liha]a vsak Setrtek. Cona ma ]• lin lato. (Za NemMJo t K, n Ameriko In dnin tuja drfave I K). — Posamezne Številke •• prodalalo —— po 10 vinarjev. ——— Splai in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „Domolluba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in In-aerati pai UpravniStvu ..Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — : S prilogami: » Hal kme£U dom, Društ venik, Naša gospodinja Štev. 48. V Ljubljani, dne 28. novembra 1912. Leto XXV. Kanalejos. V torek, dne 12. t. m. opoldne je ustrelil mlad mož Pardinas - Serrato španskega ministrskega predsednika Kanalejasa, ravno ko se je iz gostilne od kosila vračal v vladno palačo. Trikrat je počil samokres; ena kroglja je prebila ministru glavo in nekaj minut kasneje je izdihnil. 2e v zadnjem »Domoljubu« smo povedali to novico. Zdi se nam pa tako važna, da se danes vračamo zopet k nji. Obnovimo nekaj dogodkov! Dne 13. oktobra 1906. so na dvorišču kaznilnice v Montjuichu štirje vojaki iz-prožili svoje puške na Frančiška Fer-rerja. Voditelj španskih anarhistov je z glasnim krikom padel na svoj obraz mrtev na zemljo. Zakričali so vsi anarhisti, socialisti in liberalci na Španskem in po celem svetu. Po velikih mestih so sklicevali shode, kjer so množicam v divje-strastnih besedah slikali, da kliče Ferrerjeva kri po osveti in z vso silo so napadali špansko ministrstvo, zlasti ministrskega predsednika Maura, ki je potrdil Ferrerjevo smrtno obsodbo. Kralj Alfonz se je liberalnemu pritisku udal in je odslovil konservativno, krščanstvu pravično vlado, ter je imenoval liberalca Kanalejasa za ministrskega predsednika, ki je z zvijačo in denarjem dobil pri prihodnjih volitvah večino zase. Kanalejas se je obnašal kot pravi liberalec. Imel je v rokah vse listine o Ferrerjevi pravdi in je iz njih videl, da je bila obsodba popolnoma pravična. Dokazano je, da je bil Matej Morales, ki je vrgel v Madridu bombo proti vozu, ki se je na njem kralj Alfonz peljal s svojo nevesto od poroke, učitelj na »moderni šoli«, ki jo je Ferrer ustanovil v Barceloni. Ta ljudska šola je ime- la po Ferrerjevem načrtu, ki ga je sam sestavil in določil ta-le namen: »Šola naj skrbi, da bodo otroci premišljali o veri, o vladi, o domoljubju, pravici, politiki in o militarizmu in naj pripravlja njihov razum za socialno revolucijo.« Morales je bil Ferrerjev najzvestejši prijatelj in drug. Dokazano je dalje, da je Ferrer vodil surove in divje napade na cerkve in samostane v katalonski pokrajini, zlasti v mestu Barceloni. Grje od Turkov so se obnašali nahujskani napadalci. Zažigali so samostane, pljuvali, bili in klali nedolžne redovnike in nune> pustošili in kradli po cerkvah. Dokazano je končno, da je Ferrer sestavil oklic, ki se je tajno širil med anarhisti. Dobili so ga med njegovimi spisi, ko so mu preiskali stanovanje. Tam beremo: »Mi smo vsi enega mnenja za revolucijo. Vsi revolucijonarji se morajo posvetiti ti reči, toda mi potrebujemo brž tristo tovarišev, ki tvegajo svoje glave v Madridu, da se začne naše gibanje. Čakamo le še pripravne priložnosti kot na pr. po splošnem štrajku ali na slavlje delavskega dne — prvega maja.« V razglasu je tudi naročeno, naj se umore razne visoke osebe in naj se porušijo javna poslopja. Med Ferrerjevimi papirji so tudi dobili njegov poduk anarhistom, kako naj si preskrbe orožja, denarja in dinamita. Vse to jo bilo Kanalejasu znano in vendar je svojo vlado začel s tem, da se je držal, kakor bi mu ne bilo všeč, da je bil Ferrer ustreljen; ni se lotil anarhistov, ampak je pričel preganjati menihe in nune, zapirati samostane in njihove šole, sploh po francoskem zgledu delati odločno proticerkveno politiko. Večer pred svojo smrtjo je prijateljem rekel: »Liberalec sem in ostanem; vesel sem, da sem dovolil zadnjo nedeljo shod Ferrerjevim pri- stašem, ki zahtevajo, naj se njegova pravda obnovi.« V nedeljo so hrumeli Ferrerjevci na shodu proti vsaki vladi in oblasti in verjetno je, da se je Pardinas-Serrato ravno na tem shodu na-vzel tistega črnega sovraštva proti vsem, ki imajo kake odgovorne službo v državi, da je hladnokrvno ustrelil ministra in sebe. Kanalejas jc bil kakor vsi liberalci nož na dve plati. V srcu republikanec je na zunaj hlinil kralju zvestobo. Kot liberalec je pomežikoval anarhistom in revolucionarjem in delal proticerkveno politiko; obenem se jc pa pogajal s papežem, češ da hoče, naj ostane Španija v prijateljstvu ž njim. Seveda ga je k temu prignala sila; videl je namreč, da ne more vladati s samimi liberalci in da potrebuje nujno tudi pomoči katoliških poslancev. Hvalil se je venomer s svojim liberalstvom; ko je bil po kraljevi volji evharistični shod v Madridu, se ga je udeležil in je bil tudi sam navzoč, ko se jc španski narod posvetil Gospodovemu Srcu. Nož na dva kraja! Anarhisti so mu to vrnili s smrtjo. Bridka je resnica, ki jo uči ta strašni dogodek in v živo kliče liberalcem vsega sveta v obraz: Na pol ne gre! Če ste liberalci, potem sc ne smete ustrašiti vseh posledic svojih naukov. Z liberalizmom pade vera, pade strah pred božjimi in človeškimi postavami, ne pomenja nič ne žandar ne rabelj, ljudje podivjajo kot zveri drug proti drugemu. Tudi pri nas jih imamo takih, ki trdijo, da so liberalci, ki naročajo in prebirajo liberalne liste, ki gredo pri volitvah volit liberalne kandidate, ki pa zraven še zagotavljajo, da so dobri kristjani. Kanalejas je njihov vzor. Vede ali nevede žive v veliki hinavščini in posledice so tudi zanje strašne. Njihovi otroci se že ne znajo tako hliniti na dve strani in stopijo navadno odločno tudi na protiversko pot. Kasnejši rod bo še hujši. Kroglja, ki je zadela Kanalejasa, uči,, da bodimp. povsod in vselej tam kjer smo, celi, dosledni,"-naj pride kar hoče! ..... -- .T. Vojna na Balkanu. Zmage srbskega orožja. Srbi zmagali Turke pri Bitolju. — Zadnji udarec. — Turška zahodna armada razbita. Srbi so pri Bitolju razkropili ii; deloma polovili turško zahodno armado. S tem je v glavnem izvršena najtežja naloga srbske vojske, ki je imela vreči nazaj Turke pod Zeki-pašom. Prvi udarec so zadali Srbi tej turški armadi pri Kumanovu, sedaj pri Bitolju pa zadnjega. Komaj so se razbite čete turške vojske zbrale in malo uredile, že so prišli Srbi in jih znova razkropili in pobili. Zlomljen je sedaj zadnji večji in uspešen odpor Turkov na zapadu. Zmaga. Boji prvi dan. Poročila o bojih pri Bitolju so dahajala počasi in še ta je bilo treba vzeti s previdnostjo na znanje. Celo uradno srbsko poročilo se je prenaglilo. Bitka se je vršila štiri dni in se je začela že v petek, 15. t. m. Vsa poročila soglašajo, da so imeli Srbi spočetka jako slab prostor za boj. Srbi so morali stati na mokrem, v lužah, na poplavljenem svetu, Turki pa so bili po višinah. Prvi dan se je posrečilo Srbom, da so potisnili Turke s peterih pozicij, ki so bile radi svoje višine najvažnejše. Turkov, ki so branili te višine, je bilo 20.000, dočim je ostala turška armada bila zbrana pred mestom. Drugi in tretji dan. Srbi napredujejo. V soboto so pričeli Srbi povsod prodirati. Radi močvirnatih tal je bilo Srbom zelo nerodno, posebno radi topništva; to se ni .moglo prosto kretati. V nedeljo se je bitka nadaljevala. Srbi so začeli turško vojsko obkoljevati. Posrečilo se jim je tudi, da so prodrli turško središče. Pritisnili so Turke, da so se morali pomakniti proti mestu in stisniti svoje vrste. Srbska konjenica je po ljutem boju zavzela most čez Černo, ki je bil jako važen, posebno še radi deževja, ko je reka narasila. Ko je konjenica prekoračila most, je udarila proti jugu in obkolila na eai strani Bitolj. Medtem je moralo umolkniti turško topništvo na neki važni točki, nato pa je šesti polk zaplenil štiri topove in kasneje še eno gorsko baterijo. Turki so se po tem manevru srbske konjenice in po uspešnem boju proti topničar-stvu vrgli z vso silo v smeri proti Ohridi, da bi jih Srbi čisto ne obkolili. A ta poizkus se jim je ponesrečil. Srbi so ta dan zavzeli pozicije že 4 km pred mestom. Zadnji dan bojev. Turki na begu. Izgube.! V ponedeljek so se boji z vso ljutostjo nadaljevali. Posebno sta sc odlikovali na srbski strani infanterija in artiljerija. Turke so Srbi spravili v nevzdržljiv položaj. Od |reh strani so jim grozili z obkoljenjem. Začeli so se pogajati za udajo. Med pogajanji pa se je začel beg. Bežali so večinoma na še prosto stran proti Lerini, drugi oddelki so se razkropilij pa; vse strani, kamor je kdo mogel. Zlasti v gore jih je mnogo pobegnilo. Z večjim oddelkom se je umak-nil v gore tudi Djavid-paša. (O tem se je po bitki pri Kumanovem poročalo, da so ga uporni častniki usmrtili, kar se je pa izkazalo kot neresnično.) Razume se, da so Srbi Turke preganjali in jim zadali silne izgube. Bitka pri Bitolju je ena izmed najbolj krvavih v celi vojni. Padlo je Turkov do 20.000, Srbov pa do 8000. O ujetih Turkih še ni podatkov, poroča se pa, da so se udajali kasneje celi oddelki, ki so na begu iskali rešitve v gorah. bila že odprej kaka turSka četa. Zlast proti Debru so hitro odposlali večji odde fek, da zavzame jo to albansko gnjezdo, kje je vladala popolna nerednost, anarhija. N; poti proti Debru niso Srbi zadeli na od por in so 21. novembra korakali v mesto Dalje so Srbi poslali konjico proti Ohridi Videti je, da bo kmalu vsa novoosvojeni dežela pomirjena, \ Srbi in Grki se srečajo pri Lerini, Drug oddelek srbske vojske je poslan da preganja sovražnika proti - Lerini ii očisti pokrajino Pelagonijo, Srbska konje niča, ki je prodrla do Lerine, je tam ž« srečala grške predstraže. Z južne strani sc namreč Grki pod poveljništvOtn prestolo naslednika Konstantina hiteli, da Turkon VOJSKOVODJE BALKANSKIH DRŽAV. tj ' t O 1. General Bojovlč, srbski vojni minister in poveljnik I. armade. — 2. Črnogorski prestolonaslednik Danilo, poveljnik črnogorske glavne armade. — 3. Grški prestolonaslednik Konstantin, poveljnik grške armade. — i. General Vukotič, poveljnik črnogorske severne nrmade. — 5. General Putnik, načelnik srbskega generalnega štaba. — 6. General Jankovič, poveljnik III. srbske armade__7. General Martinovič, poveljnik južne črnogorske armade. — 8. General Živkovič, v srbskem glavnem stanu. Važnost zmage, Srbi so, kakor smo že omenili, izvršili glavno nalogo, ki so jo v tej vojni imeli izvršiti. S tem pa je postala prosta velika armada, ki bo sposobna za nove boje na novih bojiščih. Srbi bodo poslali lahko sedaj novih ojačenj Bulgarom pred Odrin in Carigrad. Iz Bitolja vozi železnica v Solun in je zato mogoče čete hitro prepeljati na novo bojišče. — Važna je zmaga tudi zato, ker je prosta tudi grška armada, ki so jo vrgli Turki na potu v Bitolj nazaj. Srbsko osvajanje. Uspehi po bitki. Po bitki so Srbi nemudoma poslali večje oddelke svoje armade na vse strani, kamor se je umaknil sovražnik, ali kjer je padejo v hrbet. Tega ni bilo več treba, ker so Srbi namesto Grkov porazili Turke pri Bitolju, OB JADRANSKEM MORJU. Srbi do morja. Dolgo so že prihajale vesti, da so Srbi prišli skozi najdivjejše albanske kraje do Adrije, do morja. Sedaj so se ta. poročila uresničila. 21, novembra je došla na jadransko obalo srbska četa podpolkovnika Dimitrija Buliča, ki je pripadala k armadi divizijskega poveljnika Jankoviča. Srbi so zasedli skupno s Črnogorci Leš, potem pa so se napotili proti jugu, da zavzamejo še Drač. Pri zavzetju Leša je padlo 11 Srbov. (Turkov je bilo 8 mrtvih, ujetih pa 850 mož, H03 podčastniki in 43 častnikov. Zaplenili so Srbi 2 Kruppova topova, 2500 pušk, zastave in streljivo. Prehod skozi Malisijo. Pot, ki jo je napravila srbska armada, ko je marširala k morju, je bila zelo težavna. Turki, ki so imeli toliko opraviti z Albanci, niso ne enkrat šli z večjim oddelkom skozi Malisijo, kjer bivajo najbojevi-Itejši Albanci. V tem delu Albanije, v Mali-siji, so neprehodne soteske, globoke grape, skalovja, vse, le poti nobene. Če bi Albanci le hoteli, bi mogli preprečiti prehod srbske armade. Toda Albanci so še celo kazali pota Srbom in služili za vodnike iz Prizrena do morja. DIPLOMATI, PRIZADETI V uvedli srbsko upravo in pridružili kraj srbskemu kraljestvu. Vpeljali so brž srbske uradnike pri železnici, srbske sodnike in drugo uradništvo. Po mestih so povsod izvolili izmed narodnosti in ver posebne odbore, ki vodijo občine. Kralj Peter pa hodi okrog po novozasedenih krajih in sledi armadi. Kamor pride, ga sprejmejo kot novega kralja in osvoboditelja iz turškega jarma. — S tem so prišle te dežele spet v upravo urejene kulturne države, ki jim obeta bogat napredek. Katoličani v Novi Srbiji. V Skoplju, ki so ga Srbi nedavno zasedli, je katoliška škofija, ki obsega tudi Peč, Djakovico, Prizren in Prištino. Povsod todi so raztreseni katoličani. Skoplje in Priština štejeta do 2000 albanskih katoli- BALKANSKEM VPRAŠANJU. Novem Pazarju so naročili zvonove za v cerkve. Bulgari in Turki. BOJI IN PREMIRJE. Poročila o bojih pri čataldži. Bolj nejasna in nezanesljiva, kakor morda v vsakem dosedanjem boju, so poročila o bojih okrog Čataldže. Bulgari skrbna varujejo, da se ne izve ničesar iz njihovih vrst, Turki pa v svojih poročilih toliko lažejo, da se da le težko kaj razbrati. Poročalo se je, da so se Turki pri Hademkei ustavili in da so Bulgari osvojili večinoma vse čataldžke utrdbe. Sedaj pa je videti, da so bila poročila v toliko netočna, ker so se začela prej pogajanja za premirje, predno so Bulgari dovršili svojo nalogo. — Tudi se po zatrdilu bulgarških listov boji niso vršili v takem obsegu, kakor so trdila tuja poročila. Premirje. Turška zavratnost. Ko so se vršili najhujši boji in so Bulgari najvažnejše točke zasedli, uvideli so Turki, da ni upanja na zmago, in so poslali v bulgarski tabor prošnjo za pre-premirje. Takoj so Bulgari ustavili prodiranje in se začeli pogajati. Bulgarski generali in vojaki so se branili odnehati, a so se udali, ker niso hoteli prelivanja krvi, če se da isto doseči s pogajanji. Priliko, ko so Bulgari nehali z bojem, izrabili so Turki in zasedli nekaj točk, ki so jih Bulgari zapustili. To so raztrobili v svet kot veliko zmago nad Bulgari in hočejo to izrabiti v svoj prid pri pogajan.ih za mir. Pogajanja in pogoji. Pogajanja je začel turški najvišji poveljnik, generalissimus Nazim-paša. Pogajajo se Bulgari tudi v imenu Srbije in Crne-gore za mir, Grke pa zastopa sofijski grški poslanik Panasu. 0 teku pogajanj in zahtevah balkanskih držav se ne ve še nič gotovega. Nekatera poročila trdijo, da Bulgari zahtevajo, da Turki sploh izginejo iz Evrope, druga pa vedo, da Turkom puste Carigrad in okolico do Čataldže. — Gotovega se ne ve nič. — Prihajala so tudi že poročila, da so se pogajanja pretrgala in da so se začeli novi boji. Ranjeni Mahmud Muktar-paša. Pri bo;ih pri Čataldži je bil ranjen nevarno turški general Muktar-paša, ki je znan iz bojev za Lozengrad. Približal se je na poizvedovanju preveč bulgarskim vrstam. Bulgari so začeli obstreljevati njegovo četo in ranili s tremi krogljami tudi njega. Dal se je prepeljati v nemško bolnišnico v Carigradu. Ta general še je učil vojne umetnosti na Nemškem, kjer je prebival osem let. Bulgari poškodovali turško vojno ladjo. Bulgari nimajo pravega vojnega bro-dovja, ker tudi niso imeli doslej nobenega izhoda iz Črnega morja. Vzdržujejo samo nekaj torpedovk, ki so pa te dni dobro izvršile svojo. službo. Turška bojna ladja Hamidie je križarila ob bulgarskem obrežju, opazile so jo torpedovke, jo napadle t torpedi in močno poškodovale. Ne ve se, kaj se je kesneje zgodilo z ladjo. — Turško. 3» |i5T E. Veniselos, grški ministrski predsednik in vojni minis',er. Grof Bercbtold, avstroogrski zunanji minister. N. Pasič, srbski ministrski predsednik in zunanji minister. Stojan Danev, predsednik bulgar-akega sobranja. Peter Carp, rumunski ministrski predsednik. Gučbov, bivši predsednik ruske dume. Štefan pl. Ugron, avstroogrski poslanik v Belgradu. Težave na potu. Vodniki pripovedujejo strašne stvari o naporih srbskih čet, ki so se pomikale po planinah in drugih krajih, ki po njih ni se šla večja armada. Izvlačiti je bilo treba topove in konje, ki so se kar cel meter udirali v sneg. Moštvo je moralo prenašati mraz 12 do 15 stopinj pod ničlo in pri tem ie štediti s hrano, kajti dasi jim je šlo pre-oivalstvo na roko, so vendar zadeli na pokrajine, kjer več dni niso zadeli na človeška bivališča. Kljub strašnemu trpljenju pa se je javil le en vojak za bolnega. Pot, ki so ga čete prehodile, znaša v zračni črti 150 kilometrov. IZ ZASEDENIH POKRAJIN. Uprava novih dežel. Kakor hitro so Srbi zasedli kak' večji traj v Stari Srbiji ali Sandžaku, povsod so ških hiš. Škof stanuje sedaj iz političnih razlogov v Prizrenu in ne v Skoplju. Sedanji škof je Lazar Dimijade, ki pa je že več mesecev na Dunaju, nadomestuje ga Jožef Raman, ki je rodom Srb, V nedeljo 18. t. m. je kralj Peter prišel tudi h katoliški službi božji v Skoplju, Kraljev obisk je napravil na katoliške Ar-navte velik vtis. — Katoličanom bodo zagotovili popolno versko avtonomijo. Zvonovi pod Turki Kovanje novih. Turek ne prenese lahko zvonovega glasu. Mesto zvona ga kliče k molitvi turški duhovnik, ki sam kliče s stolpa skupaj. Zato pa Turek sovraži zvonove. Kristjani jih pod Turki niso mogli napraviti, in kjer so bili, si nihče ni upal zvoniti. — Sedaj ko so pa prišli Srbi, naročenih je veliko število novih zvonov v Kragujevcu. V brodovje se je v tej vojski slabo izkazalo. Nikjer ne more ovirati sovražnika. Razmere v turški armadi in v Carigradu. Kolera. V Carigrad in med turško armado so zanesli vojaki iz Male Azije kolero. Oboli vsak dan na stotin« mož zlasti, ker je menda tudi voda že okužena. V Carigradu leže ranjenci in za kolero oboleli vojaki marsikje skupaj. Cela turška armada silno trpi pred to strašno boleznijo. Tudi če bi Turkov ne prisililo k miru bulgarsko orožje, morali bi odnehati radi kolere. — Kolera se je v vojnah, kjer so se bili Turki, često pojavila in zahtevala velikih žrtev. Tako je v znani krimski vojni, ko so Turki skupno s Francozi in Angleži napadali Ruse, padlo več vojakov za kolero, kakor od ruskega orožja. V Carigradu so menda Turki za kolero obolele nanosili tudi v veliko mošejo Aja Sofijo, de ne bi mogli Bulgari, če pridejo v Carigrad, tam obhajati s slovesno mašo zmage nad Turki. Upori mladoturkov. Ravno pred boji z Bulgari in drugimi balkanskimi državami so doživeli mlado-turki hud udarec, ko je prešlo ministrstvo v roke staroturkov. Sedanji položaj, ko je vse zmedeno, hočejo mladoturki izrabiti in priti spet na površje, Čuje se, da delajo za republiko in proti sultanu. Vlada jih je začela hudo preganjati in je pozaprla veliko število najuglednejših voditeljev. Zatrla je tudi važnejše mlado-turške liste. Strahopetni' turški častniki. Često so se poročevalci čudili, da Turki na vsakem begu pustijo toliko topov. Bulgari in Srbi so jih zaplenili nepričakovano veliko. Uganka je razjasnjena, če se vidi strahopetnost turških častnikov. Ko se začne umikati vsa vojska, tedaj gleda vsak, kako bi najhitreje ubežal. Seveda nimajo vsi svojih konj. Pa znajo si pomagati. Pri topovih izprežejo konje in potem lahko beže. S tem pa so topovi izgubljeni, ker jih nima več kdo rešiti. Zlasti iz bojev s Srbi pripovedujejo, kako so častniki bili prvi, ki so začeli bežati in s tem povzročili poraz. Če so jih generali zadrževali, so se uprli. Nasprotno so bulgarski in srbski častniki ravno s svojim zgledom dajali poguma vsej vojski. Padlo jih je pa seveda vedno veliko. Turške grozov tosti. Turki so.,se v tej vojni izkazali kot pravi divjaki. Vsa njihova dela pričajo, da »o danes kot pred petsto leti isti Azijati ln da se niso v Evropi ničesar naučili in nič pozabili. Stvari, ki se gode nad kristjani, kličejo na maščevanje do neba. Kamor pridejo Bulgari in Srbi, dobe poklane cele vasi, starčke in otroke z odrezanimi lavami, ženske oskrunjene, hiše požgane. e hujše se godi vjetim Bulgarom. Kar jih pride Turkorii v pest, so izgubljeni. Če jih ne umore, jih pohabijo. Iztaknejo jim oči, odrežejo uSesa ali nosove. Ni čuda, če se bore Bulgari potem s tako hrabrostjo, saj •e boji vsak pasti v turške roke. Nasprotno pa Bulgari silno lepo postopajo s tur-V škimi vjetniki, zlasti z ranjenci. Kažejo svoje krščanstvo ne samo v tem, da se bore za zmago križa, ampak tudi s krščanskim usmiljenjem. ■ ' SLIKE IZ BULGARSKIH VRST, Turški strah pred Bulgari. Neki ranjeni turški vojak se je strašno bal iti v bulgarsko bolnišnico. Vprašali so ga, zakaj se brani. Pa pravi: »Nočem, da bi me zastrupili. Pri nas namreč težko ranjenih ne zdravijo, ampak otrujejo.« Ko so ga vprašali, kako misli o bulgarski vojski, je rekel: »Milost! pustite me pri miru! To niso ljudje, ampak levi, izpuščeni iz kletke in pognani proti nam. Nikdo ni v stanu zadržati jih. Z njimi se naši ne bijejo več, ampak le še beže.« — Končno je pristavil: »Z Bulgari je vse — nebo in zemlja, morje in kopno, gore in doline, solnce in luna.« Eden proti šestim. Poveljnik brigade pošlje konjenika s pismom do druge brigade. Ker ga ni nazaj, ga gredo iskat. Čez nekaj časa najdejo konjenika strašno razmesarjenega ob cesti. Glava mu je bila odsekana in razbita. Okrog trupla pa je ležalo šest mrtvih Turkov. — Konjenik se je namreč napaden od Turkov junaško boril in ubil šest Turkov, predno je sam padel. Ko je onemogel, so se Turki maščevali in truplo razmesarili. Ves bulgarski narod za vojno. Pisali smo že, kako kmetje z veseljem vozijo kruh za vojsko in koliko žrtvujejo. Isto pa moramo reči tudi o višjih slojih. Trgovci, učitelji, doktorji, profesorji itd. se ne sramujejo delati tudi z roko, če je treba, da se izvrši vse, kar je potrebno za preskrbo armade. Neki dopisnik pripoveduje, kako je videl peči kruh trgovca s cvetlicami. Ko ga vpraša, kako se je mogel navaditi na to, odgovori smeje se: »Prav lahko, saj se gre za naše vojake.« Isti dopisnik je govoril z dvema poslancema, ki sta bila ponosna na to, da sta nadzorovala prevažanje kruha k armadi. Ves narod stoji takorekoč v vojni. Bulgarski ranjeni častniki pri katoliških sestrah. Katoliške redovnice v Jamboliju strežejo ranjencem, ki so pravoslavne vere, z najpozornejšo skrbnostjo in ranjenci pravijo, da so pri sestrah-redovnicah bolje preskrbljeni, kakor bi bili doma. Pravoslavni častniki imajo na prsih male križce, ki so jim jih dale njih matere ali sestre. Vsi pravijo, da se morajo za svoje zmage zahvaliti Bogu in svojemu plemenitemu namenu, svoje krščanske brate rešiti iz ne-verriiške sužnosti. Ranjenci pravijo, da jim je požrtvovalna in nežna skrb katoliških redovnic velika skrivnost in ne morejo umeti, kako morejo kje preganjati tako plemenite duše. Črnogorci. GIBANJE ARMADE. Vukotičeva armada v Podgorici. Dne 18. novembra je došla Vukotir čeva armada , ki je osvojila južfli del Sand-žaka in dele Albanije krog Peči, v Pod-gorico. Janko Vukotič je s svojo armado hitel kolikor je mogel, ker se mudi radi Skadra. Bojev od Plav naprej ni imel, a silno veliko je trpela armada, ki je slabo preskrbljena, vsled mraza in pomanjkanja. Ko dojde še on pred Skader, bo vsa črno. gorska armada nadaljevala obleganje. Boji okrog Medue. Črnogorci so "udarili sedaj tudi proti jugu ob obali. Zavzeli so pristanišče Sv. Ivan Medua. Črnogorci so mesto zavzeli brez večjih bojev. Albanci so zbežali iz mesta, pač pa so se vršili boji po višinah okrog mesta. Turki so se v teh spopadih dobro branili, a so morali odnehati; padlo jih je do 200. — Črnogorci so pomagali srbski armadi zavzeti tudi Leš. General Martinovič o načrtih Črnegore, Nekemu dopisniku je general Martinovič rekel: Moja dolžnost je, da zasedeni obrežje severne Albanije, Mudi se nam, da zasedemo obrežje, bolj, kakor pa vzeti Skader, Ko osvojim to obalo, udarim znova na Skader, Skader bo glavno mesto nove Črnegore, Vzhodna meja bo reka Mat;a. Od Skadra proti tej reki se razprostira jako rodoviten svet, ki ga Črnogorci potrebujejo. V BOLNIŠNICI. Bolnišnica v gimnaziji in v vojašnici. V vojnem času izpremene vsa javna poslopja v bolnišnice, kjer urede postelje za silo. Tudi na Cetinju so napravili isto, To bolnišnico, kjer je kakih 110 ranjencev, je uredil in jo čisto sam vodi profesor Djukič, Večinoma so tu le lahko ranjeni. Težje ranjeni vojaki leže v vojašnici, ki je tudi izprerr.enjena v bolnišnico. To vodijo češki zdravniki, šest po številu, in 20 čeških dijakov, ki študirajo zdravilstvo. Prej so vodile to bolnišnico cetinjske gospe. Jeklene krogle in rane. Jeklene krogle iz puške povzročajo zanimive rane. Šinejo skozi telo, ne da bi pustile veliko rano. V bolnišnici na Cetinju je kakih deset bolnikov, ki jim je kroglia prodrla pljuča, a rana se jim pozna le, kjer je krogla šla v telo in ven. Te rane niso nevarne in se bodo lahko zacelile. — Nevarne pa so rane, ki jih prizadenejo svinčene krogle iz šrapnelov. Te se sploščijo, kakor hitro zadenejo na kost v telesu in jih je težko odstraniti. Posebno nevarne n številne so rane od mitraljez, neke vrste topov. Navadno ima vsak tak ranjenec po več ran. Neki mladenič v tej bolnišnici jil» ima deset. Turška častniška sablja. V bolnišnici na Cetinju ima neki ranjenec nad posteljo obešeno sabljo, o kateri pripoveduje rad, kako mu je prišla v roke. V boju na Bardanjolu se je razletela turška granata. Raztrgala je mnogo Črnogorcev, tega ranjenca je vrgla v zrak. Med tem, ko je ležal nezavesten, so Črnogorci pognali Turke, ki pa so se pripravljali na nov napad. Ko se je zavedel, je videl, da je ranjen na nogi. Razvil se je zopet ljut boj, v katerem je ranjenec z bajonetom zabodel turškega častnika in mu vzel sabljo. V tem je padel ranjen tudi njegov brat. Ranjenec ga pograbi in dasi ranjen odnese 300 korakov proč, kjer pade nezavesten na tla. Rešil |C sebe in brata, pa — sabljo. BALKANSKA ZVEZA. Kako je nastala? Misel balkanske zveze je zasnoval ruski poslanik v Carigradu Čarikov pred štirimi leti. Pridobil je za to misel najprej ministrskega predsednika Pašiča in bulgarskega ministra Gešova. Skupaj so nato stvar predložili črnogorskemu kralju Nikiti. iTi so potem preštudirali cel načrt, kako napasti Turke. Bulgarski in srbski častniki so prepotovali celo Turčijo in vse pregledali. Sam general Putnik je prepotoval vse sedanje bojišče. Ko je stvar dozorela, so jo letos maja meseca predložili vladarjem Pridobili so takrat tudi Grke. Drugi so vsi brž pritrdili, le car Ferdinand se je branil dolgo časa. Končno se je vdal tudi on. Kaj je dosegla dosedaj? Sedaj, ko stojimo pred pogajanji za mir, preglejmo, uspehe zveze. Črnogorci so osvojili Rogaj, Tuzi, Pod-homec, Korlako, Ubalo, Katrkol, Gorico, Belaj, Barbalasi, Kukli, Sv. Ivan Medua in Leš, Plave, Gusinje in oblegajo Skader. Bulgari so zmagali pri Lozengradu, Li-Ic-Burgasu in pri Čorlu. Zdaj oblegajo Odrin in stoje pred Carigradom. Grška vojska je zavzela Preveso, Ni-kopoli, Elazon, Servijo, Grevo, Verezijo, Kirdžeji, Solun in stoji že v Lerini, kjer podaja Srbom roko. Srbska armada je že dovršila svojo nalogo. Zmagala je v velikih bitkah pri Ku-manovu in Bitolju, zasedla Sandžak in Sta ro Srbijo, došla tudi do morja. AVSTRIJA. Državni zbor. — Obstrukcija. Z Dunaja poročajo: Slovenci in Rusini izjavljajo, da se nadaljuje obstrukcija v proračunskem odseku. Skušali bodo preprečiti začasni proračun. Položaj se je zlasti radi vladnih odredb v Dalmaciji zelo poslabšal. Vlada in službena pragmatka. Gosposka zbornica je, kakor je bilo pričakovati, znano skrpucalo službene pragmatike, proti kateri so Slovenci nastopali, zavrnila. Sedaj napadajo uradniški poslanci znova vlado, da ni tega izpeljala tudi v gosposki zbornici, kar je poslanska prevzela. Vlada pa ima v tej stvari precej lahko stališče, ker se sklicuje na pomanjkanje denarja. Načelnik finančnega odseka je skušal spraviti na dnevni red vprašanje pokritja tako imenovano malo finančno preosnovo. Pa minister Zaleski je izjavil, da je to premalo in da mora zbornica skrbeti skupno z vlado za zadostno pokritje. 'Vlada izjavlja, da si od uradništva ne bo dala zapovedovati. Delegacije. — Berchtold o vojni. Na razne interpelacije, vprašanja delegatov je zunanji minister grof Berchtold iz-vaial med drugim: Držati se hoče zvesto ^stoječih zvez z Nemčijo in Italijo, in za- sledovati mirno in zmerno politiko, ki izključuje kaka osvajanja, ki pa vendar čuva krepko nad svojimi koristmi. O balkanskih državah ne dvomi, da žele mirno razmerje do naše države. O tem ga je prepričal bulgarski odposlanec Danev. O Albaniji pravi, da obstoja dogovor med Italijo in Avstrijo. Za Albance pravi, da jim je treba dati evro-pejsko kulturo. Bosna. Skupni finančni minister, ki upravlja Bosno, je povdarjal v bosenskem odseku, da hoče posebno pospeševati šole v Bosni. V Mostaru se ustanovi še eno učiteljišče. Minister trdi, da je v Bosni vse mirno. — Dr. Korošec, ki je poročevalec v bosenskem odseku, pozdravlja misel ministrovo, da se dvigne šolstvo. Opozarja na to, da je treba izpopolniti občinsko upravo. — V tem zasedanju se je dosegel tudi sporazum glede novih bosenskih železnic, ki se začno graditi. Razpust občinskih svetov v Splitu in Šibeniku. Precej razburjenja na celem avstrijskem jugu je provzročilo dejstvo, da je razpustila vlada proti volji dalmatinskega deželnega zbora občinski svet v Splitu in Šibeniku. Razpust se je izvršil radi nekih manifestacij, slavnostnih sprevodov v proslavo zmag na Balkanu. Vlada je izvršila to dejanje, dasi deželni odbor tega ni dopustil. Župana sta se z občinskimi svetovalci umaknila šele, ko so prišli orožniki. HRVATSKA. — ČUVAJEV PAŠALIK. Čuvajev«; deputacije. Čuvaju so naročili Madžari, da mora pokazati svetu, da ga Hrvatje ljubijo. Kako naj to napravi, mu niso predpisali. Čuvaj je hotel to doseči s tem, da je naročil čez 3000 kmetov iz vseh krajev, da pridejo v Zagreb in se mu poklonijo. Te ljudi so pripeljali v Zagreb pretekli teden v velikem številu. Razni notarji, pisarji in drugi škrici so pripeljali z grožnjami in obljubami kmete, ki jim je Čuvaj plačal vso pot in — pijačo. Ko so jih pripeljali v Zagreb, mnogi niti vedeli niso, zakaj so jih prignali. Mnogim so kar rekli, da pridejo novi davki, če ne ubogajo. Meščanstvo v Zagrebu je mnoge poučilo, ki so se s studom potem odstranili, Policija pa je strogo pazila, da se ne bi meščani preveč bližali kmetom. Ko so jih spravili v dvorano saborske palače, prikazal se je Čuvaj. Naročeni so bili živio-klici, pa večina je bila tiho, ker niso vedeli prav nič, za kaj naj kriče. Čuvaj je nato pohvalil deputacije, da so domo-rodne in povedal, kako ga veseli, da razumejo njegovo delo za red in mir v deželi. Rekel je končno hinavsko, da se rad umakne kot komisar, kadar se dežela vrne v navadne razmere. Izjemne odredbe v Zagrebu. Čuvaj Zagrebčanov ne more tako sle-jiti, kakor nekatere kmete, zato se jih pa 3oji. Pomnožil je po mestu povsod straže, z dežele so došli močni oddelki orožnikov, Jti so nameščeni okrog komisarjeve palače po raznih javnih poslopjih. Govorice o izpremembi. Te dni so se pojavile vesti, da bo imenovan za Zagreb nov general Rhemen. Ta bi ne imel samo vojaške oblasti, ampak tudi pravico nadzorovati Cuvejeva dela. Pb-sebno razni policijski odloki bi morali iti skozi njegove roke. SPLETKE DIPLOMACIJE IN VOJNA. Spor s Srbijo radi Prohazke. Veliko razburjenja provzročajo avstrijski nemški listi, ki se zavzemajo za avstrij. skega konzula v Prizrenu, Prohazko. Ta konzul je baje nastopal nepravilno proti Srbom, ki so premagali pri Prizrenu Albance. Zato so ga Srbi preganjali. Natanko se ne ve, kaj so mu storili. Avstrija je to pograbila in Srbe prijela, kaj je s Pro-hazkom. Srbi so dopustili, da se odpošlje h konzulu avstrijski uradnik, da se pomenita. S tem je ta afera, ta zapletljaj kolikor« toli rešen. Spor radi pristanišča ob Adriji. Spor glede pristanišča, ki ga hočejo Srbi ob Adriji, še ni rešen, Avstrija je sicer storila potrebne korake, a Srbija se zvija in hoče stvar odložiti do konca vojne. V tem jo podpirajo Anglija, Rusija in Francija. Italija v tej stvari sicer gre z Avstrijo, a čaka le, da odrine Srbe in Avstrijo ob. enem. □C3C3C3CZ2C3 £U nn C31—it »r innn V obrambo krščanske resnice □ □C3C3C_lirJC3 E=J C3C3 CZJ t—3t—3m._:CZ3a D »SLOVENSKI DOM« IN KONEC SVETA. »Slovenski Dom«, ta list za po-neumnjevanje svojih bravcev, je zlasti v verskih rečeh zelo slabo podkovan, kakor smo že zadnjič dokazali. Ni čuda, ko ga pišejo tako imenitni pismouki kakor so liberalni živinski zdravniki, liberalni učitelji, liberalni krčmarji in podobno. Zadnjič se je nek tak modrak lotil samega svetega pisma, in sicer najbolj zanimivega poglavja, namreč o koncu sveta. »Domov« dopisnik se namreč krega na gospoda župnika ali kaplana v Prečni in mu odreka »apostolsko nasledstvo«, češ, Jezus Kristus sploh ni mogel misliti na sedanje papeže, škofe in duhovnike, ker je izrečno učil, da bo sveta kmalu konec, in sicer še predno umrje takratni človeški rod. Ta jo je pa res uganil! Poglejmo! Jezus Kristus ni nikoli učil, da bo sveta kmalu konec, še manj pa, da ga bo konec, še predno umr6 njegovi sodobniki. Nasprotno je Jezus Kristus na vsa tozadevna vprašanja odgovarjal, da ure in dneva ne ve nihče, da je zato nepotrebno po tem povpraševati. »Domov« pismouk sicer meni, da Kristus le ure in dneva ni hotel povedati, toda naš Gospod sploh ni hotel dobe, kdaj bo sveta konec, raz-odeti, ker pravi: »Ni vaša stvar poznati dobe in časov, katere je Oče v svoji moči določil«. Kako je neki moglo to »Domovemu« modrijanu uiti, ko vendar pravi, da celo sveto pismo pozna od konca do kraja? Sicer je pa sploh nezmisel domnevati, da je Jezus Kristus menil, da bo sveta že v par letih konec. Ce bi bilo to res, bi se bil naš Gospod prvič zmotil in torej ne bi bil Bog, drugič bi se pa moralo potem njegovemu nauku poznati, da stoji pod vtisom skorajšnjega konca vsega stvarstva. Nauk Jezusa Kristusa bi v tem slučaju moral biti mračan, svetu sovražen, teman, fcaloben. A o tem ni sledu v evangelijih. Ko n. pr. naš Gospod dš, svoj zakonik za božje kraljestvo, pri pridigi na gori, konca sveta niti najmanj ne omenja. Stvarstva Jezus Kristus ne sovraži, sovraži le greh, vse stvarstvo gleda v veseli in svetli luči, veseli se narave, ptic, otrok, vse očara s svojo ljubeznivostjo, se celo ne brani udeležiti se veselih priložnosti. Če bi bil vedno na nagli konec stvarstva mislil in vanj verjel, gotovo ne bi bil tak. Kadar pa je konec sveta omeni), se je, kakor rečeno, izrečno branil določiti časa, zato, da bi učcnci resno mislili nanj in bili nanj vedno pripravljeni, kar ima Kristusove vernike nagibati do čim popolnejšega življenja. Kar tudi govori za to, da Kristus ni stal pod vtisom precejšnjega konca sveta, je to, da je poskrbel za nasledstvo svojim apostolom, da je sploh popolnoma poskrbel za njen trdni obstanek in razvoj, česar- bi gotovo ne bil storil, ako bi bil po domnevi »S. D.« le človek, ki je samo na to mislil in to pričakoval: Zaaj pa zdaj bo konec sveta. Ali ta »izborni poznavalec svetega p;sma« ne v6, da je Jezus Kristus 6e po ,svojem vstajenju, apostolom dajal podrobna navodila glede uredbe Cerkve, kar bi bilo res brezmiselno, Ce je le na konec sveta čakal. Zato tudi mesta, ki jih »Domov« brihtnež navaja, nič ne dokazujejo. »Ne preide ta rod, dokler se vse to ne »godi,« se nanaša na razdejanje Jeruzalema. V Jezusovem prorokovanju je namreč padec Jeruzalema prepleten s koncem sveta. »Nekateri, ki tu stoj6, ne bodo videli smrti, dokler ne vidijo priti Sinu človekovega prihajati s kraljestvom svojim,« je treba v širšem pomenu razumeti. Mnogi razlagajo to tako, da je Gospod s tem mislil prihod kraljestva božjega na binkoštni dan, ko je kraljestvo božje takorekoč vprvič kot javen činitelj, kot organizacija nastopilo. Besede svetega pisma je namreč razumeti vedno v zvezi eno z drugo in jih ne gre trgati iz celote, da potem dobč čisto drug zmisel, kakr-Snega pa v resnici nimajo. Glej evangelij sv. Janeza 14, 16 in dalje, potem 16, 7 in dalje, 13, pa ti bo jasno, kako (je treba kraljestvo božje razumeti. Končno bi bilo treba še omeniti, 'da niti protestanti, ki so vendar že celo sveto pismo razdjali in po svojo zavili ter skušali iz njega vsako sled božanstva izbrisati, ne trdijo danes več nesmisla, ki ga kvasi pismouk »Slovenskega Doma«. Bogve, kje je to neum-6> nost pobral? Mož, kakor se vidi, komaj konca sveta čaka, pa ga najbržeje ne bo učakal, pač pa je njegova pamet že čisto pri koncu. nuuuuaanaaaaaaaao || U STE K | mn-innnnnirinnnaaan Salomonovi rudniki. Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) Iz prostrane glavne ladije so se odprle tuintam manjše jame, ravno tako, je rekel Sergij, kakor kapele v velikih katedralah. Nekatere so bile velike, toda ena ali dve sta bili majhni. Ena n. pr. ni bila nič večja kakor hišica za igračo in vendar bi bila lahko za vzorec celega prostora, kajti voda je kapljala v njej, majhne sveče so visele in kapniki so se tvorili na ravno isti način. Vendar mi nismo imeli časa, da bi pregledali ves krasen prostor tako natančno, kakor bi radi, kajti na nesrečo se je zdela Gagul neobčutljiva za kapnike in je skrbela samo za to, da izvrši svojo nalogo. To me je toliko bolj jezilo, ker bi bil posebno rad dognal, na kakšen način je prihajala svetloba v ta prostor, ali s pomočjo človeške roke ali po naravi sami, dalje tudi, ako so jo v starih časih rabili za kake namene, kar se je zdelo precej verjetno. Vendar smo se potolažili z mislijo, da jo bodemo bolj popolno preiskali na našem povratku, zato smo hitro odšli za našo nestrpno voditeljico. Vodila nas je dalje, naravnost proti koncu velike in tihe jame, kjer smo našli drug hodnik; ta pa ni bil obokan, kakor prvi, temveč zgoraj raven, nekoliko podoben vhodom egiptovskih templjev. »Ali ste pripravljeni, da vstopite v kraj smrti?« je vprašala Gagul z oči-vidnim namenom, da bi nas prestrašila. »Vodi nas,« je rekel Tomič svečano in poskušal kazati, kakor da ne bi bil prav nič razburjen, kakor smo se delali vsi razen Fulat.e, ki je iz strahu prijela Tomiča za roko. »Stvar se kaže vedno bolj pošastna,« je rekel Sergij in je pokukal v temni hodnik. »Naprej, gospod Borov-ski, starejši naprej! Nikari nc pustite čakati staro gospo!« in spoštljivo mi je naredil prostor, da bi šel naprej, radi česar sem se sam pri sebi zelo hudoval nanj. Tap, tap, tap je udarjala Gagul s palico po hodniku ter se strašno hehe-tala; jaz pa sem se še vedno ustavljal, zakaj obšla me je slutnja preteče nevarnosti. »Dalje, dalje, stari dečko,« je rekel Tomič, »ali naj izgubimo svojo lepo voditeljico ?a Na te besede sem vstopil v hodnik, napravil kakih dvajset korakov in bil sem v mračni sobani, ki je bila kakih štirideset korakov dolga, trideset široka in trideset visoka; bila je očivid-no v prejšnjih časih z roko izkopana, v goro. Ta sobana ni bila tako dobro raz svetljena kakor velika prva jama s kapniki, in na prvi pogled sem mogel razločiti samo ogromno kameni o mizo, ki je stala po dolgem; na gornjem koncu je bila orjaška bela postava v naravni velikosti. Nato sem razločil neko rujavo stvar, ki je sedela sredi mize. Ko so se mi pa oči privadile te svetlobe, videl sem, kaj so bile vse te stvari, in zbežal sem, kolikor so me le mogle nesti noge. V obče nisem raz. burljiv človek in zelo malo prazno* veren; vendar moram priznati, da ..... je ta pogled popolnoma prevzel, in a o bi me Sergij ne vjel za ovratnik in uio Na koncu dolge mize je sedeln smrt. . . Visoko nad glavo jo vzdigovala sulico ... obdržal, mislim popolnoma pošteno, <1a bi bil hipoma zunaj jame s kapniki m da bi me ne zvabili nazaj vsi kimber-lejski dijamanti. On me je pa trdno držal, tako da sem se ustavil, ker si nisem mogel pomagati. Toda v naslednjem trenutku so se tudi njegove oči privadile svetlobe in izpustil je mene in si začel brisati pot s čela. Kar sc tiče Tomiča, je nekaj prisegal, Fulata pa je zakričala. Samo Gagul se je glasno in škodoželjno hehotala. Bil jc v resnici strašen prizor. Na koncu dolge mize jc sedela smrt v obliki človeškega okostja, petnajst al) še več črcvljev visoka, in držala v svojih koščenih prstih veliko belo palico. Visoko gori nad glavo je vzdigovala sulico, kakor da bi hotela suniti, druga koščena roka pa je počivala na kameniti mizi pred njo tako, kakor J° drži človek, kadar vstaja od mize; ogrodje pa je bilo nagnjeno naprej, tako da so se Vretena vratu in strašna lobanja obračala proti nam in upirala svoje votlč očesne jamice v nas; čelju-. sti so ji bile malo odprte, kakor da bi liotela izpregovoriti. »Sveta nebesa!« sem izpregovoril, »kaj more to biti?« »In kaj so te stvari?« je rekel Tomič in pokazal na belo družbo okoli mize. »In kaj vendar je to?« je dejal Sergij in pokazal na rujavo postavo, ki je sedela na ndzi. »Hi! Hi! Hi!« se je smejala Gagul. :;One, ki stopijo v dvorano mrtvih, zadene zlo. Hi! Hi 11 i! Ha! Ha! Ha! Pridi, Inkubu, ki si srčan v boju, pridi in pogled onega, ki si ga ubil,« in starka ga je prijela s svojimi kož-natimi prsti za suknjo in ga peljala k mizi. Mi smo šli za njima. Kmalu se, jc ustavila in pokazala na rujavo stvar, ki je sedela na mizi. Sergij, je pogledal, vzkliknil in stopil nazaj; ih ni čuda^ kajti tam na mizi je bilo..truplo Tv.aje, poslednjega kujcuah-skega. kralja; .na svojih kolenih . je držal glayo, katero mi^ je odsekala Sergijeva bojna sekira. Da, tamkaj je Nekaj izredno važnega imamo danes povedati svojim cen/enim naročnikom. Položnice smo priložili tej štev. *Domoljuba«, kot smo že zadnjič sporočili in sicer samo tistim, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov. Naj jo vsak takoj no prejema >Domoljubac vzame iz lista in fo takoj izpolni in z zneskom 3 K odda domačemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja list. Oni naročniki, ki prejemajo list pri poverjenikih, v >Domoljubu* ne prejmejo položnice, ker je ne rabijo. in naj oddajo naročnino tudi takoj svojemu poverjeniku. O/ede izpolnitve položnic je »Domoljubi vrinesel že obširna pojasnila; toda še vedno s c dobe naročniki, ki se ne ravnajo strogo do danih navodilih, kar povzroča upravi veliko sitnosti, naročnikom pa večkrat obilo neprilik. Predvsem vpoštevajte to-le: Vsak naj zapiše na srednji de! položnice natančno svoj naslov pa ne naslov našega upravništvo, in sicer ravno tak naslov, pod kakoršnim sedaj prejema list. Ako pa želi kako premembo oziroma popravek pri svojem naslovu, naj pa to zapiše na zadnji strani v srednjem delu položnice. Dosedanji naročniki ne pošiljajte naročnine po nakaznici, ker si s tem napravljate nepotrebne stroške. Vsak star naročnik naj se posluži Položnice. Če bi je pomotoma ne dobil, "a/ jo zahteva. Če dobite v roke položnico, "a kateri je v vijoličasti barvi natisnjena beseda ^Slovenec« ali >Bogoljub«, prečr- sedelo njegovo truplo z glavo na kolenih, v vsej svoji grdoti; hrbtenica je štrlela za c61 palec izriad sesedlega mesa ob vratu. Preko celega trupla je bila razprostrta tenka, mehka tančica,; ki je delala njegovo zunanjost še bolj strašno; v trenutku si nismo mogli tega tolmačiti; naposled pa smo opazili, da iz stropa neprestano kaplja voda na vrat trupla, odkoder je tekla po celem telesu in se je izgubljala skozi majhno luknjo v mizi. Tedaj sem uganil, kaj je bilo — Tvalino truplo se je izpreminjalo v kapnik. Pogled na bele postave, ki so sedele na kameniti klopi okoli te pošastne mize, je potrdil to misel. Bile so v resnici človeške postave; sedaj so kapniki. Na ta način je ohranjevalo kuku-ansko ljudstvo izza pradavnih časov svoje mrtve kralje. Nemogoče si je misliti bolj groznega prizora, kakor je bil prizor na to dolgo vrsto umrlih kraljev, zavitih v ledu podobno kame-nito oblačilo, skozi katero so se mogle nekoliko razločevati njihove poteze. Čuden prizor: Sedeli so okoli te ne-gostoljubne mize, pri kateri je bila gospodinja smrt. Vseh skupaj jih je bilo sedemindvajset, poslednji Ignosi-jev oče. Da je bila šega, na ta način tajte to besedo in zapišite mesto nje ,,Domoljub". Predvsem pa ne pozabiti našega starega klica: Vsak naj pridobi vsaj enega novega naročnika ! Položnice so prejeli tudi tisti naročniki, ki so že plačali za l. 1913., ker bi imelo upravništvo preveč posla, če bi moralo izvzeti one naslove. Vsak tak naročnik naj položnico shrani ali jo pa odda svojemu prijatelju. Vojska na Balkanu 1.1912. Sestavila profesorja dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik. Prvi sešitek je izšel in smo ga ravnokar razposlali. Prvi sešitek priča, da bo zgodovina izredno zanimiva in vsestransko dovršena, sicer se bavi ta sešitek s predzgodovino in zemljepisnimi podatki, kar je pa za umevanje poznejših dogodkov potrebno. Najzanimivejša tvarina, ki govori o sedanjih dogodkih, sledi v prihodnjih sešit kih, ki izidejo v tedenskih presledkih. Današnji številki smo pridejali naročilnico, katere naj se naši bralci posluži jo, in s katero naroče lahko tudi razne druge knjige. KatoNšha Buhvarra v mu »Vojske na Balkanu« nikar ne plačujte po priloženih položnicah. Ta je namenjena samo za »Domoljuba«. De- ohranjevati kralje, starodavna, se razvidi iz njihovega, števila; ako računamo za vsakega, da j«S vladal petnajst let, in ako Vzamemo, da so; se tukaj nahajali vsi kralji — kar je neverjetno, ker jih je gotovo nekaj umrlo v boju daleč od" doma —tedaj dobimo, da so začeli s to navado najmanj štiri in pol stoletja nazaj. Toda orjaška smrt, ki se je nahajala pri gorenjem koncu mize, je mnogo starejša in ako se ne motim, izhaja od istega umetnika, ki je izklesal one tri kolose. Bila je izsekana iz enega samega kapnika; umetniško je bila čudovito zasnovana in izvršena. Mojc mnenje je bilo, da si je to postavo izmislil kak starodaven kipar in da je njena navzočnost vzbudila v Kukuancih misel, da bi postavili svoje mrtve kralje pod njeno varstvo; morebiti pa je bila postavljena tjekaj kot nekako strašilo roparjem, ki bi hlepeli po zakladnici na oni strani. Vendar tega ne morem povedati. Vse kar morem storiti, je to, da popišem, kakor je, in čitatelj si mora sam narediti svojo sodbo. Vsekako pa je taka bila bela smrt in taki so bili beli mrtvi. (Dalje prih.) nar, nakazan po tej položnici, ne pride v roke »Katol. b u k v a r n e«. Račun za »Vojsko« bo Bukvama poslala vsakemu naročniku pozneje, ko pride več sešitkov. Liberalna hinavščina. Liberalno in socialistično časopisje venomer pred-baciva naši duhovščini, da ne stori prav ničesar za kmeta. Če pa le ne zamore utajiti dela duhovnikovega za blagor kmečkega ljudstva, ker je to delo vsakomur očito, pa začne zabavljati in besneti, češ, čemu se vtika duhovnik v stvari, ki ga nič ne brigajo. Njegovo mesto, pravijo je samo v cerkvi. Tako je liberalno trobilo »Slov. Narod« napadlo pretekli teden nekega kaplana na Dolenjskem, ker je kmetovalcem domače župnije pomagal na kolodvoru v pisarni pri prejemanju umetnega gnojila ter isto razdeljeval v smislu naročila. Pa naj kdo reče, da liberalec ni največji hinavec pod solncem! Umrl je 20. novembra zjutraj v Šmi-lielu pri Novem mestu, previden s svetimi zakramenti, ondotni župnik, g. zlatomašnik monsignor Anton Peterlin, papežev častni komornik, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Pokojni je bil rojen v Dolu 4. januarja 1833; v mašnika je bil posvečen 30. julija 1857. Kot kaplan je služboval v Starem trgu pri Ložu, v Rovtah nad Logatcem, na Igu, v Želimljah. Od leta 1871. nadalje je bil župnik v Šmihelu pri Novem mestu, Pogreb se je vršil v petek, 71 RRZGLED FC DOmOUlNI dne 22. novembra dopoldne ob 9. uri. Svetila mu večna luči S Svete Gore preselil se je dosedanji predstojnik ondotnega frančiškanskega samostana č. o. Konštantin L u s e r ter se nastanil v Kamniku. Naslednik mu je č, o. Marijan Š i r c a. Za župana v Cerknem na Goriškem je bil dne 20. novembra izvoljen vrl somišljenik S. L. S. g. Ivan Eržen. Novi župan je predsednik »Kmetskega društva«, odbornik posojilnice in izobraževalnega društva. Liberalcem je v Cerknem, upamo, za vselej cdklenkalo. Božične počitnice. Ker pade letos 23. december na ponedeljek, je naučno ministrstvo ukazalo, da se zaključi letos šolski pouk po srednjih in tem sorodnih šolah izjemoma že v soboto dne 21. decembra. Deželnim šolskim svetom se prepušča to tudi za srednje in meščanske šole. Poroki Poročila se je v ponedeljek, dne 25. novembra gdč. Uršula Semen z g. Fr. B e š t e r v Selcih. Poročal je ženinov brat č. g. Janez Bešter, župnik v Senožečah. — V Rihenbergu sta bila 20. novembra poročena g. Fran Ar h, c. kr. davčni voditelj v Mokronogu, in gdč, Krista Strancar, sestra tamošnjega g. župnika, kateri ju je poročil. Bilo srečno! Umrl je dne 19. novembra na Bledu Radeckijev veteran Valentin Rozman. Rojen je bil 31. decembra 1824, nastopil vojaško službo leta 1844. ter služboval do leta 1856. Bojeval se je na Laškem ter bil odlikovan z vojno ter papeževo svetinjo. Naj počiva v miru! Mostovi v Ljubljani. Ljubljana dobi povodom sedanje ureditve Ljubljanice več novih mostov. Prvega bodo začeli graditi pri sv. Petru mesto dosedanjega lesenega. Novi most bo železno-betonska zgradba, kakor je jubilejni, in bo na njem tudi prostor za tir cestne železnice. Nesreča. Dne 17. novembra je padel delavec Anton Kenda v Zagorju ob Savi s okoli 60 metrov visokega skalovja ter si pri padcu zlomil levo roko in se tudi po životu hudo poškodoval. Pripeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Pravijo, da so poškodbe zelo nevarne. Mrtvega so našli v hribu med Tehov-cem in Trnovcem v občini Sora na Gorenjskem starega apnarja Janeza Rihar, pristojnega v Polhov Gradec. Mož je bil bolan na Tehovcu, odkoder se je podal v Dolino Ločnico. Potoma je umrl. Stavkokaz zabodel delavko v hrbet. Dne 21. t. m. zvečer je šel neki delavec v Vevčah delat v ondotno papirnico. Nekaj delavk je bilo radovednih in je šlo gledat tega moža, ko je odhajal iz tovarne. To je tega junaka tako razburilo, da je potegnil nož in ga dvakrat zasadil delavki Mariji Mojškerc v — hrbet. Delavko so prepeljali v deželno bolnico, napadalca pa k sodišču, Ubogo delavstvo že itak skrajno trpi, potem pa še taki žalostni dogodki. Za stavo se napil do snuti. Dne 18. novembra je stavil 18 letni Anton Mandeljc iz Mlina na Bledu, da popije za 5 kron deset šestnajstink žganja. Mladenič je tekom treh minut žganje izpil in stavo dobil. Kmalu nato pa se je onesvestil ter ga niso mogli več oživiti. Nesrečni alkohol, kako pogostne so še vedno tvoie žrtvei 8« Predpust leta 1913. Prihodnje leto bomo imeli kratek predpust. Pustni torek bo 4. svečana, in zato bo prihodnji predpust najkrajši v dvajsetem stoletju. Veliki četrtek bo 20. sušca, velikonočni prazniki bodo pa 23. in 24. sušca. Južni kolodvor v Ljubljani prično prihodnjo pomlad vendarle razširjati. Vsa nameravana dela bodo baje trajala pet let. Žebljev se je najedel v prisilni delavnici 32 let stari prisiljenec Peter Lindner. Izruval je iz čevljev 30 žebljičkov ter jih pogoltnil, povrh je pa pogoltnil še 4 cm dolgi vijak. Kdove, kako bo mož prebavil to hrano. Ponesrečil se je Šimen Bister iz Bil-čovsa na Koroškem, ko se je vračal domov. Izpodrsnilo mu je in je padel z brega v dolino. Našli so ga mrtvega. Izginila. Iz zavetišča za služkinje v Celovcu je izginila 23 let stara dekla Liza Vajcar, pristojna v Rikarjovas. Pogrešajo jo že en teden. Revica, ki ni pri pameti, je srednjevelika, močna, ima črne oči in lase in zabodeno gleda. Ogenj. V soboto zvečer, dne 16. t. m., ob pol 5. uri je pogorel do tal Žolnarjev hlev v Rudi na Koroškem s skednjem vred. Živino so rešili, ali krma je vsa zgorela. Pričela je goreti stelja v hlevu. Pazite na luči po hlevih! Pijanec je ustavil vlak v torek 19. t. m, na progi med Kanalom in Plavom. Mahal je nalašč z rokami. Železniški uslužbenci so mu jih naložili nekaj za spomin. Goreti je začela dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne hiša mladeniča Danjela Cigoj v Vel. Žabljah na Goriškem. Otrok zgorel. V Lozicah pri Vipavi je dne 20. t. m. zgorel 5 letni Vencel Mislej. Našli so ga vsega opečenega na bližnji njivi. Kmalu nato je otrok umrl. Ponesrečil se je minule dni posestnik Anton Furlan iz Lozic na Vipavskem, Voz z. gnojem se je prevrnil nanj in ga močno poškodoval na spodnjem delu telesa. Prvo pomoč mu je dal dr. Kane iz Vipave. Ponesrečeni je vrl naš somišljenik in občinski odbornik. Upanje je, da okreva. Novice iz Amerike. Poročil se je v Jolietu gosp. Rajko Zupanec, poslovodja »Amerikanskega Slovenca« in pevovodja, z gdčno Anico Ogulin iz Semiča, bivšo učiteljico, — V Jolietu se je poročila gdč. Franja Nemanich, hčerka jolietskega slovenskega veljaka, s hotelirjem Čehom Ar-turjem Krausom. — V Jolietu je umrl rojak Frank Zupančič iz Wenone. — Neki Frank Jackson je nenadoma posta) iz revnega tesarja milijonar. Neki stric na Angleškem mu je zapustil vso svojo imovino, katero je tam prevzel. Srečnež se je pravkar vrnil v Joliet, da se poslovi od svojih mnogoletnih prijateljev, — V Staeltonu je umrl Martin Simčič. Postave glede plesa in avtomata. Na vprašanje je dež. odbor glede teh dveh stvari odgovoril tole: Za prireditev p 1 e -s a se mora imeti dovoljenje ter plačati za to vpeljano takso. Pravico izdajati ta dovoljenja imajo županstva, odnosno župan kot načelnik krajevne policije na podlagi § 28. obč. reda. Županu z dvema občinskima svetovalcema pristoji tudi v zmislu § 58. obč. reda pravica kaznovati, če se je plesalo brez njegovega dovoljenja. — če zve župan, da se vrši ples brez njegovega! dovoljenja, naj župani ples na licu mesta prepove z besedami: »Kot župan pozivljem vse navzoče, da takoj prenehajo s plesom.« — Ako se pozivu ne pokore, ima župan .kot uradna oseba pravico aretacije. Kdor se županu upira ali ga celo dejansko ovira izvrševati krajevno policijsko službo, zakrivi lahko hudodelstvo po § 81. kaz. zak., ki se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do enega leta. — Tudi ima župan v tem slučaju pravico v zmislu dopisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 28. maja 1911 št. 1177 zahtevati orožniško asistenco naravnost od dotičnega orožni-škega postajnega poveljstva. — Avtomat. Vsak lastnik kakega glasbenega avtomata, če ga rabi v javnih lokalih "(gostilnah), mora imeti za to še posebno dovoljenje političnega oblastva. Seveda s tem dovoljenjem, da sme rabiti avtomat, nikakor ni združeno dovoljenje, da bi smel imeti plese ob poljubnem času. Dovoljenje od županstva za to mora imeti za vsak slučaj posebej in za vsak slučaj posebej plačati občinsko takso. — Če se vrši jayen ples ob godbi gramofona brez dovoljenja, naj se uvede vselej kazensko postopanje. Za slovanske ranjence na Balkanu, ki trpe silovito pomanjkanje ob sedanji vojski, se je osnoval v Ljubljani »Balkanski odsek Apostolstva sv. Cirila in Metoda«, ki zbira prostovoljne darove V denarju, obleki in posteljnini. V ok!i:u pravi odsek, da posebno prosi snažne, mehke posteljne oprave. Vsaka najmanjša pošiljatev se hvaležno sprejme. Naslov: Ljubljana, Alojzije-višče. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 »/2»/o brez kakega odbitka Uradne are od 8. zjokaj do i. popoldne. Glei iriserat! g Iz TrHža. (Zahvala.) Podpisana se iskreno zahvaljujem blagorodnemu g. okrožnemu zdravniku dr. Mayerju za vso izredno skrb in veliko požrtvovalnost, katero kaže mojemu bolnemu možu ves čas njegove bolezni. Ker mu ne morem drugače povrniti njegove velike naklonjenosti in postrežljivosli napram bolniku, zato kličem s hvale/.- Ph. Bela. Sobotni »Gorenjec« poroča, da se je dne 19. t. m. vršil v naši vasi shod liberalnih učiteljev, ki ga je sklical nadučitelj Korošec. Bela-ni smo za to poročilo »Gorenjcu« hvaležni, saj nam je ta shod dokaz, da smo dobili za nadučitelja v našo vas pristnega liberalca; tudi g. nadučitelju smo hvaležni, da je tako hitro pokazal roge. Zakaj pa ni šel zborovat na Jesenice, kjer so isti dan zborovali krščanski učitelji? Škoda naše lepe šole, ki smo jo zgradili Belani z ogromnimi stroški, da prebiva sedaj v njej — liberalec, žal nam je pa tudi, da moramo pošiljati svoje otroke v šolo k liberalcu. g Vrhpoije pri Moravčah. Zadnji »Domoljub«, ki piše o moravških šnop-sarijah, jo je pa tako pogodil, da bolje ni mogel; le pristavil bi bil še, da se na Vrhoplju godi ravno tako ali pa še slabše. Toči se, kadar kdo hoče, ob sobotah in nedeljah, pije, kadar kdo hoče, tudi med službo božjo, pa ga tudi ni nikogar, ki bi napravil red. Kje so se zadnjič napili med službo božjo, da so se potem stepli in bili kaznovani? g Moravče. Občinski odbor je v svoji seji dne 21. novembra t. I. sklenil občinsko naklado na žganje. Res zadnji čas, da se je to storilo, kar bo občini prineslo precejšen dohodek, da pokrije s časom ogromne stroške, ki jih ima občina letos za šolo na Vrh-polju 26.776 kron in za šolo v Moravčah čez 7000 kron. Vsa čast občinskemu odboru! g Iz Rudnika pri Kamniku. Umrla je dne 18. t. m. Lucija Repnik. Bila je dobra gospodinja, skrbna mati svojim otrokom ter ljubljena žena svojemu tuožu, kar je pokazala tudi obilna ude- ležba občinstva, katero je pokojno spremilo k zadnjemu počitku. Vrli rodbini naše sožaljei g Is it. Vida nad Ljubljano. Prva seja novega občinskega odbora je bila preteklo nedeljo v telovadnici »Orla«, kamor je lahko prišel poslušat vsakdo. Ob otvoritvi je župan poudarjal, naj se odborniki zavedajo, da jim je velikanska večina našega ljudstva zaupala občinsko gospodarstvo in naj zato z veseljem, s ponosom in z gorečnostjo delajo za blagor občine. Mi bi bili k lepim in bodrilnim besedam g. župana pristavili še to-le: Liberalci in njihovi kimovci so z naj-gršo in lažnjivo gonjo po liberalnih časopisih in liberalnih gostilnah blatili večino prejšnjega občinskega odbora. Zato jim je naše ljudstvo pri volitvah naložilo zelo težko pokoro. Tudi vsi tisti, ki so v prejšnjem odboru samo včasih hoteli kimati, kakor so liberalci migali, so morali marširati iz odbora ven! Zato bi pa v novem občinskem odboru bilo nedopustno in naravnost greh zoper zaupanje našega ljudstva, ko bi se kdo pri sejah in pri sklepanju postavljal na stališče: »Kaj bodo pa nasprotniki rekli«, ali: »To nas bodo nasprotniki podajali, če to sklenemo« itd. Naše geslo je bilo in ostane: Dokler bodo nasprotniki naše delo vlačili in kritizirali in blatili po liberalnih časopisih in liberalnih gostilnah, toliko časa nobenega ozira nanje; preko njih bomo šli naprej. Vprašali se bomo samo, kaj bo naše ljudstvu reklo, kaj naše ljudstvo misli. Kadar bodo pa nasprotniki stopili na pot poštenosti, odkritosrčnosti in pravicoljubnosti, takrat se bomo pa ozirali tudi na njihove gospodarske želje in potrebe. Torej, ve-lecenjeni nasprotniki! Pustite, da zopet pamet pride v vaše glave, v vaše srce pa vsaj nekaj več resnicoljubnosti in odkritosrčnosti pa tudi ponižnosti, umazane liberalne časopise pa pošljite nazaj ljubljanskim liberalcem, ki so vas že tolikrat in tolikrat tako nesrečno zapeljali, potem bodo pa tudi za vas prišli boljši časi in prepričali se boste, da smo mi vse kaj drugega, nego nas pa slikajo liberalni penzelni! Razprava in sklepi občinske seje: 1. Proračun za leto 1913 se je sestavil tako-le- Stroškov bo 12.472 K, in sicer: uprava županstva 420 K, za reveže 1560 kron, za gozdnega čuvaja 600 K, razno 115 K, v pokritje za novo šolo 9000 K, v pokritje stroškov za pokopališče 677 kron, tečaj za strežbo bolnikov 100 K. Dohodki so proračunjeni na 6120 K, in sicer: preostanek iz leta 1912 4434 K, občinski lov 1086 K, takse 600 K, torej primanjkljaja 6352 K. Ta primanjkljaj se bo v letu 1913 pokril na sledeči način: Od direktnega davka se bo plačevalo 30% občinske doklade (dosedaj je bilo treba plačevati 33%); torej bo plačala podobčina St. Vid 1698 K 67 v., Stanežiče 836 K 46 vin., Vižmarje 801 K 2 vin., Glinica746 K 99 vin., skupaj 4083 kron 14 vin. občinske doklade. V pokritje primanjkljaja manjka še 2272 K 86 vin. To bodo pa plačali tisti, ki do- sedaj niso povečini prav nič ali pa le prav male občinske doklade plačevali: žganjepivci. Sklenil se je namreč tudi davek na pijačo: na Vino 1 vin., na pivo 2 vin., na žganje 5 vin, na špirit 10 vin. od litra. Tega davka se bo Nabralo do 4000 K. Kar bo ostalo čez pokritje primanjkljaja, se bo porabilo v pokritje Šolskega dolga. 2. Več okrožnic deželnega odbora se prebere in vzame na znanje. 3. Domovinska pravica v naši občini se prizna Ivanu Kuhar, posestniku in mizarju v Vižmarjito št. 69. 4. Odklonijo, oziroma dovolijo se podpore nekaterim revežem. 5. Staro šolsko poslopje nasproti cerkvi, v katerem je že od nekdaj mežnarija, se bo porabilo tudi za stanovanje organista. Ker to poslopje itak stoji na nekdanjem cerkvenem zemljišču, se občina odreka vsaki pravici do tega poslopja. 6. Ustanovi se občinski posredovalni urad. Vi to se izvolijo: Za Št. Vid Belec, Juvan; za Vižmarje Erjavec (Rahu) in Kuhar; za Stanežiče Kopač (mlinar) in Tomd (Bormes); za Glinico Zavašnik in Erjavec (Poljanec). 7. Zavrne se neka pritožba proti nameravani novi hiši Ivana Bučana v Vižmarjih. 8. Pošlje se pritožba na železniško upravo zaradi ne-dostatkov na Vižmarskem kolodvoru: prostori premajhni, v dežju tudi v čakalnici skozi strop voda priteče, meje ob stezah se ne pristrižejo, rampe se pravočasno ne odpirajo, to zlasti na Vižmarski cesti in v Mednem. 9. Za pregledovalce računov in občinske blagajne se izvolita Juvan in Zabret. 10. Izvoli se odsek, ki naj proučuje, kako in kje naj bi se izpeljala električna razsvetljava. 11. Župan naj poskrbi, da bo delež v pokritje stroškov za novo šolo plačala tudi občina Zg. šiška, ki že dve leti ni nič plačala. 12. Šolskemu odboru obrtno - nadaljevalne šole se naroča, naj odslej še več pozornosti obrača na vedenje obrtnih vajencev. 13. Poštno upravo se naprosi, da se na naši pošti ustanovi tudi brzojavni urad. g Iz Bohinjske Bistrice. Za sankanje je silno malo zanimanja. Zadnjo nedeljo, dne 17. novembra, jih je prišlo celih pet na sankališče. Našim otrokom, ki za tistih par vinarjev prenašajo sanke, škoduje na zdravju, večkrat se prehlade, ondi pa tudi marsikaj vidijo in slišijo, kar ni za otroke. Starši pozor! — Začeli so prevažati les iz hribov in gora, seninec še dosti dober. — Sobotnega »Slovenca« pride k nam sto izvodov. Kar trgamo se zanj, tako nam je pri srcu. Oglašajo se tudi novi naročniki za »Domoljuba«. Tako se zavedamo svoje dolžnosti do katoliškega tiska. — Vsi občinski odborniki so pri zadnji seji na dopis visokega deželnega odbora silno možato nastopili proti plesu ter naročili g. županu, da naj kar najstrožje nastopa glede plesnega dovoljenja. Jako velikodušnega se je skazal odbor ter dovolil podporo za razne dobre namene. Vse seje našega odbora pa tako jasno pričajo, kako zelo pri srcu je odbornikom kmet, za kmeta dela, zanj vse žrtvuje. Vsa čast in hvala I d Iz Prečine. Pri nas so se izvršile občinske volitve v našo splošno zadovoljnost. Županom je sijajno izvoljen z 18 glasovi pristaš S. L. S. g. Anton Turk, posestnik v Bršlinu, za podžupana pa g. Anton Osol-nik, posestnik na Muhaberu. Čast možem pristašem S. L. S., ki ste se trdno in ne-omajano držali ves čas med volitvami, ki se niste dali preslepiti od liberalnih čenč. Živela S. L. S.! d Draga. Po dolgem prekladanju in prekljanju smo vendar prišli do zaključka občinskih volitev. Župana imamo v osebi P. Nemec seveda. Odbor pa je ena tretjina slovenski, dve tretjini nemški. Kaj smo dosegli v tem volilnem boju? Da se nismo potrudili in se dvignili za svoje pravice, bi bil skoro cel odbor nasproten. Pri drugih volitvah v prvem razredu smo prodrli z lepo večino. Da so se volitve vršile poleti, kot so se za prvi razred, je zmaga naša na celi črti. Nemcev se ;e pa že zdaj nekaj skr-lialo. Iz drugega razreda so šli vsi odborniki v Ameriko razen enega namestnika, zato je bilo postavno nemogoče voliti župana. Zahtevali smo seveda dopolnilne volitve. Pa je iz Kočevja prišel glas, da se naj volitve hitro vrše, ker je bil nemški svet (ki sega tudi izven Drage) v strahu, da se to ne razbije in spakedra, kar se je s tako težavo ustvarilo. Pri volitvi župana so si vzeli tudi vsa mesta svetovalcev. Tako menijo, da bodo po stari navadi sukali vajeti naše občine. Mi pa se zanesemo na naše odbornike, potom Kmečke zveze in deželnega odbora bomo i mi znali priboriti kaj upoštevanja in pravic slovenski stvari. d Krka. Dobro, krščansko časopisje se Je pri nas prav lepo razširilo. Vsakdanji »Slovenec« prihaja k nam v desetih iztisih. Imajo ga poleg drugih nadučitelj Lobe, posestniki Franc Rebolj, Janez Zupane, Fr. Hočevar, Janez Globokar, Anton Gros in Anton Hroval. Sobotnih »Slovencev« je 6. Naročeni so nanj: Jožef Škufca, Franc Papež, Franc Koščak, Anton Zupane, Alojzij Globokar in Janez Hribar. »Domoljubov« je nad 80, »Bogoljubov« 30, »Kmetovalcev* nad 100. Poleg teh imajo posamezni še »Mladost«, »Cvetje« in »Glasnik najsvetejših Src«. Bog daj, da bi se v novem letu dobri krščanski časopisi, ki človeka kot zvesti prijatelji spremljajo skozi življenje, še bolj pomnožili! d Kandrše pri Vačah. Naša živinorejska zadruga je dobila prav lepega bika pinegavske pasme, ki ga je prevzel njen član posestnik Franc Dolinar, po domače Arhovec, na Dolgem Brdu. Za krave zadružnikov se ne plača nič junčevine, ne-udje pa plačajo vsakokrat 1 krono. Zadruga bo za svoj okoliš potrebovala še več plemenskih bikov, to je le začetek. Živinorejci, pristopite k tej zadrugi, ki je vaša in bo v vašo korist delovala! d Šmartno pri Litiji, Deželna cesta skozi Šmartno se še vedno izpopolnjuje. Pri vhodu v vas se je ravnokar dogradil nov betonski most, podrl se je tudi za razširjenje ceste del Staretove hiše in vrtna 72 ograja, pred cerkvijo se je cesta poravnala tako, da je bilo napraviti tri, nove stopnjice pri vhodu v cerkev, — O sv. Martinu je dovršilumetni slikar g. Jebačin krasen na presno slikan križev pot. Križi pri postajah bodo napravljeni iz oljkinega lesa, katerega smo dobili po posredovanju g. Ehrlicha, kanonika v Celovcu, iz svete dežele. Blagoslovil se bo križev pot v nedeljo, 22. decembra. — Dne 18, t. m, smo imeli dobro obiskani Martinov semenj. Živine se je prignalo, kakor pravijo, toliko, kot dosedaj še nikdar ne pomnijo. — Krajni šolski svet je izvolil svojim predsednikom tukajšnjega posestnika in občinskega odbornika g. Drčarja, ker se je dosedanji predsednik župan g. Leopold Hostnik vsled drugih obilnih opravil tej častni službi, katero je več let vestno izvrševal, odpovedal. — Onim posestnikom, ki povprašujejo po žlindri, naznanja posojilnica, da pride v kratkem nova poši-Ijatev, tako da bo mogoče vsem članom posojilnice ustreči. d Iz Prežganja pri Litiji. Dne 17. novembra je umrl na Prežganjem posestnik Jožef Jeriha v 64. letu svoje starosti. Bil je kremenit značaj, vzoren in varčen gospodar, dolgo let občinski odbornik in ud krajnega šolskega sveta. Vkljub mnogim opravilom ni zamudil nobene ure v nedeljah, da ne bi molil presveto Rešnje Telo, Imel je tudi veličasten pogreb; skoraj vsa vas se ga je udeležila, Orli v uniformi kot podpornemu članu so ga spremili polnošte-vilno na zadnji poti, zapel mu je tudi moški zbor nekaj pesmic v slovo. Trudil se je veliko in po kratki bolezni zatisnil oči. Blag mu spomin! d Zagorje ob Savi. Delo liberalnega lakoimonovanega gospodarskega društva je v polnem tiru. Vse delo tega društva &e osredotočuje v grdih in podlih osebnih napadih, s katerimi polnijo največji izrodek slovenskega časopisja. Kar smo pričakovali takoj od začetka, ko se je ustanovilo to »gospodarsko« društvo, to se uresničuje. Saj pa tudi liberalci ne znajo drugače. Pristna in takorekoč urojena je liberalcu lastnost, da obevska in oblaja vsakega človeka. Vprašamo pa, ali ie to gospodarsko delo, ali se bo s tem koristilo našemu kmetu, da se po listih vpije in nesramno osebno napada? Menimo, da ne. Sicer pa vemo, kako znajo liberalci delati za gospodarski napredek našega ljudstva. Podružnica c. kr. kmetijske družbe, ki fo imajo dosedaj še liberalni nekmetje v rokah, ni do lanskega leta imela skozi celili sedem let nobenega občnega zbora. Nibče se ni nič brigal od liberalcev, zato naš kmet ni imel od nje vsled liberalne za-nikarnosti prav nobene koristi. To dejstvo jasno dokazuje, koliko je mar našemu liberalcu blagor in napredek našega kmeta. In naša stranka? Svojo skrb in zmisel za naše ljudstvo je pokazala s tem, da je pred štirimi leti ustanovila »Ljudsko gospodarsko zadrugo«, ki posreduje po najnižjih cenah življenjske in gospodarske potrebščine našemu kmetu. Čisti dobiček pa gre zopet nazaj v ljudski žep. Ljudje imajo od zadruge korist in prosti so oholih liberalnih trgovcev. Polna za- družna prodajalna priča, da ljudstvo ceni zadrugo in ve, kje se mu res ne-sebično pomaga. To je gospodarsko delo brez osebnih napadov, laži, obrekovanja, psovk in lajanja, katerega se poslužujejo naši liberalci. Ljudstvo pa ve in pozna, kdo ima srce za njega, ve pa tudi, da ga liberalec nima, ker je skozi in skozi koristolovec. ki išče le sebe in vidi le svojo mošnjo. Povemo pa, da bomo gospodarski boj, ki so ga izzvali liberalci, izvedli brez usmiljenja in ozira proti liberalni stranki in nje »gospodarskim« ustanovam. n Planina pri Rakeka. Da jc bilo res, kar je predzadnji »Domoljub« pisal o Šamlu in njegovem sinu, dokazuje sodnijska obravnava. Sami je dobil tri dni zapora in pa vse stroške za povrniti, njegov sin pa dva dni zapora. — »Apostolstvo« je že precej denarja nabralo, že nad 60 K; vse za uboge, revne Bolgare. — Nabiralniki »Slovenske Straže« se nahajajo pri Kovšcu, pri Poldetu, pri Zihrlu in pri Grobnerju. Planinci, če bi dal vsak vsaj 1 vinar v nabiralnik, bi bilo kmalu precej nabranega. — Zapustil nas je g. kaplan, ki je prestavljen v Šent Rupert na Dolenjsko. Na njegovo mesto pride gosp. Jožef Koželj iz Šent Janža na Dolenjskem. n Iz Idrije. Redko slavnost je prod tednom obhajal mestni kaplan Frančišek OnuSič. line 7. novembra je minulo ravno štirideset let, odkar je dospel na sedanje mesto. Bil je prej kaplan v Gorjah dve leti, potem pa prestavljen v Idrijo, kamor je došel dne 7. novembra 1872. in ostal tu dolgih 40 let na vedno isti stopnji kot mestni kaplan. V prejšnjih letih je imel zelo težavno službo, kajti prejšnji gospod dekan jo bil kratkoviden in že v letih, katehi-t in beneficijat pa uprežen z drugim poslom, poleg tega še vedno rahlega zdravja, tako da je dušno pastirsko delovanje le kaplana zadelo. In čudo! Starejši ljudje tega niso pozabili. Marsikateri reče: gospod Fronc so njt-ga dni pri nas veliko trpeli, tolika fara, pa je bilo zunanje delo le na njih ramah! In pokazalo se je to tudi pretekli četrtek, ko je zvršil 40. leto v naši sredi. Razne korporacije so mu prišle Castitat osebno, več pismenih voščil in zahval mu je donesla pošta. Naše žene in dekleta pa so mu same omislilo krasno čipkano albo in korok. Samo idrijsko delo, ki daje vso čast spretnosti in umetno - tehnični izpeljavi. Da tudi pevski zbor Katoliške delavske družbe ni Izostal, se razume. Saj je bil jubilant leta dni predsednik družbe. Zapeli so mu tri za tako slavnost primerne pesmi in starosta pevcev gospod Kos je v nagovoru omenil, da so peli iz srca in s prepričanjem: I »Mi te spoštujemo, mi te liubimo,« kajti s svojim 401etnim delom v našem mestu si je pridobil spoštovanje in ljubezen. Naj .ga Bog ohrani še nadalje, kajti duhovnov v naši škofiji je malo in vrzel, ki se sempatje naredi, se težko izpolnil aaaannanabnabuunn Društueni uestnik nnnnaannnnnacinana NAPOVEDANE PRIREDITVE: Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo dne 1. decembra bo v dvorani ob 3. uri popoldne predavanje za ženski odsek »Bogomilo«. Predava gosp. prol. Fr. Pengov. Povabljene so vse žene in dekleta. Po predavanju je vpisovanje novih članic. Tudi letnino ob tej priliki lahko poravnajo. Izobraževalno društvo v Starem trgu pri Ložu priredi dne 8. decembra Miklavžev večer v dvorani kmetijske hranilnice in posojilnice. Darila se sprejemajo v konzumnem društvu. Tržiške novice. Dvakrat se je vptizorila po Marijini dekliški družbi napovedana evharistična slavnost. Obakrat pri polni dvorani občinstva, ti je z veliko pozornostjo sledilo posamnim izborno proizvajanim točkam. — V četrtek 5. decembra priredi društvo ob pol 8. uri zvečer Miklavžev večer. Prvo točko bodo tvorite šaljive skioptične slike, nalašč za ta večer naročene z Dunaja, druga točka bo nastop Miklavža s sijajnim spremstvom. Sedeži za odrasle po 40 vin., za otroke 30 vin., stojišča za odrasle 20 vin.; otroci v spremstvu staršev so na stojiščih prosti vstopnine. Darila, namenjena olrokom, naj se pravočasno prinesejo v društvo. — V nedeljo bo ob 11. uri dopoldne javen shod v društvu, na katerem bo govoril g. državni in deželni poslanec dr. Krek. Delavci, delavke, pridite na ta veievažni shod, da slišite poročilo o starostnem zavarovanju, ki je za vas življenjskega pomena. Kamnagorica. Delavsko bralno društvo in ga-st'no društvo v Kamnigorici priredita v četrtek, dne 5. decembra 1912 Miklavžev večer v zadružnih prostorih v Kamnigorici točno ob pol 8. uri zvečer Miklavž bo najprej otroke izpraševal in jih potem tudi po njihovi pridnosti obdaroval; seveda manjkalo ne bo tudi oneiSa, ki mu pravimo pnr!Xrznarju«. Želeti je obilne udeležbe, ker je kmetijska družba res velike važnosti za kmeta. -— Dne 21. decembra se priredi otroška božičnica v Društvenem Domu pod nadzorstvom gg. učiteljev Tomšiča in Poljanca. Dne 1. decembra pa bo skioptično predavanje o potovanju iz Trsta v Tanger proti uiali vstopnini. POROČILA O PRIREDITVAH: Šmartno pri Liliji. Dne 24. novembra je priredil dramatični odsek dve manjši igri, namreč: »Jeza nad petelinom in kes« in »Kazen ne izostane«. Prireditev je vsestransko dobro izpadla. Občni zbor Kmečke zveze za sodni okraj Postojna in Senožeče se je v nedeljo kljub slabemu vremenu vršil v Hrenovicah ob obijni udeležbi. Prvi je poročal o poslovanju Kmečke zveze g. I. Bešter, župnik v Senožečah. Zanimanje za Kmečko zvezo je bilo v tem letu bolje, kot prej- šnje, a vendar že ne zadostno, kot bi bilo pričakovati. Kmečka zveza ima namen, kmetu pripomoči do blagostanja v gospodarskem oziru, pomagati mu do političnih pravic, a kako naj to doseže Kmečka zveza, ako se ne bi brigali kmetje zanjo. Zavest kmetov mora biti tako velika, da se bodo zavedali vsi: kar dela in namerava doseči Kmečka zveza, je naša reč, Kmet mora danes v samozavesti stanovskih vprašanj posnemati zavednega delavca, ki je pripravljen na veliko večje žrtve za svojo organizacijo, kot jo Kmečka zveza tirja od kmeta. Kdor pa niti z mazincem ne gane, mu ni mogoče pomagati. To naj si zapomnijo vsi oni zaspanci, ki menijo, da se bo rešilo kmečko vprašanje kmetu v korist brez njegovega sodelovanjal Zato je pa govornik vabil vse kmete v Kmečko zvezo, da se skupno borimo za svojo staro pravdo. — Po poročilu tajnika je sledila volitev novega odbora, ki je ostal isti kot lansko leto. Po volitvi je poročal naš priljubljeni drž. in dež. poslanec dr. Igri. Žitnik. V svojem poročilu sc je dotaknil uradniškega vprašanja, za katerega mora država toliko žrtvovati. Za steber države, za kmeta, padajo le drobtine z mize. Omenil je jezikovna pogajanja med Čehi in Nemci, razpravljal je o razmerah na Hrvaškem, prišel na obštrukcijo naših poslancev v proračunskem odseku. Dokazal je, da so liberalci in socialni demokrati veliki nevedneži ali hinavci, ki trdijo, da naši poslanci ubijajo parlamentarizem. V obštrukcijo so bili naši posianci s si'o potisnjeni po nezakonitem ravnanju večine ouseka in vlade na Hrvaškem. Zanimivo je bi o poročilo našega poslanca o turški državi, balkanski vojski in kako segajo balkanske homatijc v zgodovino naše države. Poročilo o deželnem zboru je podal g. poslanec le v toliko, kolikor sega v naše razmere. Razgovor o vodovodih in cestah je bil zanimiv vsled tega, ker so posegali vanj priprosti možje. Zborovanje je trajalo do poznega mraka. Predno je predsednik zaključil zborovanje, so zborovalci izrekli zaupanje svojemu poslancu in S. L. S. ter izrazi.l željo, da bi še velikokrat bilo tako poiuno zborovanje. Predsednik zborovanja jc poI-iVH' mvzoče z izjavo, da bo tekom en^a lela zlogovanje Kmečke zveze v vsaki župniji. Iz Boštanja. V nedeljo nam jc sevniž';i »Dekliška zveza« priredila pri Salezijancih na Kadni lepo nabožno igro »Dve materi«. Prav dobro so jo pogodile dekleta. To je spodbodlo tudi naše iante, da so sc zavzeli: Napravimo še mi kaj. To je plemenita tekma. — O naših liberalcih je pa škoda kaj reč'. Nov občinski odbor, pa stara, razdra-pana pota, kakršnih menda ni na Kranjskem, najbrže tudi pri Čataldži ne, kjer lopove vozijo. Po blatu pa se p.cceja gnojnica iz hlevov, in to sredi »naprednega« Boštanja. Res, skoziinskozi »napredno« gospodarstvo. — Značilno za liberalnega župana je tudi to, da je delal zapreke, ko smo spravljali na Dunaj v zavod neko sedpmle'.no slepo rcvico. Liberalec pa skrb za ubožce je dvoje, kar ne gre skupaj. — Ob sprejemu škofa ni bilo blizu nobenega liberalca. V Krškem je sam okrajni glavar sprejel presv. knezoškofa. Od boštanjskega župana kaj takega ne moremo pričakovati, kajti on daleko nadkriljuje okrajnega glavarja. Slov. knloliško akadem. tehnično društvo »Zarja« v Gradcu si je na občnem zboru dno 8. novembra izvolilo za zimski tečaj 11)12/13 sledeči odbor: Predsednik Anton Kodrfc. iur.; podpredsednik Dominik Zvokelj, iur.; tajnik Avgust Habermuth, iur.; blagajnik Josip Pavlin, med.; knjižničar Ignacij Voštar, phil.; gospodar Ivan Drobnič, med.; odb. namestnik Zorun Jošt med. Iz SpodnjV Idrije. Slov. katol. izobraževalno društvo v Spodnji Idriji je priredilo dne 3. novembra svojo veselico z lepim uspehom. Spored je bil: 1. Deklamacija: »Hajdukova oporoka.« 2. Igra: »Skriven zaklad.« 3. Govor. 4. Šaloigra: »Kmet in avtomat.« Veselica se je izvršila ob zelo obilni udeležbi. — Dekliška zveza se pripravlja na zelo lepo igro: Sveta Elizabeta. Kmalu jo bo priredila. — Ženski o d s-e k gasilnega društva je priredil v nedeljo 10. novembra veselico z igro: Idealna tašča. Veselica se je dobro obnesla v korist društva. Iz Podlipe pri Vrhniki. V torek 29. oktobra smo spremili k zadnjemu počitku v cvetu mladosti nam umrlo Ivano Corn, vneto članico našega katol. izobraževalnega društva. Naša vas še nikdar ni irriela tako lepega, ginljivega pogreba. Bog plačaj vsem društvenim članom in članicam, ki so v tako obilnem številu spremil'. pokojno k počitku in so tako lepo poka- zali vez ljubezni, ki jih veže v društvu. Poklonila sta se ji dvr, lepa venca, zapela se ji je ginljiva žalostinka in v nagrobnem govoru se je lepo pojasnilo, da vneta članica, ki lepo živi, tudi lepo umrje, za njo žaluje vse. Vsem je bila priljubljena umrla Ivana, vredna, da ji je tudi na tem mestu izročen zadnji hvaležen spomin. Loški potok. Občni zbor je imelo izobraževalno društvo »Tabor«. Poročilo o delu preteklega leta se je glasilo: članov 205, seji 2, prireditev 5, predavanj 11. Vse poročilo kaže, da društvo izpolnjuje v polnem obsegu svojo nalogo, da zlasti podaja izobrazbe potom predavanj. Slednja so se pečala z različnimi predmeti. Francoska revolucija (dvakrat), liberalizem, socialna demokracija, več predavanj z gospodarskega polja ter eno o živinozdravstvu. Italijansko-turška vojska, vojska na Balkanu, pomoč ob nezgodah, občinska, deželna in državna uprava. Predavatelj je bil gosp. Škulj. Knjižnica je poslovala kaj pridno pozimi — poleti manj. Časopisje je krožilo v mapah po vaseh. Izvolil se je odbor: Predsednik g. Škulj, tajnik Al. Lavrič (R 105). V novem poslovnem letu smo imeli predavanje o balkanski vojski. Za Črnogorce so jc nabralo nad 60 K. Prispevali so tudi mali otroci, ki so brez vsake agitacijo zložili že 237 krajcarjev. Da bolj natančno vojsko zasledujemo, imamo predavanje po zemljevidu tudi ob delavnikih. »Slovenec« kroži po vseh vaseh zlasti zdaj ob vojski. Kdor še ni v našem čilem .Taboru«, ga vabimo. Shod Kmečke zveze za kočevski okraj v Ribnici se jo vršil ob mnogobrojni udeležbi. Govoril je g. dr. Krek o balkanski vojski ter njenih posledicah za Avstrijo, zlasti za naš slovenski narod na političnem kot na gospodarskem polju. Govor je s svojo globokostjo in zanimivostjo izzival opetovano viharno odobravanje. Ponavljati govora ne moremo, le eno bi povdarjali: Želeli bi, da bi misli, ki jih je razvijal g. dr. Krek, slišal vsak Slovenec in vsaka Slovenka. Za njim je govoril tajnik Kmečke zveze K Skulj. Ob živahnem pritrjevanju poslušalcev jo izvajal, da v tako resnih časih, kot se zdaj bližajo našemu narodu, je pred vsem treba zlasti močne politične organizacije našega kmeta. Konečno je govoril poslanec g. Jaklič o draginjskih dokladah učiteljev, podporah požarnim hrambam in druga pojasnila naredb deželnega zbora odnosno odbora. Dru-štvenu dvorana je bila polna mož in fantov. Uspeh shoda naj bi se zlasti knzul v živem za-nimanju za organizacijo kmečkega stanu, t. j. Kmečko zvezo. D boiare knjige □ n ctjtjn Balkanska povest. Leta 1910. je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljublj ani knjiga pod naslovom: »Vstaja Skenderbegova«. (Cena G0 vin., vezana 80 vin.) To je krasna povest iz balkanske zgodovine. Škenderbeg je bil največji mož in prvi krščanski junak, ki se je kedaj rodil na Balkanu. Njegovo ime se danes ob času vojske pogosto imenuje v časopisju. S svojo bistroumnostjo in pogumom je osvobodil domovino turškega jarma. Povest opisuje te bojo, med katerimi je Škenderbeg rešil tudi krasno hčerko ogrskega junaka Ilunijada iz Sultanovega harema. — Povest, ki nudi velik pogled v balkansko zgodovino, prav toplo priporočamo. Tolažba dušam v vicah. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 2 K, v finem šagrinu 2 K 60 vin. Ta mo-litvenik, ki obsega obširna premišljevanja in molitve v blagor našim ranj-kim, ima tako blag namen, da pa s tem najtopleje priporočamo Njegove prednosti so poleg izredno nizke cene krasna vsebina in priročna žepna oblika. Dobi se v Katoliški Bukvami. Pot v nebjsa ali življenje udov tretjega reda Sv. Frančiška Sarafin-skega, ki živijo med svetom. Cena z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin., šagrin z zlato obrezo 3 K 20 vin. — Ta molitvenik za tretje-rednike je izšel ravnokar v šestem natisu. Ker je popravljen in spopolnjen z najnovejšimi določbami sv. Stolice in ima v novem natisu zelq. priročno obliko, naj si ga nabavijo vsi udje tretjega reda. Dobi se v »Katoliški Bukvami«. Za tretjerednike. Znana splošno priljubljena molitvena knjiga za tretjerednike »Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Seraf., ki med svetom živijo«; spisal o. Nikolaj Meznarič, je ravnokar izšla v šestem natisu. Posebna prednost te izdaje je izredno priročna oblika, ki se odlikuje preko vseh prejšnjih izdaj. Molitvenik je izpopolnjen glede najnovejših določb in bodo torej tretjeredniki segli splošno po njem, ker je edina povsem avtentična molitvena knjiga za tretjerednike v slovenskem jeziku. — Kljub izredno prikupljivi tipografski opremi in velikim dobavnim stroškom se prodajna cena za molitvenik ni dvignila in znaša z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin., šagrin, zlata obreza 3 K 20 vin. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Za Miklavža. Poleg dobrega zgleda je največjega vzgojnega pomena dobra knjiga. Dobra knjiga, ki predočuje korist in lepoto lepega in slika zavrženost grdega dejanja, blaži otročje srce in napeljuje njegovo dušo k lepim in vzvišenim mislim. Poleg tega pa dobro čtivo bistri otroku tudi razum ter mu pomaga prav razporediti prve pojme, ki jih ima o življenju. Najboljša darila otrokom so torej dobre knjige in v prvi vrsti priporočamo sledeče: »Angelček«. Na razpolago so še vsi letniki in vsak stane vezan samo 1 K. To je zaklad za otroke. Našim malim. Vzgojne slike iz svetega riisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 vin. Slovenski A—B—C v podobah 80 v,. vez. 1 K 20 vin. Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 vin., na kartonu 1 K 90 vin. jy zverin j a k u. Knjiga s podobami 90 vin., na kartonu 1 K 50 vin. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami 1 K 60 vin. Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Za ljudskošolsko mladino prirejena povest. 60 vin., vez. 80 vin. S pilim a nove povesti. Izšlo je doslej 19 raznih zvezkov, izmed katerih obsega vsak zase celotno po-5* vest. Cena za zvezek le 40 vin. ali 60 vin. Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. (Anton Kržič.) 3 zvezki po 60 vin. V zalogi je še mnogo drugih raznovrstnih knjig, ki so za otroke velikega vzgojnega pomena. Katalogi so na zahtevo brezplačo na razpolago. Starši, ki hočete res razveseliti svoje otroke in jim poleg tega tudi koristiti, sezite po navedenih knjigah, ki se dobe in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. oiriaacscacacaacaacrJcacncDala U □ n narodno gospodarstoo u □ n □i Praktični živinorejski tečaji. Novi časi so prinesli tudi nove potrebe. In to povsod, tudi na kmetih. Zato treba tudi kmetu poiskati novih potov, da pride potom napredka do zaže-ljenega cilja. Eden teh potov je: Dati kmetu priliko, da se po ceni in na preprost način v svoji stroki teoretično in praktično izobrazi. Ta prilika so razni tečaji. Največ vrednosti ima danes kmet v živinoreji. Zato je tudi tej stroki posvetiti vso pozornost, kar se je tudi že storilo. V vseh krajih dežele se snujejo živinorejske zadruge. Vse imajo namen izboljšati živinorejo, kar je prav, ker tako širša masa dela na tem polju, ne pa posamezniki, kot se je delalo pred leti. Zato se je tudi bolj počasi napredovalo. Danes pa delujemo skupno, kajti zadružna ideja je prodrla pri nas že v zadnjo kmečko kočo. Sedaj je le treba še skrbeti, da se pogladi pot. Za to delo pa moramo vpreči krepke mlade moči, našo mladino. Prirejati je treba praktične tečaje, kateri bodo največ koristili. Deželini odbor kranjski uineva svo, nalogo in pozna željo ljudstva. Zato prireja v zimskem času dva- do tridnevne tečaje z različnimi predavanji kmetijske vsebine. Koliko ti tečaji koristijo, ve le tisti povedati, ki ima stik z ljudmi, ki so predavanja poslušali in z velikim veseljem pripovedujejo, koliko koristnih naukov so nabrali ter tudi sami poskusili pri praktični uporabi. gest- do osemtedenski tečaji, kjer se tudi poučuje praktično mlekarstvo, živinoreja, prašičoreja, jasno kažejo, da so ti tečaji za kmečka dekleta velikega pomena in da se v tem kratkem času pri mladini precej doseže. Kmetijska šola na Grmu se je reformirala, sprejema sedaj več učencev in ima tudi zimske tečaje. A kmetijska šola ne more več vseh fantov sprejemati, obenem pa se tudi starejši fantje težko pogreše za toliko časa zdoma. Zato pa je treba misliti na štiri- do šesttedenske praktične živino* rejsketečaje. Deželni odbor je uvi-del to potrebo in je že lansko leto na prošnjo živinorejske zadruge v Selcih priredil v novembru, v času, ko že pol'j-< sko delo preneha, štiritedenski prak-tični živinorejski tečaj. Ob koncu tečaja se je vršila javma skušnja, katere se je udeležil deželnega glavarja namestniki in deželni odbornik dr. Lampe ter se prepričal o uspehu teoretičnega in, praktičnega pouka. Pri Zadružni zvezi je danes učlanje-nih 62 živinorejskih zadrug, ki se zelo zanimajo za take tečaje. Dobro bo torej, ako se take prireditve bolj natančno ogledamo. Tečaj je teoretičen in praktičen, to se pravi, da fantje ne poslušajo samo predavanj, ampak morajo opravljati tudi razna dela po hlevih. Tako morajo molzti, krmiti, krtačiti živino, napajati, spravljati gnoj, beliti hleve in snažiti okna. Ostali čas se porabi za razna žo določena predavanja o živinoreji, pri« delovanju krme, prašičereji, popravi hlevov, zadružništvu in prvi pomoči pri oboleli živini. Takega tečaja se morejo udeleževati le redno obiskujoči fantje. Da pa imaio tudi gospodarji in gospodinje v dotičnem kraju kaj koristi od tečaja, se prirejajo tudi večerna predavanja in je vsakomur prost vstop. Živina se krmi v treli ali štirih hlevih po dvakrat na dan. Pri krmljenju se posebno pazi na način. V mnogih krajih se nepravilno krmi, krma se nepraktično poklada namaka, pari, kisa, včasih se celo boljša krma poprej krmi, zatem šele slabša. Pri tečajih se skuša te napake odpraviti, zato se prve dni krmi po običajni navadi, po« tem se preide na pravilnejše krmljenje in nazadnje na boljše. Krmi se re« zanica, krma, detelja, močna krmila (oves, otrobi, preše). Način krmljenja se določi, kadar je znano, koliko in kakšna živina se bode krmila. Krave in teleta se boljše krmijo, kakor pa jalova živina. Posebno strogo se gleda na red in točnost, ki je potrebna, da se uvede enkrat tudi v naše hleve. Molzti morajo udeleženci sami, da bodo enkrat kot gospodarji važnosti tega dobro umeli. Mleko se redno meri in natančno sproti zapisuje namnožs ia množina. Po potrebi se tudi kemično preizkuša na tolščo. Živina se vsak teden tehta in meri. Tehtnica razkrije največ zanimivega in koristnega tokom tečaja. Delajo se tudi računi, kako poplačajo posamezna živila krmo na mleku ali pridobljeni teži. Nastane sedaj vprašanje, kje se morejo omenjeni tečaji prirejati? Vi vsakem kraju, kjer je ustanovljena živinorejska zadruga, ki prevzame oskrbo vsega potrebnega za tečaj. Biti morajo na razpolago trije do štirje večji hlevi 7. 10 do 15 glav živine. Posestniki morajo za časa tečaja svojo živino prepustiti v brezplačno oskrbo in dati po-i trebno krmo na razpolago, kar pač vsak lahko stori, ako se mu živina štiri do šest tednov krmi in brezplačno oskrbuje. Hlevi morajo, če le mogoče, biti blizu skupaj in v bližini naj bode tudi mostovna tehtnica. Ako pa te ni, mora Herbabng-jev podfosfornato-kisll Apneno-železni sirup T k je že 43 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kačelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo iu reditev in je izborno sredstvo *a t'voritev *rvi'ih1e(ys4f, ^o«eb*o pri. slabolnih otncih. ' Cena steklcnici K 2*50, po pošti 40 vinarjev več za favitek. DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Varstveno zavarovan. PURJODAL. jod sarsaparllla Izdelek itstl kri.,/' fiospešuje prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti: Tbvfod lam. koder se od aH sarsaparilla izdelek predpisuje,:,se uporablja z' najboljšim uspehom. Je lahko prebaven In brez; škod. posledic. Cena steklenici K 2-20, po pošti 40 vinarjev Vet za zavitek. glavna 'ralposiijatei" Dr. Hsllmannova lekarna „Zur Barmhzrzigkeit" (Hetbabny-jev naslednik). KaSiSL?™1-75. V zalogi je Se pri gg. lekarnarjili v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšpnrku, 3455 zadruga oskrbeti lastno tehtnico za živino. Istotako mora biti v bližini hlevov večja dvorana za potrebni pouk. Za! prii-editev tečaja je pravočasno prositi deželni odbor, da pošilja svoje strokovno izobražene učitelje predavat ter nastavi tudi stalnega učitelja za cel čas tečaja, ki nadzoruje praktično delo in prispeva k rednim stroškom. Tečaj se vrši le v zimskem času, ko imajo fantje čas. V tečaj se sprejme 20 do 25 fantov v starosti J4 let naprej in se zavežejo, da bodo tečaj redno obiskovali in se podvržejo vsem ukazom voditelja kakor tudi drugim pomožnim učiteljem tečaja. Za sprejem imajo fantje, ki bodo ostali na domačiji in so iz bližnje okolice, prednost, ker takšnim udeležencem ni potreba skrbeti za stanovanje. Zjutraj pridejo v tečaj in dobijo skupno zajutrk, opoldne kosilo in pred odhodom večerjo in se vrnejo zvečer na svoj dom. Oddaljenim fantom pa sc preskrbi poceni stanovanje v bližini proti mali odškodnini. Meseca decembra se bodeta vršila dva enaka tečaja. Prvi za živinorejsko Zvezo za kamniški okraj v Komendi, drugi za notranjsko okrožje živinorejskih zadrug v Horjulu ter se opozarja že sedaj, da sc fantje, kadar se prireditev tečaja razglasi, iz dotičnili krajev gotovo priglase in udeleže, ker jim je le sedaj dana priložnost, da se po ceni in na priprost način izobrazijo ter pripravijo za umno izrejo živine, danes najboljše panoge našega kmetijskega gospodarstva. __ _Fr. K. Zahvala. Dne 6. t. m. pogorelo je moje poslopje in kiaja, katero sem imel zavarovano pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". Škoda cenila se je takoj in tudi nemudoma izplačala. To bodi v pojasnilo vsem onim, kateri besedičijo zoper to edino slovensko zavarovalnico, ter jej želijo škodovati. Vsled njene kulantnosti jo vsakemu "mjtOpleje priporočam. Mntttog, dne tO. nov. 1912. + Jw

j Vsi veste, da sem že cela morja j solz iztisnil iz Človeških oči, — pa Ven-I dar me imenujete srečo in moram bitij pri vseh vaših veselicah in slavnosiih, in sicer poglavitna reč. Vsi veste, da sem že cele narode uničil, da so izginili s površja, kakor bi jih nikdar ne bilo na svetu, — in vendar moram biti vladar pri vseli narodnih slavnostih in v imenu naroda mi dovažate novih podložnih, da morem še naprej vladati. . Ve uboge zapuščene matere, vdove pri živih možeh, dobro veste, da sem vas jaz oropal bivšega dobrega moža, ljubečega soproga, ga izpremenil v. krvoločno zver ter ga pognal po svetu kot grešnega Kajna, — pa vendar mi dajete tudi otroke, ko jih navajate name. Vsi veste, da" sem jaz vaš največji sovražnik na svetu, — pa me vendar vsi branite in zagovarjate pred vsakim, tudi najmanjšim napadom, in naj si jo to od katerekoli strani. Vsi veste, da sem le jaz največkrat prvi in edini vzrok vsega gorja, vse revščine naroda, — pa vendar imam častno mesto po vseh hišah, od kraljeve palače pa tja do zadnje, gorske koče. Vsi-vešte, da sem jaz že vse to naredil in da bom krepko vse vršil še naprej in še milijone in milijone naredil nesrečne, ako mo boste še naprej tako iskreno ljubili, mo tako krepko razširjali, tako pridno delali s krvavimi žulji, zame, — pa mi vendar hočete ohraniti zvestobo. Zato pa vam prisegam: Vsak narod pijancev bom izročil gotovi pogubi in uničenju in ne bom pustil za njim drugega kot umazano ime. V to imam pravico od vas samih, ker vsi to dobro veste, in vendar — mi hočete služiti! Dobro! Živeli moji udani podanikil Alkohol, vladar vseh narodov. Pri oslabenju želodčne delavnosti si moramo prizadevali, najboljša sredstva izbrati, ki so v stanu, želodec k skorajšnji stanovitni in silnejši delavnosti vzbuditi. To je namreč glavni pogoj za vse druge funkcije človeškega telesa. Edino najbolj izkušeno sredstvo jc dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. MOJA STARA iekušnia mo U6i. da moram za nogo.^Pi* rabit?. Stečkenpferd Milno mlečno milo Bergmnnna & Cd.» ToSin bi iLabi. Komad po 80 viji.se doblva'poV£offi» ikvttni Stran 79» PomoljuD i912 Sfer. 48 KaSell '""" naduho pljučne katare, posledice infiuence, estonskega kašlja se odstrani uspeSno s Sirolinaoche' hI ozbuia tek In priletno dISt V lekarnah naj se zahteva izrecno Slrolln „Roche". Smešnfce. Pri vojakih. Brigadir vojaku: »Ali veste, kdo sem jaz?« — Vojak: »Gospod brigadir.« — »Na čem me poznate?« — Vojak: »Gospod korporal so rekli: Ce pride kak. general, kateremu lasje pri ušesih vun rasto, — ta je brigadir!« Navihan berač, ki je dobil le en vinar miloščine, prida tistemu še enega, rekoč: »Tu imate zdaj še en vinar, da boste drugemu beraču vsa) dva lahko dali!« Korporal novincu: »Ali poznate gospoda majorja?« — Vojak: »Ne poznaml« — »Kaj pa gospoda polkovnika?« — »Tudi nel« — Korpora : »Spoznali ga bote, če ga srečate; je nekoliko bol) debel kakor gospod major!« Gostilna in izvanredna lepa kmetija s 120 orali zemljišča v ravnini pri drž. cesti, v kraju c kr. žrebCarne. 12 km od Celovca, blizu železnice, se zaradi družbinskih razmer proda z vsem inventarjem podjako ugodnimi pogoji. Poslopja velika. Mina Knlterer, vcleposestnica, Grabštajn (Koroško). Na zahtevo pošlje razglednico. 3629 Tehnična pisarna Stavbeno podjetje Valentin Accetto . zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8 »e priporočil napravo vseli v stavbeno stroko spadaiofih načrtov in del (er kot oblastveno koncesiionirana zasebna za nakup m prodajo posestev iMiJJit. - Postrežba vestna in ločna. - M24 • LOTERIJSKE ŠTEVILKEE. Praga, 20. novembra: 27, 75, 63, 31, 5. Dunaj; 23. novembra: 77, 81, 2, «3, 59. Gradec, 23. novembra: 14, 53, 74, 30, 72. Tržne cene za 100 kg. OSTANKI 30 metrov za K 14'- od raznega dobrega i modernega nIaga za jesen in zimo za obleke, blnze in predpasnike itd. Ostanki bo zaiamčeno 3—9 in dolgi in sveži. — Pošilja proti povzetju 3?06 JULIJ KANTOR, tkalnica, Baby pri Naohodn ČEŠKO. Vzorci ostankov se ne razpošiljajo. Leposlovni meaetnlk „Dom In Sučf ■tane za celo leto K 10 — Naroča se t Llubllanl. „CAS" znanstvena revija, lzhafa 10 krat v tatu In stane po 5K na leto. Naročnino prejem opravutltvo * 1.(ubil.nt. kupuje Oton Homan za c. kr. pletarsko šolo v Radovljici in prodaja nje Izrfelke. — Ceniki so na razpolago. mo 32 ivo or Deželni pridelki: Pšenica..... Rž ...... Ajda...... Ječmen..... Oves ...... Proso belo . . ■ Proso rumeno . . Koruza stare. . . Koruza nova Leča ■. "i '. ,*■. • Grah . . . . • Laneno seme Grašica ..'... Domača detelja Fižol Ribmčan . . Fižol Prepellčar . Fižol Mandalon . Čebula . . . . Krompir . . • Zelje sveže . • Zelje kislo brezsoda Ripa gorenjska . Repa sveža . . Rqpa kisla brezsodn Brinje...... Kumua..... Oreh....... Gobe sulie. - . . Suhe hrufhe . V . Suhe češplje . . • Ježice...... Želod...... Smrekovi storži . Seno...... Slama ..'... Stelja..... Cena K v 23 20 20 80 23 80 10 00 22 — 21 — 19 00 21 80 18 20 25 r.o 27 00 38. — 18 00 150 — 26 50 31 - 20 50 B- 70 4 — 10 98' 2 00 10 00 30 30 70 _ 000- — •10 — 02 — 12 _ 10 — 4 90 8 — 2 80 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . . 1 elela težka . . . Teleta mala . , . PruSičl ..... Koštrunl . . . . KuretnlnaIn drugo: Maslo kuhano od k 200 — do . . . Maslo surovo od K 280-— do . . . Slanina sveža(špeh) Slanina prekajena . Mast svinlsba . . Loj....... Jajca too komadov ............. Golobi..... Raca...... Gos ...... Kolonijalno tilago na dobeio: Riž Rangon od K 31V- do . . Kava Santos od K 288 — . . . Sladkor. . . . Petrolej . . . . Cena Gospodarska zueza u Ljubljani nakupuje fižol, krompir, proso, ajdo in druge Trgovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domin J. Na prodaj je krasno ===== posestvo ===== v Dolgi vasi št. 31, ki leži ob deželni cesti iz Kočevja, obstoječe iz hiše, hleva in skednja ter iz 40 oralov zemlje, med njimi okrog 9 oralov lepega črnega gozda. — Redi se lahko 9 glav živine. Vodnjak pri hiši. Eventualno se odda v zakup.' Pismene ponudbe pod štev. 2986 na upravo „0 o m o 1 j u b a"._-_2986 Kovačnica ===== tik ceste med Pliberkom in pliber.škim kolodvorom odda se pod ugodnimi pogoji v najem na več let. oziroma se tudi proda ža nizko ceno t Več pove lastnik Franc Jura«, pošta Pliberk, Koroško. j. , : - .V8716 V dobro, trajno službo sprejmem zanesljivega — —-----t t ■ •Plača po dogovoru, abstinent večjo p.lačo. Naslov pove: Uprava ,.Domoljuba", pod St. 3722. (Znamka za odgovori) ža mesarsko obrt . , . sprejme ta- koj Jan. Košenlna, mesar, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 37Ji Najcenejši nakup sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilh« razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovinr I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 367« Glavni zastopnik tudi netrgovec, se išče za prevzetje edinega zastopstv* nase tovarne za stroje za tukajšnji okraj. Popolnoma neodvisno, zelo priletno mesto. Gospodje, ki razpolagajo z nad 3000 K gotovine, naj pošljejo takoj pismene ponudbe z navedbo premoženjskih razmer na 3577 2 tovorno za stroje C. \\mmm & Co„ HflNNOVER. Balkanska uoina me je napotila, kot izdelovalca ročnega blaga, lanenega in bombažastega, oddajati isto po znatno znižani ceni, da morem preskrbeti delo vsem tkalcem v Orlickih gorah. Moji izdelki: kdnafas, sipkovina, griset, damast, barlient, fla-nela, ubrus, brisalkitd. so žajamčeno stalne barve. 20 m barvan, griseta I.a, širok. 120 cm za K 24-— 20 m „ H.a, ., 120 cm za K 22'— 40 m p rima ostankov 3—10 m dolgih za K 18-— i/, ducata lanenih rjuh 210/150 cm za K 16'20 Sukno za ženske zimske obleko za K 9-— 1 ducat surovih ali ubeljenih brisalk 3717 110/60 cm za K 7-— Pošiljam vse franko proti povzetju. Nougajajoče sprejmem nazaj ali pa blago zamenjam. Frant. ŠKODA, Plzen, Mansfeldova ul. št. 8. Družinski kinematograf obenem tudi 8707 Laferna magica 33 cm visok, s 0. traki »lik (fllms) in 12 podobami na steklo za Lftterno magico s ea 120 različnimi slikami, pot.roli.ma svotilka, reflektor in navodilo U O-OC kompl. v kartonu veoji M 0 LJ aparat, z barvanimi Bilkami s nn.jflne.i- II U'ljn šim objektivom U H JU. y tem kinomatografoni se dajo uprizoriti na steno razni življenjski dogodki, ki j:.h rad« gleda staro in mlado. Mehani, zem jo natančen in jodnostavon da ga vsak otrok z lahkoto ra, z ume. Kazpošilja proti povzotjo J. H. Rablnowic» nuna!, VII., Llndengasse 2/0. L. 10 it ig "o; i- W S} -Ste že , pokusili kavo s Franckovo perl-ržjo> znamka :Perlro:? Ona ugaja tudi brez zrnate kave. Tovarna v Zagrebu. Matična pasi! -si Za" podgjino K'4—f za miži K 2.40, uj&mo brtz nadzorstva do 60 komadov v eni noči. No zapuste iiobenega smradu in so zojjotsame nastavijo. Past za ščurke edina te vrsto, na katero" so njamo na tisočo Ščurkov v eni noči, k K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Fran o HimrannrDunaj, 2. Bezirk, Aloisgasse3/23. Mn >go pohvalnih pisem. Prct manj vrednimi ponarejanji se sva-ri.v V o. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23440._3702 Lahek zaslužek na dom že od 13. leta naprej za osebe ob&jega spola. Zasluži se lahko na dan 2 do 8 krone brez vsakega posebnega znanja. ' Kdor žefi pojasnila in vzorce tega dela, naj pošlje 60 vin v znamkah, katorc se mu pa vrnejo, ako delo sprejme. 3609 J. PuČko, Ptujska gora pri Ptuju. Konica za bolno drevesce Y\ se vrti prekaša vso dosedanje iznajdbo in povzroča povsod naj-»e«*e občudovanje; ■ flodsevnimi zroalastimi kroglicami in srebrnimi lame tam i okrašena. Takoj, ko so svečp prižgo, sproži gonilno kolo pripravo, v vrtenje in povzroča s premikanjem zrcalastih odsevov krasno prelivanje barv. Karton z navodilom le 9p vin., 3 kosi K 2 60, 6 kosov K 4-80. Čarobne srebrne •vedloe tvorijo prižgane krasen dež svezdio, 12 kosov v kartonu z navodilom 18 v, 3 kartoni (36 svečio) 60 v, 6 kartonov (72 svečic) ©o' v, 12 kartonov (144 svečic) K l 70. Nakit ia božično drevesce komplet, izbrano £a majhno božično drevosco 152 kosov K 2 60. Krasna izbora vsebujoča 186 kosov K 3 40 Izbera za reklamo 100 krasnih kosov v kartonu K 4 60, 236 krasnih kosov za večjo .„. ...... drevesce K 6 90 Krasna izbera samo flajlmojsi nakit iz stokla, ki obstoji iz 2<0 steklenih kro-gljio in reflokt., ponarejenega sadja,', zrakoplovov, brez ■v«č in držal K 10. Velikakrasna Izbera, najfinejše zbrano ne preko si j i v o gledo kakovosti in krasote 4fl0 kosov lo K 15 —. Pecivo za božično drevosco le fine boljšo reči za K 3 —, 4-50, e—. .Razpošilja proti naprejplaeilu ali proti povzetju f3707 1. 1 UMIK, lini. R M«« SIS*. M. L Le enkrat u življenju! 50.080 spalnih odej po ff 195 določeni!) za izvoz na Bal> kan, a radi vojsko zaostalih, in pristno brnsko Himalaja volne, torej izrecno toplih in neobhodno potrebnih za zimo, okoli 200 cm dolgih in 130 cm širokih, krasno pa-sasti, in mela vzorci z lepimi barvastimi bordu-rami, oddaja se le kratko dobo za polovično tovarniško oeno K 1*96- To zimske spnlne odeje vredne dvojnega zneska, so dobe, m dokler Je kaj zaloge, po naslednjih senzačnih conah. Je ga kupite naravnost iz strojarne Fran TrSarJa na Vrhniki. Razpošiljam po pošti ros dobro in trpežno usnje in podplate v vsake j množini. Zadostuje' pri naročilu lo kratek popis.kar želite in najmanjšo naročilo Vas prepriča o nizki ceni in trpežnosti znanega Vrhniškoga usnja. Izjaua. komad spalna odeja za zimo lo K 195 5-70 11 — 8700 Edina prodaja po povzetju avui m. Svoboda. Dunaj. iu. Htessaasse 13-404 Podpisana Marija Krnc, prodajalka v trgovini kmetijskega društva v Sodražici priznam, da sem o našem gospodu kaplanu raznašala take govorice, kakor so glasi v aktu U 444/12 c. kr. okrajna sodnije v Ribnici. S.tem izjavljata, da nisem imela nobenega povoda." govoriti o gospodu kaplanu kaj tacega in izjavljam, da q navedenem gospodu ne vem ničesar tacega, kar 1)1 se ne strinjalo z dolžnostjo in častjo njegovega stanu. Hvaležna sem mu, ker mi je odpustil in rada plačain 40 K za Marijanišče in vse stroške kazenskega pdstopfinjTl. V Sodražici, dne 13,- novembra 1912. 3W7 • _Hflarila Krnel, r. neodpusflsiuo je, samega sebe in druge nadlegovati z ne-1 primernimi tožbami o bolečinah, ki jili provzroča revmatizem, protin in nevral-1 gija, mesto da bi odpravili zlo z zdravniško f priporočenim in preizkušenim sredstvom CONTRHEUMAN besedni mak. za (mentolov salioi/Jran hostan ev izvleček) I za hitro poH)3ritov (n oadravljonje, za splahnitev oieklin in zopetno pridobitev I pregibnostl členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo [ za vribavanje; masažo ali obklarlke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnlca ln glavna zaloga v lekarni B. FRAGNER-jaJ e. kr. dvornega doDavltelja, PRAGA III., št. 203. Pri naprej plačilu K 1-50 so poSlJe I pusica franko [ " », " " 5*— „ S „ ,, » t» » i. O' "" .1 », 10 „ „ Pozor na Ime Izdelka In lzdelovatelja I ZALOGA V LEKARNAH. V LJubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmar, dr. G. Piccoli. 3117 I Tovarna štedilnikov H. Knloseus, VVels, Zg. Avstrijsko. Po dobroti In kakqyosti neprenosljiv železni, emajllranl. porcelanasti Štedilniki kHkor tudi Iz majplifteaa-BospodlniStvo, holelfc.. restovrtciil Id Načrti' za hlnje naijurn, plinov« fjediliHIH«,i'1 IrskS' pečl'*o tra|ud kul-iavo. Oo-bljo se v vsaki železni trgovini, kjer- ne, se- pošiljajo fiarovnost" Zahtevajte »Izvirne K d-loseus -'šte- -dilnikc",mz . vrnite slabejSe Izdelke. 3973 Ceniki zastonj A CTfllV ¥ dobi vsak pri naročili 1 poSt-* nega zavoja po B kilogramov Richter-jeve zdravilne ržene kave lep vporaben predmet iz niklja, aluminija itd. kt>t košaro za kruli, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. 1 poštni zavoj franko po povzetju K 4-—, brez namečka Iv 3 40. — Pred Božičem na željo za božično , , drevesce angela z zvončkom ali kak 31b3 .J10) ... . drug okrasek, pupe in razne igrače. KAROL RICHTER, Lcvvin 15, Češko. Kdor išče, ta najde veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri 2744 R. MIKLAUC, Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5. hiram' iraldi ali opice! Zelo smešna najnovejša Igrača! Cirkus! Postavljajo se na glavo T Prekucujejo ( Silno smešno I Naša najnovejša igrača, opira ali modvedek ca. 20 oni, velik 'z krasne ko- , žohovino jo najmikavnnjša.J igrača, ki si I_ jo moremo mi- ^^ - ___ _ eliti. 'A zavr- -—-- .._.-_-__ w tliajem loy'c roko so sproži v živaM «o nahajajoče pero. ki povzroči ako so postavi žival na tla, najbolj zmeSno glbhaje, tako, da prasnejo otroci v silen sincli in radost in da so tudi odrasli pri't«m ro ■ zabavajo. Medvedek ali opica, kakor kdo želi, stane prva kakovost nezlomljivim peresom in krasno svileno nir'-'-jfino aitmo K 2Do, i komada lo K < „' Razprodaja po povzetju 1707 J. fl. RABINOfc. Dunaj VII. Linriengasse St 2.-D. L. ------ močnim ichko kožulio-80. mmm M trgovina v Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri Kdor še ne ve, na) si zapomni, da je sedaj gvantna trgovina v je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno poveCati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in deCke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti, jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja. v hiSi Pred Škofijo št. 3 -raven škollis ali nasproti gostilne „jrl Sokolu". V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in phša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati. Št 1038.14kar zlato K13.— Št 1038. Novo zlato K 6.40 St 1064, Z lato na Brebro K 2.70 se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik v Ljubljani, Mestni trg št. 25 H. Suttner Ljubljana mestni trg St. 25 Največja eksporlna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odloČite za kak nakup cenik, ki se ir 1046. Novo zlato K 4.70 Vam doposije takoj, poSt-ir. 1068. Zlato na srebro nine prosto. K 2.50 Šr 1046. 14 karat zlato K 9.- pr Tovarniška znamka „IKO" Zastoni dobi vsakdo H. Suttnerjev velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje 5 vinarjev za dopisnico na tvrdko H. Suttner v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Predno se odloČite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik. & 1109. 14-kar zlato e epal-kam K 9.1b |ff«m.'mn»MMHIWM«mHHWHmHtMHmW št 1149. Srebrna broSlu. K 1.30 Zlato na srebro K 3.- St. 748. K 13.50 St 523. K 12.50 Št 873. Nlkelnasta verlilca z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem tri vrstna „ 5.70 . 854. . . . . «vrstna . 7.50 „ 854. » * » « 9 - » 853. _ 0mm» Šestimi srci * - ... 6vntaaM2.20 _ 853. . - - - 8 - - '5-80 861. 8601 0 0 , » , 1» .26.-.42.- Št. 735. K 13. IkUJ* konzorcij »Domoljuba*. Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovoo.