GLAS SVOBODE
8UIVKNHKI TEDNIK
3U Kuboti Dilatiha I iiimii.
Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
HLOVENIO WEEKLY Dnom To Tn Immtn Of Tli I.nmiw Or »—t.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	^ "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 46.		Chicago, 111. 16. novembra 1906. Leto V.
ODPRTO PISMO.
*
Odgovor J. Zavrtnlku, ki v Bvojl nrsurIjalnl cunji "Froletarfc" blati liadzorniškl
odbor in celo Jednoto.
Prekucuhi.
Kot zapisnikar S. N. P. J. hočem dokazati, kedo^je večji hinavec, jaz ali Vi, — in rojaki po širni Ameriki naj blagovolijo razsoditi. —•
Jaz Anton Mladic, kot eden lista novi tel j cv S. N. P. J., sem takoj že v pričetku t. j. od i. avgusta IQ03 do 4. aprila 1904 žrtvoval svoje delo in trud brezplačno, niti bo-rega centa nikdar prejel ter tndi ne zahteval, — delal pa zvesto in z ve-seljem, v prjd nam vsem, misleč, da bodo rojaki kedaj hvaležni ustanoviteljem. Ker pa vsako zrno ni padlo na rodovitna tla, se nam kaže, da hoče med zdravo pšenico tudi ljulika iti v klasje.
Ena glavnih ljulik je ravno J. Zavrtnik, ker ravno on skuša rodovitno klasje pokončati ter nadomestiti z gnjiiobo — v zvezi z po njem samem zapeljanimi rojaki, kateri njegove hinavščine še niso sprevideli, a bodo svojo zmoto pozneje toliko bolj obžalovali, ko mu bodo pošteni rojaki njegov strupeni jezik izdrli za vedno.
Torej k stvari. Predbacival mi je hinavščino. Pred dvema mesece ma ie prišel dopis iz Glencoe, Ohio, na društvo "Slavi ia" štv. j. V njem se je zahteva1", da se mora obdolženci uradnikom odvzeti mandate; ako pa tega ne moremo doseči, naj se obrnemo na sodnijo (gotovo na stroške Jednote I). Ker pa se mi je stvar zdela jako sumljiva — do-tični dopis je bil namreč brez društvenega pečata in podpisa —• pcrn stavil jaz prvi predlog, da se dopis ne sprejme; kajti centralni odbor ni še nič poročal v Glencoe o stvari. V nagi ci sem pa uprašal J. Za-vrtnika. kdo da je ta dopis pisal. Revše se je pa tako prestrašilo in bledo posta'o, da sem mislil, zdaj zdaj se ho zgrudil na tla. Ker so pa bili vsi pogledi navzočih bratov zvedavo nanj obrnjen-', ni mogel tajiti ter je s slabim, onemoglim glasom pritrdil: "Jaz sem to pisal."
Očita' sem mu, zakaj ni poslal dopisa naravnost na Slavijo, kar bi bilo bolj pošteno, kakor pa posluževati se ovinkov in varati javnost. V veliki zadregi se je mož končno odrezal: "Kaj bom sem pošiljal, saj tukaj tako lahko govorim!" — Člani so se začeli spogledovati in vsak je zmajeval z glavo rekoč: "To pa ni prav; kaj takega pa nismo pričakovali; tako ravnanje je tihotapsko ju poštenega socijalista nevredno."
Rojaki, tukaj imate poštenjaka, in ne hinavca; tukaj je odkritost, in ne hinavščinal
Pri izvanredni seji društva "Slavi je*' štv. t, ki se je, kakor vsem dobro znano, vršila zaradi obdolže-nrh uradnikov, sem jaz po mnenju Jožeta Zavrtnika in "Proletarca" pokazal svojo neotesanost. Stvar je takale: Proletarčevci so podpihovali člane že celi teden pred sejo, da naj se od uradnikov nikar ne puste pregovoriti .ter da naj bodo ko-rajžni. — Tn res so nekateri Proletarčevci prišli k seji tako korajž-ni, da so komaj na nogah stali 1 Vse je kričalo, kar je bilo nahujskanih: "Po stojnicah c obdolženci!" Zaman se je trudil predsednik društva narediti ml. Pijani Proletarčevci so kričali kot krvoločne zveri. Cepuder je upil, da vsi krademo.da smo vsi j/ednaki. Jaz sem zahteval, da se ta ka oseba iz dvorane takoj odstrani, katera se poslužuje v društvu tako nedostojnih, krivičnih in neosnova-nih psovk, ker se nam ne more niti pičice nepoštenosti dokazati. — Ako tonej eden, zahteva pravičnost,
je pri Vas neotesan? • Nasprotno pa ste Vi, Jože Zavrtnik, pokazali, kako ljubite resnico. Nekaj treznomislečih, kakor predsednik soc. kluba J. Poravne, je kričal na vse grlo nad Proletarčevci, da naj vendar molčijo, ker je sprevidel sam, da so se nekateri Proletarčevci — imena za sedaj za-molč'm — tako obnašali, kakor naravnost rečeno — med svinjami 1
Zakaj niste Vi, Jože Zavrtnik, to
"Proletarcu" poročali? Zakaj ste zamolčali, Vi poštenjak, da so nam Pro'etarčevci pri seji jezike in dolge nosove kazali? — Vi ste sveto-hlinci in siloviteži, ki hočete s tero-rizmom doseči svoje namene, a ne poštenjaki, za kakoršne bi se radi delali 1
-Cenjeni rojaki, tukaj imate napisano čisto resnico, katera se lahko. če treba, dokaže pred sodnijo.
Tako je početje nekaterih "soci-jalstov" (?) z glavarjem Jožetom Zavrt nikom vred pri društvenih sejah.
Uprašam, tni§li li tak član na napredek Jednote? Jaz bi rekel: ne!
Tak nemirnež, tak hujskač ne more imeti drugega namena kakor tega, kako bi se prišlo v urad, kako bi se bilo mogoče polastiti Jed-pote in se zopet lahko živelo in ljudi farbalo s socijalizmom ("Prole-tarec" pa bi samo ob sebi umevno moral biti glasilo S. N. P. J. 1)-
Obračam se na N as, treznomi-,sleči rojaki in člani S. N. P. J. Ni namen teb mojih vrstic, zavzemati >e za tega ali za onega, — kajti jaz nisem z nikomur z> sveži — marveč pišem Vam le čisto resnico, katero mi narekuje jedino-le zavest dolžnosti, da stojim 11a straži za blagor in proev t Jednote, ker vendar ne gre, tla bi se po krivdi enega častihlepnega in lokavega človeka porušila .s tolikim trudom zgrajena stavba.
Sodite, vodijo U Proletarčevcc čisti, nesebični nagibi pri njih se-dajni gonji?
Ker imam jaz kakor gotovo tud; vsak drugi, kateremu leži blagor 111 korist Jednote resnično pri srci, le njen napredek pred očmi, zato sem povedal že pri izvanredni seji, da sem jaz proti sklicanju izredne konvencije; kajti to bi nas najmanj stalo kakih okroglih $2000, — in to v sled teh $70, ki pa so itak žc povrnjeni.vPredlagal sem tudi, da, ako nmajo zaupanja v centralni odl)or, 'naji si mesto tega izvolijo iz bližnjih društev sposobne člane, kateri imajo pravico, vsak čas pregledati Jednotine knjige, so li v redu a'i ne.
In zopet je Zavrtnik prvi to po-bijal in rekel, le brž ven z njimi (z namenom da bodo Proletarčevci zasedli.)
Ker se pa društvo ni hotelo prenagliti in odvzeti pravice tudi osta lim društvom, s padajočim v S. N. P- J-> — priposlalo se je na vsa društva tiskano poročilo o celi aferi v pravično razsodbo glede "tolovajev"' ali "razbojnikov" — kakor jih je imenoval Jože Zavrtnik.
"Pravični" Jože Zavrtnik pa tega ni mogel pričakati, rekši. da bi trajalo predolgo, ter jih je kar sam brž m svojo roko izročil sodniji Sodnija jih pa doseda} še ni spoznala krivim.
Zavrtnik je sprevidel, da sodnija najbrž ne Ivi imela nikakega povoda. da bi obsodila naše tri uradnike. katere je on obdolžil za goljufe in sleparje. Zato Se je sedaj obrnil na nekatera društva in skuša na nje upi i vat i, da bi se vsaj
društva izrekla zoper obdolžence nagovarjajoč jih, da glasujejo za njegovo parolo: "Ven 1 njimi I' Pri društvu "Slavija se je izrazil, da ne smemo čakati, kaj da bo sodnija (xl'ocila, marveč da naj jih kar jed-nostavno ven pomečemo.
(Opomba uredništva: Zavrtnik, zakaj pa ste jih potem tožili, če se ne marate sedaj ozirati 11a sodno razsodbo? Oj ti lisjak! Sanja se menda Vam, tla boste tudi tukaj slavno pogoreli, kakor ste pri soci-jalni stranki — in zato ste zopet uporabili svojo priljubljeno Vam "taktično potezo"!) ' —Da bo po njegovih mislih še bolj držalo, je Zavrtnik objednein tožil tndi celo Jt-dnoto, misleč, da jo stem razbije in pokohča, kakor se je ptnlrl v starem testamentu babilonski stolp. Toda to se mu ne l)o nikdar posrečilo, ker dobro vem, da je še dosti treznomislečih rojakov in Članov, ki mu bodo izrekli sijajno nezaupnico, stem da mu v obraz vržejo zasluženi in opravičeni priimek "hinavec".
Rojaki, pomislite vendar, tla je Zavrtnik. ko je vstopil v društvo "Slavija" štv. 1 v Chicagi, zavezal se s slovesno prisego, skrbno varovati in za se ohraniti vse društvene zadeve ter nobeni zunajni osebi ničesar izdati. V zadnji številki "Proletarca" pa je javno obelodanil celo sejo, in poročilo o njej je še naravnost neresnično; laž ;n zavijanja so v njem nagromadena; izpuščeno pa je vse, kar se je metalo v obraz njemu in njegovim ožjim somišljenikom.
Zavrtnik, jaz Vas le uprašam, kje je Vaša morala, o katerej vedno govorite? Ali ste Vi resnicoljub, ko namenoma |>oročate laž in pa čite resnico?
Kako dolgo, rojaki, boste še sledili temu krivemu preroku po njegovih stranskih stezah, ki vodijo v poguba? #
Dobro pa vem, da Zavrtnik in njegovi pajdaši ne bodo zgubili ko-rajže, temveč svoje podlo obrekovanj« še toliko strast ne je nadaljevali. Ljudi blatiti pred svetom, najsi Ixxlo že krivi ali ne, — to je njih jeilino narodno delo in osebna zabava.
Gotovo bodete zopet prinesli svoje umazano perilo k društvu "Slavija", da naj ga opere, kar ste že parkrat storili z bratom Koudatom, tla bi Vas društvo opra'o. Društvo "Slavija" pa Vas predobro pozna, kakšen ptiček tla ste, in Vam je vsakokrat dalo moralno zaušnico, da ste zgubili sa]x>, Ako mislite, da zopet dilute, jjoskusite zopet svojo srečo pri prihodnji seji t Saj dru-zega t»e znate, kakor sejati prepir in žeti zaušnice. Pri "Slaviji" ni miru, odkar ste Vi pristopili k temu društvu; kdor ne trobi v Vaš rog in kdor ne odobrava Vaših zvijač, je [Hi Vaših načelih vsak hinavec.
Sam po ste največji zahrbtnik Anton Mladič, zapisnikar S. N. P. J.
Pravica je zmagala!
Tožena Jednota itiob-dolženi uradniki Slonic, Kondain Klobučar dobili sijajno zadoščenje — tožltelju Zavertniku pa je sodnija vtisnila načelo neizbrisljivi pečat drznega lažtijivca in podlega obrekovalca.
Hujskanje in anarhistično početje naših "Proletatčevcev" nas zo |K*t sili, da spregovorimo stvarno, mirno besedo. Ne pečamo se sicer radi z osebami tako dl'Pmljive vrednosti. kakor so Zavrtnik in njegovi Ižrfantje, toda korist in morda tudi obstanek Jednote zahteva, da se te ljudi pokaže javnosti take, kakor-šni so v resnici; kajti njih prevsi-Ij-iv-a gorečnost za očiščenje gnoja, ki se baje nahaja v Jednoti, preslepi lahko marsikoga, ki sicer dru gače ne drži mnogo na "Proletar čevo" kričavost, da ne vidi neod-kritosrčnosti, zahrbtnosti in !oka-vasti, ki se skriva za dozdevno ne-seb čnostjo naših angeljev varhov.
Zavrtnik se nam vsiljuje kot nekakega reformatorja. Toda mi mu pravimo, da na} reformira poprej sebe. Sanja že moreVti, kako bo zasedel predsedniško ali pa tajniko vo mesto in kako si bo potem pre-ustroji! Jednoto po svoje, — ali pa stdajno Jednoto razbil, če bi se mu ne ]>okorava!a v vsem, in si na njenih nazva'inah jx>stavil novo zgradbo.
M«1/ je postal že sedaj ošabei diktator; že sedaj hoče, da se m j vse uklanja in ga posluša. Misli, da ni več moža med nami, ki bi se drz. n'l le besedico črhniti proti njemu. Toda on se vara. Naši roiaki, katerim je v resnici mar za1 Jednoto, gotovo še ne morejo biti tako preslep I jeni, da bi šli na njegov lim.
Da misli v resnici Jednoto ugonobiti 011, a ne sedajni njeni glavni uradniki, je najjasnejši dokaz to, da jo je tožil. Morda žc sprevideva, tla1 je steni stori! veliko napako, katera 11111 nikakor ne more vzbudit? pri rojakih zaupanja. Morda se že boji, da nui l>o njegova nakana spodletela, — in da bi rojake na kak način preslepil, zato sedaj toliko npije.
Res je sicer, da se povsod najde ljudi kratkih misli, ki se jih lahko za trenotek navduši z vsako še tako slabo frazo.
Toda predstoječe "odprto pismo" g. Antona Mladiča kaže, da se še najdejo možje z daljšim pogledom v bodočnost, ki so Zavrtni kove sp'etkarije spregledali in po zaslužen ju ožigosali njegove sebične namene.
Reči moramo odkrito, tla je g. Mladič govoril iz srca nam vsem, ki nam je mar obstanek Jednote.
A tndi od zunajnih društev je došlo na uredništvo našega lista žc več protestov proti nečuvenemu zahrbtnemu ruvanju "Proletarčevcev"; todal ker list nima s to zadevo nič opraviti, naj se blagovolijo eventualni nadaljni protesti pošilja, ti naravnost centralnemu odboru. List kot tak ima le to nalogo, da širi med našimi rojaki resnico in pra vico in da razkrinkava resnične sleparje, ki hodijo okrog v ovčji koži in varajo javnost.
Zavrtnik je svoje pristaše že tako daleč sfanatizral. da so že zmage pijani iti da govorijo okrog, da 1k> njih voditelj (Zavrtnik) vkrat-kem prevzel Jednoto v svoje roke.
Res daleč smo že prišli, da I j ml jo s tako temno preteklostjo dovoljujejo v javnosti tako kričat?. On hoče biti neomejen gospod - to je vse. Njegova beseda naj bo odločilna. Njegov boj je le boj za prevlado.
Zavrtnik izjavlja, da ne bo odnehal preganjati malopridneže in švindlerje. Tudi mi izjavljamo, da ne bomo odnehali razkrinkavati nesramnih sleparjev — in upatno. da z večjim uspehom, kakor on; mi bomo navajali le gola tkjstva, do-čim se zaganja on le proti umetno narejenim sleparjem — kakor se je
lioril proti dozdevnim sovražnikom slavni španski Don Quihotte, vite/ žalostne postave, ko se je s strahovitim krikom zaganjal v mline na veter, misleč, da so to sovražni mu ljudje I
Da, tak slavni vitez žalostne postave ste Vi, Zavrtnik, ker se s svojim tuljenjem le nesmrtno smešite. Zavedni rojaki se Vam smejijo, in bodo že preskrbeli, da Vaše drevo ne bo zrastlo v nebo, — navzlic Vaši zvezi z župnikom Sojarjem.
One naše čitatelje, ki niso pri Jednoti in ki jih morda ta boj ne zanima toliko, prosimo oproščenja, da smo m to številko izpustili dnevne novice. Dopisi, ki smo jih dobili ravno zadnja dva dneva, in ki se nanašajo 11a Zavrtnikove spletkari-je — zdeli so se nam toliko važni, da jih nismo mogli odložiti do prihodnje številke. Ostale strani lista bile so že skončane, le prvo stran smo imeli še na razpolago. Bodemo pa vprihoduje vršili v tem oziru bolj vestno svojo dolžnost.
I 'elikduska nesrečo tur železnici.
V nedeljo dne II. t. m. zgodaj zjutraj pr:i>ctila se je blizu \V00d-ville, Intl., grozovita žeezniška nesreča, pri katerej je izgubilo 52 lju-dij svoje življenje, neštevilno drugih pa teško ranjenih. Veliko pa jih je tudi srečno ušlo vsaki nezgodi. Omenjenega dne sta vozila dva vlaka železnice Baltimore Ohio drug za drugim (s presledkom kake pol ure) izseljence od New Y01-ka na Chicago. Izseljenci so bili večinoma sami Slovani: Čehi, Poljaki, Rusi. Če je bilo kai Slovencev vmes, še nismo dognali. Tovorni vlak, ki je vozil nasproti, je dobil poročilo, da pride ob tem in tem časom izselil i ški vlak, in da se mu naj izogne na postaji, kar je tudi storil. Po prihodu prvega izselni-škega vlaka vozil je tovorni vlak svojo |x>t naprej, iti tako je bila1 nesreča tu. Z največjo brzino pridrvel je drugi izselniški vlak in z vso silo trčil v nasproti prihajajočega tovornega, na kar se je prvi prekucnil po biegu in bil v trenotku v ognju. Ranjence so prepeljali v holmce na vse strani, največ jih je prišla v Chicago. — Kodo je kriv nesreče, ali dotični telegrafist, ki je aviziral prihod vlaka, ali pozabljivost strojevodjeva, — še ni znano.
Smrt 2 Sloveti k v Chicagi. Na severni strani našega mesta v nemški bolnici bile so nposlene
4 Slovenke:
Ivana Hribar, stara 20 let; Roza Stufica, stara 31 let; Alojzija Mareš č, stara 17 let, in Alojzija Lotrič, stara 16 let. Spale so vse v eni sobi. Zadnj! dve sta doma, kakor se zatrjuj p, iz Žužemberka, za prvi dve, ki sta šele pred kratkim prišle semkaj, pa se še ne ve.. In ravno prvi dve sta storili žalostno smrt v tujini I -— Ker je Alojzijo Marešič zapustil njen ljubček poletni Ivan čemažar, je ona v noči otl 7. na 8. t. m. iz obupa izpustila v sobi, kjer so vse štiri ležale, plin, in zjutraj so našli prvi dve mrtvi, zadnji dve pa v nezavest1. Alojzija Marešič je pred tem činom še p:sala svojemu nezvestemu pismo v katerem mu očita nezvestobo in se od njega po-slaivlja. Župnik Soja*- je slovensko p-'sano pismo prestavil v atigliščino. in iz njega se sklepa, tla je izpustila plin namenoma, ne oziraje se na svoje tovarišice. Ko ozdravi, jo bodo izročili sodišču, ki^r se bo morala zagovarjati radi Timora, Tudi Čemažarja so prijeli in zaslišali.

rojaki, narofiujte «1
"GLAS SVOBODI."

iV •	- - ■
. .
OULB BVOBODB
Nečuvene razmero
v marquettski škofiji.
T~ '
V dandanašnjem kaosu občne korupcije, krivičnih nadvlad, nepopisne zavisti, hinavskega lakajstva in efijalstva — moderne tlake, sui-nosti, nepregledne bede, potokov solza na jedni, a grabežljivega ko-ristolov«tva, tritiožtva in neronizma na drugi strani, ki kipi po celem svetu, kolikor ga je obliznila kuitu-ra in "pravo versko raziranje" — se nudi vsakemu razsodnemu človeku najlepša prilika, da pride, bodisi v enej ali drugej stvari do resničnega spoznanja. Le oči je treba odpreti in skrbno premotriti vsak nenavaden dogodek, ki ga rodi naša doba rn konečno dobimo sliko v vse drugačnem koloritu, kakor se nam pa navadno kaže. Dasiravno se dandanes ne gode več čudeži, kakor so se v fantastične] Mojzcso-vej dobi, vendar lahko doživimo razočaranje, da se nam kepa naj-boljega zlata hkratu spremeni v kup smrdečega blata, ako jo vzamemo v roke. Z drugimi besedami: pod krinko z angeljskim obličjem dobimo lahko lice. ki nosi sledove vseh človeških, živalskih in hudičevih strasti in slabosti.
"Svet je razuzdan, popačen; ved. no bolj se pogreza v črne pregrehe," tako pravijo dan za dnevom naši duhovniki. Dobro. Kakor pravi absoluten vladar, da ima pravico ukazovati podložnim narodom — kakor pravi kapitalist, da ima pravico mrcvariti delavca in izžemati iz njega masten dobiček — tako pravi duhovnik, da je po rimskem papežu in škofih pos'an od boga, da uči ljudstvo božjih resnic, spojenih z lepimi čednostmi, ktere o-mogočijo dobremu verniku časno na tem in večno srečo na onem svetu. Ker sta vladar in kapitalist v očeh duhovščine in katoliškega na-ziranja sploh — jednaka pozemelj-ska črva, kakor najzadnji berač, pustimo prva dva in se pomudimo pri. tretjem, pri katoliškem duhov-n ku.
Katoliška vero, ktero je ustanovil Kristus, ta veliki oznanovalec resnice in prvi zagovornik in vodja pro'etarcev, ki je tudi delal, kakor je učil —• tvori jako dobre nauke, kolikor jih ni popačila in sebi v prilog presukala nevredna rimska duhovščina. Pred vsem je katoliška vera velika zagovornica in ščitnica — nravnosti ali m/orale. To nam potrjujejo tudi duhovni gospodje, ko nam dan za dnevom ozna-nujejo: Brez vere ni morale; kdor n» veren, ni pošten; vera je podlaga nravnosti. Jako lepe besede, — in dober duhovnik jih ne bo imel samo na jeziku, temveč bo tudi dejanski, vzgledno spodbujal svoje vernike k nravnemu življenju. Zdaj pride sa-m« šp vnnsanje: Koliko pa je takih učiteljev morale? Zalibog, odgovorit se mora: malo.
Izkušnje današnjih dni nam jasno dokazujejo, da je v opromnej večini katoliške duhovščine beseda morala le na jeziku, a v resnici ti božit namestniki gaz:jo do vratu v blatu nemorale in s svo*imi ostudnimi dejstvi demora'izuiejo vsak čut spodobnosti v ljudeh, ki jih poslušajo in posnemajo. kot svoje učitelje. Na račun take, nravno propadle duhovščine, mora trpeti sramoto mars:kateri, dober in pošten duhovnik ter izgubi zraven št svoie dobro ime.
"Vsa popačenost liudstva, izvin poglavito od duhovščine. Če greši duhovnik, maz:Ijenec,'stori, da greši ljudstvo." Tako je rekel rimsk: papež Irocenc III. na lateranskem koncilu 1. r21 s. Tn mož se ni mcfl. Naj bo še tako bogaboječ in pošten prorost čovek, ako vidi, da je duhovnik pijan, ali da preintimno kramlja z m'adim dekletem ali ženo, ali če ga zaloti pri kakem drugem, nenravnem činu, — ali ne bo ta človek z lahko vestjo potem storil isto, misječ si, ako bi b'l to v resnici ve'ik greh. potem bi gotovo iu-di duhovnik ne grešil. "Beseda mice. a vzgled vleče" pravi pregovor. Kakšen vo'iv pa imajo nemoraln1 dtihovn ki šele na nedolžno mladino. to si pa lahko vsakdo sam mi sli. Skratka: nenravni in pohotni
duhovniki so povzročili že toliko pohujšanja, popačenosti, nesreč, il-morov, samomorov, nesrečnih zakonov, goljufij itd. itd., da bi se dale o tem napisati jlebele knjige. II.
"Glas Svobode'' že nekaj tednov nazaj neustrašeno razkriva grozno nravno propalost slovenskega župnika L. Klopčiča, ki službuje v Ca-lumetu, države Michigan. Klopčič je pravi tip najbolj propadlega du-hovništva in čitatelji tega lista, ako so pazno sledili razkrivanju njegovih ostudnih dejstev, si zdaj lahko sestavijo dovolj jasno sliko o ne-čuvenej morali božjih namestnikov, kteri uče, da vera je podlaga nravnosti. Individualna krivda župnika Klopčiča nam pa tudi z bengalično lučjo osvetljuje socijalne duhovniške razmere v marguettski škofiji, kajti g. Klopčiču v tolažbo (kar on sam predobro ve) bodi javnosti l>ovcdano, da so njegova nenravna početja le majhen košček ostudne ilustracije moralnih razmer v duhovski socijalni skupini pod niarquettskim škofom.
To obsežno škofijo s sedežem v Marquettu, Mich., je ustanovil naš veliki rojak Friderik Baraga. Mož. kteri zasluži med Slovenci časten in trajen spomin, je prišel v Ameriko v prvi polovici minolega stoletja — ne za bogastvom in farizejstvom, kakor dandanes to delajo duhovniki Klopčičevcga kalibra, temveč kot dober duhovnik s pravim namenom : širiti Kristov vzvišeni nauk med takratnimi indijanskimi rodovi. In ta svoj vzvišeni namen je Baraga tudi dosledno izvrševal ves čas svojega življenja.
A kaj vidimo danes tam?
V marquettski škofiji, ktero je ustanovil veliki Baraga, se dandanes nahaja v duhovski plasti največja korupcija in gnjiloba, kakor-šnej se morda ne d^b' para v celej Ameriki.
In dalje: Na škofovej stolici v Marquettu, kot mu lednih blaženega Baragi*, sedi danes t no z, kteri kot moralno sumtjiva eksistenca
—	sani prvaii gnjilobi svojih du-ho i.>ii i k oz'.
Dokazi za to so mnogotera, ne-ovržena dejstva. Ko so pr.šli na dan škandalozni čini calumetskega Klopč.ča, bil je obveščen o tem tudi škof Fr. Eis. — A kaj se je zgodilo? Dasi je bil škof po pričah in jasnih dokazilih popolnoma prepričan v Klopčičevih škandalih — vendar on se ni ganil. Mesto, da bi po cerkvenej postavi takoj storil svojo dolžnost, je on (škof) cel^ zadevo potlačil in Klopčiču se ni niti las skrivil na glavi. Jednako je škof Eis storil tudi z drugimi ne-nravnimi duhovniki: prezrl je vse obtožbe in čeznatorno prizanesel vsem duhovskim propalicam.
Spričo vsega tega se nam mora nehote vsiliti vprašanie: iz kakšnega vzroka škof Eis tako dela? In tudi: zakaj je škof Eis ravno v te; kočljive j stvari tako občutljiv, da niti z mazincem ne gane, ko dobiva dan za dnevom |>oročila v gorostas-nih škandalih svojih duhovnikov?
—	To nam da mnogo misliti in konečno bi se smelo reči, da se Eis iz gotovega vzroka boji svojih duhovnikov in iz strahu pred njimi noče storiti svoje dolžnosti, kakor mu to nalaga cerkvena postava. To nam jasno svedoči afera poljskega župnika Fr. Maczijana v Calumetu. Ta božji namestnik je imel (in še ima) ljubavno razmerje z iedno omože-rfo žensko, ki pa ni ostalo brez posledic. Zakonski mož dotične ženske je v prav čnej jezi hote! župnika ugonobiti in v to svrho je jedno noč zapalil več kosov dinamita po l voglom njegovega farovža, toda razstrelba je bila preslaba, da bi dosegla zapeljivca njegove žene. Konečno, je dobil celo zadevo tud. škof v roke. Njegova milost je prišla osebno v Calumet in afera svi-njarja Maczijana je bi'a končana v
—	par urah. Ko je Maczijan slišal, da ga Prevzvišeni misli prestaviti, obregnil se je nad škofom: "Dcbro. če bom jaz premeščen, kam bo i sel potem pa ti?" To se je zgodilo lansko leto — in res! župnik Marzi-jan je še zmiraj na svojem mestu.
Iz vseh teh stvari se da sklepati, da ima marquettski škof E's neka; Troznega in nečastnega na svoji
vesti, kar vedo tudi njegovi duhov4 »
_
niki, drugače ga ne bi tako pestili
—	drugače ne bi počenjali tolike svinjarije brez strahu, da jih zadene škofova roka — drugače ne bi med sabo poudarjali: "Zdaj upi* vajino dobre čase, dokler imartio takega škofa, saj jih ne bomo, ko drugi nastopi I" Kaj pa, ko bi bila resnica, kar se je pred nekaj leti govorilo o škofu Eisu ?
Pisec teh vrstic je imel pred par meseci kratek intervju z nCkim uglednim poljskim žurnalistom. Pogovor je med drugim nanesel tudi na slabo duhovščino in dotičnl žurnalist je povedal grozne novice o marquettskem škofu Eisu. Dejal je, da je imel škof ljubavno razmerje z neko mlado Poljakinjo, ki je živela v Irotnvoodu, Mich. Tej deklici je Prevzvišeni kupil klavir za $300 m raznih oblek za več ko sto dolarjev. Škofova ljubica je pa imela še jednega ljubčka, ki je pa služil v ameriškej (zveznej) armadi, in ta je po dobrih prijateljih kmalu izvohunil, komu se je udali njegova zarocnica. Šel je nemudoma k njej, in ko je v njenej posesti našel ljubavno pismo z ogovorom: My dear, sweet Annie! )moja draga, sladka Ana!) in s podpisom i Bishop Eis — potegnil ie revolver in je nezvesto ljubico ustrelil v srce, da je mrtva padla na tla ...
Dasiravno se to grozno dejstvo ne more faktično trditi — vendar okolščitie so take, da moramo nehote nekaj verjeti. Al! naj take ob-, dolžitve izreče kdo kar tako — lah-komišlieno? V take j meri že ne l Iti če pomislimo, kako se je poljski župnik v Calumetu škofu po robu postavil in mu rekel: "Če grem jaz, kam boš šel pa ti?" — potem smo prepričani, da je škof Eis kolikor to'iko kriv. In Še nekaj: iz kakšnega nagiba se med duhovniki marquettske škofije govori, da Friderick Eis ne bi nikdar sedel na škofovskej stolici, ko bi se prej ve-delo ...?!. Torej ko bi se prej vedelo! Kaj?!
Gnusna ilustracija duiiovskih moralnih razmer v marquettski škofiji je torej toliko gnusnejša, ker se v blatu nemorale valja tudi
—	škof sam.
S kof — Naslednik apostolov! Vera nas uči, da nasledniki apostolov morajo biti čisti pred bogom in ljudmi in v njegovem srcu mora biti čista ljubezen le za mir, spravo med narodi. A tam, v državi Michigan, se nahaja apostol, ki živi nenravno življenje in po njegovem vzgledu žive tudi njegovi duhovniki. In slednjič, kakor govore dejstva, je ta škof — apostol še celo kriv umora — Ali ni to žalostno?
In vsa ta nečuvenf demoralizaci-ja poštenega verskega čuta in nravnosti — vsa ta nemoralna nizkost katoliške duhovščine s .škofom na čelu se vrši v oni škof ji, ktero je ustanovil veliki Friderik Baraga.
Mož se b: v grobu obrnil, ko b: vedel, kakšna gnjiloba se neguje pod vodstvom njegovega naslednika. _
iS m rt princa.
Pred nedavnim časom umrl je neki princ v najboljših letih in vkljub vsem udobnostim za sijajno življenje. Umrl je vsled splošnega oslab'jenja — posled ca preobilega uživanja in razdražttjočih zabav, brez prenehanja. Ravno te vrstt stanje se nahaja tudi med delavstvom. Veliko je število mož, žen in otrok, ki si ne morc:o privoščiti toliko počitka, kol kor ga je potrebno za ohran tcv zdravja; svoj prosti čas pa izpolnijo z raznimi zabavami. Velikokrat se povrnejo k svojemu vsakdajnemu delu ustru-jeni in popolnoma izmučeni; toda to jih nebriga, tudi ne, ako se to ponavlja večkrat. Ne opazijo, da nj h prej rudeča lica čedalje bo'j bledijo, da jih življenske moči zapuščajo, da bodo iste kmalu izčrpane, in da nimajo nobene slasti do jedi. Vse t e slabosti pa odprejo na ste/aj vrata raznim boleznim, ki na Vas prežijo. Trinerjcvo zdravi no grenko vino pa prežene te nevarno, sti. Ono v vsakem slučaju regulira prebavnost, čist: kri in ojačuje nervozni sistem človeka. Kakor hitro izgubljate s'ast do jedi, rabite ga, n videli bodete uspeh.
Dobiva se v vseh lekarnah it pri izdelovalcu Josipu Timerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
__
Naznanilu.
Pri zadnji seji podpornega društva "Slovenija" C. S. B. P. J. •štv. 44 se je vsled sklepa znižalo vstopnino na $1, i-n to v svrho, da podamo rojakom, ki še ne pripadajo nobenemu društvu, ugodno priliko, da se zavarujejo za bolezen in za slučaj smrti. Zavarovanje je dandanes gotovo za vsakega pre-potrebno,
PrVotnniti 'Pa moramo, da je znižanje pristopnine le začasno, in po preteku gotovega časa prilika ne bo več tako ugodna.
Društvo "Slovenija" je eno naj-starših slovenskih podpornih društev ter tudi usmrtnina izredno ugodna.
Opozarjamo vse cenjene rojak?,
ki želijo postati člani omenjenega društva, da se prijavijo pri kateremkoli društveniku ali pa 587 So. Centre Ave., da dobijo potrebna nadaljna pojasnila in navodila.
Odbor."
Znižane cene
za potnike po Nickel P la teže! eznici
so veljavne s 1. novembrom 1906 naprej in ostanejo tako dolgo v veljavi, dokler se drugače ne ukrene. Cene za lokalne potnike na vseh postajah Nickel Plate železnice so znatno znižanie od prejšnih cen, in sicer sledeče:
Prvi razred: Iz Chicago v Buffalo $10.50; Erie $8.55; Cleveland $6.75; Bellevue $635; Fostoria $5.70; Find'ay $5.50 in Fort Wayne $3.75.
Drugi razred: Iz Chicage v Buf-faOo $9.50.
Glede znižanih cen za vsa druga mesta, kakor tudi mesta, ki so v zvezi z našo progo, in mesta, kamor Vozijo naši vlaki direktno onstran Buffa-lo — blagovolite upra-sati na postajah, kjer kupite vozni listek.
Mestni uradi 107 Adams Str. in Auditorhmi Annex, postaje La Salle St. Sta.; 31th Street, Englc-wood, in Grand Crossing, Ind. "Telephones'' Central 2057 6172.
(nov. 30.—06.)
vabilo
Slovensko narodno podporno društvo "Triglav" štv. 2 v La Salle, III., uljudno vabi rojake in rojakinje na veselico, katera se bo vršila ob priliki razvitja nove društvene zastave
v soboto dne 17. ttoifcmbra 1906 v dvorani brata M- Komp-a v La Salle.;
Pričetek ob 7. uri zvečer.
Pri veselici Sodeluje pevski zbor "Zora".
Program je bogat in vsak bo našel zabavo.
Vstopnina za ples 25c.
Za dobro post režijo skrbi
Odbor.
Opomba, Vsak član omenjenega društva, tudi če ne stanuje La Salle, je vsled društvenega sklepa zavezan, udeležiti se veselice, ali pa v društveno blagajno p'acati en dolar najkasneje do 15- decembra, ker bi se ga sicer suspendiralo.
Za društvo Triglav štv. 2
John Vogrič, tajnik.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Cenjeni gospod Dr. E. C. Collins M. J.
Vam naznanjam, da sent poj>ol-1101111 zdrav in se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katena ste mi pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika nima svet, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res fina, ki so mi tako dobro pomagala. Jaz sem že dosti [»skusil pri druzih zdravnikih, pa mi nobeden ni mogel pomagati. Toraj, kedor ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu hočem pojasnit?, da ste Vi res en izkušen zdravnik, kakoršnega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
Anton Michelich, 12 E. 39th Str.,
Cleveland, O.
IŠČEM sluškinjo; nemškega jezika zmožna dekle ima orednost.
Dr. G. A. Fischer, 903 So. Kedzie Ave., (nov. 16.—06.)	Chicago
POZOR,! SLOVANI!
jauioi Vam s svojo glavnico $<">00.000 za varnost vsakega cental Razpošiljamo denarna VBestriini sveta pod najbolj ugodnimi pogiji. Za $-0.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja z ži; všteto poŠTNiNo-dooim plačate dbugod $20.50 Odpošiljanje se izvili točno in v najkrnjecm čobu. Očividno torej ete bolje potreženi kakor kjerkoli. Poskusite samo enkrat, in pripriČnni ennui, da Be Ixxle-te od tedaj naprej vedno le rase tvrdke posluževali.
Obrnit* i« n* ualeu* liiLopnlkn.
m. v konda, 6ft9 i 00 to is str., chic ago.
KDOR hoče dobro, ceno bhi^o jn si stem prihranili denar, kupuje naj Žepno in stenske ure; veriieein sploh zlatnino pri
V. J. WIS A
381 W. 18. Ntr. CHICAGO.
Največja zaloga zlatih in srebrnih ur verižic, prstanov, igel itd na zopndni struni mesta. ZečezHO let vedno na istem prostoru.
JOSIP JIRAN
459 W. 18 cesta, CHICAGO
Največja znlogu vsakovrstnih instrumentov.................
Moja posebna apecijaliteta so doma izdelane harmonike in koncertine.
Izdelujem novo in popravljam ■taro.
Pilit« v slovenskem jeziku
___
_


GLAS SVOBODE
Lev Tolstoi:
Moje verstvo. '
Poslovenil Ivan Kaker,
(Nadaljevanje.)
Ko sem jih čitaL zdelo se mi je, da zadevajo mene samega in da za-' htcVajo le ©d mene, da jih spolnu-jem, in prevzela me je vesela gotovost, da;sem jih v stanu takoj tudi spol nov at i. T<nla ko sem se, spolnu-joč Kristusove zapovedi, moral sam salK) to!iko boriti, spominjal sem se nehote na cerkveni nauk:.da je človek'slab, da iz lastne moči ne more nič storiti — in končno sein satu postal slab!
Reklo se mi je, da je treba verovati in moliti. Toda čutil sem, da ne verujem d<~>sti in da vsledtega tudi moliti ne morem. Reklo se mi je, da moram moliti in prositi Boga za vero. in po zadob'jeni veri tla bom lahko molil. Torej da morem verovati, moram moliti, da pa morem moliti, moram verovat: •— to gre v brezkončnost naprej in je nesmiselno. Moja pamet in moja skušnja pa sta mi pravila, da to sredstvo ni pravo in da na ta način ni mogoče priti nikdar do zaželjenega smotra. Vedno se mi je dozdevalo, da le moje last no prizadevanje, spolnovati Kristo-ve nauke, more imeti pravi namfen.
In tako sem bil zopet sam s svojim srcem in s skrivnostno knjigo (sv. pismom) pred seboj. Zaman je bi! ves mo: trud, vse moje pro-učavanje tega, kar je napisanega v dokaz lx>žjega in nebožjega v njegovih naukih; trpel sem mnogo, dvomil sem veliko. Sv. pismu nisem mogel pripisovati tega pomena', ka-korsnega mu dajajo drugi; ali tolmačiti ga drugače, ali od njega set ločiti — tudi nisem mogel. Šele ko( sem po Kristovih besedah: "Ako se ne vrnete in ne postanete kakor otroci, ne bodete prišli v nebeško kraljestvo" — zavrgel vse učene cerkvene razlage, sem umeval, česar poprej nisem mogel razumeti, ne 7. globokim premišljevanjem i» s primerami, pač pa s popolnim pre-ziranjem vseh učenih in cerkvenih razlag. Ključ k temu sent našel v evangeliju sv. Matevža V. 39. vrsta: "Slišali ste, da se je reklo, oko za oko, zob za zob. Jazjia Vam pravim, ne ustavljajte se hudemu' — in prvič tni je bil pomen teh besed jasen. Umeval sem, da Kristus ne reče nič drugega, kakor kar izgovori, čeprav sem te besede večkrat bral, bile so mi vendar nove, in prinesle so mi luč v mojo do sedajno temo! Tudi pri drugih kristjanih, ki so evangelij poznali, sem zapazil, da brez vsake pozornosti te besede prezrejo; nikdo se jih ne spomni, in večkrat vzamejo evangelij v roke, da se prepričajo, če so one besede v resnici tudi tam zapisane. Tudi r. menoj je bi'o tako. Razumel sem le ono mesto, kjer se govori: "Če te kdo udari na desno lice, ponudi mu še drngo. ..", toda vedel sem, da stem zahteva Kristin od ljudi j pomanjkanje in trpljenje, kater • te^ko prenašajo. Te besede so me ganile. Čutil sem, da bi bilo lepo, če se jih spolnuje, a istočasno sem uvidel, da bi moje moči temu ne zadoščale. Rekel sem si: dobro — svoje lice l>om ponudil udarilo se me bo vdrugič, — zahtevalo se 1k> od mene vse, dal bom vse, — zahtevalo se bo moje življenje — tega na Kristus gotovo ni imel v mislih. Življenje se mi vendar ni podelilo, da ga izgubim! Prej sem si rekel, Kristus poveličuje trpljenje in oomanjkaVije a to v ne dovolj jasnih in določnih besedah pretirava, — sedaj pa, ko sem njegove besede "ne us t mlja j te se hudemu'^ razumel, bilo mi je jasno, da ne zahteva od ljudrj trpljenja zgolj radi trp'jenja! — On pravi: Ne ustavljajte se hudemu; m ravnajoč se po tem, bodite uverjeni že vnaprej, tla se bodo dobil« ljudje, ki Vam bodo dali po prvi neovirani zaušnici tudi še drugo zaušnico... vkljub temu pa jim delajte dobro! Vse moje premišljevanje se je sukalo okrog stavka "ne ustavljajte se hudemu" in spoznal sem, da je vse ostalo le pojasni'o teh besed. Spoznal sem, da Kristus ne veleva, ponujati lica, suknjo darovati in trpeti; da pa prepoveduje,- hudemu
se ustavljati, čeprav bi morda morali pri tem trpeti. Istotako tudi oče ne veleva svojemu sinu, ki ga pošlje na potovanje, da ne sme Spati, da naj zmrzuje in trpi glad, ako 11111 reče: "Idi svojo pot, in naj pride karkoli, mraz ali mokrota, id: vseeno.'' Kristus vendar ne reče: "Držite lice iil trpite, — marveč pravi: ne ustavljajte se hudemu, in naj se zgodi kar hoče, ne upirajte se temu I Te besede "Ne upirajte se hudemu" tvorijo v svojem pravem pomenu ključ, ki mi je odprl vse. I11 čudil sem se, kako da nisem mogel razumeti onih ta'ko priprostih, jasnih besed. Se-li more še bolj jasno povedati? In kakor hitro sem te besede prav razmislil, razjasnilo se mi je v Kristusovih naukih — ne samo v pridigi na gori — temveč tudi v vseh evangelijih, popolnoma vse, kar se mi je doslej dozdevalo zamotano in po'no nasprotij.
V vseh svojih pridigah predstavljal si je Kristus svoje učence kot ljudi s dvojem smislu, to se pravi, mislil si je o njih, da bodo kot tepe-ni, ubogi, preganjani pumjali svoja lica, svoje suknje darovali. Povsod pravi Kristim, da more le tisti biti njegov učenec, ki vzame križ iti se vsemu odpove, t. j. tisti, ki potrpežljivo nosi vse posledice njegovega nauka "Ne upirajte se hudemu". Svojim učencem pravi: bodite revni, bodite pripravljeni brez upiranja na preganjaje, trpljenje Jn celo 11a smrt. O11 sam se pripravlja, ne da b; se protivil. na trpljenje in na smrt in zavrne Petra, ki se hoč? zanj potegniti. Ne da bi svojim naukom postal nezvest, nmrje in prepove še umirajoč vsak odpor proti vsemu hudemu. Vsi njegovi prvi učenci izpolnil je jo njegovo zapoved, preživijo vse svoje življenje v revščini in preganjanju in povra-čujejo vse slabo le z dobrim. Strogo izpoltijevanje njegovih naukov je s:cer teško, in tudi se ni treba strinjati z njegovim nazorom, da Ixxlo ljudje v spolnjcvanju njegovih zaipovedij srečni. Neverneii jih imenujejo celo nespametne, in dobijo se ljudje, ki ga imenujejo fan-tasta in idealista, ki uči stvari, k' se ne dado uresničiti.
Dandanes ne razumejo niti verniki niti neverneži priprosti in jasni pomen njegovih naukpv.
(Dalje pride.)
Liguarijanska morala.
(.iotovo ste že mnogokrat naleteli na Urjiz "liguorijanska morala", ne da bi se pri tem jasno zavedali, kaj pravzaprav te besede pomenjajo.
Raditega smo sc odločili, da pišemo o tem obširneje, s čemur tipamo našim čitateljem ustreči, — in to tem bolj, ker je pOUČl j i vo za pravo presojo naših duhovnikov in njih naukov.
Spis, v katerem so natančno popisani moralni,prestopki in pregreh-in ki obsegajo pohujšljiva upraša nji, kate'a mora duhovnik pri spovedi staviti, — imenuje se v rim-sko-katoliški cerkvi moralna teologija. Teli spisov in navodil morajo se katoliški duhovniki učiti v šolah ; te spise morali bi vsak dan študirati in se na pamet učiti pohujšljiva uprašanja. Vsebina teh 11-prašanj je naravnost nasprotna duhu Kristove vere, tako pohujšljiva in zavržena, da bi se vsakega nedu-hovnika. ki bi stavil taka uprašanja na kako žensko, iz družbe iz bacnilo in strogo kaznovalo. Za dull 'Viiika pa je to še posebno nedostojno. A vendar se ravnajo j>o'li* guorijanskih predpisih, kakor bomo pozneje slišali.
Po tej moralni teologiji*) je ne-oženjen duhovnik pri spovedi sam in brez prič z ženo ali dekletom in ni le opravičen, rnirvcč ima tudi dolžnost, zahtevati od žene, da mu l>ove vse, kar je od mladih nog v spolnem oziru mislila in de'ala, posebno če ima ljubčka oziroma moža, in kaj počenja odnosno govori
*) Teologija — bogoslužje; tukaj pomenja moralna teologija: predpisi, kako vzgajati k poštenemu. čednostnemu, čistemu življenju.
011 z njo ali ona z njim, kaj dela sama s1 seboj ali z drugimi žbnskami in tudi kaj si misli. Kar ji zabranju-je prirojena, naravna sramežljivost, da molči proti,vsakemu, to naj pove možu, celo neoženjenemu možu med štirimi očmi na uho! Se več, duhovnik ima pravico in po predpisih od papežev sankcijonirane moralne teologije ce'6 dolžnost, iz-praševati ženo, če je storila ta ali ta greh, katerega dostojna žena al: deklica niti ne pozna ali ne sluti Premnogokrat stavijo duhovniki na žene in dekleta najbrezstidnejša uprašanja, s čemur jih seznanjajo s stvarmi, ki so jim doslej bile po-polnoma neznane.
Na ta način se doslej čista ne-do'žna srca z raznimi grdobijami le pohujšujejo in zastrupljajo.
In duhovniki se pri tem ravnajo le po predpisih, katere so rimski papeži odobrili in za|>ovcdali.
Izmed vseh moralnih teologij je pa papežih najlxjlj proslavljena in priporočana ona, k afero je sestavil in spisal Alfonz Liguori, kojega je cerkev ravno vsledtega proglasila svetnikom, in ker g;i proslavlja kot največjega cerkvenega učenika, mu nadel« častni priimek "doktor".
V	sledečem podajamo tozadevne glasovite predpise, po katerih se ravna ves katoliški svet.
Prvo poglave: Spevednikova služba in morala v rimsko katoliški cerkvi.
1. V rimsko-katoliški cerkvi je duhovnik spovednik in sodnik svojih faranov, kateremu mora vsak 71 tajni .v^ni'i/i med štirimi očmi povedati vse svoje grehe od krsta naprej, in duhovnik mu kot sodnik lahko da odvezo ali pa tudi ne, stem pa večno zveličan je ali z<ečno pogubljenje.
V	svetem pismu pa Kristus pravi: "15og ni poslal svojega sina na svet, da bi človeštvo sodil, marveč da sc isto po njem zveliča. Kdor na njega veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, ta je že sojen." (Besede evang. Janeza.)
IzreČno prepoveduje potem Kristus vsakemu kristjanu, torej tudi duhovnikom, soditi svojega bližnjega: "Ne sodite, da ne bodete sojeni. Kajti kakor boste sodili, taka sodba bo zadela vas, in s kakor-šno mero boste merili, tako se bo tudi vam meri'o. Kaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna v svojem lastnem pa ne vidiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Stoj, hočem ti izdreti pezdir iz tvojega očesa, — in glej v tvojem očesu pa je bruno? Hinavec, izderi poprej bruno iz lastnega očesa, potem šele izkušaj izdreti pezdir iz očesa tvojega brata." — Tako je klical Kristus na gori v svoji pridigi ne samo učencerp. temveč tudi vsem o-nim, ki hočejo priti k njemu, torej vsem kristjanom in tudi duhovnikom.
V	rimsko-katoliski cerkvi pa je sodba duhovnikovo opravilo in dolžnost, in da more to opravljati, poslužuje se tajne spovedi, kjer izreka sodbo čez spovedujočega.
Tridentinski koncil je v XIV. seji dr>e 25. novembra '1551 sk'enii sledeče:
a)	Kdor b! opravičenost spovedi zanikal in jo skušal odpraviti: bodr proklet.
b)	Kdor bi tajil, da spoved ni zakrament in da ni božjega izvora, katerega deli cerkev po Kristusovih predpisih, da spoved ni potrebna za zvelxanje, in kdor bi trdil, da je spoved le človeška iznajdba: bodi proklet.
e) Kdor pravi, da se pri spovedi ni treba spovedati vseh grehov, zlasti ne malih, kakor tudi navesti vseh oko'nostij, in da je ta zakrament postavljen le v svrho, da se grešnika [muči in toloži: bodi proklet. .
Kakor vidimo, katoliška cerkev kolne kot tobakar!
(Dalje prihodnjič.) .
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROQA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA HtEVOZNA PHLIŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Husel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.......'. .30.000 ton.
La Savoie............22.000 ton.
La Lorraine..........22.000 ton.
La Touraine.........15.000 ton
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno bruno na parnikih druibe. Snažne postelje, vino, dobro hrimo in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni nastop na H2 Broadway St. New York.
.H A lit I (JE W. K0Z.HIN8KI, glavni zastopnik za zapad, 11a 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent na (.U78 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. (1. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agent na 210- 17. ceBln. St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! |
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali druge važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke In izdelujem nove
-r—	pp^---------^^ -ton
j* najnovejši modi in nizki ceni. j*
JUKI J MAMEK, 681 S. Centre Ave.
bliža.lH. ulice Chicago, III.
«
©
Dr. M. A. Weisskopf
Ave, Telefon Canal 47B
O
Uradne ure: do 9. zjutraj od 1. do 2. In od 5.-6. popoldne
Urad 031 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
o.
&
£	F. L SKALA & C0. 390-323 W.lN.Nt.,prodaja prevoznih listkov	£
V blučaja zadržka ali zaprek, obrnite' se naravnost na nas	ČEŠKA, SLOVANSKA DANKA. Men ju je tuj denar, iztirja glavnice in preskr-buje vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v AvBtro-Ogrski in Zdr. državah, Sestavlja plačilne in druge pravne bBtine. Izterju-jededščine. Zatopstvo prek morski h družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
	F. J. SKALA & C0. I K 320—323 W. 18thNtr. Chicago, 111. ®	
iSCliM svojo hčer Paulo Košeli. Kdor ve za njo, naj mi to naznani.
John Košeli, o 782 N. 22. Str., Chicago, 111.
h
pošljete denar v ataro domovino, obrnite bb zaupno na M V. Konda-ta, 669 Loomis Str.,'Chicago, III.
14. ulica vogal Itlue Is. Ave.
Najboljše obleke za primerne
cene,

Najboljše izbira možkili oblek in sakenj na zapadni strani,
Knu cena za vse. Mozke obleke modnega kroja ud
$10.00 do $28.00
Zimske suknje za možke najboljšega kroja
$8.00; $15.00 do $25.00

o lab svosodb
"Glas Svobode"
[Tub voice of Liberty] WEEKLY
Published by The G las Svobodo Co <6G9 Loo m i a St. Chicago, 111. John Kakkb, editou.
eovartxl »t lb" «'"»' o"10* 11 omo»f°i iii.. « Saooud CU»» Mum.___
Subscription 11.50 p«r y—r.
Adv®rlliom«nU on agreement.
Prvi svobodomiselni lisi ta slovenski narod v Amerik'. "bias Svobode" Izide ttafci p*Uk t velja u ameriko:
u celo leto................t1*80
u pol let« .................
za evropo!
ca celo leto ............kf®** 10
ta pol leti .......
NhhIov za dopise in pošiljatve je 'GIhn Nvobode'
669 Loom i b St. Chicago, III.
,131
Dopisi.
io milj juizno Basin, Wyo., 3. nov.
Ker sem že izza mladih dni j poseben ljubitelj črnosuknarjev in sploh usmiljen človek, »n ker vidim, da se g. Klopčiču slabo godi na Ca-lumetu, svetujem Vam, g. Luka, da hitro navežctc svojo culico in jo primahate semkaj v to gorovje. Samo ob sebi ninevno, da bres Mari-četa ne, — brez nje Vas ni treba! Zagotavljam Vas, da boste tukaj popo'noma v varnem zavetju, ni-kdo Vas ne bo motil v Vaši ljubezenski pijanosti. Samo jaz Vam bom včas:h v zelje silil; pa mislim, da se bova vsejcdno razumela. V starem kraju sem včasi tudi imel kako dekle — toda le tako dolgo, da je prišla velikonočna spoved! Pri spovedi je namreč zvedla, da bo šla kar topla v pekel, če me ne pusti takoj. Tako sem revež sicer imel mnogo ljubic, a pri vsaki sem užival le kratke ljubezenske sanje. Vas, g. Kloočič, torej zavidam, da imate tako srečo pri svoji ljubici. 5e lepše pa bo, če pridete semkaj v naše gorovje.
Vam tercijalkam in tercijalom (kajti tudi teh zadnjih je dosti), ki se še niste prebudili iz večnega spanja, pa svetujem, da pridno v cerkev hodite in prosite svetega duha za razsvetljenje pameti. Zavedni katol čani, to je taki, ki si služijo kruh z svojimi rokami in ki ne živijo od žuljev drugih, — pa si naj naročijo "Glas Svobode" in naj začnejo razm:šljati prave Kristove nauke — brez cerkvene primesi, brez tega, kar je duhovščina v teku časa sama pridjala! — in potem naj te nauke primerjajo g tem, kar zastopa in razširja "Glis Svobode", in prepričali se bodo, da je med pravimi Kristovimi nauki in nazori "Glas Svobode" mnogo manjši razloček, nego je razlika med sedaj-nimi cerkvenimi nauki in pristnimi nauki Kristina.
Da se "Glas Svobode'" spušča tudi na versko po je, tega se mu ne sme šteti v zlo, marveč v zaslugo. Tudi v tem pogledu je treba jasnosti in pravega umevanja vere, da ne bomo vedno le slepomišili. Versko mišljenje našega naroda se še itak vse preveč izkorišča, in početje naših duhovnikov je že od sile. Noben drugi atnerikanskl slovenski list si ne upa stopiti na prste tem ma-ziljenim gospodom. Vzemimo n. pr. "Glas Naroda" v New Yorku, ki jedini pride tukaj v poštev (drugi listi so itak vsi k'er kalni in v službi duhovnikov). "Glas Naroda" bo pisal o vsem mogočem, tudi o takih rečeh, ki nimajo za nas prav nikake važnosti; ako bo kak delavec zakrivil le za 5c, ga bo že namalal na 4 straneh; če mu kaj predbacivaš, te bo pa prav po gorjansko nahrit-«|, — nasprotno pa dosledno molči o vseh duhovniških prdobijah; za take stvari nima prostora; pravi, da so to osebnosti, če se ljudem resnica odkriva in se jih navaja do samostojnega mišljenja 1 Oj ti ljuba nedolžnost ti!
Ravno sem hotel dopis zaključiti, ko prejmem štv. 38 "Glas Svobode", kjer najdem na prvi strani, kaj te je z g. Molekom godilo.
Vas CaJumetčane, to se pravi vse
tiste, kateri ste prst položili na g Moleka, uprašam, ali ste svinje, ali ste zverina — kristjani sploh niste! Ce bi se tisto ne godilo v cerkvi, bi Vas imel za tolovaje. Toda roparji ne morijo po cerkvah. Cerkev j? hiša božja, kjer se ima le Uog ča-stiti. — Vi ste pa napravili iz nje jamo razbojnikov I Kristus je rekel Petru, ki je odsekal hlapcu uho: "Kdor se z mečem bojuje, bo z mečem pokončan I" Toda Luki je pro-kleto malo mar sveto pismo. Bolj mu roji po glavi socijalizem in pa babe. G. Klopčič, poučite poprej svoje ovčice o krščanski ljubezni in o večnih resnicah, ki jih je učil Kristus in pred njim še mnogo drugih modrijanov — potem šele razsajajte čez socijalizem.
Hribovec.
Chicago, III., ir. novmb.
"Ekstra, ekstra Proletarecl" — tako se je kričalo pretečeno nedeljo pri slovenski cerkvi v Chicagi po prvi maši ob 8. uri zjutraj. Seveda so o\#čice pozorno poslušale, kaj je neki 'to "Ekstra", ker kaj tacega tukaj še ni bilo. Sprva so ljudje mislili, da Ribničan ponuja svojo suho robo. toda ko so zapazili, da jim Damjan Petrič vsiljuje le Za-vrtnikovo anarhistično modrost, so nejevoljno odmajevali z glavami in se niso dali premotiti. Gotovo so bolj pametni, kakor njih dušni pastir Soiar. ki se zadnje čase tako brati z brezvercem Zavrtnikom in se to|iko zanima za njegov anarhizem! Ker Damjan Petrič, eden izmed Zavrtnikovih slug, vkljub svoji nenavadni zgovornosti le ni mogel svoje suhe robe spraviti v denar, začel jo je razdeljavati zabadavo
—	samo da se v "Proletarcu" namazana obrekovanja spravijo med ljudstvo I
Zopet isti prizor pri 10. masi. "Ekstra, ekstra" Pro'ctarec! ' All about! Stotiič! Kondal Klobučar!
—	Ker je bil dan bolj mrzel, je tudi našega vnetega raznašalca časopisov (Newsboya) PetriČa zeblo (posebno zebe rado take, ki imajo prazne žepe, da se ne morejo hoditi v salon gret!). Vsledtcga je šel večkrat v cerkev in zopet ven in si na ta način grel premrle •ude. To sprehajanje se je tolikokrat ponavljalo, da ga je mogel dalj časa opazovati g. Pcrko, ki stanuje blizu cerkve. Misleč, da kaj posebnega namerava, se mu približa in ga upra ša po vzroku. Newsboy mu v zadregi odgovori, da se hodi gret. "Nič, tukaj se ne potrebuješ greti 1 Hodi v salon "and that's all"! tako ga je pregnal, in revež je moral oditi preko ulice, še gledati ni smel proti cerkvi I
Zopet nič biznesa! Ti presneta reč! — Ko je maša minula, moral je "Proletarca" zopet zastonj med ljudi deliti. Nekteri so ga vzeli, drugi pa zopet ne, in še tisti, ki ga je vzel, ga je vrgel v blato, ko je videl, da je od Zavrtnika.
Vse drugače je prišlo, kakor sta si mislila zvesta zaveznika Sojar-Zavrtnik Co. 1 Nameravala sta si ta dva skupček, ki bi ga jima vrgel "Proletarec", po bratovsko med seboj razdeliti — drugače bi Sojar gotovo ne pripustil prodajali ga pred svojim nosom! — Toda liudi-maua — človek obrača, Bog pa o-brne!
Permejduš, g. Zavrtnik, ni sreče! Ne moreva pa ne moreva l Ti so t' pa o<l hudiča! Well, to je tako: midva še ne razumeva dovolj ameri-kanskih razmer in imava amerikan-ske Slovence za preveč neumne — pa sva se opekla! Nazadnje bova pa midva neumna ostala! — In S. N. P. J.! Ko'iko si prizadevava, da odgovarjava člane od društev, pu Jednota vendar le vedno bolj raste! Vsak dan se kako novo društvo u-stanovi! Jednota ima z vsakim dnem več članov! Gromska strela!
G. Sojar, ali se še spominjate na 26. in 27. oktobra? Ubogi Urh, kako se mi je smilil, ker ste ga tako ncusnvjjcno na pomoč kl'cali na R'ue Island! Pa tudi New Yorku niste prizanašali!
Tol:ko za danes — drugič pa še kaj o Vaših ministrantih.
Eden od tistih, ki j m je Jednota v resnici mar.
Ambridge, Pa., 12. nov.
Iz našegga kraja ni še bilo ni kdar v "Glasu Svobode" kakega dopisa, in Uidi tega bi ne bilo, ako bi ga ne izzval "Proletarec" s svojim obrekovanjem.
Om namreč pi>e v eni svojih pred zadnjih številk ter opozarja Slovence po Pennsylvauiji in Ohio pred nekim sleparjem v osebi g. Johna Ston ča, da naj se rojaki varujejo njegove sleparije z urami in verižicami. Nesramna laž in obrekovanje! — Jaz poznam g. Stoni-ča že najmanj tri leta in z njim tudi kupčeva], — a reči moram, da ima pošteno blago, primerne cene, kakorsnih se zamorc le v največjih in najbogatejših prodajalnah dobiti, — in to brez nikakih prevar, kar se kje drugje tako lahko naleti; John Stonich je v tem oziru skoz in skoz poštenjak.
Torej, v isti meri ko mu Proletarčevci kradejo čast m poštenje, ga jaz priporočam vsem cenjenim čitateljem "Glas Svobode" in drugim Slovencem v Združenih državah.
Ne ozirajte se, S'ovenci, na to, kaj "Proletarec" piše, marveč na ljudi, ki se ne poslužujejo obrekovanja !
"Proletarcu" pa svetujem, da naj vbodoče prinaša raje članke socijal-ne vsebine, — ne pa obrekovanja in častikraje poštenih mož, — ako je res pravi socijalistični list. Tako bo šlo, drugače ne.
Novic nimam posebnih. Z delom gre dobro, in plača je času primerna. Ako kateri Slovenec nima dela, brez skrbi naj pride semkaj, in dobil ga bo.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem po Ameriki. Tebi "Glas Svobode'' obilo uspeha, — "Proletarcu" pa malo več zrele vzajemnosti
Frank Tomažič.
Naši zastopniki.
Za diržavo Michigan in Minnesota: J. Molek.
Za Conemougli, Pa.: J. Bricclj. Za Johnstown, Pa. • M. Štrukelj. Za državo Kansas: P. Obregar in S. Stefančii.
Za državo Wyomir.g: Lorenc Demšar.
ISCE SE Vine ene Kolar. Za njegov naslov bi rad zvedel
Ivan Remih, Box 175, Steel, Ohio.
SE I ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po Časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar..enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g'tdo, da/ bodo ozdravile. .Sli vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo..
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno sc obrnete do kakega druizega zdravnika.
Zastrupi j en je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in-sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 sveier vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DRILL, sloveiiNkl zdravnik, h katerim se lahko pogovorite.
703 Penit Are., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim druatvam pri{)oroČ!tm tudi moje dvorano zn društveno seje, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pija£e, unljske smodke In prost prigrizek.
1'otujoM rojaki yedno dobro došll!
1'riporočam bb vseui v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Ave.
Chicago, III.

$6.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednost 1 DELNICE FAROBllODNEGA DRUŠTVA
American Navigation Company.
Kdor feli delnico kupiti še prej, predno cena istim zopet poskoči, naj takoj odpošlje naročilni listek iu denar na
American Navigation Company
108 Greenwich Street,
NEW YORK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plačana in nI treba nlkakega poznejšega doplačila.
Naročilni listek
(Incorporated under tho laws of tho'State of Maine)
Američani Navigation Company
FRANK Z0TTI, Pbekident,
[Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že
(1,500.000 u plačanih.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod!
8 tem so.naročim na......delnic družbe 'Americnm Navigation Co' ter Vam zajedno pošljem
znesek S............kot plačilo za narečij e delnice, katere mi blagosvolite vposlati takoj,
Razume se, da mi moiato ako prekoračijo naročnine 7goraj imenovano glavnico, fom iti v poslano svoto v celem zneska.
Ime........t.................................
Ulica in št.......................................
t
Mesto in država............................
Dne..................190....
Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
American Nayigation Co., 108 Greenwich St. New York.

_	SB /-v
ULAS BVODODE
0
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
g sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonjch, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 4-13 Main Str. La Sallo, 111. Tajnik: Mabtin Konda, (569 LoomiB St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W, 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klohučab, 9617 Ewing Ave., South, Chicago, 111.
!Dan. Badovinao, 200 Chestnut Str., Kewaree, 111. John Verscaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111.
1 Martin Potokab, 5(5-1 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Ti8OL,9002 Strand St. So. Chicago, 111. , . ( Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bolniški 1 Jo8lp Matko, Box 481 Claridgo, Pa. odbor: j Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsaki tretji čotrtek bvojo redno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jodnotnemu tajniku.
Misli.
Siloviti, krvoločni anarhizem je sad nakdajne krvoločnosti katoliških fanatikov izza časa sivte inkvizicije. Na Španskem in v Italiji je ta inkvizicija najstrašneje divjala, in zato se je tudi anarhizem tam
najprej vgnjczdib.
+ * ♦
Svojih mislij, svojega prepričanja ne vsiljuj nikomur z nestrpnostjo. Ako tvoji dokazi za resničnost tvojih nazorov ne izdajo — potem si slab pisatelj ali govornik. Bleščeča resnica pa govori sama za-se —
opazuj naraščanje socijalizma. * * #
Pri vseh stvareh se zahtevajo jasni dokazi — le pri veri ne. Zato je goljufanje z vero najložja in najbolj izvrševana sleparija. Današnje države pa tako početje podpirajo. Le Francija še vedno koraka
na čelu narodov.
* » *
Med človeškimi uredbami je je-dino le papeštvo, katero veže barbarstvo s prihajajočo dobo splošne prosvete.
* * *
Socrjalizem bo stri verige, k: drže sedajne rodove v duševni temi, iztrebil bo kriviČnost in gnjilobo, in na razvalinah lažnjive in hinavske kulture zgradil tempelj obene-
ea človečanstva. h * * *
Sedajni državni red zapoveduje: "Delavec, tebe le zato trpim, da služiš nekaterim stanovom denar, da mi ti zamorejo davek plačevati, s kojim si v svojo slavohlepnost vzdržujem armado, in da sam morem tako živeti, kakor se spodobi poveljniku. Ako se s tvojim denarjem ti stanovi kratkočasijo in ga pone-potrebnem zapravljajo — to meni nič mar."
Današnje vere pa nam na srce pihajo s temi le, s svetim oljem in z nebeško milobo namazanimi bese. dami: "Delavec, ti si izvoljenec Gospodov, ker nikomur ni dana tako lepa priložnost, kakor ravno tebi, da si zaslužiš nebeško kraljestvo. Prej bo prišla kamela skoz šU vankino uho kakor bogataž v nebo. Moli in delaj I" — ta zapoved Gospodova le tebi velja, ker Bog je med vsemi stanovi le tebe izvolil, da ne zgrešiš prave poti, in da ga boš nekoč gledat od obličja do obličja."
Delavec, socijalizem ti pa prayi: "Obrni s pomočjo volilne pravice — vsaj v Ameriki — sedajnemu državnemu redu hrbet.
Kar se pa tiče agentov nevidne nebeško firme, uprašaj jih po lastnoročnem podpisu dotičnega pooblastila. Ako tega ne morejo pokazati, vrzi jih iz hiše ter čitaj "Glas Svobode". Potem boš ostal zdrav na umu in duši, — postal boš samo. zaveden človek m našel boš samega sebe.
♦ ♦ *
Nedavno v Ameriko prišedši rojak pisal nam je sledeče vrstice: "Pošljem 75c za polletno naročnino Vašega lista "Glas Svobode". Ena številka, katero sem bral, mi je odprla oči, in začel sem prvokrat v svojem življenju sam premišljevati o rečeh, katerih si prej nisem upal."	-(
Da, da! amerikanski zrak in "Glas .Svobode" — kedo se jima more upreti?! To je zdrava, tečna hrana za te'o in dušo.
Odveza.
Žuf>mk (cerkovniku pri spovedi) : Zdaj ms pa še povej, kedo pije moje vino, kadar ni mene doma.
Cerkovnik (kleči nepremično in pobožno molči).
župnik: Ali nisi slišal, mežnar? Povej, kedo mi krade vino! Prej ne dobiš odveze.
Cerkovnik (še vedno tiho pobožen kakor poprej).
Župnik (stopivši iz spovedni-ce): Odgovarjaj!
Cerkovnik: Saj me niste uprašali ničesar.
Župnik: Uprašal sem te, kdo mi krade vino, kadar ni mene doma.
Cerkovnik: • Gospod fajmošter, iz spovednice se ne sliši ničesar. Pn menjajva, boste videli, da je res.
(Cerkovnik zleze v spovednico in župnik poklekne preti okence).
Cerkovnik: Zdaj mi pa vi, gospod fajmošter, povejte, kedo sc zabava z mojo rn'ado ženo in jo "kratkočasi", kadar ni mene doma!
Župnik (potegnivši cerkovnika naglo iz spovednice): Prav praviš! Kdor sedi v tej spovednici, tega se ne sliši in ne razume čisto nič. Odvezujem te vseh grehov. Pax tecum I _
Po volitvah.
Kdo je oni človek tam, ki neprenehoma sam sebe tolče? Mogoče je kak norec? —
O, ne. To je delavec, ki se sedaj bije po butici, ker ni volil socijal-nega listka. Prebudi! se je šele sedaj, ko je že prepozno.
m * *
Socijalna propaganda se navadno priče prvi dan po končanih volitvah. Zapomnite si tol * ♦ *
Ako hočemo uspevati, imeti moramo najprej prostost mišljenja, in potem šele dobimo druge prostosti.
Izid tadnjih volitev.
Iz ravnokar skončanih volitev izišli smo sicer kot premaganci, to da (Kxllegli smo častno. Napredovali smo povsod, skoro v vsaki državi se je število socijalistov povečalo. Tako je ti. pr. dobil Haywood v Coloradi 20.000 glasov. Razun v Milwaukee nismo nikjer prodrli s svojimi kandidati. Zadovoljiti se moramo zai sedaj še z zavestjo, da naša moč raste, in da čas ni več da'ec, ko dosežemo tudi pozitivne uspehe. Vendar pa bi mi pri sedaj-nih volitvah dobili še več glasov, ako bi kapitalisti ne uplivali na delavstvo z obljubami, da jim plače povišajo, ako volijo za njih kandidate. Mnogo so jih s takimi in jed-nakimi obljubami premotili. In časopisje sedaj po volitvah res pogosto poroča, da je ta in ta tovarna poboljšala svojim delavcem plače. Kapitalisti so torej za enkrat besedo držali! Prepričani smo, da bodo tudi še za naprej de'avstvu "naklonjeni" — do prihodnjih predsedniških volitev namreč. Ko zmagajo tudi tukaj, pa se bo kapitalistična ljubezen nakrat ohladila in padla na ničlo 1
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peil In pohištvo prt
NAS —
O
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina 11I. Chicago. III.
Pozor!
Poiorl
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravne pijače— najboljše in najfinejše linijske sinodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ccno. Postrežba točna in Izberna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potoknr, 564 S. Centre tie. Chicago. III.
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Vfflkii j<dol n je b j o in naravno zgotovljem^ Vsakovrstne drožineke in dmštvine slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše sliko v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391 — 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
establish 1883	phone Canal 287
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli ie kako oznanilo in si predstavljali, kako po oeni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tnm ničesar ne kupim". VeČina nas ima toko skušnjo, in če je vi ni-ste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite tuke predme, to cznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledato in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa, no, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-meta je za polovieo znižana. Mi le^a ne storimo, knjti vsakdo y6, da nekai dobička moramo imeti, ker sicor ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglej, to blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slam. nikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možko obleke.
Slika prodočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET,
. V naravni velikosti slike.
Kolesovje je najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltham.	A Afl
Te vrste ura »tane le	W
V obilo naročbo bo priporoča vsem Slo-vencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naroČite dvanajst kabinetnih
slik, prj fotografu ******
Dobro dole, zmerne cene,
r'WWWWWWWWW!
MODERNI F0T00RA-FIČNI ATELIJE
p L. Hagendorff. ^
Vogal Reed in Oregan ul. ^ V MILWAUKEE, WIS.
^ Znižane cene za poročne slike.
tfJMJMlUUliUJUJMJ
f>\ STARA IN IZKUŠENA
(jUNAED LINE
«Ui0Tlj(n> tata 1840.
prevaža ljudi in blaoo čez ocean
GiBELALTAR, EEHOVft. NAEPEL ITD.
lepi, veliki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton,
••PANNONIA"	10,000 ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav< di-la o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
•• IM*Jo agentj«! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Deorborn Str.	ohicaoo.
P. Sclioenhofen Brg. Co's.
Najboljše pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Edward Pauch
-gosti Inicar-
663 Blue Island Avenue CHICAOO, ILL.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, na ravno vino in prstno Žganje. Izvrstne smodke.
telefon štev. 777
HUSPOSKA BRATJE.
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island he. Chicago, III.
plačuje od vlog 1- jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30_dec, po 3 odstotke obreeti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
O LAB 8V0B0DR
VESTI' 12 STARE DOMOVINE IH iz jugoslovanskih pokrajin.
Ponarejen denar. V' Trstu jc razpeČaval 31 letni Abraham Taro'.li, doma, iz Condina v Italiji, ponarejen denar. Hi' je: obsojen pred Tržaškimi 'porotniki na en mesec ječe. ,
Železnica Trebnje—St. Janš. Iz Trebnjega se namerava graditi žcleznica do Št. Janža, kjer so premogokopi. Za to progo se najbolj poteguje St. Janška premogo-kopska družba, a tudi za celo Dolenjsko l)o velike koristi. Ker zasleduje družba le s¥pje osebne koristi, se protivr temu, da bi se postavil kolodvor pri trgu Mokronogu, marveč daleč proč od trga. To pa bi bil občuten udarac za Mokro-nožcc in okoličane. Pred nekaj časom šla je deputacija iz Mokrono ga k deželnemu odboru kranjskemu ]>osredovat v prilog trgu. Ogta-sila se je pri referentu za železni-ške stvari deželnemu odborniku Grasselli in pri Povsetu, ki sta oba obljubila, da bosta pospeševala koristi trga Mokronog in se"*p©tego-va'a za to, da se kolodvor [»stavi tik trga.
Roparski napail. V Trstu je bil denarni pismono-ša Andrej Velikonja v neki hiši roparsko napaden. Velikonja je imel pri sebi okoli 7000 K denarja. Na-pada'ec ga je pobil na tla z več udarci, vendar je imel Velikonja še toliko moči, da je klical na pomoč, vsled česar so prihiteli ljudje, ki so prepodili roparja, da svojega namena ni mogel doseči. Pismonoša je bil ranjen s sekirico, ki so jo vso krvavo našli na kraju napada. Na pada'ec je ušel, a upajo ga dobiti, ko doženo, kedo je odposlal denar v hišo, kjer se jc izvršil napad. Naslov prejemu k* denarja, je bil najbrž izmišljen in le na to preraču-njen, da se zvabi denarnega pismo-nošo v kako samotno hišo, kjer bi lopov ložje izvrši! svoj namen. Tudi na Dunaju se je pred 30 leti zgo. dil tak roparski z'ocin na pismonoši Gugenbergerju, ki je bil oropan vsega denarja, a lopova je roka pravica ujela.
Zakon o Rakocsy-ju. Ministerski predsednik' Dr. Wc-kerle je imel v seji ogerskega državnega zbora kratek govor ter je potem predložil zakonski načrt o Rakoczy-ju. Rakoczy je umrl v Carigradu, kjer je živel v pregnanstvu kot rcvolucijonarcc. Poslanci so stoje poslušali izvajanja mini* sterskega predsednika, a neodvisna stranka ga je pozdravila z viharnim odobravanjem. Postava ima te-lc določbe, V prvi se določa način glede prenosa Rakoczy-jcvih telesnih ostankov in pokopa v domovini. V drugi se odoravlja zakon iz leta 1875, s katerim je bil Rakoczy proglašen za izdajalca. V tretji se odo-brava svota 55,000 K za stroške slovesnega pogreki ter zi spomenik. Člen četrti določa z ozirom na zaplenjeno premoženje Rakoczv-jevo, da ta zakon ne irore imeti ni-kak:h privatnopravnih posledic. Zadnji člen pa govori o izvršitvi teh določb.
Umobolen. Neki kmet iz lUikovicc je pripeljal v < rorico svojega 27'etnega sina Andreja, da bi ga preiskal kak zdravnik, ker je revež umobolen. Ko sta sedela v gost;'ni na izvoznem trgu, je fanta oriiela bolezen, in začel je razbijati. Nato je bil s jjomocjo policije prepeljan v bolnico.
Pisemski poštni promet ob
nedeljah. V trgovinskem m nisterstvu delujejo na' to, da se bodo v bodoče daja'a pisma ob nedeliah ves dart istotako kakor ob delavnikih V ta namen pa naj bi se prilepljale na pisma posebne "nedeli^ke znamke", ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsako pismo s tako znamko bi se oddalo naslovljencu tudi v nedeljo ob istih časih, kakor raz-našajo pismonoše pisma ob delavni, kih. V Belgiji je to že vpeljano.
* Roparski umor. Gostilničar Juri Mainarič v Delnicah pri Reki je umrl vsled ran, ki mu jih je prizadel roparski mo-
rilec Franc Rogelj. Rogelj je doim iz okolice Novega mesta in so g* orožniki že dobili.
Železniška nesreča. • Na železnici, ki vozi na Reko, trčila sta skupaj dva tovorna vlaka. Razbilo se je 16 voz. Poškodovan je tudi železniški ti t. Izmed ljudij ni bil nikdo usmrčen.
I 'elikanska razstrelba.
V sistijanskih kamnolomih v Istri izvršila sc je dosedaj največja razstrelba v Avstriji. V razdalji 89 m. so zažgali dve mini. V eni je |>ilo 16,000 kg, v drugi 8000 kg dinamita. Razstrelitev se jc izborno j »osrečila in je dala skupaj 250,000 ton materijala. Razstrelitve sc je udeležilo mnogo "višje" gospode, tudi nad voj votlin j a Marija Jožefa.
Čudna so pota božje previdnosti
Največji sovražniki si podajo svoje roke, in najboljši prijatelji se — zlasajo. Zagrizeni klerikalec, advokat dr. Brejc in duhovnik mon-signore Podgorc, oba v Celovcu, vložila sta tožbo radi častikraje proti uredništvu ljubljanskega duhovniškega lista "5'ovcnec", v prvi vrsti proti duhovniku dr. Lam-petu. Kaplan Lampe je pozabil na nauk o ljubezni do bližnjega in je opsoval v svojem listu duhovnika Podgorca m Dr. H rej ca na neusmiljen način. A tudi kaplan Podgorc je pozabil na nauk o kr-čanski ljubezni in jc imenoval kaplana Lampeta zbesne'ega človeka. In zdaj toži Lampek' Podgorca in Podgorc Lampeta. •
Tudi pri nas so sc začeli kleri kalci med seboj tepsti. KatoH.ška Nova Domovina v Clevelandu u-driha po župniku Hribarju — župnik Hribar pa proti nji tajno ruje.
Anarhist Zavrtnik v Chicagi se je vkljub svojemu notoričnemu brezverstvti zvezal z duhovnikom Sojar jem proti svobodomiselnemu listu "Glas Svobode" — in pobožni Sojar pbdpira anarhistični list "Proletarec" moralno in financi-jelno.
In Zavrtniku se čudno zdi, kako moremo mi o njem trditi, da je anarhist in objednem zaveznik kat. duhovnika Sojarjal To pač ni nika-koršna uganka. Rimski klerikalc. so vse: republikanci, demokrati, monarhisti, socijalisti, anarhisti, morilci, prešestniki — sploh vse, kar kdor hoče — samo da služi njih namenom. In Zavrtnik je ravno tak.
ROJAKU
Slovenski delavski pevski zbor "Ore!" nudi nam zopet priliko poštene, bratske zabave.
Dne 24. novembra t. I priredi veselico s koncertom, in — kar posebno naglašatno — uprizorila sc l)o tudi enodejanska veseloigra "Dva gospoda pa tn sluga."
Za to igro smo pridobili najboljše moči, ki jih je možno dobiti, in brezdvomno bo njih izurjeni nastop vzbujal vso pozornost ter občinstvu nudi! obilo zabave.
Sodelujejo tudi razni priznani slovenski in hrvatski pevski zbori in izvrstna godba na lok.
Slovenci, ne zabite torej priti dne 24. novembra v Narodno dvorano na 18. cesti in Centre Ave., kjer se Vam pripravlja izreden užitek in posebna zabava.
Začetek točno ob 8 Jflo zvečer.
Odbor.
Ne trpite na revmatizmul
Drgnite boleča, otekla mesta z
DR. wmxm
AHCHOH PAIS EXPEILERJEH
in iznonodeni bodete nad prijetnim olajšanjem,' kteregu Vam podeli	(3)
Spričevalo nekega duhovnika Rev. H. W. Prey tag nam piše iz liamel, 111. :"Že 20 let vporub-Ijam v inozeniBtvu 111 v tej deželi z izvrstnim vspehom v slučajih revmatizma, protina, pre hlajenja, >>olečin v hrbtu in podobnih l>olih Vaš sijajni Anchor Pain Expeller bodem vedno rabil. 25c in 50c. Pri vseh lekarnarjih F. Ad. Rlchter & Co. ,215 Pearl st.,New York
Kedo vam zamore pomagati.
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na svaki način snmo oni zdravnik, kateremu so dobro znano vse Človeške bolezni,
trpljenja in slabosti 1 ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje VaSih bolezni j!
Kajti v VoSern zdravju obvisi Vnfia prihodnost, kakor tudi Vafio družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delato. Zatoraj rojaki, ako Vam jo potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vodite, da jo nad stori, izkufleui in po colem svotu zuami in slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamoro in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katero koli akutno, kronično ali zastarelo bolezni kakor : bolezni Ua pluftah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrab, mehurju, kakor tudi VB8 bolezni v trebušni votlini, boluzni v grlu, nosu, glavi, uervoznost, živčno bolezni, prehudo utri-ponjo in bolezni srca, katar, preidajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanjo krvi, mrzlico, vročino, težko dilianjoJnopraviino prebavljanjo, rovmatizem, gilit, trgnnje iu bolečino v križu, rokah, nogah, ledjih iu boku, z/ato žilo (hemoroide), grižo ali pro liv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in telo, vodenico, božjast; slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, noslodke onanije (samoizrabli-ovanja), šumenje in tok iz ušuh, oglušonje, vso bolezni na očeh, izpadanje las, lunko ali prh na glavi, srbenje, lišajo mazoljo, turo, hrasto in raije, vso žensko bolezni na notranjih organih, neurasteniflni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, ličili tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vso ostalo notranjo iu zunanjo bolezni. On jo prvi iu ediui, kateri ozdravi jetiko iu Sifilis kakor tudi vse
tn.jne spolno bolezni mo&lto in žonske.
POZOR 1 Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval nlislik od ozdrav-Ijonili bolnikov I Odgovor 1 Zalo ker niso nikogar ozdravili — potom jo popolnoma naravno, da se jim ljudjo no zahvaljujejo.
Tu donaŠamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: bolezni v pfslh, težkega dihanja In slabosti.
VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, I ud.
Ozdravjen : bolečin v križu In rheumatizma v rokahic nogah, JOŽO PERN AR,
Bo* »U.	Richmond. W. V«.
Ozdravljena: težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOIt,
ion] Commercial Ave., Chicaco. Ul,
Ozdravljen : Rhcumati/ma in
stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Roi 51 Hoston. N.V.
Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja.
MILOŠ LAVRNIC,
A. V. S. Co. _L. til ville, Colo.
Ozdravljen . prebadanja v rebrib.
MARKO TRBOVIČ,
H River Umik,	Kan»as City, Kant.
Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prostora nemoremo vsili naeukrat objaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci 1 Predno so obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zuvod — prašiijte nas za svet — ako file bolni, filabi lili nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno iu brez vs ieega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko sto stari-—koliko česa traja bolezen ter vho glavne znake bolezni. Ako Vam bolezeui popolnoma znamo, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zusionj, uko pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov :
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
Oidravlieni: bolffnl vpr»lh ielod/ner« k«, tails telkegadlhanjaln bokinl arc*.
MICHAMNA MOKUAW IČKA,
■45—5th Street, Passaic, N. J
140 "WENT 34 tli S l\,
NEW YOIIK, IV. Y
potem smete z mirno dušo biti projpričani Vašega popolnega ozdravljenja.
Kedor hoče onobno priti v ta 2avod, is Isti odprl vaakl dan od in predpoldnrm do j popoludno, — ob nedeljah in prainikih od 10 do I.
Edina vinoma, ki toči najboljše kalifornijska in imporlirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojeni življenju pok us i 1 boljšo kapljico. VBi dobro došli!
j'emu pustih od nevednih zobozdravnikov izdirnti svo^e, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe? *usti si jih zaliti s zlatom aH srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. U. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 HlUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
-—»GOSTI LX0!
na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točno in solidno. VBok potujoči Slovenec dobro do-
sel.	C. HOFBAUER.
\
— <521 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu,da ima seduj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakortndiv popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
NAJEMNIK & VANA,
p	Izdelovalca
sodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
£2-84 Fisk St, Tel. Canal 1405
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom jiriporočavo svoj lepo urejeni
:Sal()OIP
Točiva vedno bvožo pivo in pristne droge pijače. Raznovrstne fine Bmodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava
brata Košiček
590 S. Centre (ve, Chicago, III.

■
SLAB SVOBODE
RAZNO.
1880
Vnetje sapnika
1906
* m
Noben« bolezen se tako hitro ne ukorenini Ukor prehlajenje, ki kasneje povzroči vnetje sapnika in drugih organov, ki nabirajo zrnk za pljuča, V drugih organov, ki nabirajo
....	v annnikn An__— prehlujenje spremeni v bo bolj
koma spoznati za kaj nevarnega, nekaj prav neznosnega, Ako bo lahko dobi kasneje jetiko ali su-nadlog tem lažje varujote, in če stranite rabite zdravilo, ki oz-šem času, in to je:V
zrak za pljuča. V sapniku se nevarno bolezen. Ker ga je red-vendar je taka nevednost kasneje Človek hitro ne začne zdraviti šico. Da se pa teb Deležni in jih že imate, iste tem hitreje od-dravi vse take bolezni v najkraj-
SEVEROV
• ••••
za
BALZAM
plujča,
ki zdravi vse bolezni grla, vratu	in prs ter je že priporo^n «1
zdraviko in drugih ljudi, ki bo g« poskusili. Zu,, «.jl. zdr, £ podaja 25 let.
Izvinjenje Protin Bolezen hrbtenice Rane Nevralgija Opekline Odrgnine	Izbruh
Bule Otekline Trganje	Rak
v u, . »iena bolezen pride na žlo\iku h 1 v on h. Ali bi i.e bilo un « b»i o ko bi btl vaaa za to pripravljen ter in,el v, dr o pri roki najboljšo zdravilo za vse gor, navedene bolezni, ker res izvrstno deluje v vseh slučajih.
•••••••
Severovo Olje sv. Gotharda

i. ..»Inn na oouudo ljudstvu ob tokih Blučii ji,I; ojdrovllo je le ve« ljudi v preteči, ili 25 i, dobCv^h'"! kot M te Hel mogel popianti v ev„,,h ko,c.,,h nioog.h izd.,. Bodite previdni, inko potrebujete Revile up^.jte »	»„
V vseh prodajalnah. ■:■ Zdravniški svet prost.
i t	_ l xxl
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin,
Priporoča vsim slovenskim salonom svoja izvrstna vina ln likerje. Ima v lalogi tudi im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P J Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAONET | QRANAT |
Itazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi le bodemo zadovoljili.
CEDAR RAPIDS IOWA
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okoliai naznanjam, da tooim v svojem noveureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 vlioe Chicago, III.
yODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis til. na vogalu 18. PI.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja.
tklefon t'anaii 704 1

Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vslužltl tudi zunanjim vlacattl£m uvedli smo da vlofe sprejemamo poitnlm potom. VI lahko denar nT vsaki poŠti za nas vložite s prlp.mbo naslova. Vlo*e sprejemamo od $1.00 naprej. Pilite po navedila na
SOUTS CHICAM MM BANK .
278_92nd Street	Chlcafo, III.
Zanesljivo varnost
Vam nudi,
INDUSTRIAL HAVINGS HANK
652 Blue Island Ave.
s svojimi privatnimi predali za vlaganje in shranjevanje dragocenost i j
Celoletna najemalna znaša $3.00. vsako soboto odpbto do ' 8 ubb zvečer.
Ustanovljena 1890.
XB&bbbbbbbbb*
Duhovnikova poroka. Bivši profesor veronauka na realki v.Pragi, vitez maltenskega reda, dr. Dobrava, je pobegnil v Drazdane, kjer sc je poročil s svoja bogato svakinjo.
Prav je imel — bolj prav, kakor če bi kot duhovnik uganjal z ože-tijenim in neoženjenim ženskim s|>o]om razne svinjarije in vernikom dajal pohujšljive vzglede.
Dober recept. Ljudstvo sc mora bičati z moralnimi pridigami, da sc mu stem vcepi zavest njegove pokvarjenosti in n evrednosti, kar znatno potlači in omeji njegovo vzbujajočo se samozavest. Sužnji naj poznajo le strah, in ta jc tem večji, čimbolj je č'o-vek prepričan, da zasluži kazen že vsled njegove prirojene in pridobljene manjvrednosti, nc le vsled njegovih resničnih pregreh.
Tega navodila se drže oni ljudje, ki, namesto da bi sc potrudili zbol)-š-ati živi jenske predpogoje, delavskim milijonom, vedno mažejo in leči jo na videz pokvarjeno moralo "nižjih" slojev. Navadnemu človeku ccl kos lepih naukov: moralo za zajuterk, moralo za kosilo, moralo za večerjo, — "izvoljencem" pi vse. kar jim srcc poželi. Ti so brez najmanjšega madeža! Vzvišeni nad vsakdajnostmi, še celo grešiti nc morejo 1
Toda tudi potrpežljivosti najbolj potrpežljivih mora b;ti prej ali slej konec. Spregledali bodo — četudi pozno.
Nov način samomora. Neki podčastnik na Nemškem poslužil se je sebi podrejenih vojakov, da so ga.ustrelili. Njegov od delek -se je vadil v streljanju z običajnimi slepimi patronami. Tod-a življenja siti podčastnik je svojim vojakom nabasal sam puške in se postavil v primerni oddaljenosti kot tarčo. Potem jim je zapovedal, da naj merijo na njegova prsa. V trenotku, ko so izstrelili, je zakričal: "Hura, cesar!" in se mrtev zgrudil. Nabasal je puške z ostrimi patronami, ne da b; vojaki za to vedeli. — Čudno, na kai vse ljudje pridejo.
Obsojen gostiln ičar. Na višjem državnem sodišču Freeport, 111., je sodnik Landis obsodil Viljema Bisliop iz Bclvidere, 111., v dveletno ječo in v globo $ioo, ker jc prodajal opojne pijače brez licence.
Dunaj ima lastno pivovarno. Dunajska mestna uprava usta-novila je pred par leti pivovarno katero vodi v lastni režiji. To je storila v zavesti, da koristi stem prebivalstvu in ga brani pred izko-riščevanjem pivovarniškega tru§ta. Pod ravnokar dovršeno, lepo mestno, dvorano se nahaja gostilna, ta kozvana "Ratskeller" (mestna klet), katera slovi kot ena najbolj modernih v Evropi in ima.prostora za tisoč ljudi. (Mislimo si eno tako napravo v kleti novega mestnega $2,ooo,ooo-skega jK>s'opja v Cliica gi! In dohodke take gostilne!)
Dunaj pa ima tudi municipijalnj (mestno) vrtnarijo, kje/ prodajajo cvetlice iz mestnh parkov, zlasti n; zalagajo z njimi hotele, kavarne itd.
llearst — morilec! \ elikansko senzacijo je zbudila v vseh političnih krggjh izjava dr žavnega tajnika Roota, ki jc v zad njih volilnih bojih imel govor < Utica, N. Y., v prid izvo'itvi repu blikanskega guvernerja v držav New York. Govoril je v smislu i, po izrecnem naroč ln predsednika Roosevelta, ter strastno napadal de •mokratskega kandidata Hearsta Naglašal je. da jc ta seb eni. nepo steni demagog popolnoma nespo soben za guvernersko mesto, in posebnim dovoljenjem Roosevelto vim tudi izjavil, da je Hearst prav povzročitelj smrti bivšega predsed n'ka ,McKtn!ey-ja.
Priprave ra volitve v rusko Jumo Predsednik ministerskega sveta je razposlal guvernerjem okrožno brzojavko, da naj čimpreje sestavi jo imen k oseb, ki imajo volilno pravico za državno dumo. Voliln menik je treba priobčiti do 3. de cembra t. 1.
Avstrijska držaz<ita svesa posredovalnic sa delo.
16. m. m. vršil se je na Dunaju ustanovni občni zbor državne zveze avstrijskih splošnih posredovalnic za delo. Izmed zanimivih točk dnevnega reda omenimo le naslednje: Izposlovanjc znižanih cen na železnicah za one, ki iščejo dela; ugodnosti z oziram na porto za po-sredovalnce, ustanovitev vsak teden izhajajočega osrednjega oglasnika za izpraznjene službe in ponudbe za delo. Razuntega se je sklenilo, priporočati vsem večjim mestom in obrtnim krajem ustanovitev lokalnih posredovalnic za delo ter jim dati v to svrho na razpolago potrebnih pripomočkov. Vkratkem vršilo se bode posvetovanje zveznih posredovalnic glede poslovanja z ozirom na kmetijske posle.
Gotovo bi bilo zelo ustreženo tudi vsem ameriškim Slovcnccm, ako bi sc našel med nami mož, ki bi u-staiov'I kako posredovalnico za Slovence in sploh Jugoslovane, ki iščejo dela. Vse druge narodnosti jih imajo, le mi je še nimamo.
Nentci v PetrOgradu. V Petrogradu, ki šteje poldrugi milijon prebivalcev, živi 90,000 Nemcev (med temi 12,000 nemških državljanov).
— Kakor se sliši, sklenila se bo ttrozveza med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Italija pa bo stopila v zvezo z Anglijo in Francijo.
Japonska vlada je sklenila zgraditi bojno ladijo, ki bo največja na svetu. Nosila bo ime "Dread-naught".
— Pomorski častnik in pisatelj Ernst pi. Reventlow napovedal je, da vkratkem izda knjigo, naslovljeno: "Kaiser Wilhelm und die By-zantiner" (Cesar Viljem in bizan-tinci). Mož, kateremu se pač nc more odrekati Lidaitost in zvestoba, nastopa s tako prostodušnostjo pro. ti svojemu "najvišjemu vojnemu gospodu" in njega okolici, da jc vsa "verna" Nemčija presenečena. Reventlow graja v svoji knjigi cesarjevo domišljavost in vihravost, a z največjo brezobzirnostjo in odločnostjo biča one niskotne in potuhnjene petolizce, ki s pretirano hvalo cesarjevo slavohlepnost sistematično negujejo in ga delajo vedno bolj domišljivega in nestrpnega. Ce bo šlo tako naprej, se bo nemški cesar Viljem kmalu čutil kot nekakega Boga, kateremu se mora klanjati ves svet. Raditega že sedaj ne trpi nikake kritike svoje lastne osebe in zavrača take početje kot nekaj nečuvenega.
rojaki, naročujte 61
"c lab avoiorE."
Daroval je
A. Budna v prid socijalni
stranki..............$2.00
listu v podporo...........30
naznanilo.
Podpisani naziianjom rojakom po AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se liolel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno.5" Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) 160 aeers, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplač no.
V vsili tozadevnih informacijah obernite se zaupno na
M. P. Pazderic P O. Rf z 192 Larimore. N. Dak.


GOSTILNA
"Pri ČEHU
5fiH So. Centre Ave.
CHICAGO, ILL. Razne pijače - prost pri giizek. Postrežba poštena in skrbna. Prenočišče za potujoče občin stvo. Lepe sol«' za stanovanje b hrano in tudi brez nje.



' • • 9, ' p

GLAS SVODODB
Med nebeškimi svetovi,
NARAVOSLOVNEČBT1CE Urejuje Ivan Kaker._
Skrivnosti •RIMSKE CESTE"
Vmd.
(Nadaljevanje.)
Naravno je, o čemer bi tudi mi vsak hip lahko prepričali se v malem poskusu, da je čedalje burnej-šc vrtenje tega vesoljnega trupla okoli svoje osi moralo naposled provzrociti tudi čedalje večje stiskanje 'svoje materije in to do skrajnega napeto stanje streiniti po nekaki rešitvi materije iz tega stanja. Ta rešitev je naposled tudi izvršila na način, da so najbolj sti-sneni doli materije, t. j. oni okoli osi vesoljnega trupla združeni, svojo ogromno silo potisnili na skrajnem se nahajajoče in jih jeli metati zopet nazaj v vesoljni eter, ,iz katerega je biki prej iztisneno to prvo vesoljno truplo.
To metanje je trajalo tako dolgo, da se je prvotno trupla toliko upokojilo, da niso njegovi sestavi zahtevali nobene osvoboditve več in so ostali v prvotnem trUplu kakor 'prvotna skupna, zmes.
In kako moramo potemtakem imenovati to prvotno ostatlo skupino?
Mater nscga stvarjenja!
Njo, ki je rodila vse svetove.
Da pa ne prehitimo najvažnejegn dela stvarjenja, se moramo vrniti za korak nazaj.
V onem treuotku toraj, ko se j<* po pritisku materine snovi svetov, izločil iz iste prvi kos, se je priče' takoimenovani "mehanizem stvar •stva", t. j. zakonito gibanje raznih glavnih delov stvarjenja, katere •dele poznamo pod imenom "svetovi".
Za prvim delom ali kosom, ki se je iz'ocil iz materinega trupla svetov, je sledil drugi, tretji, četrti i tel tako dolgo, da se je izločil zadnji »in izbežal v brezdanji prostor etra.
O tem silovitem prvotnem pojavit stvarjenja si zatnoremo napraviti nekolično sliko, ako se podamo ■k sledečem računu.
Vsak teh prvih iz glavnega trupla izbeg'ih kosov ali svetov je samostojno svetovno truplo ali po na še: "solnce", za sebe zareče solncc, tudi "zvezda neprinučnica". Takih samostojnih solne je naštelo zve-zdoznanstvo na vsetnirju t. j. zvezdnem nebu dozdaj okoli .1-200 milijonov. Vsako tako solnce je silovito ogromno truplo, kar poznamo že na tem, da naše solnce, ki ni eno največjih solne, meri v svojem premer ju 187,000 milj iti je toraj 323,000 krat večje nego naša zem-ljk. S kako nezapopadljivo močjo je metalo prvotno truplo iz sebe ta solnca, pa lzjioznamo najložje na tam, da so ta solnca drugo od drugega silno oddaljena. Znanstveno izračunjeno je, da je oddaljeno naše so'nce od sosednega osem bilijonov milj (en bilijon je pa 1,000,-000,000,000 t. j. en milijon milijonov), to se pravi, da je ta oddaljenost 400,000 krat večja, kakor ona naše zemlje od našega solnca. Iz te daljave potrebuje svitloba onega sosednega solnca 6l/j leta, da doseže zem'jo in vender prebeži svitloba 40,000 milj1 v enem trenotku. Najboljši konj bi toraj potrebovat ioo milijonov let, da predirja to daljavo, pa bi moral dirjati neprenehoma noč in dan.
Druga solnca pa so še mnogo dalja in njih oddaljenosti sploh ni več mogoče natančno izračuniti.
Vsa ta solnca pa se vrtijo neprenehoma oko'i svojega materinega sveta z neznano hitrostjo, kakor so se začela vrteti v onem trenotku, ko jih je ta silni materni svet vrgel iz sebe.
Za resničnost trditve o tem vrtenju solne okoli njihovega materinega trupla ali solnca, veljaj samo sledeče fizikalno pravilo, ki je veljavno sploh za vse fizikalne zakone v materiji.
Denimo v posodo vode kapljo olja in poskusimo Je-to vrteti s kako stvarjo okoli njene osi. Vrtimo to oljnato krogljico bolj' in bolj in videli bodemo učinek tega vrtenja: od kroglice se je odtrga.!1 kolobar-ček in vrteč sc okoli syoje osi vrti se hkratn okoli prvotne kroglje. Ako vrtimo krogi jo še bolje, razpade kolobar na več delov, kateri se istotako vrte okoli prvotne krog-Ije. Na ta način so se izločila solnca iz glavnega okoli svoie osi vrtečega se truplo in se jola vrteti okoli ■njega in se bodo vrtela bilijone let.
O hitrosti vrtenja teh solne imamo različnih računov. O našem solncu je izračunjeno, da se vrti s hitrostjo solnca "m-z solncem vred beži i na^a zemlja iu druge zvezde našega osolnčja okoli prvotnega trupla. Pa je znan še tudi drug svet, drugo solnce, z knenom "Cambridge", ki bež?i s tako hitrostjo po svojem tiru, da bi v dveh minutah priletelo okoli naše zemlje: vendar pa je to solnce tako daleč od naše zemlje, da bi vkljub njega hitrosti pretek'o milijon let predno prileti do nas.
Od kodi* pa izvira različna velikost teh solne in tudi različna hitrost njihovega bega okoli materinega solnca?
(Dalje pride.)
Našim naročnikom.
Ma'okdo naših rojakov, ki je naročen na naš list, si pri čitanjto istega morda ne predstavlja, koliko truda, koliko sitnosti in stroškov stane, predno je ena taka številka gotova.
Upravni stroški so v zadnjem času nenavadno visoko narastli; zlasti se je občutno podražilo tiskanje lista in sploh vse. kar je v zvezi z izdajo časopisa.
Večkrat smo pozivali rojake, da se na list naročujejo in ga v krogu svojih prijateljev razširjajo, oblju-bujoč pri tem, da pričnemo z dvakratno tedensko izdajo, kakor hitro dobimo zadostno število naroč-tiikv skupaj; nagla.ševali smo, kolike važnosti bi bil za ves slovenski narod po Ameriki tax napredek neodvisnega lista, ki jedini stoji na opolnoma svobodomiselni podlagi in ki v resnici dejansko izvršuje svoja načela in jih nima le na papirju.
Drugi listi dobivajo od vseh strani izdatne podpore, imajo trdno gmotno stališče, veliko število naročnikov itd. itd. — a mi smo navezani na sami sebe; ne moremo se zanašati na kaj drugima, nego na točno plačevanje naročnine. Zal pa, da nekateri naročniki tudi te svoje doižnosti ne vršijo lako, kakor b". morali.
Ne tožimo radi svojih bolečin, a toliko lahko omenimo, da se mora upravništvo mnogo boriti s finan-cijelnimi teškočami in da ogromne upravnč stroške komaj zmiaguje.
Vedno smo se trud li in se trudimo za zboljšanje in nov;, 'go lista. Da ust režemo vsa; deloma svojim rojakom, ki želijo več berila, opu-stilli smo svojim naročnikom na ljubo mnogo oglasov, na čemur je l:st sicer pridobil, a dohodki so se znatno znižali, in stem smo prišli v še večje neprilike.
S svojim neustrašenim nastopom proti vsakorŠni hinavščin-i, bo-lisi duhovniški ali posvetni, prido-bi'i smo si mnogo sovražnikov, ki tajno in zahrbtno proti nam rujejo in škodujejo Irstu, kolikor in kjer moreio. Zvezali so se proti nam tisti iljudje, ki smo jih razkrinkali in ki so se poprej sami med seboj smrtno sovražili; združila jih je proti nam le skupna maščevalnost. M| smo osamljeni in vkljub vsem neprilikam se ne strašimo boja.
Tem večja do'znost je torej vseh naših naročnikov in somišljenikov, la stojijo trdno, neomahljivo v tej borbi na naši strani in da nas z obilnim tiaročevanjem in točnim plačilom podpirajo. Priporočajte vedno in povsod naš list in razširjajte ga kar možno med onimi našimi rojaki, ki še niso naročniki. Uspeh take agitacije gotovo ne bo izostal. Stem listu in načelom, ki jih zastopa, najbolj koristite.
Upravništvo.
limil Bachman,
580 So. Centre Ave. Chicago.
POZORt
vozom
SLOVENCI!
l ifts ItAlinrs FAC IOHV.
•80 E.BACHMAIV
Kadar so mudite v mestu, pozabite obiskati rojaka Frank Mernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Salle postaji.«
»Zapominite hI:-
... Gostoljubna postrežba!....
FRANK BERNIK, lastnik.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
Mirko Vadjina
priporoča bratom olovencem svojo IIRIFNICO. 390 W. 18. St. Chicago,
kam?
h QRAM-U& y M'liC-n
Najboljša in najlepša slovenska gostiinu v Chicagi
-408 VV. 18. cesta.-
Najboljše pivo, najboljša im-portirana slivovka. staro new yorsko ter pristna kalifornijska vina.
Najboljše žganje v Združenih drž, takoivani 'Woodland."
Vedno sveži in fini prigrizek, Potrežba pozorna in reelna.
GRAM & KRULC
408 \V 18. Str. Ohicaoo.
Nana razstava
modernih jesenskih oblek In površnikov
je najboljša in v toliki zalogi kot nikdar« poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapiduona-p rodu je, dokaz tega je vedno vooja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah.
Iz te nove zalege oblek in površnikov Hi lahko Izberete 111'jmorinejše, raznih barv in razne velikosti po ......cenah od.......
$7.00
......do......
$25.00.
vogal 18. in 1)1110 Island Ave.
HING<2
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno Čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa it ahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeftuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to isvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
* • • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
♦ * ♦ *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
v
., .-. ^...i-, v^rtife. -i»V-