Salezijanski
MV/VI
' r ^ m

.'■Mi.	'
Ii
j jCT* J
r,1 * * b ■
*

\r
—V	-î Aj 3- ».tflfll
j. y i .■	/
It	.r *
iftfí '""ií
Pg WM
589
SALEZIJANSKI VESTNIK MAJ—JUNIJ 2014, 3
kolumna
Prvoobhajanci
VSEBINA
3	Uvodnik
4	S poti
Z vrha »Dal ti bom« 6 Dnevnik neke matere
Vsakdanja vprašanja, ki iščejo odgovorov
8	Molivci Duhovni poklic je »dar in skrivnost«
9	Naproti 2015
A. F. Artime - novi vrhovni predstojnik
10	Moj pogled
Pridi, Sveti Duh
11	Marija
Bog je poslal svojega Sina, rojenega iz žene
12	Na strani mladih
Z don Boskovim srcem 14 Misijoni
"Nisem poznal misijonarja Majcna, a ga čutim" 16 Novice
■ Janez Vodičar
V teh majskih nedeljah se vrstijo slovesnosti prvega
svetega obhajila. Starši prvič vidijo bolj od daleč
svojega otroka ob slovesni in sveti priložnosti.
Upajo, da bodo tej slovesnosti sledile še druge; od birme do praznovanj uspehov v šoli in osebnem življenju. Če je kateri mesec primeren za tako veselje, je gotovo to maj. Polnost življenja, ki kipi okrog nas, vabi, da tudi v sebi najdemo nova pričakovanja. Bele obleke prvoob-hajancev nas spomnijo na čistost začetka, ko življenje še ni obremenjeno z ničemer in ima človek še vse možnosti. Otroška razposajenost, ki nam včasih načenja živce, je v tem slovesnem trenutku pravo zdravilo za skrbi. Ne samo starši, vsi, ki smo priča takim trenutkom, utrjujemo vero, da imajo ti otroci še vse življenje pred sabo.
Podatki kažejo, da je danes vedno več mladih brez redne zaposlitve. Sam poznam številne sposobne in tudi delavne mlade, ki iščejo delo, dobijo kaj na črno, a nič trdnega. Niti izobrazba ni več zagotovilo, da dobiš delo. Mnogi se ob tem poskušajo znajti in iščejo nove možnosti, kar je za mladega človeka, ki še za svoje preživetje nima dovolj sredstev in nobenih pravih izkušenj, bistveno težje kot za starejše. Še težje je, da jim sodobna kultura riše način življenja, ki je daleč od njihovih zmožnosti. Na eni strani privošči si; na drugi ti ne dajo možnosti, da bi si to zaslužil. Pogosto se najdejo v precepu: so res sposobni za kaj in ali jih je ta svet sploh pripravljen sprejeti. V razredu sem ob pogovoru na to temo slišal, da pridni in iznajdljivi enkrat že najdejo delo. Lepo. Koliko časa bodo gimnazijci še verjeli vase? Bojim se, da jih po pisanju stote prošnje za zaposlitev, na katero ne dobiš nobenega odgovora, vera v tako možnost mine.
Pogled starejših na mlade, ki čakajo na zaposlitev, je morda sočuten. Po drugi strani si moramo priznati, da hitro začnemo iskati krivdo v njih samih. Se že ni dovolj potrudil ali kaj podobnega pokroviteljsko mislimo, če že ne izrečemo. Kako drugače kot takrat, ko so stopali v procesiji za prvo obhajilo. Takrat nas še njihove napake, nerodnosti razveselijo in jih znamo obrniti v vero, da bo še kaj iz njih. Starševski pogled je pri otrocih razumljiv, pri dvajsetih bi bolj prav prišlo partnerstvo. Zakaj čez dvajset let ostaja tako malo vere vanje?
Lahko razmišljamo: otroci rastejo in z njimi tudi problemi. Kot se prvoobhajanci veselijo drobnih stvari: obleke, rož, pozornosti, kosila; tudi mladi potrebujejo otipljive znake vere in zaupanja. Vključimo jih v naše delo, naše načrte, zaupajmo jim delo, čeprav bi ga sami bolje opravili. Predvsem pa, če verjamemo, da biva v njih Bog, jim lahko prepustimo, da nam tudi oni pokažejo Nanj.
^ I ' I	I 1
t	■ _	hJUM
I	~ t -i
i I	I	I
uvodnik
Veselimo se!
Velikonočna hvalnica je zopet zadonela. Vstajenjska nedelja je kljub sicer deževnemu vremenu tudi v našo deželo prinesla veselje. Za vse in za vsakega, ki hodi pot odrešenja. Nas je doseglo? Smo ga sprejeli? Smo bolj veseli?
Za Marijo lahko odgovorimo pritrdilno. »Ra-duj se, Kraljica nebeška!« poje velikonočna pesem. Z Jezusom si delila križev pot, ihtela, a tudi trdno upala in verovala. Zdaj se lahko veseli. Njen Sin je vstal. Ob Marji se učimo velike resnice: »Čez Golgoto gre pot v radost.«
Tudi za vesoljno Cerkev je - kljub mnogim preizkušnjam - vendarle čas veselja. Ob prvi obletnici Frančiškovega papeževanja smo lahko bolje doumeli, kaj nas je že tisti prvi hip ob izvolitvi razveselilo na novem Petrovem nasledniku. Preprostost, bližina, veselje. Poznavalci pravijo, da je ta mož, odkar je postal papež, vidno bolj vesel.
O skrivnosti veselja je spregovoril v svoji prvi apostolski spodbudi. Verjetno jo mnogi že berete, saj je bil prvi natis v hipu razprodan. Na pamet že znamo prvi stavek iz te spodbude: »VESELJE EVANGELIJA napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jih odreši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva in oživlja veselje.«
Nova radost je zaobjela tudi celotno salezi-jansko družino. Dobili smo novega vrhovnega predstojnika! Ángel Fernández Artime je postal 10. don Boskov naslednik. Njegova mama je ob tej novici za svojega sina vzdihnila: »Moj Bog, pomagaj mu, potrebuje te!« Potem pa spomnila, kar ga je učila od malega: »Talentov, ki ti jih je Bog dal, ne smeš zakopati, ampak jih razdajati.« Kolikor bolj se v življenju darujemo, toliko bolj smo duhovno rodovitni in srečni.
In kako v prvih majskih dneh ne obuditi radosten spomin na obisk don Boskovih relikvij med nami? Njegova desnica, ki je obkrožila ves svet, nas še vedno blagoslavlja! Veselimo se in hvaležni bodimo.
S. DAMJANA TRAMTE
INŠPEKTORICA HMP
■■■ s poti
Z vrha »Dal ti bom«
■ Marko Suhoveršnik
Sonce, morje, veselje, temperament ... to je le nekaj splošnih oznak za vsako poletje. Nogomet in formula 1 prav tako navdušujeta velik krog ljudi. Če omenimo še Gaudija in Carrerasa, potem je takoj jasno, da je skupna točka tega uvoda Barcelona, glavno mesto španske pokrajine Katalonije.
Razteza se na široki ravnici, ki jo omejujeta ustji rek LLobregat in Besos, ki se izpod Pirenejev izlivata v Sredozemsko morje. Je cilj mnogih popotnikov, turistov in umetniških sladokuscev, ki dajejo utrip temu skoraj dvomilijonskemu mestu; na svetovni zemljevid se je ponovno vrnilo z olimpijskimi igrami leta 1992.
Vse to in še več lahko najdemo v številnih vodičih v vseh oblikah, precej težje pa se je dokopati do »salezi-janskih« znamenitosti. Don
Bosko je Barcelono obiskal dvakrat: enkrat »neuradno« in enkrat uradno. Ko se je proti koncu njegovega življenja salezijanska družba že razmahnila preko oceana v Južno Ameriko, že prej pa po Italiji, se je obenem širila tudi v Francijo in Španijo. Prvi zavod v Španiji so salezijanci odprli leta 1881 v Sevilli. V Barceloni so tako kot v Sloveniji salezijanci sotrudniki z Dorotejo Cho-piteo na čelu pripravili vse potrebno, da so salezijanci prišli v četrt Sarria. Ta del
mesta je danes sestavni del Barcelone, kjer stoji velik oratorij in poklicni srednješolski center.
Ko je don Bosko prišel semkaj na obisk dve leti pred svojo smrtjo, so mu salezijanci, sotrudniki in dobrotniki pripravili veličasten sprejem ter mu velikodušno pomagali pri nabiranju sredstev za gradnjo cerkve Srca Jezusovega v Rimu. Če se danes sprehodimo po prometni ulici svetega Janeza Boska in pravi čas zavijemo skozi prava
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ 4
Barcelona, Katalonija
vrata, nas pred inšpektori-alno hišo pričaka prijetno dvorišče z don Boskovim kipom, v poletni vročini prijetno zastrto s krošnjami dreves in bujnega rastja. V notranjosti hiše si je moč ogledati neke vrste muzej, katerega prostori in predmeti spominjajo na čas don Boskovega bivanja v Barceloni. Seveda izstopa kapela, kjer je don Bosko maševal .
Še en kraj je povezan z don Boskom. Najvišji vrh valovitega in vzpenjajočega se hribovja Sierra de Collserola nad Barcelono je Tibidabo, visok 518 metrov. Njegovo latinsko ime spominja na evangeljski odlomek, kako je hudič skušal Jezusa in mu ponujal vsa kraljestva (Tibi dabo), če ga počasti (prim. Mt 4,9). Dandanes je to čudovita turistična točka s cerkvijo Srca Jezusovega, do katere vodi elegantna, a ovinkasta in prometna cesta, obiskovalec pa si lahko privošči tudi zobato železnico, prvo te vrste v Španiji, ki ga pripelje na vrh. Dejansko je vreden »pregrehe«, saj nudi najlepši razgled na celotno Barcelono tako podnevi kot ponoči vse tja preko Sagrade Familie do obale z Akvarijem, od olimpijskega stadiona do mestne plaže daleč v poletni »ici« sredozemskega morja.
Ko je don Bosko potoval v Barcelono, ves v skrbeh zaradi gradnje omenjene cerkve v Rimu, tuhtajoč kje in kako bo zbral dovolj sredstev, je v snu slišal glas, ki mu je šepetal: »Tibi dabo, tibi dabo ...« Človek obrača, Bog obrne. V času don Bo-
skovega obiska so hrib Tibidabo podarili don Bosku! Barcelonski dobrotniki so si s to podaritvijo postavili trajen spomenik. Don Bosko je na vrhu sicer občudoval le kapelico, a salezijanci so izpolnili obljubo in počasi zgradili čudovito kripto in cerkev Srca Jezusovega, ki je bila posvečena 7. decembra 1951. Kraj srečevanja s sku-šnjavcem se je spremenil v kraj srečevanja z Jezusom.
Tako kot je Barcelona polna skrivnostnih zanimivosti, je skrivnosten tudi don Bo-skov prvi, »neuradni«, obisk. V novejših življenjepisih ga ni mogoče najti, je pa izpričan po salezijancu Brandi, prvem ravnatelju v barcelonski salezijanski ustanovi. Don Bosko je v svetosti zadnjih let izven svojega »fizičnega« dosega na poseben način poskrbel tudi za rast salezijanskih ustanov.
1	Mesto Barcelona
2	Salezijanska hiša Marti-Codolar
3	Svetišče Srca Jezusovega na Tibidabo
5
dne
ene matere
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
23. marec
Kaplan nam je v pridigi predstavil nekaj zahtev iz Lunaček poročila, ki govori o pravici istospolno usmerjenih, o teoriji spolov. Mislim, da sem po nekaj stavkih od začudenja pozabila zapreti usta. Veliko sem slišala o tem poročilu, nisem pa se spravila prebrat njegove vsebine. Prav mi je prišlo, da sem se pri maši podučila o tem, ker želim spremljati družbene premike, ki zadevajo lestvico vrednot. Kljub vsemu pa se mi dozdeva, da z govorjenjem o istospolno usmerjenih jadramo stran od še večjih izzivov, ki jih imamo krščanski zakonci v svoji družini tukaj in sedaj. Kar nekaj praktičnih vprašanj imam, o katerih s prižnice ne slišim prav dosti. Si kar predstavljam odziv našega kaplana, če bi mu to rekla: »Jaz lahko povem svoje mnenje o vsem, samo ne vem, če boste vi to prenesli!«
26. marec
Čakala sem na hodniku Kliničnega centra na pogovor z zdravnikom specialistom. Pred mano je čakala gospa petdesetih let. Kako naj bi drugače
začela pogovor v bolnišnici kot z vprašanjem o zdravju. »V primerjavi z vsem drugim so zdravstvene težave še najmanjši problem,« je z vzdihom začela stavek, ki je napovedoval nadaljevanje. Kot se velikokrat zgodi, mi je popolna neznanka v naslednjih minutah zaupala več, kot bi mi dobra znanka v nekaj dneh. »Ne zmorem več. Bojim se, da se mi bo zmešalo,« je tresoča se govorila o družinskem peklu ob možu odvisniku. »Kaj pa pogovor z duhovnikom?« sem jo vprašala, ker sem videla, da nosi križ na verižici. »V spo-vednici slišim samo:« Gospa, potrpite, potrpite! Ne zdržim več!« Obup v glasu se je samo še povečeval: »Premišljevati sem začela o ločitvi, čeprav sem globoko verna. Zagledala sem plakat na vratih neke cerkve, ki je vabil na predavanje o ločencih v Cerkvi. To je bilo kot naročeno zame. Ko sem brala plakat, je pristopila neka ženska in se začela glasno zgražati: Kaj?! Tako predavanje rinejo v našo cerkev?! Razvrednotiti želijo zakonsko zvezo - ločenci, koruzniki!!! Kaj niso naredili že dovolj škode! ... Komaj sem stopila stran, tako
so se mi tresle noge.« Gospa je pogoltnila solze: »V očeh moža sem nihče; otroka me krivita, ker ne morem več potrpeti. In zdaj me želijo postaviti še pred vrata cerkve!« Besed nisem imela. Objela sem jo -njo - popolno neznanko. Ko sedaj o vsem premišljujem, postajam jezna. Sram me je za žensko, ki je na tak način »branila« vrednote zakonske zveze. Kdo smo mi - srečno in »srečno« poročeni - ki vrednotimo ločene? Je moja zasluga, da imam ljubečega moža; sem si ga sama zaslužila? Ali imam samo jaz kot poročena »uradno pravico«, da vstopam v cerkev in vredno prejemam obhajilo; ostali pa so samo opazovalci brez glasovalne pravice? Kaj bi lahko jaz kot »srečno poročena« storila za to ženo in njej podobne? In kaj naj stori Cerkev, razen da razlaga pravila?
3. april
Hči in sin sta prišla s predavanja, ki so ga imeli v mladinskem centru: o splavu in post-travmatskem stresu po splavu. »Mami, a veš, da je v Sloveniji dovoljeno delati splave tudi v pozni nosečnosti?« se je zgra-
6
Foto: M. Cafnik
žal sin. »Kakšni grozni so načini za delanje splavov, mami! To nam nihče do zdaj ni povedal!« se je čutila prevarana hči. Toliko ur spolne vzgoje v šoli in na sistematskih pregledih, a nikoli nobene besede vrednotenja, kaj je dobro in kaj slabo! Spolna vzgoja v šoli je le »tehnična« in moja naloga je, da otrokom povem, da spolnost sodi med dva, ki se imata rada. Splav je tragična točka na poti, ki ima že prej veliko križišč in trenutkov odločitve. O tej poti bi želela govori -ti s svojima mladostnikoma, pa mi je težko. Včasih me pri debati o kontracepciji povozita s kakšnimi znanstvenimi argumenti, o katerih nimam pojma; drugič me zabijeta, da sploh ne vem, v kakšnem svetu živimo; tretjič pa mi je težko razkriti in ubesediti svojo izkušnjo. Kako se v drugih družinah o tem pogovarjajo s svojimi odraščajočimi otroki? Ali sploh verjamem v predzakonsko čistost? In kaj si o njej mislijo naši mladi? Hvaležna sem za nocojšnje predavanje, da sta starejša dva lahko slišala tudi drugo plat zgodbe, ki v uradnem šolskem sistemu nima mesta; da sta lahko po-
stavila vprašanja, o katerih se ne govori doma niti s prižnice in da nam je bila dana priložnost, da se tudi v naši družini o tem pogovorimo.
6. april
Na kavi po nedeljski maši smo se odrasli pogovarjali o četrtkovem predavanju o splavu. »Tudi naših otrok se je zelo dotaknilo,« in »Ja, dobra stvar, res dobra,« so bili odzivi skoraj vseh staršev, katerih mladi so bili zraven. »Tudi mi odrasli bi morali imeti kakšno podobno predavanje, da se malo podučimo,« je predlagal kolega. »Jaz bi rada slišala kaj o kontracepciji. Pa ne samo, kaj se sme in kaj ne, ampak KAKO naj to živim. Otrok se mi je že kar nekaj nabralo,« je na pol zares napol za 'hec' rekla druga mama. »To je pa fantastika. Cerkvena pravila o kontracepciji so si izmislili neki stari kardinali v Rimu, ki nikoli niso bili poročeni. Mi bi se jih morali pa držati. Le kako, mi povej?!« je nadaljeval drugi. »A vi sploh veste, kakšna so cerkvena pravila?« sem se drznila vprašati - samo zato, ker sem o njih pred kratkim brala: »To je tako kot z Lunaček poročilom - vsi
govorimo o njem, nihče pa ga ni prebral.« »Mene ne zanima, kaj tam piše, ampak kako vam uspeva to živeti v praksi,« je nadaljevala ista mama, ki je načela temo. O, zelo je bila pogumna! Na zakonsko skupino hodiva že dvajset let, pa se nikoli nismo odkrito pogovarjali o tem, kako uravnavamo rojstva. Po eni strani je to res intimna tema, po drugi strani pa je težko povedati po pravici in se javno razglasiti za grešnika, če uporabljaš nenaravne metode. Tudi pogovor ob kavi se je ustavil ob ugotovitvi: »Ja, res bi bilo dobro eno tako predavanje in pogovor.« Uravnavanje rojstev - tako bistvena tema, če poznam teologijo telesa Janeza Pavla II; pa tako zanemarjena, če preštejem število besed, ki so bile izrečene na to temo v krščanskih občestvih.
10. april
Poskrbeti moram, da ti zapiski ne pridejo v roke našemu kaplanu. Prižnica res ni pravi prostor za vsa vprašanja, ki mi jih je postavilo življenje minulih nekaj dni.
Jožica
7
mo ivci
Duhovni poklic je »dar in skrivnost«
pripravil Ivan Turk Dne 27. aprila 2014, na nedeljo Božjega usmiljenja, sta bila za svetnika razglašena dva papeža: Janez XXIII. in Janez Pavel II. Ob tej priložnosti je prav, da povzamem vsaj nekaj izpovednih misli papeža Janeza Pavla II. o tem, kako se je rojeval in zorel njegov duhovni poklic, ki jih je zapisal ob 50. obletnici svojega duhovništva v knjigi z naslovom Dar in skrivnost.
VESTNIK
MAJ-JUNIJ
"Zgodovino mojega duhovniškega poklica pozna predvsem Bog. V svoji najgloblji plasti je vsak duhovniški poklic velika skrivnost, je dar, ki neskončno presega človeka. Vsak od nas duhovnikov to jasno izkuša v vsem svojem življenju. Ob veličini tega daru čutimo, kako smo ga nevredni.
Krakovski nadškof Adam Štefan Sapieha, je obiskal župnijo Wadovice, ko sem bil gimnazijski dijak. Moj veroučitelj p. Edvard Zacher mi je zaupal nalogo, da mu zaželim dobrodošlico. Vem, da je po mojem nagovoru nadškof vprašal veroučite-lja, kakšno fakulteto bom izbral po maturi. P. Zacher je odgovoril: »Študiral bo poljsko jezikoslovje.« Prelat pa je baje odgovoril: »Škoda, da ne gre v bogoslovje.«
V tem obdobju mojega življenja duhovniški poklic še ni bil zrel, čeprav so nekateri ob meni bili mnenja, da bi moral vstopiti v semenišče ... V tistem času sem se navduševal predvsem za literaturo, zlasti za dramatiko in za gledališče.
Da bi se [med drugo svetovno vojno] izognil deporta-ciji na prisilno delo v Nemčiji, sem jeseni leta 1940 začel delati kot delavec v kamnolomu. Odgovorni v kamnolomu, ki so bili Poljaki, so skušali nam, študentom, pri-zanesti s težjimi deli. Meni so, na primer, dodelili nalogo pomočnika pri tako imenovanem luščilcu; imenoval se je Frančišek Lavuš. Omenjam ga, ker me je včasih nagovoril nekako takole: »Karel, ti bi moral biti duhovnik. Pel boš dobro, ker imaš lep glas, in dobro ti bo.« Besede starega delavca so se mi vtisnile v spomin. V jeseni leta 1942 sem se dokončno odločil, da vstopim v krakovsko semenišče, ki je delovalo tajno. Stvar je morala ostati v najstrožji tajnosti, tudi za drage mi osebe. Začel sem študije na teološki fakulteti Jagielonske univerze, ki je tudi bila tajna, hkrati pa sem še ostal delavec pri Solvayu.
V začetku petega letnika je nadškof odločil, da bom šel v Rim, da dopolnim študije. Tako se je zgodilo, da sem bil posvečen v duhov-
nika prej kot moji tovariši, in sicer 1. novembra 1946."
Spoštovani molivci za duhovne poklice! V soboto, 24. maja, na praznik Marije Pomočnice, lepo vabljeni na letno molitveno srečanje molivcev za duhovne poklice v svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku, z začetkom ob 9. uri. Jezus je rekel: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev« (Lk 10, 2).
nameni
MAJ
Da bi dušni pastirji v župnijah uspeli poglobiti duhovno pripravo na zakramente krsta, (prvega) obhajila, birme in poroke.
JUNIJ
Da bi se po zgledu papeža Frančiška od Jezusa učili krot-kosti in ponižnosti in tako našli počitek svojim dušam.
JULIJ
Da bi letošnji novomašniki in vsi ljudje dobre volje bili odprti za darove Svetega Duha in sprejemljivi za njegove navdihe.
8
Angel Fernandez Artime
novi vrhovni predstojnik
27. vrhovni zbor salezijanske družbe je izvolil 10. don Boskovega naslednika. To je Angel Fernández Artime. Imenovani je do sedaj opravljal službo inšpektorja inšpektorije Južna Argentina. Po rodu je iz Španije. V vodenju družbe je nasledil Mehičana Pascuala Chaveza (2002-2014).
DVESTOTA OBLETNICA ROJSTVA
1815* DON BOSKO • 201 5
Ángel Fernández Artime
(53) se je rodil 21. avgusta 1960 v Gozón-Luanco, kneževina Asturija, Španija. Prve redovne zaobljube je izpovedal 3. septembra 1978, večne redovne zaobljube pa 17. junija 1984 v Santiago de Compostela. V duhovnika je bil posvečen 4. julija 1987 v Leónu.
Njegova matična inšpek-torija (provinca) je León; bil je delegat za salezijansko
mladinsko pastoralo, ravnatelj šole v Ourense, član inšpektorialnega sveta in inšpektorjev vikar ter inšpektor v Letih 2000-2006.
Od Leta 2009 je bil inšpektor inšpektorije Argentina jug; v tej vlogi je sodeloval tudi z buenosaireškim nadškofom kard. Jorgejem Mariem Bergogliem, danes papežem Frančiškom.
Študij: diplomiral je iz pastoralne teologije, opravil je tudi magisterij iz filozofije in pedagogike.
23. decembra 2013 je bil imenovan za inšpektorja nove inšpektorije Sredozemska Španija; te vloge seveda ne bo mogel prevzeti, saj je sedaj njegova vloga ta, da postane oče celotni salezijanski družbi.
Ko ga je dosedanji predstojnik Pascual Chvez vprašal, ali sprejme službo vrhovnega predstojnika, mu je ob tem dejal približno takole: »Postajaš 10. don Boskov na-
slednik; don Boskov naslednik - in ne naslednik Viga-noja,Vecchija ali Chaveza!«
Inšpektor Janez Potočnik je ob izvolitvi vrhovnega predstojnika Artimeja zapisal: »Imel sem to srečo, da sem se z novim predstojnikom kar nekaj časa pogovarjal že kmalu po začetku zbora. Povedal mi je, da se nazaj v Argentino ne bo vračal, saj da naj bi takoj po zboru prevzel vodenje nove inšpektorije v Španiji. V rokah sem imel tudi naš inšpektori-alni Imenik in sva se kar nekaj časa pogovarjala o naših so-bratih, o vsakem posebej, ki so člani južnoargentinske inšpektorije. Zanimivo: v tej inšpektorije je kar 10 salezijancev slovenskega rodu. Novi vrhovni predstojnik je z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem ter občudovanjem govoril o naših sobratih in njihovem delu. Lahko torej rečem, da smo z njim povezani bistveno bolj, kot smo morda pričakovali.«
9
Pridi,
Sveti Duh
Foto: D. D. Kegel
m

VESTNIK
MAJ-JUNIJ
Gledanje skozi okno med poukom je pri nas priljubljen hobi. Naši učenci zelo radi gledajo ven, ker imajo tam dober razgled in je zunaj bolj zanimivo kot v učilnici. To pomeni, da med množico vsega pogled pristane tudi na
V	• • I	J	• V V	I • • .	V	I •
župnijskem dvorišču, ki je tam čez nekje ...
Zelo hitro se zna zgoditi, da sredi največje zagretosti poučevanja zaslišim vprašanje: »Čigava je zastava, ki je pol bela in pol rumena?« »Vatikanska,« zamrmram, medtem ko pišem po tabli, in upam, da se moji ulomki ne bodo spremenili v strastno razpravo o svetlobah in sencah katoliške Cerkve.
Celoten učiteljski zbor tudi ve, kdaj imajo devetošolci birmo oziroma tisti težavni birmanski izpit. Stvari so pri nas resne in jasne. Treba je znati, birmanci to dobro vedo in se učijo z enako intenzivnostjo kot za kontrolno nalogo iz fizike ... Tako se zgodi, da vstopim v učilnico, kjer imajo učenci prosto uro, in slišim: »Ljubi svojega bližnjega kakor ... kakor ...« »Kakor samega sebe,« dokončam. Ali pa je pouk in se sprehodim med klopmi in zagledam poleg učnih pripomočkov še liste z raznimi molitvami in najtežjimi odgovori na tistih 150 vprašanj (ali koliko jih že je?) iz birmanskega učbenika. Sklonim se k enemu dekletu, ki vestno rešuje naloge v delovnem zvezku, in šepnem: »Dobro ti gre, reši še ta račun in ... mimogrede: na tem listu ti en del rožnega venca manjka ...« Včasih sem kdaj med svojo uro opozorila: »Pospravi biologijo.« V času priprav na birmo pa ponavljam: »Pospravi Svetega Duha.« In ob tem upam, si želim in močno privoščim, da bo učenec tam zadaj pospravil zgolj birmanski učbenik z naslovom Pridi, Sveti Duh, ne pa tudi tistega pravega, živega Svetega Duha ... Tistega naj ne pospravi. Naj ga čuva in ohranja in mu pusti, da v njem dela lepe in velike stvari.
Tako spremljam naše devetošolce, kako tarnajo in delajo črtice, kolikokrat morajo še v cerkev ... in vedno znova v meni prevlada nek pesimizem. Nevera. Podcenjevanje Svetega Duha, ki lahko gotovo spremeni srce komurkoli ne glede na to, kaj si jaz mislim. Na trenutke v to temo zasije luč. Kot na primer enkrat v času devetdnev-nice. »Zvečer pa k maši,« je povedal Luka, ko je pogovor nanesel, kaj bodo delali tisti dan. Lukov sošolec je zavil z očmi in izlil ves svoj gnev nad vse kristjane tega sveta. Že sem odprla usta, da bi temo speljala nazaj na učno snov - ko Luka vzklikne: »Pa da ne boš mislil, da si zdaj kaj posebnega, ko ne greš k maši.« Opa! Tale birmanec Luka, ki res ni cvet ne vljudnosti ne marljivosti ne spoštovanja, se je ravnokar postavil zase in za krščanstvo - in s tem sprožil še večji izbruh. Lukovega sošolca je tako privzdigovalo od nestrpnosti, da me je začelo boleti. Prekrižala sem roke, se postavi -la predenj in rekla: »In kaj boš storil, če ti povem, da sem eden od kristjanov tudi jaz?«
Nisem pričakovala takega učinka. Plaz se je ustavil. Na obrazu se je zarisala vidna zadrega. Sošolci so se tiho zarežali, fant pa je še bolj tiho rekel, da ni mislil tako. »Odprite delovne zvezke,« je bil moj edini stavek. V mislih pa: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca vseh, ki smo v tej učilnici .«
# učiteljica
10
Ki si ga Devica rodila
Bog je poslal svojega Sina, rojenega iz žene
( prevod in priredba: s. Irena Novak V ganljivi pripovedi iz druge knjige Makabejcev o mučeništvu sedmih bratov j'e na površju čudovit lik matere. Svoj'im sinovom, ki so bili pripravljeni umreti za Boga, je preprosto in z veliko nežnostjo izpovedala: "Ne vem, kako ste nastali v mojem telesu. Tudi vam nisem jaz dala duha in življenja. Prav tako nisem jaz sestavila prvin, iz katerih je vsak izmed vas" (2Mkb 7,22). Mati se čudi čudežu življenja, neizrekljivo čudenje, ki raste z otrokovo rastjo; najprej ga ima tiho skritega v svoji notranjosti, nato pa živahnega in prisrčnega pred seboj.
Kakšno bo šele Marijino začudenje pred malim Jezusom, ki ni le njen sin, pač pa tudi Božji! Njeno plaho vprašanje ob angelovem oznanjenju: "Kako se bo to zgodilo ...?" jo odpre pustolovščini, kjer se čuda kar vrstijo. Njeno materinsko dejanje, ko je dete povila, je začetek njene vedno bolj polne vključenosti v skrivnosten Božji načrt.
Kristus je sad Božje ljubezni v Marijinem naročju, je najlepši cvet na brezmadežnem steblu matere. Bog je osupnil človeštvo, ko se je ves skril v Marijinem telesu in nato v otroškem joku, ki je razparal temno in mrzlo noč.
Luka poudarja sočasnost Jezusovega rojstva s popisom cesarja Avgusta. Medtem ko se na zemlji prešteva ljudi, se Božji Sin spusti iz nebes mednje in se da popisati kakor eden izmed njih. V polnosti časov je Jezus vstopil v človeško zgodovino in se rodil iz Marije. Ona je na obzorje odrešenja vnesla "polnost časov" kakor jutranja zarja, ki napoveduje sonce. Ona je vesela novica prihoda polnosti časa. S svojo navzočnostjo, osebo, življenjem je Marija oznanila: prišel je čas odrešenja.
Z učlovečenjem Božjega Sina je čas dosegel polnost, zgodovina svoj vrhunec, Marija pa je glavna oseba in priča tega edinstvenega, tako zelo pričakovanega trenutka, polnega skrivnosti. Ona povzema vso preteklost. V njej se zgodi prehod od časa obljube v čas uresničitve. Z učlovečenjem je Bog napolnil čas z večnostjo.
Marija, mati, ki je vzneseno zazrta v dete, ki se je rodilo iz njenega naročja, žena, ki je doumela in poveličevala Gospoda za "velike reči", ki jih je storil njej in v zgodovini, naj nam pomaga, da se ne bomo navadili na skrivnost in na čudeže. Naj v nas ohranja živo in sveže čudenje nad velikimi Božjimi deli.
Po: Ko Ha Fong Maria, Dalla casa di Nazaret alla casa di Ain Karem. Foto: S. K. Rotai
1 :
na strani mladih
Z don Boskovim srcem
Deset vprašanj Angelu Fernandezu Artimeju, 10. nasledniku sv. Janeza Boska
Foto: ÍES
ISte don Bosko v jubileju 200-letnice. Kakšna so vaša pričakovanja?
Moje sanje so, da bi naša sale-zijanska družba in salezijanska družina v tem jubilejnem letu in v tem stoletju bila res družba in družina, kakršno je don Bosko hotel za ta čas. Sanjam, da bi luč salezijanske družbe mogla žareti in ohranjati to, kar ji je lastno: karizmo, ki jo je Sveti Duh zanetil v don Bosku in ki se odlikuje po prednostni izbiri do vse mladine, zlasti tiste na robu, ki ima manj in je odrinjena.
2 Na koga ste takoj po izvolitvi najprej pomislili?
Iskreno povedano, v tistem trenutku nisem najprej pomislil na svoje starše in na ljudi, ki so mi po človeško najbližje, ampak sem pomislil na don Boska, ki me je po Gospodu in volji mojih bratov poklical, naj stopim naprej za vodstvo svo-
jih bratov v tej tako živi sale-zijanski družbi; izročil sem se mu, ker sem zaznal nekaj čudovitega, nadčloveškega, nekaj, kar presega moje moči.
5 Ali ta izvolitev predstavlja
težo velike odgovornosti ali veliko veselje?
Seveda sem ob tem začutil odgovornost. Po nekaj trenutkih negotovosti in zaznavanju, kako neznanska more biti teža, pa je v meni prevladalo veliko veselje. Ne le zame, ampak veselje, da smo sobratje povezani v družbo in, širše, kot celotna salezijanska družina. Skupaj namreč izpisujemo lepo stran naše sedanje zgodovine in tvorimo veliko družino in veliko gibanje v Cerkvi.
4 Kakšno je bilo vaše otroštvo?
Odraščal sem v obmorski ribiški vasi na severu Španije. To me je globoko zaznamovalo z naravo, morjem, soncem.
Rasel sem v zdravi in preprosti družini staršev, ki sta se preživljala z morjem. Vse je bilo preprosto, ljubezen staršev iskrena, ob nas babica in stric, vezi ljubezni pa so se pletle tudi z drugimi starimi starši in sorodniki, kar mi je dajalo čustveno varnost in mi pomagalo rasti, mislim da, v umirjenega, ljubeznivega in odkritega fanta in moža.
5 Kako se je rodil vaš salezijan-skih poklic?
Rasel sem v srečni družini. V treznem in pristnem krščanskem okolju, kjer je bilo čutiti navzočnost Boga, pobožnost do Marije je bila živa, kjer sem videval, kako sta se oče in stric izročala Bogu, ko sta se odpravljala na morje, ki zna biti nepredvidljivo in nikoli nista vedela, s čim se bosta morala spopasti. Drugič pa, ker sem lahko študiral pri salezijancih. Neka starejša oseba, ki je bila v prijateljstvu s salezijanci v Leonu in z mojimi starši in je počitnice preživljala v naši vasi, je mojimi staršem svetovala, naj me pošljeta v šolo k salezijan-cem. Tam me je prevzelo ravnanje salezijancev z menoj in mojimi tovariši, vesel sem bil njihovega prijateljstva, spontanosti, ljubeznivosti, preprostosti. Vse to je v meni prebudilo neko vznemirjenje; kljub temu, da sem imel že urejene dokumente za univerzo, kjer bi študiral medicino ali kemijo, se je v meni porodila želja, da bi
poskusil pri saLezijancih z načinom življenja, ki je obljubljal srečo.
6 Ste se kot ravnatelj in nato inšpektor srečevali s težavami?
V življenju vedno naletimo na težave, najsi bo na kateri koli poti, naj počnemo kar koli. Kot ravnatelj in dvakratni inšpektor sem občutil težave, povezane s tovrstnim služenjem. Vendar pa salezijansko življenje do danes ni bilo tako močno zaznamovano s težavami kot pa z možnostmi, ki so mi jih dali življenje, življenje ljubeči Gospod in salezijanska družba, da sem mogel biti skozi teh petintrideset Let dan za dnem z mladimi.
7 Salezijanska družina je razširjena po več kot sto državah, na vseh celinah, zaznamovana z različnimi kulturami. Kako je mogoče ohranjati edinost in istovetnost?
To je eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se moramo soočiti. Izjemnega pomena je zagotavljati povezanost, ta pa se poraja iz soudeležbe vseh, čeprav na različne načine, na istem deblu, ki sta don Bosko in karizma, ki jo je Sveti Duh daroval Cerkvi po don Bosku.
Zborovalci na 27. VZ; spredaj novi vrhovni svet.
8 Ne moremo zanikati krize poklicev. Kakšen bo obraz sa-lezijanske družbe v 21. stoletju?
Kar se tiče salezijanske družbe, v tem trenutku zelo cvetijo poklici na azijski celini in tudi afriška daje veliko upanje. Veliko poklicev je tudi v Latinski Ameriki, zagotavljati moramo bolj trdno formacijo in večjo vztrajnost.
Več težav je na tem področju v Evropi, še bolj v zahodni kot na vzhodni. Salezijanska družba v 21. stoletju bo vsekakor polna življenja, čeprav bo morda nekoliko spremenila barvo kože in govorila druge jezike. Še naprej bomo pogumno sejali tudi v Evropi in mladim postavljali visoke izzive.
9 Katera so prednostna »misijonska območja«? Je internet eno med njimi?
Prednostni misijoni se ne ozirajo le na vrsto ustanov, ampak so odvisni od konkretnega okolja, kjer so. Ustanove, ki v nekem okolju nimajo kakega posebnega pomena, imajo lahko v drugem izjemen pomen. Dejanska pomenljivost v neki deželi mora imeti odločilno vlogo. Na primer, lahko se zgodi, da v okolju, v katerem so druge vere, ne bo lahko vzdrževati katoliške župnije
(ponekod je to nemogoče), bo pa lahko poklicna šola postala odlično izhodišče za vzgojo in evangelizacijo. Kar npr. v Evropi ni nikakršna novost, je pa na drugem koncu sveta. Vedno veljavno pravilo mora biti: kjer so mladi, ki nas najbolj potrebujejo, tam moramo dajati odgovore, najpotrebnejše za njihovo konkretno življenje. Digitalni kontinent in internet je po vseh svojih izraznih oblikah salezijansko »dvorišče«, na katerem moramo biti prisotni in izkoristiti, kar nudi dobrega in biti oprezni na pasti, ki jih nastavlja. Ni pa nikakršnega dvoma, da bo to veliko salezijansko dvorišče, v vseh svojih oblikah, v prihodnjih letih doživelo velik razvoj.
Katerim osebnostim iz X U salezijanske zgodovine ste najbližje?
Roko na srce, moja velika ljubezen je don Bosko. Seveda Jezus Kristus vodi moje življenje, ga vzdržuje, njega prosim, naj me vodi k Očetu in da njegov Duh vodi salezijansko družbo in moje življenje. Toda, ko pomislim na don Boska, sem ganjen. Kot vrhovni predstojnik prosim, da bi bilo moje srce vedno boLj podobno njegovemu, naj mi izprosi miLost, da bi čutil kakor on, da bi mislil, kakor je on mislil.
13
			
	misij	oni	
"Nisem poznal misijonarja Majcna, a ga čutim"
pripravil Marko Suhoveršnik
Sredi marca sta na obisk v Ljubljano prišla vietnamska salezijanska sobra-ta. Sobrat pomočnik Frančišek Tran Van Tien živi in deluje v generalni hiši salezijanske družbe v Rimu, duhovnik Jožef Nguyen Ngoc Vinh pa je vikar salezijanske skupnosti v mestu Xuan Hiep v Vietnamu, kjer se mladi sobratje s teološkim študijem pripravljajo na svoje poslanstvo vzgojiteljev mladih.
Jožef Nguyen Ngoc Vinh je bil tudi delegat vietnamske salezijanske inšpektorje na zadnjem vrhovnem zboru v Rimu, zato je »izkoristil« priložnost in na kratko obiskal Rakovnik ter grob božjega služabnika Andreja Majcna. Nekaj svojih vtisov je strnil za Salezi-janski vestnik.
V Slovenijo sem prišel predvsem na grob Andreja Majcna. On je naš ustanovitelj, ustanovitelj salezijan-cev v Vietnamu. Osebno ga nisem poznal, a sem o njem veliko slišal od predstojnikov in pričevalcev, predvsem o njegovem poslanstvu in posvetitvi mladim, najbolj ubogim v Vietnamu.
Salezijance sem spoznal kot semeniščnik in študent na univerzi. Nekega dne sem šel k maši k salezijan-cem. Spoznal sem njihovo življenje, bilo je nekaj izrednega. In tedaj, leta 1993, sem se odločil za salezijan-ski poklic. V noviciatu, letu priprave na salezijanski poklic, sem Majcnu napisal
SALEZIJANSKI VESTNIK
-JUNIJ
14
pismo v zahvalo, ker nam je prinesel don Boskovo kariz-mo in za njegov neutrudni apostolat, kar se živo vidi na starejših sobratih. Ne poznam ga, a ga čutim. On živi med nami, je z nami. Ko opazujem njegovo podobo, me najbolj pritegne njegov nasmeh ter jasen in globok, a sladek pogled njegovih oči. Oči, ki sporočajo toliko stvari. Zato me ne plaši, temveč mi je kot oče.
Vesel sem, da sem tu. Na njegovem grobu sem moLiL za mlade Vietnamce, ki jih je Andrej Majcen tako ljubil. Prosil sem za sobrata,
Kerečev sklad
V »Kerečev sklad za salezijanske misijone in misijonarje ter za stroške postopka za beatifika-cijo misijonarja Andreja Majcna ste od 20. februarja do 23. aprila 2014 darovali:
Brezavšček B., Debeljak J., Golič-nik B., Jakša A., Macerl I., Perkov B., Pozaršek I., Rupar F. in nekateri neimenovani dobrotniki
Bog povrni!
ki sta zbolela za rakom, naj posreduje zanju. Prosil sem za mlade v Vietnamu, da bi našli dobrega duhovnega voditelja in pravo pot v življenju. Položajmladih je težak, svet se je spremenil, vdira materializem, duhovno življenje postaja izziv. Prosil sem za naše družine, da ohranimo tradicijo in vero.
Zahvaljujem se za njegovo življenje in zgled, saj še vedno privablja mnoge duhovne poklice. V Vietnamu nas je preko 300 sale-zijancev, imamo pa tudi več kot 100 sobratov misijonarjev po mnogih krajih sveta. Zahvaljujoč Majcnovemu zgledu seme evangelija, ki ga je gojil, sedaj raste tudi v številu sobratov.
Delujemo v šolskih poklicnih centrih, v župnijah, v šolah in v centrih za uboge mlade. Položaj v Vietnamu ni lahek, saj politika ni naklonjena verskim redovom, zato delujemo, kolikor in kakor lahko. Mladih je veliko, večina ljudi je revnih ...
Ko se nahajam v njegovi rojstni domovini, sem vesel in hvaležen, saj je prinesel salezijansko karizmo v Vietnam. Tudi mi smo Majc-novi sinovi. Ljubkovalno ga imenujemo mali don Bosko. Je živi don Bosko za mlade in salezijance. Priporočamo se mu, naj posreduje za vietnamsko inšpektorijo, da bi sledili njegovim idejam, da bi vedno znali posvetiti svoje delo za mlade in slediti njegovemu zgledu korenitega življenja. Molimo in upamo, da bo nekoč proglašen za svetnika, ne le za nas, temveč za vso Cerkev.
| Andrej Majcen
Kesanje
O Bog, zopet sem grešil in dušo,
Božji tempelj, oskrunil.
Žal mi je, zelo mi je žal, res zelo, zelo!
Ker tebe, moj ljubljeni Oče,
užalil sem zelo, zelo, zelo!
O Marija, odpri mi srce, odpri mi vrelec
milosti do Jezusa z Odrešenikovo krvjo,
operi dušo, očisti in posveti jo.
Nič več grešiti, v milosti Božji živeti
si srčno želim.
V svetem molku, v intimnosti Svetega Duha z učiteljico Marijo naj živim. Sebičnosti treh jazov znebiti si želim, oči, fantazijo očisti in tebi, o Marija, srce, počutnosti v varstvo izročim. Odpusti mi, ljubim te. Očisti, operi, posveti me, da te ljubim še bolj in bolj. Tukaj sekaj, reži, postrgaj, ponižaj, odtrgaj me od zemlje, da bi bil tvoj, še bolj tvoj.
Oh angel, Božji moj varuh, stoj mi ob strani nocoj in mi v mojih zadnjih bojih čisto dušo obvaruj.
A. Majcen, Duhovni dnevnik
15
aj
o >
o d
VESTNIK
MAJ-JUNIJ
■ RAKOVNIK-PARIZ (FR) Župnijsko romanje na diakonsko posvečenje Andreja Brozoviča SJ
V četrtek zjutraj (3. april) smo po romarskem blagoslovu ravnatelja salezijanske skupnosti na Rakovniku mag. Marka Košnika krenili na pot. Popoldne smo prispeli v Turin - Valdocco, kjer smo najprej imeli romarsko sveto mašo v kapeli sv. Frančiška Šaleškega. Sledili so ogledi Pinardije-ve lope, don Boskovih soban ter materne cerkve salezijanske družine. Nadaljevali smo na Colle don Bosko (zgornje in spodnje svetišče, don Bo-skova domačija in muzeji) in dan zaključili v Castelnouvu. Zjutraj smo nadaljevali v Ars (Francija), k arškemu župniku sv. Janezu Vianeyu (ogled: cerkev, njegov grob, spominske sobe). Romarsko sveto mašo, ki jo je daroval naš kaplan Jure Babnik, smo imeli v spodnji cerkvi. Zvečer smo prispeli v Gringy (Pariz). V soboto, 5. aprila, ko je bil vrhunec našega romanja, smo po ogledu Louvra ter Elizejskih poljan prispeli v cerkev sv. Ignacija Lojolskega. Tam je bila popoldne slovesna sveta maša, ki jo je daroval pariški pomožni škof. Med mašo je dvanajst jezuitskih kandidatov, med njimi tudi rakovniški faran Andrej Brozovič, prejelo diakonsko posvečenje. Po slovesnosti smo se ob domačih dobrotah, slovenski pesmi in narodnih nošah skupaj poveselili z našim diakonom Andrejem. V nedeljo smo po ogledu Versaillesa imeli skupno slovesno sveto mašo, ki jo je daroval naš župnik Mirko Simončič v cerkvi Srca Jezusovega na Montmartru. Našemu diakonu Andreju smo podarili duhovni šopek naše župnije. Sledila je vo-
žnja po Sieni, ogled cerkve sv. Štefana, Panteona in Luksem-burškega parka. Ponedeljek: ogled bazilike Notre Dame, Palače invalidov. Imeli smo še zadnjo skupno sveto mašo z našim diakonom Andrejem v kapeli Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Še Eifflov stolp ter slovo od Andreja in Pariza. Zvečer smo prispeli v Saint Avold. Torek: ogled vojaškega pokopališča, Strasbourg - zadnja romarska sveta maša v katedrali Naše Gospe, ki jo vodi naš vodič, župnik v Grahovem, Sandi Osojnik. Po ogledu mesta in evropskega parlamenta smo se srečno vrnili v domovino. L & M
■ MARIBOR Pasti odraščanja -sklop predavanj za mlade
V Društvu SMC Maribor smo v mesecu aprilu pričeli izvajati sklop štirih enournih predavanj za mlade pod naslovom »Pasti odraščanja«. Izvajajo ga študentke Zakonskih in družinskih študij - Teološke Fakultete iz Maribora, za koordinacijo pa skrbi mladinska delavka Sanja Obaha Bro-dnjak. Prvi del predavanja zajema predstavitev, drugi del pa interakcijo s celotno skupino.
V	predavanja so že vključene tri skupine mladostnikov, dve v SMC Maribor in ena v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru.
V	novem šolskem letu bomo gostovali še v Slovenj Gradcu in na drugih OŠ v Mariboru. Predavanja »Pasti odraščanja« zajemajo štiri teme:
1. Medvrstniško nasilje je tema, o kateri se premalo govori in je žgoč problem tako v Sloveniji kot v EU. Nasilje je popolnoma nesprejemljiva oblika vedenja, ki pri žrtvi povzroča hude notranje stiske, depresijo, samopoškodovanje in samomor.
2.	Motnje hranjenja, s katerimi se srečuje vedno več mladostnikov. Ko hrana postane izraz notranjih čutenj, ni več le hrana in nastane problem, o katerem moramo spregovoriti.
3.	Zasvojenosti, ki jih je vedno več, tako kemičnih kot nekemičnih, so problematika vseh nas. Govorimo o prepoznavnih zasvojenostih (alkohol in droge) ter o mnogokrat spregledanih, nekemičnih (internet, pametni telefoni, hrana, spolnost ...). To niso le slabe navade, so mnogo več, to so možganska obolenja oz. spremembe, ki zahtevajo veliko truda in volje za zdravljenje.
Po delavnicah želimo mlade ozavestiti o pasteh, ki jih čakajo na poti odraščanja in jim s tem pomagati pri srečevanju z vsakdanjimi problemi, s katerimi se srečujejo. Sanja O. Brodnjak
■ DEBELI RTIČ, SKALA
Usposabljanje trenerjev ulične kreativnosti
Projekt Usposabljanje trenerjev ulične kreativnosti je potekal od 4. do 11. aprila 2014 na Debelem rtiču.
Namen projekta je bil povezati in usposobiti mladinske voditelje za delo na področju ulične kreativnosti. Ulična kreativnost pomeni razvijanje spretnosti in veščin, ki jih lahko srečamo v cirkusu. Pri mladostnikih krepijo samozavest, vztrajnost, psihomotorične sposobnosti, timsko sodelovanje in spodbujajo razvijanje lastnih talentov.
Udeležili so se ga mladinski voditelji in animatorji iz sedmih držav: Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Projekt je bil podprt s strani Evropske komisije.
16
Projekt temelji na dobri praksi, ki se je razvila na Skali (Zavod Salesianum) leta 2012, ko je bila ustanovljena skupina FUSKABO. Soorganizatorji so bili Cir-kokrog in Čupakabra, ki se v Sloveniji prav tako ukvarjajo s cirkuško pedagogiko.
Udeleženci so dobili osnovno znanje cirkuških veščin, ki so jih predstavili tudi širši javnosti z nastopom na Prešernovem trgu. Prav tako so bili deležni teoretičnih in praktičnih osnov cirkuške pedagogike.
Želimo, da cirkuška pedagogika postane medij dela z mladostniki, predvsem v tistih organizacijah, ki se s takšnim načinom dela srečujejo prvič. Projekt zagotovo vodi k razvoju nadaljnjih projektov, saj se je že na tem usposabljanju naredila mreža organizacij, ki so potencialni predlagatelji novih projektov. Polona Kos, Skala
■ SKALA, LJUBLJANA
Ognjeni nastop na otvoritvi mednarodne razstave fotografij
Skalina kreativna skupina Fuskabo se je predstavila z ognjenim nastopom na mednarodnem projektu TunY, ki ga je organizirala osnovna šola Nove Fužine. Projekt združuje 37 udeležencev iz različnih držav. Tema 6. mednarodnega srečanja je »Vrednote skozi oči generacije Y«. Učenci in mentorji so s pomočjo fotografskih slik predstavili 7 vrednot, ki so bile predstavljene v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine.
Veseli nas, da je imela naša skupina možnost odpreti mednarodno razstavo »Vrednote skozi oči generacije Y«. V ta namen je z og-


1	Pariz, diakonsko posvečenje Andreja Brozoviča SJ
2	Maribor, sklop delavnic Pasti odraščanja
3	Skala, trenerji ulične kreativnosti
4	Skala, ognjeni nastop
5	Postne duhovne vaje za mladino
17
aj
o >
o
VESTNIK
MAJ-JUNIJ
njenim nastopom oziroma z zgodbo prikazala, kako pomembni so prijateljstvo, Ljubezen in družina. Kljub temu, da nimamo večjih izkušenj z ognjenimi nastopi (to je bil naš drugi nastop), smo zelo zadovoljni in ponosni na naše mladostnike. Aplavzi med nastopom, pohvale in stisk roke župana in drugih nam dajo vedeti, da smo upravičili pričakovanja.
Upamo, da bomo še naprej sodelovali v podobnih projektih s šolo in na ta način skupaj vplivali na kakovostno vzgojo in rast mladostnikov. Zef Berišaj, Skala
■ BLED, POHORJE, CERKNICA
Postne duhovne vaje 2014
V letošnjem postnem času so postne duhovne vaje (PDV) privabile mlade iz različnih koncev Slovenije in Črne gore na kar štiri termine - Bled, 2 x Pohorje in Cerknica. Tako se je teh štirih terminov udeležilo 145 mladih, 30 animatorjev in 9 duhovnih voditeljev.
V skupinah, ki so bile starostno obarvane, so razmišljali o svetosti, kdo so svetniki ter kakšen zgled so za vsakega, kaj naredi človeka za svetega, kako lahko sami postanejo sveti ter da je cilj vsakega posameznika večno življenje. Poleg močnih spodbud znotraj skupin so mladim pomagala tudi pričevanja in spodbude gostov. Tako je mlade na Bledu in v Cerknici nagovorila Mojca Giacomelli, ki je z vsemi delila svojo osebno izkušnjo srečanja z Bogom. Na prvem terminu na Pohorju je mlade obiskal duhovnik Simon Potnik, ki jim je na podlagi konkretnih primerov prikazal, zakaj je vredno stremeti
k svetosti. Svojo izkušnjo pa je na drugem terminu na Pohorju z njimi delil Janez Cerkovnik. Poleg pričevanja ter drugih vsebin je bil močan poudarek tudi na graditvi osebnega odnosa z Bogom - po molitvi, sveti maši, spo-kornem bogoslužju, križevem potu in adoraciji.
Mladi so tako spoznavali, da je na pot svetosti poklican vsak posebej, da nihče ni izključen ter da svetost ni krožek ali kakšen izbiren predmet. Ne, svetost je obvezen predmet vsakega kristjana.
■ JESOLO (IT) Praznovanje mladih
Na prvo postno nedeljo je bilo v Italiji, v kraju Jesolo, praznovanje za salezijansko mladino beneške pokrajine. Srečanja se je udeležilo preko 6000 mladih, med katerimi je bila tudi majhna skupinica iz Slovenije.
Naslov praznovanje je bil »Da mihi animas« - Daj mi duše. Animatorji so poskrbeli, da so se zbrani v začetku dobro ogreli ter na noge spravili celotno dvorano, ki je že v naslednjem trenutku sedela in uživala v spektaklu, ki so ga pripravili. Med programom je imel krajše pričevanje sa-lezijanski inšpektor iz Sirije, don Munir al Rai. Z mladimi je delil svojo izkušnjo življenja v Siriji, kjer že skoraj tri leta divja vojna. Mladi v Siriji so po njegovih besedah upanje za prihodnost, želijo si živeti v polnosti. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval Fabio Attard, ki je odgovoren za salezijansko mladinsko pastoralo na svetovni ravni. Sveta maša se je zaključila z molitvijo pred Najsvetejšim. V popoldanskem programu so mladi lahko izbirali med različnimi stojnicami, igrami, plesom ... Slovenska skupi-
nica se je osebno srečala z g. Munirjem iz Sirije, ki je tudi slovensko mladino povabil k molitvi za njihovo domovino.
Celotno praznovanje se je sklenilo v dvorani, kjer so si mladi ogledali še zadnji del predstave ter nato z vsemi animatorji skupaj zapeli himno in se poslovili do naslednjega leta.
■ VERŽEJ Kovačičev večer
Marijanišče se vsako leto spomni veržejskega rojaka dr. Franca Kovačiča. 27. marca smo v župnijski cerkvi obhajali sveto mašo zanj in za dobrotnike Marijanišča, nato pa je v Marijanišču sledil kulturni večer. Glavni gost, veliki poznavalec slovenskega prometa in redni gost Penziona Mavrica, je bil g. Karel Rustja. V dobri uri je predstavil ideje in potrebe začetkov železnice, se sprehodil po zgodovini od Avstro-Ogrske preko obeh Jugoslavij in se podrobneje ustavil v krajih ob Muri. Pomurska proga letos praznuje svojo 90. obletnico. Med obiskovalci je bil tudi veržejski župan Slavko Petovar, ki je v uvodnem nagovoru potegnil vzporednico med železnico in dr. Kovačičem: oba sta Veržeju prinesla napredek in razvoj. Temu je pritegnil tudi predavatelj Rustja, ki je posebej omenil, da je bila duhovščina tista, ki se je marsikje zavzela za načrtovanje in gradnjo železniških prog. Večer so z ubranim petjem popestrili člani Moške vokalne skupine KD Slavko Osterc pod vodstvom Tatjane Roz-marič-Poštrak.
Razstava pirhov in velikonočnih bander
V Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej je škof
18
Štumpf 11. aprila blagoslovil že 6. razstavo pirhov in bander slovenskih pokrajin. Na njej je razstavljenih 719 pirhov posameznikov, društev, šol in vrtcev, ki se jim pridružuje 18 bander iz raznih slovenskih župnij. Ob odprtju sta zbrane nagovorila še župan Slavko Petovar in direktor Marianuma Janez Krnc, Ivan Kuhar pa je predstavil letošnji Zbornik, ki je izšel ob razstavi. Vsem pozdravom in nagovorom je bil skupen pozitivni pogled in volja do razbitja okov, ki nas težijo v vsakdanjem življenju po zgledu Odrešenikovega vstajenja, čemur je priča tudi razstava pirhov in bander. Program sta popestrila Mirjam Ivančič s flavto in Dominik Černjavič s kitaro iz Glasbene šole Ljutomer, z izbrano besedo pa ga je z veseljem povezala gospa Marja Dolamič.
■ ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE, SLOVENIJA
»V tem svetu ste potrebni«
Člani Združenja Marije Pomočnice Murska Sobota, Maribor, Lj-Rakovnik, Radenci, Veržej smo imeli od 28. do 30. marca duhovne vaje v Marijanišču v Veržeju. Duhovne vaje je vodil g. Tone Ciglar SDB, duhovni voditelj ZMP na slovenski ravni. Skozi celoten konec tedna smo se skupaj zbirali ob molitvi rožnega venca, križevega pota, hvalnic, molitvi pred Najsvetejšim in seveda vsak dan sv. maša. V duhovne vaje nas je uvedel lep petkov večer, ko smo skupajpraznovali tudi rojstni dan g. Toneta.
To je bil čas milosti, ko smo obnovili in poživili ljubezen do Marije Pomočnice in njeno češčenje; prenovili svoje poznanje don Bo-skovega življenja, njegove
1	Jesolo, slovenski udeleženci srečanja mladine
2	Veržej, Kovačičev večer
3	Veržej, škof Štumpf blagoslavlja velikonočno razstavo
4	Združenje Marije Pomočnice, duhovne vaje
vzgojne dejavnosti, njegove svetniške osebnosti. Začeli smo z geslom Vezila 2014 »Daj mi duše, drugo vzemi« in ob tem razmišljali o zaupanju don Boska v Marijo Pomočnico; spoznali »obraze don Boskove Marije«, ki se
kažejo kot obraz vzgojiteljice (Marija Pastirica), obraz vzornice (Brezmadežna), obraz varuhinje (Pomočnica) in obraz pribežališče (Tolažni-ca). Torej, kako se je Marija sama don Bosku razodevala v njegovem življenju.
19
CD
O >
O
VESTNIK
MAJ-JUNIJ
Voditelj nam je tudi zastavil vprašanje: «Kdaj smo don Bosku zvesti?« In odgovor, ki smo si ga zapisali v svoje srce: »Ko ga posnemamo v celoti; če smo don Bosku zvesti, smo tudi sveti, in narobe, če smo sveti, smo tudi zvesti.« »Don Bosko je vedno kazal na Boga, na Marijo Pomočnico, ni izpostavljal sebe.« Beseda je tekla tudi o vsebinsko zelo pomembnem pojmu za naše življenje »biti ali imeti.« Kako moramo postaviti pravo razmerje, odnos v svojem življenju, ki se kaže potem v ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega.
Vse to naj nam bi pomagalo, da vsi člani ZMP zaži-vimo sveto življenje v duhu sv. Janeza Boska. »Svetost je delovna obleka in to za vsak dan«. Zaključili smo s sv. mašo in skupnim nedeljskim kosilom, odločeni, da gremo močni skupaj naprej, »v tem svetu ste potrebni.« Marija Ščap in Mihaela Žokš, ZMP Murska Sobota
m ŽELIMLJE Zgovorno v pomlad
Vstop v pomlad je bil na Gimnaziji ŽeLimLje predvsem jezikovno obarvan. Nekaj dni pred njim so se tretješoLci namreč udeležili zaključne prireditve projekta Goethejeve-ga inštituta Ljubljana WoLke 7 (slovensko v devetih nebesih), na kateri so tako pri tekmovanju v uprizoritvah izbranih nemških pregovorov in rekov kot v kvizu v njihovem poznavanju zasedli prvo mesto.
Le dan po uradnem začetku pomladi so tretješoLci in četrtošoLci na šoLi prvič opravljali tudi pisni del izpita za pridobitev nemške jezikovne dipLome prve stopnje, ki so mu v začetku apriLa sLediLi ustni izpiti. Tako so se prikLjučiLi učencem in dijakom
Pohorje, delavnica na dnevih komunikacije za gimnazijce
po vsem svetu, ki s tem mednarodno priznanim izpitom dokazujejo jezikovno znanje, potrebno za študij ali delo v nemško govorečih deželah.
Sporazumevalne spretnosti so, sicer v materinščini, v tem času na dnevih komunikacije na Pohorju razvijali tudi drugošolci. Prvošolci pa so na študijskem potovanju po Italiji, med katerim so obiskali Turin, Cinque Terre, Piso, Asissi, Rim, Pompeje, Vezuv in še kaj, lahko svoje znanje tujih jezikov preverili tudi povsem praktično. Mojca Leskovec
■ KROG »Emavs« in Skrivnost veselega
V« I •	•
življenja
Vsako leto na velikonočni ponedeljek hčere Marije Pomočnice odidemo v emavs
s. Anica Žitek (1921-1947)
in se iz vseh skupnosti zberemo na enem kraju. Letos smo se dobile v Murski Soboti in se tam srečale med seboj in z župljani, pa tudi s s. Anico Žitek. Nova sestra, za katero še nismo slišali? Bi kdo utegnil pomisliti. Po-murje jo že dobro pozna, pa tudi me sestre seveda. Komaj 26-letna je izpolnila svoje poslanstvo in umrla v sluhu svetosti (1921-1947). Spoznavamo skrivnost njenega svetega - veselega življenja in se ji že priporočamo. Obisk njenega rodnega Kroga pri Murski Soboti nam jo je še bolj približal in v nas povečal hrepenenje po živem, pristnem odnosu z Bogom in sočlovekom. Kdor bi rad spoznal njeno življenje, ga lahko v življenjepisu Skrivnost veselega življenja, ki je na voljo v katoliških knjigarnah.
20
USTANOVA SKLAD JANEZA BOSKA
Rakovniška 6 1000 Ljubljana
TRR 2420 3901 0836 316
Raiffeisen Banka
Za gradnjo Don Boskovega centra Maribor s cerkvijo sv. Janeza Boska. Hvaležno se spominjamo vseh dobrotnikov. V župniji sv. Janeza Boska darujemo vsako nedeljo za vas sv. mašo in vas vključujemo v dnevno molitev naše salezijanske skupnosti.
Od 13. februarja do 18. aprila 2014 ste v sklad med drugimi darovali:
Barič, Belina L., Beranič J., Berginc E., Bizjak F., Borko T., Bostnik I., Bovha M., Bregar S., Breložnik M., Bučar VC., Butala I., Cankar F., Cuderman Z., Časar A., Čuček A., De Faveri D., Denša A., Dijak, Dolenc V., Drnovšek M., Družba Marijinih sester Č. S., družina Pajk, družina Podbevšek, družina Ušeničnik, Eržen M., Fajdiga S., Ferjan A., Fesel M., Flisek A., Gaber J., Gabor C., Gabrovšek V., Gačnik F., Gačnik J., Gačnik K., Gerič F., Gracej K., Hartman T., Hočevar M., Hočevar P., Ivanuša T., Ivanuša T., Jagodic J., Jagodič A., Jamnik, Jančič T., Japelj B., Jelovčan U. M., Jenko A., Jenko F., Jeršin A., Kačičnik K., Kandare M., Kapus A., Kartuzija Pleterje, Kaučič D., Kavčič F., Kavčič I., Kavčič M. B., Kerec M., Kiphut A. J., Kodila F., Koleša V., Koncilija M., Končan I., Koščak M., Košič J., Kotnik P., Kovačič J., Kramar S., Kraškovic F., Krnc M., Kromar J. A., Kuder F., Kurinčič B., Lamut A., Langus T., Lavš F., Leskovec, Ljubič A., Lopuh H., Lubej A., Luketič, Maček A., Magajna M., Marinšek S., Marolt M., Mihevc F., Miklič M., Mitov V., Mivšek F., Mlakar A., Mlekuž K., Modrijančič I., Mr. Frank, Obaha S., Obreza J., Ograjšek M., Ogrin I., Ogulin I. A., Osolnik K., Pajer H., Pajk K., Pajk M., Paller A., Perčič F., Pertoci S., Peruzin A., Petek J., Podkrajšek M., Polc J., Pongračič A., Potočnik A., Prijatelj D., Pušnik Š., Rajk I. Š., Rakovec V., Ramovz R., Remc K., Rozman F., Rupar A., Savšek A., Senčur A., Shawish, Skubic M., Skubic Plesničar R., Sluga H., Smej J., Spetič J., Sreš, Sterle M., Strlič N., Suhadolnik A., Šavli M., Šeligo J., Šeter M., Šifrer M., Škraban M., Škrinjar M., Šolske sestre, Špilak, Štebe M., Štefanič M., Štern I., Štravs A., Štravs M., Švigelj J., Tittl M., Trajbarič A., Travnik Š. H., Trobentar P., Trobentar P., Turk A., Turk A., Urbanc V., Urleb T., Vesel A., Vesel M., Vode M., Vošnjak U., Vozelj, Vrabič M., Vrtačič A., Vukovič M., Zabret, Zajc M., Zajc P., Zakrajšek, Zdrčnik P., Zelič M., Zemljič A., Zoher B., Zore R., Zorko K., Zupančič A., Zupančič A., Zver S., Žalik F., Žalik F., Žerdin A., Žumer B. in nekateri drugi neimenovani dobrotniki. Bog povrni!
ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU MARIJE POMOČNICE 2014 LJUBLJANA RAKOVNIK
naročniki Sal. vestnika, člani mašne zveze in molivci za duh. poklice
Balažic Olga, Ižakovci
Balažič Silvester, Šenčur, oče sal.
duhovnika
Bavdež Mari, Šentvid/Stični Esih Karli, Šmarje pri Jelšah Flisek Ana, Šmartno pri Litiji Gjergjek Irma, Murska Sobota Grabnar Anton, Trebelno Holcman Marija, Ižakovci Hribar Vida, Grosuplje Hrovat Ivanka, Ambrus Jerebic Olga, Srednja Bistrica Jerič Otilija, Dokležovje Kastaneto Marija, Ivančna G. Kavaš Marija, Melinci Kogovšek Štefka, Boštanj Košir Nada, Loški Potok Pucko Ivan, Lenart v Sl. G. Repovž Jože, salezijanski duhovnik, Argentina (BA) Senica, Alojzija, Ižakovci T. Marija, Metlika Vehovar Jožefa, Pristava Zelko Marija, Murska Sobota Zorko Nežka, Ljubljana
O mati mila. O mati sveta. Obsijana s soncem, z ljubeznijo Sina. Ti danes praznuješ, na Brezjah kraljuješ. Vsi k tebi hitimo,
da te počastimo in se ti zahvalimo. Kdo ti prinaša ponižno služenje, drugi ljubezni, ki jih živimo, tretji trpljenje, pa mnogi veselje.
Vsak ima svoj dar, ki ga polaga na oltar. O Božja Mati vseh radosti, o Mati sveta, krona vseh kreposti. Naj ti naša srca pojejo slavo. O ljubezni, o luči tvojega Sina. Darujemo ti sebe, vse svoje, vse ljudi, da nam pomagaš skozi življenjske poti.
O krona vseh kreposti, obdana s serafi, kerubi, Mati mila, to si ti, vodi nas do srečne večnosti.
Zinka Kočevar, Ob stoletnici kronanja Marije Pomagaj na Brezjah
Salezijanci z Rakovnika vabimo na romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice, ki bo 24. in 25. maja 2014 na Rakovniku.
Sobota, 24. maj
-	Molitveni dan za duhovne poklice od 9.00 do 12.30. Ob 9.00 začetek z molitveno uro za duhovne poklice. Zaključek s sveto mašo, ki jo bo vodil salezijanski predstojnik Janez Potočnik.
-	Vigilija ob 20.00. Sveta maša v lurški kapeli, nato procesija s kipom Marije Pomočnice in svečkami v cerkev. Somaševanje bo vodil klare-tinec p. Branko Cestnik, pel bo cerkveni mladinski pevski zbor iz Preddvora.
-	Celonočno bedenje ob Mariji. Po maši bo nočno bedenje ob Mariji: pesem, molitvene ure, adora-cija pred Najsvetejšim, osebna molitev ... Ob 5.00 je prva jutranja sv. maša. V nedeljo dopoldne pa še ob 7.30, 9.00 in 10.30.
Nedelja, 25. maj
-	Osrednji romarski shod bo ob 15.00: procesija s kipom Marije Pomočnice. Somaševanje bo vodil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Prepeval bo župnijski pevski zbor Lj. Rakovnik. Vabljene narodne noše.
21
nagradna
KRIŽANKA
salezijanski misijonarji
SESTAVILA MATEJA
IZDELEK IZ CEMENTA IN AZBESTNIH VLAKEN
SOLSKA INTERESNA DEJAVNOST
PODOLGOVAT KOS LESA
CESKA PRITR-DILNICA
PARADIŽ, RAJ
NEMSKI SPOLNIK
SPOJ ROKE S TRUPOM
BOLAN ČLOVEK
PRITRDIL-NICA, JA
VESOLJSKI IZSTRELEK
URADNI RAZGLAS
ROMULOV BRAT
PROSTOR ZA ORGLE
ITALIJANSKO MOŠKO IME
RDECE BARVILO, KNA
FILM. ZVEZDA (ANGL.)
JUDOVSKI KRALJ
SADNA PIJAČA
VRSTA VRBE
TIBETANSKO GOVEDO
DOLGO-REPA PAPIGA
AFRIŠKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM ASMARA
OBDELOVALNA POVRŠINA
HIMALAJSKA KOZA
LOVEC NA KACE
PRISTANIŠČE V IZRAELU
križanke
pošljite do
15. junija 2014
na uredništvo
Salezijanskega vestnika
1.	nagrada: vikend paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej
2.	nagrada: knjiga F. Bouchard, Don Bosko. Z močjo srca.
3.	nagrada: knjiga T. Ciglar, Božji služabnik A. Majcen.
4.	nagrada: strip M. Kovačič, Misijonar Andrej Majcen.
5.	nagrada: strip Dominik Savio.
Rešitev križanke SV 2/2014
Vilko POLJANŠEK
misijonar
Burundi, Afrika
Nagrajenci prejšnje nagradne križanke
1.	nagrada: vikend paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej: LEBAN Peter, Kranj.
2.	nagrada: knjiga F. Bouchard, Don Bosko - Z močjo srca: BLAS Zvonimir, Sevnica.
3.	nagrada: knjiga Toneta Ciglarja, Božji služabnik Andrej Majcen: MEDEN Cvetka, Ljubljana.
4.	nagrada: strip Misijonar Andrej Majcen: MUZGA s. Andreja, Mala Loka.
5.	nagrada: strip Dominik Savio: GORNIK Marta, Ribnica.
22
L
3
BLED - pri sestrah HMP
C
25.-29. junij: Duhovno - počitniški teden za osnovnošolce, z naslovom: Pod plaščem sv. Martina. Začetek v sredo ob 18. uri, sklep v nedeljo ob 15. uri s sveto mašo.
Informacije in prijave: s. Martina Golavšek 7.-11. julij: Počitniško učenje angleškega jezika za osnovnošolce (od 10. leta dalje) in srednješolce. Začetek v ponedeljek ob 18. uri, sklep v petek ob 17. uri s sveto mašo.
Informacije in prijave: s. Katja Balažic
_Cs_(3_
SV. PRIMOŽ NAD VUZENICO
7.-12. julij: Duhovno-počitniški teden za osnovnošolce z naslovom "Otroci in mladi, vi ste upanje Cerkve!"
Informacije in prijave: s. Danijela Kordeš


/ v \
USKOVNIŠKA MAŠA
5. maj (četrtek), na Rakovniku ob 18.00. Informacije: smp@salve.si
P CD
J
DUHOVNE VAJE
za molivce za duhovne poklice in člane salezijanske družine: salezijance sotrudnike, nekdanje gojence in združenje Marije Pomočnice
1.	skupina: VERŽEJ, 11.-13. julija
2.	skupina: KUREŠČEK, 17.-19. julija
Začetek prvi dan ob 18.00 s sveto mašo, sklep zadnji dan s kosilom.
Informacije in prijave: Ivan Turk
USKOVNIŠKI TEDNI ZA MLADE
1.	skupina: 13.-19. julij
2.	skupina: 27. julij - 2. avgust
3.	skupina: 3.-9. avgust
Informacije: Boštjan Jamnik in Marko Košnik
CD
CD >
_a o
LJ. GORNJI TRG - pri sestrah HMP
7.-11. julij: Angleški oratorij za osnovnošolce in otroke tujih državljanov, ki se začasno nahajajo v Sloveniji. Število mest je omejeno.
Informacije in prijave: s. Marija Imperl
v	o
ORATORIJ 2014 - Na tvojo besedo
Informacije kdaj in kje: www.oratorij.net
VEČERI DRG - DUHOVNE RITMIČNE GLASBE
8. maj (četrtek), ob 20.00, v dvorani gradu Rakovnik, Ljubljana. Predstavitev skupine Projekt Canta: pričevanja, molitev, razvijanje scene DRG, druženje.
Informacije: Boštjan Jamnik
USKOVNIŠKI DNEVI ZA ODRASLE - UDO
24.-27. julij
Informacije in prijave: uskovnica@gmail.com v >
VERŽEJ Poletni kampi za otroke
RokoART kamp 13.-17. julij, ustvarjanje z rokodelci; udeleženci: osnovnošolski otroci Jezikovni kamp 20.-24. julij, 20-urni tečaj nemškega jezika; udeleženci: osnovnošolski otroci 1. triade HIP-HOP kamp 3.-7. avgust, 20-urni plesni tečaj; udeleženci: osnovnošolski otroci 2. in 3. triade Nogometni kamp 10.-14. avgust, nogometni trening; udeleženci: fantje od 12. do 15. leta
Prijavnice in podrobnosti: www.donbosko.si/verzej/kampi-2014
Prijave zbiramo do 15. junija 2014, na naslov: Zavod Marianum Veržej, Puščenjakova 1, 9241 Veržej. s pripisom na ovojnici v zgornjem levem kotu:»Trio kamp 2014« ali na spletni naslov: info@marianum.si Informacije: 051/654.778

Salezijanski vestnik je leta 1877 ustanovil sv. Janez Bosko. V slovenskem jeziku je začel izhajati leta 1904. Danes SV po svetu izhaja v 57 izdajah, v 29 jezikih in v 131 državah.
MAJ-JUNIJ 2014, ŠT. 3 Skupna številka: 589, letnik 87 ISSN 0353-0477, dvomesečnik Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska.
Urednik: Marjan Lamovšek Uredniški odbor: Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija Imperl, Janez Krnc, Marko Košnik Lektorica: Jerneja Kovšca Grafična zasnova: mati design Računalniška postavitev: Salve, P. Belak Foto naslovnica: Patricija Belak Izdajatelj: Salezijanski inšpektorat Založba: Salve d.o.o. Ljubljana Tisk: Tiskarna Pleško DAROVE ZA VZDRŽEVANJE Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun: SI56 2420 0900 4141 717 sklic 300-01
Salezijanci, Rakovniška 6, 1000 Lj. PODATKI ZA STIK Distribucija in stiki: Janez Potočnik NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6, 1000 Ljubljana Telefon 01/42.73.028 E naslov vestnik@sdb.si Spletna stran www.donbosko.si
v y
ŽELIMLJE - Duhovne vaje, poletje 2014
25.-28. junij: za fante in dekleta 4.-7. razreda
29. junij - 2. julij: za fante in dekleta 7.-9. razreda
4.-7. julij: za fante in dekleta 9. razreda in srednješolce
Program se prične prvi dan ob 17.30, konča pa zadnji dan okoli 13. ure.
Informacije in prijave: Klemen Balažič
VERZEJ - ROMARSKI SHOD
17.	majj (sobota) - 19.00: sv. maša v Marijanišču, sledi procesija s kipom Marije Pomočnice v župnijsko cerkev, kjer bo Marija prenočila.
18.	majj (nedelja) - 14.30: molitev za duhovne poklice v cerkvi;
- 15.00: slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice po ulicah Veržeja, nato sv. maša na dvorišču Marijanišča.
-
s. Katja Balažic, Partizanska 6, 4260 Bled, tel. 04/574.1075 ali 041/955.768, md.bled@gmail.com
Klemen Balažič, Želimlje 46, 1291 Škofljica, tel.: 031/468.974, majcnov.dom@gmail.com
s. Martina Golavšek, Partizanska 6, 4260 Bled, tel. 04/57.41.075 ali 031/443.771; md.bled@gmail.com
s. Marija Imperl, Rakovniška 21, 1000 Ljubljana, tel. 041/982.866, imperl.marija@gmail.com
Boštjan Jamnik, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel.: 031/486.554, bostjan.jamnik@salve.si
s. Danijela Kordeš, Vorančeva 19, 2360 Radlje ob Dravi; tel. 041/293.883, dani.kordes@gmail.com
Marko Košnik, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel. 051/337.556, marko.kosnik@salve.si
Ivan Kuhar, Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej, tel. 051/654.778, center.duo@marianum.si
Blažka Merkac, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel. 031/556.239 smp@salve.si
s. Majda Pangeršič, Gornji trg 21, Ljubljana, 041/233.432; majda.pangersic@gmail.com.
Marko Štajner, Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej, tel. 051/ 370.377, penzion.mavrica@marianum.si
Ivan Turk, Troštova 12, 12912 Ig, tel. 031/358.018; ivan.turk@salve.si
s. Angelca Vozelj, Smrečnikova 60, 8000 NM, tel. 07/38.44.421, 031/405.200, angelca.vozelj@gmail.com
23
Čeprav sem biLa Le skromna kuhinja, sem biLa vedno čista. Pod brbotajočim kotlom mineštre je vedno prasketal ogenj in vsak dan se je pojavil kakšen shujšan otrok z veliko Lakoto. Don Bosko ni nobenega odpustil s praznim želodcem. Pa tudi ne z raz-puščeno dušo. Spomnim se nekega večera v maju. LiLo je kot iz škafa. Don Bosko in njegova mati sta pravkar zakLjučiLa z večerjo, ko je nekdo potrkaL na vrata. BiL je premočen in tresoč petnajstLetni fantič.
»Nimam staršev. Prihajam iz VaLsezije. IzučiL sem se za zidarja, a še nisem našeL deLa. Zebe me in ne vem, kam se dati ...«.
»Kar naprej,« je dejaL don Bosko. Mama Marjeta mu je pripraviLa nekaj maLega za večerjo. Nato ga je vprašaLa: »In kam misLiš iti sedaj?«
»Ne vem. Ko sem prišeL v Torino, sem imeL tri Lire, vendar sem vse porabiL.« Tiho je začeL jokati. »Prosim, ne pošLjite me proč.«
Mama Marjeta je pomisLiLa na mnoge fante, ki jih je gostiLa in jih je jutranja zora vzeLa z odejami vred.
»Seveda bi Lahko ostaL pri nas, a kdo mi bo zagotoviL, da mi ne boš odneseL še Loncev?«
»Oh ne, gospa. Res sem reven, ampak kradeL pa nisem nikoLi.«
Bila sem najsrečnejša kuhinja na svetu, ko sta na mojih stenah pristala premočena srajca in pokrpane hlače, da se posušijo v bližini peči.
Don Bosko je medtem stopil na dež in nabral nekaj opek. Iz njih je naredil štiri stebričke in nanje položil par desk. S svoje postelje je prinesel žimnico in jo položil nanje.
»Tu lahko spiš, dragi. In ostani, dokler boš hotel. Don Bosko te ne bo nikoli poslal proč.«
To noč bom torej imel družbo. Dobremu prijatelju ognju sem priporočil, naj si da duška, saj je skozi špranje žvižgal veter z Alp. Fant je goltal juho, kruh in sir. Nato je legel v posteljo.
Mama Marjeta ga je dobro zavila v odejo in ga povabila k molitvi. »Ne znam,« je odvrnil.
»Bova pa zmolila skupaj,« je dejala. In tako je bilo. Nato ga je nežno pogledala in mu zašepetala nekaj preprostih besed, ki jih v svojih starih stenah hranim kot najlepši spomin: »Bodi vedno dober, odgovorno delaj in nikoli ne pozabi molitev, ki te jih je naučila tvoja mati. Lahko noč.«
Don Boskove oči so se dobronamerno zvito zasvetile, ko je opazoval, kako je mati zaklenila vrata, češ, nikoli se ne ve. A to je skrivnost, ko jo poznamo le mi trije. In skrivnosti znam varovati.
José J. Gómez Palacios
www.donbosko.si
770353
047007
9770353047007