinski Gori Storilec je vlomil skozi okno v kletne prostore. Odnesel jc motorno žago in dve zračni puiiki. Naslednje julro, v sobotoy 8. decembra. so policisli obravnavali vlom v Sara bar v avtopralnici na Selu. Vlomilec je iz registrske blagajne vzel menjalni denar, izza ločilnega pulta pa dva zaboja laškega piva. V pritličju sianovanjskega bloka na Cesti bratov Mravljaki)v je bilo vlomljeno v šest pisarn. Vlomilec z izkupičkom najbrž ni bil zadovoljen, našel je namreč le 50 evrov. V noči na torek, II. decembra. je bilo vlomljeno v bife Kino na Koroški cesti v Velenju. Neznanec je iskal denar, a ga ni našel, zalo je očitno jez^n poško-dt)val plazma TV. Da pa seje po miril, je s seboj odnesel nekaj pločevink energijsko pijače redbulL Nekoj mu je še pustil Veleiye. 6. decembra - V četrtek zvečer je iz odklenjene sobe dijaškega doma na Ufenkovi neznanec iz denarnice stanovalcu vzel 500 evrov. pustil pa nîu je 420 evrov, Taksista prisilila, da ju je vozil po mestu Velenje, 4. decembra - V torek zvečer je taksist prijavil policistom, da sta ga dva moška - enega pozna • prisilila, da ju je nekaj časa vozjI po meslu. Pri tem mu jc znanec grozil in ga llzično trpinčil. pred hotelom v Velenju pa od taksista zahieval, da se prese-dejo. Taksist je izkoristil priložnost in stekel na policijsko postajo. storilca pa sla avio parkirala, s seboj pa vzela kontaktni ključ- Po dogodku sla odšla v lokal Ritmo cafe na Kopališko, kjer nisia plačala zapitka. kršila pa sta tudi proti tt)ba čni za ki m. Ste morda videli nesrečo? Vinska Gora. 5. decembra - Na magistra Ují cesti Velenje-Ajja vas, zunaj naselja Vinska Gora. se je v sredo ponoči pripetila prometna nesreča s pobegimi. Voznica osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega prehitevanja neznanega voznika osebnega avtomobila zapeljala s ceste in trčila v drsno ograjo. V trčenju sla se voznica in sopotnik lažje poî>ki>dt)vala. Policisli pozivajo vse, ki bi kar koli vedeli o okoliščuiah te pmnieinc ne- sreče. da pokličejo na Policijsko postajo Velenje, telefon îilPX 61 00, Pešcu zapeljal čez nogo Šoštanj. decembra - V sredo popoldan je na Kajuhovi cesti v Šoštanju voznik osebnega avtomobila izsilil prednost pešcu, ki je prečkal cesto na prehodu za pešce. Voznik mu je s kolesi zapeljal čez stopalo, zaradi cesarje pešec iskal zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Za nekaj časa bo goriva dovolj Lokovica, 10. decembra - Kf- nec ledna so neznanci iz dveh delovnih strojev na delovišču v Lo kovici ukradli 600 litrov dizelskega g<^riva, z enega delovnega slriv ja pa Še dva akumulatorja. Izvajalca del in lastnika delwnih stn> jev so oškodovali za 1.200 evrov. Namerno poškodovan bankomat Veletye, 10. decembra - V ptme-deljek zjutraj je varnostnik banke na Šaleški cesti opazil, da je poškodovan bankomat. Neznanec je banko mat namerno poškodoval, povznv čil pa za oM 2.500 evrov škode. Kriv je bil (tudi) alkohol Veleiye, 8. decembra - V soboio zvečer je na llmišičevi cesii vtîz-nik osebnega aviomobila zaradi nepravilnega premika in vožnje pod vplivom alkohola pt^drl ktv vinsko ograjo pred blokom. Na r.fenkovi cesli, pri odcepu za Šmarško cesto, pa je voznik osebnega aviomobila zaradi neprilagojene hitrosti, vožnje pod vplivoni alkohola in brez vozniškega dovoljenja irčil v drug osebni avto. V trčenju sta se sopotnika ia/jc poško dovaJa. Z reševalnim vo/ilom so ju odpeljali na zdravljenje v Boi-nišnico Slovenj Ciradec. Slikal se bo v noči na lorck je bilo v Velenju vlomljeni) v tri poslovne pri^storc in gostinski lokal. Lastniki pogrešajo dva fotoaparata, GPS napravo in nekaj golíwine. Skupna ško-daznaša okoli lIOOniR. jwífjlS (T^FToroskon Oven od Uetenbor sj? bu vilol / veliku hivosiio. m\ pH b» v^k dan brd] vssuno. ^(J'Ji nislrtkai lakn koi ^«íJiib. Samt sir si knvi. úft uiríi ' va§i HHibli^ji Í8 rukai r.ns» i/IcnriSC^jo vaSo tlnhrnin. po|iu»lliivi sis. S iGTií. da in^^ls iipnditj VSCÏÏI ifi « nikofuiir pa si v /ai^jili dnah dohíe lev[Q i;síupG. Miinf]i bndn menfli. da sts navaden siabič. Ha ms iiiic SB anipBk ^ teins pKkii^ajis nmvhu svaiu ssmib. lutre |r s« sarni kupili', lepodanln. /aùiit^ izbirati. sâ| imaiii veliko Bik od 22*4* do 20*5* ■ v Zavedale se. da bn fas tJo nwega Í8W hitro miril m da bodo kmalu pnili V(iiiniťfš) diiRVi. ludi /aU) bosic inirm. L4| kol nekaj pnneklili rliii. Ptu/dh 16VD0 b bilo. is N pri^ktivali spremembo v va§ein ^iviii^iiii. sploh liiibi^^en kar noř^ C^suiâiij pa si laliko. da ste se ndri^kli neki rći^arii. ki m) /»griuivn m âstumCkmsula. {a ès linani^no vas pruœj brpiiicnila. Sniai V3S ilaka i&ém boj ia i n^kai manjSirni razvadami. Nu boftiUž prevbi^ sirayi do si'bii in si fnvtčĎiB vso usia kanntaie radi m vas sprosu. Dvojčka od 21*5* do 21*6* Vutiku (Na bosts iiiidIí Sianii sscbq. Delovali bQ%\s ?a^rt]l|Rrta5íedo|ih ilneh bosie mmt: po ' pi>vabila bodo §e kar dK^Hvaia. Vsuni no bests itiogli us iri^i^, Ci>prav vesm. lia bi brki rlolijoraCiio dobro. £e hi |ili Sfjri^jolt. Ddlni%>v. ái btisi£ svo| bolj konsuio ^biiali. bo v$(>kakor pairiauia, sa] se bo ře kinalu ubrRSiovala. Ko v siu^bi ob obilid del» ;riHli rts^i ujiá na, pa bn loliko bolje. R«k od 22*6. do 22*7* Mirni rlniM so ^e pn^ickicsL V naslednjih dneti. m lio iiuvegs lela, bosic dkáali m bkrau umivali. Vcíikukf^iugixavlrai^. da vatli |b àp.lo v u^iui pa pr»v kdaj ludi larnau^. kt^dar je prsviič. Kosti vam ho ravno /ai^lr^ odpi rRU udi na il^isiveneni pi^ro(!;u. ss Im /absia InrriHi na pou k iispclui pn nnvi srmpaiiii. Pa os boste ^stonifiknv). sa| vssle. da na pnlek dogodkiv nrsie niocfli vplivali. OosU pa ;alo kar mi^lo riervo/nr m iiisrs^ii. Kar pa nR pr^mero. da bosie svo-|o slabo voijii pnsnašali ludt vsvoieokolir^. ne boopaiil, kakšen notranji ho|bi|elQ. Lev od 23*7* do 23*8. t ^ Hc4;ii ste da. smetaj pa imata (Jbl|ubo bestii mcrali izpolnni na hiiro in v f^su. ®ki varil sploh ne bo orj^ovar^al. Ce bi pr^ df^brn premislili, b se v^din lo. kar su vam dayaia, v?r|einn ne moglo ?godiU. srci^. d? sm pn dniu ^(^lo hiin m da vas no lisiavi §b lakn (o^ek pmblent. $e ju ^s. da si2 stvari obmr>io v ^^^^^ va^ priri, pa ttiim vis na uro. Rsrećena pnina smeha iti i^pro^Dlviž. vas ^^k« i\j knnei; tep iiidria. in rtrug tiiden bcste vhssIo narjal)ev^(i. vas le riKho Lisiavřl pruhlad ali ÂilodCna hrjle^ina. Pa?i[e, Xa| ji!Sln. Ss Ivilj. kai pijCEc. Devico od 24*8* do 23*9* v te su VSI okoli vas laniab. da |im niř m gni tako kol si ?rIi|d. sir vi le kuna fjtk II III mndro mnlčali. IrnelisiR namrač obàiilsk. da vašehvlienieptKtaia n^ir TT nr] m latina kois^edolijoielite.CbknnculťgaujrjnaseboobčulekkrRp ^If ko spn^m^il. Dngoilck. ki bo pov7ro^il kritpko spremembo v va§eni iivlfc ^^^^ n|ij, bo pravzaprav sreib^n, a vi ^^ ne bosle jemali lako. Vsai sprva ne. h ?iia. kako bost& v naslsdniili dnsb reagirali na i?^ivanie nekoga, ki vas ima udkni namenspravi ti na rob živčnega zlrjriia. Pogrešil Instť irenuikcne^iostf. Tehtnica od 24*9* do 23*10* f^aroralibrsie in dariirali. plani pásu^lolimbrAkiiísiiiL^^ tčikoknisiv)i& Ittn. Zalo ne \x&i'. nitkaf visdo decinibi^ko rnzpdfvďii. Saj Ijiidj^ veái, da ČDSt^vanrv^ljar^uke] nai/irteiakukoibiMiVednoniagirHUi/Bfotiimn/a kd] ÍJI úiki inkí3i dnir)a&? íiidi iato vas hoiirj jemali maliif? ? ncervo. sa] usli, h so vam [km nmm^n vaše poCults. /a rhtijc pa vam bn vsesna V/eli^i boste id ve£ âsaza dnj/ino ii svofe nafďi^je, karpH sehi3 ^ kmalu obrestovala Vmli vam bcrt^ ; ilvqno mero pomnostL pnss^nnčHni pa bosin tikí nad tianIniL b vam ga boib uikiai samr prpnvth. Škorpijon od 24.10. do 22.11« ^^^^^ Ko S8 bosie zazrli v pretskliBi ne bosiH najlidi zadovolini. l'nlwflnosi pa vas bega. korvas skrbi predvsem vd?. poCutju.Sarm na«3 siř jE?ni. ker no znaismnezmnrgtetzdanesiUiaciie.Splohnobcsievsčvedoli.kjeinkakfl bi se louli na. piČL'oini di^nm kcnCali ih imsec. Caka vas m^aj zabav kf vam indov^s ^^^^^^ pa mtli re^kai pnvsem ;grB.^nih. Iz iijih bnste k» luiro léíi. sa| nisle ve^ pn pnjvtjern po^ieu ČESto vsega m pusiiâaii vsakoyar. Najvinl^a h''\i bože naproi va^a VKkka skjivnosL OCiVdsbodo ob srei^niihzoseba okaierirazmitljaui vso izdajale, floste ujialiswitiknrakrljQ? Ribi od 20*2* do 20*3* iGlos bosia med usumr, kj bi iJiiciHnber najrajp. kar ukrriili. Pa ne zatu. ker zima vse brjlj trk^ ns vr^ii vi pa je pregovorno ne marale. Iiitii zalo. ker brsie v sabi vsak dan bo( nbčuulj ôictveiitj praznino, ki |o boste polnili s hranr] m vi'asib ludi riepmmř§l|eniiii( nakupi. Puism buslu mieh pa opravka še s si^bo vesi|Q. Čeprav ne ka^els radi bvojih i^usiev, |ih brste v naslednjih dneh poyosio. Nehuie. [akr3SSo[zamikui smehom. Oc6ro se bosic počuuli levdriJbi on^ose-bs. A la ne bo parmur. In icya spn^ianis se hrsiB vsak dan bo(| bali. Prazniki in darila December. Cas čarobnega ničnc^a vzdušja ia hkraîi ludi cas velikih pričakovanj. Prazniki pa pomenijo luOi obdarovanje. Si predsiavljalc pra/nikc brez daril? Bili bi osIromaseni, brez prave vsebine in pogoslo ludi brez pričakovanj. Darilo! Zc. toda kakšno? Da bn odraz našega sposio-vanjain pozornosti, Da bo ravno pravšnje /a tistega, ki smo niu ga namenili. Da bo razumel in čutil, koliko nain pomeni. Da bn darilo cenil in tehtal po vsebini ter namenu in ne po vrednosti. Ko obdarujemo, vedno dajemo mnogo več kol le darilo. /. izbiro darila namreč sporočamo svoje predstave in želje ter dajemo pobude. Obdarovanje naj bo /a vso družino nekaj posebnega, svečanega, ne pa nenehen stres in naglica tik prod zdajci. !n taksno pra/jncnc^ vzdušje je tudi največ, kar labko podarimo sebi in drugim. Cas pričakovanj In sreče za ne- katere pomeni le Cas hitrega in lahkega zaslužka. Pff)dajalci nas že konec novembra napadajo s številnimi akcijami in različnimi prazničnimi popusti, ki pa so pogosto povsem nerazumni. /a nekoliko višjo ceno nam namesio enega ponujajo dva. včasih celo iri izdelke. Pa jih kupimo, čeprav jih ne potrebujemo. Nabiralniki so vsak dan nabito polni reklam, Z reklamami nas neprestano bombardirajo z radi> skill valov, čedalje več pa jih vrtijo tudi med IV programi. V trgovinah se načičkane j^)lice šibijo od razjiih sladkariji v obliki zvezdic. Miklavžev iji Božičkov, /e čez slab mesec jih bodo ponujali po polovični ceni. Vsepovsod trčimo v gore kozmetike in na zaboje buteljk. Naenkrat želijo prodati vse. kar celo leto ni ^lo v promet. In številni jim nasedejo. Urez kančka treznosti v predpraznični evlbriji pogosto kupujejo darila, ne da bi vedeli za koga. Samo da kupujejo in zadovoljijo nakupovalni) mr/Ji-co. In potem čez nekaj dni namesto veselja dočakajo majhno razočaranje. Nekomu poklonijo parfum. ki ni pravega Viînja; CD z glasbo, ki mu ni všeč; rutico v barvi, ki je ne nosi, in še in se... Ostanimo trezni in skmmni, Pozornost izkazujemo na več načinov • s predmetom, lepo besedo ali povabilom na krasilo in prijeten klepet. Pi)klonimo lahko spo tninek iz kraja, ki smo ga skupaj obiskali, ali okviijeno in povečano foiografljn s potovanja. Uhko je to tudi fotografija naše družine ali otrok. Lahko presenetimo z duma pečenimi keksi ali z dnniačo marmelado, lahko izvezemo prliček ali morda sešijemo predpasnik za nekoga, ki rad kuha. Nedvomno je najlepše darilo, ki ga naredimi> sami. ker smo porabili svoj drago ceni čas, da smo razmislili, kaj si oseba želi. in potem darilce tudi sami izdelali. In nič ni lepše od tega! Poskušajmo izkazali p<3Zor-nriji in potrošniški mrzlici ne pretiravamo. Ce daril ne kupujemo z ljubeznijo in brez misD na osebo, ki ji je presenečenje namenjeno, obda-njvanje i/gubi ves čar. Zavedajmo se, da cena nikoli ne šteje. Ce da-n>vana maîenki>st nekoga spravi v smeh, smo zadeE v polno. Pomembna jc pozornosi. drobna malenkost al) zgolj prijazna misel. Ostanimo veliki oln^ci in se prcpusli-mo decembrski pravljici: snegu. lučkam in naivni veri v iri dobre može - Miklavža, Bo/jčka in Dedka Mraza. Praznične dni pa preživimo z Ijudini, kijih imamo radi. ■ Janez Poles Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna Tel.: 03/70 37130,03/7037131 info®garantsi. www.garantsi HqL^ d. o. o, Parižlje 15 33t4eRASL0VČE Û4V6M 234 hq1(§^hql.si V Polzeli pmdaiTiosta\d)no zemljišče pov^ine cca 4000 m' za 407.000.00 EUR V Pobeli prodamo stavbno z emljišče, povrsme txa 1.2 ha za proizvodno skladiščno dejavnost za 890.000.00 EUR V Polzeli prodamo stanovanje površine 73.72 m' v IL nad-stmpjuza 89.000,00 EUR od 14. do 20. decembra • 15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podietje Veletrg • Velenjska trgovina, kije uradno začelo poslovati L januaija leta 1965; poslovanje Veletrga je bilo zaradi očitanega monopola v prodaji premoga že po nekaj mesecih prepovedano. podjetje je bilo ukinjeno in priključeno k takratnemu velenjskemu trgovskcniu podjetju Bazen: -15. decembra 1992 je odstopila V'elenjska viada Franja Bar-tolca, v z.ačeiku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta poslal današnji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh; -16. decembra 1956 so se v dvorani Doma svobode Velenje na letni skupščini Sptirlnoga društva Rudar in Telovadnega društva Pardzan odločili /ji združitev t^beh društev v eno z imenom IVD Partiz.an - Rudar Velenje: -16. decembra 1968 je v Maribtiru umrl Oskar lludales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, kije od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmarinem ob Paki; -17. decembra 1977 so s slovesnostjo, id sojo združili s praznovanjem 25-lctnicc obstoja, delavci velenjskega podjetja USO zaključili 1. Tazo izgradnje novih delovnih pros-lomv v vbodnem delu Prelog: -18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za župane v mestni občini Velenje, občinah Šmartno ob Paki in Luče. V mestni občini Velenje je bil za župana izvoljen Srečko Meli, v občini Šmartno ob Paki Ivo Rakun, v Lučah pa Mirko Za-mernik; 19. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel De s lovni k - Kajuh. Kaju hov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih zjiačilnih Ženskih pesmih • Kje si, mali, Materi padlega partizana. Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirična izpoved z nar-odnot)svobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partiz.anih. sla nastali le dve pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in iieizpeta življenjska pol se je tragično končala 22. rebruarja leta 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad/avodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije; • 19. decembra 1991 je bil ustanovni zbor Demo kratske stranke Velenje: • v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje so stanj s ke graščine in ga pnpobioma uničil; brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin. Kare/ Destovnik Hajuh (Arhiv Muzeja Vetenje) Pripravlja: Damijan Htjajič mm »v • f • Kniizmau kum Prîlogo Nosegg coso Uvodnik Vl0do Vrbič Pravzaprav fie m/i fwfufiko, ali /laj iř rieznasno fiiíiv^a rozvila ifiíon/ia-djskífi le/mo/osii vese/im alí //e Ali lahko hlad ni raàinah/ik nado tues ti orJp knjige, dli lahko knji^mal fiatiofnesi/ nasmeh moje knjiziiičarke? Ne more, seveda ne more! Toda vlak pelje • če ne homo skočili nanj, bo od/ieljal hrez nas... Odločitev je samo na \idez /ei/ro, v remcl na vlalc moramo skociii Seveda homo kupili vsako panielno m)ws( - k/tji^omaf, kiosk, račiifialnik, preJvaJalmk, sntnialnik ... i^ndar moramo /n/ormacijski. lehno/oski nu^ předek, vedno no\t£ izdelke... razumevati pravilno. Novosti, ki jih uvajamo, yiikakor ne smejo biti smisel naseda delovanja, cilj sam po sebi. Vse to mora služili po eni sirani u/Kmibnikit, da bo hitnje in enostavneje prišel do želenejta bla^a (knp^e, časopisa, informacije...). in po dnigi stmni knjitničarjem, ki bodo razbremenjeni listera najbolj enosiavne^a, miselno manj zahtevnega opravila in bodo tako imeli več časa za svetovanje aporahnikorji. Ob dnevu sfovenskih sptošnih knjižnic so v velenjski knfižniet storitve kioska BibUo 24 predstaviii koiegam iz vse Stovenije. Projekt sofinancirajo ministrstvo za kutturo ter občine Veienje^ Šoštanj in Šmartno ob Paki. Skraika - ^.çe Jtnovotarije^ morajo hiti dobrodošel pripomoček uporabnikom in knjižničarjem zalo, da ho knjiga dosegla se več ljudi. Veseli smo, da prvi v Sloveniji fivajamo samoimsirezne kioske Hi bilo 24 (kol tretja država m svetu I j 77 kioski omogočajo dostop do knjig tudi takrat, ko so knjižnice zaprte, knjige približajo indi prebivalcem odročnih krajev brez knjižnic, ^(ostom v hotelih ... In hkrati se že naf>ovedujejo mmsii, ki se hodo kmalu znašle na ir^ii in hodo ponujene ludi knjižntcwii. Ce Iwmo šli v nakupe teh novosii z zave-danjem, da uvajamo »služalmiket^' in ne »gospodarjef, potem nas skoka na vlak nikakor ne sme biti .strah ... Cilj- stabilnost Knjiinicti Velenje podpira prnadevanjo zo umiritev inflacije In v letu 2006 ne bo spreminjala visine prispevkov. Knjižnica med novoletnimi prazniki ^ Knjižnica t>o ob koncu ieta odprta kot običajno, le na oba predp razni čna ponedeljka. 24, in 31. decembru« bo v Velenju in âoètanju odprta od 8. do 13. ure. Bralcem želimo lepe praznike In srečno 20061 ]3. december 2007, Mko 4 A Sve//sfe knjige in informadi'sko središče "Hm Kaj se skriva v številkah Izvedbem kazalci na 1000 prebivalcev Knjižnica Velenje Sfovensko povprečje Knjižnična zbirka (enot) 320 450 Prosttif(m2) 61 42.5 Št svilo knjižničarjev 0.43 0.57 Prirast gradiva (enot) 227 270 Prlredlt\/e 1.1 7.5 Računalniki za uporabnike 0.51 0.57 Člani 223 268 FinBHČHi kazalci Prihodki za delovanje knjižnice v € {na preb.} m 20.4 Porabljenih € za nakup gradiva (na preb.) 3,14 4 Povprečna cena nabavljene enote v€ 13.84 14,52 l^ui 2006 je bilo cnci najbolj us-pesuiii ici velenjske knjižnice, kar jc bila pDsIcdica selitve vcicnjskih oddelkov v nove proslorc in hkraii ugodnega finančnega stanja, zaradi katerega je knjižnica lahko nabavila daleč največ gradiva v svoji zgodovini. 10.304 enote; prejšnja leia seje la številka vrtela okroi^ 7.000 enoi. Da bi lahko ki\ji/.nico bolj objektivnem umestili v slovenslœ razniC' re» prinašamo še nekaj podatkov, iz katerih je ni5)č razbrati prednosti, pa tudi zai)Siajanjc pri nekaterih ključnih parametrih. KoliCi-ua denaija seveda vpliva na izvedbo programa - na število osebja, prirast gradiva itd. /a nemoten razvoj knjižnice bi bila pomembna sistematična in usklajena skrb vseh sodelujočih. ■ i. R Rastem s knjigo 2007/2008 Slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu Rastem s knjigo je projekt, ki ga v Knjižnici Velenje izvajamo že drugo leto. Pričel se je lani. v leiu kulture, na mednarodni dan pismenosti. K. septembra, in se zaradi dobrih odzivov splošnih ktijiž-nic in t>snovniÍ2 Sol nadaljuje v le-tj-no črpa in ji ludi daje. ■ L Č. Velenje i/pifMlj.i CIt,4lniCC JvMrHHđ »1 Mn>loVlU službd Sdkska 21 tielivMM cftsCiàvtpUne oitaliiice: '^h iiKih K h - ['> h. •'b v'»bj.ih X h • m iřkUm: 'H SUX M) fax; X'JK upravni sedo/: liiov fr^ 4 ffleřnn x^íx 25 spletni na&lm: ssw%v.vel.>:ik.sr Iry I .nnprcl.i ^ (dxon kultuře deltrtiir«M p-MwU'Jjkih. h»rkih in MVdíili 12h- IXh .«•)>cvirtkihinrcikih IJii K> h Iřlefm ní 41 4 BfSS, pa ponuja velenjska biji/ni-ca se tri naprave, ki bralcem prihranijo čas. knjižničarjem pa delo. Knjižni nabîralnilc Najpreprostejša pogruntavščina je prišla v hišo ob selitvi leta 2005. Knjižni nabiralnik (na fotografiji) je namenjen vračanju gradiva ti vse vrste gradiva (knjige, kasete, zgoščenke ...). Će se gradivo vrača /večer ko je knjižnica že zaprta, sc vmjcjio gradivo ra/knjiž: seveda sele naslednji dan. Najbolj i^brcmenjen je poleli. ki^ je knjižnica bralcem manj dostopna zaradi krajšega delovnega časa. in so ga bralci zelo hitro vzeli za svojega. Po dveh letih ga še vedno in zelo radi uporabljajo tudi v času, ko je knjižnica odprta, čeprav jc bil mišJjen predvsem kol nekaj, kar bo prihranilo bralcem ponovno pol. ko se bodo znašli pred zaprtimi vrati. Njegovi prednosti sla v tem, da je dostopen 24 ur dnevno in je vanj m dili 15,000 knjig. Izposojni kioski Biblio24 Zadnja pridobitev te vrste so izposojni kioski Biblio24. Dva že obratujeta (v Velenju in v Šmarl-nem ob Paki), tretji bo pa stal v Šoštanju v novem vhodu v knjižnico. Kioski oiso samo aparatiza pomoć, ampak so prave majhne knjižnice: posojajo in sprejemajo knjige, ki so v njihovi notranjosti, knjige pa morajt) zato biti v plastičnih škatlah in dodalno opremljene. Kioski ne sprejemajo filmov. zgoščenk itd., vanje tudi ni mogoče vrniti gradiva, ki je bilo izposojeno za izposojnim pultom. Razvoj informacijske tehnologije, ki je v tem Kikiju večkrat omenjen. prinaša vsako leio kaj novega, boljšega in kaj izpopolnjenega. Naslednje večje poglavje, ki se že kaže na obzorju, so e-knjige. se pravi digitalne datoteke s knjižnim besedilom. Brati, kupovati in izposojali jih je/bo mogoče na računalniku oz. po internetu. Za Slovenijo bo predvidoma dovolj ena sama 'e-knjižnica', do katere pa bo na tisoče, celo milijone dt> stopov. In vendar klasične oz. hibridne (klasične in elektronske) knjižnice nc bodo i/umrle, morale bodo le upoštevati spremembe, ki Stí dogajajo okrog njih - tako kot mi vsi. ■ L P. Izposojni kfos/c Biblio 24 Branje je žur, reading is cool Projekt s tem imenom pripravljamo v šolskem letu 2007/2008 Knjižnica Velenje, Splošna in strokovna gimna/Jja Velenje ter British Council Slovenije. V okviru projekta načrtujemo 6 bralnih srečanj z dijaki velenjske gimnazije, ki jih žehmo spodbudili k branju v slovenščini in angleščini, pa tudi pritegnil) k pogovoru o določenih temah ter k aktivnejšim oblikam sodelovanja. Dijakom se bo sodelovanje pri projektu priznalo kot del izbirnih vsebin. Slovenija jc v leiu 200(i začela izvajali nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, ki je bila širši strokovni javnosti prvič predsiavljena na posvetu o strategiji pismenosti z naslovom ^'Studija angleškega primera", ki so jo marca 2006 organizirali Ministrstvo za šolstvo in šport. Ministrstvo za kulturo ter British Council. Ciljev strategije je več: v različnih ciljnih in starosmili skupinah okrepiti zavedarve o tem, da je pismenost pomembna za posameznike tako v njihovem zasebnem kol v poklicnem življenju, pa ludi za uspeli družbe kol celote; razviti bral- Nastop dijaiiov Gimnazija Vajanje Predavanja dr. Meta Grosman no kulturo in izboljšati motivacijo za branje ob ra/ličnih formalnih in neformalnih priložnostih: omogočiti dostop do branja in svetovanja v zvezi z izbiro knjig v vseh življenjskih obdobjih in razvili in predstaviti različne strategije branja icr sposobnosti kritičnega branja. Ker ima Združeno kraljestvo na tem področju veliko znanja in izkušenj. je Council ponudil pomoč in sodelovanje različniin partneijem in ustanovam v obliki tuje ekspertize in izobraževanj za sodelujoče. V letošnjem šolskem letu so med 11 prijavljenimi knjižnicami izbrali 3 knjižnice - tudi velenjsko - in jim ponudili sodelovanje v obliki darila 250 knjig v angleškem jeziku, le so zdaj na voljo na oddelku za odrasle skupaj s propagandnim materialom za izvedbo pr<\jckia Branje je žur, reading is cool O tvoril ven a prireditev je bila 20. novembra na dan slovenskih splošnih knjižnic v prostorih Knjižnicc Velenje. Ob tej priložnosti je dr. Meta Grosman predavala o branju v medkulturnem položaju. V mesecu oktobru je bralna skupina pod mentorstvom prof, Alenke Gortan že izvedla prvo bralno srečanje. Celoten prcxgram dela in srečanj je predstavljen na spletni strani knjižnice. ■ B. Z. J. Novičke iz Šoštanja Septembra so bile v Ši>štanju glavne Pike Noga>ičke. V knjižnici smo skupaj z vrtcema Šoštanj in Velenje -enota Vinska Ciora - pripravili razstavo otroških risbic na lenio Pikinih osemnajst. Nad risbicami so bili navdušeni učenci sedmih razredov Osnovne šole Šoštanj, ki so meseca oktobra v okviru projekta »Rastem s icnji-go« obiskali knjižnico. Predstavih smo jim delovanje splošne knjižnice in iskanje gradiva po vzajemnem in Katja, Vrtec Šoštanj lokalnem katalogu COBJSS/OPA<\ Vsak od njih je na koncu prejel knjigo Spričevalo priljubljenega mladinskega pisatelja Slavka Pregla. Najmlajši šoštanjski(še ne)bralci imajo najrajši četrtke, saj so se pričele ure pravljic. V novembru so knjižnico tjbiskale različne skupine iz Vrtca Šoštanj. Otroci so se z knjižničarko pogovaijali o (Obnašanju v knjižnici, ravnanju s knjigo, na ki)ncu pa prisluhnili še pravljici. Knjižui-a) so popestrili /. novo razstavo risbic - Jesen v Vrtcu Šoštani. Začel seje rudi nov sklop potopisnih predavani. Tokrat je svojo alžirsko popoioiško avanturo predstavil upokojeni televizijski snemalec Radovaîi Riedl. V Knjižnici Šoštanj smo pričeh uvajati nove članske izkaznice, ki bodo omogočale uporabo kioska Biblio 24. ■ M.B. TV SPORED ČETRTEK, 13. decembra PETEK, 14. decembra SOBOTA, IS. decembra NEDEUA, 16. decembro PONEDELJEK, 17. decembra TOREK, 18. decembra SREDA, 19. decembra TV SLO rr I TV SLO fT I TV SLO FT I TV SLO TT I TV SLO FT I TV SLO H I TV SLO H DAUO Poroiils D/.ID Miu HUD D8.00 Partóid DB.in Drjljtoiimn 08.00 PúřoÉiía 09.06 Absalmitn/a ^nvnosi, \W/7A 09.30 MobyDickinskfiMVELdcieiuMu 09.50 Rissnka 1Û.00 Pod klobukom 10.30 iJnkiini. nan. 10.A0 /vdiifi 11,3b [}m\Q 13.00 Pn(D(^il8. ^ori. vreme 13.16 /aCnitiio/nav3.B/36 13.50 ?mwU 16.00 Poroiiis Ib.in Mustovi mh Sísbrfioqriviknr^it. 20/39 16.0b Krm};iijQkuir.abuf)lin 1B70 1/.0fl taoř. Spmi. vrErn» 17.30 Smisla niii^Josii 16.15 Ouhrjvni utfip 18.30 Zrsh^nje IMjtc« 1B.3f) Aiiv.^nu (jPB^ 13jÍBC2nili{jr. anini.senia 1B.40 LdoiiiMo.asPirikâ 19.00 Dnnvnik. vrvm, ipnri 19.5b Miiijonar/Jnna^ni 20.65 lerinik ??.00 Dílfiievi.SpwLvreme 73.05 Osniidaii ?3.40 Kniiga m8ni> bnga DO.OO [Neustavljivi, m IIIni 02.10 Duhovni utrip Q2.?5 Dnířvfiik [^.00 Dnevnik rsniojske IV D3.2b Intonai TV SLO r? D6.30 /abHvni mlokaiiel 0/.0G inlokanal QB.30 Ivpioddja 09.00 ?ai)avni intnkanál 10.30 Ivpmdaa nil5 SPvbiHuuniiiMlposm.prun 12.^b l3lëS{irsni dcceniber/a rula dR 19.30 UbSQteinirnškfig^;bwa riv SlovQnijrí 19.bb Crna Gor« prihodnosti. doki I m. odda]?) 20.35 [vrnlir|a v ko^^rki. limon Olin^pia Montapflschi prenos 72.30 Jasnovidka. 18/22 ?3.1b Dcíiwa obG§3iii(!. iiyoslovatcski film D1.3b ViŠpanski tlim [S.10 7dbavnnnlokanel pop OB.Ib 21 ur, ponovilev 0/.15 žival^r sirupi, dok. odri 0B.10 Ra/igrani par. nad. 09.05 llkraitasrei^, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 RickiUku 11,30 hlLftikroiljivo$ri:L>,nad. 17.30 Iviir)daja 13.00 Strasinad. Is^.bb Mia nijbs^i^. nan. M.bO i^Hukroiliivosrrre.nad. Ib.bO Ukraiiena sreča, nad. 1B.55 Ra/igrani par, nad. U.Sb 24 ur vreme 18.00 SirasinHd. 19.00 ^'lur 20.00 lr»nja 21.45 Knieuia 72.45 74ur?vfiC2r 23.05 Na kraju/loCina.naa 00.00 Skrivnosini niok. nan. 00.50 Pn|aipl|i. nan. OUU ir«t|a Izmena, nan. 07.10 ?'1 ur, porravnev 03.10 NoCna panurarna 09.00 Dobro |utro,inlor(iiauvna na tím^n \ tlan. lUirai^B novice: virl^nspoi dnsva; itranii gusi: ulKsni koraki: koledar pnrediev 10.30 \/abiniokng|ydu 10.3b Oiipnamnia.pon.pmovora n^b Pop ccm, glasbena Qíldája. gnsi|(^:!^nk H tick 1125 Vidflospni dtťva 14.00 Videosuani, obvnsulR 1A55 Vabmin k agli^rji] 16.00 Rre; panike, mladinska oddaja 1B.40 Regionalne noviot 1B.4b Otrokom la lahko not 19.00 Asova yíbaiu ca. i ntoniiaii vna nddaia, [ionovitflv 19.30 Virieospol dnflva 19.35 Virisosirani. obvusiila 19.55 Vabimo k ngladii 70.00 Kiopoi na kvadrat Ania Bukovac 20.55 Rsigionalna novicR 71.00 Vii3mioni)i;narčiVo.kfTiBiD{lil. 71.30 Na)vi;3,fKida|a; narodno; abavno trla^bo. oosll?: ansarirbui Braneta Klaviai^a. Viiseli Goranici 77.45 li"oddajeOohrrjiutro 00.15 VabtiTiokcyladu G0.70 Vidsosirani, obvi^sula 0;.0G Poroi^ila O/.IO Mvu iiirrj \im Pomirila 08.10 Dobro 09i)0 PoToCi iitro a 09.0b AhsalonovasknvnosL 11/24 09.35 llippfmlupaka. 19/26 10.00 Ilisanka 10.10 Lnaisia^a 10.45 Sisetamlaiiosii I.30 toi dan ?.00 Milijonar/Jonasofii 13.00 pQíiííila. Spnfi vrarne 13.15 Ouhfjvniuinn 13.30 i^ša č&uca koraka ^ ik^ odiL 14.20 SlovBocfvItafiii 15.00 Poroeda 15.10 Mosiovi 15.45 Dabar. nan. 16J0 l/popo(nBtnrb«:sneQ 1625 SlovťiiiJ;ivndntkrQi]:?esnii:a 17.00 řiovic9. šport, vreme 1/.4D NuvnrojmiřDk, 7/B 18^5 Advantnidnm M,dBi:ember. ani m. serija 18.40 Karli, nsanka lfl.4b Pingu, risanka 18.00 Dfmvnik, vrsma, Spoit 19.55 /aènimo/nriva, 9735 2030 Na;(1ravic! 27.00 UJmi^vUp^t, vienm 23J]0 Polnořniklub 00.15 Novnraom^ak. 2/B 01,05 Dnevnik, potiuviiLn/ 01.40 DnHVf)ikiamc|skRtv 02JI5 Inlfikanal TV SLO f? 08.30 /abavni iniokanal 0/.00 Iniokanal 08.70 Ivpmdaja 06.50 Opus 09.16 (vrnjski mana/m 09.45 Crnohtřliíasi 10.00 Diagonale 10.35 Iv prodaja II.10 Snoilipas 11.40 Maqa/inv3ln,smučřtrTÍu 12.10 S^valp.smii(l.SVa(M|,prDf). 13,40 lov na carjovQ krono. rnyn/. I. 16.30 Pol potinpoljâsriirii. ilnk.orirj. 16.25 SPvsnfi)č..skrM.prnnns 18.18 [Pvplavan|u,kraik{ba?en. piisníiiuk 1^.15 Vistika^iaia malega ekrana: Jany/Skol.Dunovtifiv 20.16 Vesoljska tiílina. 4/4 21.10 Siaústi.4/12 21.46 Misery, âni.iilni 23.35 IMm v l/raeln, i/rael. film 01.70 440ílpovrainikirv, l/C 07,10 ZaliHvni fníokanal 0/.00 /godbeiMkolike 0/30 Rísanka 0/36 r^l^bajski 08,00 l^odkWorr; 08.76 Kratki rlokimi. Idm nbii 08.40 AbsalimuvaskrtvnosL 17/74 09.15 Doslova si{ajna /ami^i. dan. I. 10.46 ívilrio^fiikliíi 12.00 íadrik 13.00 PoroÊila,Sport, vramn 13.1G Sko/tćas 13.76 Pasní ca. Muni, nan, 13.60 /al|ubl|iíniv?fvaíi.?/16 14,20 Zgodba o pravIjiCaria 2/2 lfi.Q6 PnsRmpiinirowk. 10/lfl 15.65 Snbotno popnídnr? sledi Karanker 18.1Q 0;ivaíilnnlpieli 16.26 labirint r/.no Poroftili.éportvri'oie r/.16 Uzare lA2n KraiifoliudjQ l/,3b f^aviUJ l/.b5 Popolna dni/ina 10.06 /Úamijanom 1036 Advcntiii tineví, lô.dûcsmber. nssnka 16.40 rifiini:vHi1i^niki,Nsanka 19.00 Dnaviiik. vrwiis. špoíi 19.40 lutnnkí 19.55 Velik] mah druM umnn. 2/4 21.35 Udkarsifid^a./// 22.10 Poroiils, áuori. vrfifiiř! 22.40 Hnbar 23.46 Muff. 4/13 00.46 N?;avi«dno. španski íilm 02.30 llnavnik 02.45 Onavmk zamejska tv 03.10 Iníokanal : O/.OO Medvedek Mandannôck ns.l. i 09.20 Umkn. 9. r]drlH|a I 10.16 Spon^pas i 10,50 ř/anbisku.lvKDpcr i 11.20 U/arn i 11.75 Uh^orja duha l 17,00 íiud|ain;emlja i 13.00 Porofiiía. Sport vrcnií : 13.10 Na;rirav|flÍ : 14.30 NI P : slndi Netl^^kamisil : 1435 brniniiislave i 14.40 CjoveSki lakl^ff i 14.^ GlasbsiB dvoboj 15.20 Klu: PO : 16.26 íírKmase^port i 16.60 Nsrlel|.skooko;Marjanom i J arma no lil : 16.06 Ja/íkamo^AnoMarrjn : 16.10 U rbano i 16,15 Glasne ! 16.25 Svs/B : 1630 Oglasni blok. dokiím. oddaia : 1/.Đ0 Pnrníifa. §porL Vícri>a i 1/.15 NIP i 1/.15 Dni?alina : 1/.45 Eas?a... i 16.76 Zinamaíacgíasb.dvQbriia i 1830 /rebaiijuloia : 1836 Adventní díisvi. 18. denambsr. X risanka : 18.40 PokBL'. fisanka I 18.46 O/ilknssnka \ 19.00 Onsvnik, vramo, Sport i 19.66 Spet doma I 21.45 Dm^mske/noiibti i 72.36 Ans 360 : 72,65 Pornília, vreme, šport : 23.76 Pri $inrail(ín/u,b(fiaiiski film i 0100 OniMifk : 01,20 Dnevnik/am L-jskK IV 1 Qt.bl] (ntoal O/UQ PofoCila O/.IO Oobniiutfo 08,00 Pomi^la 00.10 Llobffiiuuo 09.00 Porntila 00.05 AtisalonuvaskrivntHi. 13/24 0030 Krapbisirei,5// 00.40 MaliMo?arU9/26 lOilb Umko, 9.oddaja 11.00 NovuTOjfiniL'k, 7/B 1165 PoriraiOBrtřMRgkdokum. film 13/10 PomCila. Spori, vreme 13.15 Spcidoma 15.011 Poroi^ila 15.10 Oobtii dno. Koroška 15.40 Sarqska plina, risiioi íilni lB.Ob Oisergiira, 11/lb 18.20 Ko?a. dlaka, per^c.dûkunf. nan. 18.2b BesňdinasiKdi. 1, orklaiè l/.OO Novir.K ^porL vreme 1/30 UoQodivščmetimpanne dniJine, 7/4 Î8,?b /rBhan|a3*3pliis6 18.35 Advenue dim^. 1/. ilaatmbbtr. anim. ssrii^ 18.40 Fil m Fani, risanka 18.4 b Adi V m onu, nsanka 19,00 Onevnik,vremt!.âporl 19.55 Vro£isiol 70.50 BahicR revolucije, dtikiim. messca 22.00 Udmavi,kijllura,Sport vrame 23.00 Umetnost igre 7330 Glasbflitvalsr 01.00 Oogodiv^čme^impaniie dnfttiB. 7/4 0150 Onevriik. ponoviu^v l)7.2b Onevnik/anieiskclv 07.55 Iniokanal TV SLO ^ i TV SLO ^ I tV SLO P 06,30 /abavni iniokanal 07.00 Fvpralaia 07.30 VmćisiDl 08.76 Isrřa 00.66 Mma. debatna oddaia » miarin 1I1.M SPvaii.smuii.sniiikňpr8n. 11.25 SP V biaiionii, spnnt (M), pnsn. 17.10 SPvalp.smuč.,sjf»ů;(Ml.p/Bn, 13.75 SPvsmiie.skokili,kV2diLpreft 14.10 SP V biailonii, spniu (/I. pren. 15,30 Maya;i(ide>kanianasriii(iu 16.10 Cl'v plavanji), kra^ torn, ^f L 10,30 SPvrùk«iieiiii7),polfMiaK. posneickf/Parf/a 20,00 ndeximpnjaisljtknnirad 22.00 SlovaiRki ifiaga;in 22.26 CityioIfcPfflga.lí/l? 72.66 Snbotno popoldnti 01,06 Ořwpravil.4/4 02.06 Zabavni iníoka na I pop I pop 06.2 5 74iif 07.75 Tmnia 09,10 Ra/igranipar.nad. 10.0b fvprodaja 1035 Ukradena sraiîa. nad. 1130 Neukrotljivo ^rciJ. nart. 1230 Tvprndaa 13.00 Sirasinatl. 13,55 Sedma nsbesa. nan. 14.60 Ncukrodítvo srce, naiL 16.50 Ukiadanasrsi^s.nad. 16.55 Ha?içirfîni par, na(L 1/66 74ur vrame 18.00 Sirast nad. 19.00 74 nr 70.00 V/emialipiJsii 21,00 Kmaiija 21.30 llarrvPoitermkamyn riiodriistt am. lilm 77.20 ?4uf/VB£er 72.40 HarryPoitBrmkamtío moríjosit am. Iilm 0030 ladja grQ?e.dn>.iilm 07.10 24 ur.ponoviiijV 03.10 Noi^ird panorama ]nrBdii?v abimo k oglodu to! 03 kvadrat: Aiqa uko 09i)0 Dobro lutro. mint odrjaia: na današnii dan: juir^nie novics: varjmraniijjosi: Hilar onrudiu^v 1030 1035 ^ (ovec 1136 Villa OS pot ilneva 11.40 Naj vi^a. oddaia 7 narodno?abavno glasbo, Sostitf: ansambíilljranaia It7v)ar]a. Vuscli nnrenjci 14.00 Virl?.osirani. nliVfiStila 1/.56 Vabin^okoylHdu 18.00 Mi^ maš. otroška oddata 18.40 Regionalne novii;e 18.45 Qir4^rini;ala}ikono& 1QD0 Naša Evropa: Zajemnnjë ogljika Novabojiš^ovbojii /lintir pori ODbnn sprememba 19.10 FfeitoSiovRniju 1030 VidHtjsput dneva 19.50 Videfsuani. c^Hstila 19.55 Vabimo k oyledu 70.00 Lokalni uinp ^RÍttške dohne, inlorrnaiivna oddaja 70.45 Ri 91 on al ne novice ?0.50 Naispotdnnva 20,55 Valiin^okoçlfidu 71.00 ïkf lBdcvHnia.3.1VmrR;a 21,30 yrtirnojesiQpitinot^r. SlovflnskiuinogralskimLi/Qi i ubl|fína.7iinajBvrppskt! zbirke m etno abecedai 22,00 Ulrinkii/EvrojKkega larlarnirnuí 2230 ;ndda]fiOfí)miuiro. inlorniauvna oddaja OOJiO Vabimo k ogledu 00J)5 VidBosirani. nbv.'istila 0/.00 Fv prodaja 0/.30 níQbi;ki.ns.sania 0736 Malirde^Lraktotns.scnja 0/,46 Vniigii avlobuski, ris, ^pnja 07.66 OraiaKoal^jek.rui.Siinja 08.10 JakanaLiini.ri$..srnia 00.26 PoštarPBiia.ns.sfinja 08.40 Mi3nxlni[)eniard,rB.seri(a 08.46 Aliairv/vp/dolaiiiliii, os.senfa 09,00 Art Aiiack. i?ub. adaaja 09.30 Graiz. ns. senja 09.66 Winxklub.ns.s8n[3 liliO Niniaíelví.ris.senja 10.46 1ranslnroiar]i,ns.s(2nia 11.10 OiGata, os.senia 11,40 Pra^uodoviiiski salan, di^.srtr. 12.46 ljudsivdsva{a,ikikijm.serija 13.60 Viivalskum vrtu, nan. 14.60 Majboii non videoposneikt /aliavfia scnja 15.26 ^UludnotpaduV!, ponaviiBV 1/.16 24 urvf8me 17.20 Mmniotni, kanad. Iilni 19.00 74iir. vreme 70.00 V^unii all pusti 71.10 Kmeiiia. V ^ivo 73.20 Frumanov shoM, am. (lim 01.06 Baiman ;a vse éass, am, lilm 03.15 Nomina panorama : 0630 I 07.30 i 08,00 : 08.10 \ 08.4(1 i 09.10 I 09.40 I 10.26 i 10.66 ! 11.bb i 17.40 I 1330 i 14.10 • 1630 i 16.10 : 163(1 j 18,70 I 70.06 i 21.00 ! 21.b5 j 22.40 i 2330 : 01.10 Zabavni mirjkanal Iv prodaja Sko?i Cas 60 latloiaískešol? Ajdovščina, dokum. orldaia Gobo^ Slovtff^ki maga/in SPvalp.smut,VSL|M), 1. vn?(i|a ŠPvbiallnnu.štalsiajM.iiren. SPvaip.smiiLSVS1 i/,preii, Sl^vsmučarskm skokà prtrn. aíva[p.smut.VSL(M),7. voínia SPv sntuC.skokih.fina^.prert SPvbiailonašiafata (/). Iv prodaja LP v tilavarita kraiki ba79rf, p^ji. SP vrokomiim linaiR, pren, NogomsL Jfkma an g. lige, A;senal • Qielsea. posnetek Dobrodošli v Tsberanu, 7/2 Mojstor inMriri^areta.d/lO S éuofma oddaia Dfu/ínski «ovek. 1/3 Umeiiiosinlasljeinplësa Zabavni irifokanal pren. 0B3O 07.00 UB35 09.05 09.55 17.20 17.55 13.4b 14.1B 1430 16.(11) 18.00 18.05 18.56 19.25 20i)0 21.00 22.00 2230 Z13Û 01.50 Zabavni iniokanal Iniokanal Iv prodata Spvtna odiiaia SPvalp.smirf..SI (MJ, 1. vo?nja Oiroški iniokanal Tv prodaia SPvaíp.smiiř..Si (M), 2. vožnja Osmi dan ARS3fiO Slovanski maga/in Seia drMiiK^ /brjra. prpnos Poroiila ÍRkma, dabaina od^laja loialna rayprodaia: manj daš. VBřv«ljaš,fl/10 / ylavu na /abavo. 9. oddaja Naša taha koraka.....dokum. odda]a Studio ďiy UlaŠ^ca. oddaia o modi GlasM" VF^čijri oa ilrugam Hrna vdova, ani.lilm /al)avoi mlokanal pop I pop 00.00 Mi^ maš, oiroška oddaja, pnn. 09.40 Vabimo k oMi 00.46 Lokalni utnp Šaleške dolina, I nI orni au vna oddaja 1030 Vidsospot ilnsva 17.00 Vidsostrsni, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 16.00 Cas^anas, mfadit^kaodddfa 18.40 Vtdťospoi dneva 18.46 Duhovni vrelec mag. Amadej Ja/biic, CM. kaplan v župniji Smariiio po Slovenj (»rarlcu 18.60 V hainioni]! ? naravo, kmetijska oddaia 19.20 Naša ř.vropa: Omejûvaniti amisij CO? v cestncm promaui, Izobraževalna odflaia 1930 Vidfiostrani, olmtila 19.66 Vabimo k ogM 70.00 lfiDe.VrVma5a/in,rcu!onaN inlorrnaiivm program 20.26 Kuliura, inlntmattvna oddaja 70,30 Zdaj, ockla;a /a raigibaiin }ivl[anja 21,00 Akimi^i Innplug^dj Mstíval, posneiek. nsstopaio: Irpna Vn^k/ivnik, Davor Radolli, skuj^naAVr, Aki Rahimiivski m Milan Kamnik 72.15 Odprla timia, ponovitev 73.06 Vabimo k oolerJu 23.10 Vidfiospot diiL-va 23,15 Vidííostrsni, obvKStila UZOO 07,30 0735 07.40 07.45 07,55 08.15 0830 08,40 09,10 0936 10,00 10.75 10.50 11.20 17.70 12.a] 13.50 14.40 16.40 17.15 19.00 20.00 71.50 72.46 73.30 01.50 03,15 PONOVI rtv QDDA,i lEDEN SPUlTO 09.(10 Mišmaš. nircâkaodilaja D9.4D 1B07.VTVniaga/in Joliura. infonnatrvna oddaia loitnilorek.infot oddaja športni tjOSLpugovor 11.05 niiliovnivn^lfjjrniag.Amad^j Ja?bi^r, (Hkaplanvi^upniji Iv prodaja Orrui^kj. ris.senia MalirdeCi irakior.ns. senj^ Viiseli aviobuskt, ns. sonja Jaka miijni,ns, serija Pnšiar Pelar, ns. serija Altair v Zva/dolandiji. ns. senja Nerodni (iernard. ns. sen|3 AnAtia^-k. i;ob. odriaia Oral/, n^. serij a Wnix klub, ris. san[a Nrnja ^elve. ns.senia [raiefomient, ns. SROja Dl Gala ns. sprija Šolska košarkarska liga Small m grab, /abavna oddaia Skrrvnostne poti, nan. Nalovu 7a pravtcu, nan. PrakJemvo Ilovnatega paniarja. an g. him Jamie: œnove kiiliatija doma \Vaynaov svci7, am.lilni 74 if As II uilnoi padli?! ^ark. nan. Sporuia si;en3 IJsiafiki Éleva, am. Iilm 24 iir, ponovitev Noî^na panorama .05 11.55 17.50 Î3.20 14,15 15.10 06.55 74 ut ponovitev 07.55 Sporinast^ia 00.40 Oa/igram par, nad. 0335 Ukradfiiia^a.oad, 10.35 Iv prodaia Piài La^ NeukroiljivQ src;e, nad. ÍV prodaia Strast nad, Sodma nebesa, nan. Neokroiijivo sri», nad. Í6Í15 Ukradena sToCa, nad l/,00 Ra/iorani par, nad, 18,0 0 74 ur viania 18,05 SirasLiiad. 19,0 0 74 ur 20.00 Grda rai^kH, nan, 70.55 Ha^ořarana go^odmje, nan. 71.50 fôbloirl,nao. 72.4 5 74urA^í0f 23.05 Na kraju/loi'ina, nan. 23.55 PniaialH, nan. no.25 IrEija imicna, nan. 01.15 74 utponoviiav 02.15 Nm^na panorama 11.10 >marino po Sloveni Mt;ii Sri 17,10 12.15 GnsivsUidiu: Oqan Srot. prsdspdnik^S Vabimo k (çludu Naj viia, nosue: aiksa nihal Oraneta Klavrarta. Veseli 13.30 l608.VIVm3ga;in 13.55 Kiilinra. inloniiativna oddaia 14110 Vtdeostrani, obvusufa 18.00 Vabimo k ogledu 18.06 Akustiku (unplugRd) ie^uval, usnsjlsk. nasiooaio: Irena /rčkovnik. Oavor I Sarini ft skujiina AVL. Aki Rahimovski fn Milan Kamnik 19.00 Pop i;orn. gostje: Sank rock 19.60 Vabimo koledu 19.66 Lokalni utrip ^loškti doline 70.40 Popolniške razglednice; Sihiriia. potopisna oddaia 71.30 Vidi>osuani, obvflSdla 00.00 Oobro lutro. inlonnativna nildaja: na današni dan, jutranie novice, vidcosjwi rineva, vrinarskj koiiř?V koliîriarnnrf»ditBV 1030 Valxmokogípdu 10,35 Mladiiipi.fitrcćkaoddaia 11.20 VideuspoldnKv^ 14.Í10 Videosirdnt obvasula 1/.65 Valimokogledu 18.00 Pegionalnfi novirí 18.05 Ulrákcínra lahko no^ pravljica 18.20 Akustiini(unplugsri)lesnval, p rjEiKiE^. nastopa u: Irena Vrf^kovmk. OavorFfadnIli, skupina AVKAkiF^limirm; ki m Milan Kammk 19,15 Vidi^ospoi dneva 19,70 Videosirani 19,56 V^bimokogledu 20X10 Zupan/vamtkontakina oddaja, nosi: SreCko Meh. hjpanMl) Valiinje 71Í10 Pagioiialns iiovictí 7135 Košarka, p osiu^k l^me nrji|la Zreč«:AlposSiiin|ur 2235 I/oddaja Dobra juiro. iniormativna r^ildaia, ponnviliiv mb Vatemokogledu 00.10 Videosiranf. obvasiila 08.15 07,00 O/.IO 00.10 Udnfevi Poroi^ila Oobro utro Poroíi a Oobro futro Poročiía Absalonovâ skrivnost 14/24 Radova dm Faí^ek: hya Oiswûora. 11/15 Ossur naslcrli, l.oifdaja /godb N 7 školjka Dogodivščine ši m pan/ta drulinn. 7/4 Oiu?inski! /godbi^ Poroři la, šport, vreiiiti Vrofj siol Ob/orjH dulia PoroCila Mostovi Troiftce, 74/76 Miidv2dki.4/1B RoitílíJbmorček.nan. Knpga mervi bnga Noviis, kronika, ^lort. vremc KakoVivijO slovenski gradovi, dnkum, nddaj» 0osnif3ia n^siiićnosi Âebanm Astra Advnnini dniwi. 18, deismbor, anmi, iicnja Franřek, nsanka Onevnik, vra ma. Spon Prf d predsedovanjem LU 2000 Piramida Odninvi, špuri vromi* PnDdof v raTum Adolfa Hiilooa. dokum, oddaja Kako ^ivijo slovenski gradovi, dokum, oildaja Resnična resnii^nosl Dnevnik, ponovitiiv Dnevnik/am&jskti IV InhAanaf 09,06 0930 09.46 10,00 10.30 flJlO 11.55 13.0(1 13.25 14.70 16Í1D 16.10 15.45 16.10 16.15 1B30 I/,00 1735 1B.00 1B.30 1B35 18.40 13.00 19.65 21.10 27.20 23.70 00.16 00,40 01.05 01.40 02.06 TV SLO U 0B.3Û Zabavni mlokanal O/.OO IrManal 09.00 Ivpmdaia 03311 /abavni mlokanal 11.00 Oiroški mlokanal 17.65 Ivprodaia 13.75 Ookei dan. Koroška 13.65 Z9lavona;abavo.0.oildafa 14.70 iifaslbplni vni^en na drugem 15.76 Studio cflv 16.2r3 Na obisku, IV Kopef 1B,65 Mn;aik 17.75 MiBtovi 18,00 Porodila 1B.05 Kaldduskop 18.30 Akiiialnu 13,10 Hokaj na ledu, tr*kri)a liye M: Acroni Jesenice Kac, prenos 7130 OertšCina Evrope. 2/3 22.76 Kandidat am. Í1I111 00.30 Jasnovidka, 17/72 01.70 Zabavm mlokanal 06,16 Diiriievi 07,00 i^orni^fla 07.10 Dobrojuiro 08.00 Poroi^fla 08,10 Oobrojuiro 09,00 Poroi^da 09,0!) Atealonov3sknvnostlfi/74 0930 Wišpas 10.00 Sr8brnagnvikon|ia,5/39 10.75 IloielUlimorCek, ns,nan, 10.40 Kniiga mene bnga 11.06 Kakoživiio^loveitskigradovi 1130 ResniCna resničnost 12.00 l|iiii|ein/eml]a 13.00 Poročda, Šport vr?me 13.75 UoiPinosiigre 13.50 Rabica ravoluciie. dr^um. maseca 16,00 Poročila 16,10 M oslovi 16,45 Rara.nsaniffim 16.05 Msrcsivenelit^e.kvi/ 17.00 Movicfi, šport, vreme 1/36 Zvami 18,30 /rviiai^e loia 1835 Aiivfliitni ilnovi, 13. di^ctmibat. 18.40 Uhca sanj, nsanka 19,00 Dnevnik, vrema. šinr L 19,65 NasončinstramAlp, igraniF. 70.10 Sonja, slovnskililm 71.06 Koni^k. igrani (linI 71.76 Prvimdri^i 77.00 Odmevi, šport vrsme 73.05 Omi^ie OOiO Z vami 01.1 b Dnevnik 01.50 Oniivnik/amejsk« tv 07.16 Inirjkanal TV SLO r? 06.30 /abavm infokanal 07.00 Iniokanal 09,00 Iv jroddja 0930 Zabavi m n ici kanal 11,00 Otroški mfnkanal 17.50 Tv prodaja 13,70 ZafiublieiuvZivalLZ/lB ]m lintiar 14.65 Indi2ximpo|at^|i,pnsn.koni;!^rta 16,55 Mo/aik 17.26 Mosiovi 18.00 Poročila 18,05 Cmnb?JiCasi 18.70 Diagonale 18,65 piramide?, dokum. leljion 19.40 Ivroliga v košarki (Mi, Úlympiauos Onion Úlinipija. prenos 21.26 Ligaprv3k(Arvodbo|ktPans Volley-AchVoHnyl5lRd.pfisn, 23.00 Join{mMarija,pnmorsko dramsko gli.'dališf.(! Nova Gonca 00.16 &bkatočka./// 01.45 Zabavni mfokanal pop i pop 06.36 24ijr.pnnoviiiiv 0/36 Rickilake 00.30 Ra;igiani par, nad. 00,76 Ukradena srata, nad, 10,20 ivpnjibja t0,60 Šolska košarkarska II a 11,50 NuukfoiJjivosns. nai. 12.45 IvproflHia 13.15 Strast nad, 14.10 Seilma ns^busa. nan. 16.06 NnukrolJjivosrcs. nad. 16.06 Okradnnasrata. nad. 17,00 Ra/tgranipar.nail. 13.00 74 lir vrame 13,05 Strast naiL 13.00 74 ur 211,110 l^nivnrieno! 21,05 Zdravnikova vcsL nan. 22.00 Zakon m r,»d, nan. 22.65 24(ir/vBčBf 23,15 Makra u zločina, nan. 00.06 Pnjaia i, nan. 00.35 Trotta i;mena, nan. 0155 24 ur. po novi Wv 02,26 Noína panorama 0635 74 ur,pfnovitfiv 07,35 Preverjeno 08.35 Raiigrani pat nad. 09,30 Ukradena sreča, nad, 10.75 Tv prodaja 10.55 Rickiiaka 11.46 MBukrod[ivo srca. rad, 17.40 Tv prodaja 13,10 Sirast.nad, 14,05 Sedma nnhesa. nan, 16,00 Meukroiltivo srce, nad. 16,00 O ki a dana arsča, nad. 17.00 Ra;igrani pat nad 18.00 24 ur, vreme 18.05 Sirastnad. 19,00 74 nr 70,00 Morilčeva slad, am, film 21.36 Monk,rian. 2730 74nr;T/eČpf 72,60 hla kra u /Inftna, nan. 73.40 Pnjahí tnan, 00.10 lret{ai/men3,nai!, 01.00 24 ur. ponovitev 07,00 Noi*na panorama © 09,00 Oobro lutrn, intmnalivna oddaja: na današn t dan, lutrsnje novics: v ineosjiot dneva: jutranji gost* z nasvtil kr^lndar prireditev 10.30 Vabimo k oglulii 10.35 /upan/vami,poguvot5osi: Sročko Mah. kupati MO Velenje 1135 Košarka, posnotnk lakme Ruula ZračB : Alpos Si>nljur 14,00 Viifeosirani, olivesiila 17.55 Vabimo k ogisdu 1B,00 Mladi.^ ï^e, mladinska odU3ja.3,lVmfe)a 18,40 Videospoi dneva 18.45 Oifokom/a lahko noč: jvavljica 19,0(] Videosirani, olives lila 19,65 Vabimo k ogledu ?0.n0 lB09.VîVmaga7in. regionalni inlomiaiivni program Kuliura, mlurmalivna oddaja Sporim lorak, športna mfoniiativoa otidaja Športni gost kontaktna odda Fair play, športna oddaia, 3. fMTSia 22,00 A^ova gibanica, mlormauvna oddaja. 3, TV nireia 22.30 lfodd?»ieDob(0|utro. inlonnativna odďd|H 00,00 Vabimo k ogledi) 00.06 Videosirani. obvesula 10,30 1035 10.55 20,26 2030 20.60 71.30 09,00 Oobrojuiro^mlomiaiivna odflaia:nadanaši idan, iutran|P novice: vineospoi dneva: lutrarqi gosi: r/ naša kuhinfe; koletlarpnredm^v abimo k 00 ? du porini torek. Spurina ilnrmaiivna otJdaia pormi gosi pogovur 11.36 Vid BOS pot dneva 14,00 Vid ans (ram, obrnula 1/.66 Vabimo k ogludu 18.00 Cemaspommnsvara. mladirski kvi;. 3. TV mrs^a 1835 Rifgionalne noviije 18.40 Otrokom lahko noi': pravljica 18.55 V liarmoniji i naravo, komliiska oddaja 19.25 Vidaospolr^eva 19,30 Vteuani. obvi^stila 19.65 Vabimokoiilado 70,00 Pop corn, gíasbenakoniaktna oiI(ld|a 70.50 Regionalne novine 77,55 Vabmiokoglfidu 21,00 Odprtaliima.3,IVmrež3: Vkljijčnvanje Ra publika Slovsinie v Siiiengensko območie 72,00 I/oddaje Oobro lutn), inivmauvna oddaja 73.30 VabmiokoglHdu 7335 Videosirani, obvasti I a ZA RAZVEDRILO 13. decembra 2007 upravljanje s stanovanji d.o.o. Kersnikova 11. Velenje, telefon: 03/898 1600 Nagradna križanka Habit Kabrt d. o. o..agen€ijâ 2â nepremičnine, vam pomaga, svetuje in posreduje pri nâjemu. oddaji nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imajo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudijo maksimalno odgovornost. znanje in izkulnje. So imetniki licenc IBN In GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Kot upravljalec skrbijo za: obratovanje in vzdrževanje većstanovanjskih ter poslovnih objektov. Izrezano ge^o, opremljeno; vašim naslovom. pošljite najkasneje do por^edelj-ka.24.decembra rtanasloviNaščas. d. 0.0. Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pri(^som nagradna križanka »Habit«. Iz-š'ebalf bomo tri nagrade: 3 karte za ogled Muzeja premQgovni§tva Velenje, kosilo za dve osebi v restavraciji Jezero in kosilo za eno osebo v restavraciji Jezero, Ori pM^ncvanf naj 6ć fícůt iô^Une in ocs^ljA... /saj sé o Uiu 200S nt^mcLjc in UfcCtti^ ^fUakćoanfaf $£8TAVIL PEPS KDOR SE VZPNE NA TRIOJVV (EKSPft.) ĆLANICA SAI^OS-TANSKËQA nEDA. NUNA PKĚHA-SALNlK TOVORA. U UDI, PREVOZNIK PRIPRAVA, Kt SAMODEJ. KRMIU APAAAT A dLOV^NS. RTV. NAPOVEDOVALKA PftNC a ÎAROa. PtéCAl A/flO-KAVCM Clovê»; N aRfTANS. marsal- JOHN VEREKER O R T m A LUCILIO VANINI nmviSJS EfiPâWSKO B02AH31V0 cauSNA OUSMMHOV PRI$TAI4. NA JAPtMSK OTOKU >iOKAjOO NEKDANJg IMS ZA VIETNAM' CA T VRSTA MAMILA KUC, PO^TV (STW) O RMSKJ GRiC V STAREM RtUU A ENAKI CRKI T ćtlSKI NOGOMe- TaS-CLAREN-CE PUST ZEMUE S^UCIJA IH M.UMJNIJA PISANA ZMES (FR.) FORDOV malcek VELEPO-SESTVO O ROMRSK PTIČ Z UKRIVU. lOJUNOM A RUSKA PESNICA-UARÛAMTA JOSIFOV-NA UAD2AR$.- NSM&KI MARKSIST. TEORTriK-GYORGY V$6 V NORDUS- KA BOGINJA MORJA N SLOVENS. KANTAV-TOR. T0MA2 $L0VEN9IU điursK NEHĐ. RUJ. Ncnouer«^ MAIELE SVETKK LMĆCVM.-RA lELfZ* U RUDOLF C^ESEL ne MNSKIK MADAAJSV rTALlJANSn SLKAA» aimjro K KDOR t^l NA OSEBE, FVSZNIK osabnost. OHOLOST človeku NAJBOU PODOBNA ÎML kdor »dJE 6am mwRsra PCjMK-UMJU M R STOCeTJE (STAR.) &RAGO VIDMAft PIVSKI VZKUK KMDUâKJ b£aaâk) ru PO OQMTWia; MAn &OVEH REKA V mopui pisateu CHANSSOM) 60 MINUT A IVI u M OREL V GERMANS» K)H GRBIH nf1jhv«0 SKJAfie, ravmvue PODJETJE 2A MEOKAROO dPEttCUO V KOPRU laeftalna demwftat ffnUNM NgfO. 06MR SQCRřr. ozr«- KOFl STRČHA JAVOROV GOZD DALMATINSKO ŽENSKO (ME OLIVNO ZELENA VULKANS. RUDNINA SLVMRSQ COPiC OASf) Jf9tttn\ Hk (•Btm ZADNJI, kcmCNI DEL cesa SLOV«N»0 9JKAÍK 2camam3va UTEWKK JJNMMriA PETER ADAMiC POLMNtL-ra^iD. UMETNA SNOV (KRATK;A) nsmski PCMJTIK. JOHANNES MAOŽARS. t lUE PA06C řM sPCLac pooua SLOVSOSKI OIWK CD6dEKM(] radarski sistew za pri9t. lctal MiSJU NA FCLOFONE- zu sukaft-AHTH0^•6 DESTILAT PREMOGA. KATRAN SVILENA POTISK, TKANINA. TISKOVINA (Fti) labia 2a prevoz TC^N reka pncA K GR080 ORIENT. DOMAČE SUKNO wsm 3)0.a& WClPeANÛ AIMMVS SUAJ rTALUAN SKLAOA-TELL EMILUO De V A R DOLOĆENO SESEOILO PRI PETJU KES. KESANJ6 O LOK KR02NICS (lAT.) OiiP touum dacia »ckd. svtcm JfS VALENTIN ZARNIK NAPAO, NAVAL R AVSTTÍUS-Kl slik;^ ANTON MRAÍT z HAtfAVO SKORJO RSKA v ITAUJI BooelEi* ko NASajE TALIJANSKA RTV MA VZDR2EN Û.OVEK, TTARO ZAHODNO GERMANS. PLEME OPICA Z DOLGIM GOBCEM IZ AZUE N PQ^MXKA ZbCQA WAED FRANJO MALOAJ rOViKftNA ćlffTIL V LRJ8LMNI upravljanje s stanovanji d.o.o. ISO 9001:2000 slQNet 1 n^ESTCl. VÍ^CARJEV R£VIJA (2AST.) FUWNVK-LS1N6KA lOSIM^ R SLOVENSKA SLJKARKA* MELJTA $COV. TY NOVINARKA mjt BIKOV GLAS SLAVKO IV^ĆlC ROGER VADIM IGOR R'MJN KOSTNA MRTVINA SLAVKO AVSENIK ZNAMKA KOREJSKIH Avrwo-BILOV LATNIK (REDKO] Kiosk in lili: Lado Planko. Vlado VrbiC:. Meta Pivk Srdič. Lidija Crnko, Maijeta Blatnik. Brina Zabukovnik Jeric, Silvo Cirmoviek, Peter Cîroznik • Pec; Fûlograrùei arhiv Knjižnice Velcîîje: Oblikovanj« in prelom: Janja Košuta Spegel Priporočamo Patrik Ouřednikt Evropeana: Kratka zgodovina dvajsetega stoletja Hvropeana, po mnenju čeških literarnih kriiikov najboljša knjiga ieia 2001, izvirno in provokalivno popelje bralca po }:vropi prejšnjega stoletja. Spremljamo razvt^j Iju- fonima S Ženska v Berlinu Dogaja se ob koncu druge svetovne vojne, ko so Rusi zavzeli Berlin, ki je bil času po padcu nacizma praktično brez molkih, če ne štejemo starcev in dečkov. Vse polmi pa je bilo žensk, ki so si jih Rusi kol nekakšen vojni plen nasil» di. tehnike, umetnosti, kulture in drugega dogajanja. Vendar pa ne gre zgolj za dolgočasno encikkv pedicno nizanje podatkov, temveč za eminentno besedilo meta-zgodovine- Avtor spremo vijuga med zgodovinskimi dogodki in dejstvi, ob tem pa uporabi veliko mero ironije in črnega humor-ja. Michal Snuoit: Ptica v duši Navidezno preprt>sla in nežna pripfwed za otroke, ki pa je začarala predvsem odrasle. Variania Malega princa, v smislu, da jo laliko beremo, ne da bi imeli občutek, da smo se pritihotapili v otrožki svet. kraelska pisateljica in novinarka je subtilno interakcijo med êitwekom in njegovo dušo Ptica v duši ni) prisvajali ob vsaki priložnosti. Prvorej uspešen primer trka med leposlovjem in siripom. Predstavi se nam petnajstletni beograjski panker, ki se sooča s skrivnostno smrtjo oz. samomcv rom svojega strica umetnika Iš-maila. Spoznamo njegovo lepo, mlado mamo, čudaški ostareli teti Milo in Drago, nesrečnega strojevixlji) Drageca in sirica Iva- na. kije v svojem umetniškem zagonu želel, da ga kličejo Ismail. /godba se razvija v biografsko zgodbo o nerazumljenem umetniku Išmailu. Njegova smrt je svojevrstna predstava, saj se pred vlak u leže skupaj s svojim najljubšim umetnii^kim pripomočkom -košjo. Stekleno mesto Paui Auster« Paul Karasikt David Mazzucchelll Stripovska različica prvega dela kuhne newyorské iriîogije Paula Austerja je postavljena v okvir de-teklivske zgodbe, v kateri se glav-nijunaki srečujejo z osamljenostjo, realnosljo. absurdom in no-rosijt), Daniela Quina, nekoč obetavnega pesnika in pisatelja, zdaj pa pisca srednje dobrih kriminalnih ro manov, sredi noči zmoti teleronski >1 rnawTi ' ch^ fauLKar»^iK pdvrp MAzuctHetLi klic. Neznana oseba sprašuje po zasebnem detektivu. Quinn ima težave z identiieto, z.iito mu ni težko prevzeti vlogo deiektlva Paula Ausleija. Spreime poiiujeno delo in začne zasledovali profesorja Siillmana. ki hoče za vsako ceno odkriti izvorni človeiki jezik. Still-man se svojega odkrivanja loi i s sira^nini eksperimeniom, v kaie-rem je vlogo poskusnega zajčka dodelil lastnemu sinu. V stripu ima prav posebno vlogo mesto New York, saj je opisano kot labi-rinl, v kalerem se zgublja glavni junak, Po mnenju Comics Journala sodi delo med sto najbolj šili stripov 20. stoletja. ■ M. 0. Glasbene novosti Glasbena zbirka velenjske knjižnice ni posebej velika; hitrost njene rasti je bisiveno odvisna od denaija. ki ga knjižnica lahko nameni za nakup lega gradiva. Pred kratkim smo zbirko obogatili s kompletnima izdajama s posnetki dveh glasbenih velikanov. J. S. Bacha in W. A. Mozarla. Prednost kompletne izdaje je ravno v lem, da prihrani zamudno in včasih ludi brezplodiuî iskanje posameznih, zlasti manj znanih skladb, za povrh pa so na enem od cd-jev tudi besedila oz. lib-reli. Za posnetke vseh del je bilo potrebno več kol .^00 cd-jev. ki si jih je mogoče seveda spo Sí)dili posamezno. Tako muzikalna kot tehnična plat posnetkov sla več kol solidni, vmes so M ' VV o I. r N G \ M A D H U S MOZART CO M PLETL WORKS i 4 M r Vi f ft h ludi zaniraivi>sti s feslivalov. Tako najdemo med Izvajalci velika imena, kot so Nicolai Cîhedda, Edita Ctruberova, Sir Charles Mack-erras. leresa Berganza,'Iliomas Ilampson idr. Velenjska knjižnica je v tem irenutku edina v Sloveniji, ki ponuja ti dve zbirki. ■ L R Domoznanstvo Jih poznate? V knjižnici zbiramo g rs J ivo /a šaleški biografski leksikon, to je /a zbirka podatkov o vseh lislih, ki so /a mesto in dolino kaj posebnega s I orili ali pomenili. Poleg lega pripravljamo pregled glasbenega življenja in /^lodovino knjižnice, ki bo v ielu 200Q praznovala 75 lel obstoja. Oe imale Joma karkoli -roiograilje. programe, stare knjige .... kar bi bilo zanimivo in bi lahko uporabili za objavo, vam bomo hvale/Jii, će nam tn spomčiie. Vse dokumenic in preOnielc vam bomo seveda v najkrajšem možnem roku vrnili - veseli bomo. će jih bomo lahko poslikali in p<ïskenirali, da jih bomo lahko uporabili pri nadaijnem raziskovanju in pisanju. Na nekaj fotografiiah, ki so že prišle do nas. žal ne poznamo vseh sodelujočih, /alo bomo hvaležni vsakomur, ki bi med obrazi prepoznal svojega sorodnika, morda soseda, znancain nam to sporočil na naslov Knjižnica Velenje, Titov trg 4, Velenje, po telefonu na 03 8982559 (Silvo (írmovšek) ah 03 X9S2560 (I,ado Planko) ali po &-posli na naslov posi ab ral ce v^Ve I .si k .si. Na tretji fotografiji so tamburaši Svobode Vefenfe konec dvajsetih iet prejšnjega stotega. Med sedečimi Je drug/ z leve Leopold PiankOf tre^i Zdravko HovaČ (?)r vsi drugi so neznani. Na prvi fotografiji so škalski tamburaši okrog leta 190S. Znana so imena moških - od leve proti desni stojijo Ivan Plail, Jožef Plazl^ Alojz Pocajt, žal pa ne vemo za imena tamburaste. Četrta fotografija je bila posneta sredi tridesetih let, znan je edino Leopold Planko (sedi v sredini). Na drugi fotografiji so spet skalski tamburaši okrog leta 1930, fotografirani pred Plazlovo trgovino. Stojijo z leve: Jože Plazi, neznan, neznan, Johana Šmon, kapelnik Jožef Plazi st; sedijo z leve: neznan^ neznan, Ivan - Johan Šmon, Alojz Pocajt. Tudi peta fotograf tja je iz približno istega časa, kot tretji z leve sedi Leopold Planko, kot četrti z leve sedi Janko UIrih (?), fcot drugi z leve stoji Franc Dob rtf k. v tisku Zbirka Droben list Skriti dnevnik N^nka Šmajsa Iblik« DROBEN IIST Vinko Šmajs SKRITI DNEVNIK Odpiramo now (slaro) poglavje v delovanju Knjižnice Velenje. Še do pred kakšnimi desetimi leti je KuUurni center Ivana Napolnika izdajal relevanine naslove, potom pa se jc založništvo preneslo pod drugo streho - Velenjsko knjižno fundacijo. Glede na našo dejav-nosi pa smo sc v Knjižnici odločili, da homo sper obudili založništvo, ki knjižnicam pač priliče. V tisku je prva od knjižic i/ zbirke Droben Usu Naslov Droben list ima seveda korenine v Kajuhovi pesmi Ja/ sem droben, droben lisi.... hkraii pa pove, da gre za knjižico manjše velikosti in obsega. V tej zbirki bodo našli prosior listi lilerarui i/delki iz aa«-ga prostora, k: niso zelo obsežni, pa si vsekakor zaslužijo objavo. Kako pogosio bodo knjižice v zbirki izhajale, bo odvisno od ^ponudbe-' in pa seveda od sredsiev. ki bodo na voljo - pri čemer bomo seveda računali ludi na sredstva sponzoijev. Zbirko začenjamo z inlimno dnevniško izpovedjo Šaleškega rojska Vinka Smajsa Skrili dnevnik, ki je že v tisku - knjigo bomo predsiavi-li v mesecu januaiju. ■ V. V. Marjan Marinšek ZVEZDA ASTRID Naš sodelavec Maijan Marinšek je zanesljivo naj-plodoviiejši pisec Šaleške doline v zadnjem deseiletju. saj v enajstem letu pisanja izdaja že enajslo knjigo! Njegova tokratna kryiga Zvezda Astrid govori o legendarni švedski pisateljici, o njegovih srečevanjih z njlini. Tokrat je naš pogled usmeijen v prihodnost, ki pa je v večini knjižnic že nekaj časa del resničnosti. Sogovornica Metka Pivk Srdic sodi med najmlajše delavke v velenjski knjižnici in je iz generacijc prvih diplomantov oddelka za biblioiekarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti, ki so sc zaposlili v tukajšnji knjižnici. Zato je veijelno med bolj piiklicanimi oceno o tem, kako se v tukajšnji knjižnici srv očajo s sodobnimi potrebami po servisiranju obiskovalcev z nepreglednim številom informacij in podatkov, ki jih prrv ducira sodobna postindusirij-ska družba. AU je hiio kaj dileme pri i)dlf>' vanju o izhiii štndga? Kaj je prevarah pri odhKitvi zn hib' ÎioU'karstvof Slišali ho klišejsko, vendar je odločiiev za izbiro poklica pričela zoreti že v mojem zgodnjem oimštvu. Ne bom sicer rckia, da mije bila položena v zibelko, imela pa sem približno pel let. ko so del mojih otroških iger že bile knjige in knjižnica. Knjige sem opremljala z žepki in kariončki, kol so (o nekoč počeli v knjižnicah. izposojala !z. bih' ridne knjižnice. Kako uspešni smo pri tem v nasi knjit.nici? Menim, da kar precej. In prav je lako. Eïibridna knjižnica je namreč kombinacija iradicionalne in digitalne knjižnice. Knjižnice namreč že dolgo niso več samo zbirališča knjig, ampak so vedno bolj tudi informacijska središč» in prostor, kjer se obiskovalci prijetno počutijo. Poleg lega nam razvoj številnih e-točk predstavlja konkurenco, ki ji moramo sledili, če želimo oslati v koraku s časom. Mislim, da smo še pravočasno vsltipili v vlak, ki (udi knjižjiice pospešeno pelje v novo elckironsko obdobje. Opremljeni smo z infrastruklum, ki je /ii to piKrebna. v naši ponudbi je čedalje večji delež knjižničnega gradiva na elektronskih medijih, bralcem ponujamo elektronske baze podatkov ipd. Tudi knjižničarji smo solidno usposobljeni za delo s lemi novimi lehnologijami in mediji. Čeprav še vedno prevladujejo bralci s klasičnimi potrebami po tiskanem knjižnem gradivu» pa jc zlasti med mladimi čedalje več listih, ki se p(»čudjo drv mače tudi v naši virluabi knjižnici. ■ S.G. PRIREDITVE VELENJE Četrtek, 13, decembro 13.00 Podhod Kidiičeva {Posta • Spar} Sanka Karlovčec: Predsidviiev kullurnega projekta »dinzaliieidluro« 15.00-21.Q0 Muzaj premogovništva Slovenija No&ni ogled Muzeja prem o g ovni siva Slovenije 16.00 Ljudska univar^a Velenje Predstavitev visjeloiskih in vis o kolo I ski h programov na LU Velenje ter predstavitev študija na daljavo 17.00 Nakupovalni center Velenje Predstavitev prazničnih aranžmajev Vrtnarske šole Celje 17.30 Knjigarna Kuíturniea Predstavitev knjige in degustacija sladic po receptih knjige Janez Bogataj: Sladka Evropa, Sladice držav Evropske unije in Okusite Slovenijo 18.00 Multimedijski canter Kunigunda Razstava najbolj zanimivih videospotov s področja multimadiie 18.30 Multimedijski center Kunigunda Pogovorili sov Izzivi miíitfmBLÍije danes 19.00 Center Nova. velika dvorana Predstavitev knjige Marjan Marinlek: Zvezda Astrid 19.19 Knjižnica Velenje, studijska Čitalnica Potopisno predavanja 2 avtom okoli svata Petek, 14. decembra 8.00 -19.00 Središče mesta, pri sodišču XIX. poulični božično novoletni sejem 10.00 Multimedijski center Kunigunda Mu Iti mediji a delavnica TV in Video produkdja-skupinsko delo Tema. Novoletne obljube 10.30 Velenjski grad KraŠenje novoletnih smrečic in odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in sol Šaleške doline 1700 Titovtrg Ledena dežela m Veseli december 2007 Prihod Dedka Mraza in koncert skupine Čuki Odprtje drsa lis ca 16.00 Knjižnica Velenje, studijska ot al ni ca Cool knjiga Aksinja Kerniauner; Serenikini kodri 19.30 Dom kulture Velenje Mestno gledališče Liubljanjsko Miro Gavran: Vse o ženskah 20.90 Mladinski center Velen|8 Odprtje razstave Povezave Irska - Kitajska ^ Španija So>bota, IS. decembra 8.03-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 8.00 -19.00 Središ&e mesta, pri sodišču XIX. j)oulicni b oži cno-n ovo letni sajem 10.00 Nakupovalni centerValenje Ghoske ustvarjalna delavnice 10.00-12.GG Muzej premogovništva Slovenije Gergmandlcova delavnice za otroke 3. delavnica: Bergamndic in decembrski molje 15.00 Plalivec (sola) Kulturno društvo Škale Pravljica o belih zobkih KINO VELENJE:: SPORED KINO V VELIKI DVORANI HOTELA PAKA Od 14,12. dO 16.12.07 KRALJESTVO (The Kingdom)-akc. triler, 110 min Rezija: Peter Berg Igrajo. Jamie Foxx. Jannifer Garner Ashral Barhoum. Jason Bateman, Chris Cooper, Ali Suliman. Andrew Astor. Hrach Titizian Idr. Petek 14.12., ob 18.00 Sobota, 15.12., ob 22.10 Nedelja 16.12.. ob 20.00 Usodni teroristii^i napad v Savdski Arabiji« v katerem umre veliko Američanov. povzroči diplomatski spor Agenta FBHa Ronalda bolj kot birokracija skrbi prijetje krivcev in s pomolio vTtrajnost) mu savdske oblasti vendarle dopustijo, da se v prei^o vključi njegova ekipa strokovnjakov. Čeprav jih ves čas strogo nadzorujejo, nekaj razumevanja pokaže vojaški po-vBijnik AMjIidzi. S skupnimi mo&ni se spustijo v nevarno odkrivanje resnice, ki se sprevrže v divjo b^o na ži^^jenje in smrt čmo^ele predstave o dobri in slabi strani pa so vse bolj zabrisane. PREDZAKONSKE ZDRAHE (Good Lutí( Chuck) - romantična komedija. 96 minut Rezija; Mark Helfrich Igrajo: Dane Cook. Jessica Alba. Dan Fogler. Chelan Simmons. Ellla English, Caroline Ford. Lonnv Ross. Annie Wood idr Petek, 14.12., ob 20.15 Sobota, 15.12., ob 20.15 Nedelja, 16.12., ob 18.10 Privlačrti in uspeSni zobozdravnik Charlie nima prave sreče pri iskanju sorodie du^e. r^a poroki bivšega dekleta izve, da je med ženskami postal slaven in zelo zaželen, saj takoj, ko se razidejo z njim. najdejo pravo Iji^ezen. Charlie to najprej izkoristi in v svojo posteljo zvabi vse, kar nosi kdo, toda težava se pojavi, ko se resnično zaljubi v simpatično r\ malce nerodno Cam. Ker pri^e tudi Chariie verjeti v urok, skuša najt način, da bi ga preklical, toda čarovnija ljubezni ubere svoja zabavna, a ?a Diarlija zelo naporna pota 3:10 ZA YUMO (3:10forYuma)-vestren. 117 min Rezija: James Mangold Igrajo: Russell Crowe, Christian Bale. Peter Fonda. Logan Lerman. Dallas Roberts. Ben Foster. Vinessa Shaw idr. Petek, 14.12. ob 22.10 Sobota, 15.12. ob 18.00 Danu Evansu íe nestanovitni divjr zahod obrnil hrbet, saj mu zaradi dolgotrajne suše grozi zaplemba kmetije. Kopo spletu okoliščin sodeluje pri prijetju zloglasnega roparja Bena. se odloči pridružiti §e rif o vim možem, ki želijo kriminalca pripeljati pred sodišče v Yumo. Na poti morajo prečkati nemirno indijansko ozemlje, na sledi pa so jim tudi Benovi možje, toda naj-ve(^o ne vam ost predstavlja prav premeteni zločinec, ki je v psiholoških igricah z nasprotniki prav tako spreten, kot s pištolo. AVTOMOBILI (Cars^animirana družinska komedija. 116 minut Režija. John Lasseter in Joe Ranft Slovenski glasovi: Primož Fone. Marko Okorn. Tina Gorenjak. Gojmir Lešnjak, Branko Završan Nedelja, 16.12., ob 16.00-otroška matineja Neučakani mladi dirka Ini k z bleščečo prihodnostjo se med pohajkovanjem po sloviti ameriški avtocesti Route 66 znajde v majhnem zaspanem mestecu. Toda uglajena cestna princesa Purška, izkušeni štirikolesni župan in zarjaveli, toda zanesljivi vlečni tovornjak vroCekrvnežu pomagajo spoznati, da v življenju obstaja še kaj več kot zmagovanje na dirkališčih. 2 nominaciji za OSKARJE (za animirani fám in pesem). Film je sinhronizi-ran v slovenščino! Naslednji vikend napovedujemo: slovensko romantično dramo INSTALACIJA UUBEZNI (v petek. 21.12. ob 20.uri premiera s predstavitvijo filmske ekipe), animirano domišljijsko pustolovščino BEOWULF, animirano komedijo BOŽIČNI VLAK • (film ni sinhroniziran v slovenščino)) Od 28.12. do 30. 12. tudi v Velenju otroški animirani film. sinhroniziran v slovenščino FRANCEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA! Kdaj - kje - kaj 16.00 Dom kulture Velenje Lutkovna skupina AS - Vrtec Velenje Zmajckciv rojstni dan 17.00 Cirkovca {šolal Kulturno društvo Škale Pravljica o beiih zobkih 17.30 Dom kulture Velenje Lutkovna skupina AS - Vrtec Velenje Zmajckûv rojstni dan 1Ô.00 Rdeča dvorana Velenja Rokometna takma MIK ISRL RK Gorenja, RKN.G. Intra-Go Leasing 21.00 Mladinski center Velenje Pradstavitav elektronska kulture Podzemlje techna Nedelja, 16« decembro 8.00 ' 19.00 Središče mesta, pri sodiŠĆu XIX poulični božično^ovolatni sejem 16.00 Dom kulture Velenje Lutkovna skupina AS - Vrtač Velenje Zmajčkov rojstni dan 16.00 Pesja (Dom krajanov) Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj Polna luna in shujlevalna kura 1730 Dom kulture Velenje Lutkovna skupina AS - Vrtec Velenje Zmajčkov rojstni dan Ponedeljek, 17« decembro 8.00 - 19 00 Središče mesta, pri sodisču XIX poulični božično^ovoletni sejem 16.00 škaie - Hrastovec jGasilski dom] Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj Polna luna in shujlevalna kura 16.00 Dom kultura Velenje Lutkovna skupina AS - Vrtec Velenje Zmdjčkov rojstni dan 1700 Makupovalni center Velenja Z glasbo v srcu - Glasbena sola Goli čni k 17.00 Titovtrg Ledena debela ^/astopi na prazničnem odru 1730 Dorn kulture Velenje Lutkovna skupina AS - Vrtec Velenje Zmajčkov rojstni dan 18.00 Konovo (Dom krajanov) Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj Polna luna in shujševalna kura Torek, 18* decembro 8.00 -19.00 Središče mesta, pri sodišču XIX poulični boi;ično-novoletni sejem 16.00 Šentilj (Dom krajdnov} Lutkovna skupina Vrtec Šoltan| Polna luna in shujsevalna kura 16.00 Šmartno ob Paki (Dom kulture) Kulturno društvo Skale C m CEBCIJI HLM (a^eniovi^ »•hwWw Pravljica o belih zobkih 17.00 Titovtra Ledena dežela i^asiopi na prazničnem odru 17.30 Šmartno ob Paki (Dom kultura! Kulturno društvo Škele Pravljica û belih zobkih 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Delavnica Voščimo 2a praznike 17.00-19.00 IntefsparVelenje Listvarjalne delavnice in predstave za otroke 19.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Peter Petrovič: Navadne stvari 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje rod os lovcev Sredo, 19« decembro 8.00 ' 15.00 Središče mesta, pri sodiicu XIX. poulični boži^onovoletni sejem 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi Babica pripoveduje 17.00 Titovtrg Ledena dežela Nastopi na prazničnem odru 17.00 Glasbena lola Velenje, velika dvorana Božično novoletni koncert 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic 17.00-19.00 Interspar Velenje Listvarjalne delavnice in predstave za otroke 13.30 Glasbena lola Velenje, velika dvorana Božićno novoletni koncert 19.30 Knjižnica Velenje, preddverje knjižnice Predstavitev Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmaitno ob Paki Za doddtne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete TuristiČno informaci* jski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 13 601. SoiTANJ Četrtek, 13* decembra 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 16.30 Vrtec Gatierke-enota Mcjca Zimske zvezdica sreče 18.00 avla Občine Šoltanj Otvoritev Jaslic Petek, 14« decembro 20.00 Kavama in slalčičarna Štorman Šoštanja Red GullVodka party Soboto, 19« decembro 15.30 Dom kulture Šoštanj Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj Polna luna in shujševalna kura MUBfattA DKUMSKA MM •dOk siMfncftfwi* amipiwu Nfxil HiwtiCkA 17:00 íUMe&SR KřhSSr- c SI 1700 Dom kultuře Šoštanj Lutkovna skupina Vrtec šoltanj Polna Iun3 in shujsevalna kura 20.00 Kavarna in taščicama Štorman Šoštanja Red 8ull->-Vodka party Nedeljo, 16. decembra 9.30 Bele vode dola} Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj Polna luna in shujševaina kura 11.00 Zavodnja (Dom krajanov) Kulturno druitvo Škale Pravljica o belih zobkih 14.00 Skorno - Florjan (Dom krajanov) Kulturno društvo Škale Pravljica o belih zobkih 16.00 Topoišica(kino} Kulturno društvo Škale Pravljica o belih zobkih Ponedeljek, 17« decembra 16.00 Ravne (šola) Kulturno društvo Škale Pravljica o belih zobkih 18.00 Gostišče in pizzerijaKajuh. Šoštanj 10. internacionalni simultani lah turnir posameznikov - jesen 2007 18.00 Gabarke (Gasilski dom) Kulturno društvu Škale Pravljica o belih zobki 19.00 Dom kulture Šoštanj Bozično-novoletni koncert Torek, 18« decembra 17.00 Vrtec Topoisica • enota Urfka Pojemo in ustvarjamo v prazničnem vzdušju 18.00 Lokovica (Dom krajanov) Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj Polna luna in shujševaina kura Sredo, 19« decembro 16.00 sejna soba Občine Šoštanj Javna obravnava prostorskega plana za hladilni stolp in dimnik TGŠ 16.30 Vrtec Šoštanj-enota Lučka Z lučkami v praznični večer ŠMARTNO/PAKI Torek, 18« decembra 16.00 Šmartno ob Paki (Dom kulture) KuUurno društvo Škale Pravljica o belih zobkih 17.30 Šmartno ob Paki (Oom kulture) Kulturno društvo Škale Pravljica o belih zobkih Koledar imen Gruden 13 • Četrtek - Lucija, Tifka (Otilija) 14 • petek 'Dušan 15 • sobota • Kristina (Tinca) 16 • nedelja-Albina, Adefajda; tretja ad-ventna nedelja, 17. ponedeljek • Lazar torek- Baldomirjeo 19 • sreda-Urban, Darij Lunine mene J 17. decembra: prvi krajec, začetek lt:17 (ISEUIFILM (Be«fMVI«) MimUnm »•IMMABiM 1C:00 SA nATI KOMPAS (The Golden Comfta&đ nUDZAKDHSKE 2DRAHE UAOiupk) 12ttP SO, NE ».NE IMO rattnSO 20:50 25:00 PC. SO ■Al («MltoHMi QtAtCaok. Qtfft^m. eiM&tflA Ca^ftf«. WlCriM. iWeMHM Indijka v knjižnici Vciťiýc - Dobr<5 ku> žc poio kiijo v velenjski Knji/jiicí pogovori 7. /cnskanii, ki so vsaka po řvoje zanimive. In laki so ludi ptîgovori / njimi. V ciklu Ženske dřines - pogovori ponavadi potekajo zadnji četrtek v mcsc-cu - biHio v di.'cerubru jiostiii Indijku .lahiiaví Vaisliiuv. ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo. po poklicu je lïzitHcrapcvi-ka, študirala pa je tudi lioineiv paiijo. Oboje združuje v svojem poklicnem kol ludi pro* sicni času, poleg lega pa z možem organizira in vodi potovanja v Indijo. V preddverju velenjske knjižnice jo bosie laliko spoznali jutri, v pelek, 14, dc-canbra. ob 19.19 uri. o* «M McMItfm«, taMtelt MtUl.Mt^Ml letWlfts. MVwAnuic, haftrm. '»aCn^MVf rRAN^ m ZAKLAD mwi». iELVUGAJEHJU lFnnU(n«Mtti« Turtle lake Tr?Kurti g)NHmntrm » ifciipSř Mfatecftw, AwaiMMiw, »ruJ&MM. liilii Mrtii 1ili. hfBUnQMoo, iUtsnSMtm. iBtlMIMiMPvTr, itSMivnůuvMSMk 11: so so, NE lAiOO SO. NE lé: 10 IttOO TTmuomju* Ť ^ % * IN$TALACI)A UUBEZNI QnStAlAUli i;iib«znO m mhL tđtm MM Mu emfOaOfH. ewSwobof, iiWJMlnnb tiaiiiM, 12:30 SO. NE mi i ^^ 17:10 »«(tiatel 19:20 » » « 1 JA6ENJČK11NLEV1 (Uon» forLambti MUU 16:90 ř" k, J • • • v POSmEUJIH nmim. {ShMOY'EniUp) aHúmui 21s30 r---i 1 ^ Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com aii po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722 lOnemdiB^fi $i pri(ktuj«;a pr«v r ; H- " \\f občin veUnJe. loïtai^ vJ"'' I ' rt i ob pakl ,< ft (M • • • ■ ' al ■ Kandidati za naj osebnosti leta 2007 (zmagovalci posameznih mesecev): Matija Blagus do iulija predsednik Lions kluba Velenje (dobro je vodil Li-onsc, vedno pripravljen pomagati; pod njegovim vodstvom je klub pripravil dva uspešna dobrodelna koncerta). Maja Hostnik Franjo Bobinac Simon 0grizel( Miro Požun mestna svetnica (prijazna in energična oseba, ki dobro dela z mladimi; super prijateljica; ve kaj hoče). predsednik uprave Gorenja (Gorenje je pod njegovim vodstvom pomembna svetovna firma; delnica Gorenja je dosegla rekordno vrednost; uvajajo nove programe}. florist (mednarodni priznani sodnik floristike; s svojimi aranžmaji sodeluje na različnih prireditvah; odlično je izpeljal dobrodelno dražbo na cvetličnem sejmu). trener (odličen trener; svojo ekipo je pripeljal do lige prvakov). Ivana Jevšek Borut Stravnik stomatologinja (že dolga leta uspešno skrbi za zdravje zob. predvsem pri otrocih; otroci jo imajo radi; nasvete pa deli tudi starejšim, saj že dolgo leta sodeluje v radijskih oddajah). zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje (zelo prijazen; prisluhne bolnikom, za njih profesionalno poskrbi; pozitivna oseba; človek z veliko začetnico). Sonja Levak Hozjan specialistka ginekologije in porodništva (odlična ginekologinja; za pacientke si vzame čas; topla in prijazna, vredna zaupanja). Tinca Kovač sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje (predana otrokom; zna jim prisluhniti; že vsa leta sodeluje pri načrtovanju in izpeljavi mnogih aktivnosti za otroke in mladino). Jože Drobež poveljnik PGD Velenje (v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, je odlično koordiniral delo vseh društev in skupaj z ostalimi gasilci pokazal, da so dobro pripravljeni in vedno priskočijo na pomoč) Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 1, bomo izžrebali dva predpasnika pokrovitelja Dom zaves, dvakrat domača pečenka s krompirjem in solato pokrovitelja picerije Picadilly. dva otroška kompleta drogerije Beauty World in dve darili www. prodaj alne.com pokrovitelja Trendneta. f^Sjtv PARf^unGRue v^pRLD Otroški tušsel v figuri in rezanci IZ KI narezki BIFTKI SOLATE, SUDtCE MSMDWrWDOPS Naj bo leto 2008 radodarno z vsem, kar Stari trg 35, Velenje, telefon:03 586 93 58 ttl.il3/tMS7M McRtail, M.: 01/na 97 rt C«l|a,MwwtM MK CcMaMrh Marltenka C. 1U tti.tn/4isnu Ailwriwa C. 1«, I M.: 93/415 tt M 1 com UIIUUJ PRODRJRLQR com Pokliči 03 5867 057 Prenosniki Acer po še posebej ugodnih cenah le v www.prodaialno.com. Obišči Nakupovolni cenier v Velenju / 1 .nadstropje Kidričeva cesto 2B, 3320 Velenje silliest tozmifli] CE ÏJBÎDZ^^ 31. decembra ibavali vas bodo Manca Spik in Yuhubanda ^_Vabijo: Radio Velenje, Naš čas. Mestna občina Velenje in Knjižnica Velenje