Poštnina plačana v gotovini.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO"— UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V* LETO
Hursk^ Sobot«, 28. junija 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 26
Kmečki dolgovi.
V našem listu smo že pisali o tem vprašanju. Naša Narodna banka je že začela zbirati tozadevni materijal o tem aktuelnem problemu in bo po izvršeni anketi predložila kraljevski vladi konkreten predlog, nakar bi se sklicala širša konferenca vseh prizadetih činiteljev.
Ta namera, ki jo jo povzela Narodna banka na željo g. predsednika vlade, se smatra najres-nejšim poizkusom, katera bi naj z dnevnega reda slednjič odstavila ta najvažnejši gospodarsko-soci-jalni problem.
Narodna banka je svoje delo že začela in je prejela od vodilnih denarnih zavodov v državi že razne projekte v katerih povdar-jajo slednji svoje želje, po kojih naj bi Narodna banka prvenstveno rešila to vprašanje tako, da bi prišli ti zavodi do svojih zmrznjenih posojil, katera znašajo v vezi z kmečkimi dolgovi IV2 miljarde dinarjev, pri čemer bi tudi ti zavodi doprinesli okoli 30°/o te svote obulusu skupnosti. Ostalih 700 miljonov dinarjev za katere obstoji možnost financij-skega kritja v korporativnem delu priviligiranih denarnih zavodov, kjer bi Agrarna banka prevzela vse kmečke menice kot izrazit kmečki denarni zavod, potem ko bi ji Narodna banka v gornji višini nudila potrebna denarna sredstva.
„Male banke", t. j. one katere niso imele kredita pri Narodni banki, ni potrebno, da bi prišle v poštev pri tej kombinaciji. V teh krogih nekateri povdarjajo, da so to takozvani — zelenaški dugovi — zlasti oni pri privatnikih in da o — zelenaših — prin-cipijelno ni potrebno voditi skrb. Na kratko, v obzir naj bi se vzele samo kmetske menice, ki se nahajajo v portfelju vodilnih bank. Kmetje, ki dolgujejo zelenašem, naj bi dobili velike predpravice in iz razloga ker so večji del teh svojih (Jolgov izplačali, ko so morali plačevati visoke oderuške Obresti. Bančniki stojijo na sta Ušču, da „zelenaši" v splošnem vrže svoje delo brezpravno, ne plačajo niti odgovarjajočega davka i. dr. javnih dajatev. Trdijo celo, da mnogi niti danes ničesar ne plačajo zakonito odgovarjajočih
javnih dajatev. Oni trdijo tudi to, da bi bila sedaj lepa prilika za likvidacijo tega „zelenega stanu" in naj bi se uvedel za vse bančno poslovanje prepotreben monopol, ki naj bi končno uveljavil na tem področju red in pripomogel k dvigu zaupanja v prave denarne zavode.
Tako torej naše velebanke in njih vodilni gospodje! Z nji-hovoga stališča bi se torej pereč problem kmečkih dolgov v najkrajšem času spravil končno z dnevnega reda. Na ta način bi tudi merodajni odgovorni faktorji že rešili to vprašanje, če bi bili vsi ostali, ki so posodili kmetu denar — sami oderuški „zelenaši". Toda vsak pameten državljan ve, da so kmetu pomagali s krediti številni trgovci, obrtniki, zlasti pa naše zadruge vseh vrst, ki so
mu nudile posojila po znosni obrestni meri. Mnogi so raditega prišli na rob propada. Lahko rečemo, da so bila ta posojila — posojila znancem — in nimajo zlasti v naših krajih nobenega „zelenaškega" značaja.
Čudimo se tej gospodi, katera misli na ta način rešiti vprašanje kmečkih dolgov in utemeljuje te zahteve s tem, da bi se samo na ta način lahko dosegla obnovna kreditiranja. Nimamo ničesar proti, ako se nastovi proti oderuhom. To bi bil skrajni čas!
Reševati naše gospodarstvo — zlasti njega temelj — vprašanje kmetske zadolžitve — po receptu te gospode — se pravi postaviti	v temelje našega gospodarstva. Zakaj srednji sloji so dovolj žrtvovali skupnosti.
POUSIKfl
Vsa poslopja, kjer je zdaj Narodna skupšina, se dajo na razpolago prosvetnemu ministru, takoj ko se Narodna skupščina iz njih izseli v novo poslopje. Del prcštorov se bo porabil za gledališče, del za glasbeno srednjo in visoko iolo, ki začneta s prihodnjim šolskim letom svoje delo.
Držav« bo pomagala prodajati presežke naše žitne letine po posredovanju Prizada. O ceni pšenici bodo sklepali šele, ko bodo zbrani vsi podatki o žetvi in o presežkih, ki se imajo izvcziti ter podatkih o cenah, na inozemskih tržiščih. Računa se, da bo cena znašala okrog 120 D.n za 100 kg. Pšenico in drugo žito bo smel iz države izvažati samo Prizad.
Kmetijski minfster je podpisal odlok o podelitvi 320000 Din kmetijski kontrolni postaji v Ljubljani za zidanje lastnega poslopja. Tudi v Skoplju bodo sezidali slično postajo is je v ta namen dovoljeno 300 000 Dia.
Finančni minister je izdal na vse državne urade, vsem banskim upravam in mestnim občinam obširna navodila za sestavo novih proračunov, po katerih bodo vsi izdatki, ki jih nttjoo ne zahtevajo državne potrebe, brezpogojno črtani ali pa znižani na najnižjo neobhodno potrebno mero.
.Z isto ljubeznijo, s katero smo skušali pobiti brezposelnost in z enakimi napori bomo prešli k urejevanju ostalih socialnih vprašanj v državi. Ce to ne bo šlo z enakim tempom, kakor ga vi pričakujete, verujte, krivda za to ni na nail strani, nego so tega
krive težke gospodarske in finančne prilike v naši državi." To je povedal minister dr. Spaho v Zenici.
Za naseljence v južnih krajih je kmetijski minister dovolil znesek 1,250 000 Din. Iz tega kredita bodo podeljevali podpore za prehrano rodbin novih naseljencev, za obdelovanje zemljišč i. t. d.
Zlasti v južnih pokrajinah je bilo preteklo nedeljo cela vrsta političnih shodov. JNS je imel v Nišu banovinsko skupščino. Zemljoradniško krilo združene opozicije se je sestalo v Beogradu. Mačkovci so zborovali v Varaždinu. Zborovanje so hoteli motiti komunisti pa so jih pometali iz dvorane. Hodlerova narodna stranka se je sestala v Sremski Mitrovici. Prišlo je do ostrih medsebojnih spopadov, tako da je morala vmes poseči policija. Pri Kragujevcu so imeli zborovanje demokrati, a stari radikali so imeli svoj shod v Skoplju, kjer je Trifunovč navzočim razlagal zakaj so izstopili iz JRZ.
V bližnjih dneh bodo v Bukarešti tri važne konference strokovnjakov držav Male antante. Na tej konferenci se bodo posvetovali, kako naj bi se pospešila izmenjava blaga med tremi zavezniškimi drŽavami.
Prihodnja redna konferenca
gospodarskega sveta Balkanske svese bo na Bledu. Konferenca, ki se bo vršila meseca julij«, se bo poleg naših udeležilo 50 delegetov iz Turčije, Grčije in Romunije.
V	kratkem bedo prišli v našo državo nemški strokovnjaki, ki bodo določili, katere vrste našega vina bi prišle v poštev za izvoz v Nemčijo, v iznosu 2000 vagonov.
V	Montreuxu se je pričela važna konfercnca radi ureditve dardanelskega vprašanja, na kateri so se zbrali zastopniki devetih držav. Turčija namreč zopet zahteva, da bi smela utrditi svoje morske ožine. Veliko pozornost je zbudila odsotnost Italije, ki vstra-ja na svojem stališču, da nočejo imeti nikakega opravka z Društvom narodom in z onimi njegovimi članicami, ki so prestali na sankcije proti Italiji, dokler se sankc'je ne ukinejo.
Stavkovni pokret v Belgiji se širi in zavzema že revolucionaren značaj. Vsa država je v obsednem stanju. Ponekod so stavkujoči razkopali ceste, postavili barikade in razdrli železniške tire.
Položaj v Abesiniji ni za Italja-ne prav nič prijeten. Abesinci vodijo po vsej državi že vedno boje. Majhne tolpe oboroženih domačinov neprestano napadajo italjanske čete. Vse kaže, da sede Italjani v Abesiniji na zelo trnjevem prestolu in jih bo stalo še mnogo truda, krvi in denarja, preden se bodo mogli smatrati za resnične gospodarje položaja.
V	zadnjem času so se znova začele hitlerjevske demonstracije po Dunaju in drugod, ki povzročajo avstrijski vladi vedno večje skrbi. Narodni socialisti skušajo predvsem povzročiti čim več škode tujskemu prometu.
Med angleikimi četami in arabskimi uporniki v Palestini je zopet prišlo do hudih bojev. Pri kraju Tul-karemu je prišlo do boja, ki je trajal ves dan nepretrgoma. Angleži so se posluievaii tankov in letal. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih.
Kmet. zveza je sestavila na Švedskem vlado ter ima med 11 ministri pet svojih poslancev. Večina ministrov je uradnikov in strokovnjakov.
V	Pragi bo v kratkem kongres svetovnega pokreta za organizacijo miru, ki se ga bodo udeležili predstavniki 34 držav.
Stavkovno gibanje v Franciji je poaehalo. Le ponekod stavkajo nekatere manjše skupine delavcev. Se vedno pa so nemiri pogosti. Tako so v nekem kraju kmetje navalili na stav-kujoče delavce komuniste In jih pretepli. Večje število ljudi je bUo ranjenih.
Abesinski cesar, ki živi na Angleškem, bo odšel v Ženevo o priliki sestanka D. N., vendar pa ae bo zahteval, da bi se mu dovolilo, da bi prisostvoval sejam sveta D. N.
Obiani!
Dne 27. t. m. zvečer ob 20'35 pride odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. na svečano otvoritev novega igrišča S. K. Mura „ Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja".
Vljudno prosim cenjeno občinstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnostnega sprejema na žel. postaji ter bakljade ob 21. uri.
Prosim tudi vse hišne posestnike, da razobesijo dne 27. in 28. t. m. na svojih hišah državne zastave.
HARTNER 1. r.
predsednik občine.
Gasilska sveianost v Teianovcih
Ponovno napovedan 40 letni ju bilej prostovoljne gasilske čete Teša-novcl in blagoslovitev prapora se je vršilo v nedeljo, dne 21. junija 1936. ob veliki udeležbi naroda, ki je prihitel od blizu in daleč. Središče svečanosti je bilo razvitje in blagoslovitev kras nega prapora, ob soudeležbi vojaške čete, treh gasilskih praporjev in 500 gasilcev iz naše in iz dolnjelendavske župe. Med odličnimi gosti, ki so prisostvovali blagoslovitvi in sporedu, smo opazili vse gg. oficirje mursko-soboške garnizije z g. majorjem Na rančičem na čelu. Dalje sreskega na čelnika g. Lipovšek Gašperja, predstojnika sodišča g. dr. šumenjaka, predsednika občine Murska Sobota g. Hartner Ferdinanda, zastopnika Sokola g. Velnerja, zastopnika športnega kluba Mura g. Lipiča i. t. d.
Iz neznanih razlogov se rim. kat. duhovnik g. Berden Andrej prireditve ni udeležil in tudi ni blagoslovil prapora.
Po končani službi božji in krasnem nagovoru, je prapor btegoslovil evang. duhovnik g. Kuhar.
Po blagoslovitvi so nastopili govorniki po vrstnem redu in sicer 1. starešina župe in narodni poslanec g. Benko Josip, 2. sreski načelnik g. Lipovšek Gašper, 3. predsednik velike občine M. Sobota g. Hartner Ferdinand, 4. sastopnlk Sokola g. Velner, 5. predsednik čete Tešanovci g. Kuhar Štefan in 6. poveljnik čete Tešanovci g. Hri-
bar Ivan. V krasno iznešenih govorih so orisali pomen gasilske organizacije in pomen podarjenega prapora, ki mora biti simbol sloge, požrtvovalnosti in samozavesti.
Temu je sledil ob zvoku dveh gasilskih godb, strumen mimohod in s tem je bila predpoldanska slavnost končana.
Vsled utrujenosti gasilcev in mnogoštevilnega naroda, ki je promet na cesti oviral, ni bilo mogoče izpeljati vseh onih zadatkov gasilskih vaj, ki so bili predvideni. Izvršil se je le glavni, o katerem se je izvajala nepristranska kritika tako naših, kakor dolnjelendavskih župnih funkcijonarjev.
Upravičeno so tešanovčarji na ta dan okrasili z zastavami in cvetjem svoja poslopja, saj je bil za nje dogodek, kakršnega je deležen le redko kateri kraj Iz rok svojega rojaka so sprejeli prapor, kateremu je kumovala vel. gospa Rozallja Benko. Ta prapor bo sedanjim in bodočim tešanovčar-jem obujal spomine na preteklo slavo in na moža, ki je prebivalce svojega rojstnega kraja vedno ščitil in ljubil.
Spremembe občin.
Notranji minister dr. Anton Korošec je predpisal uredbo o spremembi občin Cankovo, Strukovci, Tišina, Bo-donci in Kupšinci. Po tej uredbi se izloči: 1. Kraj Skakovc! iz občine Strukovci in priključi občini Tišina.
2.	Kraj Stari Beznovci iz občine Bo-donci in se priključi občini Strukovci:
3.	Novi Beznovci iz občine Bodonci in se priključi občini Cankova; 4. Kraja Rankovci in Vanča vas iz občine Kupšinci ter se priključita občini Tišina.
»Službene Novine", so med drugimi objavile tudi uredbo, s katero se občini Gornja Radgona in Gornja Rad gona okolica združita v eno občino Gornjo Radgono.
Po zakonu se sme izvršiti spajanje obstoječih občin, ustanavljanje novih in sprememba občinskega ozemlja le s kraljevim ukazom. Da se ta postopek poenostavi, je zakon določil triletno prehodno dobo, v kateri za navedene spremembe ni potreben kraljev ukaz, temveč zadostuje uredba ministra notranjih del. Zakon o občinah je stopil v veljavo 14. junija 1933. Preteklo nedeljo je potekla možnost, da se prekomasacije naših občin vršijo z z ministrsko uredbo.
Vpis v Driavno moSko obrtno iolo za pletar-stvo v Ptuju.
Državna moška obrtna šola za ple-tarstvo v Ptuju ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim završnim izpitom.
Naloga zavoda je, dajati učencem obojega spola poleg obče vzgoje, teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako nebi mogli pietarstva izvrševati na svojih domovih.
Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto prične dne 1. septembra.
V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najmanj 12 let starosti.
Prijave, kolekovane s kolekom Din 5, je vposlati vključno do 3 septembra t. 1. Vsebovati morajo :
1 ) krstni list;
2) zadnje šolsko izpričevalo ;
3.)	izjavo starišev (varuha), z katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali vsled neopravičenega predčasnega izstopa;
4.)	potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev.
Vsak prijavlenec sprejme pismeno rešitev o sprejemu.
Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od Din 200 mesečno navzgor. Pridnim, ubogim učencem se bode po možnosti preskrbelo podpore.
Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole.
DOMAČE PESTI
ITlurska Sobota:
—	Športni klub Mura v Murski Soboti naproša vsa društva, korporacije in občinstvo, da se polnoštevilno udeleži svečanega sprejema zastopnika Njegovega Veličanstva kralja Petra II. dne 27. junija 1936 ob 20.30 na železniški postaji v M. Soboti ; bakljade ob 21.30 (zbirališče pred gost. Banfi) ter slovesne otvoritve „Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja" dne 28. junija 1936.
—	Poroka. Gospod Kollarš aut. civilni geometer v Murski Soboti in gospodična Darvaš Ela, hčerka evang. župnika v Križevcih-Prekmurje, sta se dne 20. junija 1936 poročila v Kri-ževcih. Mnogo sreče in naše čestitke 1
— Gostovanje ljubljanske drame.
V soboto zvečer, ter v nedeljo popoldne in zvečer so člani ljubljanske drame vprizorili igri: „Pesem s ceste" in »Ljubim te". Pri obeh večernih predstavah je bila dvorana polna občinstva, ki je z zanimanjem sledilo poteku igre. Kaj so nam ljubljanski igralci nudili se šele danes prav zavedamo, saj je bilo preveč lepote za en večer, da bi jo dojmili in jo doživljali v tako kratko odmerjenem času. Samo globoka hvaležnost nas navdaja, tako do članov narodnega gledališča iz Ljubljane, kakor tudi do pokrovitelja prireditev g. župana Hartnerja in do vseh organizatorjev gostovanja z g. odvetnikom Kodrom, g. notarjem Kodrom in g. prcf. Potokarjem na čelu, ki so omogočili v svojem globokem razumevanju, da je bila sobo-ška publika deželna visoke umetnosti Igralcev, na katere so lahko vsi Slovenci z vso upravičenostjo ponosni. Po zadnjih neuspelih nastopih in po nameravanih gostovanjih so zadnje predstave izbrisale vse neljube spomine, ki so nas postavljali v pozo ubogega Lazarja, ki ni vreden drugega, kakor nekaj ubogih drobtinc in samovoljnega izigravanja ... Uverjeni smo, da bomo v bodoče še večkrat vidli ljubljanske igralce na našem odru, kjer nam bodo vedno dobrodošli in ljubi gostje.
—	Razstava. V soboto, dne 27. ter v nedeljo, dne 28. t. m. bo na tukajšnji osnovni šoli razstava risarskih izdelkov in ročnih del. Starši in drugi, ki se zanimate za vzgojo naše mladine obiščite razstavo I
—	Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike v trgovini I. HAHN, Murska Sobota.
—	Akademija »Kluba prekmurskih akademikov". Klub prekm. akademikov bo priredil dne 11. julija 1936 akademijo s plesom pod pokroviteljstvom predsednika občine Murske Sobote g. Hartnerja. Prireditev se bo vršila v dvorani Sokolskega doma. Čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi potujoče ljudske knjižnice, ki jo snuje za prekmursko ljudstvo Klub prekm. akademikov. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži in tako pripomore klubu k končni izvedbi knjižne
KIPLING:	5
Toomai,
ljubljenec slonov
.Ampak to ni možak, temveč deček. Pri zadnjem pogonu se je podal v kedo in vrgel Barmau vrv, ko smo skušali dobiti tistega mladiča z mozoljem na hrbtu od njegove matere."
Machua Appa je pokazal na malega Toomaia. Petersen Sahib se je ozrl proti njemu in mali Toomai se je priklonil do tal.
.Tale je vrgel vrv? Saj je manjši kot cvekl Ti, mali, kako ti je ime?" je vprašal Petersen Sahib.
Mali Tomai je bil preveč preplašen, da bi mogel govoriti — ali za njim je bil Kala Nag; Toomai je dal z roko aeko znamenje in slon ga je prijel z rilcem, ga vzdignil in držal v višini Pudminijeve glave tik pred velikim Petersenom Sahibom. Mali Toomai si
je zakrll obraz z rokama; bil je namreč še cel otrok In boječ kot otrok v vseh rečeh, razen v onih, kjer je šlo za slone.
»Ohol" je dejal Petersen Sahib In se nasmejal; »zakaj pa si naučil slona te umetnije? Pa vendar ne radi tega, da bi ti pomagal krasti zeleno žito s hišnih streh, kadar polagajo klasje tjakaj, da se posuši?"
»Ne zeleno žito, zaščitnik ubogih, ampak melone," je odgovoril mali Toomai in vsi, ki so sedeli naokrog, so zagnati bučen krohot. Večina jih je v mladih letih naučila svoje slone iste umetnije. Mali Toomai je visel osem čevljev v zraku, a je na moč želel, da bi bil osem čevljev pod zemljo.
»To je moj sin Toomai, Sahib" je dejal veliki Toomaj in se hudo držal. »Jako hudoben fant, ki bo v ječi našel konec, Sahib."
»O tem pa dvomim," je odvrnil Petersen Sahib. »Dečko, ki se v njegovih letih upa v polno kedo, ne konča v ječi. Ti, mali, glej, na štiri ane (ana = Vi6 rupije, približno 2 kraj-cara predvojne vrednosti), da si kupiš slaščice, ker imaš malo glave pod velikimi kuštri. Sčasoma postaneš še lovec." Veliki Toomai je še bolj grdo gledali. »Ampak vedi, da v kedi ni kraj, kjer bi se otroci igrali," je nadaljeval Petersen Sahib.
»Ali ne smem nikdar vanjo, Sahib?" je vprašal mali Toomai in globoko vzdihnil.
»Ej, pači" Petersen Sahib se je vnovič nasmehnil. »Kadar boš videl slone plesati. Takrat je pravi čas. Kadar jih boš videl plesati, pridi k meni in takrat te bom pustil iti v vse kede."
Iznova se je vzdignil silen krohot, kajti to je star dovtip pri lovcih na
slone in pomeni o svetem Nikoli. Daleč v gozdovih so veliki ravni odprti prostori, ki jim pravijo »slonova plesišča"; najdejo jih prav po naključju in noben človek še ni videl slone plesati. Kadar se kak gonjač baha s svojo spretnostjo in srčnostjo, mu drugi pravijo: »Kdaj si pa ti videl slone plesati?"
Kala Nag je postavil malega Toomaia zopet na tla; deček se je zopet priklonil do tal in odšel z očetom; srebrni šterak je dal materi, ki je dojila malega bratca. Nato so položili celo družino na vrat Kala Naga in dolga vrsta krulečih, vreščečih slonov se je odzibala po brdu navzdol na planjavo. Pot je bila kaj živahna, in to zaradi novih slonov, ki so pri vsakem brodu delali neprilike in jih je vsak hip bilo treba pregovarjati in pretepati.
akcije; ostala društva pa naprošamo, da ta dan ne prirejajo nikakih prireditev.
DOPISI:
—	Maturo so napravili. Na ptujski gimnaziji so v preteklem tednu napravili veliko maturo gospodična Viaj, gg. Antausr Joško, Klanjšček Viktor in Titan Josip, vsi dijaki iz Prekmurja. Čestitamo I
—	Požar. Dne 21 junija 1936 ob približno 10. uri je nenadoma izbruh nil požar na gospodarskem poslopju gospoda župnika Berden Andreja v Martjancih. Poslopje je bilo leseno in s slamo krito. V njem je bilo shranjeno seno in drugi predmeti. Ogenj je hipoma objel vso poslopje. V razme meroma kratkem času je na požarišče dospelo 5 gasilski čet, med katerimi so bile tudi dve motorke iz M. So bote. Vsled pomankanja vode pa ni uspelo, da bi pogasili ogenj. Gasilci so pod vodstvom starešine župe g. Benka storili vse, kar je bilo mogoče. Vzrok požara je neznan. Domneva se, da je bil podtaknjen. Povzročena škoda znaša približno 24.000 Din, ki je pa krita z zavarovalnino.
—	Sv. Jurij. Gospod Fumen Josip, posestnik in predsednik gasilske čete Sv. Jurij, je dne 20. junija zvečer tako nesrečno padel s kolesa pred cerkvijo v Sv. Juriju, da si je po obrazu hudo poškodoval. Sedaj se zdravi v mursko-soboški bolnišnici.
—	Beltinci. Na Telovo so vprizo-rili člani sokolskega odrskega odseka Nušičevo komedijo »Navaden človek". Igra je bila prav dobro izvedena. Igralci so podali svoje vloge naravno in neprisiljeno, kar je napravilo vtis, da se odigrava pred nami pravo življenje. Prav posebno je ugajala vloga trgovca M čica, ki je s komično mimiko, kretnjami in govorom vzbudil med gledalci prisrčen smeh. Igra se je vprizorila dvakrat in je imela v moralnem, kakor tudi materielnem pogledu zaželjen uspeh. Igralcem čestitamo I
—	Vpisovanje v I. razred meščanske šole v Ljutomeru bo dne 27. t. m. od VsS ure dalje v šolski pisarni. Učenci naj prinesejo s seboj samo zadnji šolski izkaz. Vpis je samo začasen.
—	Gor. Lendava. Minuli teden je bil po dolgem klavernem vremenu zopet lep, vroč in suh. Vse je delalo s polno paro, da popravi zamujena opravila. Po nagli vročini, pa je nastala taka suša, da že zemlja kar zija. Vsak dan se zbirajo temni oblaki, povsod v okolici je manjša ali večja ploha, le naš kraj ne dobi zaželje-nega dežja. — Društvo Jadr. straže odpošlje prihodnji teden na svoje stroške na morje 4 revne deklice,. Vsa oskrba z voznino vred stane za posameznega otroka 600 Din. — Zdravljenja trahoma se trahoraaši pridno udeležujejo, k temu je pripomogla občutna kazen poedincev, ki so kratko-tnalo zanemarjali zdravljenje. — Kakor strela iz neba je zadela naše farane vest, da odhaja od nas dolgoletni kaplan g. Rataj Anton. Imenovani je bil priljubljen posebno radi svojega tihega in mirnega verskega dela. Premeščen je za kaplana v Selnico ob Dravi. Na novem mestu mu želimo veliko veselja in zadovoljstva!
GASILSTVO:
Točno izvrševanje predpisov ni sramota. Vsako društvo, vsaka ustanova in tako tudi vsaka vera ima svoje predpise. Spolnjevanje teh predpisov, pa čeravno povzročajo v gotovih slučajih nesoglasja, ni sramota, ampak vredno priznanja. Vendar bi bilo želeti, da se tako eni kakor drugi predpisi prilagodijo sožitju človeške družbe, kajti ljudje niso tukaj rsd! predpisov, ampak predpisi radi ljudi.
Dogaja se in se bo dogajalo. Kdo bo oporekal, da je razlaga gotovih predpisov večvrstna in odvisi od osebe kako jo pojmuje. Mi pa mislimo in smatramo za najbolj pravilno, da naj bo vsaka razlaga znkonov in predpisov takšna, da bo odgovarjala duhu časa, sloge in potrebam prebivalstva I
Nestrokovno gašenje več škoduje kot koristi 1 Dragi gasilec bri-zgač I Udariti moraš vedno z vso silo curka v leglo požara. Nikdar ne smeš pri napadu z ročnikom migati sem in tja, temveč usmeriti ga moraš na gotovo točko toliko časa, dokler ni tam ogenj popolnoma pogašen in le tedaj se pomakneš dalje, ali navzgor ali navzdol in ostaneš tam toliko časa, dokler ogenj ni popolnoma udušen i. t. d. Neodpustljiva napaka je, da brizgač, še preden je na gotovi točki ogenj popolnoma pogasil, odide na drugo točko in od tam dalje, zapustivši za sabo še vedno tleči ogenj.
Prostovoljna gas. četa tovarne Benko v Murski Soboti je v posesti najmodernejše motorke in drugega gasilskega orodja. Tudi ona se smatra dolžno sodelovati pri gašenju požarov tudi izven tovarne v vsakem času. V slučaju potrebe jo lahko pozovete na pomoč. Telefon štev. 8.
Gasilska veselica v Mlajtincih. Prostovoljna gas. četa Mlajtinci priredi svojo letno veselico v lastni režiji dne 29 junija 1936 v Mlajtincih. Prijatelji gasilstva dobrodošli. Igra prvovrstna godba. Začetek ob 14. uri.
Velike gasilske vaje. VMoščan cih se bodo vršile dne 5. julija 1936 velike gasilske vaje. Sodelovalo bo 9 gasilskih čet. Razpored vaj je zanimiv in obširen. Po vajah je prosta zabava, ki jo četa priredi v lastni režiji. Kdor se hoče razvedriti in opazovati potek vaj, naj pride v Moščance, kjer bo iskreno sprejet in se bo dobro počutil.
Lahkoatleti na otvoritvi stadiona.
Tudi lahka-atletika, kot temeljna vzgojna panoga, nazvana kraljica športa hoče doprinesti svoj delež k čim večjemu propagandnemu uspehu otvoritve stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.
Prvič bo v Prekmurju zbrana elita slov. atletov. Gardo najboljših bodo tvorili kanoni, državni prvaki Akademskega S. K. Primorja, Gabršček, prof. Žorga Aleks., Krevs, Skušek. Curda, Goršek, Pleteršek, Putinja, Slamič itd.
Mogoče bomo videli tudi izvrstnega metalca diska in kladiva ing. Stepišnika.
Ptuj je prijavil močnega srednje-progaša Jungerja in še 14 drugih atletov.
Piičakujemo prijave iz Maribora in Varaždina ter ostalih mest.
In postava Mure?
Njen prvi nastop je 1 Mislim pa, da nas ne bodo naši prekmurski kanoni razočarali.
Propagandna štafeta skozi mesto.
Vsi, ki pridejo v poštev za postavo štafete, naj pridejo v sredo dne 24 VI ob 18 uri na training.
Za štafeto je dosedaj prijavljeno ASK Primorje in SK Ptuj.
Načelnik i. atl. sekcije.
Iz upravništva:
Bokan Terezija, Francija. Hvala za pismo in pozdrave. Vaša naročnina znaša do konca tega leta 42 Din.
Vajenec
se takoj sprejme, ki ima 3 ali 4 gimnazije pri EUGEN in ARNOLD HEIMER, trg. z žel. v M. Soboti.
Posl. št. J 329/36
Draibeni oklic
Dne 31. julija 1936 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: (hiše štev. 70. stavbišča, sadovnjaka, njiv in travnikov). Zemljiška knjiga: Sebeborci vi. št. 429
Cenilna vrednost: 15123 Din.
Najmanjši ponudek: 10081 Din 99p.
Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho soditft v Murski Soboti,
odd. IV. dne 24/6.1936.
Posl. št. J. 256/36.
Draibeni oklic
Dne 31. julija 1936 ob 8. uri pred-poldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše štev. 36 z gospodarskim posl. stab. in dvoriščem. Zemljiška knjiga: Tišina vi. št. 27.
Cenilna vrednost: 5721 Din.
Najmanjši ponudek: 3814 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Spcsho lodiiči v Murski Soboti,
odd .IV. 24/6. 1936.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob nenadomestljivi izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga,
Podleiek Franca
kakor za mnogoštevilne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna častiti duhovščini, Sokolskemu društvo in njegovim pevcem za žalo-stinke, predstojniku sodišča g. dr. Šumenjaku ter celokupnemu uradništvu in končno vsem prijatelje« in znancem, ki so blagopokojnega v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
M. Sobota, 23. jun. 1936.
Žataloia Srna.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
Proslava Vidovega dne se bo vršila s službo božjo v katoliški cerkvi v soboto, dne 27. junija t. 1. ob 9. url predpoldne, v evangelj-ski cerkvi in izraelitski sinagogi pa nedeljo, dne 28 junija t. i. ob 10. uri predpoldne. Zato morajo biti vsi trgov-vski obrati v M. Soboti zaprti v soboto od 9. do y2 10 ure predpoldne, v nedeljo pa ostane odpiralni čas normalen t. j. od 8 do 10. ure.
V ponedeljek na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. so lahko trgovski lokali odprti do 12. ure predpoldne.
P. n. članstvo se vabi, da se po gornjem ravna in obenem v čim večjem številu prisostvuje Vidovdanskim božjim službam. Uprava Združbe.
Konferenca glede zdravstvenega pregleda sadja pri izvozu
Ministrstvo za kmetijstvo je v zvezi s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Zagrebu sklicalo konferenco vseh sadnih izvoznikov in pridobitni-kov glede ureditve vprašanja izdajanja f.topatoloških spričeval pri izvozu sadja, katera konferenca se je vršila, dne 20. t. m. v Mariboru. Našo Združbo so zastopali gg. predsednik Franc Čeh, Hackl Viljem, Lemerje in sreski kmetijski referent g. ing. Pet-kovšek. Te nad vse važne konference se je udeležilo mnogo izvoznikov iz Dravske pa tudi iz Savske banovine, kakor tudi sam načelnik fitopatolo-škega zavoda iz Zagreba. Na tej konferenci je bil izdelan načrt pravilnika o fitopatološkem pregledu sadja, ki predvideva tudi pregled sadja namenjenega sa izvoz tudi v Radkersburgu.
Obenem se je na tej konferenci tudi konstatiralo, da pride za letošnji izvoz v poštev cca 2500 vagonov iz Dravske in do 1500 vagonov sadja iz Savske banovine. Fitopatološki pregledi se bodo vršili na stanicah v Ljubljani, Rakeku, Jesenicah, Mariboru, Čakovcu, Gornji Radgoni, Radkersburgu ter tudi v vmesnih postajah, a bo trebalo fitopatologa za pregled na teh stanicah poklicati iz njih stalnega bivališča bodisi iz Zagreba, Ljubljane, Maribora ali Radgone.
Fitopatologi bodo imeli stalno bivališče na omenjenih stanicah od 1. avgusta do 30. novembra 1936. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da se bodo priredili v vseh v poštev spa-dajočih srezih fitopatološki tečaji in bodo smeli nakupovati sadje le do-tični, kateri se bodo lahko izkazali z potrdili o absolviranem takem tečaju, vsi ostali bodo od kupovanja izključeni.
Pozor sadni trgovci!
Odsek trgovcev s sadjem pri Zdr. trgovcev v Murski Soboti vljudno vabi vse svoje člane, sadne trgovce na skupen sestanek, ki se bo vršil, na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. l. ob 10. url predpoldne v prostorih gostilne g. Vogler Viktora na Cankovi s sledečim
dnevnim redom:
1.)	Pozdrav in poročilo predsednika,
2.)	Določitev rokov za trgatev jabolk,
3.)	Smernice poslovanja v trgovini s sadjem,
4.)	Slučajnosti.
Sestanka se lahko udeležijo tudi nakupovale! in pridobitniki sadja sploh,
da bodo tako lahko informirani pravočasno o izgledih letošnje sadne trgovine.
HACKL VILJEM I. r. predsednik odseka.
XVI. letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine.
It predsedniškega poročila posnemamo : Razvidno je iz statistike Zveze, da se je lani število trgovin zmanjšalo za 1240, kar je vsekakor obupno znamenje današnjega težkega stanja v trgovini. Zlasti se je treba zavzeti za poenostavljenje davčnih predpisov, kajti danes, če se hoče podeželski trgovec v teh spoznati, si mora že zato najeti potrebnega specijalista in da ne bodo tako f nančni organi knjigovodji zasebnih podjetij. Posebno škodo povzročajo naši trgovini zlasti sankcije, ter je zato treba te čimprej ukiniti. Glede brezposelnosti zagovarja uvedbo več javnih del v Sloveniji, radi delomrznežev pa je mnenja, da jih je na vsak način treba pritegniti k delu, če drugače ne pa v prisilnih taboriščih.
Glede razpusta Zbornice je odločno proti temu, da bi se v tako emi-nentno gospodarsko organizacijo uvajalo politiko in smatra, da je edino trgovstvo upravičeno odločevati o tem kdo bo v Zbornici. Sklenilo se je soglasno, da bodo vsa Združenja ob razpisu volitev v zbornico nastopila z enotno listo dosedanjega predsednika g. Ivana Jelačina. Nato je podal podrobno poročilo o vsedržavnem trgovskem kongresu trgovcev v Beogradu, kjer so pokazali trgovci, kot najbolj konstruktiven element v našem
gospodarstvu in državi, da jim je na srcu bodočnost države, da pa morajo pokazati na vse hibe v naši državi, katere vidijo in čulijo. Ravno tako je še vedno najnujnejša potreba po socijai-nem zavarovanju trgovstva in pa po široki decentralizaciji države. Glede resolucij so se podali le poudarki vsem resolucijam beograjskega kongresa.
Nadalje so govorili še podpredsed-sednik Zvez g. Ferdo Pinter iz Maribora, podpredsednik Trgovskega dru-štva »Merkur" g. Smerkolj iz Ljubljane, kjer je ta ob tej priliki predal predsedniku g. Kavčiču v znak njegovemu 10 letnemu predsedovanju in doseženih zaslug za organizacijo trgovstva v naši državi, lepo diplomo, delo akademskega slikarja Gasparija. Govoril je tudi zelo obširno bivši zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je raztolmačil dosedanje delo Zbornice. BI je sprejet tudi proračun Zveze za leto 1936 in je bilo soglasno sklenjeno, da se povabi v članstvo Zveze tudi Združenje za mesto Celje in Maribor-okolico. Izvolil se je tudi 3 podpredsednik Zveze g. Fran Škrbec, predsednik osrednje sekcije lesnih trgovcev. Prihodnji občni zbor Zveze bo v Slovenjgradcu.
Naznanilo.
Vljudno sporočam občinstvu, da ne odgovarja resnici dejstvo, da vodiva s svojim sinom Kolomanom skupno slikarsko obrt. Resnica je v tem, da jaz, kakor tudi moj sin, vodiva obrt vsak za sebe, vsled česar prosim svoje stare prijatelje in znance, da se glede slikarskih potrebščin glede moje osebe obračajo samo na moj naslov.
Bačič Koloman, starejši
M. Sobota, Cvetna uL 27.
Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi voz znamke
Proda se
stanovanjska hiša po zelo ugodni Poizve se v trg Gašpar.
ceni.
NajboliSi NajeiegantnejSi
ww ADLER"
Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi
Opozorilo.
Moj oglas v Murski Krajini od 7. t. m. popravljam v toliko, da ne računam vožnje od Beltinec do M. Sobote samo onim naročnikom, ki jih bom vozil nad 100 km.
Hujs Štefan, avtotaksa, Beltinci.
1
obiskovalci zdravilišča
SLATINA RADENCI
po z o ri i
Naznanjam, da sem prevzel na novo urejeno restavracijo, kjer dobite vsa jedila dobro in poceni. Za obilen obisk se Vam priporoča
benko Štefan
restavrater - vila ,Olga*
(Tako] pri vhodu i zdravilišče.)
spiralni trijer
za vsaki komad
garantirano
po najnižji ceni pri
G. DittPich
proizvodnja kovinskih izdelkov
MURSKA SOBOTA.
ZAPISNIK
O XV. Redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se je vršila dne 2. maja 1936 v Sokolskem domu v M. Soboti.
Člen 2.
Izpraševalna komisija je pristojna za učence (vajence), ki so predpisno dovršili učni čas pri imetniku trgovskega obrta, ki je član Združbe in za kandidate, ki pomočniški izpit polagajo.
Člen 3.
Izpraševalna komisija je sestavljena iz treh članov in sicer: predsednika, in dveh članov trgovcev. Predsednik in predsednikov namestnik je vsakokratni predsednik, odnosno podpredsednik Združbe. Ostala dva člana komisije in njuna namestnika odreja za vsak izpit Združba iz spiska članov izpraševalnega odbora, ki jih voli Združba za vsako leto po včlanjenih strokah. Spisek izvoljenih članov se izroči Zbornici v potrdilo.
Člen 4.
Za člana izpraševalne komisije se sme postaviti samo državljan Kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten In ni pod skrbstvom ali stečajem. Ne sme se postaviti; kdor je obsojen $ sodno razsodbo na izgubo častnih pravic, dokler ne doseže povračila pravic ali rehabilitacije, kdor je v preiskavi ali dejan pod obtožbo zaradi zločinstva ali prestopka storjenega iz korijtoljubja ali zoper javno moralo, zoper koga je izdana očuvalna odredba, združena s kaznijo prostosti, ali ukrenjen zaščitni nadzor ali izdana prepoved za-hajanja v krčme, ali prepoved izvrševati poklic, če ti ukrepi še trajajo.
Člen 5.
Člani izpraševalne komisije ne morejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v premi ali stranski črti do druge stopnje, ali pri katerih je bil kandidat na uku med letom, ki teče neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali neprijateljstvu, so izključeni. Q izključitvi komisije odloča obče upravno oblastvo prve stopnje. Zoper tako odločbo 9e kandidat lahko pritoži na bana, čigar odločba je dokončna.
Člen 6.
Dolžnost članov izpraševalne komisije je obvezna in se brez važnega vzroka ne sme odklanjati.
Član izpraševalne komisije, ki brez važnega vzroka ne vrši svoje dolžnosti se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Kazen izreka predsednik komisije. Zoper odločbo o kazni se sme podati pritožba na bana. O ponovni nerednosti ga lahko ban na predsednikov predlog razreši članstva komisije. Prav tako lahko razreši ban dolžnosti tudi predsednika komisije, če ne vrši pravilno svoje dolžnosti.
Člen 7.
Imetniki obrtov so dolžni svoje učence (vajence) prijaviti Združbi, da bi opravljali pomočniški izpit, čim dovrše učni čas in izjavijo, da se pridružuje] u izpitu.
Člen 8.
Prijavo za opravljanje pomočniških izpitov mora vložiti imetnik obrta neposredno pri Združbi, na katerega področju je obrat, v katerem se je kandidat učil. Obenem s prijavo je predložiti tudi potrdilo o trajanju učenja (§ 280 Ob. z.) in izpričevalo o dovršeni strokovni nadaljevalni šoli ali tečaju, če ju je učenec (vajenec) bil dolžan obiskovati.
Člen 9.
Združba vpiše vse pismene prijave za opravljanje izpita v svoj vpisnik. Na prijavo pa je vpisati številko vpisnika in datum vpisa. O prejemu prijave se izdaja potrdilo.
Člen 10.
Po prejeti prijavi preizkusi Združba ali izpolj-nuje kandidat pogoje zakona o obrtih za opravljanje izpita. V U namen preizkusi zlasti ali je komisija pristojna (čl. 2 teh pnvil) ali je predložil kandidat predpisno potrdilo o tntjanju učenja in alt je obiskoval kandidat nadaljevalno šolo ali tečaj, če je bil dolžan ju obiskovati. Če spozna, da kandidat vse pogoje izpolnjuje, Skliče komisijo za opravljanje iz-
pita, najkasneje v 10 dneh od prejema prijave in določi dan za izpit. Če teh pogojev ne izpoljnuje se kandidat takoj zavrne od opravljanja izpita z obrazloženo odločbo in se mu vrne prošnja. Zoper tako odločbo ima kandidat pravico pritožbe na obče upravno oblastvo prve stopnje, ki mora pritožbo v 15 dneh dokončno rešiti. Če se pritožbi ugodi mora Združba v 10 dneh od prejema odločbe sklicati iz-praševalno komisijo in pozvati kandidata k izpitu.
Člen 11.
Izpit je javen in sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Pri izpitu mora kandidat dokazati, da se je trgovine praktično izučil in da jo lahko opravlja kot pomočnik.
Člen 12.
Praktični del izpita je sestavljen iz dokaza osebne spretnosti pri praktičnem delu v trgovini. Praktično delo dokaže s serviranjem strank v trgovini, ki mu jo določi izpitna komisija. Praktično delo traja 1 dan.
Člen 13.
Pri teoretičnem izpitu mora dokazati kandidat v kar najsplošnejši obliki, da pozna kakovost in vrednost blaga dolične stroke.
Prav tako mora kandidat dokazati, da je dovolj pismen in vešč v računanju.
Člen 14.
O opravljanju izpita se sestavi zapisnik, v katerega se vpišejo najpotrebnejši podatki o poslovanju izpraševalne komisije. V zapisnik se vpiše odločba o uspehu izpita, ki se sklepa z večino glasov. Ob porazdeljenih glasovih odloča predsednik komisije. Člani komisije, ki oddajo svoje ločeno mnenje, store to v zapisniku. Ocena kandidatova se glasi: »Opravil" ali „Ni opravil". Ocena se takoj po sklepu izpita priobči. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.
Vsi zapisniki izpraševalne komisije se vpisujejo-v knjigo zapisnikov, ki jih hrani Združba.
(Se bo nadaljevalo.)
\