Stev. 16. jzhaja vssk de-iavnik popoldne '<®NE PO POŠTI: * celo leto K 144*— « Pol leta K 72— V Ljubljani, petek, 21. januarja 1921. iPoStnina p'ačer.3 v gotovin!. Leto I. Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništvo štev. 50 — Telefoa = upravi.ii.tva štev. 328 =a CENE PO POSTI: za četrt leta K 36‘—' za en mesec K 12 ^UPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 63 VIN. Proti zmaiaianiia dslzusklh mezd! stenčni minimum. Naredba se pripravlja. Za ehsi- aln (Izvirno poročilo.) Belgrad, 20. jan,4 Ministrstvo za soci v?o politiko je izdelalo naredbo, ki naj k lli nekatere pravice delavcev. To nared-0 do minister predložil ministrskemu svetu. 5 Ta natedba določa, da delodajalci ne jmeio od l. dalje delavcem z m a n j-slTV a t i mezde. To velja za industrij-^ at c-brtna, rudarska, trgovska in promet-. Podjetja, velja istotako za zasebna, dr-■f’ okrajna ali občinska podjetja. c. |udi je prepovedano, da bi delodajal-^orkoa pritiskali na delavce, -istočasno doio čanaredba, da se ima uradno ugotoviti minimum delavskih plač. V ta namen se sestavi mešana komisija, ki ji bosta pripadala dva zastopnika delavcev in dva zastopnika delodajalcev. Državo bi zastopal deželni obrtni nadzornik. * * * Srbski minister za socialno politiko kaže več umevanja za delavske težnje ko njegov slovenski prednik dr. Kukovec. Če bo pa naredba, ki je v njej govora, v vladi res sprejeta, to še ni gotovo.-In če bo, je to nekaj, kar je delavstvo že davno zahtevalo. Je pa le košček delavskih zahtev. r3nc Tersegl av: . . . takvenopolitično oprašaesje in naia ustava. m, g. . ^r. Rado Kušej priznava, da »cerkev Sk'n nikdar ne bo opustila svojega veruj 0 ^tolerantnega stališča«, da vse vere ? enako prave, pač pa se iz praktičnih °gov more sprijazniti z versko parite-danih razmerah. Zato ji on nuja pari-^elCno uredbo odnošajev do države, toda u Potom sporazuma kot med dvema oblo a< imata vsaka svojo suverenite-$ ,v svojstvenem jim območju, nego po na-gj 11 absolutne suverenosti države. Na dru-tj s rani pa se R. K. ne pomišlja priznava-Prav'co prosto oznanjati svoj žiJoma intolerantni nauk in ga celo raz-spj . ^ed nečlani. Tudi tega ni mogoče medseboj v sklad, če naj ima pari-l0va ^sigurati čim bolj harmonično sode-m nle obeh oblasti za najvišje etične na-cet,e' Če se je pariteta uzakonila preko ce Ve' je le od dobre volje le-te odvisno, ce sav.zame nasproti nji ugodno stališče; CeJQe >e Pa uzakonila proti cerkvi, to je, diltj v neskladu, z njenimi praktičnimi vije [J19.*0 vprašanje T danem slučaju — ji Polnoma svobodno s svojimi duhovnica redstvi tako pariteto pobijati, in to liŠ^QP°Jn°ma zakoniti podlagi celo s sta-^Črt ave, k° j* le-ta po paritetičnem H Q 11 avtorja pripušča pravico svobod-Pjgj v°i nauk oznanjati, zastopati in pro-nCat’! Ali bi ne bilo to s stališča države Votit.»°st absurdno? R. K. more le odgo-ParjA ^a on zastopa prav to misel, naj se z i^t izvede kolikor mogoče v soglasju Cefi^resi cerkve. Toda kdo more interese jtev e naibolj prav tolmačiti kakor cer-i>h Kakšna garancija je dana, da VPrašUt-eta ne kršila., če država na to IV"!* s- stališča svoje samoob- Če le sebe smatra za suvereno Sve^.0 ,Urediti duhovne stvari, kjer se s v h'*1' sPleta)° v nedeljivo enoto? Cer- il . I ll ^ 1/ 1 1 rt 1 f T r m M rt rt a * T- rt J !Wl na tako ureditev medsebojnih od-ai r>^° Prav‘c‘ Ž^dala kakor na nasilje. ^Ulfa vprašamo: Čemu to, ko se 1. taisti 0Se^' tudi z dogovorom med dvema ali ^re^n'ma, naj se že to izrecno nagla-IJo flf( ? in 2. ko sam R. K, p r i n c i p i e 1-? bi SN a^a svobodo verskega prepričanja, 1,0 kre^i ^a P°tom takega nasilja principiel-pr a- Ali pa morebiti svoboda verske-Mve ania nima več opravili s svobodo ■ •Ha' V ^teri so verniki organizirani? k0]r,Za socialno v cerkvi konkretizira* VersitQt iVno in praktično udejstvujoče se neSo j, Prepričanje veljajo druga načela n°^anje versko prepričanje posa-Č °v< ki so člani verske družbe? ltl5eli ^ veIjajo načela avtorjeva — bi $v0;IS 0 dosledno po njih: državo, kate- Sa^> i , nose do cerkve pravno ureja Cerkev, ki tega ne priznava in ima Ne n ^tavno zajamčeno pravico to S,,je acel° svobodno propagirati. Kako ■l)'r in 1*. tem ,r,ogoče predstavljati verski ^istc l^r!!1cničn° sodelovanje? Pač pa si >dre ahko predstavljati, da cerkev po z mnogoverstveno državo }f Pfinf- <.1^,a *-L|di v teoretičnem oziru svo-°r Se 'no intoTa kuga katoliške bojazljivosti grabi svoje žrtve povsodi: med politiki, med pisatelji, med društvenimi predsedniki, a posebno med — blagajniki. Niti služabniki svetišč niso varni pred njo. To je strah pred brezpogojno načelnostjo, strah pred neizbledelim katoliškim jezikom, strah pred javnim priznanjem vere. Vsi se boje javnega mnenja in njegovih svečenikov, profesorjev in urednikov! Strah je kriv vsemu zlu. On je oče vseh modernistov in kompromisnikov ter stari oče vseh odpadnikov, izdajalcev in uskokov. »A zakaj je med katoličani toliko bojazljivosti? Zato, ker je padla zavest o lastni moči katolikov! A ta zavest je padla, ker je padlo prepričanje o edino odrešilni, zmagoviti resnici in absolutni aktualni potrebi katoliške vere, padlo prepričanje, da bo bodočnost ali katoliška ali nekatoliška.« Katoliške oportuniste zavrača Mader tako-le: »Najneoportunističneje v katoliški akciji je bolestno oportunistično mešetarjenje. Poznamo krepost, ki se imenuje razboritost, toda vemo tudi, da so lenuhi, ki se izgovarjajo na razboritost, da morejo dlje spati. Samo euo je razborito: da zbereš vso inofc, da pritegneš na delo zadnjega človeka in, da stojiš v popolni vojni opremi. — Vprašanje se ne glasi: kaj se more in kaj se ne more tačas izvesti, ampak gre za 1o, kaj je potrebno, da se izvede.« Vzemimo si te ostre, pa resnične besede gorečega švicarskega katoliškega voditelja lo srcu tudi katoliški Slovenci, posebno krščanski delavci in delavke! Raprava o novem poslovniku. LDU Belgrad, 20, januarja. (ZNU) Danes dopoldne se je vršila tretja seja odbora za izpremembo začasnega poslovnika. Udeležili so se je vsi člani odbora, vlado pa je zastopal minister dr. Trifkovič, V razpravo je prišel člen 9. poslovnika. Večina odbora se je sporazumela, da ostane tak, kakor je v dosedanjem besedilu. Dijete. Pri členu 10. je predlagal posl. Mo-skovljevič izpremembo, predlagano od zemljoradničkega kluba, da naj dobiva predsednik ustavotvorne skupščine mesečno doklado 1200 dinarjev, podpredsedniki po 900 dinarjev, a tajniki po 600 dinarjev. Člani ustavotvorne skupščine naj dobivajo po 100 dinarjev na dan. Člani, ki izostanejo več kot 15 dni radi zasebnih zadev, naj ne dobe za svojo nadaljnjo odsotnost dnevnic. Posl, Brkič je izjavil, da bi se strinjal s predlogom posl. Demetro-viča, da naj se izplačajo predsedniku skupščine ministrski dohodki, podpredsednikom pa le tedaj, ako vrše svojo službo, poslancem pa, ki delajo, samo po 50 dinarjev na dan, medtem ko naj bi se enim poslancem, ki ne delajo, odvzele dnevnice. Posl. dr. Lukinič se je strinjal š pre*dlog6m posL Demetroviča z ozirom na dodatke predsedniku, ne pa s predlogom posl. Brkiča glede tega, da bi se podpredsednikom ne izplačale doklade, ker so njihove dqlžnosti velike in se jim zato ne more odvzeti honorar. Z ozirom na dnevnice poslancev je izjavil, da obstojata samo dve možnosti, ali se jim plačajo, ali ne. Ako se jim ne plačajo, potem bomo imeli v skupščini samo zasebne kapitaliste. Ako se računa, koliko porabi posamezni poslanec dnevno za pokritje svojih velikih potreb, potem ne zadostuje niti 120 dinarjev na dan. Ako narod danes očita, da se poslancem izplačujejo dnevnice po 120 dinarjev na dan, potem bo tudi očital, če se bodo izplačevale samo po 100 dinarjev. Predsednik odbora posl. Vukčevič je izjavil, da poslancev pač ni treba nagraditi, vendar pa se jim mora dati toliko, kolikor potrebujejo za življenje. Minister dr. Trifkovič je izjavil, da sprejema predlog, s katerim se povečajo dohodki predsednika, ker je v interesu skupščine in države, da dobiva predsednik skupščine po 2000 dinarjev dodatkov, podpredsedniki po 1500 dinarjev, tajniki po 600 dinarjev mesečno, dnevnice poslancev • pa naj znašajo po 120 dinarjev na dan. Člen 11. se je zamenjal s čl, 17. poslovnika bivše narodne skupščine. Člen 14. se je sprejel na predlog predsednika Vukčeviča v tem zmislu, da obstoja 6 skupščinskih odborov, in sicer ustavni, verifikacijski, načelnikov parlamentarnih skupin, administrativni, imunitetni ter odbor za prošnje in pritožbe. Člen 15. je bil sprejet s predlogom posl, Brkiča, naj odbor načelnikov parlamentarnih skupin šteje samo 6 članov in ne 10. Člen 16. je bil sprejet po predlogu posl. Andreja Staniča, da morejo namesto odsotnih članov ustavnega odbora sodelovati v odboru poslanci iste kandidatne liste, Istotako je bil sprejet predlog posl. Jukiniča, da so sklepi odbora veljavpi, če so sprejeti z večino glasov. V slučaju enakega števila glasov je predlog odklonjen. Člen 18. je bil sprejet po kratki debati v celoti. Člen 19. je bil sprejet z izpremembo, predlagano od ministra dr, Trifkoviča, da se določi rok za vlaganje na 14 dni mesto 10 dni. Člena 20. in 26. sta bila sprejeta brez debate. Člen 27. je bil sprejel z izpremembo, predlagano po posl, dr. Lukiniču, da izostane v 2, točki početni stavek. Predlog dr. Spahe, naj bo predsednik skupščine tudi predsednik odbora načelnikov parlamentarnih skupin, je bil odklonjen. Členi 28. do 54. so bili sprejeti neizpremenjeni. Člen 55 je bil sprejet z izpremembo, predlagano po dr. Lazi Markoviču, da se ustavi mesto besed »Prečita se predlog v celoti«, stavek ^Razdelil se bo predlog v celoti skupščini pred glasovanjem.« člen 56. je bil sprejet z izpremembo, da zadostuje za podpis predloga 10 poskmcev in ne 20. Za lem so fc.iii sprejeti členi 57. do 59. brez debate. i^ri členu" 60., ki govori o interpelacijah, se je razprava prekinila, ker ylsda še ni zavzela stališča glede tega vprašanja, Seju odbora se je končala ob 13.30 >er se bo prihodnja vršila jutri. ITALIJA IN ( EHOKLOVAsKA. LDU Berlin, 11). jan. (DimKU.) Kakor •javlja >Berliner TagblatL' i/ Ko Janja, je-imel dopisnik lista „ Polilikon razgovor i grofom Sticin 2, »Novi Čas« dne 21. januarja 192j. Sl e v. Ki Sforzo. Ko ga je povprašal o ujeg )vem mnenju gjede male entente, je izjavil Storža, fla so od-nošaji Italije s Oehoslovaško naravnost sijajni. :s>Mi imamo s Cehoslovaško ta,skupni interes, da obe državi zahtevata, da ti se^Avstro-Ogrska ne vzpostavila več kot cesarstvo. Italija -prijateljsko opazuje razvoj mole entente, ker je raviio o1 ’'t Ii.'Ui li.oc, ki bo za^otov ila izvršitev tršar.oi:.‘:e mirovne pogodbe. (politični dogodki. -j- Občinske volitve v Srbiji. »Politika« poroča, da se je za nove občinske volitve v Skoplju dosegel med radikalci, demokrati in muslimani popoln sporazum. Župan bo radikalec Aleksander Bukvič, ostala mesta se razdele med gornje^stran-ke po razmerju oddanih glasov. — Tudi v Kragujevcu se je za nove občinske volitve sklenil med radikalci in demokrati sporazum. (Obe navedeni mesti sta pri prvotnih volitvah volili komunistično.) + Žalostna petdesetletnica. Dne 19. januaria je obhajala Nemčija 50 letnico svoiega državnega edinstva. Kakšna raz‘1_ ka med tedaj in sedaj! Tedaj zmagovalka Avstrije, Danske in Francije, mogočna, slavna, nedotakljiva, danes poražena, okrnjena, zvezana v svoji lastni deželi! Na meču je bila zgrajena, na jeklo in železo se je opirala, ielilo in železo so opevali nemški pesniki — jeklo in železo jo je pogubilo in pokopalo. Nemški narod je^ globokoumen dovolj, da bo v bodočnosti položil svoji državnosti trajnejše in zanesljivejše temelje. ^Dnevni dogodki. — Osebne vesti. Gospa Uršula K a -tauer je bila imenovana za pomočnico obrtnemu nadzorniku v Celju v činu tajnika III. razreda. — G. Arnošt Golob, dosedanji tajnik III. razreda v ministrstvu za socialno politiko, je bil imenovan za tajnika II. razreda, ' — Umrla je v Kamniku gdč, Manja Albrecht. Pogreb se vrši v soboto 22. t. m. oh .5. popoldne. — Reforme v zagrebškem stanovanjskem uradu. V zagrebškem stanovanjskem uradu so osvojili nova načela za dodeljevanje stano-’ vanj. Poslej se stanovanja ne bodo več dodeljevala tistim, ki so slučajno zanja zvedeli, ampak po potrebi. Pri tem se bodo držali pravila, da pridejo v prvi vrsti v poštev javni nameščenci in tisti, ki že dlje časa prosijo za stanovanje. Gospodarji in tisti, ki imajo podnajemnike, so najstrožje obvezani,'da vsako • izpraznitev kakega stanovanjskega prostora ■ tekom 48 ur javijo stanovanjskemu uradu, ki • bo potem dodelil stanovanje novi stranki po • svoji vednosti. — »jutro« in orožniki, »jutro«, glasilo slovenskih centralistov in bankirjev, bi se rado razširilo s pomočjo oborožene sile, ki jo predstavljajo orožniki, V rokah imamo okiožnico, namenjeno orožnikom, ki jo je razposlala uprava »Jutra« in ki se glasi; -Dragi tovariš! Ker spadamo k vo-jaštvu,, se orožniki ne moremo organizirati . kakor civilni stanovi. Vendar pa moramo . gkrbeii za to, da najdejo naši interesi vplivne prijatelje, ki nas hočejo podpirati v stanovskih in osebnih zadevah. Nujno potrebujemo ugleden vpliven organ, na katerega se moremo obrniti vedno in brez . vse skrbi. Vsem tovarišem priporočamo, da si naroče »Jutro«, s katerim imamo dogovor, da nas bo vedno podpiralo. Vrhu tega je - Jutro« politično in gospodarsko najboljše informirani in obenem naiceneji dnevnik vse Slovenije in Jugoslavije, (Mesečno 15 K, letno 180 K.) Uprava »Jutra« pošlje vsakemu orožniku list celo leto zastonj, ako pri drugih nabere in upošlje deset celoletnih naročnin. Odličnim spoštovanjem uprava »Jutra«, Tovariškim pozdravom Skupina orožniških zaupnikov.« Tako uprava »Jutra« in njeni »orožniški zaupniki«. Vprašanje pa je, kaj bodo rekli k temu orožniki, ki morajo na podlagi »Ju-trovskih« centralističnih naklepov iz domovine v Macedcnijo, v Črnogoro, v Albanijo in druge take kraje. Kje naj širijo »Jutro orožniški pregnanci? — Proti zvišanju krušnih een v Zagrebu. Zagrebšid peki so bili te dni sklenili da zvi šajo cene kruhu za 2 K pri kg, tako da bi stal poslej beli kruh 18 K, črni pa 15 K. Magistrat je pa to zvišanje odbil, ker stoji na stališču, da naj se peki odškodujejo pri finem pecivu. —Tatvine na železnici v Zagrebu, Na zagrebškem južnem kolodvoru je bil te dni zopet oplenjen vagon z živili. Tatu so aretirali v osebi nekega Ivana Miku,lica. — Velik dar ameriških Hrvatov, Hrvatje v Severni Ameriki so zbrali 1079 dolarjev ali okroglo 158,000 K, ki so jih poslali za revne otroke društvu »Narodna zaštita« v Zagrebu. — Osebna alera v zagrebški deželni bolniški blagajni. V zagreški deželni bolniški blagajni imajo perečo osebno afe*o med upraviteljem Tomasetičem in zdravnikom dr. Nemanjičem. Spor je tako oster, da se da rešiti le z odpustom enega ali drugega obeh funkcionarjev. Delavstvo je v ogromni večini na strani dr. Nemanjiča, ki ga imenujejo največjega dobrotnika in prijatelja bolnih delavcev, dočim je proti To-maseviču ogorčeno. Delavstvo zahteva, da se le-ta odpusti in da dr. Nemanjiču zadoščenje, £jubljauski dosoditi. Zena ustreliBa moža. Ivan Vrhunc, rojen 1884 v Prašah, občina Maučiče, je posetil s svojo ženo Emilijo dne 5-0. t. m plesao veselico zadruga ljubljanskih izvoščekov v hotelu fižoli, ob not 4. uri zjutraj sta oba zakonska prišla (lomov na stanovanje, Sv. Petra cesto št. 53. Tu je Emilija svojega moža Ivana z revolverjem v glavo ustrelila. Mož je bil takoj mrt3V. Dejanje je sama razglasila pri sosedih, kateri so obvestili policijo. Emilijo. Vrhunc so od mrtvega moža odvedli v zapor. Zakonska Vrhunc imata 3 otroke, kateri so sedaj sirote, ker oče je mrtev, mati pa v zaporu. Vzrok tega strašnega dejanja je 'jubo-sumnost. • * * lj Slovensko marijonetno gledališče naznanja: Zaradi upravnih težkoč ukinjene predstave se bodo odslej redno vršile vsako nedeljo in praznik ob 3. uri popoldne in ob pol 6, uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Prihodnja predstava bo v nedeljo dne 23 t. m. in sicer popoldne in zvečer: »Nov prolog« in tridejanka »Začarani princ«. — Vstopnice se dobe v predprodaji v I. nadstropju Mestnega doma na dan pred predstavo od 3. do 5. ure popoldne in dan predstave od 10. do 12. ure predpoldne kakor tudi pri blagajni, pol ure pred predstavo. lj Požar v barakah na Kodeljevem. — Sinoči okrog 7. ure zvečer je začela na Kodeljevem goreti vojaška baraka, v kateri je bil nastanjen inženerski oddelek. Ogenj je nastal, ker so vojaki zakurili peč; potem pa odšli iz barake po menažo Požarna bramba je ogenj omejila. Zgorela je le ena baraka, v kateri je bil spravljen telefonski materijal. Ponesrečil se pri poža-j ru ni nihče, lj Na naslov vojaške komande Prejeli smo: Stanovalci iz okoliša nekdanje belgijske vojašnice se opravičeno pritožujejo, da ni varno hoditi v neposredni bližini, najmanj pa tik ob zidu vojašnice po trotoarih Zlasti je malo varna hoja ondi za ženske. Vpitje samo bi se naposled še preneslo,- ker vojaška manira je povsod precej enaka, dasi tudi zasluži strogo grajo, ker ne pusti na miru mimoidočih. Ampak vsak trenotek si v nevarnosti, da ti prileti na glavo ali obleko kak odpadek ali-kaj mokrega, da ti pokvari pokrivalo in oblačilo. In to se res dogaja skoro vsaki dan. Proti temu moramo energično protestira-1 ti in zahtevati od-vojaške uprave,, da naredi red! — Naj pripomnimo pri ter priliki še, v kako žalostnem stanju je omenjena vojašnica. -Velikansko je-število razbitih oken, druga nesnažna, deloma zalepljena s papirjem, deloma s prahom in pajčevinami. Okrog 'in okrog po tleh pa polno vseh mogočih odpadkov in srbeti. — Škandal. • regoosfei in zsselini iiasiaDSIenci. IZVANREDNI OBČNI ZBOR ZVEZE TRGOVSKIH IN PRIVATNIH NAMEŠČENCEV, Ob sijajni udeležbi se je vršil v torek, dne 18. t. m. izvanredni občni zbor »Zveze«. Poročilo predsednika o delovanju organizacije in njenem stanovskem namenu ter o novih skupinah v Kamniku, Mariboru, Ljutomeru in Celju se je z veseljem sprejelo. Priporočal je, naj člani in članice še z večjo vnemo sodelujejo pri organizaciji, kakor dosedaj, da bomo vsi složno nastopili za naše stanovske interese. Nato je lov, tajnik dal kratko poročilo o notranjem delu organizacije. Omenjal je, da je imela »Zveza« prejšnje leto 2 sestanka, 1 shod in 24 rednih sej. Poročilo blagajnika tov. Korošca o stanju blagajne se vzame na znanje. Izdala se je podpora nekaterim članom, kar prosi občni zbor za odobrenje. Nato poroča tov. Kovačič o splošnem položaju trg. nastavljenstva ter o njegovem slabem položaju, Poživlja vse navzoče, da moramo vsi brez izjeme storiti svojo dolžnost, da preprečimo nadalje izkoriščanje nastavljenstva. Volitev 20 članov novega odbora se soglasno sprejme. K slučajnosti se je vnela živahna debata o raznih predlogih, katere občni zbor vzame na znanje ter jih bo upošteval tudi novi odbor. Predlog odbora, da naj bo »Novi čas« za enkrat tudi naše strokovno glasilo, se vzame na znanje, ter se tudi priporoča vsem članom, da ga naroče. Nato se zaključi občni zbor. Zveza trgov, in priv, nameščencev. t Zveza trgovskih in privatnih nameščencev priredi ža svoje člane in članice čajev večer, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih 1. Delavskega konsumnega društva v spodnjih prostorih, Kongresni trg št. 2. Vabljeni so tudi vsi prijatelji naše organizacije. — Odbor. — JCaša društva. d Gospodarsko in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo ustanovi gospodarski odsek za organizacio posestnikov vrtov. V ta namen se bo vršil sestanek v nedeljo ob pol 4. uri popoldne v Ko-njušni ulici 7. d Zveza služkinj: skupina B frančiškanske fare ima v nedeljo 23. ;an. ob 5. predavanje. Po predavanju seja in le v slučaju resnične potrebe izreden občni /.bor. — Vse vljudno vabljene. d Zveza služkinj vabi vse svoje odbornice k skupni seji, ki se vrši v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Krekove prosvete. — Odbor. Socialni vestnik. o Dobrodelna društva v Tržiču. V Tržiču obstoje in delujejo kot dobrodelna društva Vincencijeva konferenca z dnevnim zavetiščem sv. Jožefa in šolsko kuhinjo ter EHza-betno društvo. Iz letnega poročita za leto 1920 povzamemo, da je imela Vincencijeva konferenca lansko leto dohodkov 4572 K 34 vin. in stroškov 3743 K 86 vin. Tedensko je bilo podpiranih 30 revežev Za praznike se je razdelila podpora poleg stalnim še 20 drugim družinam. — Delavnih elanov je bilo 8. Med letom je umrl za konferenco zelo zaslužni ud in mnogoletni podpredsednik g. Vinko Teuerscliuh. Zanj se je opravila sv. maša. Podpornih elanov je bilo 33, rednih sej 10. — Dnevno zavetišče je posečalo povprečno 40 otrok, stalno je v zavodu, ki se ob enem polagoma pretvarja v sirotišnico, 21 otrok; v šivalnici je bilo 5 deklet. Sestre križarke, ki vodijo zavetišče, so obiskovale in stregle bolnikom. Sester je v zavodu 6. Bolniških obiskov je bilo 3606, nočnih služb 375, dnevnih 405 Skupno 780, vseh ur 7020, z ozirom na zaslužek 6124 K, je bila vsaka ura, ki pa pri bolniku ni lahka, povprek račurta z 87 vinarji. Vseh dohodkov je imelo zavetišče 42.179 K 36 vin. in ravno toliko izdatkov. — Šolska k u h i n j a ,je imela dohodkov 13.730 K 23 vin., izdatkov 13.701 K 50 v. Šolskih otrok je posečalo kuhinjo do septem-bra 1. 1920 po 50, od septembra do konec leta pa 22. Vzrok manjšega obiska je poldnevni 'šolski pouk, zato zunanji otroci v novem šolskem letu niso pohajali v kuhinjo. Vseh kosil je bilo oddanih 9256 tako, da je stalo eno kosilo okroglo 1 K 50 v. Brezplačno je dobilo kosilo v šolskem letu 1919-20 povprek 35 otrok, v novem šolskem letu 13 otrok. — Za sirotišnico v zavodu je prispevala deželna vlada, predilnica in tkalnica tržiška, poverjeništvo za socialno skrb in centralni odbor Vincencijeve družbe. Vseli dohodkov je bilo 44.000 K: za razna zidarska in druga dela ter vzdrževanje'se je izdalo skoro "avno toliko. — lz nabiralnika za kruh sv. Antona se je dobilo 2995 K 11 viri. — Vsa ta imenovana društva so imela lansko leto dohodkov 106 100 K in 9 vin., stroškov 90.240 K 68 vin Te visoke številke kažejo, koliko so storila dobrodelna krščanska društva.v. blagor in pomoč tržiških revežev, in ubožne dece, ki se rekrutira izključno le iz delavskih slojev. Iz teh podal kov zarnore tudi delavstvo posneti, kje je iskati in najti njegovih pravili prijateljev. . o Šola za skrbnice'v boju prod jetiki. V Zagrebu se je 18. t. ni. otvorila šola za žene, ki se .posvete skrbstvu za jetičnike. Šolo obiskuje 5 sestra iz Belgrada, 1 iz 'Dalmacije, 8 iz Hrvatske in 10 redovnic, ki pa obisku je j r le teoretični pouk. Za ostale je pouk teoretični in praktičen.. Praktični pouk se vrši v deželni bolnišnici in na oskrbovalni« za jeiičuike. Pouk vodijo zdravniki specialisti. Ravnatelj zavoda je dr. Čep,ulic, pieiinica sestra' Jelka pl. Labaš. o Brezposelnost na Angleškem vedno večja. Pariški časopisi poročajo iz Londona, da postaja delovna kriza na severnem in sever o zapacln e m Angleškem čimdalje ostrejša. Več rudnikov je delo popolnoma ustavilo. Premogovna skladišča so prenapolnjena in ne vedo več kam s premogom. Število brezposelnih je v zadnjem tednu narastlo na 859.000 oseb. Lastniki škotskih rudnikov so sklenili, da bodo pri prodaji premoga v inozemstvo se držali predvojnih običajev. gospodarstvo. — Naše železnice. Kakor poroča neki belgrajski list, so se nade, ki jih je železniško: ministrstvo stavilo na Češko in Avstrijo, ■ da j nam popravijo naša pokvarjena železniška vozila, izkazale kot jalove. Tako s Češkega kakor iz Avstrije smo dobili le nekaj malega popravljenih lokomotiv in vagonov. Proti vsemu pričakovanju pa so se obnesle madjar-ske železniške delavnice. Od tu smo dobili 160 poravljenih lokomotiv in znatno število, vagonov. Pa' tudi -tu so se sedaj pojavile zapreke. Madjari namreč zahtevajo, da jim takoj izplačamo doslej zaslužene delavske dnin®) dasi je pogodba sklenjena tako, da plačain® račun za popravo še-le potem, ko bo dele dovršeno .Naša vlada je pristala na to, da plača, sedaj polovico zasluženih dnin in da bo doba'1': ljala delavnicam 420 vagonov premoga meseč' 110. Na to ponudbo Madjari še niso dali odgovora. Raznoterosti. — 0 valutnem vprašanju je govoril na 8. dan t. m. predsednikov namestnik nemške državne banke Glassnapp in je resumiral svoje predavanje v naslednji stavek: Vsi dosedanji poskusi za umetno in mehanično izboljšanje današnje valute so bili, so in bodo brez uspeha. Tudi boj proti inflaciji je bil zastonj. Novi davki tudi niso prinesli izboljšanja, nikar že rešitve. Devizni trg se ne da na mehaničen način ozdraviti, zakaj glavni temelj za stanje in uravnavo deviz tvori stanje tačasnega narodnega gospodarstva. Šele ko se bo izboljšalo narodno gospodarstvo, se bo izboljšala tudi valuta. Zavladati mora vsepovsod varčnost, ali ni dovolj,, da bi varčevala država in občina, ampak štediti mora vsak posamezen državljan Enako upravičena je Judi zahteva po pridnem delu vseh. Samo tako bo mogoče valuto ozdraviti. r šolstvo v Palestini. Danes imajo v Palestini 128 učilnic s liebrejščino kot učnim je' zikom. Vseh šolarjev in študentov je 12.740, učiteljev in profesorjev pa 564. Zionistovski učni upravi so podrejene naslednje šole: * gimnazij, 48 ljudskih šol, 4 glasbene in umetniške učilnice ter 36 preskrbovalnic. Proračufl za zionistovske šole znaša 103..000 funtov, od katerega krije prebivalstvo samo 10 odstotkov-r Vlak z mrtveci. Begunci, kateri so p11’ speli v Helsingfors iz sovjetske Ruske, pr'P°' vedujejo o nesreči na železnici, ki se je zgodila nedaleč Pet ograd*. Vlak, ki je peljal na Uspensko pokopališče rakve z mrtveci, je čil v polnem diru v osebni vlak, ki je šel v Belostok. Skoraj vsi vagoni z mrtveci so P°' lomljeni, razbiti, zdrobljeni POLITIKA FRANCIJE. LDU Pariz, 20-. januarja. (Havas) Kar tiče. Rusije, pravi vladna izjava V rtisKe razmere se ne bomo vtikali, a nemogoče nam je dovoliti, da sovjetske čete prestopajo meje svojih ozemelj in napadajo naše zaveznik*-Izjava nadaljuje: Iver v Evropi še ni inir^: moramo bit močni ter taki ostati, da se n*0', remo ohraniti in pa uveljaviti svoje pravice-Svoje vojaške sile ne bomo oslabili, toua najbolj bomo olajšali težko breme, ki ^ državo in kar najprej bomo izvedli načrte ki skrajšujejo dobo vojaške službe. Glede notranjega položaja pravi izjava• Vlada je odločena delavne sinje kar jiajW™ podpirati. Končno pozivlje vladna izjava Ilil izvedbo naznačenega programa in na skap‘j nost vseh republikancev, ^izvzemši onih, hočejo družbo nasilno spremeniti m onih, skušajo škodovati demokratičnemu režu»0-Vlada izraža popolno zaupanje, da bo ve' liki prijatelj in zaveznik, Anglija,-z-vsemi ** lami delal na to, da se vzdrži sporazum. : Italijo nas vežejo stiki, ki jih je vojna ojači'« in ki se sedaj še okrepe. Izjava iziaža »al#| zaupanje, da bodo Združene države atneriš^ v svrho obnovitev vojne škode nudile nep<ž' ceni j iv o pomoč, ki je odločila zmago'v s#j tovni vojni. , ' Izjava nadaljuje: Ničesar ne bomo .mudili, da damo državam, ki so nastale .razvalinah dualistične monarhije, priložn0-’j gospoda: , 18. januarja. (Oris^j Nemški teroristi so vrgli bombo v po" skladišče W-roblewski v Toseku v „ „ škeni okraju, tri osebe so težko ranjs^i Odgovorni určdnik Anion Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ste preveč občutljivi Za mrzli ara lit 'S ko vrstno bolečine so takoj pojavljajo? s bost? Oj, k;iko lu ublažnjejo bolečin;"* in ^ J .1u.ie.jo telo masaže i Kelleriinim pravim fluidom! ti dvo.jnatih ali 2 Spačijalni stekle11! 42 kron. Državna trošarina posebej. Potrebovali bi odvajajoča, icjlodcc ofcr®ft čujoče sredstvo? Poslužite s? le Kellcri«"^ pravih Elza-krogljic! (1 škalljic l« kron- ^ Omot in poštnina posebej a najceneje. E u g e n V. Feller. St u biču d o ril1 E I s a t r ff š t. 245, H r v a t s k a. • Tovarna r. .a;'»n v3£kcvrstno U’ !»»•« -'o a, a*‘ | ifcd&ja odino kontiOMijOnirnna potovalna pisuvca fcd* r IvanKraK«! vK"b"”' -■5» (Mm lio i;*,,,//: as u 1.1 '.*'P .