ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA DELA
Leto VI
13. junija 1930
Štev. 28
Foto Klemenčič
Pogled z Marjana pri Splitu na Jadransko morje
218
Z vsesokolskega zleta v Belgradu
Od 27. do 29. p. ra. so se vr.šile v Belgradu glavne prireditve Ictošnjcgn vsesokolskega zleta, na katerega so prihitela tudi znatna zastopstva ''-i Čehov, Poljakov, Rusov in Lužiških Srbov, razen tega so bile pa ZHnlopane tudi delegacije Francozov, Rumunov itd. Naša slika nam ka/e pndstarosto Cangia, ki se na čelu zbraiiili Sokolov zahvaljuje kralju Aleksandru zii ixidarjcno zastavo.
Ing. Dušan Sernuc, prvi slovenski l)an; plaketa A. Sevcrja, prof.  tehniške   srednje  šole  in  uinetn. šole >Probuda« v Ljubljani.
Na desni: Z letošnje konference Male antante v Štrbske Plese. Od 25. do 2". p.
m. so se v Štrbske Plešo (Tatra) zopet zbrali zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije k skupni konferenci, na kateri so obravnavali predvsem stališče Male antante napram Briandovemu načrtu Panevrope in napram povratku Habsburžauov na madžarski prestol, obenem pa tudi o gospodarski Mali autanti. Naša slika nam kaže vse tri zunanje ministre (od leve na desno): Mironescuja, Beneša in Marinkoviča na zaključni konferenci tiskovne Male antante.
Spodaj: Prvi davčni reklamacijski odbor pri finančnem inspektoratu v Mariboru.
Spredaj sede gg.: Bureš, Blažon, Predi-kaka. Sedlar (predsednik), Zadravec, Lesjak in Soštarič. Zadaj stoje: Puch, Vidmar, Senčar, Cejan, Rakuša, Novak, Gologranc, Čeh, dr. Glančnik in Ilohnjcc.
Zgoraj na desni: UUricli von Hassel, novi poslanik nemške republike na našem dvoru, ki je pred kratkim predal svoje akreditive našemu vladarju.
Na desni: Pogreb mariborskega stolnega prosta dr. Martina Matka na Magdalen-skem pokopališču. Dne 23. p. ni. zjutraj je preminul sedemdesetletni mariborski prost dr. Matek, ena najuglednejših osebnosti ob naši severni meji. Pokojnik je bil obče spoštovan klicar politične in gospodarske svobode štajerskih Sloven-' cev in vnet pospeševateli njih vsestranskega napredka. * (Foto Japelj.)
219
Žrtve našega ljudstva za izobrazbo
Naše ljudstvo hrepeni po izobrazbi in zanjo tudi izredno veliico žrtvuje. To nam glasno pričajo stotine ijiidsi^oizobraže-valnih društev, prosvetnih domov in množine monumentalnih šolskih zgradb po kmetiških vaseh, s kakršnimi se ne morejo niti od daleč ponašati mesta, ki sicer tako rada trkajo na svojo »naprednost«. Kljid) hudi gospodarski krizi, ki jo preživlja zadnjih 10 let naš narod, je bila vendarle že po vojni zgrajena cela vrsta krasnih šolskih poslopij (n. pr. v .Senovem itd.), gradijo pa še neprestano nova. Slika na levi nam kaže načrt nove šole v Preski pri Medvodah (izdelal ga je tehnični biro »Tehna« v Ljubljani), ki bo še letos dograjena; spodnja slika nam pa kaže polaganje in blagoslovitev temeljnega kamna za veliko novo šolo v Dev; Mariji \   Polju.
Spodaj: M h.(k pe rs ki igralci s pni |ui)l jeiiim komikom Fricem (X) po igri »Lumpacij-va-gabund<. Tamošnja tovarna strojil jim je sedaj postavila nov oder, kar bo še podžgalo njih delavnost.
.Spodaj: Slavnostno razsvetljena trnovska cerkev v Ljubljani na predvečer farnega patrona sv. Janezu  Krstnika.
j,; (Foto G. I.ongikii.)
Trzinski fantje in dekleta v naroiliii noši ob priliki odkritja spominske plošče na Trdinovi rojstni hiši.
Na desni: Krepka gorenjska mamica je Jerica Krajnik, doma iz Poljanske doline, ki pa živi že dolgo v Škofji Loki. Pri svojih 83 letih še pridno šiva brez naočnikov.
220
PIŠECE Z BREŽIŠKO KOTLINO
(Večino siile za to serijo je posneij^V. Bavec, fotograf v Rajbenburgu.)
Na koncu 12 km dolge okrajne ceste, ki pelje iz posUe Brežice skozi občino Globoko proti severu, tain, kjer se jame cesta dvigati preko Orlice v starodavno Podsredo, tau kjer se začne proti severovzhodu ozka in strma, torej prava romarska božja pot na Sv. Gore nad Sv. Petrom, ležijo »soliine« Pišece z župnijsko cerkvijo sv. Mihaela. Precej hribovita župnija obsega tri občine: Pišece, Globoko in Bojsno ter ŠHe blizu 4000 prebivalcev.
Odkod je ta kraj dobil ime Pišece, še dosedaj nihč^tudi g. profesor Pleteršnik, ni mogel pojasniti. Domnevajo, da izhaja iz glagola: phati, pšem in bi torej Pišece bil kra; kjer se je v mlinih mnogo phalo. Nekateri mislijo na pesek, drugi zopet na veter, piš, ki pozdravlja popotnika, prišedšejl od juga v vas Pišece, na cestnem ovinku v dolini.
Pišece se sicer omenjajo že 1. 1268 in 1284, a o cerkvigv. Mihaela ni govora. Ta starodavni naslov, graščina, ki se tu imenuje že 1. 1329, in velika oddaljenost od pražupnije ][iem da slutiti na precejšnjo starost tukajšnje cerkve in vikariata, toda do 1. 1531 se tu ni razvil samostojen vikariji Prvotno so spadale Pišece pod oglejski patrijarhat in bile skupno s pražupnijo Videm od 1. 1331 naprej utelešene cistircijanskemu samostanu v Kostanjevici, dokler ga ni Jožef II. , zatrl ter je njegova gospoščina postala last verskega skladi, ki ima še danes patronat nad to župnijo. Ko je bil 1. 1751 oglejski patrijarhat odpravljen in bila ustanovljena nadšlifjia v Gorici, je njej pripadla tudi župnija Pišece. A že 1. 1786, ko so po jožefinski omejitvi škofij mejo lavantinske škofiji desno od Drave raztegnili do Save in Sotle, je prišla pod ; Lavantinsko škofijo. (Zgod. Lav. škofije, prof. dr. KovačiijMaribor, 1928.)
Čeravno je bila tega leta iz vasi, ki so do tistega časapripadale pišečki župniji, na jugovzhodu ustanovljena nova i župnija Kapele, je bila še vendar stara cerkev premajhni Zato so za župnika Judoka Harmana 1. 1795 pozidali na . zahodni strani zvonika novo, sedanjo cerkev v baročnem ilogu ter šele 1. 1837 staro cerkev prezidali v župnišče. Ker je bil zvonik prenizek, so ga 1. 1825 za 9 m povišali. L. Hit je ž njim vred pogorelo tudi gospodarsko poslopje pri /iionišču. Do i. 1863 so spravili za žuonika Fr. Kežmana \t v sedanje stanje.
Iznad hribčkov te župnije se dviga 6 podružnii Nastale so po zatrtem protestantizmu v dobi katoliške obnove, kakor sklepamo iz raznih napisov, in sicer;Sv. Jedert 1. 1594, Sv. Barbara 1. 1657, Sv. Urh 1. 1665, .Sv. Jakob 1. 1689, Sv. Jernej 1. 1693 in Sv. Križ 1. 176t Podružnica Sv. Barbara je bila po jožefinski ureditvi predlagana za novo župnijo za južni del pišečke žunije. Ker je bila pa cerkev v slabem stanju, so mislili vse podružnice podreti kot nepotrebne in iz tega kaieBJa pozidati novo, kar pa se ni zgodilo. '
Prvotni gospodarji graščine Pišece so bili soligraški nadškofje, najmogočnejši pa — od 1. 1595 naprej — Mosconi, katerih zadnji je umrl 1. 1927. Bili so veno Cerkvi naklonjeni in niso pretrdo ravnali s podložnik!. Zato jim je ohranjen za vedno blag spomii Grad ima idilično, zanimivo lego. Spričuje nam, da ¦ie je tu uporabljal znani način obrambe; spuščanjevode. (Več o tem v Ilustr. Slovencu z dne 30. decembra 1928, št. 53).
Upor štajerskih in hrvaških kmetov proti grtieakom 1. 1573 so podpirali skupno z Bizeljčani tudi kmetje iz Pisec pod vodstvom Filipa Viseriča. Vrhova voditelj Elija Gregorič je imel za ženo Katro, služkinjo Ozvalda v Pišecah. (Šenoa, Zadnja kmečka vojska).
S šolskim poukom so začeli v Pišecah 1. 1812 i cerkveni hiši, ki le stala v vrtu za župniščem. Šolske prostore so najemali, dokler niso 1. 1865 pozidali šdkega poslopja. Šele L 1882 se je ločil šolski okoliš (iloboko, ko so tudi sezidali šolsko poslopje. Nova parazredna šola v Pišecah je bila pozidana 1. 1904, nova štirirazredna v Globokem pa 1. 1906.
Pišece so rojstni kraj slovenskega pisatelja pnf. M. Pleteršnika, ki uživa kot leksikograf sloves še čez meje naše države. Tu se je rodil 3. decembra 184t tu je zaključil svoje plodonosno življenje 13. septembra 1923. Pišece skrivajo precejšnji kos njegovega tndapolnega dela, ki ga je imel s sestavljanjem slo-vensko-nemškega slovarja in zadnjo dobo svojega žiiljenja z nabiranjem slovenskih krajepisnih imen.
Med drugimi slavnimi možmi so se rodili v Piitah še: g. Anton Podvinski, dekan v Zavrču, g. Anton Stergar, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, in g. lonsignor Mihael Umek, škofijski tajnik v Mariboru. Za g. Umekom naj bi sledila kot tukajšnja rojaka: brata dr. Volavšek Jožef, zdravnik, in Volavšek Davorin, profesor na srednjetehniški šoli v Ljubljani, in dr. ŠM Miroslav, zdravnik v Rajhenburgu. Za Pišečana lahko smatramo tudi g. Antona Podgorška, ki je, dasi roje: 1. 1867 v Brežicah, preživel svoja otroška leta v Pišecah, pa odšel po končani gimnaziji v Mariboru v Ameriko,bil tam posvečen 1. 1893 v duhovnika in živi po 33 letnem trudapolnem, pa bogato blagoslovljenem misijonskem elovanju kot župnik v pokoju v EUinwood Kansas v -Severni Ameriki.
Tu je tudi kaplanoval v letih 1835-36 pesnik VJentin Orožen, čigar ljudstvu zelo priljubljena pesem
(Nadaljevanje članka na str. 222.)

Pufled   na   Pišece   od   bizeljske
(vzhodne) strani.
Na desni: Notranjščina pišečke župne cerkve z glavnim oltarjem iz nekdanjega dominikanskega samostana v Marenbergu.
Spodaj: Kamenita miza na pišeč-kem župnijskem vrtu, pri kateri je spesnil pesnik Val. Orožen, svo-ječasni pišečki kaplan (1835—1836) svojo znano pesem »Kje so moje ro/ifo«.
Nu levi: Fr. Toplak,
pišečki župnik.
Na desni: Dupla«, izvirek iz podzemeljske votline, močna vodna sila. Tu se izvedo vse pišečke novice.
Na levi: Pogled na Gl(^oko pri Brežicah, na brežiško ravan in na Gorjance v ozadju. Na desni: Julij Alfred baron Moscon, nekdanji drž. in dež. poslanec in lastnik pišečkega gradu; z njim je 1. 1927. izumrla rodbina Mosconov.
Pogled na Pišece od vzhodne strani.
Na levi: Prvi mlin ob Gabernici s 83 letnim starosto pišečkih mlinarjev. Takih mlinov je ob Gabernici 10, v vsej župniji pa nad 20.
1
Spodaj: Rojstna hiša znamenitega jezikoslovca Maksa Pleteršnika v Pišecah, 3
Na desni: K. Ogorevc, župan občine Pišece.
Na levi: Pišečki grad z   marofom {spodaj)  in Pleteršniko-vo zidanico (na desni), v kateri je sestavljal svoj slov.-nem. slovar.
Na desni: Ob okraj, cesti v Brežice, premogokop >Nova iiadac, na griču podružnica Sv. Jakob, župna cerkev v Articah, Krško polje in Gorjanci.
Na levi: Prof. Maks Pleterš-nik,  znameniti  slov. jezikoslovec, pišečki rojak.
221
222
K.je so moje rožice...« ie nastala tukaj. Tako se pišečki župnijski vrt ponaša z zanimivo Orožnovo mizo v zeleni utici. Zraven pa šumi >Dupla«, izvir Gaberniee.
Pišece ležijo ob vznožju Orlice in so obdane od vseh strani z vinorodnimi hribi, le proti jugu je dolina, po kateri se pretaka Gabernica in ki se polagoma znižuje v brežiško kotlino. Iz hribov je diven razgled preko Save na Trdinove Gorjance, preko Sotle pa na hrvatsko Zagorje in zagrebško Sleme. Vas Pišeca ima zanimiv tip. ima namreč obliko križa.
Častilci Matere božje prav radi romajo na slovito božjo pot na Sv. Gorah skozi Pišece, ker vedo, da je od južue strani to najkrajša pot in da se lahko
tako poceni okrepčajo s prijetno vo<lo pišečke »Duple«.
Pišečki hribi rodijo izborno kapljico, ki se skupno z bizeljskim vinom imenuje >bizelj-čan«.
Niso pa tako rožnate gospodarske razmere Pisec. Previsoki stroški pri obdelovanju vinogradov in prenizke cene vinu delajo našemu prebivalstvu leto za letom težje skrbi. Ni čudo, da izseljevanje kakor v južne kraje države tako v inozemstvo, zlasti v Francijo, Ho-landijo in drugam, stalno naiašča.
Fr. TophiK.
Pogled nn Pišece 1. 1870. Na levi: Načelstvo in nadzorstvo Kmečke hranilnice in po.sojilnice v Pišecah ob 20 letnici njene  ustanovitve. V  sredini  sprednje  vrste siilita jI. /npnik T(i|)!iik in nnčchiik l'ndvinski.
Pišečko godbeno društvo (ustan. I.   1927.)   s   svojim   predsednikom,
u'. Pii(1\ iri.>kiiii v -rr^jiiii.
Pišečko cerkveno pevsko društvo s svojim pevovodjem Gaberjem
v sredini.
Spodaj: Pišečka dekliška Marijina družba ob svoji desetletnici
(2. maja 1925.)
Msgr. Mihael Umek,
knezoškof. tajnik v Mariboru in častni tajni kapelan Nj. Svetosti papeža, pišečki rojak.
Kužno znamenje nad Bernauerjem, kjer   so   se   1. 1827.   učili   pišečki vinogradniki vzgajati trte na ame. riški podlagi.
223
Nu desili: Novi ruiiiunski kralj Karel I.,
čigar nenadna vrnitev iz Francije je vzbudila po vsej Kvropi toliko senzacijo, je osnoval takoj po svoji nagli zaseclbi prestola nov gardni polk. Naša slika nam kaže kralja v uniformi novega jiolka in opazujočega njegovo parado. V ozadju runiunska generaliteta.
.Spodaj: Člani nemške vlade za procesijo sv. Rešnjega Telesa. Berlinski katoličani so imeli procesijo sv. Reš. Telesa v nedeljo, line 22. p. m. Udeležili so se je tudi vsi v Berlinu navzoči katoliški člani nemške drž. vlade ter ji prisostvovali z vzgledno pobožnostjo. Na.ša slika nam kaže od leve na desno (klečeče): drž. kanclerja Brüninga in ministre dr. VVir-tlia, Cucrarda in Stegerwalda ter pru-skrcM  JM'^fičnf-rrn niiiii^trn Srlmiidtn.
Na desni: Verno kmeli.šku ljudstvo prosi za blagoslovljeno žetev. Po nekaterih alpskih pokrajinah imajo lepo navado prirejati na poletje prošnje procesije, da izprosijo od Vsemogočnega blagoslovljeno žetev. Ob tej priliki nosijo v procesiji razen Najsvetejšega tudi druge svete kipe in ljudstvo pošilja v največji zbranosti svoje prošnje k Bogu. Spodaj: Novi zmagovalec Atlantika. Dne 24. p. m. se je dvignil pri Dublinu v Angliji na pot čez ocean avstralski letalski stotnik Kingsford Smith in je prispel v 30 urah v Novo Fundlandijo. Letel jc na   aeroplanu   »Južp.i   križ«
iNova vatikanska radiooddnj-na postaja, ki jo je pravkar dogradila italij. država v znii-«lu lateranske pogodbe. Na desno od sprednjega stolpa se vidi tudi znamenita vatikanska zvezdama.
Poletni motiv.
224
Športno sabljanje
se je začelo goditi pri nas šele pred 2 letoma, ko je osnovala Ilirija poseben sabljaški odsek. Samo ob sebi je umevno, da nima to sabljanje nobene zveze z že davno preživelim dvobojevanjem, temveč ie izključno le športnega značaja. Slika na levi nam kaže ekipo, ki Je zastopala sabljaiki odsek Ilirije na nedavnih športnih manifestacijah v Belgradu. Na sliki so nadalje podpolk. v p., načelnik odseka in dolgoletni sabljaški učitelj R. Cvetko (1), E. Gombač (2). St. Seunig (3) in iug. K. Honzak (4). — Spodnja slika nom kaže lep moment iz sabljaških vaj: pariranje napada.
Na levi: Predajn juniorske štafete ob priliki zadnjega štafetnega teka za Stello v pokal v Ljubljani. Pokal si je letos že drugič priborila Ilirija. Na desni: S tekem za lahko-atletsko prvenstvo države: N. Zupančič skače v višino.
A.Derental:
Singapurska krasotica
L      , Povest
Ta razgovor se je Rahmanovu pričel zdeti dokaj zabaven. Najbrž mu je hotel Kiersten staviti kako dobičkonosno, a malo poiteno ponudbo in se od kraja ni upal z besedo na dan. »Ali hočem postati bogat? Pa še zelo bogat? To je res čudno vprašanje! Odgovorim Vam kakor pravi ljudska modrost: ,Novci in zdravje se človeku nikdar ne zamerijo!'«
Kierstenove kragulje oči so Rahmanovu pogledale menda na dno srca, a Rahmanov je obsedel in se mirno nasmehnil. Kiersten je nenadoma vstal: »Torej — velja? Izvrstno! Potem se potrudite z menoj! Hajdiva!«
>Kam pa greva torej?«
»To je moja stvar! Ampak moram Vas vnaprej opozoriti: vse, kar boste videli, mora ostati skrivnost!« s    »Zagotavljam Vas, da Vam o meni ni treba dvomiti!«
Kiersten je pazno pogledal Rahmanova: »Po pravici povedano, smatral sem zgolj zaradi reda potrebno Vas na to opozoriti! Če bi bil o Vas vsaj malo dvomil, tudi nikoli ne bi bil z Vami pričel tega razgovora!«
Oba sta odšla iz kavarne. Rahmanov je sledil Kier-stenu in postal zdaj res radoveden, »No, ta stvar se zdi kakor prava .Beračeva skrivnost'. Kaj vse tiči za to pustolovščino? Morda me hoče Kiersten s to svojo tajno samo na led «peljati, ali pn se iz wega izcimi nazadnje še kaka kazenska zadev«? Nemara mu oboje hkrati hodi po glavi?«
VIII.   '
Ne da bi se pogovarjala, sta prehodila več ulic. Hiše, mimo katerih sta šla, so postajale vedno bolj revne in mrke. Redkokdaj je osamljena svetiljka razsvetila iz neokretnih in hrapavih plošč zloženi pločnik. Ulice so bil«5 popolnoma prazne. Korakala sta molče več kakor pol ure, preden je Rahmanov opasil, da sta zasledovana. Majhna, uma senca je stekla čez cesto in izginila v temi, ne da bi se jima preveč približala. Kmalu se je zopet prikazala v daljavi,
»Pravili ste, da moram vaw«ti skrivnost,« je rekel Rahmanov Kierstenu. »Lahko Vam čeatitam. zdaj naju nekdo stalno trdovratno spremlja!«
»To mi je znano!« je odgovoril Kientea, se obrnil in angleški zaklical: »Ši-Ho! Lahko prideS bliže!«
Senca je takoj švignila proti njima. Rahmanov in Kiersten sta se ustavila poleg cestne avetiljke. K njima je pritekel deček v beli, ohlapni dopetači in okrogli črni kapi z ubali. Slična pokrivala je videl poprej Rahmanov na severnem Kitajskem pri menihih po tibetanskih budi-stovskih samostanih. Deček je imel mongolski ploski rumeni obraz in nemirna poševna očesca. »Kaži nama pot I« mu je zapovedal Kiersten, in deček je odkcoakal naprej.« »Pravi sleparski obraz!« si je mislil Rahmanov, »Oči ima kakor žepar. Neprestano mu švigajo naokrog. Kaj pomeni ta novi pajdaš? No, bomo kmalu videli!«
Prišli 80 že ven iz mesta. Mesto hiš so se pričeli nezazidani prostori, ki so bili še temnejši, kakor obdajajoča jih tema. V daljavi so se videle lučke iz Singapura. Zadišalo je po vlagi. Iz nevidnih jarkov se je dvigala megla. »Pazite!« je nenadoma rekel Kiersten. A Rahmanov se je že spotaknil ob neko veliko, okroglo reč in se malodane zvrnil na tla.
BalcrOlfalC JugOSlOV^  tiSUarne v CJUhlfOMU — Pobo/I« po^amCKnlO »lat aovol/en le • prtvoltent^m aredalMva