183 Št. 4L Ido.	Poštnina	pavšalirana.	Današnja	številka	velja	2'— K V	p-CtcR	5.	aVgttStSl	1921«
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za inkrat 2 K, večkrat popust.
JUG0SLA*
lMjJa
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava:
'i trg 8.______ Telefon	44.
okopisi se ne vračajo, išanjem je priložiti znamk« za odgovor.
oatt-jisaai
Ljubljanskega župana A. Peska vlada
ne potrdi.
Beograd, A. avgusta. (Izv.) Na§ poročevalec izve iz dobro informiranih fcrogov, da je odredil v notranjem ministrstvu minister notranjih zadev Svetozar Pribičevič, da se izvolitev ljubljanskega župana g. Antona Peska ne predloži vladi v potrditev. Kaki so vzroki la to nepotrditev, oziroma za to samo-
lastno postopanje našega notranjega ministra, ni znano, v političnih krogih pa prevladuje mnenje, da se skrivajo za tem aktom zahrbtne mahinacije slovenskih »demokratov«. (Opozarjamo na naš tozadevni članek na drugi strani. Op. uredništva.)
Pokrajinski namestnik Ivan Hribar v
v Celju.
Celje '4. avgusta. G'ospo'd minister h pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je odpeljal iz Ljubljane danes ob 6.30 na službeno potovanje proti Celju. Na progi, zlasti na delu bivše Štajerske, so mu vihrale mnogobrojne iastave v pozdrav, posebno v trgih Vranskem b Žalcu. Celje, kamor je prispel ob 8.15, si je nadelo praznično lice. Raz vseh hiš z malimi izjemami so vihrale državne in narodne fcastave. Od 9.—-12. je gospod minister sprejemal zastopnike državnih bradov, vojaških oblaste v, duhovništva, okrajnih odborov, župane, korporacije, društva in nebroj drugih oeputacij. Po končanih sprejemih je gospod minister posetil celjskega ppata g. Frana Ogradija, namestnika (Odsotnega komandanta mesta in celjskega vojnega okruga, podpolkovnika Frana Chestelicha in Jovana mumoviča, župana mesta Celje dr. yuro Hrašovca in predsednika okrožnega sodišča dvornosodnega svetn. ur. Jos. Kotnika. Gospod minister je napravil tudi poset pri g. soprogi
g.
ci v n luui pUbv. pl i K • oujji U5I 5
ministra za socijalno politiko dr. Ku
kovca. OB 13. je priredil gospod minister obed v veliki dvorani hotela Union. Zbrane goste je pozdravil v daljšem govoru, v katerem se je spominjal celjskih grofov in njihove prve inicijative, da pribore sebi in našemu nardou suverenost. Razvil je nakratko mučeniško zgodovino slovenskega naroda do sovoboditve in ujedinjenja pod žezlom narodne dinastije Karagjorgjevičev. Zaključil je svoj govor s pozivom na goste, da pozdravijo naša najvišja državna in narodna predstavnika kralja Petra I. in prestolonaslednika Aleksandra, čemur so se odzvali gostje z burnimi živijo klici. Celjski župan dr. Hra-šovec je v daljšem govoru pozdravil gospoda ministra, starega znanca celjskega okraja, in v krasno zasnovanem govoru cenil zasluge tega narodnega mučenika za naš narod. Živio - klici na gospoda ministra so zaključili njegov govor. Po obedu se je gospod minister še dalje časa ljubeznivo razgovarjal z navzočnimi gosti in ob 17.20 nadaljeval svoje službeno potovanje y Rog. Slatino.
h seie narodne skupščine.
Beograd, 3. avgusta. 6. redno sejo barodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob pol ;u. Prisotna je ®ila večina ministrov. ,Vlada je sporočila skupščini, da so ‘Zakon o zaščiti ijavne varnosti ministri podpisali m da Ije bil včeraj objavljen v »Službenih novinah«. Nato je prešla skupščina na dnevni red:	Poročilo	finančnega od-
seka o načrtu zakorta, s katerim se pooblašča vlada k najetju državnega posojila. Poročevalec posl. dr. Gregor Žerjav je prečital poročilo finančnega (odseka, nakar je govoril finančni minister, dr. Kosta Kumanudi, ki je na-glašal potrebo, da se posojilo uporabi predlogu za velike investicije, zlasti železnice, zlasti pa za progo, ki bi šla preko sredine države ter bi spajala Beograd z morjem. Izgraditi pa je treba tudi našo lastno luko. Treba je plačati dolgove pri naši Narodni banki ter tudi odplačati dolgove v inozemstvu, ki so nastali pred vojno, za vojne in po yojni. S tem, kar, bomo dobili zlata v našo državo in ker državi ne bo treba kupovati tuje valute na tujih borzah, se bo dvignila naša valuta. —. Zemljoradnik posl. Voja Lazič je v svojem imenu in v imenu svojega tovariša posl. Stojiča predložil oddvojeno mišljenje, ki ga je utemeljeval v finačnem odseku. Graja posamezne točke zakonskega predloga zlasti pa, da ni razvidno, kolika vsota od posojila^ se namerava porabiti za investicije in kolika za pokritje raznih državnih obveznosti v tujini. Pravi, da se skupščina ne more odločiti za posojilo, ker ji niso znani računi o 'državnih dohodkih in izdatkih. Namesto posojila bi bilo predvsem potrebno spraviti proračun v ravnotežje, štediti pri raznih uradih, povečati produkcijo in izvoz. Ako se bo sedaj naš denar popravil, se bo zopet oslabil, lco bomo morali vrniti posojilo v isti moneti. Radi tega se bo s tem koristilo samo špekulantom. Glavno^ pa je to, da zakonski načrt dovoljuje vladi, da more posojilo, najeto za investicije, rabiti tudi za pokritje deficita in dolgov, kar more najetje posojila v inozemstvu le otežkočiti. — Proti posojilu je nato govoril v imenu Jugoslovenskega kluba posl. dr. Ante Dulibič, ki je izjavil, da je načrt železnice, ki bi spajala prestolico z morjem, vsekakor dobra stvar, vendar pa je to veliko delo in bi bilo pred njim treba popraviti in izgraditi proge, ki že obstoje. Skupščina se ne more odločiti za podojilo, ker nimamo še točne bilance o izvozu in uvozu, niti nimamo tako-zvane plačilne bilance in bi bila potrebna statistika, koliko so naši posamezni državljani dolžni inozemstvu,
*akq ie z delnicami trgovskih ifl .ted.U*-
strijskih’ podjetij, v katerih rokah se nahajajo in kdo dobiva dividende. Obenem bi bila potrebna tudi točna gospodarska bilanca. Govornik pravi, da se pri nas vodi finančna in gospodarska politika diletantsko. Kritikoval je nadalje postopanje pri izmenjavi nežigosanih kron v Osvobojenem delu Dalmacije. Tudi politični činitelji ter splošno stanje in pomanjkanje varnosti pri nas vplivajo neugodno na tečaj denarja, istotaico tudi inflacija bankovcev. Govornik sodi, 'da bi se ®edaj moglo s posojilom pomagati državi in da bi bilo primerno, vendar pa bo radi navedenih razlogov glasoval njegov klub proti zakonskemu predlogu. Finančni minister dr. Kumanudi je nato odgovarjal obširno na izvajanja predgovornika. Pravi, da bi bil hvaležen dr. Dulibiču, če bi bil ve3 čas svojega govora tako objektiven, kakor na koncu. Minister se boji, da bodo gotovi deli kritike dr. Dulibiča neugodno vplivali na saniranje naših notranjih razmer. Predgovornik je dvomil na dejstvih’ kakor so službena poročila Narodne banke, o katerih sa more vsakdo prepričati in ki se lahko verificirajo. Bilance- in poročila Narodne banke niso bila nikdar potvorjena ter izjavlja minister kategorično, da je samo toliko bankovcev v prometu, kakor je bilo uradno objavljeno. Minister je nato tolmačil postopanje oblasti pri izmenjavi novčanic v Dalmaciji, ki se ni mogla izvršiti drugače, kakor za sedaj na račun odplačd, ker še ni evakuiran tretji pas in bi špekulanti, če bi bilo že sedaj določeno definitivno razmerje, iz tretjega pasu ali iz tujine v tretji pas spravili mnogoštevilno vsoto nežigosanih kronskih’ novčanic. -— Zatem je govoril poslanec Ivan Djenovič, (republikanec), ki se je izjavil proti posojilu, ker bi breme padlo na one, ki so gospodarsko sla-bejši. Namesto posojila bi bili potrebni novi davki na vojne bogataše. — Posl. Ceda Stankovič (zemljoradnik)’ je govoril o posameznih točkah, ki jih »e že naglašal posl. Lazič v svojem govoru. — Posl. Zvonimir Bernot (sod, deni.) je izjavil, da bodo socijalni demokrati glasovali proti, ker ni točnih podatkov, v kako svrho se bo uporabilo posojilo. — Seja se je zaključila ob 12.50 ter je bilo nadaljevanje napovedano za 18. — Ob 18.45 se je se*a nadaljevala. Prvi je govoril poslanec dr. Momčilo Ivanič (radikalni disident), ki sodi, da je zakonsko pooblastilo za najetje posojila nepotrebno. Vlada je tudi brez tega dolžna, ’da predloži pogodbe za najetje posojil narodni skupščini, ako so se take pogodbe sklenile. Izjavil je, da bo gla-. soyal pjoti. Zatem (e gjjjvoril MS* .&P-
djalist posl. Ivan Deržič, ki se je izjavil proti zakonskemu predlogu. Finančni minister dr. Kumanudi je na kratko odgovarjal na izvajanja posl. Ivaniča. Po govoru posl. Nika Miletiča (radikalec) se je vršilo glasovanje. Zakonski predlog je bil v1 načelu sprejet z *57 glasovi proti 29 glasovom. Za predlog je glasovala vladna večina, proti pa JugoslovenskUklub, zemljo-radniki, republikanci, narodna socialista, soc. demokrati ter radikalca Ivanič in Zujovič. — Seja se je zaključila ob 20.36. Prihodnja seja bo jutri cb 9. dojX)ldne. Na dnevnem redu bo podrobna debata o tem zakonskem predlogu.
Beograd, '4. avgusta. Sedmi redni sestanek zakonodajne skupštine je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar ob 10.30 dopoldne. Sprejel se je zapisnik zadnjega sestanka, nakar so se čitale prošnje in pritožbe. Nato se je či-talo poročilo verifikacijskega odseka o ukinjenju mandatov komunističnih poslancev. Pred prehodom na dnevni red so se čitali še različni drugi akti. Na dnevnem redu je bila razprava o posameznostih zakonskega predloga o pooblaščenju vlade za najetje državnega posojila. Ko je prečital posl. dr. Gregor Žerjav prvi člen. je povzel besedo radikalec Aleska Žujovič, ki je razlagal, zakaj je glasoval proti in zahteval, naj se najprej sestavi proračun, potem šele naj se najame posojilo. Pravi, da je prepričan, da je treba sestaviti še eno kontrolo, ki bo parlamentarna kontrola. Izvoli naj se odsek, ki bo kontroliral trošenje teh kreditov. Pod temi pogoji bi tudi on glasoval za to posojilo. Finančni minister odgovori, da bi tak parlamentarni odbor, kakor ga zahteva posl. Zujovič, imel nalogo, da kontrolira trošenje posojila. Na dnevnem redu ni nadzorstvo nad trošenjem posojila, ampak pooblastilo, da se mora vlada pričeti pogajati za najetje posojila. Sicer pa bi bil tak parlamentarni odsek odveč. Radikalec Miletič prosi poročevalca in finančnega ministra, naj se sprejmejo njegovi predlogi za izpremembo, to je, da se zamenja v napisu beseda »zakon« z »zakonsko pooblastilo za najetje državnega posojila«. Finančni minister in poročevalec menita, da bi bilo to odveč, ker da je to eno in isto. Prvi člen je bil sprejet v redakciji odseka z večino glase/, isto tako drugi in tretji Člen. Pri četrtem členu je bila sprejeta predlagana izprememba v napisu, ki jo je predlagal radikalec Miletič. Predsednik nato objavi izid glasovanja. Zakonski predlog o pooblastilu vlade za najetje posojila je bil sprejet s 145 proti 17 glasovom. Glasovalo je 162 poslancev. Predsednik sporoči, da je predlog zakonskega pooblastila sprejet v celoti. S tem je bil dnevni red izčrpan. Prihodnja seja je bila sklicana za popoldne ob 16.
MIR MED FAŠISTI IN KOMUNISTI SKLENJEN.
Rim, 3. avgusta. Po pogajanjih', ki jih' je predsednik parlamenta De Ni-cola vodil več tednov, se je danes popoldne sklenil mir med fašisti in soci-jalisti. Dogovor vsebuje določbe, da morata obe stranki vrniti oropane predmete^ da se mora odstavljenim socijalisticnim županom vrniti župansko mesto in da se morajo emblemi obeh strank medsebojno spoštovati. Musolini je v »Popolo d Italia« izjavil, da napram odporu posameznih faši-stovskih skupin prevzema popolno odgovornost za dogovor.
KARLOVE AVANTURE. f
Dunaj, 3. avgusta. Napram poročilom lista »Berliner Zeituhg a. M.«, po katerih se bivši cesar Karel navzlic vsem nasprotnim zagotovitvam ne mudi nič več v Švici, temveč se skriva na Madžarskem, ugotavlja list po poizvedbah pri tukajšnjih dobro informiranih virih, da se nahaja bivši cesar Karel prejkoslej na gradu Horten-stein.
POTOVANJA’ PREDSEDNIKA MASA’-
ryka.
Praga, A. avgusta. (Izv.) Predsednik češkoslovaške republike dr. Masa-ryk obišče koncem tega meseca Moravsko in Slovaško in sicer Brno, Olomuc, Moravsko Ostrovo in Bratislavo.
gospodarska1 pogajanja med Češkoslovaško in nemcuo.
Praga, 4. avgusta. Gzv.) Gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in
Nmgife sa se k Berite« pričela*
Za stradajoče rusko Ifudstvo.
Sovjetska Rasija strada in milijoni umirajo.
Komunisti so nam prikazovali Rusijo kot ideal proletarske države. Ven-dar vesti, ki so prihajale iz sovjetske republike, ni bilo mogoče utajiti. Odlični zastopniki svetovnega proletarijata so prihajali iz Rusije. Nepristransko so proučavali razmere. Sodba je bila le ena: teroristične metode čistega marksizma so nesreča za ruski narod. Nasilni preobrat socijalnega življenja, nasilna preureditev narodnega gospodarstva in' iz tega izvirajoča državna politika, doseže preje odtujitev, kot približanje socijalističnemu idealu delavnega ljudstva.
Tudi sovjetski državniki v Rusiji so pod pritiskom dejanskih razmer, pričeli polagoma uvidevati pogrešnost svojih metod. Primitivno vzgojeno rusko ljudstvo se je pokazalo popolnoma nezrelo, pojmovati komunizem v svoji idealni in programatični obliki. Delavstvo je izgubilo smisel do dela; tehnično in komercijelno vodstvo obratov je odpovedalo. Mesto svobode in enakopravnosti je preobvladovala borba za samoobsebi umljivi košček vsakdanjega kruha. Sovjetski režim je pošiljal nad nezadovoljno delavstvo solda-tesko, oboroženo s puškami in strojnicami. Toda zastonj. Nemogoče je s krvjo izbrisati kri gospodujočih, ki so edini krivci socijalne in gospodarske propasti.	1
Edinole za trenotek smo videli Rusijo enotno in močno. To je bilo takrat, ko so jo pričeli napadati zunanji sovražniki. Nacijonalna zavest in ljubezen do domovine ie tudi v sovjetski Rusiji še vedno tako močna, da strne milijone v nepremagljivo obrambo proti tujcem. Nacijonalno zavesi ruskega narodi je znal sovjetski režim izrabljati za svoje namenel
Oficijelna Rusija je pričela računati z močjo svetovnega kapitala. S tem trenotkom je zatajila svoj prvotni program in priznala nemoč in neizvedlji-vost komunizma. Angleškemu in nemškemu kapitalu je dopustila ekspropria-cijo ruskih naravnih bogastev ter sklepala kapitalistične gospodarske pogodbe. Ruski boljševiki so prodajali svoj narod na svetovni licitandi, samo, da si podaljšajo politično nadvlado.
Toda vsi poskusi, zagotoviti Rusiji trajni komunistični režim, se razbijajo eden za drugim. Najmanj pa more biti danes govora o tem, da izbruhne svetovna revolucija, ki bi prinesla zmago komunizmu. Boljševiška sovjetska diktatura ostaja omejena le na Rusijo, kot je ostala revolucija v osemdesetih letih z jakobinskim strahovladjem le časovnega in krajevnega značaja. Vlada boljševizma, v Rusiji je nekaj čisto predhodnega in kakor danes vsa znamenja kažejo, ni daleč čaš, ko bo ruski narod enkrat za vselej obračunal s komunizmom.
Strašna so poročila, ki prihajajo z Rusije. Lakota vlada po vsej državi in stotisočere množice se selijo iz kraja v kraj in beže pred smrtjo. Verne spremljevalke lakote — kužne bolezni, kot kolera more ljudstvo. V posa-pieznih mestih raznih gubernij umre na dan do petsto ljudi. V industriji počiva delo in železniški promet, ki bi bil lahko v veliki meri v pomoč stradajočim, je v popolnem zastoju.
Sovjetska vlada pošilja v svet obupna poročila in kliče na pomoč. Toda sovjetska vlada ni vredna pomoči, ker ie kriva vse nesreče. Pomoč pa mora dobiti ruski narod, stradajoče ljudstvo.
Po vsem svetu je v teku akcija, da se pomaga bednemu ruskemu narodu. Tudi jugoslovanski narod se mora priključiti pomožni akciji v korist stradajočih.
Verujemo v moč ruskega naroda! Prebolel bo današnje težke dni in upamo tudi obračunal z boljševiškim terorjem, ki ga ubija in razkraja.
Razveljavljeni komunistični mandati.
Beograd, 3. avgusta. Na nocojšnji seji verifikacijskega odseka se je razpravljalo o vprašanju mandatov komunističnih poslancev. Razveljavljeni so vsi mandati poslancev komunističnega kluba razen bivših komunističnih po-
slancev Ethama Bulbuloviča, Stanka Matuniča in Vladimirja Markoviča, ki so že pred glasovanjem o zakonu za zaščito države izjavili predsedniku skupščine, da izstopajo iz komunistične stranke.
POT KLOFAČA V AMERIKO.
Praga, 4. avgusta. (Izv.) Poslanec Klofač odpotuje jutri s sokolsko delegacijo na sokolski kongres v Ameriko.
PORAVNAN SPOR MED KLERIKALCI IN VLADO NA — ČEŠKEM.
Praga, 4. avgusta. (Izv.) Spor med klerikalci in- vlado radi opustitve katoliških srednjih šol na Slovaškem je bil danes ugodno poravnan.
DR. BENEŠ V MARIANSKIH LAŽNIH.
Praga, 4. avgusta. (Izv.) Minister zunanjih zadev -dr. Beneš prispe jutri v Marianske Lažne.
mirna seja češkoslovaškega
PARLAMENTA.
Praga, 4. avgusta. (Izv.) Včerajšnja nočna seja Češkoslovaškega parlamenta je potekla povsem mirno.
ROMUNSKA VLADA PROTI KOMUNISTOM.
Varšava, 4. avgusta. Po semkaj došlih vesteh- je romunska vlada socijalno komunistično stranko proglasila za nepostavno, da bi mogla upravičiti proti njej izjemne odredbe. Vse ^rokovne organizacije so bile razpuščene ter je bilo aretiranih mnogo komunistov.
FRANCOZI IN RUSKI DRŽAVNI DOLGOVI.
Pariz, 3. avgusta. Ministrstvo obnove odločno dementira poročilo lista »Newyork Herald«, da je Loucheur začel pogajanja s Krasinom o tem, da bi sovjetska vlada priznala ruske dr-iasfls .dolgova —
NEMIRI V VLADIVOSTOKU.
Moskva, 4. avgusta. Po poročilu iz Cite so vsled terorja rdečih čet ponoči 26. julija v Vladivostoku izbruhnili nemiri. Razstreljena sta bila dva vodovoda. Vstaši so zavzeli železniško križišče 26 verst vzhodno od mesta. Posamezni oddelki vstašev se bližajo Vladivostoku. V mestu je bilo aretiranih mnogo delavcev. Vse ladje prostovoljne flote so pripravljene s polno paro. Delavci v strojnih tovarnah so stopili v stavko.
Borzna DoroSla.
Vsled nevihte so brzojavne in telefonske vesti iz Dunaja iti Prage izostale. Iz ravnoistega vzroka danes tudi ni borznih poročil iz Dunaja, Prage in Cu-riha.
Zagreb’, 4- avgusta. Devize: Dunaj 17.35—17.50, Berlin 216—216.50, Budimpešta 44—44.50, Italija 748—752, London 635—637, London ček 632- 634, New York kabel 176.50-177.50, New York ček 174-175, Pariz 1350-1354, Praga 221-222.50, Švica 2915- 2930, Valuto: dolarji 173—173.75, avstrijske krone 18—18.50, carski rublji 18.50 do 20, 20 kron v zlatu 0—600, francoski franki 0—1345, napoleondori 595—597, nemške marke 215-218, češkoslovaške krone 225—0.
Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu,
Ljubljanski župan m bil predložen v potrditev.
.Včerajšnje »Jutro« je prineslo iz Beograda vest, da minister policije demokrat Svetozar Pribičevič ni predložil izvolitev ljubljanskega župana g. 'Antona Peska v potrditev.
Demokratske intrige so torej za enkrat uspele. Sedaj pa lahko pribi jemo nekaj, kar je važno za vse ljuh Ijansko občinstvo. Ona stranka, ki je pred volitvami vedno trdila, da ji gre le za koristi Ljubljane, ta stranka je pustila v nemar občinsko gospodarstvo, samo da zadosti svoji strankarski samopašnosti. Javno je pljunila na pravico ljubljanskega prebivalstva voliti si po svoji volji in vesti svojega župana iz drugih kot demokratskih vrst. iTo krivico, storjeno ljubljanskim vo-lilcem od strani JDS, naj si volilci zapomnijo in se po tem ravnajo pri prihodnjih volitvah.
G. Anton Pesek je bil izvoljen z .veliko večino glasov občinskih svetnikov in pripada stranki, ki o njej mirnega srca lahko trdimo, da je bolj narodna in državotvorna, kot pa so oni, ki so intrigirali proti potrditvi. — Vsakdo je pričakoval, da bo ljubljanski župan v najkrajšem času potrjen, ker bi to bilo v največjem interesu ljubljanske občine in stem tudi v interesu vseh ljubljanskih prebivalcev. iToda, ker so gospodom od edino »državotvorne« stranke interesi ljubljanske občine deveta briga, so potrditev zavlačevali na škodo mestne občine, na škodo države in prav posebno, česar sicer intriganti še ne vidijo, kar, pa bo bodočnost prav hitro pokazala, na škodo JDS same.
Najogabnejše na celi stvari pa je hinavščina, s katero so skrivali pred javnostjo svoje intrige. Pisali so v Svojih listih in zatrjevali, da nimajo ničesar proti potrditvi g. Peska za ljubljanskega župana. Pri tem pa so ga blatili na vse načine in v Beograd so romali celi plakati »Pondeljka«, tega cveta slovenske žurnalistike in »Jutra« z denunciantskimi uvodniki in noticami, in celi svežnji »aktov«, ki so oznanjali strmečemu Beogradu, Ida je ljubljanski župan propalica, da ije zlorabil zaupani mu denar, da ’ je (berač, drugič zopet, da je izkoriŠčeval Jjudstvo, da je verižnik, vojni dobič-kar-milijonar, da je državi nevaren, ■subverziven element in nazadnje, da !je v najožji zvezi z komunisti in s tem & povzročitelji atentatov. Tako so blatili demokrati rojaka-Slovenca, ljubljanskega župana pred vso slovensko, hrvatsko in srbsko javnostjo. To ni le Žalitev osebe g. Peska, to je žalitev Vsega slovenskega naroda, zlasti pa Ljubljančanov, kajti kako sliko si o nas napravijo bratje Hrvati in Srbif Oblatiti in očrniti Slovence pred Srbi, to je »narodno« in »državotvorno« delo »slovenskih« demokratov. To je morala JDS.
Skrajno pomanjkanje politične morale in takta je tudi skrivanje demokratov sedaj za hrbet novega kralje« vega namestnika, ki seveda pa nepo-trditvi ne nosi nobene odgovornosti. »Jutro« bi bilo lahko priobčilo včerajšnjo notico o nepotrditvi ljubljanskega ižupana že tri dni pred prihodom g. 'Hribarja v Ljubljano. On je pri svojem prihodu našel že zaključeno dejstvo, ki na njem ni mogel ničesar več spremeniti. Tudi to izigravanje osebe kr. namestnika intrigantom v očeh javnosti ne bo pomagalo. To govori pa celi knjige o reakcionarnefri absolutističnem nasilju in teptanju demo-
kracije, Da se bo bridko maščevalo nad nasilneži samimi, je izven vsega dvoma.
Zanimivo je o ?ej priliki spomniti naše občinstvo na nekatere podobne dogodke v polpretekli dobi. Tudi Lue-ger, bivši dunajski župan ni bil- potrjen pri svoji prvi izvolitvi, moral ga je pa pri drugi izvolitvi cesar potrditi in je bil ravno Lueger eden najboljših dunajskih županov.
Se en podoben slučaj nam prihaja na misel, ki je značilen za moralo JDS. Ko nekako pred 11 leti ni bil potrjen za ljubljanskega župana sedanji naš kralj, namestnik in bil nato še enkra/t izvoljen, ga takratni deželni predsednik kranjski, baron Schwarz pri drugi izvolitvi pj hote} predlagati v potrditev, je centralna dunajska vlada že za potrditev bila pripravljena in je poslala v Ljubljano v svrho posredovanja dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja. Ko je ta prišel k Schivarzu, mu je pa ta pomolil pod nos že dQgpvor, ki ga je sklenil za Hribarjevim hrbtom z nekaterimi takratnimi slovenskimi veljaki zoper Hribarja in dr. Ploj se je ogorčen nad »slovensko« politiko ljubljanskih veljakov odpeljal iz vladne palače na Bleiweisovi cesti na kolodvor in na Dunaj. Značilno je, 'da so slovenski liberalci glede intrigantstva ostali isti, kot so bili v Avstriji.
Triumf angleikesa imperija.
2e ženijalni Napoleon se je bavil z načrtom, kako uničiti angleško svetovno nadvladje. Mladi častnik iz Kor-sike je študiral takrat delo najbolj priljubljenega zgodovinarja Reynala »Filozofična in politična zgodovina naselbin in trgovine Evropejcev v Indiji«, kjer je čital o Egiptu: »Pri pogledu na to deželo, ki leži med dvema morjema, katerih eno so vrata v Ori-jent, drugo pa v Okcident, je napravil Aleksander načrt, da premesti središče svoje države v Egipt in napravi to deželo za središče svetovne trgovine. Ta knez, najprosvitljenejši vseh zmagovalcev, je razumel, da če je sploh mogoče združiti vse pridobljene dežele v skupno državo, zamore to le Egipt, ci je od narave določen, da veže Afriko in Azijo z Evropo.« Tudi Napoleon je vse to razumel ter je od tam sunil proti Angliji. Toda angleški admiral Nelson je potopil francosko eskadro pri Abukirju, vzhodno od Aleksandrije in Anglija je ugonobila s tem svojega najnevarnejšega nasprotnika.
Po svetovni vojni je marsikdo upal, da prične razpadati ta največji državni stvor, kar jih pozna zgodovina. Toda vsi znaki zadnjega časa kažejo, da se Anglija še-le bliža vrhuncu svoje politične moči., Amerika je povabila vse velesile na konferenco za razorožitev v Washingtonu. Cisto jasno pa je, da stoji v ozadju te konference Anglija, če tudi je prepustila na zunaj inicijativo Ameriki ter ji s tem izmaknila vsak povod, da bi se ji morda vzbudila le politična ljubosumnost.	c
Anglija je zavzemala pred vojno napram evropskemu kontinentu tako* zvano politiko ravnotežja, da sta si vedno staJi nasproti dve politični skupini, kjer je bilo Angliji kot tretjemu činitelju zasigurano lahko stališče. Ko je pričela rasti gospodarska moč Nemčije, j« bila naloga Anglije, da to premoč svojega imperialističnega stališča tudi stre. Napram Rusiji je bila zavarovana po zvezi z Japonsko. Ta zveza bi se morala sedaj ob-
noviti. Toda Rusije ni več in angle-ško-japonska zveza ni več tako nujno potrebna, vendar pa še tolika, da bi jo bila Anglija obnovila. A tu je prišla v kočljivo in nevarno zagato. Med ameriško Unijo in Japonsko niso karte čisto jasne. Tihi Ocean je sicer širok, a vendar je med obema tekmecema toliko gospodarskih nasprotstev, da bi lahko nekega dne prišlo do vojne. Kaj naj stori Anglija v slučaju vojne med Unijo in Japonsko, če se s slednjo vojaško zveže. Anglija in Unija imata ne samo gospodarske, ampak tudi plemenske vezi in rjziko vojeva-nja z Ameriko bi bil prevelik tudi z ozirom na ostalo Evropo, Angleška diplomacija pa si zna pomagati. Konferenca v Wasliingtonu naj aplanira japonsko-ameriška nasprotja, da dobi Anglija prosto roko napram Japonski. Najtrši oreh w$$bingonske konference bo japonska zahteva, da se prizna enakopravnost Japoncev z belim plemenom ter pravico naseljevanja v Amer riki in po angleških kolonijah. Če pomislimo, da so se proti temu izrekli angleški dominijoni in je to v hudem nasprotju z velikim plemenskim sovraštvom belih Ainerikancev proti Japoncem, tedaj je razumljivo, da delo ne bo lahko. Skoraj pa bi lahko trdili, da bo tudi to premagala preizkušena angleška diplomacija, ki bi se najbrž drugače dela — ne lotila. S tem pa bi bila tudi perfektna zveza Unije, Japonske' in Anglije, ki bi s tem res dosegla svetovno nadvladje ...
.V primeri s tem potekom svetovne politike so druga evropska vprašanja za Anglijo le sekundarnega pomena. Sodne razprave V Lipskem in gornje-šlezijsko vprašanje, zadeve, ki pretresajo Francijo, so le sredstva Anglije, da dirigira Evropo po svoji volji. — Hladno misleči angleški politik se nikakor ne ogreva za premočno Francijo in Italijo, zato ne pusti Nemčije popolnoma oslabeti, da ima protiutež za obe romanski zaveznici. To je popolnoma v skladu za tradicijonelno angleško politiko evropskega ravnovesja ter najboljši dokaz kontinuitete angleške politike. Vrhtega ima Anglija srečo. Grške zmage proti turškim nacionalistom v Angori so čisto po 'željah Anglije, ki je že tudi v Levanti prihajala v nasprotje s Francijo. Velika Grška ji varuje nadvlado y, Carigradu.
Z našega jugoslovanskega stališča moramo biti s tem razvojem v Ori-jentu zadovoljni. Po zmagi turških nacijonalistov, bi bila Anglija primorana iskati zaveznika v Italiji. Koncesije bi bile šle seveda pa naš račun. Sedaj ima Anglija prosto roko proti Italiji, Albanija in Jadransko morje morata predvsem dajati naši diplomaciji smer v zunanji politiki. Velika Grška je lahko v našem programu proti Albaniji in Italiji in spretnost naših diplomatov naj jo spravi v sklad z angleškimi intencijami, da nas ne prihiti Italija.
Anglija prevzema' za prihodnja 'desetletja vodstvo svetovne politike — konsolidira se tudi na znotraj, ker je pomirila dominijone in je sprava z Irci pred durmi — in proti njeni volji tudi mi ne pridemo v široki svet,
A v svet hočemo in zato morajo voditi našo zunanjo politiko najboljši in najspretnejši jugoslovanski sinovi.
Maroko.
2e dve leti pred svetovno vojno Je povzročila ta severno-afriška kolonija veliko napetost med Nemčijo in Francijo, kateri Je prva v kolonijalno-tr-govskih zadevah vedno nasprotovala. V Tangerju raste francoski vpliv. 2e v
'VAN ALBREHT:
De«.
V teh vročih dneh je hudo. Nekateri, ki jim rosi osmero blagrov iz neba in deveti iz denarnice, žive po letoviščih, žive in modrujejo ter veseljačijo, Dame porabijo po tri dopoldanske ure, da doženejo, v koliko je napredovala ogorelost njihovih obrazov in okolice ključnice in vrhnjih' pleč prejšnji' dan. Gospodje sede in razmišljajo važne posle. Kupčija jim kliče pot na veličastne pleše in na tolsta lica. —, V bližini okrog živi primerna in neprimerna navlaka: posli, delavci in kmetje. Sobarice in »dekleta za vse«, pestunje in služkinje raznih vrst so se pomladile in mestoma kore-njaško konkurirajo z damami tistih krogov, ki so deležni devetega blagra. Polna nedra in lepo zoblikovana nedra te ženske navlake kliče marsikaki sicer nad vse ljubeznjivi dami jezo v srce in vabi na glavo sive lase. Vendar ni neviht in ne viharjev; kajti vročina pritiska s tako silo, 'da čisto otope živci in zaspi v srcili vsa bojna ener-
Vmes pa otroci, deda, ki n« pozna konvencije, navlake in ne razredov, deca, ki je vesela solnca in trave in cvetja, peska na igrišču in kokoši na 'dvorišču* Srečajo sg mladi junaki naj-
različnejših’ pokolenj ter junakinje ž njimi, pa so naenkrat prijatelji med seboj.
Eni pravijo očetu papa, drugi iata, tretji ata ali kako drugače, med seboj pa ne delajo razlike zbog tega. Skupaj razmišljujejo, ugibljejo in rešujejo probleme, ki jim mučijo mlade možgane.
Kako je pa tvoji mam! ime,« vpraša mali P.erd Zofijo, ki je komaj tri leta stara.
»Mama,« se krepko odreže mala.
»2e, pa še drugače,« trdi Pero.
»Nič,« meni energična Zofija, »mama je mama«,
»Moja mama je Silva« meni Pero.
»Gotovo je tudi tvoja nekaj.«
»Nič!«	■
Debata Je EonČana in par se ra*-ide...
Boris, Iti se bliža četrtemu letu svojega življenja, je slišal razgovor In se začudi proti meni?
»Kajne, da je vsaka trtama še kaj drugega: Ivanka, Marija, Olga. Ali ne?«
»Seve,« mU pritrdim.
* Zofija pa ne ve tega.«
»Je še premajhna«.
Boris pomisli in se razživi:
»Ko si bil .ti majhen, tudi nisi .ve* <fel tega.«
»Seveda ne. Kako ptt veš, da sem bil jaz kdaj majhen?«
»Videl sem te na sliki. Malo si bil večji kot sem zdaj jaz«.
Potem pomolči in premišljuje. Ne vem, na kaj misli, čutim pa po obnašanju, da misli zelo intenzivno. Nenadoma steče za psičkom, s katerim sta velika prijatelja in ga privede k meni.
»Ata, zakaj pa smuk (tako je ime psu) nikoli ne govori. Jaz sem ga že učil tako kakor Zdenko. Zdenka se je naučila, smuk pa ne«.
»Govore samo ljudje, pes ne more govoriti.«
»Ko si bil ti pes, tu*di nisi mogel govoriti?« me vpraša mali zelo resno.
Za trenutek me posili smeh, vendar pojasnim resno:
»Jaz sem bil vedno človek.«
Boris se zopet zamisli in stopi z Vprašanjem na dan:
»Ali so vsi ljudje vedno ljudje?«
Tedaj se mi stesni v grlu. Tako nekaj trpkega me obide in kakor v snu dvignem malega k sebi in se za trenotek zagledam v njegove žive, nedolžne, same skrivnosti zroče oči.
»Le pojdi k Zofiji, pa ji povej, da ima tudi njena mama ime«, ga potolažim, ker me je strah njegovega vprašanja.
Mali gre in njegov glas se kmalu pomeša, med vesele otroške glasove. 1
madridski pogodbi iz 1, 19x2., ki naj bi uredila francosko-španske razmere v Maroku, je Španija diplomatsko podlegla. Po tej pogodbi je bil Tanger in-ternacijonaliziran in je bilo natanko določeno razmerje, po katerem naj se evropske države udeležujejo eksploatacije tega pristanišča. Francija je kljub temu sklenila poseben dogovor s sultanom v Fezu Mulay Jessufom, ki je njeno moč silno okrepil proti interesom Anglije in Španije. Pred nekaj dnevi pa je doživela Španija tudi katastrofalen poraz svojih čet pod vodstvom generala Sylvestra v bližini Melile. V Centi, Tetuanu in Melili so imeli Španci že stoletja svoje naselbine ter je ta del Maroka spadal pod špansko interesno sfero. Proti divjim
napadom KaHylov so 'se znali vedncJ braniti in zdelo se je, da so se razmere uredile in še v oktobru so zasedli mesto Sešiian, ki je bilo takorekoč ne-< dostopno. Od leta 1908. je izdala Španija za vzdrževanje kolonijalnih čet v tej pokrajini 1400 milijonov peset, da si ji je trgovanje s to pokrajino dones-lo le 30 milijonov. Španija spada med one države — v svetovni vojni ni bilo niti čuti o njej — ki bolehajo in hirajo na žalostnih notranjih gospodarskih in političnih razmerah, ki še povečujejo vedno se menjajoče vlade. Tudi seda-nji krvavi poraz bo omajal stališče kabineta Allende Salazav. Nekdaj cve. toča in mogočna španska država gre rapidno navzdol 1
Politične vesti.
General Caviglia o rapallski pogodbi. Na seji senata z dne 28. p, m. je spregovoril general Caviglia precej aktuelne besede z ozirom na rapallsko pogodbo in obnašanjem fašistov na Reki in Barošu. Izjavil je (kakor poroča Edinost 29. m. m.): »Nas ih rapallsko pogodbo bo sodila zgodovina, zato je prav če se sedaj ugotove odgovornosti. Rapallska pogodba tvori velevažen zgodovinski dogodek in je zasejala seme za nešteta zla na že preveč rodovitna tla. Z rapallsko pogodbo so Slovani po dvanajstih stoletjih počasnega napredovanja in štirih stoletij boja z italijanskim plemenom dobili v roke uradno listino, v kateri jim je prvič priznano nesporno gospodstvo nad Jvzhodno obaljo Jadranskega morja. Moderna zgodovina kaže, kako se hočejo Slovani razširiti na vse strani. — Govornik je tudi izrazil bojazen, da bo italijansko prebivalstvo »potisnjeno« z vzhodnih obali, vendar pa smatra, da bodo mogli Italiji bližnji, ugodni zgodovinski dogodki pomagati in popraviti škodo, ki jo je prizadela rapallska pogodba. Govornik je po teli izjavah’ povedal, da je dobil nalog, da izroči D Annunziju en izvod rapallske pogodbe.
Nemška komun, stranka je izdala proglas na delavce, naj s silo vrže vladajoče meščanstvo. Mednarodni proletarijat bo izvojezval os.vobojenje z orožjem v roki. Proglas konča z besedami:	»Proč	s	pomirjevalnim	kriča-
njem!«
Reško vprašanj«. »Piccolo rdella Sera« objavlja pogovor svojega poročevalca s poslancem Varsallo radi re-škega vprašanja, ki je izjavil na vprašanje, kako stališče bo zavzela sedanja vlada glede Reke in Baroša, sledeče: »Izjave predsednika min. sveta Bo-nomija dajejo sklepati, da bo sedanja
vlada sledila v glavnih' potezalj popolnoma prejšnji vladi, v kolikor se tudi priznava velika potreba, kolikor mogočega pospešenja izvršitve Rapallske pogodbe. Nov prospekt Bonomijev. gre za tem, da prihodnjim pogajanjem' med Italijo in Jugoslavijo prisostvuj jejo tudi reški delegati*. Na vprašanje, kakšno je pravzaprav mnenje markija Torretta o reškem konsorciju, je poslanec rekel, da je samoobsebi umevno da se markij zelo zanima in tudi deluje za reški konsorcij, ki ga pa mor* prej reška deputacija sprejeti. Reka, da v obče ni protivna konsorciju^ ki predstavlja veliko ekonomsko potrebo* toliko za Jugoslavijo, kolikor za Italijo. Boji se precejšnjih težkoč v reševanju , eškega vprašanja in sploh v izvršitvi pogodbe. Za Reko je neob-hodno potrebna avtonomna vlada, ki naJ ji bo pri srcu vse reško prebivalstvo. Zanellianci so preveč zatirani, posebno od fašistov, ki se boje vpliva Zanelle glede Baroša. Težkoče napravlja tudi nesrečna izjava grofa Sforze, in »intrasingenca« jugoslo-venskih organov v vprašanju Delte in Baroša, ki jih Jugosloveni že smatrajc za svoje.	'
Malatesta pred sodiščem. Malate-sta, znani anarhistični vodja v Italiji se ,mora zagovarjati pred milanskim sodiščem. Z njem sedi na obtožni klopi skoro vse osobje lista »Umanita Nu-ova«, katerega glavni urednik je bi! ravno on. Obtožen je, da je s pisavo lista vznemirjal duhove v Italiji, posebno proletarske mase in da je očitno propagiral revolucijo. Obsodba se razteza tudi na njegove shode in seje. Malatesta je iznašel »štrajk lakote«, Med obravnavo je bilo poslopje zelo zastraženo. Sodišče je oprostilo vse razen Borghija, generalnega tajnika sindikalske »Unije? in Malateste,
Gospodarstvo.
r-F Prodaja raznega lesa v Sarajeva. Šumarski odsek zemaljske vlade v Sarajevu bo dne 30. avgusta 1921, ob 11. uro dopoldne pote. javne pismene dražbe prodajal velike množine raznovrstnega lesa, ki se nahaja že na Panju v različnih gozdnih oddelkih. Sprejemajo se pismene zapečatene ponudbe, ki se morajo glasiti na celo razpisano količino drv, in morajo dospeti do 30. avgusta 1921, 11. ure dopčldne Šumarškemu odseku zemaljske vlade v Sarajevu. Pismeni ponudbi je priložiti vadij 330.000 kron. En izvod dražbene-ga oglasa, ki vsebuje pogoje in druge podrobnosti je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled. Pripomni se, da je poznanja pogojev za scctavo ponudbe neobhodno potrobil.
-£ Dobava 90.000 kg kalijevega sa-litra. Uprava smodnišnice v Kamniku je razpisala dobavo gornje količine kalijevega salitra potom licitacije za termin 15. julija t. 1. Ker niso odgovarjale vložene ponudbe predpisom je razpisana nova licitacija in je vložiti ponudbe najjasneje do 10. avgusta t. 1. za isto blago in pod istimi pogoji, ki so na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici. Zbornica nima .... razpolago prepisov .-jsojev, ki bi jih mogla izročati interesentom.
Dobava gorivih drv. Ravnatelj« sh. drž. železnice v Subotici razpisuje potom javnega natečaja dobavo 1000 vagonov — 20.000 kubičnih m prvovrstnih bukovih, hrastovih ali gabrovih se-sekanih drv. Licitacija se vrši dne 31. avgusta t. 1. v pisarni ekonomskega oddelka železniškega ravnateljstva v Subotici. Termin za vlaganje ponudb je isti dan do 12. ure opoldne. Dobavni razpis vr:bujo6 podrobne pogoje, je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati.
r-F Občni zbor Zadružne banke v Splitu. Pred kratkim se je vršil v Splitu letni občni zbor zadružne banke. Sklenjeno je bilo povišanje delniške glavnice na 20 miljonov kron. Emisija novih
delnic se bo v kratkem izvedla. Pri izdaji slednjih bodo imele prednost zadruge, vendar pa se bodo upoštevalo tudi ostale zadružne ustanove izven Dalmacije, da bodo mogle sodelovati pri emisiji. Zadružna banka se bavi z, načrtom, da v smislu svojih pravil razširi poslovanje tudi na one kraje Dalmacije, kjer doslej radi italijanske zasedbe tega ni bilo mogoče izvesti. Cim pa bo razmejitev z Italijo izvršena in bo ozemlje, ki pripade po rapallski pogodbi Jugoslaviji, prosto ter bodo tudi valutarne in dosedanje prometne težkoče odstranjene, se bo pričelo v polnem o’> "'-gu organlzatorično delo tudi v začasno ločenem delu Dalmacije.
r-K Materijal podonavske paroplov-be. Razsodnik za mednarodna vprašanja glede rečne plovbe, ki so navedene v mirovnih pogodbah, Walter L. Hynes, je danes podal svojo odločitev glede vprašanja materijala podonavske paro-plovbe. Razsodnik smatra, da so zaplembe 1550 objektov, ki vsebujejo 809.000 ton vlačilcev in 48.000 konjskih sil remorkerjev, ki so jih izvršile Francija, Srbija in Romunska, veljavne. Skoraj vse te ladje je prejšnje avstro-ogrsko vojno ministrstvo uporabljalo y vojaške namene. Razsodnik je mišljenja, da je treba majhno število ladij, ki so jih uporabljali zasebni lastniki, vrniti lastnikom. Kar se tiče tistega dela plovnega materijala Nemčije, Avstrije in Madžarske, katerega bi bilo treba izročiti zavezniškim podonavskim državam na njihove upravičene potrebe, je razsodnik mnenja, da je potrebam Jugoslavije in Romunije zadoščeno Z brodovjem, ki ga imata v rokah, in z zaplembo, ki je sedaj potrjena. Razsodni!- vztraja pri -tem, da mora Avstrija tern., dvema deželama in Češkoslovaški odstopiti nekaj potniških ladij in da morajo nadalje Nemčija, Avstrija in Madžar^I.a izročiti Češkoslovaški vi razmerju, ki ga določi on, 70.000 ton vlačilcev in 4450 konjskih sil remorker* jev za češkoslovaški trgovinski prpmet«
’+ Pariška žitna borza, ki je bila! od leta 1914 zaprta, je bila v ponede* deljek zopet otvorieua,
Dnevne vesti.
— Razkol v JDS. Dr. Tavčerjevo glasilo dementira našo včerajšnjo vest o razkolu v JDS in opira svoj dementi na trditev, da seja načelstva JDS ni bila sklepčna 'n da se vsled tega o izključitvi dr. Žerjava, Prof. Breznika, dr. Krainerja in Ribnikarja sploh ni sklepalo. O sklepanju tudi mi nl-j-csar trdili nismo In smo še celo povdarili, da do definitivnega sklepa ni prišlo, pač pa 18 Je, kot se nain je ponovno zatrdilo iz Pajverodostojnejšega vira, o tej izključitvi .^spravljalo. Ce to ne pomeni razkola v JPS, no potem je pa to že ena »fejst« »tranka.
— Begunci, čujte! JDS stranka je natopila proti temu, da bi dobila »Jugoslovanska Matica« za svoj dom »Kazino* 1 JDS la vrgla na cesto begunca, narodnjaka ka-Varnarla »Zvezde« g. Ivančiča! JDS nasto-
Sa z vso silo proti prvoboriteiju Primorcev r. Rybaru, kateremu namenoma ne da v Ljubljani stanovanja in je s tem ogrožena njegova ekstitenca! JDS je s svojo podlo gonjo onemogočila izvolitev dr. Rybara državnim poslanceml JDS in njih glasila danes podlo napadajo našega tovariša beguncu Brandnerja, ki je itak edini poslanec, ® se je vedno resno zavzemal za nas be-tunce! Voditelji JDS nas begunce javno za-,*mehujejo kot »Begunce«! Ta stranka izdaja časopise, ki so v največjo sramoto nagemu narodu! JDS je stranka denuncijan-tov, katere obnašanje je danes ogabneje, kakor gonja nekdanje Šušteršič - Lampcto-Ve klike. Begunci, zapomnite si to tn pokažite hrbet tej lažidemokratskl stranki! Kokoški In primorski begunci.
_ Poziv »Jutru.I Ker »Jutro« tako tado prinaša razna Iažnjiva poročila in denuncljantske vesti, pozivamo Še enkrat ta tako državotvorni časopis, da takoi pojasni ali so državotvorni demokrati glasovali v " Za komunističnega župana ali ne? Ltocasno. naj tudi povesta, ali *o pripomogli državotvorni demokrati v
nafvnrJnT"'?0-" d° ŽUPana ali ne? Tlldi tni ,T m ^er)ava, ali je on res pripo-
vohlrt Mi« T na javnern shodu, da naj 'ciiallsta IfL i0miU5 e* kot pa narodne so-komunist do k ida,J pa ie NSS Pripomogla no st ivlipn? kandidature? Na ta jav-
odgovora? KoVPraŠania prnslmo Ponovno
žpmn	,	nam odgovorite vam postre-
da bn u Zx nekaJ vprašanji in potem upamo Sana državotvorn°st JDS kmalu doka-
~,Somišljenikom NSS! Strankino gla-r,r.0... ilva * ravda« lipčemo pod vsakim kot ™ razširiti in preurediti, in to prej ■reci ,°K0fc’ ker to zahtevajo vitalni inte-lu, ,, rar,ke. Ker nimamo in ne maramo *metl ob strani nlkakih bank, k! bi naš “Bert, naše podjetje subvencijonirali ker mo pripuščeni zares prav sami sebi, mora-ip° t0 tudi sami in z lastno močjo Izvesti, o Pa bo mogoče le tedaj, ako znatno dvigamo število naročnikov, in pomnožimo In-'iHuS. ~ Izdali smo parolo: Vsak naš so-5J*sljenlk In prijatelj bodi naročnik »Nove lfn?vde<<! ^dor Se ni Paročnik, naj list ta-l* ParoČi. Vsak somišljenik pa naj nabira .|SV°iimi prijatelji in znanci nove na-■ ocnike in oglase, ter nam te prijave nemudoma sporoča pismeno. — Bodimo zavedni 3 in povsod m zahtevajmo »Novo Prav-v vseh javnih lokalih. Zato vsi na delo!
b(Wii'«xnil? d8i(;.„ “Pravništvo:	Ljubljana,
radlšce 7. pritličje, levo.
K®]"orterie za Ljubljano, Celje tn uaribor išče upravništvo tednika »Nova
levo Z Ljubljani, Gradišče 7. pritličje vo- — Plača po dogovoru.
htooiT Z?T,n? dKod"ostl na državnih železnicah. Ministrstvo za promet ie pooblastilo inšpektorat drž. žel. v Ljubljani, da sme izdajati za eno potovanje nakaznice za polovično vozno ceno aktivnim častnikom v toniformah ali v civilni obleki in njih rodbinam, vojaškim uradnikom, državnim civilnim uradnikom in učiteljem narodnih šol
£ v lrldbit!f' ,kakor tpdl upokojencem S.™6,In Pi‘h vdovam in otrokom, dalje smafr^in Pjlh rodbinam. Za rodbino se smatrajo zena in zakonski otroci, ki žive
kakorPntuHi eospodarstvu aI1 S'h vzdržujejo. Prošm* c pastorki in adoptiranl otroci, Ibcaol-* Potrebnimi dokazili se pošiljajo na Inšpektorat drž. žel. v Ljubljani.
n7, res i‘«SOslov. ženskih društev
Lluhbim p -C i°x L!u 2' in 3' septernbra v tik« it k u.;lg atenih ie mnogo udeleženk ta It, hnčt I!e* *0r iz f1rvat-ske, ktere mo-kisi • »j * ? ženstvo sprejeti kar najpri-^rčneje. Naša Ljubljana in vsi kraji, kamor * peljejo udeleženke kongresa, store gotovo vse, da se bodo počutile kakor med vojci. Zaostajati ne smemo za Srbkinjami ? Hrvaticami med katerimi smo Slovenke Preživele Jani in predlanskim tako lepe dneve. Nadejamo se, da pojde vse naše ob-v«. x °	zenstvu radevolje na roko
Jih krajih	na iugoslov. sester v na-
»7r, Strokovno glasilo »Novinar«, ki ga
nov-a c<rntralna, uprava Jugoslovenskega novinarskega udružen a v Beogradu ie danes prisnelo v Ljubljano. Prva številka bsega kratek uvodnik predsednika J. N. U. L?“San? S' .^koiaiovlča ter pravila udru-*«nja. kakor tudi sklepa sarajevskega kongresa in prve seje centralne uprave v Beo-gadn. List, ki bo Izhajal PerijoS Po pozebi, toplo priporočamo vsem, ki se za razvoj našega novinarstva zanimajo Cin nom ljubljanske sekcije se bodo dostavili it"
£“	“ “mu'° E
|Va,.7TZa, Jusoslovensko Matico so darovali; Uradnistvo gradbene direkciic nnwr
chl VOj za lavna dela in Keneraine’ inšpek-jT,lje voda mesto venca umrlemu inž Rni-Bloudek,, K 644. Pct.r Noj. •'Bdranske banke, mesto venca umrli ,rdi Bogady K 400. Iskrena hvala! Po
fnemajte!
Dft. ~,N’a potušu najihlajšega slovenskega Ju? . Ludvika Lobeta se je nabralo za ZnecU Tensko Matico K 542 kateremu j'?, ob koncu prireditve še sam So pata 'Hajsovega kluba« primaknil
■ V „7 Pr*lno društvo na Gomilskem bode »MK10 l' .t-	Ponavljalo narodno Igro
K ohi?ni° ?a,°Č': Začetek ob 6. uri zvečer, obilni udeležbi vabi odbor.
brenAii ‘_rostovo!iHo gasilno društvo v Do-slav^'iah0pri‘-edi dne 14. avgusta t. 1. VsporpH !etpice svojega obstanka. Na ob j c du je cb pol desetih sv. maša, pop. s*aie '■»Un kudska veselica poleg želez po-Vst0n , vodbo, petjem, srečolovom itd. •— potrehn„ za Easilce 1 din. — zaradi pre-0'ačik T uabave gasilnega orodja se pre-a hvaležno sprejemajo.
0r2ci., i/v.oPha seJslce službe pri poštnem 6tlčn» Liritovcl. S id. avgustom t. .1. sc
i •• U . Mi UDIll Ufi« OV
Pu pošLiepi uradu Cirkoy.ci dostav,-
Ijati poštne pošiljke po selskem pismonoši v tele kraje: I. okraj: Mihovci, Drgonja ves, Spodnje Jablane, Zgornje Jablane in Pon-grci. II. okraj: Starošinci. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek ln soboto.
— Vprašanje potnih legitimacij. 2e
svoječasno, ko so prišla prva prenagljena poročila o uvedbi potnih legitimacij, smo poročali v pomirjenje ljudstva, da bodo pač uvedene potne legitimacije, vendar cela zadeva še ni urejena, niti niso pripravljene tiskovine in obvezna uredba tudi še ni uradno razglašena. Kadar bode zadeva urejena, bo razglašena ta zadeva v našem »Uradnem listu« in po uradnih predpisih in navodilil]. Te objave uradne polnomočne odredbe bomo priobčili pravočasno. — Včerajšne poročilo o potnih legitimacijah je prišlo iz Zagreba in je bilo pomotoma objavljeno kot bi bilo za nas obvezno. Do sedaj še ni potreba z ozirom na te odredbe za potovanje še nobenih legitimacij.
— Usoden požar v Slepšeku. Dne 1. avgusta je izbruhnil v Slepšeku požar, ki je uničil 10 gospodarjem skoro vsa gospodarska poslopja s celim letošnjim pridelkom, katerega so imeli že večinoma pod streho. — Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami ob 10. uri zvečer v hlevu posestnika Žnidariča Antona. Dasi je gospodinja ogenj takoj opazila je bilo vse gašenje zastonj. Požarna bramba, ki je prihitela v četrt ure ni mogla več zajeziti ognja. Šele s pomočjo mokronoške, mirenske in Šent-rupertske požarne hrambe so polagoma ustavili divjanje uničujočega elementa. Veter in suša sta dajala božaru obilo hrane. Veter je spravljal v nevarnost vse bližnje sosedne vasi in tudi Mokronog. Pri gašenju je bilo več oseb več ali man) težko ranjenih. Ogenj ,je pustil samo trem gospodarjem hiše, ki so pa tudi zelo poškodovane. Desetim gospodarjem pa je zgorelo vse. Skupna žrtev vročega elementa znaša 21 hiš in večjih poslopij. Uboge, nesrečne, sedaj popolnoma obubožane prebivalce priporočamo javni dobrohotnosti.
— Neprevidna Igra s patrono. Na Pragerskem se je igrala neka neprevidna ženska z vojaško patrono tako, da je bila dre-zaU z dolgo ostro iglo v odprtino. Pri tem je patrona eksplodirala in žena je dobila težke poškodbe na obeh rokah in po obrazu.
— Požar v Požcnku. V nedeljo je Izt-
bruhnil ogenj v hlevu posestnice Franje Jagodic v Poženku pri Cerkljah na Gorenjskem. Ogenj se je nenadoma razširil na hišo in gospodarska poslopja in vse uničil. Na skednju so zgoreli letošnji pridelki, v svinjaku pa so poginili trije prašiči. Škoda je zalo velika. Kako je nastal ogenj, se še ne ve.
— Tatvina rib. 2agar France Potočnik ob Brodu na Savi je zaprl S. julija zatvor-nice na žago in vjel v grapi dve ribi, v
Savi sami pa je zabodel z vilicami velikega sulca, ki je Imel več kot 3 kg. Tega sulca je prodal neki ženski, katere baje ne pozna, za 80 K. Ker žagarji dobro poznajo svoje vode in so večkrat dobri in srečni ribiči Potočnikov zagovor ni uveril sodnika, ki ga je obsodil na 48 ur zapora.
— Praznoverje. V nekem kraju so se pojavili v okolici številni manjši požari. Očividno je bilo, da nekdo zažiga iz maščevanja. Za nekaj časa si je tudi ljudstvo izbralo osumljenca in tega so toliko časa zbadali, da je prišlo do obsežne pravde. Pri današnji obravnavi, ki pa še ni zaključila cele zadeve, pa jp poda! zastopnik tožnika vzrok, zakaj so osumili obtoženca ravno njegovega klijenta kot požigalca. On pravi: Hi so v Trojane, kjer so gledali v ogledalo, in ogledalo jim je pokazalo požigalca današnjega tožnika. Tako brezmiselno praznoverje bi znalo Imeti prav lahko težke posledice za marsikoga, obenem pa je tako praznoverje poniževalno za naš narod.
„ 1 .Tx.11P^l,elreve,?k?, na savskem mostu pri Litiji. Globočnik Marija, stara 48Iet doma iz Kresnic, pristojna v- Kropo na Gorenjskem je padla skozi most v Savo. Most namreč popravljajo in so položene na nekaterih krajih sanio deske za silo. Delavci sojo z veliko težavo izvlekli Iz vode. Peljali so jo takoj v Ljubljano, toda rešitev je prepozna, žena ie umrla na kolodvoru v Ljubljani.
.	— Nesreča v Rudniku. Rudarja Ivana
Siršelna sta stisnila dva rudarska rovska vozička. Mož je dobil težke telesne poškodbe na životu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
~.,®rz.en ,{aL Ljubljanski policiji se Je posrečilo, da je zasledila jako predrznega tatu koles v bneberjah in sicer 261ctnega ti g. pomočnika Janeza Pevca. Priznal je,
9nnnev T , M.tn kolesa in M Prodal *a rtfUU K. Lastnikom so se kolesa vrnila.
Uubiiana.
= Zaprisega na pol. ravnateljstvu. Včeraj ob 11. uri so prisegli vsi policijski uradniki in organi na novo ustavo. Zaprisego je sprejel višji svetnik V. Kerševan.
= Nemškutar jen je v Ljubljani. V zadnjem času se je zopet razpasla po mestu zla In stara razvada iz avstrijskega režima, da se vedno bolj čeblja po mestu nemško. Na javnih prOstorih, v lokalih, igriščih in sprehodiščih govore ljudje, ki razumejo slovenščino, še vedno v blaženi nemščini in to večkrat naravnost izzivalno. Vraga, kaj naj postane Ljubljana zopet nemška kolonija! Tudi se množe pritožbe, da se je vrinila ta za nas sramotilna razvad^ že v razne pisarne. Imamo podjetja, ki so znana kot slovenska, njih lastniki so odločni Slovenci — domačini in vendar toliko mlačni, da pisarijo še vedno in to slovenskim strankam nemška pisma in nastavljajo odnosno dopuščajo na taka mesta, kjer se sprejema in se obrav-n,a.va.„s strankami, ljudi, ki ne znajo slovenski. Jo vzbuja v občinstvu začudenje, marsikdo obrne takemu podjetju hrbet, ljudje se zgražajo in to popolnoma pravilno. Treba bo zopet malo metle, da'očistimo našo belo svobodno Ljubljano takih umazanih peg in madežev. Od slovenskih trgovcev in podjetnikov pač lahko zahtevamo, da so pod slovensko narodno firmo tudi res toliko narodno zavedni, da nastavijo za sprejem in občevanje strank uradnike in uradnice Slovence. Izgovor, da je kdo Slovan, ne zna pa slovenski ne drži, ker ne moremo dopuščati, cia bi- baš Slovani uvajali v Ljubljani nem-skutarjenje, mesto da bi se naučili slovenščine. Ce pa jim to ne ugaja, pa naj se umaknejo in nastavijo slovenske uslužbence. Zadevi bomo posvečali v bodoče večjo pozornost.
= Nemški zabavljali se vedno pogosteje javljajo po mestu. S takimi ljudmi mo-
rajo tozadevni uradi pošteno obračunati. Iv. Gerčar, sprevodnik je v električnem vozu zabavljal čez Jugoslavijo, kar je znal. Vpil je: »Wir haben die Kultur von den Deutschen! Hoch! Aber gewiss nicht von Jugoslavien!« Mož ie doma nekje od Kamnika. Kaznovan je bil na policiji z visoko denarno globo.
>» Popravek. Pomotoma smo prejeli vfist, da je umrl naš prijatelj Franjo Anžič v Bohinju, medtem ko zvemo danes veselo novico, da ga je njegova soproga spretnila iz Bohinja v boljšem stanju zdravja, kar damo tem potom vsem prijateljem in znancem na znanje.
»f šentjakobski semenj. 7. avgusta na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v prid knjižnici, gledališkemu odru in pevskemu zboru šentjakobskega naprednega društva obeta biti ena najprisrčneiših prireditev našega mesta. Na šentjakobskih semnjih se nikdar nič ne odirajo obiskovalci, cene so vedno zmerne, pijača in jedila pa prvovrstna. Poleg tega je za duševno razvedrilo kar najbolj preskrbljeno. Vstopnina le 2 dinarja, otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti.
= Spcdicijske tvrdke v Ljubljani bodo ob sobotah v mesecu avgustu do vključno 3. septembra končavale ob 12. uri dopoldne z obratom, nakar se stranke opozarjajo.
=* Kaznovana neprevidnost. Janko Čepon je trčil na Starem trgu v gospo Zorcovo in jo podrl na tla. Ponesrečenka pove, da je bil sunek tako silen, da je kar odletela po tleh. Pri tem se je težko poškodovala na nogi in na boku. Ker je bila radi vnetja rane na nogi nevarnost, da postane stvar opas-na, je morala iti poškodovanim v bolnico. Čepon je bil obsojen radi neprevidne vožnje, ker ni imel zvonca in ker je vozil na napačni strani na 100 K denarne kazni ali 10 dni zapora in mora povrniti poškodovani«! račun za zdravljenje v znesku 1278 K.
= Prihodnja porota. Prihodnje porote bodo radi kvalifikacije jako olajšane. Mnogo tatvin in goljufij, ki so bile določene za porotno obravnavo, so izločene iz porote in pridejo pred senat deželnega sodišča. Pač pa bode porotno zasedanje zanimivejše, ker pridejo pred poroto le velike tatvine in goljufije pri katerih dosega znesek 40.000 K poleg raznih ubojev, umorov, požigov, ropov itd. — Za prihodnje zasedanje, ki se prične po-četkom septembra so določeni do sedaj 3 slučaji uboja, en umor, en požig in več -velikih tatvin in goljufij Ako pridejo znane poštne poneverbe z ameriškimi pismi in dolarji pred to poroto, še ni določeno.
— Nesreča pri kopanju. Pri kopanju v Gradaščici si je obrezal stražnik Jože Zorec s črepinjami nogo in so ga morali odpeljati v bolnico.
Maribor.
Mestni kot krajni šolski svet razpošilja te dni popisne polo za šoloobvezne otroke, rojene v času od 15. julija 1907 do 17. septembra 1915. Pole sc morajo izpolniti In tekom 8 dni izročiti hišnm gospodarjem, kjer Jih bodo pobirali šolski vodje. Za napoved’ narodnosti je merodajno pokolenje. ne pa občevalni jezik.
Prijava za sprejem v mariborsko sadjarsko In vinarsko šolo so bile zelo številne iz vseh krajev Slovenije in celo Iz Hrvat-ske, Slavonije, Bosite In Baranje. Zdi se, da naši tamošnji kmetje še ne razumejo pravilno pomena tega strokovnega zavoda. Želeti bi bilo, da narodnozavedni krogi v obmejnih krajih vplivajo na to, da se ta nedosta-tek še pravočasno odpravi.
Podružnica akademskega kluba »Jauu-šlč« v Zagrebu priredi s pomočjo zdravstvenih odsekov in drugih kulturnih društev v času od 7.—13. avgusta zdravstveni teden v Mariboru.
Po prav neznosni vročini In suši zadnjih tednov se je danes popoldne okoli 4. ure od zapadne strani približala nevihta, ki je med lahnim gromom in bliskanjem prav blagodejno namočila žejno zemljo. V pozni večerni uri dežuje še naprej. Pohorje odevajo nizki deževni oblaki in tudi barometer naznanja padavine. Da si razni zasadi deloma opomorejo, bi bilo potreba 8 dni dežja, ker je zemlja poldrugi mater globoko izsušena in razpokana.
Vsled velike suše se je pojavilo na deželi pomanjkanje vode. Pa tudi še preostala voda je postala slaba. V št. liju je vsled tega Izbruhnil legar, na katerem je že več oseb resno zbolelo.	' urp
Za sekundarija na tukajšnji bolnici je imenovan g. dr. Hronovsky (in ne, kakor se ie pomotoma poročalo dr. Horvatsky).
V včerajšnjo vest pod naslovom »Nemšk? lojalnost« se je vrinila neljuba, bistvena pomota. V predzadnji vrsti se mora glasiti mesto »rovsem neresnična« pravilno »povsem resnična«.
Celša.
Nadaljevanje druge seje celjskega obč. sveta dne 1. avgusta. Napravili so se sledeči važni sklepi:	Hišnim	posestnikom, katerih
hišo so v slabem stanju, se naloži, da jih popravijo. — Trotoarje, kateri so v slabem stanju popravi mesto na svoj«* stroške — hišni posestniki pa bodo dolg odplačevali v obrokih. — Rebenschegg mora napraviti ob svoji hiši v smeri proti Savodnji hodnik. — Sprejelo se je še več predlogov gradbenega in stavbenega odseka tako glede prezidave invalidskega doma, stavbe carinarskih poslopij in tako dalje. — Izvrše se potrebne poprave v mestnih šolah in uvede centralna kurjava. — Izvrši sc regulacija tarifov izvoščekov glede prtljage. — Vložene so bile nekatere prošnje glede novih tiskarni.šklh koncesij, katere pa so bile, ker ni lokalne potrebe, odklonjene. — Mestnim delavcem v mestnih gozdovih se zvišajo plače. — Športnemu klubu se prepusti tretjirta glazije. — Zahtevalo se bode znižanje policijskega staleža, ker je prevelik'in znaša 83 mož. Te rodbine imajo stanovanja na škodo drugim in tako povečujejo stanovanjsko bedo. (V času pred vojno smo imeli v Celju 9 do 12 stražnikov brez vsakih policijskih uradov; danes pa 83 stražnikov in policijski urad zaseda mestno hišo s 23 sobami. Op. poročevalca.) — Del. društvu »Svoboda« se prepuste prostori meščanske šole za predavanja. — v mestni ubožni svet so bili po proporcu izvoljeni trije demokrati, dva nar. socijalista, dva soc. demokrata in eden klerikalec. — Sledila je tajna seja, v kateri je bilo sklenjeno, da se mesta pisarniških uslužbencev, ki še niso definitivna, ne razpišejo, dokler ne bo rešeno'vprašanje uradnega vodje. Razpiše se tudi mesto stavbnega inženirja. Razpiše se končno tudi mesto pogodbenega mestnega fizika. Naredba glede regulacije plač državnih uslužbencev stopi v veljavo tudi za mestne nastavlience, za katere se uvede kvalifikacijska tabela.
Predavanja zdravstvenega tedna so precej dobro obiskovana takti v Celju, kakor tudi v okoliških krajih. Vidi se, da se tudi delavstvo, zanima za nierau koristna »od-
vzetja. Upamo, da bodo imeli vsi, ki predavanja obiskujejo, od njih tudi korist.
Zdravstvena izložba v Celja se je sinoči zatvorila. Prepelje se v Maribor, kjer se otvori v nedeljo.
Veselica celjskega olepševalnega društva se vrši iz raznih ozirov mesto 14. dne 15. avgusta v mestnem parku.
Zdravstveni teden, prirejenem v Celju 31. julija do 10. avgusta t. 1. je uspel nad vsako pričakovanje. Zanimiva poučna razprava o alkoholu, sušici in spolnih boleznih je bila vse dni polnoštevilno obiskana. Dnevno so bila predavanju za delavce, vojake ceijske garnizije in za meščanstvo. Več predstav v kinu in Nar. domu z isto vsebino je bilo zelo dobro obiskanih, V celem je posvečalo občinstvo vsefn prireditvam in predavanjem mnogo ražnje. Jugoslovenski akademski klub »Januši« v Reki, podružnica v Zagrebu priredi od 7. do 13. avgusta sličen zdravstveni t*den v Mariboru in sicer s sodelovanjem »Zdravstvenega odseka »Zagreb« »Ljubljana«, Zdravstvenega društva v Mariboru in ostalih kulturnih društev. Podroben program sledi!
Nevesto osleparil. S trgovko, vdovo Fr, Dolinšek na Ostrožnem pri Celju se je seznanil jn zaročil ! nbljanski invalid Friderik Uijl. Nalagal se ji j. , da ima 14 dnevni dopust in jo pregovoril, da mu je izročila 4700 kron za nakup stvari, ki so potrebne za poroko. Na to pa ic sleparski ženin z denarjem pobegni!.
Cene mesu v Celju so se nekaj znižale in stane meso sedaj volovsko in telečje 24 do 26 kron, bikovsko in kravje 16 do 18 K, telečje 18 do 20 kron.
Iz Celja. Prejeli smo in priobčujemo: Kakor se je že večkrat pisalo po dubrovniških listih in v »Beogradskem Dnevniku« ima Stalna vojna bolnica v Mostaru za upravnika bivšega črno-rumenega avstrijskega »k. u. k. Stabsarzta« dra. Mate Jcliača, ki se da podkupovati od vojakov, da jih zadrži v bolnici, ali pa da jih kot nesposobne superarbitrira. Pisalo se je nadalje, kako ščiti ta bivši avstrijski »Stabsarzt« razne dezerterje, ki so pobegnili s svojih mest. Navajalo se je tudi priče za ta dejanja. — Narednik Zlatko Planinec iz Celja, ki je bil osumljen, da je pisec tozadevnih člankov, se je izjavil napram komandi Jadranske Divizije v Mostaru, da je pripravljen dokazati pred sodiščem nad 100 slučajev. To izjavo je da| pismeno. Toda zastonj — morda je dr. Mate Jehač poskusil tudi to, kar so vojaki delali napram njemu, fakt stoji, da je cx-k. u. k. Stabsarzt še vedno na svojem mestu kot upravitelj bolnice, in da še vedno »trguje« z vojaki, narednik pa je bil kaznovan brez preiskave kot obrekovalec! Dr. Jehač je hotel narednika najprvo označiti kot tunobolnega! To mu pa ni uspelo. Potem ga je hotel postaviti pred vojno sodišče kakor »Radičevca« in »upornika«, kar pa je iz razumljivih razlogov opustil! Kako se pač dela z narednikom Planincem v naši demokratski državi, z možem, ki si je stekel nebroj, sicer ne razbobnanih zaslug za našo državo in je radi tega pretrpel več let v avstrijskih čistilnicah, temnicah in »Internierungslagerjih« in ki je nastopil proti tei korupciji edino s stališča poštenega človeka. O vsej stvari se bo še pisalo. Gospod Zlatko Planinec je dospel danes v Celje, kjer je predložil prošnjo vojnim oblastim, da se spravi zadeva pred vojno sodišče in žahteval kategorično, da se po končani preiskavi najstrožje kaznuje, ali pravi krivec ali pa on kot zločest obrekovalec. Pošteni meščani mesta Mostar so naslovili na vojnega ministra odprto pismo, da razjasni afero dr. Jchača In izrazili v njem ogorčenje nad sprejemom imenovanega doktorja v našo vojsko. Vojaški svetnik gosp. Sukovič iz Dubrovnika je že pred par meseci naznanil dra. Jehača radi podkupovanja od strani vojakov. »Srpska Riječ« št. 147 od 23. julija 1921 prinaša na prvi strani: Doznavamo iz zanesljivega vira, da je upravitelj bolnice v Mostaru, bivši črno-žolti avstrijski oficir Dr Mate Jehač zaprosil »u preši i na brzu ruku« za dopust in potni list za — Italijo! (Odkoder bi se seveda nikdar ne povrnil.) Doznava se tudi, da se ie prošnji — ker ima Italijanko za ženo — ugodilo! Želeti bi bilo, da se g. dr. Jehač prej pozove na odgovor, in se mu da sorazmerno plačilo. Treba ie, da tudi v naši vojski vlada pravica! Kai koristi zakon o zaščiti države, ako se na drugi strani propagira nehote komunizem? Pa pravijo, da smo »protidržavnl elementi«!	—n—
Šport in turistika.
Planinska veselica v Rušah ob priliki
201etnice Podravske podružnice SPD dne 7. avgusta obeta biti nekaka posebnost. Ne samo, da ie obljubi! sodelovati svetovno-znani cirkus Bufalko Bill s celim svojim šolanim osobjem, so se priglasili še razni drugi najboljši umetniki. Kdor še ni kupil vstopnice, naj to nemudoma stori, da ne bo v Rušah nepotrebnega navala na blagajne.
V nedeljo torej vse kar leze in gre, naj bo planine alt ne, v Ruše!
S. K. »Primorje« vabi vse redne člane na važen sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 7. t. m. oh 9.30 url v gostilni »Pri Roži«. Polnoštevilna udeležba in točnost obvezna. Tajnik.
Nogomet. Wlener Sporiklub : Ilirija.
V soboto in nedeljo igra proti Iliriji kombinirano moštvo Wiener Sportkluba. Wiener Sporklub gostuje s tem v Ljubljani drugič: lansko sezono je zmagal nad Ilirijo s kompletnim I. moštvom po dovršeni igri s 6 : 0. VViener Sportklub se naliaja med vodilnimi dunajskimi klubi, smatra se ga poleg Rapida in Amaterjev za najboljšega reprezentanta dunajske šole, ki goji izrazito lasten sistem nogometa. — V soboto se prične tekma ob četrt na 19. uri, v nedeljo ob 18. url. — Predprodaja vstopnic v trgovinah Kanc in Pevalek v Zidovski ulici.
Sokolstvo«
lupa Ljubljana I. — Ribniški Sokol praznuje v nedeljo 7. t. m. 15 letnico svojega delovanja z javno telovadbo. Predsedstvo poživlja br. društva k soudeležbi. Odhod Iz Ljubljane ob pol 7. uri'zjutraj, povratek s posebnim vlakom ob 21. uri iz Rlbnlc«. — Predsedstvo.
imsi
Mala Pesmarica se je pevcem tako priljubila, da dan za dnem dobivamo vprašanja, kedaj izide prihodnja številka. Deset zvezkov je izšlo, tisk enajstega se je zakasnil zaradi selitve tiskarne iz prejšnjih prostdrov v sedanje. Zamudo bomo čimprej popravili. V kratkem izide enajsta številka Male Pesmarice, ki prinaša Hrabroslav Volaričev lep moški zbor »Zvečer« z bariton solom, Nato
ponatisnemo Avg. Lebanovo občuteno »Pod-* oknico«, ki je bila objavljena v »Glasbeni Zori«, pa jč že zdavnaj pozabljena. Potem ji sledi Adamičev popularni »Vasovalec«; — Zvezna tiskarna.
O. kapelnik Ivan Brezovšcli — kakor čujemo — na veselje vseli glasbenih krogpv ne odide v Split, marveč ostane v Ljubljani kot profesor konservatorija in koncertni vodja Glasbene Matice. Iz gledališča, kjer vladajo znane razmere, seveda izstopi.
Na ljubljansko opero je angažiran eden najboljših slovenskih pevcev g. Julij Betetto. Vest, da so angažirali g. Vladota Stamcarja je bila preuranjena.
Ib Bin fclfi iutziMif.1
Bitto u oni in i. oiifio.
Po naredbi deželne vlade št. 178 priob«* čene v urad. listu SHS št. 68, bi morali glasom uredbe D. R. br. 60.001 dobiti vpoko-ienci, ki spadajo pod razpredel, b, uredbe z dne 28. junija 1919 D. R. br. 63.515 povišane dosedanje osebne draginjske doklade na skupni znesek 850 K mesečno od 1. maja 192! dalje.
Sodeč po doživljajih, da ta likvidacija ne bo točna, smo pričakovali mesto 1. maja — vsaj 1. junija nakazilo tega poviška — a zaman, šele 1. julija se je baje pričelo z nakazovanjem tega poviška, toda — samo državnim upokojencem.
V nadi, da dobimo ostali upokojenci vsal čez tri mesece, to je 1. avgusta to »milostno« nakazilo — smo pa mesto nakazila ali poviška prejeli sledečo brezpomembno pripombo: »Ker je glede draginjsklh doklad izšla nova naredba, veljavna od 1. maja t. 1. se pozivate, da se radi tozadevne informacije obrnete na postajenačelnika najbližje postaje drž. »železnic«.
Akoravno je ta opomba že na prvi pogled brezpomembna, so ubogi upokojenci hiteli k gosp. postajenačelniku, ki nas je poslal v administracijo. Tamkaj smo izvedeli, da nas« nimajo niti v evidenci in da se za na« ne brigajo. S tem je bila zadeva končana. Da dobimo potrebne Informacije smo se obrnili na inšpektorat ter smo dobili k priponi-l>i to-le pojasnilo: »Od 1. maja naprej dobite upokojenci spadajoči pod razpredel B povišane draginiske doklade na 212.50 dinarjev mesečno.« To je ravno isto pojasnilo, kot smo ga čitall v novlnah pred par meseci. Ako ni uprava mogla zgotovltl tega »velikanskega« dela — likvidacije tega ogromnega poviška — v treh mesecih, ali če se ta povišek iz drugega razloga ni mogel nakazati, bi po našem skromnem mnenju zadoščalo obvestilo, da se bo to likvidiralo drugi mesec, ne pa, da se na tako neumesten način te uboge upokojence tira okrog. — Pripominjamo, da nas je tako ravnanje ravno ob času. ko nas tirjajo stanodajalci za tri in še večkratno povišanje najemnine, močno razburilo in užalostilo. i
2e pred tremi meseci dovoljenega poviška nam ne izplačate! Kai nam je storiti, kako naj živimo?
Merodajnim faktorjem so znani naši pokojninski odloki, ki se glasijo na 25, 28, 36 do 100 kron pokojnine mesečno, in le redki so oni. ki imajo 100 ali več kron pokojnine, katere zneske pa presega sama stanarina.
- Apeliramo na merodajne faktorje, ki so Izdali za nas to grozno stanovanjsko nared-bo, da nam točno nakažejo nujno potrebni znesek za povišano stanarino.
Pričakujemo od naše države, ki glasom časopisja z dne 12. julija 1921 pbdpira bosanske bege in VVranglovo armado, da ne bo zapustila svoje po 30 do 40 letnem trudu za državo izčrpane upokojence poginiti brez potrebnih sredstev in brez strehe, kakor kako žival.
Gospodje ministri in poslanci! Položaj je skrajno resen in prosimo vas nujne pomoči! Upamo, da ne ho naš glas ostal glas vpijočega v puščavi. Usmilite se nas!
/. splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani.
Poslano.*
Gospodu primariju dr. Pogačnikut
Podpisani obstojam pri svojih trditvah ter Vas prosim: da me za mojo Izjavo tožite. Pripravljen sem vedno pred sodnijo nastopiti proti Vam dokaz resnice.
V Ljubljani. 4. avgusta 1921.
Rajkovič Pavle.
K gorajšnjemu »Poslano« pripominjamo, da naj se stvar kolikor mogoče hitro razjasni, ker pod težkimi obdolžitvami, ki jih Je Izrekel g. Rajkovič proti g. primariju dr. Pogačniku trpi ugled bolnice, kot javno pribežališče bolnikov in je hiter potek preiskave v, interesu vse naše javnosti.
Poslano.*
V Jugoslaviji od dne 30. julija t. 1. me nekdo javno napada, da je na tukajšnji restavraciji v Ločah na kolodvoru zbirališče nemčurjev. Ker mi je znano, odkod izvira ta dopis in kakšne namene ima dopisnikar, ga poživljam, naj nastopi z dokazi resnice, sicer ga smatram kot podlega obrekovalca. Ako ima kaj proti meni, naj nastopi s popolnim podpisom, sicer mu ne odgovarjam več.
Loče, dne 3. avgusta 1921.
Pšeničnik Franc, poslovodja v Ločah.
Poslano.*
Ker me mnogi brezvestneži obrekujejo In mi podtikajo, da sem jaz pisec člankov »Stari Grehi« in »Krvava nedelja na Cikavl« v listu »Jugoslavija« z dne 21. julija 1921, z očitnim namenom,, da mi na ta način škodujejo, izjavljam podpisani, da nisem z onimi članki sploh v nobeni zvezi in nisem o njih nič vedel, dokler jih nisem čital. Ako se bo obrekovanje ponavljalo, bom proti brezvestnežem nastopil sodnijsko.
Grosuplje, dne 2. avgusta 1921.
Josip Grmek, progovni mojster«
* Za »Poslano« odgovarja uredništvo le'
v okvirju zakona.
mmm liitfi!,_________
OavRii d@bitek^=OOOIt Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921
Kupi sc:
V NAKUP
se išče ira prometni točki Ljubljane trsov* ska hša z lokalom in skladiščem, Cenj. dopisi pod »Juro« na anončno družbo Aioma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
V NAJEM
ali odkup sc išče trgovski lokal v Ljubljani. Cenj. dopisi pod »Zvezda« na anončno družbo Aioma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.	1602
TAMBURAŠKI INŠTRUMENTI
za novo ustanovljeni tamburaški zbor se kupijo ali vzamejo v zameno za izvrsten cello, violo in gosli. Ponudbe na upravo ^Jugoslavije«.	1596
ZLATO — SREBRO
staro — zlomljeno. F, Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	878
1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI
3U PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe pio-sim fla upravništvo lista.	1613
Službe:
OSKRBNIK -JER)
za boljšo kmetijo se iSče. Želim, da zna njegova žena dobro kuhati za posle, oz. družino. Oženjeni brez otrok imajo prednost. Fran Juvan, Ljubljana, Martinova c. št. 26.	1598
DVA URARSKA POMOČNIKA
se takoj sprejmeta. Oskrba eventualno v, hiši. Rudolf Bizjak, Maribor, Gosposka uL
1564
UČENEC
14—15 let star, pošten, priden, marljiv, poštenih staršev, se odda v trgovino z mešanim blagom z vso oskrbo in zato daljšega učenja. Ima prvorazjedno ljudsko šolo. Vstop tako). Naslov pove uprava lista.	1608
Zenitne ponudbe:
GOSPODIČNA
prijetne zunanjosti, dobra gospodinja, s sa. mostojnim poklicem, želi vsled pomanjkanja znanja, tem potom znanja z le resnim, samostojnim mladeničem 25—30 let. Slika se Želi. Anom. brezpomembno. Ponudbe pod »Vesna 21« na upravo lista.	1606
Michel Zčvaco:
-NOSTRADAMUS."
III.
Štirje stražarji.
Strašna je bila žalost Franca I., ko mu je došla vest o smrti sinu, na katerega je bil zgradil vse svoje nade. In strašno je bilo tudi njegovo maščevanje, ko se mu j-' zazdelo jasno, da je bil princ zastrupljen. Teden dni po prestolonaslednikovi smrti je dobil kralj brezimno pismo, ki je vsebovalo pravo pravcato ovadbo, da je Montecucoli prinčev morilec. Neznani pisec je dostavil, da je bil točaj po Karlu V. najet za svoje grozodejstvo.
Ko so vrgli Montecucolija v ječo In ga postavili pred sodnike, se je branil z največjo odločnostjo in tajil do konca; bil je prepričan, da ga v luijskrajnjem trenutku odreši novi prestolonaslednik, princ Henri. Sicer pa je bil namenjen izdati njega in Katarino, ako mu ne bi priskočila na pomoč. Med preiskavo so mu bili res da pokazali obtožilno pismo, in menil je celo, da spozna nekatere črte Katarinine pisave. Takšna misel se mu je Zdela tako nemogoča, da jo je zavrgel brez obotavljanja. Obsodili so ga tedaj, da ga raztrgajo s konji na štiri kose.	,
■ Napočil je predvečer usmrčenja, ne da bi se bila obsojencu izpolnila neomajna vera v rešitev. In tedaj je Izjavil Montecucoli, da hoče nekaj povedati. Uro po tej izjavi so se odprla vrata njegove ječe. Vstopil' je mlad gospod, ogrnjen s širokim plaščem. V luči leščerbe, ki jo je bil pustil ječar v zaporu, je obsojenec pogledal plemiča. Spoznal je preoblečeno Katarino de Medicis. Pristopila je In mu šepnila na uho:
»Pojdi jutri mirno na morišče. Daj se celo privezati. Krvnik je pod-
kupljen. Konji ne bodo vlekli. V hrupu, ki ga povzroči ta dogodek, se vrže nate kakih sto krepkih ljudi, kakor bi te hoteli ubiti. ,Smrt mu!’ bodo kričali. Toda namesto da bi te ubili, te odvežejo in odneso. Na Roni te vkrcajo na urno barko, ki te ponese do morja. Tam te čaka ladja, ki te odpelje v Italijo. Ko te izkrca na italijanskih tleh, ti preda kapetan tristo-tisoč liver, ki bodo zadoščale, da počakaš ure, ko se vrneš na dvor kralja Henrija II. in nastopiš čin, katerega ti dolguje...«
Jetnik se je sklonil; prijel je Katarino za roko ter jo goreče poljubil.
»Saj sem vedel!« je zamrmral. »Vedel sem, da me otmete!«
Katarina je odšla, vsa krasna in mila, podobna angelu upanja, ki se je spustil v pekel. In ko je dospel kraljevski komisar, da bi sprejel obsojenčevo predsmrtno razodetje, se je Montecucoli zaklel, da mu nima ničesar povedati.
Drugo jutro so ga odvedli h kazni, in sleherni je občudoval hladnokrvnost mladega moža, ki je stopal tako mirno v strašno smrt razčetverjenja. Krvnik ga je položil na križ iz dveh debelih deska ter mu uklenil roke in noge' v štiri železne obroče. Na vsakem izmed njih je visela veriga in k vsak verigi je bil priprežen močan konj, tako da je vlekla sleherna žival za eno roko ali eno nogo.
Štirje pomočniki z biči v rokah so razpostavili konje, vsacega na določeno mesto...
Verige so se nategnile. Montecucoli, ki je vse' dotlej z nekakšno zakrknjeno brezbrižnostjo trpel strašno početje, je mahoma prebledel, ko je začutil, da se verige napenjajo. Vzdignil je glavo, izkuša je se ozreti po množici, ki ga je obdajala od vseh strani. Menih, ki je stal poleg njega,
je dvignil svoj križ. Krvnik je zrl nepremično v to povzdignjeno razpelo.
»V imenu živega Boga,« je viknil menih, »te zaklinjam poslednjikrat, da razodeneš imena svoji sokrivcev.«
Vsi navzoči so videli v tem trenutku, da se Montecucoli obotavlja in se njegove ustnice krčevito gibljejo, kakor bi hotele v resnici nekaj povedati. Zdajci pa so zaorili kriki: »Smrt mu! Smrt mu!« In silno gibanje je nastalo med množico.
»Na pomoč mi prihajajo! Rešen sem!« je zamrmral Montecucoli. »Ničesar nimam povedati!« je zavpil na glas.
Menih je pobesil razpelo. To je bilo znamenje smrti! Krvnik je mahnil z roko. Vsi štirje pomočniki so hkrati udarili po konjih; živali so zbesnele in planile vsaka v svojo smer. Začul se je strahoten krik, podoben divjemu, žalostnemu tuljenju; in par minut nato je ležal na deskah samo še kup raztrganega, krvavega mesa.	(Dalje	prih.)
Proda se:
NAJVECJ1 DALJNOGLED V LJUBLJANI
(astronomski refraktor), kompleten, z 13 različnimi okularji in stojalom vred ie na prodaj. Natančnejša pojasnila daie uprava lista.	1587
6 PLIŠASTIH FOTELJEV In KANAPE.
Poizve se v upravništvu.	1593
DVE E! EGANTNI NA POL POKRITE KOČIJE
različni vozovi (zapravljene!) vedno na razpolago. Ivan Mandelc, kolarski mojster v Kočevju.	1597
TRIJE ŠE NERABLJENI DINAMO-STROJI,
proizvodi tvrdke Dynamo-Werke A. O. Dunaj za vrtilni tok in sicer 2 po KW O. 9 in 1 5 PS, V 380-220, 50 period ter s 1400 obrati na minuto. Naslov pove upravništvo lista.	1600
12 ŽAG ZA’ POLNOJARMNIK
oddam po nizki ceni. I. Slanovic, ključavničar, Šelenburgova ulica št. 6.	1595
VELIKA ENONADSTROPNA
STANOVANJSKA HIŠA
z velikim vrtom v bližini tobačne tovarne. Naslov pri Anončni družbi Aioma Compa-ny, Ljubljana, Kongresni trg 3.	1603
1 BOLNIŠKI STOL
na treh kolesih, 1 kompleten štedilnik, srednje velikosti s ploščami, 1 pleteno stojalo za puške, l stojalo za sezuvanje čevljev, 1 mizica za pisalni stroj. — Ogleda se Tržaška cesta št. 13.	1602
BREJA KRAVA
mlekarica, in en osel. Ižanska cesta 2. 1601 SPALNA SOBA’
in kuhinjsko pohištvo takoj radi preselitve. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	1620
VSE KOLARSKO ORODJE
ter nekaj pripravnega lesa — zaradi smrti. Oddam tudi delavnico v najem na trgu v Sevnici. Poizve se pri Alfonzu Jošt, Sevnica. Cena po dogovoru.	'	1609
ENONADSTROPNA STANOVANJSKA IN TRGOVSKA HIŠA
z velikim gospodarskim poslopjem, z velikim vrtom za zelenjavo, z njivami in travniki je zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji z živim in mrtvim inventarjem. En trgovski lokal in veliko stanovanje je takoj na razpolago. Milada '."chafferjeva, Ptuj, Krekova ulica št. f>.	1607
KRASNA TRGOVSKA HIŠA
z takojšnjim prevzemom trgovine v mestu na Sp. Štajerskem, z vsemi gosp. poslopji, hlevi, skladišči, 4 goveda, vozmi, 7 oralov polja blizu doma. Cena 700.000 kron.
POSESTVO, 20 ORALOV,
pri Mariboru z lepim vinogradom, kakor stoji in leži za 650.000 kron.
TRGOVSKA HIŠA S TRGOVINO
za 650.000 kron.
VILA, ZELO MODERNA,
takoj stanovanje.
GOSTILNA
z gospodarstvom, ceno. — Realitetna pisarna »Rapld«. Gosposka ulica 28. Maribor. 1605
Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubliauU
m
NUDIMO:
Glavnike, lasne zaponke, koščene zaponke;
Kože, vilice, žlice, leseno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine;
Veziva, čipke, vrvice;
Trakove za čevlje, stenj, naramnici)
Brože, prstane, uhane;
Gumbe, sukanca:
Svinčnike, peresa, gobe.
Ščetke vseh vrst!
In vso ostalo galenterijsko in nirberžko robol Prodaja samo na velikot	Prodaja	samo	na	veliko!
BRAČA SVJEŽLČ, ZARGEB
Telefon 23-44.	Petrinjska ul. 5.	Telefon	23-24.
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge
Posteljni predložki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
Iniet
Brisalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
po naj nižji ceni pri
K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
Tapetniška in dekoraciiska delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska ulioa 39.
priporoža se v napravo novega in predelavo starega taj>etnJ$kegt
pohištva.
se sprejme la. mo5 v špecerijski trgovini v Ljubljani. Ozira se le na boljSo in *a-nesljivo moč. Pismene ponudbe pod Slfro »Detailist« na upravništvo Jugoslavijo
IMmo nekoliko vagona zdravog, subog
• •
Pon* slatina ,Vestra‘ iioniMo društvo Zagreb.
Naprodaj
tu
(4
5-tonski, dobro ohranjen. Na upogled pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta 29.
Trgovski pomočnik
mešane stroke se sprejme takoj ali s 15. septembrom t. i. Prednost imajo oni, ki so verzirani v hmelj ski in lesni trgovini. Ponudbe na:
Frani Oset, Vransko pri Celja, mi Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice.
Ceniki na razpolago 1
PETER CAPUDER
Zdravo! Dobavitelj J. S. S.
Zobozdravnik
ki jo dobro izvežban v trgovskem knji gov^stvu in dober bilancist. kakor tudi
prvovrstno stenografinio in strojepisko
išče za čimprejšen nastop
družba „Impex“ v Ljubljani.
I
Industrijsko podjetje v Mariboru išče za takojšnji nastop izurjeno
strojepisko in stenografinjo
ki je popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki in navedbo plačila pod »INDUSTRIJSKO PODJETJE« upravništvu lista.
„SRNA MILA“
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje.
na (|ipsa)
Edina razprodaja vseh vrst specijalnega
za celo kraljevino SHS tvornic: STANZ, KINDBERGER, SEMMERING, SCHOTTWlEN, PUCHBERG, AUSEEWIESE etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kosta Novakovič, veletrgovina mavca
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča
po znižanih cenah.
Or.
Večja množina odpadkov
za ušli ir; žepa iilaja 11><15 cm
Štev.	1.	Davorin Jenko:	Što Čutiš, Srbine tužni?
„	2.	Ivan fl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„	3.	Anton Hajdrih:	Slabo sveča je brlela.
4.	Anton Hajdrih:	Pod oknom.
„	5.	Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
„	6.	Anton Hajdrih: Jadransko morje.
„	7.	Anton Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela.
„	8.	Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila.
„	9.	P. Hng. Sattner: Pogled v nedolžno okč.
„ 10. P. Hng. Sattner: Na planine!
se proda.
| Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista
Vsaka pesem stane 1 K; 11 izvodov stane 10 K. Številke E,7,8 in 10 stanejo po 2 kreni, 11 izvodov stanejo 20 krsn. Dobiva se v
II HUSI. na* Mili a i.
<17• 1»,TrTKnnrr&r&tfiaaiM"■ ,-lU»1	■)***hum .	IHMI	MBf	---
ne ordinira do 23. avgusta.
Promet
tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z.
v Ljubljani, Gradišče štev. 9.i--	.	—	..
jako poceni	siva	barva proti rji
zaradi premenjene dispozicije |beli in črni emajl-lak, minij
—   pr O da	i	dr.	barve,	kristalni	boraks,
električni motor | naftalin in drugo. Kemikalije
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brovviv Boweri z reostatem in drugimi pripadki.
I električni motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obratov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame ga-ranoija za takojšnjo uporabljivost.
[ v zalogi po jako nizkih cenah
„Promct“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana,
I. SANDRIN LJUBIJ ANA.
Velika zaloga vsakovrstnega
usnja
na debelo
kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa
MESTNI TRG 6.
Naznanilo!
Naznanjam cenjenim veletrgovcem in mlinarjem, da sem otvorilj komisijsko in agenturno trgovino z vsemi deželnimi pridelki, kakor pšenico, moko, ovsem, mastjo, slanino itd.
Prejemam tudi v komisijo v moie skladišče razno sveže sadje, ter kolonijalno in špecerijsko blago.
Naročila se bodo strogo, solidno in točno izvršila, za koja se Vam priporoče
Jakob Hemler
Novi Sad Bačka, Futoška ulica 56.
Prodajalko
sprejme takoj modna trgovina |
Kette, Ljubljana.
Kolo tur e za štednjake
(Herdringe)
rešetke za peči (Roste)
i sav fini trgovački lijev izradjuje i dobavlja:
ljevaonica željeza „5 M EV", term stropa u Ejelosaru-
Odgovorni urednik: Dominik Čebin,
Izdata konzorcij dnevnika, »Jugoslavija«,