njToljf w
Vsljn aa tm loto......... 16.00
Za pol leta........... B.60
Za Now York eelo loto .... 7.00 Z* inozemstvo calo teto..., 7.00
GLAS NARODA
Bomitt Dally
Ths Ltrfiit
is tha United Stote«.
Ust slovenskih delavcev v AmerikL

and lagal Holidays.
75,000
TKLMPOM: tm OORTLANDT.
Entered aa Second Clan Matter,
SI, 1903, at th« Po* Office at Hew York, H. Y„ udar the Act of Oongna of March 3, 187».
TELETOM: 4687 CORTLANDT.
HO. 180. — 8TEV 180.
HEW YORK, MONDAY, AUGUST 2, 1920. — PONDELJEK, 2. AVGUSTA, 1920.
VOLUME XXV JUL — LETNIK XXV11L
WILSON PRIČAKUJE ODGOVORA PREMOGARJEV
PREMO O AJLJI MORAJO POKAZATI DOBRO VERO. PREDNO BO SKLICAL PREDSEDNIK KONFERENCO GLEDE POVIŠANJA PLAČ — NEKAJ PREMOGARJEV SE JE VRNILO NA DELO. —
VELIKI DOBIČKI.
Washington, t>. C".. 31. julij«. — I>an*-» niso" v Beli hiši ničesar
»torili * wirtHii na -kl'ranjp premoga r>k<* komifcijc. ki naj hi razmišljala o priloikak premoga rje v, dokler ne ho prtslo porodilo od pre-mofr»rjev v lllimm« m lndiaui obenem s» povelji njih narodne organizacije, da *e morajo vi niti na delo.
Predsednik \ViK«.n je včcrsj ii:foriniral uradnike premogarjev v svoji brzojavki, v a.eri jih je pozval, naj prično zopet z delom, da ne ho komisija *k!i«-f.n«. dokler ne bodo premogarji pokazali svoji ilotirf \olje ter %tt'ili na delo. Krivdo, da so ffne premoga tako Mraano uaratlf. naprtili na rame špekulantov v formalnem itgolo* dn. katero je udala dane« narodna premogarska zveza.
Zvrzna tryr<»\^ka komisija je izdala številke, ki pravijo, da so znašale povprečne prodajne eene premoga pii rovih tekom preteklega aprila tri dolarje in L.t> eentor za tono.
To jasno znači |H>rpreui dobitek pri toni, katerego ima industrija kot taka.
Stroške v rovu tbiem so določili na dva dolarja 76 eentov pri lom m kom sija je delala št- .jO een t m k stroškom in prodajalni ce-ni kajti med ^froškr* j*- treh« računati tinti stroške prodajanja. intense na i/posojeni kapi:ul in druge izdatke.
— Krivdo nevrjetne* visokih een pretnoga je pripisovati delovanju rele klik*- iprknlj*itov. ki so *e poslužili prilik nevrejenega trga. — Tako pravi poročilo
Pomanjkanje železniških rozov .za katero pa so odgovorne železnice, je pot »pe&ilo prehajanje velikih množin premoga iz ene roke \ drugo in take traiiskarije so so vršile po trikrat ali štirikrat, pred-im> j«* prišel premog v roke koru-nega kupca. Špekulanti so dohili soglasno s to izjavo le sorazmerno malo množino premoga, a njih de-lotanje je še nadalji otežkočilo položaj ter tudi povzročilo krizo v protzvaiijanjii premoga.
Springfield, 111., 31. julija. — Ne da bi «'-akal na povelje medua-lodncga predsednika č\ M YV. je danes drža\ni predsednik orga-l izaeije Frank Farrington ukazal MJ.000 stavkujoeijn premogarjein v lllinoisii, naj se vrnejo v pondeljek na deljo.
Sta\ka končuje z veliko zmago illinoiskih premogarjev — je rekel F'arrington. - Obljuba piedaednika Wilsons, da bo sklican* konferenea in da InhIo odpravljene sedanje kriviee, u god ti je liihtfVMin pi em<»gaTjr t.
POGAJANJA MED PCUAKI IN RUSI
KAPITALISTIČNI LISTI POROČAJO, DA SKUŠAJO RUSKI BOLJ&EVIKI OCIGANITI POLJAKE V NJIH POGAJANJIH S SOVJETSKO VLADO. _ NAPREDOVANJE GENERALA HAL LERJA. — POGAJANJA MED FINSKO IN SOVJETNO VLADO.
Varšavo, Poljska. 31. julija. —Poljski vojaški delegati, ki so zapustili Varšavo ob devetih zjutraj včeraj, so prekoračili mejno črto danes ob osmih zvečer. Ministrski predesednik Vitos je bil informiran ob devetih zvečer, da je bila ustanovljena zve7a z bolj-ševiškimi delegati na poti med Brest-Litovskom in Baranoviči.
s VELIKA TROJICA. ^
Slika nam kaže angleškega min. predsednika Lloyd Georga, maršala Focha in angleškega poveljni-___ka Sir Hary Wilsona.
PRECEJŠNJE POVIŠANJE FRANCOSKI SENATORJI | DJEMAL PAŠA JE ŽELEZ. PRISTOJBIN NAPADAJO ANGLIJO POZVAN V MOSKVO
Baje bo dobil poveljstvo nad mo-hamedanskimi četami v sovjetni armadi. — Položaj v Armenski.
PREDSEDNIK BO PRODAL
SVOJE OVOE.
Ovif v Beli hili ne bodo nikdar padle v republikanske roke. Še pred 4. mareem naslednjega leta, ko ho soglasno z vsemi znamenji prišel Kenator Harding v Belo hišo, bodo prodane vse ovee, ki so m pasle skozi dve leti po tratah liele hiše.
Prav kot klore farmarji, kadar s«* pripravljajo zapustiti svojo firmo, tako bo tudi pr^lsednik Wilson vprizoril javno dražbo, da s« iznehi uvojih volneuih ljub-ljeneev. Ibnar, ki ga bo dobil za ovee, je namenjen dobrodelnim avrha m.
t'rudni k i v Brli hiši srve«la noči j® priznat i. d« sr how- predsr«!-iiik Wilson iznehiti svojih ovae v namenu, da bi ne padle v republikanske roke. (liani se, da ki je predsednik nabavil ovee v vojnem » asu. ko se je splošno povdurjalo potrebo varčevanja. S*»«laj. ko je ktmrr, ne oitstaja vee t« potreba. \«'»nl*r p« obstaja dejstvo, da je it.ulo ie več kot eno leto, odkar n» nobene vojne vee.
BIVSl MEHIŠKI POSLANIK UMORJEN.
Mexico City, Mehika, 1. avgusta. — V nekem tukajšnjem hotelu so našli mrtvega bivšega mehiškega poslanika v Boliviji, Carlo-sr. Felixa Diaza. Baje ga ic ustrelila neka ženska, ki je malo prej zapustila hotel.
Železnicam so dovolili tisoč in pet- Izjavljajo, da je Anglija sebična sto miljonov dolarjev zvišanja kot nobena druga dežela na svetu, voznih pristojbin.	Proti Lloyd George-u.
Washington, 1>. < 31. julija. Pariz Frani ja. 31. julija. —j Berlin, Nemčija, 1. avgusta. — Meddržavna trgovska komisija je Značilna demonstracija proti an- Neki tukajšnji list je dobil iz Bu-uanes objavila sklep, s katerim se gleškemu ministrskemu predsed-i karešte poročilo, <la je ruska soje povečalo prevozne pristojbine j liku Llovd George-u in proti An-vjetna vlada povabila v Moskvo in «ene za osebni promet za pti-'gliji kot taki se je završila danes Djemal pašo, bivšega turškega bližno hvoto 1 :»0<> milijonov dolar- Jzveeer v franeoskem senatu tekom ; vo<l;telja v Sibiriji. Najbrže mu
liebHtr o prmiosrarskrm dogovoru,11 »odo poverili poveljstvo na<l mo-k je bil sklenjen \ Spa. Senator lu.medanskimi četami v sovjetni ( 'hene Benoit je prišel z napadom'armadi, tikajočih se prevoza'na angleško sebičnost.	' V isti brzojavki je tudi »rečeno,
tJaston poutnergne, prejšnji mi-|cta je sov jet na vlada priznala in-nistrski predsednik in voditelj dijski revolueijonarni odbor kot
EEB8 NOČE POMILOSTITVE
Washington, D. C., 1. avgusta
Fngene |»ebs, soeijalistični kandidat za pr«Hlse<lniško mesto je napr»»sil svojr prijatelje po eeli deželi, njij ne poskušajo izposlo-vati zanj pomilostitve.
Rekel je. da bo počakal časa. ko bodo oproščeni vsi politični jetniki.
KOREJSKA LIGA.
Tokio, Japonska, 31, julija. — Korejska liga, ki je bila pred kratkim • organizirana, je dobila povelje .naj se razide. soglasno z ofieijelnifn sporočilom.
Pmiisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj I i rim o ▼ »ara negotovosti in zloraba, vaak aknfta postat hitro bofal ne ffUde na tvojega bližnjega. Razni agent je in tako« bi bankirji rastejo povsod, kakor gob« po dežju.
V teh ftasih ta stavijo ▼ denarnem pronetn nepričakovana«sa preke starim isknienira in premožnim tvrdkam; kako bo pa mali* reizkuienim začetnikom mogoč« izpolniti svoje neutemeljene oblj® b«, j« veliko vprašanje.
Naie denarne poiiljatve se sadnji čaa po novi sveži in na nov oačia primerno sedanjim razmeram v Evropi dcrolj hitro in zanee Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po ale dečifc cenah:
300 kron......$ 4 96	1000 kron......$ 16.00
400 kron......$ 6.60	5000 kron......$ 80.00
000 kron......$ 8 25	10000 kron......$158.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja sa večkrat nepriča kovan«; is tegs razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp« v roka.
■aai ja poafatt najbolj po Poaaastlo Mooay Order, aH ps
ur:v v -
jCV.
Komisija je privolila v vse zalit eve železniških knmpanii z izjemo onih, mleka.
Odlog meddržavne trgovske komisije je razdelil železnice eele de-dt/.ele v 4 skupine v namenu, da se določi prevoznino ter odstotek povišanja v vsaki posamezni skupini. Vzhodna skupina je ostala ivta. Prevoznino blaga v tej skupini se je povečalo za 40 odstotkov. Železnice na vzhodu so zflhte-\ale manj, a komisija jim je do volila več vspričo dejstva, da morajo zanaprej plačevati višje pla-j<e!o ministri, ki so isfotako mne-čt svojim ushtlbeneem.	nja, da je bila Francija oslepar-
Isto velja tudi jrlede južne skupine. Južne železnice so dobile povišanje prevoznine za 25 odstotkov. Naprosile so za 39 »nlstotkov povišanja, a v zadnjih štirih me-seeili so bile jnžne železnic-^ odi-
Pariz. Franeija, 31. julija. — Pogajanja za premirje med poljskimi ter sovjetskimi ruskimi silami so se sedaj dejanski pričela, — soglasno s poročili, ki so dospela semkaj, vendar pa sc glasi, da ^e akeija dosedaj omejena na rutinske uvodne razgovore.
Čeprav izjavljajo poročila iz Moskve, da naj se preneha s sovražnostmi v trenutku, ko se bo pričelo z mirovnimi pogajanji, se vendar glasi tukaj v francoskih krogih, da so dobili poveljniki sovjetskih armad iz Moskve tajna navodila, naj nadaljujejo s kampanjo na brezobziren način.
To tajno naročilo je baje dešifri-ral neki francoski izvedenec v Parizu. Glasi se, da je sporočilo informiralo sovjetske poveljnike, naj nadaljujejo z ofenzivo do 4. avgusta in da naj sc med tem časom vrše pogajanja za premirje na rutinski način.
Boljseviške kavalerijske sile so prodrle do iztočne pruske meje, — soglasno s poročilom, katero je poslala francoska vojaSka misija v Varšavi francoskemu zunajemu uradu. Boljševiška črta se steza ml Suvalki, petdeset milj severo-zapadno od Orodna, več kot šestdeset milj od točke, ki leži direktno severno od Varšavo.
Boljševiki niso Se dejanski prekoračili nemake meje ptl Allen-stein in Marienwerder, vendar pa fraternizirajo preko meje z nemškimi četami.
najbolj važne skupine v senatu, je sledil vzgledu prvega.
Tekom svojega dolgega nagovora je obrazložil Doumerguc zgodovino franeosko-angleškega so delovanja ter ob vsakem koraku očital A ugli.ji neodkritosrčnost . in sebičnost. Njegov govor je z navdušenjem sprejela eela zbornica in demonstracije so se udeležili
jena.
pravo indijsko vlado ter mu po-
Francoska misija pravi, da se srdila miljon zlatih rabljev. Tudi' pogajajo boljševiki in Nemei pri revolueijonarni odbori v Turčiji,! Suvalki..Severno krilo boljseviške Perziji in Kitajski bodo dobili ve-1 v,ade ogroža sedaj VarSavo direkt-liko denarno podporo.	1,0 s severa in tudi z iztolia- Bo1'
Poročilo pravi, da je dobilo nt-l^V^* C'ete Se nahajaj° 25 milj sko brodovje v Kaspižkem morju Juzn°-zapadno od Bjalostok,P-velika ojačenja.	.	| V sv°j'	poroča
Journal, da je neki poljski oddelek prekoračil mejo, da uide zasledovanju ruske kavalerije, je
niča je tudi senat podpiral mini strskega predsednika Milleranda glede dogovora v Spa, kajti prepričan je bil, da ni imela Francija ki so kazale velike dobičke in nobene druge alternative. Dou-vs led tega jim je komisija dovoli- j merjrue je izjavil, da bo glasoval !a le 2.1 odstotkov povišanja. z i premogarski dogovor v Spa, Zapadim sekcija železnic je bila "a s smrtjo v svoji duši*'. Rekel razdeljena v dva dela. Mejna črta jo, da je to zadnjikrat, ko more m^d obema leži vzhodno od Rocky ■ nastati tak položaj. Naštel je vse Mountains in ta razdelitev je bila izjave ministrskega predsednika vprizorjena radi črt v vzhodni j Lloyd Georpfe-a v poslanski zbor-skupini, ki so se morale vedno bo- niči ter spomnil tudi na čas, ko je riti s težkočami, d oči m so kazale moiala Francija prenesti prvi načne zapadlo od tega pogorja več-j val Nemcev in kot sta ji pomagali j« zaslužke.	lt dve angleški diviziji.
Tozadevne družbe so prosile za Potom ko je naVedel vse izjave, triintrideset^ odstotno poviaanje|tikajoče sc ljubezni Anglije do pristojbin. CYte od Mississippi re-|Fninci^ je rrkol senator Doqu-ke pa do Kooky Mountains so do- mergue, da ni Anglija še nikdar
Boljseviške čete se neprestano} koncentrirajo na mejah Perzije in Afganistana.
Carigrad, Turčija, 29. julija. — Soglasno z zadnjimi poročili, se Prav tako kot poslanska zhor-'jr začel po Armenski širiti boljše-
vizem z bliskovito naglico. V provinci Karabagh je že vstanovljena sovjetna vlada.
Bern, Švica, 31. julija. — iz bolgarskih virov poročajo, da je 10 tisoč turških vojakov, ki so se umaknili pred Grki iz Tracije, dospelo na bolgarsko ozemlje.
EšS ESS! ESS ES) BZS8
prišel v iztočno Prusijo zapadno od Schnitzen. Nemška vojaška poli-
cija je baje odvzela Poljakom vse orožje.
Zavezniške čete v Allenstein in Marienwerder, ki obstajajo povečini iz Francozov, bodo ostale tam. dokler se položaj ne razjasni, čeprav je naloga ljudskega glasovanja rešena. General Rorar. poveljnik prve poljske armade, ki je doživela najbolj občuten poraz v okraju severo-zapadno od Varšave, je bil odstavljen in vrtiovno poveljstvo je bilo poverjeno generalu Ilaller-ju.
Napredovanja generala Ilaller-ja. ki je poveljeval poljskim divizijam v Franciji in ki je šel skozi francosko vojaško šolo. se smatra za prvi korak v reorganizaeiji poljske armade, s katero sta pričeli angleška in francoska misija včeraj. Vse najbolj važne tehnične posle so prevzeli francoski častniki in štabi dobili velike polnomo-či.
Na gališki fronti je bila reorganizirana proti-ofenziva. Trije poljski delegati za premirje so zapustili včeraj Varšavo. Bili so general Romer, polkovnik Sololiub In Vrboblevski.
Finska in sovjetska vleda sta se zopet pričeli pogajati v Dorpatu glede spornih okrajev. Tozadevna pogajanja so bila pred kratkim prekinjena.
Francoska misija poroča, da se je morala poljske armade tekom preteklega tedna zelo ojaeila ln to radi tega, ker so vojaki izvedeli, da se bliža zavezniška pomoč. Misija ugotavlja, da je sedaj aktivna le še sovjetska kavalerija.
Nadalje je dobila misija sporočilo. da so zavzeli včeraj boljševiki Grajevo, ki leži 37 milj Ju-žno-zapadno od Suvalki-ja.
Berlin, Nemčia, 31. julija. — Zavezniške čete v plebiscitnem ozemlju so bile soglasno z oficijelnim sporočilom umaknjene z meja. Poljske oddelke, ki so prekoračili nemško mejo, je razorožila nemška varnostna policija.
BLAZNOST POSLEDICA KAČ-1KAJNOVO ZNAMENJE ZA 0LO-
JEGA PIKA.
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Tvrdfct Frank Sakier,
bile 35 odst. povišanja, one od pogorja do obali po 25 odst. povišanje.
POZIV NA MOHAMEDANCE, NAJ NAPADEJO ANGLEŽE.
Washington, D. C., 31. julija. — Oficijelni krogi so dobili danes tukaj pismene dokaze, kako je skušal nacionalistični voditelj Kcmal Muitafa paša naščuvati celi mohamedanski svet na upor proti kristijanom ter se nadalje izjavlja, da je bilo zadnje ustaje v Siriji in Mezopotamiji pripisovati temu mflivu.
V zadevo so zapleteni tudi-bolj-ševiški voditelji.
11i I I iV^11 k. W
doprinesla nobenih žrtev, ki bi od-Kovarjale tem izjavam. Vsaki pot. kadar so obstajale razlike v mnenju med Anglijo in Francijo, je izrabila Anglija položaj s pomočjo svoje večje sile in kadarkoli so nastale težkoče med Nemčijo in Francijo radi izvedbe mirovne pogodbe, je izrabila Anglija položaj ter si pridobila nadaljne koncesije in ugodnosti.
NAZNANILO.
Všem rojakom v Greater New Yorku sč uljudna naznanja, da bo letošnji cerkveni piknik dne 6. septembra (Labor Day) v Walter Emerald's parku.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po tledečib cenah:
50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
$ 3.60 $ 6.25 $18.75 $30.00 $60.00
Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo g oče podati natančno eene vnaprej.
Mi računamo po eeni istega dna ko nam poslani denar doapa v roke.
Danar nam ja poslati najbolj po Domestic Postal Money Ordar. alf pa New York Sank Draft.
Prank liknr,
Poughkeepsie, N. Y., 30. julija. Georjre Swenson, star devetnajst let, ki se je nahajal v tukajšnji St. Francis bolnici skozi zadnjih pet dni. ker ga je pičila neka klopotača v bližini Millbrook, je včeraj zblaznel in odvedli so ga v Hudson River State Hospital za umobolne, kjer se nahaja pod opazovanjem. Deček je naenkrat skočil pokonci, namahnil z glavo kot bi namahnila kača, se vrgel nato na tla ter pričel plezati po trebuhu, oponašajoč pri tem zvijanje kače.
Bolniške strežnice so bile vse preplašene ter poklicale zdravni-
VEKA, KI JE NAPADEL ŽENSKO.
ke. Ko so slednji prišli, je priha- ket.
Vancouver, Wash., 31. julija. — Zaznamovan z žarečim železom, pretepen ter konečno spoden iz dr zave, — to je bila uspda Walter Groth, ki jc napadel ženo nekega tukajšnjega posestnika mlekarn-, Alwina Steigerwald. Ko je njegova žena obvestila Steigerwalda o atentatu, katerega je vprizoril nanjo Groth, se je oborožil s puško ter šel na lov za zločincem. Ko ga jc ujel, ga ni ustrelil, temveč zadovoljil s tem, da ga je žigosal z žarečim železom na čelu. Nato mu jc ukazal zapustiti državo ter mu celo kupil potrebni železniški ti-
Cerkveni odbor,
župnije av. Cirila in Metoda. 83 Oortlandt 9L, Vow Točk M. Jf
jala pena iz ust nesrečneža.
Odkar je dospel v Hudson River State Hospitl je bil Swenson sorazmerno miren. Zdravniki so izjavili, da je še prezgodaj izjaviti, če je blaznost posledica kačjega pika in čfe ni mogoče posledica kakšnega prejšnjega obolelega duševnega stanja.
Deček, ki je služil v zdravniškem zboru armade Združenih držav ter vedel kako je treba nastopiti v takih slučajih, si je takoj po piku močno obvezal roko ter pre-rezal s svojim žepnim nožem meso na mestu, kjer se je nahajala rana.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLA1 NARODA". NAJVEČJI SLOWED DNEVNIK T SDR
Na Grotha ni streljal iz obzira njegovo ženo, ter dva meseca starega otroka, katera je vzel k sebi, ker je bila žena brez vsakih sredstev. Sedaj skuša stopiti v, zvezo s svojimi sorodniki v Port-lend, Oregon. Groth je bil usluž« ben pri Steigerwaldu.
Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke")
odpluje ▼ Genovo 1. saptembra
Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 vštevši vojni davek, ta cena je vet Ijavna skozi do Trsta.
Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piše za pojasnila.
, Tvrdka Frank Saksor
I
v
GLAS NARODA, 1. AVG. 1920

44 GLAS NAHODA"
(SLOVENIAN O Al LY)" Own«d and Published by
8LOVENIO PUBLISHING COMPANY ^
(a corporation)
FRANK lAKtCR. President	LOUIS BENEDIK, iMMUftf
Plic« of Builn«M of the Corporation and Addreaaea of Abova Offlclarax 12 Cwtlaadt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
-Cla» Naroda- Izhaja vaak dan Ixvzemil nadalj In praznikov.
Za calo lata valj« Mat u Amarlka
In Canada Za pol lata Ca četrt lata
Za Naw York za calo lato za pol lata •3JO Za Inozamstvo za calo lat« 12.00	za pol leta
97.00 $4.00 17.00 M.0O
OLAI NARODA (Valca •* t ha Paopla) every day except Sundays and H oil da »a
Subscription yearly 16.00
Advertisement vn agreement
podplaa. In oaebnoatl aa na prloMuJeJo. Denar naj — blarcrroH poMUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proelroo. da. a# nam tudf preji-nja MOallAfia naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
GLAS NARODA H Cortlandt Straat. Borough of Manhattan. Naw York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2870
Villa je stopil v penzijon.
Najbolj popularna o*eba moderne Mehike je umaknila v privatno življenje. VilU si j«- dal določiti svoj kot ter bo dobival letno rento katero bo lahke. j.avžival v božjem miru iu vsej udobnosti. Mehiška vlada se je obvezala, tla bo ščitila njegovo dragoceno življenje in da ga l*> zavarovala pred mofr.imi zarotami. Villa se je vsled tega sedaj pripravil, da igra ulogo nedolžnega, tla se prične pečati s poljedelstvom in da Im> le še v spominu užival tvojo dosedanjo ka-rijero.
Na ta način bo ta stari revolucijonar, povzročitelj nemirov in banditski irt-neral iz*ritti» s površja. Mora ali čutiti znamenja starosti. ki prihajajo ali pa je prišel do prepričanja, da se nadaljevanje rt »pan- k etra življenja ne izplača več, ko se je tial na tak način kot star lev br« z zob oth.sti v jetnišk> kletko. Penzijoniranje Ville je znamenje, da je tudi Mehika dežela neomejenih možnosti in da je v Mehiki mogoče eelo baditskemu poglavarju pridobiti si časti in bogastva ter nato uživati spoštovano in mirno starost.
Ageuture, ki se pečajo z razpečavanjeni novic, lahko sedaj poklonijo Villi zlato zaslužno medaljo v spomin na neštevilne članke, za: katere je predstavljal on glavno tvarino. V časih, ko je bilo pomanjkanje novie veliko, je bilo vedno mogoče zanesti se na Villo, ki je v takih časih ponavadi izvršil kak svoj pogon, pričel reševati svo-j » mehiško domovino ali pa izmenjal par krogelj s četami strica Sama.
Zelo ga bodo pogrešali, tega Viilo, ki se je umaknil v privatno življenje.
CJ
"Ave Marija" « svinjarski list.
R. v. V College. Pe r ek«ko tak Neka
ril.
zai^ u. k jn eitate'ji i^te^a j
Solar, profesor bogoslovja in modroslovja na St. Bede ru, 111., je imel te dni v Jolietu pridigo ter med pridigo nle oznanil
j moram tr tem mestu naznaniti, česar res ne bi rad stoto moram storiti. Veže me namreč sveta dolžnost, tla opo-Ir.a naše ^Tnrišt\ tn-ete in matere, ki so morda naročniki .ttta 'Ave Marija", da k<» * 1«»t i«" u i li?4 dobijo v roke. naj
M
i r a.
Spisal Ivan Krst. Kaš.
Ko tebe, luna jasna, gledam, Moj duh po domu hrepeni. Želi si k daljnim piramidam, Kjer dedov mojih spe kosti.
1 Molče so jo poslušali cigani, in pevka je pela dalje:
I
O pesmi juga, pesmi krasne, Moj dom le jih roditi zna. In vas in srca čute glasne Bo zakopala tujščina.
Tužno so ji donele strune, in
Strme gore obdajajo dolinieo, in ljubljena od Verana, ki je po-po kateri se med skalovjem vije nosno zrl na tako ljubljenko, mali potočič. Temnozelene smre-J Po dovršeni pripovedki stariee ke in hoje stoje na bregu, gleda-j vzame Mira v roke mandolino in jo v kristalno vodo ter »i šepeta- tužnomilo so donele v tiho noč jo v večernem hladu o davnih, j vrstice: davnih časih in si pripoved u jejo ♦ o marsičem, kar so ta videle in dišale.	#
V	grnm pri vodi si je zlatoklju-J ni kos izbral gnezdo sebi in svoji družici ter prepeva iu žvrg°li sa~ me ljubezni in radosti. Po bistri vodi v potoku pa plavajo ume postrvi in poskakujejo iz vode, vesele se nad solnčnimi žarki.
Čez precej visoko skalo pada potok, dela majhen slap in njegove kapljice se leskečejo o solne-riem svitu v vseh mavričnih too-jaJi. In ko priplava ii£ večer ble- želja po domu se je vnela v prsih la luna na obzor, ko se zvezdica'marsikaterega cigana, ki mora po za zvezdico vžiga na nebu,, ko tujem kakor preganjana zver od umolkne kosovo petje in se le ču- kraja do kraja potovati, nikjer je slapa šumenje, je ta kraj še poznan, nikjer ljubljen, da, vsa-tx.lj zanimiv, da, čaroben. Lunini kdo se ga ogiblje kot živega pe-žarki padajo skozi gosto smrečje klenščeka.
vejevje na šumljajočo vodico, ka-j Pevka utihne in tudi nje tova-rera se leskeče, kakor da bi bila riši so molčali, vsakdo v svoje mi-:z čistega srebra.	j sli v topi jen, ko stopi med drušči-
V	tem kraju je počivala nekega tujec, ki je izza skale poslušal prijaznega letnega večera tropa P^tje.
ciganov. Solnce je zašlo za dalj-J	zamerite, prijatelji, da vas
nitni gorami, mrak se je vlegel na motim", nagovori jih prikuplji-zemljo in le slap žubori v tiho'v°: "poslušal sem petje in želja noč. — Blizu njega si je postavila ^ mi je obudila še več takega sli-eiganska družba nekaj šotorov in *ati- Tu ill,ate nekaj!" aa sredi globine je plapolal velik1 s temi. besedami vrže polno jirenj; nad njim pa je visel kotel,' Pest denarja med cigane, v katerem je kuhala stara cigan- Mastno segli po njem.
.	I • 4	.-i r»i * rvK»»«n f
Peter Zgaga
Težje je prepričati Nemce, da so bili tepeni kot pa je bilo natepsti jih.
•	a •
Ime poljskega finančnega ministra je Grabski. Skoda za Poljsko
da se ne imenuje Holdski.
*	* *
Poročalo se je, <\a je Izbruhnila na Kitajskem nova revolucija. S tem je ustanovljena zveza med Kitajsko in Mehiko.
•	s #
Neki duhovnik v Philadelphiji je rekel, da gredo vsi profitirji v pekel. Mogoče je to vzrok, da so
cene preinoga tako poskočile.
#	* #
Bombaž je v resnici čudovita rastlina. Dobavlja namreč človeku bombažno blago, olivno olje, svilene nogavice in obleke iz čiste volne.
* * *
Približno najbolj eenena pot, kako rešiti mučno mehiško vprašanje, bi bilo tla se prestavi vse pe-trolejske vrelce na to stran Rio Grande.
• • •
Cenzus nam kaž?, da je v Združenih državah nekako 26,000.000 žensk v starosti pod 21 let. Sorazmerno malo pa je takih, ki so stare nad 25 let.
* * *
Bryan je sovražnik duhov, ki so izginili.
* * *
Kako morete pričakovati, da ki so i boste kupili smodke za pet eentov j v sedanjih časih, ko Je vrtna ze-
SitgnsUnmafika
Ustanovljena 1. 1898
ICatoL IMfturta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
PMOMdnlk: Mm A BI. ROVAJiS**, OBBOO« J.
POB1NTA, B«X »7®. W.
Bos 281, Oonemangb, Fl Podpredaed.: LOUIS »BALANT, Box
106, PHr Areno«, Loratn. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLHR, Wj,
Minnesota. Blagajnik: OSO. L. BROZICH. My,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS OOBTELLO, Salida, CJolo.
Tihtiid Zdravnik.
Dr. JOS. T. GRAHEK. 843 H. Obla H. S« Plttahurgn, Pa.
Diamond. Wui. ____
LEONARD SLABODNIK«
Elj, Minnesota. JOHN BUPNIK. S. B. B« * Pa.
7tk At*4 e»
JOHN PLAUTZ Jr,
lnmet, Mick. JOHN MOYERN, V4-2nd Aft, Dull*
Minnesota. MATT. POGORELO, f W. Madlaon Mm Oklcasa DL
JOHH OOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ. »041 Areno« M.
So. Chicago, 111. IVAN VABOGA. B126 Natrona Allay, Pittsburgh, Pa.
RUDOLF PERDAN, 6029 Avenne, Cleveland, Ohio. FRANK &KRABEO, MN
8t., Denver, Colo. GREGOR HREdCAK. 407
Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo i "GLAS NARODA"
9tM Avt.
,a večerjo svojcem.	| Prosim", obrne se zopet proti lenjava taka draga?
t,-	*	i .i -i- 'pevki, "zapojte še katero pesem,
Ti so se razno	kratkočasili, f. *	. ,	1
... . , ifci bo prejšnji e»iaka.
Eden je razpravljal	jnalega ko-	^
ija. ki je nosil podnevu šotore.'
! 3lira vzame molče mandolino v
roko. katero je bila. ko je došel
Irugi si je popravljal razdrapanol .	,	. ,	,
... ,	i-ii • j- tujec, položila na	skalo z mahom
>nleko ter i>oskusal bogsigavedi	.	, . .
|ot>rasceno, m po	kratki predigri
z melodičnim glasom po-
kje dobljeno vojaško suknjo svo
i	-	i	zaeenja
jemu truplu primerno ukrojiti.	:
pevati:
primerno r-^-t j i je ležal pod skalo z ono za-lovoljnostjo kt;t nekdaj Dit»gen t>red svojim ^sodom ter je kadil obak in se gotovo čutil tako sreč-: lega kot bogatin, ki o tem času! ia mehkih blazinah za'viuva boga-1 'o večer jo. Blizu ognja so se spra-j »*ili i-tirje bradati možaki in kar-( ali. otročad j>a jim je zijala radovedna v zamazane karte; ženske ►sebe ni bilo razen kuharice 110->cue videti, če so tudi utegnile ►iti v bližini; kajti eden igraleev ;e pripovedoval svojim tovarišem > Miri. naeelnikovi hčerki, ter se
«-j satni pazno prečitajo, in šele potem, kt> se s-ami prepričajo da niso našli \ njem ničei»ar. kar bi njihovi nedolžni otroci in družina m smela citati, '.jI ko dajo lisi drugim v berilo. Ako pa stariši .jazno t>7.iral, ali ga v bližnjem šo-r ajde jo v "Ave Manj." kak tak ^pis, katerega bi nedolžna mladina r\ njih drn/tna ne smel* eitati radi pohujšanja, naj dotični list vržejo v pet'*",	•
O palme juga, palme vitke, Po vami srce mi želi.
V	vaši senci v lune svitu Brezskrbno se na noč zaspi.
O reka širna, reka sveta, Na tvojem bregu si želim
V	palme senei počivati, Kadar na vekomaj zaspim.
Prohibicija je storila vsaj eno dobro, namreč to, da je skrčila število ljudi, ki si domišljajo, da znajo peti.
Mehiška armada je bila pred kratkim skrčena za petdeset odstotkov. Skrčenje se je tikalo v glavnem generalov, ki niso imeli na razpolago zadosti navadnih vojakov.
* * *
—	O ta gospod se pa res zanima zame. — Ko sva se ločila, — je trikrat pogledal za menoj?
—	Kako pa veš, draga prijateljica?
* * •
Jej današnje meso, včerajšnji kruh in pij predlansko vino ter
Vas atrazl tikajoče aa uradnih aadev kakor tudi denarna poBljater naj aa poflljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se pošiljajo na predaa&> nlka porotnega odbora. Profinje trn. sprejem norih člsnor ln sploh rsa adran nlXkajiprlčevala se naj pofiiljajo na rrhomega adramlka.
Jngosloranska KatollSka Je^nota aa priporoča raem Jngoaloranom na obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" leatrleL V blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotisoe dolarjev). Bolnlfldh podpor, od« ttodnln, ln poamrtnin je lxplaiala Se nad poldragi mtljon dolarjev. Jednota ■tej« okrog 8 tlroC rednih Hanov(lee) ln okrog 3 tisoč otrok t MUdlnakcoa oddelku. Draitra Jednote ae nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih 8e nI, priporočamo rstanorlter norih. Kdor Sell postati član naj aa sglasl pri UJni>sa bllfiaega drnfitra JSKJ. Za rstanorlter norih druSte* aa pa obrnite na glavnega tajnica. Noro drnitro sa lahko rsanorl a 8 člani all Watileaiwl
Oblaki so fnlpluli za gore in lu-j Poti stoletno smreko blizu yoia na je s svojo bledo svetlobo ob- pri >!apu »pava Mira večno spa-sevala zopet okolico. Na stezi leži nje... Namesto palm šume nad lepa Mira. smrtni angel ji je po- njenim grobom veje temnili ljubil čelo iu sladek mir se ji je smrek, slap žubori v obližju in na razlil po licu. Našla je mir. poj grob je vsadila blaga roka zim-k ate rem je toliko hrepenela... zelen, ki se okoli prhkega lesene-Po bistrem potoku pa vali voda Iga križa ovija.
dve trupli, ki se Še v smrti trdno Vprašaj ljudi, kdo tukaj poči-držita.	Va.	ti tega ne bo vedel po-
Ko je drugo jutro poslal načel-;vedati ver. le smreke Šume o veli ik nekaj ljudi v grad, zvedel je, -erm,m Z(.Hn, in pripovedujejo da še ffosjHHla ni bilo domu in I>ovest n n0sre?ni Alirl.
tudi Mire ne. Ker j»a je pogrešal__
Verana. uganil je kmalu pravo, in j
kt> je eden ciganov na bregu za-	Okulizem.
pazil dve utopljeni trupli, v ka-;
terih so spoznali grajskega go- j Glasom statistike 'Petit Pan-spoda in tovariša Verana. iKibri- siena* živi sedaj v Parizu 3"i tisoe sala jo je tropa ciganska urno da- :ljtidi o.l spiritizma, prorokovanja Ije, da bi je kdo ne sumničil o, k rok, kart. zvezd in od drugih
Dvanajsta ura bije.
do
Slovenski Narod" je objavil naslednji članek:
Mira trpljenja naiega naroda ob Jadranu še ni dopolnjena ha Brezobzirni, zahrbtni in zločinski njegov sovražnik iznaša \edno in veti no nov.» sredstva, da muci, ubija in ugonablja rodne i am brate in njihovo movino. Komaj pridobljeni mir je ogrožen, ž« poganjajo kali novim zapletijajem.
Krravi dogodki v Splitu uničenje vseh naših gospodarskih pod jet i j v Trstu nam pri« a jt» dovolj, kam nas hoče pripeljati od itaijau irkih oblast i podpirana in zdivjana poulična sodiga.
Ponosni uaa "Naiodni dom" v Trstu, sredttn"*« našega gospotlar ».Iva. naše kulture ni našega političnega življenja v zasetrenem ozem lju. je tlanes razvalini., -lokali so naši bratje, stari borci, ki so po vinarjih zbirali .n s »vojimi žulji postavili to veličastno stavbo, v nemi grozi so krčili pe*ti u .z sre tistn-ev, ki >o bili pni"« krvavemu kresu, prižganemu iz najdražjega kar jim je še ostalo v težkih dneh. se je dvignila nema prošnja: Bratje. Vi svobodni in srečni, dovolj je na šega trpljenja in muk. dovolj je Vašega molka! Na pomoč, da ne poginemo !
V tej težki uri kličemo vsem svobodnim širotn domovine: Kdor koli nosi v prsih čuteč« srce, kdorkoli ve in čuti, kaj je svoboda in } raviea. kdor ljubi> >be in svojo domovino in svoje rodne, tako strašno preizkušene brate. I k. pomnil dan, ko je zagorel na bregu našega morja ta straani kres, z gnjevom in bolestjo si ga bo utisnil v srce in ura vcepil v duio svoji deci! Nosil ga bo kot iskro, utrgano na riueeniški grmadi, gojil v sebi in svojih nežno in močno tako dolgo, da bo-ia te iskre zagorel naš kres v dan svobode danes trpečega naroda <»b Jadranu.
Danes pa m vedno dotlej ko nastopi ta veliki trenutek, na pomoč vsi s vsemi močmi, da olajšamo l»edo, da izlecimo rane in izbrišemo solze iz oči preganjanih in leptanih, da bodo mogli dočakati tudi oni svoj veliki dan.
Vsi oni pa, ki Vam polje po žilah vroča kri, ki ste vo?jni in močni, na no#re, na stražo, ker zlokobni ptiči še oznanjajo brneč bližnjo cevarnoat nad nami kvojo grozečo melodijo! Usodna ura bije, za nas in naie brate ob Jadranu! Na stražo!
To je naš odgovor, edini dostopen svobodnega in svobodoljube-Čega naroda, kateri ne tepta nikogar, pa se tudi ne pusti od nikogar teptati odgovor naroda, ki se zaveda svoje svobode, svojih pravic in svojih dolžnosti in ki stoji vedno na straži miren in trden, pripravljen na obrambo in boj.
oni nikdo ne posluša. "Torej li praviš, da gospod z
»ližnjega gradu za našo Miro po-iJ° vtakne Miri v erne kose
Kakor da bi umele strune srčno bol krasne pevke, donele so
tužno-žalobno v nočno ti^Lrto. Tu	*	j -i
, . . . , . kazi osle vsem zdravnikom, jee je molče poslušal, m ko pevka	* .
konča, prikloni se ji, potegne iz x. , .
zavratnika zlato iglo. okrašeno zl	P"Jf*elj »» J® pnpovedo
val naslednjo zgodbo:
— V Jugoslaviji sem bil d\*i
blestečim dragim kamenom, ter
Redwood Bailey, slavni ameriški Indijanec, je bil aretiran pred nedavnim časom, ker je imel "upornilki" govor na nekem cestnem TOfil«. Pol t c tat, ki ga je aretiral, je rekel:.
— Če ae vam ne dopade v tej deželi, zakaj pa ne greste tjakaj,

■»V—-» —
Dovolite, da vam izrečeni za vašo pesem najtoplejšo zahvalo in da vašo krasoto povzdignem s to iglo, ki ni za-me velike vrednosti."
Cigani so spoštljivo ogledavali bogatega tujca, le Vorano je stal na strani ter z mračnim pogledom zrl neljubega mu gosta. Miri ni bilo sicer darilo povšeči. kajti obnašanje in sladka govorica tujega gospoda se ji nista dopadala, ali katera Evina hči bi mogla tako dragocenost hladnokrvno odvrniti ?
"Ako bi vam bilo ljubo", pravi gospod dalje, "pojdite z menoj na moj grad: imam veselo družbo ondi in njej bodo vaša igra in pesmice gotovo jako ugajale. Iz-os"tanete ne dolgo in pot vam ne bo zastonj. In vi", obrne se proti ciganom, "ako česa potrebujete, pridite jutri v grad. katerega ondi za skalovjem vidite."
Načelnik se v imenu svojcev gospodu za tako darilo spodobno zahvali ter dostavi, da hoče takoj jutri nekaj ljudi poslati v grad. katerim naj grajščak izroči, kar mu ljubo. Mira pa le naj ide z gospodom brez skrbi.
Mira se ni rada od svojcev oddaljila ; Bog vedi, kaj tuji gospod ž njo namerava. In Verano ji je
♦topa?*' vpraši eden igralcev.
"Sevwla, et-li dan sem ga dane« »pazoval, ko je za nami lazil. Pa naj bi le Verano vedel, da mu hoče kdo ljubico odpeljati, pot v Inigo deželo hi ne bila onemu iolga!"
Verano, o katerem se je ravno oletla govorica, pristopi bližje igralcem; ti pa so utihnili ter grali dalje z ono malomarnostjo, iakor isti. kateremu je videti, da -;e dolgočasi.
Verano je bil vitko zrasten mladenič, pravi ideal cigana ter M.Ijše oblečen od drugih. Hotel je tovariše nekaj vprašati, a ko lih je stara mati pozvala k večerji, zaostalo mu je vprašanje na jezikuin polegel je z drugimi cigani okoli kotla na travo, kjer je potem vsak svoj delež večerje z '.adovoljnostjo zavžil. Eden del pa je odnesla starica v šotor.
Po večerji se pomnoži družba <a dve osebi. Iz šotora je stopil načelnik in na strani mu je šla lepa Mira. ciganka, o kateri so se prej menili možaki. Cigani pose-dejo v kolobar in tudi načelnik z Miro se jim pridruži.
Starka je pripovedovala mladini o lepih južnih krajih, kjer žameje solnce sije, lepše cvetke rasto. kjer se zemlja pozimi ne
'»deva z belo odejo. Strme je po-|ves čas pomežikaval z očmi, naj slušala mladina in starica je rao- tu ostane. Pa očetova želja ji je
meseca, potem sem pa odpotoval 'preko Dunaja v Ameriko. — Na ' Dunaju sem napravil dobro kupčijo. Štirideset kron sem profiti-ral na čuden način. To je bilo pa tako. Nekega večera se podam v tihi hotelski kotiček — v oni kotiček, kamor je cesar ponavadi peš hodil. Toda, glej ga zlodja, nikjer nobenega papirja. Niti koščka ne. Samo žepno ruto sem imel pn sebi. Toda žepna ruta velja v Nemški Avstriji šestdeset kron. Po dolgem premišljevanju sem z dvema avstrijskima bankovcema
opravil celo zadevo.
# * *
Pes je vgriznil vojaka, nakar ga je vojak prebodel z bajonetom.
Stvar je prišla pred sodišče.
—	Zakaj ga pa niste s puškinim kopitom odgnali?
—	Zato ker me ni z repom vgriznil.
.1«
smrti grajščakovi.
okulističnih umetnosti.
rala vse še enkrat od kraja povedati. Tudi Mira je zvesto poslušala izkušeno starieo in ni pazila dosti na ljubkovanje Veranovo.
Bila pa je Mira prava hči gor-kega juga. Svetle črne oci so zrle pod gostimi obrvimi izpod cela, po katerem so se vsipavali temno-črni lasje; rujava polt se ji je kaj dobro podajala in takih nežnih ročic in nožic bila bi si želela marsikatera mestna gospica. Oblečena je bila v erno svilnato obleko, po vratu ji je visela verižica zlatega denarja in tudi v lase si je vpletla Tež zlatov, saj je bila hčd
načelaikora, spoštovan« od v»eh
povelje. Ona vzame torej mandolino, zavije se v šal in stopa za tujcem po ozki poti, ki drži mimo slapa.
Tiho in od nikogar ne opazovan sledi njima Verano.
Luna je stopila izza obrakov irr vsula ža/je na belo stezico. Verano zapazi, da sili tujec v Miro, a ona poskuša na vse moči ubraniti se ga. Da bi ljubljenko vse sile obvaroval, vzame Verano samokres izza pasa, pripravljen, vsako nji storjeno krivico maščevati krvavo. A luna se skrije zopet za oblake, in Verano ne vidi pred seboj drugega nego nočno
Skaza
to-morrow...
temino. Z napetim petelinom sledi svoji tovaršiei, njegove bistre oči hočejo temo prodreti, ki se pred njim razprostira, ali zastonj. Naenkrat pa se pokaže zopet luna izza oblakov, in Verano zagleda. da je tujec Miro prijel okoli pasu. stisnil jo na prsi ter — poljubil.
A to je vročekrvnemu Veranu bilo preveč. Kri mu šine v glavo, on pomeri na tujca in sproži... Pok!... Krik!...
Z groznim krohotom skoči Verano naprej, da bi videl, kako je ugonobil sovražnika.
...Se-li moti?... Mami mu-li sen oči?... Na belem pesku stezice \eži Mira v smrt zaideta, iz srčne rane ji curlja knvca na pesek ; nad njo se je sklonil tujec in jo skušal pripraviti k zavesti. — Verano videč, kaj je v nagliei storil. plane z blaznim smehom na grajččaka, popade ga za vrat, kakor jastreb svoj plen, in z divjim krikom zažene ae ž njim čec skalovje v globoki propad..,
Vabilo na Koncertni Pic-nic
kojega priredi mledeniška godba "The Jugoslav Republic Band" trideset po .številu) v Barberton. O., dne 8. avgusta ol» priliki svojega prvega nastopa. Koncert se vrši na prostem nasproti SI.. S. I)r. Domovina dvorane pri AVolf Creek-n.
Pri koncertu sodeluje Lora inska Victor godba iu prva SI. Godba v Barbertonu. Ker se rojaki iz daljnega Loraina udeležijo koncerta in ker je program tako bogat, si dovoljujemo vabiti vse tiikajšne rojake in rojakinje, kakor tudi iz sosednih naselbin na blagohoten poset.
Upamo, da ne bode osebe v Barbertonu, ki bi se ne vdeleži-la te vele zanimive in zgodovinske prireditve.
Naj vas ne straši slučaj slabega vremena, kajti v tem slučaju se vse vrši v dvorani SI. S. Dr. Domovina na Mulberry St.
Ker je program precej obširen počnemo takoj ob eni uri popoldne.
Za postrežbo in splošno zadovoljstvo jamčimo.
Vodstvo.
SI. "Victor Godba" igra pod vodstvom Mr. M. F. Toma-žin-a. Mladeniška godba "The Jugoslav Republic Band" pod vodstvom Mr. A. A. Bombač-a. Prva SI. Godba v Barberton, O. pod vodstvom Mr. Bombača. Pri prvih dveh skupnih nastopih dirigira Mr. Tomažih. Pri drugih dveh Mr. Bombač.
Vspored.
AMERICA — Himna — Henry Carey — Mladeniška Ciodlra THE ENVOY — lioračmra — George Rosenkrane — Victor Godba ARBITRATION — Overture — George I>. Itarnard — Victor Godba MAGNETA — Overture — William Huff — SL Barberton Godba THE CONNECTICUT — Koračnica — William Nassan SI. B. Godba Mr. Teodor Redman (rrneč) pozdravi občinstvo v imenu Virtor pod be v slovenskem jeziku,
Mr. Frank Justin iz Loraina govori v imenu Lorainčanov. THE STAR SPANGLEI) BANNER — Himna — Samuel Arnold —
Miadeniska Godba
(POL TRE ODMORA.) A NIGHT IN JUNE — Serenade — K. L. King — Victor Godba ALDA — Overture — \V. Dwight MrOugbey — Victor Godba MAGNOLIA. SERENADE — Serenade — J, Missud — SI. B. Godba NEW HARTFORD — Koračnica — Francis Myers — SI. B. Godba Mr. Rozman govori o pomenu Mladeniške Godbe. Tajnik ML Godbe. Mr. F. Poje govori o pomenu današnjega koncerta, THE RED, WHITE AND BLUE — Narodna — Mladeniška Godba
(POL URE ODMORA.) LAND OF DREAMS — Cornet Duet — Gustave Schumann In
__Vktor Godba
THE BRIDAL ROSE — Overture — C. I<aralle — Victor Godba NATIONAL EMBLEM — Koračnica — E. E. Ragley — Victor
Godba in SL BARB GODBA WASHINGTON POST — Koračnica — Fr. Kmocb — Victor in SL
__Barberton Godba
THE FEDERAL — Koračnica — John P. Sonsa — Victor Godba THE ROSARY — Serenade — Ethelbert Nevin — SL Barb. Godba MAGNETA — Overture — William Huff — SI. Barberton Godba in
Victor Godba
RUSTLING LEAVES — Overture — Mladeniška Godba GOVOR Mr. John Ujčič.
HEJ SLOVANI	Vletor Godba
Razni govorniki.
STAR SPANGLED BANNER — Mladeniška. Victor in SL Barberton Godba
Zaključek koncerta. Nadalje slede dirke, licitacije in drage zabave.
!) 2» 3» 4) 51 6)
7) 8
10) 11) 12)
13)
14)
15)
17)
18» 1!))
20)
21) 22)
23)
24)
25)
26)
27)
28)
GLAS NAHODA, 2. AVG. 1920
Kako je divjala laška fakinaža v Trstu.
PP&IPBAVE ZA NAPAD. — ITALJANSKE OBLASTI SO BILL NATANČNO INFORMIRANE. JAVNO HUJSKANJE PROTI JUGOSLOANOM. — MNOŽICA J E ZAŽGALA NARODNI DOM. DEMO LIKANJE JUGOSLOVANSKIH DENARNIH ZAVODOV. — NAPAD NA "EDINOST". — ŽRTVE LA&KEGA BARBARSTVA. — UPOR V JETNI&NICI. —BARBARSKI NAPAD NA JUGOSLOVANSKI KONZULAT. — JUGOSLOVANSKA ZASTAVA ZAŽGANA.. — VOJAKI S SILO
ZATRLI UPOR.
i	Trst, 14. julija, [popolnoma zapuščen, vsa oknaj Kmalu po 2*2. uri (10. zvečer)
Italjansko čakopiij« je izrabilo.zaprta, kakor tudi kavarna in re-Jse je podala močna skupina de-splitaki incident do skrajnosti Utavraeija. Na poslopju so vihrale monstrantov na trg Venezia pred
^ tržaški listi so huj«.kaLi proti italjamke zastave. Italjansko ča-lpalaeo, kjer je sedež jugoslovan-Jug-nlaviji in pripravljali s sv o-j »opis je trdi. da se je začelo stre- ske^ra konzulata. Divjaki so med jo pisavo pojfrom na Jugoslovane.) 1 jati iz Narodnega doma, kar ni divjim kričanjem vlomili hišna Na vseh javnih poslopjih in naj izključeno, če se pomisli, da so'tvrata, vdrli v uradne prostore na-mti'gih zas. bnih Inšiih so visele It al jani temeljito pripravili svoj še delegacije, razbili vse in pome-
tali skozi okna: preproge, knjižnico, pisma, dokumente, sploh vse, kar so našli v petih velikih sobah. * Medtem se je zbrala na trgxi newtevilna množica, ki je znesla pohištvo in drugo na kup,
za-Uie zastave. Pristaniška oblast napad in so v ta. namen lahko ne-je izdala ukaz. da morajo vse lad-j ovirano prinesli v Narodni dom, je v pristanišču razobesiti v znak: v katerem so tudi hotelske sobe, žalosti zastave na pol droga. Za'orozje in eksplozivni materijal, v torek i:|. jul.j popoldne je na- da provocirajo množico. Tudi ni povedala "Hojevniška zve-za" izključeno, da so porabili boljše-(Fasi'io di eombatt-imento) v Dan-U iki oziroma soeijalisti ugodno'postavila lia vrh jugoslovansko tej»-vi dvorani protestni shod priliko, da se maščujejo na račun1 zastavo in zažgala. Kakor povsod, proti splitskim dogodkom. Ves Jugoslovanov nad italjanskimi tako so tudi tu prišli karabinjerji "est je slutil, tla se pripravlja ne- soeijalisti in imperija list i. Po p<>-Ua.j i/red no težkega. Oblasti so r«>či!ih italjanskih listov so pada-bile natančno |M>učene o namerah le s strehe Narodnega doma tudi demonstrantov, ki so napovedali bombe in ročne granate, ki so ra-p<» končanem shodu protiitaljan- nile več demonstrantov. Vojaško demonstracij" na trpu Kdino- štvo, ki ni nastopalo proti nasil-sti. Tudi javnost je vedela, kaj se nostim demonstrantov, je začelo pripravlja, kajti točno ob 17. uri streljati na Narodni dom. Naen-(."». popo.) so se s« zaprle vse k a
varne in gostilne, ustavil se je na vrata in vdrla v poslopje, poveš promet na ulicah in tudi elek- lila j»ohištvo s petrolejem in za-trična /••leznteu je prenehala vo- žgal a vse, kar ji je^jtrišlo pod ro-ziti. Italjauske oblasti so bile to- ke. V poslopju niso našli uobene-rej pravočasno in natančno po- y:a človeka. V par minutah je bil učene o nameravanih demonstra-. ves Narodni dom v plamenu.
Visoki' življenski stroški
Kaj jih povzroča in kako bi se jib. dalo znižati.
/ . i
Piše dr. Josip Goričar, t 82 Cortlandt St. 4
/
in <>Knjega.sei šele potem, ko so barbari izvršili svoje uničevalno j delo.
Malo pred polnočjo je bil še ves
trg Edinosti poln italjanskih barbarov, ki so gledali z naslado razvaline Narodnega doma. Poslopje je še vedno gorelo. Daleč na Kra-krat pa je množica razbila želez-(su, v Istri in drugod po Primorju
je bilo ra tl.ieno oblačno nebo od pla:.ieNarodnega doma in od požara : *rgu Venezia. kjer so demoustianti kurili svoj barbarski kres z inventarjem jugoslovanskega konzulata. Po polnoči je vojaštvo zasedlo trg Edi-strani niso storile bu. Zidovi so se rušili, stropi se nost in druge trge ter ulice. Div-ai)s«i!iitno ni«"i*sar, da bi prepre- j>o<lirali in stene so pokale. Bil je jajoča množica se je razšla šele krvav
cijah. toda kljub intervencijam jugoslovanske
z t »ost črn dim se je valil proti ne-
eiie jug
izgrede in uničevanje strašen pogled na goreče poslop- pozno a- noč. dovanske lastnine.	j je. ki se je spreminjalo v razva-J Med demonstracijami, požiga-
Napovedan shod "Bojevniške Med dimom in .plameni sta njem in ropanjem je bil« mnogo zveze'' se je začel ob 17. uri ter'se pojavili na srednjem oknu tre-'žrtev. Med prvimi je bil Josip končal še preti 17.30. Torej je bil^j^n nadstropja dve postavi, pro-U^aj nekak aranžma za demonstracije.'' pomoč. En moški in enajeno Po shodu je odkorakala skupina'ženska Ženska je bila zelo mlada, j Anton J fašistov" z velikim navduše- oblečena v višnjev plašč in je ob- ranjen v
klici: Dol z Jugoslavi-jupno klicala lia pomoč. Za nje je.Aluiisevič iz Splita je t ščavoiu! Maščevanje'^al starejš; gospod, miren in ran v stegna in ipleča. 2
ki je robil dve težki rani, prsa in eno v spodnji život. Bojkovič je jbil nevarno trebuh. Natakar Cezar
dobil več Zelo nevar-
njeiu in
jo! rStin
srbskim prašičem! "Fašisti" so!mol^» Množica pa je divjala da-«no ranjen v črevt je Anton Ma-splezali na vodnjak pred Narod-|'je- Ko le ni bilo pomoči, je sko-Jdokavee (?) iz T-jubljane. Drugi nim domom, <»d koder j»> govoril čila ženska skozi okno, takoj za'ranjenei so: Anton Rojkovič, Fr. kapitan Dagnino iz Milana in pn-!nj<» pa moški. Moški, po imenu zi\al množico, naj z dejanji ma-'Hugon Boblek, je obležal na me-sčuje s|)litskc dogodke. Za njim st,» mrtev, zlomil si je tilr.ik. Bil je govoril profesor Oonforto, ki'je to znani lekarnar z Bleda. De-je j»a moral prenehati \*sled liru-	ki ji je ime Ana, je smrtno
pa it a
m vpitja množice, ki je pobila ovarii o poškodovano. Ko je bil Majcen in mnogi drugi. Pred Xa-
(lanjek, uslužbenec pri čeho-slo-vaškeni konzulatu, Marij Frago-lič, Mario Šimenc iz Gorice, Felice Colombo iz Kalabrije, trgovec Fr. Milonipr. Anton Draskovic, Anton
- I '
4. Poglavje. 1	#
PAR BESED O RUSIJI.
r
Namen teh vrstic ni razpravljati o razjijh političnih vprašanjih, kljub temu naj bi mi bilo pa dovoljeno statviti naslednje vprašanje:
— Ali so sedanje razmere v vzhodnem slovanskem svetu stvo-rili neodgovorni posamezniki ter jih je spi;ejel nato ves narod.
Ali so bile sedanje razmere vsiljene vzhodnim Slovanom od strani neizbežnih gospodarskih postav, ki vodijo usode narodov?
Meni'se zdi, da je zadnje resnično.
Čimdalje se Ameiika in zapadna Evropa obotavljata stopiti z Rusijo v trgovsko zvezo, temslabše bodo razmere v Ameriki in povsod drugod.	I ' > f ' * ilto*
V Evropi je dosti ljudr, ki zagovarjaj« oboroženo intervencijo v Rusiji. Ti ljudje zatrjujejo, da bi se moč sovjetov izvanredno oja-čila, če bi zamogla Rusija stopiti v trgovske zveze z ostalimi narodi.
Ljudje bolj zmernih nazorov so pa drugačnega naslednjega mnenja: Če bo prišel ruski narod v zvezo z zapadnim svetom, bo to v ugodnem zmislu upnvalo na Ruse, kajti njihova dežela je že skoraj šest let odrezana od estalega sveta.
Nadalje je tudi treba vpoštevati sledečte: čimveč ji pritisk izvajajo obmejne države na Rusijo, temvečji je ruski odpor.
Saj pravi stari pregovor: — Čimmočiiejše tolčeš po nakovalu, temvišje ti odskakuje kledvo.
Ako normalno postopanje z Rusijo, kolikor se to tiče trgovine, lahko privede k normalnim razmeram v RusSji, kaj je torej treba storiti, da se vstanovi trgovsko zvezo z Rusijo f Ker ne more nobena de žela sedaj plačevati gotovini, naj se začne z izmeno blaga.
Če bi sklenila ameriška diplomacija slediti vzgledu Kitajske, Perzije, Danske, Velike Britanije, Norveške in drugih dežela ter bi
vstopila v trgovsko zvezo z vzhodnimi Slovani, kaj bi se zgodilo? _
Ali bo Slovanom mogoče takoj izboljšati situacijo, ali bo pa vzelo najmanj nekaj let, ptedno bo čutiti polno težo ruskega vstopa na svetovni trg?
Ko se je začel poljsko-ukrajinski pohod proti Rusiji so soglasno z nekim poročilom na uevvvorški "Times", Fran oz i upali, da bo z zavzetjem Odese takoj odprta pot silnim zalogam Južne Rusije.
Ker se manj zanesemo na meč kot na določbe vzajemnega napora pravega ameriškega mirovnega dela, Lahko pričakujemo, da se bo teža Rusije na svetovnem trgu šele tedaj občutila, ko bo transpor-tacijski sistem v tej deželi že vsaj deloma urejen.
Kdo pa je sposoben hitro urediti ruski tran^portacijski sistem?
Amerika.
Med vsemi deželami je Amerika edina, ki ima dovolj prosvitljc-uosti in virov da sc U-liko loti te velikanske naloge.
NAZNANILO IN VABILO.
Detroit, Mich.
Slov. pevsko društvo "Ljubljanski Vrh" priredi v nedeljo 8. avgusta IZLET ali PIKNIK na
g. Travnikarjevi farmi, to je 11. Mile in Deyvindre Rd. Vljudno so vabljeni cenjeni rojaki in rojakinje ter vsi Jugoslovani, da se polnoBtevilno vdeleže te priredit-
janiči	Odbor.
Kažipot: Pel jite se s katerokoli karo, katera vozi v Royal Oak in izstopite na luterurban postaji v Royal Oak, tam vas čaka
>x 31-7 &
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRE BLIŽNO ODPLUJEJO IZ
Želim izvedeti za svojega brata
doilia iz Glede
NEW	YORKA.		
nooroam	4	avg.	— Boulogne
LA SAVO IE	5	avo.	-— Havre
PHILADELPHIA	7	avo.	— Cherbourg
n. amsterdam	10	avo.	— Boulogne
ARGENTINA	14	avq.	— Trst
new york	14	avo.	— Cherbourg
.NIAGARA	17.	avg	— Havre
rvndam	18.	avq	— Boulogne
'la lorraine	20	avq.	— Havre
jrochambeau	21	avo.	— Havre
1st. paul	21	avg. — Cherbourg	
lafayette	27	avg.	— Havre
rotterdam	28	avq.	— Boulogne
pesaro	1	sept.	— Genoa
LA SAVOIE	3	sept.	— Havre
philadelphia	4	sept.	— Cherbourg
prance	8	sept.	— Havre
noordam	K	sect.	— Boulogne
la tourain e	14	sept.	— Havre
1 PRES. WILSON	14	sept.	— Trst
N. amsterdam	14.	sept	— Boulogne
la lorraine	17.	sept	— Havre
==lvedere	21.	sept	— Trst
ryndam	22.	sept	— Boulogne
COLUMBIA	2fi	sect	— Trst
APGENTINA	7	okt.	— Trst
pres. wilson	3	novembra — Trst	
J OZ K b A ZR1MSEK, uuuia 11. Glede cen za vozne nitke »n vsa vrugo
Velike Pristave pri št. Petru na'p0ja"nlla' obrnlte n« tvrdko Krasu. Pred enim letom ie bili	frank s a k s e r
82 Cortlandt St. New Vork
v Peoria, 111., sedaj pa ne vem zanj. Povedati mu imam več važnega iz starega kraja. Zato' prosim cenjene rojake, ako ka-! teri ve, kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, ali naj
se pa sam oglasi svojemu bratu CAMPA6ME GENERALE TRANSATUNTIQUE
franku Zrinisek. 1144 Nor-1
wood Road. Cleveland, Ohio. IV JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
(30-7—3-8)
French Lilne
Kje sta ninj-brat JOHN* PUCEIJ in moj prijatelj JOIIX KRA-ŠOVEC? Brat je bival 1. 191S. v Kast Chieagi. Ind., s ]>rijate-ljem sva bila pa skupaj 1. 1014. v Chieagi. HI-, ko je šel v staro domovino. Od onega časa nič ne vem, kje se kateri nahaja. Zato prosim cenjene rojake, kateri kaj vedo o njiju, da mi naznanijo naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Pucelj, P. O. Box 224. Niagara. Wis.
Ivan Bonač
tla nekega Slovenca. Končno!Nfarndni dom že ves v ognju, so*rodnim domom so bili ranjeni: e množi- I)rišli ognjegasci. katerih pa nrno-j policijski komisf co, naj odločno nastopi proti Ju-jžtca ni pustila blizu in so omejili tiuo iz Sicilije, dijak Peter Zale-
jc pozval «*lvetnik (iiunt
komisar Ernest Valen-
goslovaniMii. Ko je Randi naznanil, da je bil ravnokar caboden do ann-ti neki "fašist*'. j«' množica zh«*saela in vdrla p<» Korzu čez Doruii trg v ulico Ma/zini. Me<ltom pa ho demon-
profesor sv°je delo le na lokalizacijo požara.
M'd požarom Narodnega doma no splezali demonstranti po lestv v stanovanje odvetnika dr. Ki-movca na trgu Qberdauk. V par
stranti smrtno nevarno ranili že;trenutkih so popolnoma demoli-eneira Jugoslovana, ki je govoril't ali celo stanovanje in pometali lirvai^ki.	Ukozi okn
uli< i Mazzini ima jugoslovan- pohištvo. Tolpa je nadalje demo-t>Ua del« !ra«'ija svoj urad za vidi-l iirala gostilno Lenček na trgu ranje potnih listov. Na rojstni.0<berdank, v ulici Machiavelli pa dan kralja Petra je bila r a robe- ^.tanovanje dr. Okretiča. Druga
te v, dijak Silvi j Fulignot, Pavel (Jianporcaro, slaščičar Roman Squargi in Avrelij I>omini. Olgo i'Zevnik. natakarico v Balkanu, je množica tako pretepla, da je padla v nezavest. Mrtvi so i>oleg lekarnarja Robleka Ivan Nini, kuhar v gostilni Bonavia, in še en k na knjige, dokumente in neznanec. Skupaj je bilo okoli 50
žrtev.
Med divjanjem italjanske tolpe in med splošnim streljanjem so se uprli jetniki v ulici Coroneo,
Trpljenje Rusov v Belgradu
kupina podivjanih demonstrantov pa je medtem popolnoma uni-čila slovensko kavarno Commer-
ce na na !>alkouu jugoslovanska državna zastava, katero pa je morala naša delegacija na italjansko /ahte\o kmalu odstraniti. Ko je < « prišla divja množiea preti hiš»>. je za ela kričati: 1>>1 z Jugoslavijo! hranilnico v ulici Torre bian-Sturt Jugoslovanom! I/ množicekjer so uničili vse, pometali j- bilo o<ldanih ve*" strelov sko*i "a cesto uradne knjige in spise okna \ prvem nadstropju, kjer se nahaja urad naišc <leb*gacije. Nato se je vsiilo kamenje proti vra-tim in oknom. Par demonstrantov je prineslo lestvo, splezalo na balkon in odtam v urad, kjer so naiili jugoslovansko zastavo in jo vrgli med množico, ki jo je po-aneje sežgala. Ko so <lem<nistrau-ti vdrli če« balkon v urad, je prišlo par karabinjerjev, ki so strašili hišna vrata, dočim so demon-
ker so mislili, da je revolucija. Morali so priti številni karabinjerji in vojaki, da so s silo vdu-
kateri skoro ni več sledu, šili upor. Karabinjerji so stre-
Istočasno so vdrli drugi v sloven-
ter jih zažgali. Takoj nato so divjaki s silo odprli močna vrata Jadranske banke, vdrli v bančne prostore v pritličju in v prvem nadstropju ter demolirali vse. oziroma pometali skozi okna in za žgal i. Ista usoda je doletela Hrvatsko štedionico na trgu Borsa. Di-hal je razdejala tudi odvet-
ljali v ječo in ustrelili v glavo jetnika Josipa Gustinčiča.
Angleški socijalni politiki o . sovjetski Rusiji
Wolfov dopisni urad poroča, da so se na povratku iz Rusije ustavili v Berlinu odposlanci angle niitko pisarno člana naše jnironie'ške delavske stranke, ki so pro-delega<-ije dr. Otokarja Rvbara.iučevali socijalni popožaj v sovjet-<^l\etnLško i»isarno dr. Josipa ski republiki. Med temi odposlan
stranti lepo mirno ri uradu dokumente in pohištvo. Kar je bilo karabinjerjev sploh lia e«~iti, so bili v*i pasivni in so mirno gledali, kako pretepa množica Jugosbwane. Demonstranti ao pretepli vfakega. o katerem so utslili, da je Juifoslovaii ter je,
i a ta nwčin ranjenih tudi več
Italjan<» «ke del Ijanska
Na terasi jugoslovan uraeije j« zavihrala ita
trikolora.
slovan nižtca F»g in
in sicer na drogu z ju-skimi barvani.. Ko je to zapazila, je zahtevala ga zknnifar na drobne
Is ulice Ma&ciai je drvela podivjana množiea. ki j« Vedno bolj naraščala, med kliei: Pred Balkan! Proti Narodnemu domu! Na
metavali v Wilfaua in dr. Konrada Voduška.
kakor tudi skoro vse slovanske trgovine.
Okoli 20. ure (8. zvečer) so posamezni divjaki napadli tiskarno slovenskega dnevnika Edinost" v ulici S. Francesco.	az-
vsa okna in streljali z revolverji v tiskarno. Tu je prvič nastopil aktivno oddelek karabinjerjev. ki so zabranili nadaljno de-*rn{moliranje. Barbarska množiea je napadla tudi slovensko trgovino s papirjem v ulici Valdirivo, v katero pa nis» mogli vdreti. Zato pa so popolnoma uničili trgovino s čevlji Stantič na trgu Rosario. Večja tolpa je vdrla v srbsko Solo v ulici Rossini, uničila in razdejala vse, pometala knjige in pohištvo na Tilieo ter vse zažgala.
zavita v
tifis KdMoati je bil cbrmn skoro Karabinjerji so prišli povnod šele ve* vr&tjannki Trst. Hra je bOa ^'tedaj. ko je bilo 2e v-se uničeno in 9**$**). Narodni dom je bil vpepeljeno,
toiBlSr ' *-Jk-^- ■ ■ ut^;-''ai:--■■•'■■■-r ■ , --- I
ei sta tndi socijalni politik dr. Haden-Guest in socijalistična pi si.teljica Snowden. Komisija je bi l:: šest tednov v Rusiji in je prišla celo do Astrahana. Utis, ki so ffn prinesli augleki odposlanci iz Rusije, je naravnost uničujoč za boljše viške nasilne ideje" Ti delavski zastopniki opisujejo despoti-zem boljševiških ljudskih komisarjev ravno tako, kakor so ga o-ipisali meščanski potniki v Rusiji. Povsod vlada neznosen teror. Ovaduhi zasledujejo noč in dan vse osumljene osebnosti. Več angle ških zastopnikov, ki so preje sim-patizirali z boljševizmom, obsojajo sedaj boljševiiko nasilje in se čudijo potrpežljivosti ruskih mas. ki ne obračunajo s par židovskimi naailniki, ki imajo v svoji oblast
V nedeljo 4. julija je umrl v 74. letu svoje dobe pr. Ivan Bonač, tovarnar, trgovec itd. v Ljubljani. Pred 36. leti je otvoril v Ljubljani skromno knjigoveznico. Z lepim vseskozi strokovnim delom s». jc pridobil stalen krog strank, da je knjigoveznica lepo napredovala in se povečala. Najlepša in najboljša knjigoveška dela v polpretekli dobi so bila iz Bonačeve knjigoveznice. Poleg nje je otvoril prodajalno s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, ki jo je umno vodil in jo s solidno postrežbo tako povzdignil, da je postala ena prvih trgovin Ljubljane, ki ni znana le v mestu, temveč širom vse Slovenije. Razširil je namreč svojo trgovino, da je prodajal ne le na drobno temveč tudi na debelo.
Poleg knjigoveznice je ustanovil kartonažno delavnico, iz katere je postala tovarna, ki je danes ena prvih cele Jugoslavije.
Ivan Bonač je bil torej zelo podjeten. S svojo marljivostjo in strokovnim znanjem pa ni le u-stvarjal novih podjetij temveč širil in povzdignil jih je iz majhnih početkov do veletrgovine in to-, varniškega obrata. G. Ivan Bonač je tip razvijajoče se slovenske o-brti ,ki si ustvarja s solidnostjo trdne temelje s podjetnostjo pa se razširja in raste. V zgodovini razvoja slovenske obrti, trgovine in tudi tvorništva bo našlo ime Iva-nr Bonača častno mesto. Ivan Bonač je bil vrl narodnjak, vseskozi zaveden Slovenec, ki je z vnemo sodeloval pri preporodu in n&prec* kn Ljubljane koneem preteklega stoletja. Bil je vnet član Čitalnice, Sokola pevskih in raznih dobrodelnih društev. Pokojni Bonač je bil dobra duša, blagega srla, ki jc užival zaradi tega simpatije splošno med občinstvom te in one stranke, ki mu ohrani časten spomin.
"Beog raid ski dnevnik" prinaša naslednjo sličico o Življenju Rusov v Belgradu:
4 * Rusi na delu. Naši bratje Rusi in sestre Rusinje ne sede popolnoma brez dela v tem Belgradu. Ž< več mef;eeev se pri "Imperija-lu" vsaki drugi ali tretji dan li-citira. Licftira se vsaka stvar in mnogi so zadovoljni da kupijo ceno "pravo rusko robo". Na teh licitacijah je mnogo tobaka, ba-zarov in barak, v katerih se zopet prodaja "prava ruska roba". Neki kramair z glavne ulice priča, kako je pirodal Rusom več sto jan tarjevih imitacij in te so potem licitirali in prodajali kot "prave ruske janterje". Poleg mnogih poslov, katerih so se lotili Rusi v Belgradn je interesantno, da je v Sarajevski ulici prevzel pekarnieo in peče kruh ruski častnik. On izvršuje pekarsko obrt s svojo ženo in še z eno gospo, bržkone se strično. Svet kupuje rad kruh od Rusa in sladko je "pravi ruski ruski hleb".
Poročilo o potopitvi parnika aa *evi,
na ko jem je bilo 300 ujetnikov, dementirajo. Dunajsko tajništvo za zunanje zadeve' je dobilo o tej zadevi obvestilo, da se je potopila
ruska bolniška ladja, hi da je uto-ogromno večino ruskega proleta- nilo tu 00 Rusov in 10 državljanov | i ___________ fcivie avatro-ogrske monarhije.

OGLASI SE NAJ
MATIJA DREMBLJ, ki se nahaja baje nekje v Montani. Pri nas ima pismo iz starega kraja.
Cpravništvo Glas Naroda. (31-7—2-8)
Kje se nahaja ANTON BELA-VEC ? Doma je iz Gornje Ko-šane št. 4 na Notranjskem, sedaj Venezia Gitilia, Ttiilia. Po lijem poizveduje njegov oče in mati, Miha in Marjana Hela-vec. Ker sta oee in mati močno oslabela, prosita, da se njima nemudoma oglasi. Ker posestva ne moreta več vzdrževati, in
ako se njima sin Anton Bela-vec ne zglasi ter se ne povrne na dom, sta prisiljena premoženje razprodati, ker posebno mati je hudo oslabela. Ako pa kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, je prošen, da ga naznani na spodnji naslov, ali pa opozori na ta oglas. — Miha Belavee. Gornja Košana št. 4. pošta Št. Peter in Koša na, Venezia Giulia. via Italia.
LEOPOLDI NA
SAVO I E ......
NIAGARA ____
LORRAINE ..
5. avgusta 6- avgusta
17. avgusta 20- avgusta
Hitri parnlkl a itlrlml |n d vam a vijakoma.
PoMbnl zastopnik Jugoslovanska vlad« bo pričakal potnike ob prihodu nailh par-nlkov v Havru ter jih točno odpromll. kamor so namenjeni.
Parnlkl Francoske črte eo tranaporttrsll tekom vojne na t!aoče £etiaalovatklh vojakov brez v*e neprlllk*.
Za llfkarte In ^ene vpraiajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State StM N. Y. C
•II pa pri lokalnih agentih.
3 State Street New Yerk
LLOYD SABAUDO
Prihodnje ortplutje iz New Torka pax-
Jik na 2 vijaka S. S. "PESARO"
1. septembra Izdajajo se direktni vozni lietki do veefc
Kla-vnih m^st v JuKoslaviJt. Brozplačno vino potnikom 3. razreda..
Doctor Moy —
Jc uspešno zdravil naduho, boijast. krajev no otrpnosl, padavico ter srčne, jetrne, ledi-<ne ali pljučne bolezni, bolečine v ie " lodcu, bolečine v prsih, vnete oči, noge, roke ali križ, otekljaje, revmatizrai, koine bolezni, izpuščaje, oijree. oslabelost, možke in ženske bolezni, slabo kri, brez operacije v najkrajšem časa po najnižji ceni. Poskušajte in se prepričajte.
DOCTOR JIN FUEY MOY 308 Grant Street	Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopol-do (. zvečer, dne do 1. popoldne.
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trat.
ARGENTINA......14. avgusta
PRES. WILSON ..14. septembra
Potom llstkcv. Izdanih za ve« kraje v Jugoslaviji In Srbiji
RazkcAne ugodnosti prvega, dra-Kega ln trelj<*» razreda
Potniki tretjega razreda Ooblvajo brezplačno vino.
PHELPS BR01HERS & GO.
Passenger Department 4 West Street	New York
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potu
je po državi Wisconsin naš rojak
Oglasi naj se MARTIN BERVAR, doma iz Čem senika nad Zagor jeni ob Savi. Leta 1912. je bil nekje v Miehiganu. Imam mu vee važnih reči za povedati iz starega kraja od njegovega brata sina. Oglasi naj se sam. ali pa če kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani. — Bartol Bervar, 1064 East 66. St., Cleveland, Ohio.
(30-7—2-8)
Išče se JOŽEF GRM iz Kompolj, podomače Strokov. Zanj bi rada zvedela njegova sestra Marija Grm, omožena Žnidaršič (Snyder). Vljudno prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov nasloT, da mi ga naznani: Ako pa sam to čity, naj se mi precej oglasi na spodnji naslov. ker mu imam * veliko važnega sporwiti. — Mrs. Mary Snyder, Box 117, Cabin Creek Junction, 5L Y*
ki j« pooblaščen pobirati naročnina sa Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na rok« in ga priporočamo. Za naklonjenost ss ram že vnaprej zahva
Efenaites ffln HiBflh
Začimbe, ieliiča ln najrarnovrst. nejia
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalegi. Pif; te po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler Je naj-■tarejfit alovenata
zdravnik. fti>ec;a.-liat v Pittsl)ur*hu. k! Imi 20-letno prakso v zdravlje uju veeb moSklb bateznL
Zaatrupijenje kr v! zdravi a *la-sovttem <0C. ki ca J« Izum el dr. prof. Erlich. č*e Imate mozolje aH aeour-{ke po telesu v crlu. Izpadanje laa. bolečine v koeteh. pridite in IsClatll vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo lezen ae naleze.
Vse moUts bolezen! adravim po o-kraJBanl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zde^vje. ne čakaj te. temveč pridite ln Jaz vam Ka bom zopet Povrnil.
Hydrocele all vodno kilo ozdravim ▼ 16- urah ln sicer brez operacij«.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bo lelne v krilu ln hrbtu ln včasih tudi pri 'pnSčaniu voda. ozdravim ■ gotovostjo.
Revmatlzem. trganje, boleOse o tek line. srbečice, ikroflo ln druao kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim t kratkem času ni potrebno leteti.
Uradne ure: vsak dan od t. ure Zjutraj do S. zvečer: v petkih od t. zjutraj do S. oopoldne: ob nedeljah od zjutraj So t popoldne.
t -I U U ■1 '	I


GLAS SARODA, 2. AVG. 1920
ANZE P1TOV
ALI
rr\ "mi*
. r
114
(Nadaljevanje.) 1 ' ' PITOV KOT REVOLUCIJ ON AR.
M S V i
Koroške novice
t*- .. .«
Totem ko je zado>til svojim dolžnostim pokornosti, je hotel Pitov
zadostiti tudi potrebam svojega area.
Vkled t.jra jo je ubral hitrih korakov v smeri proti Pisseleui. Kmalu je postni« njegova hoja mirnejša. Vsak korak je vzbujal v njem spomine.
Kadar se vrača človek v kraj, kjer je bil rojen, ga neprestano cbdajajo spomini. Po « eli poti je torej Pitov razmišljal ter se spominjal posameznih dogodkov svoje borne mladosti. Tako je prišel do pristave Biljota. Izprva ga ni nikdo spoznal.
Neki hlapec je ravnokar vedel konje napajat. Cul je neki šuui ter zapazil Pitova ali pravzaprav čelado in sabljo.
Hlapec je bil zelo presenečen, ko je stopil Pitov k njemu ter rekel-
—	He, Barnaul, dober dan, Barnaut! Pitov je šel naprej.
V	istem času je zapazila mati Billot skozi okno vojaka. Vstala je.
V	onem Času so živeli na deželi v velikih skrbeh. Povsod so se širile strašne noviee (iovorili so o loparjih, ki se klatijo po gozdo-\ih ter uničujejo polj>-ke pridelke.
Kaj je pomenjal prihod tega vojaka! Napad ali varstvo? Mati Billot si je t. enim samim pogledom ogledala tega vojaka ter se pri-t la vpraševati, kakšen stik obstaja med temi Kmečkimi hlačami ter sijajno čtlado.
—	Anic! — j« vzkliknila mati Billot. — Aliže tukaj!
—	bolim jutro, gospa Billot, — je rekel enostavno.
—	Moj Bog, ko bi si mogel misliti kaj takega! — Ali si jalki službi T
Da, v službi s rn, — je rekel Pitov ter se smehljal. Nato pa se je uarl naokrog 1er iskal nekaj, česar ni videl. Mati Bi Hot s«- je nasmehnila. Uganila je namen tega iskanja. Rekla je vsled tera enostavno-.
—	Ali iičei Katarino?
—	l>a, gospa Biltoi, — je oil\ rnil Pitov, — hočem se ji po
kloniti.
—	Ona obeša perilo. Sedaj pa sedi ter govori z menoj.
—	To hočem. — je rekel Pitov ter vzel stol.	I Tedaj pa so se zbrali krog Pitova vsi hlapci in vse dekle ter ča-i
kali na trenutek, ko bo pričel s svojim pripovedovanjem. Kadarkoli je dospel kak novi, je bilo čuti šepetanje:
—	To je Pitov....
i *
—	Ua, to je on.
Pitov pa se je medtem prijazno oziral po svojih prejšnjih tovariših.
—	In ti prihajaš iz Pariza? — je nadaljevala hišna gospodinja.
—	Naravnost iz Pariza gospa Billot. —• Kako gre našemu gospodarju?
—- Zelo dobro gospa Billot.
—	Kako pa gre v Parizu?
—	Zelo slabo, got pa Billot.	' Krog poslušalcev se je zgrnil ožje krog pitova.
Pitov je zmajal z giavo ter zacmakal kar je bilo takrat zelo poniževalno za monarhijo.
—	In kraljica? — je vprašal nekdo.
Pitov ni dal na to vprašanje nobenega odgovora.
—	Nadaljuj. Pitov. — je rekla mati Billot.
—	Ej. — je rekel Pitov, kajti v odsotnosti Katarine se mu-ni ljubilo dosti govoriti.
—	Zakaj pa imaš čelado? — je vprašala gospa Billot.
—	To je vojni pb n — je odvrnil Pitov.
—	Kaj je to? — je vprašala naivna mati Billot.
Tatvia« se mnoše.
Iz Preval j poročajo: Tu se mnoie vedno bolj tatvine. Pred kratkim je bilo pri belem dnevu ukradeno g. Stoparju 4000 kron, gckč. Kokaljevi 500 kron, neki drugi stranki čevlji in tako gre naprej. Orožništvo bi morali imeti pazne oči na razne osebe, ki nič ne delajo, a vseeno dobro žive.
žena fužinskega delavca. Pač velika skrb za revne stariše ob sedanji draginji. Otroci vsi živijo
Triani prenapeti Nemci.
Iz Labuda pišejo: Tudi naš nemški kmet bi se v Jugoslaviji srečnega počutil, če ne bi bilo tr-žanov, ki so od nekdaj prenapeti Nemci. Ti straliujejo celo okolico. Glavno besedo ima neki krojač
zemljo. Strelovoda stolp ni imel.	OPOMINJAM
Sreča je bila, da cerkovnik Jožef vse tiste, ki mi kaj dolgujejo, kar Falej, ki je zvonil še par minut jim posodil gQtOY denaj. Pro. prej proti nevihti, ob času obiska-' nja ni bil več v cerkvi. Hvala Bo-
Slovenska trgovska Šola Rus. katerega so že v mirnem ča-Velikovcu (dvorazredna), ki ^ Xemci sa,ni smešili z verzom: šteje letos 7 oddelkov z 260 učen-
ci, se s šolskim letom 1920—1921 ]K>državi.
Toča napravila škodo.
Dne 9. junija je napravila toča precejšnjo škodo v Pokrčah, Ri-karji vesi, Mlinčah, Spod. Trobo-ju, Zgor. Troboju iu Malčapah.
Is Bistrica v Rožu.
Komu ni znana starodavna slovenska gostilna "pri Kramarju" v Bistriei v Rožu ? Še pod staro Avstrijo so se tu zbirali vsi zavedni Slovencu In danes? Gostilna je v najemu. Postala je pa zbirališče in prebivališče vseh grešnih nemčurskih duš. Tukaj se vrše v (postranski sobi, kamor drugi gosli navadno ne zahajajo, tajni sestanki. Tukaj se tudi rado <-e<z "čuše" zabavlja. Ako to go-stilničarka takoj ne prepreči ter ne napravi red. bomo primorani
rt* vsi
v vo- sann za red P0!>krbeti. Na sloven-,^ n|maj0 •iki zemlji smo Slovenci gospodarji. t'e komu ni prav in ima pože-Ijenje čez Slovence zabavljati, naj gre k svojim bratcem v Nemško Avstrijo, kjer lahko zabavlja tuakari ceč celi svet.
'Lieb Lavamiind, magst ruhig sein! Dein Deutschtum schiitzt ein Schneiderlein."
Deželna vlada za Slovenijo, po-verjenisštvo za notranje zadeve, je odredila, da se začasno in sicer do izvršitve plebiscita uprava občin Legerbuch in Labud izloči iz .delokroga okrajnega glavarstva Slo-venjgradec ter priklopi upravi o-krajnega glavarstva Velikovec.
gru, da strela ni povzročila požara, ki bi bil lahko vpepelil cerkev in celo vas, ki nima brizgalnice in tudi nič vode po vodnjakih. Vsaj ena manjša brizgalnics za prvo silo, od katere je vse odvisno, za vasi Kazaze, Meti ova in Humče, ali še boljši za vsako vas ena, bi bila za take io. enake slučaje neobhodno potrebna. V stop do sedaj, kolikor pomnijo sedanji ljudje, še ni nikdar udarila.
Za deco in mladino.
Po naročilu poverjeništva za soeijalno skrb v Ljubljani se je v Pliberku ustanovila "krajevna državna zaščita dece in mladine'' za cel sodni okraj pliberški. Predsednik je prošt Einspieler, tajnik nadučitelj Močnik. Ker je nam dolgoletna vojna zapustila mnogo revščine in bede, katero posebno občuti deca in mladina, te daj je pač taka ustanova velike ga pomena. Saj je vobče znana revščina po nekaterih družinah.
reditelja. Ta ustanova bo po možnosti pomagala.
Žrtvoval ae za koroške Slovence.
Iz Libel ič poročajo: Janko Gač-uik pd. Skrjančev je Libeličan. Ko je učitelj postal, je služboval iekaj mesecev na Štajerskem. Bil je potem vpoklican k vojakom in (»ostal poročnik. Dasi tudi poprej težko
i.
Vesti iz Libelič.
Pozahljivi so naši ljudje, pozabi ji vi! Ce ne bi bili pozahljivi bi namlatili vse plačane hujskače za Nemško Avstrijo. Leta 1917 je oddala naša občina 7 vagonov žita. 14 vagonov krompirja. Ker ni bilo moke, nastala je celo pri kmetih v tednih pred žetvijo tak šna beda, da so nedozorel krompir, komaj še kot oreh debel, uživali. Daleč z gor so morali mleko
Suho Grozdje
teportinao Is starega kraja 82 oentov funt. Biksa 50 fantov 411.00
Posebna cene sa veliko. BALKAN IMPORTING CO 8163 Cherry Street New York, H. T.
Z naročilom pošljite $3. ▼ naprej.
sim jih. da takoj poravnajo ssvoj dolg, kar jaz odpotujem v stari kraj prihodnji mesec. —r John Ličan, Box 345. Kane, Pa.
(31-7—2-8)
Iščem JOŽETA ZAL AR, doma iz Gornjih Otav; zanj imam tri pisma iz starega kraja. Nadalje naj se oglasi FRANK KOCJAN, on ima pri meni pismo od Ane Kocjan iz Št. Vida na Dolenjskem. — Frank Zalar, Camp 3, Cheat Haven, Pa.
(31-7—2-8) '
COLUMBIA
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — _ . _	PLOSC V VSEH JEZI-
GRAMOFONE ^ BREZPLAČNE CE.
NIKE DOBITE PRI:
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA.
\i.x STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. ±o vo« ko« trldooot lot wm voo bolezni. Kotno, krvno, tlvčno, itlodCno In rovmattnm tor vsakovrstno drugo botaznl. Lahko vam pokaftom vo« dokazil nailh rojakov, kataro som ozdravil. Jas aom ozdravit, ko drugI niso mogli. No eskajto. Prid I to k monl prodno Jo prsposno. Cono so tako, da Jih lahko vsakdo imor«. Prslsksva brezplačna.
Prof. Dr.H.O.BAII (PECUAUIT
'111 kMITHFICLU ITRKIT
Nasproti pottnoga urada.'
PiTTsaiman, PA.
v vojni težko ranjen, je šel po j za Celovec nositi; mline so jim razpadu Avstrije prostovoljno vi zaprli. Ker so pozimi ceste ledene, bolj za Koroško. "Kadar bo Celo- niso mogli v mlin spraviti. Bili so
brez kruha! Nemškim kmetom so prizanesli, stiskali pa naše ljudstvo. Lahko si mislite, kako bi izgledalo, če bi dobili zopet našo zemljo v pest! Zatorej je pa tudi
vec nas, potem zapustim vojaški stan", je rekel. Dne 29. aprila 1913 je šel proti Celovcu. Zadel ga je šrapnei, ujeli so ga in z zdrobljeno nogo pripeljali v Linz,
kjer so ga operirali. Ko se je do-1 vsak nemčur ostuden izdajalec inov vrnil, se je moral pustiti v] slovenskega kmeta, ki si zasluži Ljubljani nanovo operirati. Pred šibe!
par dnevi je komaj zlezel iz po-| Pošteni kristjani zjutraj moli-stelje. 241eten fant je žrtvoval jo, da bi med dnevom v luči res-svoje zdrave ude za koroške Slo-lnice hodili. Gospod pa, ki izdaja vence. Hotel je, da je Korošec na "Freie Stimmen" v Celovcu, go-svoji zemlji lasten gospodar in da tovo kliče vraga na pomoč, da liane bo več obdeloval svoje zemljejVdahne njegove dopisnike, da mu za Celovčane. "Da me Koroška poročajo same debele laži. V šte-zelo zanima, si lahko predstav-1vilki z dne 6. junija 1920 poroča-jljate. Saj zaradi nje ležim tukaj! jo, da je župnik tukaj, katerega \ Boli
me, da ne morem za svojo j imenujejo lažnjivo gerenta, med domovino ničesar več storiti", pi-jpridigo 16. maja zagledal v cer1 Vojni plen — je rekel Pitov smehljaje. — Vi ne morete ve-jše znancu. Lep vzgled prave lju- kvi tri tuje nemške deklice, nehal
bežni do svoje domovine!
deti kaj je to. Vojni plen je ono, kar se vzame sovražniku.
—	Torej hi premagal sovražnika, Pitov?
—	Knega, jc reke! Pitov zaničljivo. — Torej še ne veste, da sva	Posledice trojne, jaz in gospod Billot zavzela Bastilo? Pri nas kaže vojna neke čudne
Ta magnetična beseda je elektrizirala vse poslušalce. Pitov jc i posledice, ki delajo skrbi in teža-'Ker so Srbi lani Celovčanom pu-takoj izprevidel, da je glavna oseba v krogu. - — Povej nekoliko o tem, kaj je storil moj mož, — Je rekla go
pridigati in poslal svoje mini strante po orožnike, da jih zapro. Pozneje je zopet nadaljeval pridigo. Vse je doeela izmišljeno!
ne bo prišla gospodična Katarina, a	...
'<io domačih deklet in hodijo »i iz-(borniki tukaj vsled njihovega mi
joirat svoje neveste raje drugam šljenja odstranjeni. Resnica pa . . (ni prav posebno jih vleče v so-'j**, da je vsled krivde učitelja svoje Iiezadovolj ,ze|eno štajersko.' Sest se Mortelna nemški glavar Benz ob-.-•h je že v tem letu poročilo s Sta-^inski odbor leta 1917. razpustil-! jerkami. vsi mladi posestniki ter. Komisar Pugelnig je može tupa-jčvrsti kmetski fantje, in sicer: tam prostovoljno na posvetovanje Ivartnik Flori jan pd. Pavšar, Po-'P<>vabiL Ker so trije prejšnjih odtočnih Jože pd. Pokrov, Kamnik 'bornikov pomrli, dva pa izven ob-Andrej j>d. Metarnikov, SekavČ- prebivata, je naša vlada imenik Franc pd. Garnprat, Razgor-j ,l«vala namesto njih svetovalce, iek Jaka pd. Kovač; v pondeljek Po glasovanju (plebiscitu) pa pri-14. junija pa je pripeljal iz Šta-!dej° volitve in ljudje si bodo svo jerske v Kot!je pred poročni ol-,ie »nože prostovoljno izbrali, tar svojo nevesto Gostenčnik Vin-
spa Billot radovedno.
Pitov je gledal, če koder je ni bilo.
To je smatral slu ro za razžaljen je.
Zmajal je z glavo ter pričel očividno kazat stvo. —
—	To bi bila kaj dolga povest. — je rekel.
—	Ali xi lačen? — jc vprašala gospa Billot.
—	Mogoče.
—	Ali si žejen?
—	Ne rečem, da ne.
Takoj je bilo ua tnizi vse. kar si je poželelo srce Pitova in še več.
Čeprav je bila volja Pitova dobra, vendar ni mogel zmagati vseh dobrot, katere so mu predložili. Prestal je za trenutek in gospa Ilillot ga je vprašala:
—	Kaj pa ti je?
—	Ne vem....	- ' *
—	Ali hočeš piti?	/
—	Da, piti.
—	Ali hočeš jabolčnik? pa ti je žganje ljubše?
—	Žganje?
—	Da žganje. Gotovo si se ga v Parizu privadil.
Dobra ženska je mislila, da se jc Pitov tekom svojega dvanajst-
dnevnega bivanja v Parizu temeljito pokvaril.
>
Pitov pa je ponosno zavrnil to domnevo.
—	Jaz pranje. — jf rekel, — nikdar in nikoli.
—	Torej govori.
—	Ce bom.govor1., bom moral pričeti za gospodično Katarino zopet odspredaj. To bi bilo predolgo. — je rekel Pitov.
Takoj so odhiteli nekateri v pralnico, da pokličejo Katarino.
Dočim je celi svet hitel na eno stran, je obrnil Pitov svoje oči proti stopnjicam. ki m> vodile v prvo nadstropje in zapazil je pri odprtih vratih Kataimo, ki je gledala skozi okno.
Katarina se je ozirala proti gozdu, v smeri Bousonne. Bila je tako zamaknjena ▼ svoje gledanje, da ni opazila dogodkov t bin. _____________________________XDelje prikodajift.} _____ '
* . c .r*......
■--------- —	*"J"	iu i v ta-1	" >-"»	imii v-nvitaiiuui JJll-
ve posebno našim dekletom, tako ške pobrali, sedaj ne morejo stre-piaejo iz Kotelj. Naši fantje nam-'1 jati, zato pa tembolj lažejo! reč so sicer ohranili ljubezen do Časnik 4'Freie Ft i m men" iSze.
ljubezen do j od ni-','°ina	svo-'e^a naroda, pa ne da so
bili
Fi-eie Ftimmen" ISze. nekateri občinski od-
je vprašala gospa Billot. — Mogoče
ko pd. Renar. Na gostiji, na ka-trri smo se pobratili Korošci in
Strela udarila v cerkev.
Iz Kazaz poročajo: Strela je Štajerci, je bilo prav veselo. Naši udarila v sredo 9. junija v naš 35 fantje so vriskali, Stajerke pre,-[metrov visoki cerkveni stolp. Raz-pevale. Kotljanke pa so se pridno cepila ga je tako, da izgleda,#ka-•aikale po plesišču in so bile tudi kor da bi se plug peljal čezenj, vesele. Meja med Koroško in Sta-Zgoraj mu je tudi odtrgala streho jersko je padla, ne zabranjujejo, v dolžini kakih 4 metrov ter mu več prehoda nobene straže, kot je treščila stari od časa razjedeni to bilo ob času vojne, tudi žična križ s kroglo na tla. Ob linah zvo-
ograja, s katero so lansko leto nemški folksverovci zagradili Koroško, da bi nas ločili od štajerskih bratov, je* raztrgana in odstranjena. pot je prosta, zveza med Korošci in Štajerci je sklenjena. postali smo vsi eno. Koroškim Nemcem pa, ki še vedno govorijo o nerazdeljeni Koroški ter nas vabijo & sebi, se iz dna smeji-
nika mu je odbila precejšnji kos zida, preskočila od tam preko stolpa v cerkev, kjer je preobrnila nekaj svečnikov in kanon-table na stranskih oltarjih, prevrnila oltarne prtiče, obžgala nekaj pozlatnine in posrebrnine na srednji kanontabli in tabernaklje-vih vratcih glavnega oltarja, na svečnikih in kanontablah na Ma-
mo in jim kličemo: Glejte figo !"jrijinem in na levi so hi S. J. oltar- ( Trojčke, dva dečka in eno de-lja,. oddrobila na 13 mestih malo' klico, je povila Marija Ravnjakjzida in »»gniln na treh krajih, v
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta,
v
dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
77
STANE:
Za vse leto -za pol leta
za mesto New York za vse leto
Najmodernejše vrejena
■SSKARNAI
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir

Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
12 Cortlandt Street. New York Citt
....., f
■r^MJk^-,
\
T.sr
9 \ J