Politično gospodarski tednik.. Stane: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10 — za Letrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 1*70 Posamezna Stevilka 60 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovfu), pritliLje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. y> -v^jbtilo na zbor zaupnikov J. D. S. ki se vrsi dne 29. februarja v dvorani Mest-ncga doma v Ljubljani. Zacetek toCno ob 10. uri dopoldne. Dnevni red : 1. Notranje politicni polofcaj s posebnim ozirom na krizo v dezelni vladi v Ljubljani, obcineke in drzavnozborske volitve. Poro6a dr. Gregor Zerjav. 2. Uatanovitev enotne demokratske stranke b posebnim ozirom na centralizem in va-lutno reformo. PoroSa dr. Vekoslav Kukoveo. 3. Slucajnosti. Ljubljana, dne 9. februarja 1920. NaCelstvo „Jugoslov. demokrat. stranke" v Ljubljani. Se pravocasno vpremislek! Z ozirom na naraScajoeo draginjo je vlada JDS izdala po dr. Zerjavu celo vrsto naredeb proti veriznikom, tihotapcem in na-vijalcem cen. Organizirala so se Specijelna sodiSca v to svrho po nasih vecjih mestih. Ustvarile ao se komisije, ki naj doloSajo viSino cen. Ako vse to nima zadovoljivega uspeha, moramo uvideti, da je krivo temu dejstvo, da se premalo dela, premalo napravi, je pre-malo blaga na ponudbo. Potrebna je torej remedura na strani tistih, ki zahtevajo malo Stevilo ur dela na dan, a tern vecje place. Krive so socijalne razmere po vojni, ki so vec ali manj po vsem svetu jednake. Vi imate za zastopnike v parlamentu g. prof. Voglar-ja, prof. dr. Pestotnika, trznega nadzornika g. Ribnikar-ja, zeleznicarja g. Kejzar-ja in mnogo drugih, ki so odlicni in delavni mozje. Vlada JDS je imela razven tega v svojem programu ob nastopu vlade zboljSanje VaSih gmotnih razmer. To je tudi izvedla, ce tudi le provizorno. Ali mislite, da bodo drugi Vasi zastop-niki v parlamentu boljsi ? Bodo li mocnejSi, kot katerikoli Clovek sedanje dobe ? Stranke JDS yodijo mofcje, preje dr. Tavcar, sedaj je dr. Kukovec, ki jim boete po zmoznostih delavnosti in pozrtvovalnosti pac tudi zaman iskali jednakih. Narodnost je pri nas razven v najbolj ogrozenih, obmejnih krajih istovetna z dr-zavnostjo. V obeh smislih odgovarja JDS najstroijim zahtevam po svojih nacclih. Opo-zarjamo na tocko I programs, ki uvodno pravi, da je JDS narodna stranka. Drzavnotvorno narodno pa more vrfiiti le stranka, ki skusa evohitivni razvoj in ne-sebiCno uveljavljanje vseh stanov, kajti le vsi stanovi skupaj tvorijo narod ozir. drzavo. Izkljucno egoisticni povdarjanje koristi enega stanu povzroea odpor drugih in s tem boj vseh proti \sem, kar ima za posledice drzavne prevrate. Takim strankam manjka eticne viSine. Pod nobenim pogojem bi ne smeli slu-zabniki drzave ovirati stranke, ki ima eticno, drzavotvorno in narodno najizrazitejSa nace-J la in ki jim jednakocasno nudi ob nepri-stranskem motrenju dober gmoten razvoj in inocno uveljavljanje v javnem zivljenju, tem-vec bi jo morali le podpirati. Delovanje taiste na zunaj je bilo dovolj zivahno, ustvarjajoSe, pripravljajoce za ustav-demokratsko drzavo. Tudi tu smo imeli ve6je shode in manj-se sestanke. Krivda posameznikov je, ako se taistih niso udelezili, ozir. podali nasvetov, ki bi se bili mogli vpostevati. Socijalne naloge reSuje JDS v smislu modernih gospodarskih nafiel, pri Cemer opo-zarjamo na to, da jo razlastitev produktivnih sredstev odpa tdla v najnovejSi dobi iz pro-grama sovijetske Rusije, ker so morali priti do zakljucka, da je to ruin vsakega zdrave-ga razvoja v gospodarskem oziru. Razkrajanje dru^be, ki spada skupaj po srcu in umu, je zalosten pojav, posledica ne-gativnih ucinkov vojne, ki Se redno upropa-sCa svet. Kdor je dobre volje za dobro stvar, naj skusa to bolezen sanirati, nikdo pa je ne razsirajj ! Kakor poroca „Slovenec" bo novi obftinski volilni red obsegal sledece tocke: 1. V obeinah se odpravijo razredi, volitev je sposna in tajna. 2. Aktivno volilno pravico ima vsak moski ki je dopolnil vsaj 21. let, stanuje v obcini vsaj dve leti, javni namesCenci pa, ki bivajo v obcini od 1. januarja. Zenske imajo aktivno volilno pravico, ce so stare 21 let, ce imajo 8 razredov ljudske Sole, ali meScansko Solo, ali 4 razrede srednje Sole, ali da so samo-stojne gospodinje. Zenska voli tudi, ce je moz odsoten ali pa da ona gospodari v imenu svojih nedoletnih otrok. 3. Pasivno volilno pravico imajo oni, ki zadoste tocki 2. in so dopolnili vsaj 24 let. 4. Kdor je bil kaznovan vsled verizniStva in kakih drugih pregreh, nima ne aktivne ne pasivne pravice. 5. Kdor sodeluje pri obcinskem referatu (tajnik, obcinski sluga) nima pasivne, pac pa aktivno volilno pravico. 6. Voli se osebno in na volifide mora priti vsak, drugace se kaznuje. Voli le oni, ki r ob6ini stanuje. 7. Redovnice nimajo ne aktivne ne pasivne volilne pravice. 8. Obcine do 500 prebivalcev, volijo 10 odbornikov, do 2000 16, do 5000 volijo 24, od 5000 do 10.000 volijo 32, nad 10.000 ob-6anov 40 odbornikov. Vedao se voli ravno-toliko namestnikov kot odbornikov. 9. Volitve se vrBijo po proporftnem vo-lilnem redu. 10. Stranke pestavijo volilne liste. Vsak kandidat sme biti le na eni volilni listi, ki jo mora sam lastnoroSno podpisati in se s tem obveze, da izvolitev sprejme. Ravno to velja tudi o namestnikih. V slu6aju, da je kdo kandidaturo sprejel in noce izvolitve sprejeti, tedaj izgubi volilno pravico za tri leta. Kdor podpiSe eno listo, ne more podpisati kakSne druge, ako podpiSe, je kaznovan. 11. V kandidatni listi je lahko vsak cetrti kandidat zenska, ki ima volilno pravico in je ntara 24 let. 12. Voli se samo kandidatne liste, raznih kandidatov se ne sme mcSati, sicer je volilni listek neveljaven. 13. Na dan volitve je vsak alkohol v obcini prepovedan. K tem prinaSa „Jugoslavija" od 9. t. m. sledece porocilo iz Belgrada : Beograd, 9. Ministrski svet je koncno odobril volilni red za obftinske volitve v Sloveniji. Pri tem je deloma ugodil od raznih strank stavljenim spreminjevalnim zahtevam, zlasti oaim po razSirjenju volilne pravice. Doba bivanja se je skrcila od dveh na eno leto. Dobrovoljci in zeleznicarji so glede bivanja izenaceni z drzavnimi uradniki in imajo volilno pravico v obcini ze ako stanu-jejo v njej na dan razpolofcitve volilnih ime-nikov. Volilno pravico imajo tudi redovniki, ki so bili od nje izkljufieni. Zenska volilna pravica se razSiri na vse strokovne delavske in druge nastavljenke v trgovskih in indu-strijskih podjetjih, ako v isti obcini tudi sta-nujejo. Pasivne zenske volilne pravice pa ministrski svet ni odobril, ker bi to onemo-gocilo v doglednem 6asu iz enacenje volilnega reda v celi drzavi. Zakon o volilnem redu bo objavljen ze v prihodnjih dneh. Obenem z njim bodo razpisane nove volitve, ki se bodo vrSile sredi rueseca marca. Na§a industrija! ¦ • %...........................................................* V Ljubljani se je vrSila te dni zelo vaz-na gospodarska enketa, katere so se udele-zili ministri Stojanovic, dr. Kramer in Kri-stan. Dolociti se je imelo koliko bi mogla naSa industrijska podjetja v roku enega leta dobavljati za potrebe gospodarske obnove po-ruSene Srbije. Razdejano Srbijo je potreba obnoyiti kmetijsko, obrtno in prometno. Vse to se naj zgodi kolikor toliko s pomocjo naSe industrije. NaSa industrijska podjetja bi pre-jemala potrebni kredit iz dobljene vojne od-Skodnine, oddajati pa bi morala svoje izdel-ke uniceni Srbiji. Za naSo industrijo je na ta nacin podana prilika krepkega razvoja. Tovarne, ki so ze v obratu, bodo morale raz-Siriti svoje produkcije, one pa, ki Se stoje bi morale priceti z delom. Nastale bodo pa tudi nova industrijska podjetja za proizvajanje onih izdelkov, katerih obstojede tovarne ne morejo izgotavljati v zadostni mnozini. NaglaSali smo ze veckrat, da se mora posebno pri nas ob Dravi razviti krepka do-maca industrija. Snujejo se ze posamezne druzbe, ki bi naj izvedle razne tozadevne nafirte. Na Bregu pri Ptuju n. pr. se je ze ustanovila tovarna za usnje in cevlje, ki pric-ne v kratkem z obratom. Na eno pa bi po- « — 2 — sebno opozarjali svoje ljudi, da naj strogo pa-zijo, da ae jih pri teh podjetjih ne potisne ob stran. NaS dornaci kapital se naj nalozi v podjetjih, ki so se v tujih rokah in katera moramo prevzeti. Slovenci se naj udeleze v zadostnem stevilu pri vsaki novi ustanovitvi. Kolikor se opaza, imajo do sedaj zahbog nasi nemSki sodrzavljani veliko vec smisla za industrijo, kakor pa mi sami. Zgodi se lahko, da bodo zopet prevladali na gospo-darakem polju. Sodelovanje z Nemci na tern polju je seveda mogoce, treba je pa pozornosti, in pa podjetnosti na nasi strani. Koliko vazncsti je industry a za nase gospodarstvo sploSno, pac ni potreba posebej povdarjati. Velike koristi bi bila industrija na Ptujskem polju posebno za nase kmete. Razni poljski pridelki bi se dali izra-biti za industrijo samo in kraetu bi bila za-gotovljena prilika, da prodaja svoje pridelke po najvisjih cenah. Klicemo torej vse nase merodajne kroge, da ne zamude ugodne pri-like, ki se nam nudi v tern pogledu. I Ha v službi gospodarskega izrabljanja. Te dni je priredil Ben Aroliy Bey (pravo njegovo ime je | Gottfried Armin) v tukajsnjem gledaliscu prakticna proiz-vajanja nekterih duhoslovnih poizkusov in sicer iz tulepatije (vpliv tuje volje na lastno) in sugestije (vpliv lastne volje na tujo). Domovina duhoslovja je Indija, kjer je isto bistveni del bramaizma. Kristua je bil tudi adept bramaizma — njegovi cudezi sloae na indijskem duhoslovju. Moderni svet, pred vsem Evropa in Amerika sta oprta na ma-terijalistieno svetovno naziranje — zuaanji svet ovlada modernega 6loveka. Energija je obrnjena na zunaj, vse delovanje in nehanje je projicirano na zunanje predmete. Narobe misli, cuti in ravna nas iztocni sosed. Njemu je vse notranjost, njegovo duhovno zivljenje. Idealizem in ljubezen do bliznjega so svetle strani tega naziranja, fakirstvo njega izrodi. V katolicizmu so se pojavljali taki izrodki pri puseavniKih in flagelantih...... V izenacenju teh dveh nasprotij — mate-rijalizina na eni in duhovnosti na drugi strani — iSce moderni socijalog resitve. Armin je rumunski Zid. Zanimivo je, da se ravno Zidje mnogo akvarjajo s to vedo. Tudi Auglezi se za isto zelo zanimajo in ravno ta dva na-roda imata v gospodarskem in politicnem oziru najvecji vpliv na sedanjo svetovno zgo-dovino. Sugestija je Zidu tudi v prakticnem zivljenju sredstvo, s katerim vsiljuje svoje misli, svoje blago in svojo voljo slabejseinu. Opazamo to posebno sedaj v nasi komaj vstali Jugoslaviji, ko iidovski zivelj v nasi sredini (Hrvaska) pije kri iz slovanskega telesa. Njemu je torej indijska teorija le sredstvo, da jo izrablja v svoje materijelne namene, kakor se premnogokrat izrablja verstvo od strani hierarlicne oligarhije. In narod se tega ne zaveda! Gospodarstvo. ¦ i...........«...............................................* Prehodne objave o tem, kako se kronski bankovci vzamejo iz prometa. Za sklepi, s katerimi je reSeno valutno vprasanje, mora priti njih izvrSitev, da konCno prestanejo velike pridobitne zmede in krize, ki so posledice stanja danasnjega denarnega prometa v nasem kraljestvu. Jasno je, da se mora ta poslednji cin izvesti cim prej in cim hitreje. Novi bankovci Narodne banke kra-ljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo cim prej postati edino zakonito placilno sredstvo. Ob kolkovnnju kron se je opazilo, da posamezni drzavljani niso dovoljno vodili racunov o svojih koristih, ker so zamudili celo podaljsani rok za kolkovanje. Izgubili so iz vida to, da se odredbe glede denarnega prometa ukrepajo v prilog vsemu narodu in da drzavno oblastvo, ki jih izvaja, ni upra-vi6eno posanieznikom, ki so brez izjemnih in popolnoma opravicenih razlogov zamudili rok, naknadno pripusCati kolkovanje. Ker se je v poslednjem casu vrednost naSe kolkovne krone naglo dvignila, je sedaj najvecja nevarnost njih nedovoljnega pritoka iz inozemstva. Zatorej se morajo kronski bankovci z ozirom na koristi nasih drzavlja-nov v primernem roku vzeti iz prometa, toda doloceni rok se ne sme nikakor podaljsati. V najkrajsem casu se priCno kronski bankovci jemati iz prometa. Zacetek in konec tega opravila se objavi tako, da bo vsak drzavljan pravocasno obvescen o njem. Zelec, da se to opravilo izvede s cim manjsimi neprijetnostmi in cim manj^o even-tualno Skodo za nas narod, se mi je videlo potrebno, da s to predhodno objavo ze sedaj opozorim obcinstvo na bliznjo odredbo, da se vsakdo lahko pripravi o pravem casu in si zasnuje razpored, ki mu je najprikladnejsi. Ker se rok, dolocen za zameno kronskih bankovcev za nove bankovce Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, nikakor ne sme podaljsati niti se naknadne proSnje ne smejo vpostevati, opozarjam tisto, ki se pripravljajo na pot, ki so na poti, ali ki so mocno zaposleni, ali ki so bolni, naj ze sedaj ukrenejo, Cesar je treba, da ne zamude roka. Kdor ne bi dosegel dolocenega roka ali kdor ne bi mogel v njem osebuo predloziti svojih kron v zameno, stori najbolje, ako jih pravocasno izroci banki ali denarnemu zavodu sploh, ki naj zanj izvrsi zameno. Vsakomur se izpla&a popolna vrednost predlozenih kronskih bankovcev v bankovcih Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev brez kakorSnegakoli odbitka. Priznanice, ki so bile izdane posameznikom za 20% pridrzanih kronskih bankovcev, so popolnoma veljavna obveza drzave; cim se dovrsi zamena kronskih bankovcev, se za-pocne njih likvidacija, zakaj jemati bankovce iz prometa je mnogo nujnejse in mnogo lazje, likvidirati priznanice pa mnogo tezje opravilo. Z zameno se pricne 15. t. m. V B eogradu, dne 28.januarja 1920. Minister za finance: dr. V. S. Velkovic sr. * * Zamenjava denarja se za5ne 15. februarja. LDU. Beograd, 8. februarja. Po odredbi mi-nistrstva za finance se zacne zamenjavanje kron na nove kronsko-dinarske novcanice po Hrvatskem, Sioveniji in ostalih krajih preko Save in Donave 15. februarja. V ta namen se sestavijo posebne komisije, sestojece iz uradnistva Narodne banke in ministrstva za finance. Zamenjava novcanic. Beograd, 3. febr. Financni minister je objavil naredbo o za-menjavi kronskih nov6anic za kronsko-dinarske novcanice. Zamenjava bo trajala trideset dni. Zamenjali se bodo vsi bankovci, ki so pra-vilno kolkovani. Zamenjali se ne bodo bankovci, ki jih manjka ve6 kot cetrtina ali pa ako manjka del prilepljenega kolka. — Zamenjava se izvrsi potom uradov in denarnih zavodov, ki so izvrsile kolkovanje. — Zacetek zamenjave bo pravocasno objavljen; prica-kovati je tega vsak dan in priporoca se vsem, da se pripravijo na to. Na dri. vinarski in sadjarski Soli v Mariboru se vrsi dne 2. in 3. marca t. 1. tecaj za na-pravo gnojisc in gnojnicnih jam. Namenjen je ta tecaj kmetovalcem in zidarskimmojstrom, ki se bavijo z zidanjem hlevov in gnojisfi. Ker sta dober gnoj in dobra gnojnica posebno v sedanjih casih, ko ni dobiti umetnih gnojil, najvecje vaznosti za kmetovanje, je zeleti, da se udelezi tega te6aja 6im vec ljudi. Prijave za udelezbo naj se vposljejo do 25. februarja 1.1. ravnateljstvu drz. vinar-ske in sadjarske sole v Mariboru. Cebula za saditev. Odsek ministrstva pre-hrane v Sarajevu sporoca: V Hercogovini, posebno v okolici Mostara so vecje kolicine drobne cebule (cebuljcek, arpadzika) za spom-ladansko saditev na prodaj. PovpreCna cena znasa okoli 700 K za meterski stot, postavljen na zelezniSko postajo Mostar, brez vrec, ki jih morajo kupci na razpolago staviti. Imena lastnikov blaga se izvejo pri okrajnem kme-tijskem uradu v Mostaru. Navijalci vinskih cen. Centralni urad zoper navijalce, veriznike in tihotapce je prisel v ljutomerski okolici na sled dobro organizirani navijalski druzbi, ki je skuSala prodajati vino po celo visokih cenah, baje po 25 K liter. Dopisi. Ptujski nemSki in nemSkutarski obrtniki se vedno posiljajo strankam neniske ra6une. To je vendar najmanje predrzna netaktnost, ka-teri'so krivi vsi oni, ki Se vedno podpirajo a svojimi narocili nemSkutarske tvrdke. Celo drzavne oblasti sprejemajo v neuradnem je-ziku pisane raCune. Pozivamo vse slovensko prebivalstvo, zlasti pa oblasti, da izvajajo brezizjemno posledice iz takega postopanja. Saj imamo celo vrsto dobrih slovenskih obrt-nikov, katere moramo podpirati, oni pa, ki so naziranja, da je bolje biti piistaS „samo-stojne nemske gospodarske stranke", naj le ostanejo samostojni, bomo videli, kako dolgo bodo sami stali brez slovenskih grosev ! Ker bodo koncno ostali brez odjemalcev, bodo menda nasli pot do svojih somisljenikov v Avstriji, kamor jih vlece srce, med tem ko jih do naSe drzave veze le kruh. Takih „drzavljanov" ne rabimo in ne moremo pri-znati in najsi imajo pri vsaki priliki lojalnost na jeziku. Zadruga kovinarjev je imela dne 10. t. m. svoj obcni zbor, na katerem so se izvrsile tudi volitve. Za naftelnika je izvoljen znani ptujski hujskac prejsnje dobo Valerijan Spruschina. Sploh je ostal ves odbor v nem-Skutarskih rokah. Siovenski clani zadruge so se radi volitve pritozili in ni dvoma, da mora politicna oblast te volitve razveljaviti. Siovenski clani so bili namrec naravnost ope-harjeni. §e le zadnji dan so dobili vabilo na obcni zbor, ki je bil odrejen ze na 8. uro zjutraj. Ob sebi umljivo je, da niso mogli priti k zborovanju pravocasno, ker stanujejo v celcm okraju dalec izven mesta. Na zborovanju se je izvrsila tudi ta nezakonitost, da se ni volilo po listkih, kakor je predpisano. Znafiilno je, da se nemskutarski ptujski obrtniki se vedno niso nie nautili in da se ne morejo vziveti v nove razmere. Upali smo, da bodo skusali slozno delovati s svojimi slovenskimi tovarisi in da se izbere nafielnik sporazumno z vsemi strankami. Naravnost zaljivo pa je za slovenske clane, da se jim hoCe poailiti Spruschino kot nacelnika, moza s tako temno preteklostjo. Opozarjamo pa tudi naSo oblast, da je potreba na slicna zborovanjs.posiljati vedno vladnegazastopnika, ki bi gotovo takoj preprecil jednake nepostav-nosti. Kovinarji! Pozor na prihodnjo volitev! Odvzetje poStnih nabiralnikov. P. n. obcinstvo se opozori, da se bodo postni nabiral-niki odvzeli, ker se posljejo v Ljubljano, da se na novo prepleskajo. Postni urad Ptuj. Himen. Na Crni gori se je dne 11. t. m. porocila gd6. Tilcka Predanova s podporoe-nikom Mito Svireevic iz BaCke. 0 tej priliki se je nabralo za „DijaSko kuhinjo" v Mariboru 100 K. Mlademu paru klicemo „Mnogo srece", drugim svatbam pa „posnemajte !" Ptuj. V zadruzni register je vpisano kon-zumno drustvo za ptujski politicni okraj, v cegar nafielatvu so sledeSi gospodje: Josip Grorup, naducitelj, nacelnik; dr. Ludevit Jenko, zdravnik, nacelnikov namestnik ; Josip Zupanc, vinarski instruktor; Franc Perko, visji davcni upravitelj v p.; dr. Alojz Visen-jak, odvetnik; Karel Toplak, mestni upravitelj ; Anton Kosi, vladni koncipist, vsi v Ptuju. Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, 8. svecana smo k vecnemu pofiitku polozili petindvajset-letnega Franca Letifia, edinega sin a posest-nika Letica iz Dravc. Rajni je bil vzoren mladenic, zaveden in napreden Slovenec, ka-krsnih nam je danes najbolj treba. Poleg 3 — krnetovanja so j« najrajSi bavil s Cebelar-stvom, pa ne s starokopitnim, marvec z umnim. Imel je] vzorno urejen Cebelnjak sjpreko 100 panji, najve6 ZniderSicevega sistema. Z njim je izgubilo cebelarstvo v Hah»zah trudoljubi-vega pospesitelja. Svetovna vojna rau je pri-zanesla — pokosila ga jo neizprosna — Spanska. Naj v miru poCiva! Novo okrajno glavarstvo na Stajerskem. Za okraja Smarje pri JelSah in Rogatec se namerava u3tanoviti novo okrajno glavarstvo. Sedez okrajnega glavarstva Se ni dolocen, najbrze bo v Smarju, drugi pa se zavzemajo za to, da bi bil sedez novega okrajnega glavarstva v RogaSki Slatini. Samomor. Dne 4. februarja se je z lovsko pusko ustrelil Urban SerdinSek, posestnik v Rodnem vrhu, obcina Dolena. Vzrok samo-umora so bile druzinske razprtije. Pozar. Dne 30. januarja popoldan je iz-bruhnil v viniearkem poslopju posestnika Jo-zel'a Jurgec v Hrastovcu, obcine ZavrC, ogenj. Zgorelo je Jposlopje, oprava in nekaj J obleke. Skoda se ceni na 6000 kron. Zava-rovano je bilo na 600 K. Staro denarnico vrgel v Dravo. Neki kmet iz ptujske okolice je pred nekaj tedni pro-dal v Mariboru zrnje in druge pridelke za veejo denarno vsoto, in si je kupil potem pri tvrdki Martinc lepo novo denarnico, ker je bila njegova raztrgana. Iz sarnega vese-lja, da ima novo denarnico, gre fiez dravski most in vrze staro denarnico v Dravo. Po-zneje pride v gostilno, kjer ga je cakala zena, ter hoSe placati natakarici pijaco ; zdaj vidi, da je pozabil v stari denarnici, katero je vrgel v Dravo, svoj denar. Tako pride po veselju zalost! Roparski napad. Pred dnevi so vdrli pri g. Robicu, zupanu v Pekrah pri Mariboru, trije v vojaSke suknje obleceni bradati ne-znanci in so mu oropali 10.000 K, zlato zen-sko uro, crno zensko zimsko suknjo in Skat-Ijo finih cigar. OrozniStvo dela, da pride zlo-6inceru na sled. Strni§5e. Dne 26. januarja dopoldne je v begunskeui tabori&cu v StrniScu izbruhnil ogenj. Zgorela je ena baraka z opravo. Skoda znasa okrog 40.000 K. Vzrok pozara je neprevidnost neke 12 letne deklice, ki jo prevec zakurila v zelezno pec tako, da so se zraven nalozene drva vnela in s tern povzro-cile pozar. Sv. Bolfenk. Dne 21. januarja zvecer je izbruhnil v poslopju posestnika Matije Krzina pri Sv. Bolfanku ogenj. Zgorelo je poslopje, oprava, nekaj ziveza in obleka. Skoda znasa okrog 3000 K. Zavarovano jo bilo na 600 K. Pozar je baje nastal vsled prevec zakurjeno peci. Sv. Barbara v Halozah. V petek, 6. t. m. ob 8. ari zvecer so vdrli trije maskirani lo-povi v hiSo kmeta Jakob-a Kelc v Paradizu h. St. 29 ter mu s pretnjo in groznjo dveh revolverjev in puSko s silo odvzeli okoli 7000 K denarja ter priznanice s skupnim zneskom 21.008 K. Priznanice je izdala Po-sojilnica Sv. Barbara, podpisan je Ciril Vobi6 in naeelni*. Janez Kokol. Ena se glasi na Andreja Mlakar, Paradifc 26 z zneskom 10.880 K, druga na Jakob-a Kelc z zneskom 10.050, tretja na Alojzija Kelc, Paradiz 26 z zneskom 78 K. Govorili niso drugega nic, nego „HuS, HuS !" Na travniku v Dolanah so izgubili sto kron in robec. Menjalaice in kupci bonov, pozor! Prebivalstvo je zelo vzemirjeno radi takih tolovajskih ropov. Poziv. Vsi gg. castniki, voj. uradniki in prapurScaki v rezervi, v pokoju itd. ki stalno bivajo na teritoriji Mariborske polkovne okrozne komande t. j. okrajno glavarstvo Maribor, Ptuj, Konjice, Ljutomer, juzni del od Mure bivSega okrajnega glavarstva Rad-gona in zapadni del Prekmurja, se naprosajo, da vpoSljejo Mariborski polkovni okrozni ko-mandi v svrho spopolnitve castniske evidence Jimpreje osebne podatke na pol pole papirja po sledeSem vzorcu, brez ozira na ze svoje-tasno predlozene izjave: 1. Sarza. 2. Dan imenovanja v sedanjo Sarzo. 3. Razmerje (Rezervni, crnovojni, vpokojen). 4. Ime in priimek. 5. Krstno ime oceta. 6. Pristojna 6eta v bivSi Avstriji, (tukaj se naj vpiSe oni polk, (zavod) pri katerem se je doticni nahajal v maticnem stalefcu (Grundbuchstand). 7. Katero sluzbo je opravljal v bivSi Avstriji neposredno pred prevratom. 8. Rojstno leto. 9. Naborno leto. 10. Rojstni kraj, okraj in dezela. 11. Pristojni kraj, okraj in defcela. 12. Civilni poklic. 13. Stan ozenjen, samec, vdovec itd.) 14. Vera. 15. Znanje jezikov. 16. Jezikovna narodnost. 17. Specijalna stroka (strojnicar, pijonir, letalec itd.) 18. Dan iz-stopa iz aktivne vojaske sluzbe v bivSi Avstriji. 19. Sluzil v Jugoslaviji od — do in pri katerem polku. 20. Orozne vaje delal od — do in pri katerem polku. 21. Je-li sprejet v skupno voj sko in s katerim vojnim listom. 22. Natancno oznafieno bivaliSce. Dalje se gg. castniki naproSajo, da vsako spremembo bivaliSca gorajSnji komandi takoj javijo. Komandant: peS. pukovnik Miladinovic. Politicne vesti. 25 milijonov dinarjev za invalide. LDU Beograd, 12. febr. Ministrski svet je odobril kredit 25 milijonov dinarjev za poviSanje doklad invalidom in druzinam v vojni padlih vqjakov. Nova amerikanska demarSa v jadranskem Vpra^anju. LDU Beograd, 12. Iz Pariza se doznava, da se v tamosnjih dobro informiranih krogih govori, da je vlana Zedinjenih drzav Se enkrat energieno sporociia mirovni kont'e-renci v Parizu, da bo do kraja ostala do-sledna svoj emu staliSfiu glede resitve jadran-akega vpraSanja ter da bo akceptirale le ono reSitev, na katero bo pristala jugoslovanska vlada. Italijani ponujajo Dalmaciji avtonomijo. Beograd, 12 febr. („Jugosl.") Iz Londona poro-6ajo, da javlja oficijozna „Westminster Gazette" iz Rima senzacijonelno vest, da je italijanska vlada sklenila ponuditi Dalmaciji popolno avtonomijo za slu6aj, da pripade vsled izvedbe londonskega pakta Italiji. Dal-macija naj bi postala potem samostojna re-publika ter stala samo glede zunanje politike pod italijanskim pokroviteljstvom. V beograj-skih krogih te laSke ponudbe ne smatrajo : za resne, temvec so mnenja, da gre za na-vaden trik, s katerim hoce italijanska vlada na eni strani pribaviti Dalmatince, na drugi strani pa preslepiti evropsko javnost, da Italiji ne gre za nikakSne imperijalisticne teznje, temvec da hoce v praksi izveati prin-cip narodne samovlade. Drustvene vesti. Shod. Drzavni namescenci so priredili 13. t. m. v Narodnem domu v Ptuju dobro obiskan shod z dnevnim redom : 1. Porocilo akcijskega odbora glede korakov, ki jib. je ta podvzel, da ustvari krajevno stanoveko orga-nizacijo vseh drzavnih namascencev ; 2. raz-govor, kako staliSce naj zavzamejo drzavni nameSCenci pri prihodnjih obcinskih volitvah. Cuti je bilo veC mnenj. Eno je bilo to, naj namesfienci nastopijo kot samostojni volilni faktor, kar lahko store, ker tvorijo '/« sloven-skih volilcov, drugo mnenje je bilo, naj vsakdo voli v svoji politicni stranki. Po dolgi, stvarni debati je priSlo do edino moznega in pametnega zakljuc-ka, da naj akcijski odbor drzavnih nameScen-cev kot najmocnejSega volilnega faktorja ustvari iz vseh strank in stanov volilni odbor, da ta sestavi kandidatno listo, ki naj ne bo politiftno-strankarska ,ampak pred vsem narod-na in da na ta nacin pri volitvab vsi Slcvenci nastopijo solidarno kot en moz. To je bil lep, pozitiven uspeh shoda. Samo da se tudi udejstvi. Pa se bo moral, ker 6e bi ta ali ona stranka ne pristala, bi se pregreSila proti glavni in prvi tocki svojega programa, to jo narodnost Vederemo! DruStvo jugoslovanskih poStnih uslu2bencev V Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. svecana t. 1. veliko plesno prireditev ob 20. uri v prostorih bivSe kazine v prid druStvenem podpornemu skladu. Vstopnina za clane 10 K, za neclane 20 K. Zeli se priprosta obleka. Vabijo se vsi prijatelji poSte. Protestni shod vojnih invalidov in vdov se bode vrSil v nedeljo, dne 15. februarja 1920 v gostilni Narodnega doma v Celju. Zacetek tocno ob 8. uri dopoldne. Dnevni red je sle-deCi: 1. Otvoritev shoda. 2. Protestni nastop vojnih invalidov proti druStvenemu delova-nju. 3. Pojasnilo o zdruXenju s Castniki. 4. Volitev novega odbora in delegatov v cen-tralo. 5. Razgovor o bodocem delovanju. Invalid), zasuzniti nas hocejo, zato na bojzoper krivice ! Pridite vsi na shod! GledaliSCe. Mariborski uciteljiScniki prire-dijo v Ptujskem mestnem glodaliScu burko 8 petjem „Moc uniforme" dne 15. februarjtt t. 1. ob pol 8. uri zvecer. Obfiinstvo se vabi k obilni udelezbi. Sestanek tesarskih mojstrov iz Slovenije v svrho ustanovitve strokovne zadruge se vrSi v mestni posvetovalnici (magistrat) v Ljubljani dne 22. februarja ob 10. uri dopoldne. Na ta sestanek so vabijo vsi tesar-ski mojstri iz cele Slovenije, ker gre za usta-novitev velevazne gospodarsko - strokovne or-ganizacije. Razno. PoviSanje cen poStnim tiskovinam. Vsled podrazenja papirja in tiskarskih proizvodov v obce je poviSala poStna uprava prodajno ce-no brzojavnih golic od 4 na 10 vin., poStno nakaznicnih golic od 6 na 10 vin., povzetnih spremnic od 16 na 30 vin., navadnih poStnih spremnic od 16 na 20 vin., in zavitek urad-nih dopisnic (le za drzavne nrade, ki uzivajo prostost poStnine) od 8 vin. na 1 K 50 vin. Te cene stopijo v veljavo 15. februarja. Nova velika amerikanska akcila za sloven-ske reveie. Iz New Yorka je doSel v Ljubljano g. Leopold Strukel, importni in eksportni trgovec ter posestnik menjalnice, rodom iz St. Ruperta, ter naznanil, da se pripravlja v Zjedinjenih drzavah vecja ubo2na akcija, za slovenske ubozce v atari domovini. Akcija je tern pomembnejSa in obeta tern boljSi uspeh, ker niso udelezeni le slovensko-ameri-kanski, nego tudi rodni angleSko-amerikanski krogi, zlasti amerikanske zene. Za sedaj vodi stvar „Pomozni sklad slovenskih zena in de-klet Greater New York (tajnica gdc. Fany Mohorfiic, 570. Ridgewood, Brooklyn-New York). Nabranih je doslej 34.000 dolarjev, to je vsaj 3 milijone 400.000 K. Skrbelo se bo pa, da pride k nam v prvi vrsti blago (obleka, perilo, obuvalo). Gospod Strukel ima nalogo, da organizira stvar s poinocjo tukaj-Snjih oblastev na tej strani oceana, ker v Ameriki cakajo le, da bo stvar tudi pri nas organizirana tako, da bo dajala vso garan-cijo gladkega poteka in nepristranske razde-litve. Potem Sele se bo akcija razvila. Gospod Strukel je stopil v stik z ljubljanskim magistratom in potom tega z dezelno vlado, katere naloga bo, da vstvari potrebno kon-trolno organizacijo po celi Sloveniji. V Budini his. St. 62 se odda QOSTILNA umrlega Janeza Br^uLsa. s 1. marcom t. 1. v najem -*- Vsa j gostilniska priprava je na razpolago. Tocnej§e se poizve pri g. Rozi Brus v Budini stev. 62. 4 — je na pro-daj. Pes je dresiran v 4 letu. Cena 3000 K. Kjo pove uprava liata. hi dobro in liftno iz-¦9 delani, (evljarske potreb§Line, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razliSni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoft predmeti, dobe se .*. vedno po primerni ceni v trgovini .'. J. N. PeterLiL v Ptuju. FvoaaonaaaDQDDoooooaaDDDDD^Hppn GARJE^^i ° uniCi pri Cloveku in iivini mazilo zoper srbeCico. g o Brez duha in ne maze perila. 1 loncek za eno o a osebo 6 K. — Po poSti 7 K po§tnine prosto. ° Prodaja in razpoSilja s poSto Iekarna Irnkdczy v 00000000000000000000000 5to I KraDixko^l Misi - podgane ¦ stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolje preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K T—, za podgane in miSi K 7"—, za Scurke 8 K; posebno mocna tinktura za stenice 7 K; uniCevalec moljev praSek proti u§em v obleki in perilu, proti mravljam, proti usem pri perutnini 6 K; praSek proti mrcesom 6 K; mazilo proti usem pri ljudeh 4 in 8 K; mazilo za u§i pri iivini 4 in 8 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 6'—, PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. J tinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Kmetovalci pozor! Sadne mline je treba ze — sedaj narociti! — Mlatilnice, slamoreznice, cistilnike za zito, Alfe, poljske brane itd. vsak cas v zalogi. se Mill tro fti. 7 (nasprofi gostilne Mr.) Sprejme se spreten pomocnik za veejo delo v modni salon za gospode pri Maksu Zabukosek, Celje. Odgovorni uredmk: A. Sovre. Za vinogradnike! Kdor si letos zeli nabaviti nove naj si jih ogleda prej pri kleparju :: A. MAJCEN, Hrvatski trg v Ptuju. :: Tarn se dobivajo brizgalke najnovejSe oblike, katero so jako trpezne ter ne potrebujejo daljcasa nobenega popra-vila. Cene bodr> po dnevnih cenah za potroSeni rnaterijal. =J Stalna vodna sila za vsako tovarno sposobna (do zdaj mlin, zaga in trgovina z lesom) se takoj proda s posestvom, ali brez posestva. Ve6 pove uprava „Ptujskega lista." ZENITNA PONUDBA. Mlad, trgovsko izo-brazen gospod z ne-kaj tisoc kron premo-zenja se zeli v svrho poznejSe zenitve seznaniti z gospodicino ali vdovo, brez otrok, ne nad 30 let staro. — Prednost imajo one z ze vpeljano trgovino ali gostilno. Le resne ponudbe, ce je mogoce s sliko pod sifro JAbRAH na upravo tega lista. TAJNOST ZAJAMCENA. I&eem v Ptuju opremljeno sobo (I. nadstropje), z domaSo hrano in vso oskrbo, razven perila. Pismene ponudbe z navedbo cen do 20. februarja t. I. direktno na Anton Klobucar, sodni nadsvetnik v pokoju, sedaj v SrediL5u 49. Stanovanje * (postelje) za 7 cevljarskih pomocnikov se takoj isce Prijave sprejme tovarna fcevlj. zadruge V P tuju nafielnik g. Zelenko. — Ob enem so tudi sprejme pri zgoraj omenjeni zadrugi izvrsten POMOCNIK za popravilo cevljev. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Ccp omograd , m\\ In 30 oralov z ukuiHid in vinicars kirn se proda. - M pove uprava MM LISTA". •-1. a. o ¦* 'C I i JugosL inzenirsko podjetje - druzba z 0. j. -------- inZenirskcr pisarna i/j stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ul 2. || Jtfaribor, VHringhofova ul. 34 IS q O -S 5 Oddelek I. projekti, proracuni. flasvetovanje in zastop. fresoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vodnih si/; poljedelska melioracija Oddelek III. }}eton, zelozobeion, S^ezne konstrukcije. Oddelek IV. Seleznke, ceste, predori, m*stevi Oddelek V. Jndustrijska in gospodarsk.a poslopja Oddelek VI. Xomercijalno razpelevanje gradi-va, erodja in indusrrijskih tvarin Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.