Str. 38.
Mariboru 17. septembra 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vredništvo nekterim dopisnikom! Nekaj časa sem dohaja iz kmetskih rok precej veliko dopisov brez imena. Nobeden tacih dopisov se ne more porabiti, ker mora vredništvo pred vsem vedeti, k d o da kaj poroča, sicer je poročilo sumljivo, sumljive stvari se pa ne morejo razglašati.
Svarimo tudi dopisnike, da kočljivih, zbadljivih reči ne pišejo na listnice, ampak vselej v zapečatene in frankirane liste. Le nedolžne reči gred6 na listnicah.
Sedanje srenjske zadeve v pravi luči.
(Konec.)
V tacih razmerah se tedaj javna varnost po občinah na deželi nahaja. Pa kde najdemo proti temu pomoči? V združevanji občin nikakor ne! Takih županov, — prepričafni smo, — bode se malo nahajalo, ki bi ves svoj čas zasledovanju in strahovanju potepuhov in malopridnežev posvetiti mogli ali hoteli. Male občine imajo manjše opravila, se dajo ložje pregledati; ako se že tukaj ne da red vzdrževati, kaj pa še le, ko bi se jih več med seboj zedinilo! Ne odločuje tukaj samo po sebi ne geografični prostor ne število ljudi, ampak le moči, s kterimi razpolagamo. Kaj pomaga več občin vkupaj spraviti, o kterih smo že zdaj prepričani, da nemajo sposobnih ljudi, niti dovelj materialnih (gmotnih) sredstev, zvrševati stvari, ki se od njih terjajo. Mogoče da bi se tu pa tam še najdel kaki župan, ki bi razumeval svojo nalogo; tudi dopuščamo, da bode občina, kjer je ravno sedež nadžupana, nekoliko na bo-ljem; ali druge občine, ki so bolje oddaljene, bodo v mnogem oziru še na slabejeiu. Županje podruženih občin so neodvisni; ž njihovo pomočjo, po njihovem posredovanju bode pa vendar moral nadžupan opravljati; kaj pa, če so mu ti protivni, ker je on morebiti proti volji kterega zmed njih nadžupan postal? Pa ni ravno potrebno, da so mu protivni, samo mlačni naj so, kakor do zdaj,
pa je vse nadžupanovanje zlomljeno! Nadžupan pa, spoznavši svojo slabost, potem mlačnost, pro-tivnost, nezanesljivost in nespretnost svojih pomočnikov, nadalje pa tudi, da je njegova oblast minljiva, da mora vendar med ljudstvom živeti i. t. d., zgubil bode vso dobro voljo, ktero je seboj prinesel, in bo slednjič teško pričakoval časa, da odloži nepotrebno breme in opravila, ki so tako nehvaležna ! — Tako bi storil človek poštenega značaja: — sebičnež ali naroden nasprotnik bi seveda inače delal, ali vprašanje je, komu na korist? —
Nadalje, kde so pa sredstva, da se vse to vzdržava? Pri vsakej reorganizaciji se le samo dolžnosti in dela nakladajo, na sredstva pa, ki so v zvrševanje teh dolžnosti potrebne, ^>o-stavodajalci ne mislijo; zato pa tudi vsaka taka poskušnja le prazno zaupanje ostane. Ljudstvo je že zdaj preobdačeuo, dalje se ne bo dalo brez škode nakladati. V taki skupini občin ne bo mogel samo eden stražnik ali policaj vsega opravljati, treba bode najmanj dveh ali treh ; poštenega človeka bode na deželi zlo težavno k temu dobiti, in ako se dobi, to le za prav dobro plačo. Ka-košno veljavo pa bode imel pri ljudstvu, ako morebiti župan sam, nja poglavar, ne bo povsod prijetna oseba? Ljutomerski okraj, ako bi se občine združile, moral bi se razen trgov: Ljutomera in Vržeja, v tri skupine stlačiti. Potroški bili bi na priliko sledeči:
a)	Treh stražajev plača po 600 fl.
znaša ...... 1800 fl.
b)	Odškodovanje župana ali njegovega tajnika z natornim stanovanjem ..... 800 „
c)	Za najemščino pisalnice s prostori za zapore, potem drva, luč, pisal-
' niške potreba itd. . . . 600 „
skupaj . . 3200 fl., tedaj za tri skupine 9600 fl., kar pa znaša 23 %
naklade celega okraja. To pa okraju naložiti pri ] tem, da vse druge naklade še zanaprej ostanejo, spoznamo za nemogoče.
Vprašanje zastran združevanja občin od vseb strani razmišljevajč ne najdemo drugega prikladnega pomočka, da se obstoječi javni nevarnosti v okom pride, kakor je v nasvetovanem predlogu, ki smo ga v glavnem zboru dne 27. avg. 1874 v pretres predložili, kteremu je tudi okrajni zastop po večini glasov pritrdil. Predlog se glasi:
„Mi v združevanju manjših občiu v vekše skupine za zvrševanje policijskega reda ne nahajamo nobenega pripomočka proti rastoči javni nevarnosti zoper življenje in imetek. Mi spoznavamo, da tem napakam v okom priti bilo bi neobhodno potrebno, da se delokrog lokalne policije podredi na toliko političkim c. kr. okrajnim gospo s kam, da bodo pri izpeljevanju tega reda tudi iz lastnega nagiba uplivati mogle; da se tedaj okv. politiške gosposke I. stopinje, kjer je potrebno, tako pomnožijo, da pridejo bliže k občinam, ne pako, da se občine bliže k sebi potegnejo. V izpeljavo tega reda pa nadalje želimo, naj bi se žandarmerijska straža po deželi tako pomnožila, da bode tem terjatvam tudi zadostovala".
Kukovec, okr. načelnik.
Gospodarske stvari.
0 poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih sadežev.
II.
Očividno je, da ta način kolobarenja mnogo več vrže od kolobarenja po starem kopitu, zlasti ker se več krme in sicer zelene za po leti, sena in korenstva za po zimi pridela. Vendar pa, če gospodar nima mnogo travnikov in pašnikov, mu ni mogoče veče število živine rediti, zlasti če je prisiljen deloma na polju čisto praho puščati. Tudi ozimina za različnimi osipljivimi sadeži ni skozi in skozi tako lepa, kakor kjer za praho pri natri-letnem kolobaru pride. Zlasti velja to o krompirju in repi v vsakem primerleju, posebno v bolj hladnih krajih.
Pa tudi sejanje detelje ima svoje neprilike. Če jo hočemo prav dolgo rabiti, se za ozimino more le enkrat orati in to je za mnoga zemljišča poprek premalo; če se pa hoče za ozimino po večkrat orati, se pa detelja ne more več ko enkrat kositi in tako ne popolnoma izrabiti. Nekoliko se pa vendar nepriličnost, ki je pri čez leto obsejani prahi, po močnejšem gnojenju poravna. Tudi pri triletnem kolobaru z obdelano praho je pridelovanje žita poglavitna reč, kakor pri kolobaru brez obdelane prahe, in tudi tu sledi jarina na ozimino. Ali zoper to vrstenje so marsikteri vgovori, kteri o novem in starem kolobaru veljajo. Ozimina je strn in jarina je tudi strn, po tem takem sledi vedno jednako jednakemu, in tako pride,
da se živež leto za letom jednakomerno iz zemlje potegne, in da slednjič zemlja po jednakomernem pridelovanju žita izgubi tiste moči, ktere so za vsakoletno setev potrebne in ktere je poprejšna praha ali naprašni sadež ji podelil. Slednjič se zaredi plevela v veliki množini in jaro žito ne plenja tako, kakor bi bilo želeti, kar se posebno pri medli, plevelnati jn težki zemlji vse se bolj kaže. Ce se dosti jarega žita seje, se delo kopiči, posebno v poznih in mokrotnih spomladih, setev se zakasni in pozna setev je plenjanju jarega žita na kvar. V mnogih krajih pridelek jarega žita ne daje toliko dobička, kakor ozimina, zatorej si prizadevajo ozimino pomnožiti. Sejejo namreč ozimino na ozimino, in tedaj strn na strn, kar pa ima iste slabe nasledke, kterih smo že prej v misel vzeli. Iz vsega tega je razvidno, da je tudi na zboljšanem triletnem kolobaru še marsikaj zboljšati in da se mora na njegovo me3to še bolj vspešen način vrstenja sadežev postaviti, posebno tam, kjer pri medli zemlji tudi travniki in pašniki le malo pripomorejo.
Kot z boljšava kolobara se navadno „vrstenje setve" ali „vrstivna setev" nasvetuje, kar pomenja tako vrstenje poljskih pridelkov, da nikdar žito na žito ne pride, ampak da se med dve žiti ali strni drugi sadež vrine, n. p. detelja, repa, krompir, grah, lan i. t. d. Te rastline namreč ne spadajo kakor žita k travam, ampak k drugim rastlinskim rodovom, ki imajo v nasprotju z žitom široko listje in se tedaj širokolistni sadeži imenujejo. Vsakoletna menjava strni in široko-listnih sadežev se imenuje kolobar strni in široko-listnih sadežev. Vzgled kolobara nam bo to bolj razjasnil. —
Podlesek. (Herbstzeitlose - Colchicum autum-nale.) To zelišče, ki posebno na mokrotnih travnikih rado raste, je strupeno in dela señó, v kte-rem ga je mnogo, zelo nezdravo za živino. Dobro je toraj to rastlino kolikor mogoče na seno-žetih zatirati. Kot dobro sredstvo v ta namen se priporoča rana košnja sena, predno seme te rastline dozori in izpade. Čebulice podleskove ne trpijo več ko 5—6 let, in če se po semenu na novo ne zaplodi, se travnik v 3—4 letih skoraj do čistega te nevarne rastline iztrebi, če se namreč vsako leto z rano košnjo dozorjenje semena zabrani. Rastlina slednjič tako onemore, da semena več ne nareja in popolnoma pogine.
Kako si o vsakem času leta moremo redkvice vzrediti.
Seme se skozi 24 ur v vodi, ki se je že nekoliko časa ustala, namaka in potem v vrečici solnčnim žarkom pusti pregrevati. Že v 24 urah začno zrna kaliti, ki se potem v zaboj z dobro gnojeno prstjo napolnjen posejejo in po potrebi z mlačno vodo zamakajo. Po 5—6 dnevih imajo korenine že debelost drobne čebulice in hitro ra-
stejo. če hočemo tedaj sred zime redkvice imeti, je le treba prej omenjeni zaboj v toplo klet postaviti in z mlačno vodo zamakati.
Rudečernjava barva za lesovino.
Taka barva se da za lesovino n. p. za ob-ločnice (polkne), plote iz desek ali lat itd. lahko in dober kup iz sledečih snovi napraviti. Razpusti se 1 funt bakrovega vitriola (Kupfervitriol) v enem maselcu vode, s ktero tekočino • se potem dotična lesovina namaže. Na dalje se razstopi '/s funta krvolužne soli (Blutlaugensalz) v 10 ma-selcih vode, s ktero se lesovina, poprej z raztopljenim vitriolom pomočena, namaže. Tako nastane železno-cianasti baker, ki daje lesu rudeče-rujavo barvo. Ta se lesovega vlakna za trdno prime in mu daje stalno barvo, kteri niti veter niti vreme, pa tudi nizko rastlinstvo, kakor mah, lišaj, glive in razjedljivo mrčesje ne šV.oduje in tako lesovino mnogo trpežnejšo napravi.
Ako se hoče bolj temna ali bolj svitla barva imeti, je le treba gori imenovane tekočine bolj ali manj goste narediti.
Ker pa ta barva ni prava pokrivajoča barva, ampak prav za prav le oluženje (Beize), se skla-dovje lesa še vidi, kar prav lep pogled podaja. Z gori povedano tekočino se more 250—300 štirja-ških črevljev lesovine prevleči, kar vse vkup le kakih 75—80 krajcarjev velja. (1 funt vitriola 17 kr., 7, funta krvolužne soli 60 kr.)
Ako se tej maži še veča trpežnost dati hoče, se pa še z lanenim firnežem premaže, kar prej le motnemu lesu nekoliko bliščave poda.
To pomažo so že skusili in se posebno priporoča za oboje gnojnih gredic, za obločnice, plotove iz desek ali lat itd.
Iz „Pr. Ldw."
Dopisi.
Sv. Peter pri Mariboru. (Pohvala in pri-poročitev šolskih sester.) Nova šola se boji javnih skušenj. Naše šolsko svetoval-stvo se pa ne meni za ta strah. Vsako leto.jjo-uzroči javno poskušnjo. Tudi letos smo jo imeli 10. t. m. Pri dečkih se je dobro pokazala spretnost in marljivost obojih učiteljev. Le zastran zgodovine bi želeli menj o Germanih, pa več o Slovencih in sploh o domači, avstrijski povest-nici. Teutoburški logi itd. sodijo bolj za Prusake.
Popoldnč bil je izpit deklet pri našib šolskih sestrah. O tej šoli moramo reči, da utegne najboljša biti naslov. Štajerskem. Razlogov imamo mnogo. Dekleta so se podučevale v v s eh predmetih, ki so po postavi predpisani. Učila so se tedaj zraven veronauka: brati, pisati, računiti, potem slovenske in nemške gramatike, zeniljepisja, zgodovine, prirodoslovja in gospodinjstva. Iz
vseh teh predmetov so učenke odgovarjale čudovito spretno in razumno. To je lepo in veselo.
Ali še bolj nas je veselilo, da se je izpra-ševalo in odgovarjalo v tako čisti, pravilni in lepi slovenščini. Tako* še v nobeni šoli nismo slišali. Učiteljice in učenke so rabile spretno in lehko nove izraze v gramatiki, v zemljepisji itd. Temu smo se tem bolj čudili zvedevši, da je sestra Lidvina na Nemškem rojena, se pa vendar slovenski dobro naučila iz ljubezni do svojega poklica. —
Celó zavzeli smo se pa, ko smo zapazili, da so se dekleta naučila tudi nemški. To pa tako izvrstno, da so sredi odgovarjanja iz slovenščine popolnem brez skrbi prestopala na nemško. Pri tej priliki smo se prepričali, kako prav imamo slovenski domoljubi, ki zahtevamo za slovenske otroke slovenskih šol in podučevanja v slovenski materinščini. Po tem takem se naši otroci vsega lehkeje in bolje naučijo, tudi nemškega jezika, v tem ko ponemškutarjevani učenci prav ne vedó ne slovenski ne nemški. Proč tedaj z nemškutarijo v šolah! (Popolna resnica. Vredn.)
Razun predpisanih predmetov so se dekleta učile tudi šivati, prirezavati, z iglo p les ti in drugih ženskih rokodelstev.
Vseh učenk bilo je z nedeljskimi vred 226. Med njimi bilo je 20 rejenk, t. j. deklet, ki so šolskim sestram bile v izrejo od starišev izročene. Za te se je plačevalo po 8 gld. na mesec — gotovo prav malo za toliko dobroto !
Vsa lepa in toliko koristna dekliška šola s šolskimi sestrami vred ne stane šolske srenje niti krajcarja ne. Vse storijo blagodušni dobrotniki, in sicer iz gole ljubezni do otrok, katerim želijo prave krščanske izreje. Bog jim plati, pa tudi sestram, ki svoja najboljša leta iu ves trud ovi lepi nalogi žrtvujejo!
Kako živo da so šolske sestre svoje naloge navzete in zavestne, nam je pričala prav umetno zložena pesen sestre Frančiške (Grizold), katero nam je neka učenka genljivo govorila. *) Ena kitica veli:
„Kar milo solnce je za vso naravo, To dobri šoli verski nauki so; Predmetom drugim vera da veljavo, Po njej vse véde se požlahtnijo".
Iz Celja 14. sept. (Delovanje novega okoličnega zastopa.) Trudili smo se mnogo dokazati našim ljudem, kako potrebno je, da pridejo pravi možje v zastop naše okolice, ki bodo po svojem dobrem spoznanji delali v prid tistih, ktere zastopajo. Prvi tjedni obstanka tega zastopa kažejo, da se nismo zmotili, kajti se je v eni prvih sej sklenulo, da postavi okolica iz svojega cerkovniško hišo pri sv. Duhu. Naši liberalni
*) Pesen je tako ginljiva, da jo vso ponatisnemo, brž ko bo potrebnega prostora v listu. Lepa pesen nikdar ne zastara.	Vredn.
mestjani so g. opatu vsako pripomoč naravnost odrekli, čeravno je gospod na te najbolj zaupal. Drugi sklep je bil, da se ustanovi za vso okolico slovenska šola blizo farne cerkve, da bodo otroci lehko večkrat v cerkev se podali in v kršanskem dubu izrejali. 11. t. m. bil je zastop pri okrajnem glavarstvu, kjer se je njegov predlog sprejel v zapisnik s tem, da se napravi 3 r a z-redna šola, se to naznani deželnemu šolskemu svetu v Gradec, da se razpišejo učiteljske službe in se že letošnjo jesen začne podučevanje in sicer v prostorih stare šole, ktero je mestni župan, g. dr. Nekerman, okolici v najem dati že obljubil, dokler se po postavni poti pri sodniji ne razsodi, kedo da do te šole lastninsko pravico ima.
Veseli nas to slišati, čeravno še bomo mar-sikteri korak storili, preden ko stvar dobro dože-nemo. Prvi potrebni korak bo ta, da zahteva novi zastop za šolske službe pravih kršanskih učiteljev, ki ne bodo mladine samo učili, temuč njo tudi v kršanskem duhu vzrejali, česar se pri ljud-skej mestnej šoli pogreša. Gg. učitelji se za cerkev malo več zmenijo in vsako leto slišimo tožbe, da mladine pri božjej službi nočejo nadzorovati, zato se je šolarska meša že nehati morala, šolarji so pa razuzdani, ker brez božjega strahu vzrejeni. Kakošen duh da po mestnih šolah veje, se vidi n. pr. iz tega, da v 4. razredu nove dekliške šole še navadne podobe križanega Zveličarja mestni zastop v šolo djati noče, dasi je tudi g. kateket že parkrat to pismeno zahteval. G. nadučitelj nasprotuje vsemu, kar nas kršanstva spominja!
Drugo potrebno delo okoličnega zastopa bo, da vsaj že drugo leto poskrbi, da se fantiška od dekliške šole loči, ker je skupno podučevanje neprimerno, kakor sploh umni pedagogi ločitev priporočajo. Ker zdaj dežela učitelje plačuje, ne bo ločitev tako težka. Spomniti pa moramo naše može, da za dekliško šolo najbolj sodijo dobro izurjene šolske sestre, ako so le tudi slovenskega jezika zmožne; one namreč dekleta dobro podučujejo v šolskih vednostih in tudi v ročnih za žensko potrebnih delih, zraven pa gledajo marljivo na lepo krščansko vzrejo. Znano je, da so naš mil. knezoškof že večkrat obljubili zdatne podpore, ako bi se šolske sestre v Celje poklicale, in ne bilo bi druga potrebno, kakor pripravnega stanovanja preskrbeti, drugo se bo pa že podalo. Ako so preč. g. kanonik in župnik pri sv. Petru pod Mariborom brez srenjske pripomoči postavili prebivališče za 4 šolske sestre in jim tudi posebno iz začetka za hrano poskrbeli, bode še veliko le-žje precej premožna in obširna okolica, kakor je celjska, vse to v velik blagor srenjčanov storila.
!z spodnje Poljskave 13. sept. (Srenjske in šolske zadeve.) Znano je, da so se skoraj vse štajerske občine oglasile proti zedinjenju občin namenjenem po deželnem odboru. Vsled tega je deželni odbor „upravne srenje" (Verwal-tungsgemeinden) pod klop vrgel, kar je za vso de-
želo velika sreča, ker je odletela novi predragi poskušnji, je pa tudi častno za vse one srenjske in okr. zastope, ki so se temu krepko vprli. Samo naša občina se ni ganila in se ne gane! Zdi se, kakor da bi bila naša občina kje tam na visokem Pohorju, kjer se nič ne vidi in ne sliši, kar se po svetu godi. Od kod to prihaja? To je lahko uganiti. Na čelu naše občine stoji mož, ki nema o samostalnosti srenje pravega pojma, vrh tega pa preveč posluša bistriške in mariborske nemčurje,- ki ne vedó nič boljšega za kmetske srenje, kakor da jih po Seid'lnovem receptu mnogo skupaj vklenejo in jim dajo samovoljnega pašo, kteri bi jih s policijsko palico in groznimi stroški „regiral."
Naj bi že vendar enkrat naše Poljskavljane pamet srečala, da bi si volili za „rihtarja" moža, ki ima srce in glavo za srenjski blagor, moža, kteri ne bo bistriškim in mariborskim gospodom sekundiral in za njimi repa nosil, marveč kot moder mož in pošten kristijan edino le na to gledal, da bo v srenji vse v redu in pošteno^.
Vzemimo si v izgled sosednje Crešljane, ki so se svojega strahonje in nemškutarja Sorschagg-a po složni volitvi znebili. Kako dobro da mu je moralo na županskem mestu biti, spričuje to, da je proti volitvi sedanjega župana na vse kraje pisaril in rekuriral.
Dné 12. t. m. se je sklenilo pri nas šolsko leto s sv. mešo, po kteri je bilo spraševanje otrok v šoli. Čudno se nam je zdelo, da od gg. očite-ljev nobenega ni bilo pri sv. opravilu in so otroci v cerkvi in na potu v šolo bili brez voditelja. — | Pričakovali smo tudi vsaj od novega g. podučitelja, da nam bo tako zaželeno službo organista opravljal — kajti že delj časa naše orgle moleé —, a tudi ta up nam je splaval — po našem potoku.
Dné 13. t. m. popoldne pa je bil obligaten „Schulfest" zarad deževnega vremena v šolski sobani. O tej svečanosti ni druga poročati, kakor da mlado in staro, deca kakor Šolski očetje, jedó in pijejo, dokler je kaj, pedagogika pa gladü pojema in suha rebra kaže. . .
Sv. Križ pri Ljutomeru 12. sept. (Prav živa potreba za naš kraj.) Kako potrebno da je, pisma — naj nam jih piše kdor hoče — brž ko mogoče v roke dobiti, vsakdo sprevidi; večkrat je od slučaja, da pismo napisnika ob pravem času najde, velika sreča posameznega, pa tudi veče množine ljudi odvisna. Kako pa v tej zadevi pri nas? Dobivamo le dvakrat v tjednu, vsako sredo in saboto, svoja pisma z ljutomerske pošte, gotovo : premalokrat, posebno če nam poroča kdo o prav : važnih rečeh, ktere pa še le dolgo potem zvemo. Pa kako lahko bi se nam to poboljšalo! Nočem svetovati, da bi se odprla pri sv. Križu nova pošta, saj nam pravijo, da bo skoro drla lokomotiva po našem polji, ki nam bo pisma naglo do-našala; pa — kedaj bo to? Dotle bi nam lahko prinašala pisma radgonska pošta, ki se vsak
dan skoz naš kraj pelje. Ta reč ne bi delala pošti velike težave, nam pa tudi ne veliko stroškov ; mož, ki bi to delo prevzel, se bo gotovo kmalu našel, potrebna je le trdna volja in skupno delovanje, da dobimo kmalu to neobhodno petrebno uredbo in si odstranimo vse dozdanje poštne neprijetnosti!
Iz Negove. *) (Odgovor pisatelji od Savnice v „Slovensken Gospodarju" 27. avgusta.)
Dragi moj pisatelj od Šavnice! ne čemerujte se toliko čes me, se bodo že čes dve leti zopet volitva v okrajni zastop gorne Radgone, v kterega priti se vi tako močno trudite. Mislim či nebote zopet spropali, böte vse moje zamude popravili, in vse kaj je plantavega poravnali.
Al'^ čujte! saj ste vidili kako so primiciant gospod S. . . . (Tukaj moramo oči Spirku sapo zapreti, ker zabavlja primicijantu, da je po starodavni navadi v slov. goricah „pobiral" za primi-cijo. Ker menda očko Spirk ničesar niso dali, jim sicer dovolimo naslednji paverski „witz", pso-vati pa primicijanta ne pustimo. Vredn.)
Ali kako njin bo mogoče, vse to po naših slabih okrajnih cestah na prodajo spraviti ?
Vidite Je! al' pa sem tedaj v oštariji poštenega moža Sturm-a v Ivajncih krivico govoril ? — kako vi me krivite.
Le le vsak pred svojim pragom, le, saj tudi vi si böte lepi kupček^ smeti nagernili.
Ferd. Spirk „negoski strah".
(Srečo dobro! Vredn.)
Sv. Marjeta pri Pesnici 15. sept. (Usnjar Badl v šoli). Izpit iz krš. nauka se je pri nas
з.	t. m. vpričo g. dekana v veselje starišev in otrok slovesno v cerkvi vršil; osem dni pozneje je bil izpit iz drugih šolskih predmetov vpričo usnjarja Badlna iz Maribora. Otrok je bilo sila malo v šoli in še prišli so debelo gledali, ko vi. dijo znanega usnjarja kakti vodjo šolskega izpita-
Še bolj osupnjeni so bili otroci, ko je Badl vso svojo učenost povzemši začel tirjati „Geografie
и.	Geschichte". Vendar kolikor je on o tem vedel, so tudi otroci k sreči znali. Izid skušnje je bil menda ta, da je Badl se prepričal, da ni vse eno: kože obdelovati in šolsko mladež podučevati. Ni se čuditi, da kršanski stariši nemajo nobenega zaupanja do šol, otroci pa ne veselja, ker se vsi-ljulejo ljudje v šole, ki o šolski odgoji otrok toliko zastopijo kot slepec o barvah; vrh tega so to večidel še liberalne pokveke, kterim kršanska iz-reja otrok še deseta briga ni.
Naše šolsko poslopje bi se imelo povekšati, ker je zares tesno. Okrajni šolski svčt je zapo-vedal, da se ima to že letos zvršiti. Farmani se pa izgovarjajo s slabo letino. Res trda hodi za
*) Na posebno željo g. dopisnika sprejeli smo ta dopis nespremenjen, toraj ne bo nobenih „stroškov" za razglašenje.	Vredn.
denar, dača je velika in tudi okrajni stroški so pod Seidlnovo komando grozno narasli.
Dobro je zadel neki pameten posestnik, ki je svetoval: „naj se tako dolgo z zidanjem šole ne začne, dokler bodo Badlnovi in Seidlnovi v njej gospodarili. Pride enkrat šola v take roke, da bo šolska odgoja otrok v krš. duhu zagotovljena, potem se naj kaj stori za šolo".
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Sijajno in navdušeno je češki narod svojega kralja sprejel, za kar se mu je kralj v pismu do dež. predsednika ravno tako prisrčno zahvalil.
Znamenit je bil nagovor nadškofa in kardinala Schvvarzenberga do cesarja in cesarjev odgovor. Kardinal je omenil preganjanja kat. cerkve, katero pri nas še sicer krvi ne preliva, je pa premnogim preganjalcem silno nevarno, ker pogubno. Zatoraj priporoča kardinal duhovenstvo in kat. cerkev obrambi vladarjevi. — Kralj na to blizo tako le odgovori: „Dozdaj so mi razmere branile, v obrambi cerkve to^ storiti, kar bi bilo željam mojega srca ugajalo. Ce si toraj zaslug za cerkev pridobiti nisem mogel, sem vendar vedno svojo skrb obračal v to, da niso stvari še hujše postale, kakor so v resnici; tudi v prihodnje hočem po vseh močeh skrbeti za to, da se cerkvi krivica ne bo godila".
Iz teh besed je vsaj to očitno in tolažljivo, da svetli cesar liberalcev, ki cerkvi zoprne postave delajo, pohvalili niso!
Kranjsko. Pri volitvi dež. poslanca v Vipavi dnč 12. t. m. je zmagal kandidat naše stranke, g. Mat. Lavrenčic s 30 od 39 glasov. Mladoslovenski kandidat Plešnar jih je samo 6 ujel.
Hrvatsko dobilo je po liberalni večini dež. zbora liberalno šolsko postavo, naši ednako z edinim razločkom, da mora brv. učitelj iste vere biti, kakor večina otrok, ktere podučuje. — Nemškuta-renje v šoli sicer ne bo nasledek te postave kakor pri nas; nasledek pa bo verska malomarnost in razuzdanost mladeži kakor pri nas.
Sprejeta je tudi tiskovna postava, s ktero je zadobilo hrvatsko časnikarstvo svobode in neodvisnosti več, kakor ga ima v kteri koli drugi deželi. Nasvet, da se namesto 4000 le polovica za kavcijo založi, pa ni obveljal.
Za poduk in kratek čas.
časten spominek kmetskemu narodnjaku, pokojnemu Luki Hlebu.
Slovenski narod nema plemstva, ki bi mu bilo vzor domoljubja, v izgled in spodbudo narodnega prizadevanja, imamo le v duhovskem in
kmetskem, tu pa tam tudi v občanskem ali nUr-prskem stanu narodnjakov, ki so vredni te-a imena. Zelec toraj slovenskemu ljudstvu v izgled staviti narodnjake pravega duha, zamoremo le iz omenjenih stanov odbirati poštenjake, ki zaslužijo da se jim časten spomin ohrani. Eden teh bil je pokojni Luka Hlej), posestnik na Smolniku v ruski fan. 29. dne avgusta ob 12. uri v poldne je blagi pokojnik za plučno boleznijo nena-dama končal svoje življenje ter preskrbljen z sv zakramenti se preselil iz tega sveta na dom večnosti v 48. letu svojega življenja. - Zacelila ni se rana, ka ero nam je usekala smrt nam nepo-zabljivega blagega Martina Grizolda, in že je neusmiljena smrt pobrala drugega poštenjaka,
Hleba —08 1;0d°bneg'a moža in vznika, Luko
Bil je rajni rojen dne 11. oktobra 1. 1826 v ruski fan, srenji Smolniški. Najpreje hodil je
IntTni """i"10; P°temso ša dali P^ni oča Anton Hleb v Maribor v latinske šole kjer je
prvih sest razredov z najboljšim vspehom dovršil, f Manbora pnds, v Gradec je tudi tam prav dobro dokončal takratno modroslovje 1. 1848 Bil je rajni pobožen, čeden mladenič prebrisane glave in bistrega uma. Imel je največe veselje do du-hovenskega stanu, torej vloži prošnjo in je bil tudi v bogoslovje sprejet, pa človek obrača, Bog pa obrne Nagla smrt pri podiranju neke smreke pobrala mu je blagega očeta Antona in mladi Luka moral je za njim posestvo prevzeti. Stopivši v nov, stan spolnjeval je rajni tudi zdaj zvesto svoje dolžnosti kot kristjan in državljan. Bil je pobožen m priden kristjan, ves vnet za božjo čast in slavo Marije prečiste Device. To spričuje glasno sedanjemu in prihodnjim zarodom p r e z a 1 a S m o 1-niska cerkvica Matere božje, ktero je največ pokojni Luka sezidal. Bil je tudi zvest in skr ben oca svoji ženi in svojim otrokom, da je ve-
f JSSgJi 8recno druy,ico v
. Ker je bil pokojni Luka prebrisane glave ter je rad prebiral slovenske časnike, je bil tudi narodnjak, daje malo tacih. Pokazal je svo-ffiP® uT^U,tariji precej °bjedenim sosedom v Ru ah m ob Pohorju, da ni res, ka bi morala vsaka „študirana glava na Slovenskem - za nemčur-8 0 "...Znal je pokojni Luka več ko" 2-mnogi suknjicarji, ki se med gospodo štulijo; pa zarad tega ni svoje narodnosti zatajeval in'pe8jin postal, marveč je ljubil svoj narod in skušal na vse strani pospeševati narodni blagor Na njega se je bilo vsikdar zanesti,' to je
J?!JVeCV3 aVa pri sedanJem figamoštvu na Slovenskem. Kako prisrčno da ga je vse ljubilo,
kazal je nja sijajen pogreb. Zbralo se je na vi-
sob planini Smolniški toliko ljudi, kakor jih le
vid,a pri pogrebu imenitnih, na vse strani priljub.
Ijenih pokojnikov. Med navzočimi bilo je osem
duhovnov, med njimi prečastiti gosp. M. G laser
rajnemu stric kteri so ga tudi sprevodili, in mu v sJov6 nagrobno besedo govorili, ter vsa srca picujocih tako omečili, daje bil'glasen krik in
n ir 8 mi pollVa^ «rob» v katerem počiva preblago srce, smo se od rajnega poslovili.
Naj mu sveti večna luč, nja spomin pa naj časten ostane v slovenski domovini!
Avstrijska ekspedicija proti severnemu tečaju (polu).
Kar premore človek z božjo pomočjo (da bi V8akd0 spoznal!), to kazi prav 'očitno ta
?879 n?iaTka m #r°ZOvita eksPedicija. Leta 1872 odjadrala je od nas ladija „Tegetthof" z
učenjaki proti severnemu tečaju sveta, kder je severno potem ledeno morje in večna zima. Namen je bil preiskava« še precej neznane prikazni v tem de u sveta. Od jeseni 1. 1872 ni bilo nič
mo dat ? # ^Tf^' iD že se J'e 8Ploh -
lilo, da je ladija z ljudmi vred pokončana - Pa
fz KrS S a8: v116 4,Sept" ^ 1 P»de nenadama iz Knstjanije na Norveškem prvo telegrafično naznanilo našej vladi, da pogumni mornarji niso po-končani marveč se vračajo zdravih d orno-L««?' . , P dDe 8ledeh 80 zaporedoma tele-
fL tak.°> df se /e zdaj ob kratkem zgodovina te znamenite ekspedicije načrtati da
n	2L avgusta 1872 je ladija urno jadrala
ledenemu morju, pa še tistega dnč r ledu zamrznola in obsedela na ledeni plošči ter po vz-burkanem morju se premetavala do 13 oktb 1872 ko seje ledena plošča pod ladijo razbila. Od tega časa pa do konca m. marcija 1873, tedaj skoro */. eta, je ladijo med silnimi navali morskih valov in ledenih sten proti severno-zapadni strani gnalo, ko na enkrat na ledenem več milj obširnem polju v drugič obsedi ter je ni bilo več mogoče sneti in v vodo spravit, toliko ledii je imela pod seboj. Kakor plavajoča dežela gibala se je ladija s svojim ledenim poljem naprej proti novemu svetu, ki so ga dne 31. avgusta 1873 našli in „Franc-Jožefovo deželo" krstili. V vidu te dežele "se je še ladija premikala do početka okt. 1873, potem pa je 2 milj. od novega sveta z svojo ledeno podlogo vred zamrznola, da je ni bilo več mogoče t mesta
rstml ,87Ui1 80 m0i'°arji 08tali
do ¿0. maja 1874 ter so čas porabili v znanstvene
preiskave Nadlajtnant Payer je s tovarš jo ™
saneh pr.sel cel6 blizo do ¡nove dežele" er jo
ogledoval do 83. stopnje severne širjave, van o
Z Jih0 m°g ' i61' je l6d P°PU8Čal ter se J« »a
mestih morje pnkazovalo. Mej v novi deželi niso zapaziti mogli, razprostira se od desne na levo stran neznanega polnočnega svetž. Belih medvedov so vec ustrelili, drugih žival pa niso vidili -Letos 20 maja zapustili so zamrznjeno in že prej hudo poškodovano ladijo „Tegetthof" ter se vrnoli
fn mE Da 4 r°lnih' ki 80 jih Ve5idcl ua
in smukah morali naprej spravljati, dokler niso
15. avg. bili na prostem morju. Blizo ruske „Nove zemlje" najdejo proti koncu avgusta rusko barkico, ki jih je z veseljem sprejela in dolgih nevarnosti rešila.
Res čudo je, da so pogumni mornarji pri hudem mrazu (poprek 40 stopinj), pri grozovitem trpljenji in prizadevanji in gotovo pri prav pičli brani dve zimi živi ostali in še, kakor pristavlja poročilo, veselega duha bili. Umrl je za jetiko le eden tovarišev, mašinist Križ. Tedaj imamo Av-strijanci čast, da smo najdalje proti severnemu svetu prišli.
Razne stvari.
(Zbor vinorejcev v Mariboru) dnč 5. sept. G. dr. Radaj, odborovega prvosednika namestnik, pozdravi mnogobrojno skupščino in omeni, kako da se je stvar dozdaj razmotavala. Skupščina zvoli potem njega za prvosednika, dra. Srnca za namestnika in Fr. Wiesthalerja za zapisnikarja. G. F. Auchman je govoril o poglavitnih naukih kletarstva, kakor se najdejo v knižici (glej slovstvo v štev. 37.), ki se je navzočim razdelila. — O na-rejanji umetnega vina govori g. Auchman,' ter obsoja sleparijo, g. dr. Srnec pa predlaga v odboro-vem imenu načrt prošnje do vlade, da bi namreč vlada narejanje vina iz drugih kakor grozdnih snov štela v obrtnijo, ne pa v pridelovanje sirovih zem. plodov, ter bi veljale za to obrtnijo postavne pogodbe kakor za vsako drugo obrtnijo; da bi ta umetni pridelek ne imenoval se „vino", ampak drugače, in da se naj upravnim oblastni jam gledč nadzorovanja krčem ostra povelja dajo; da slednjič tudi skuša pri ogerski vladi enacih postav doseči. — Dr. Hirscbhofer z Gradca priporoča, in zbor temu priti di, da se postavijo p r i s e ž n i vinski agenti, in v tem smislu prošnja do vlade pošlje; da poseben odbor, ki se je takoj volil, potrebno pripravi, da bi se kletarske in eksportne družbe v pospeh vinski prodaji osnovale. Seidl govori o vravnanji užitnine in polajšavi zdanjega tarifa, za kar se ima vlada prositi. Slednjič še predlaga dr. Radaj prošnjo do vlade, da se železniškim oblastnijam povelja dajo, kako da se vina bolj varno, ceneje in hitreje prevažajo.
(Pratika za leto 1875. in svarilo): Naša po c. k. kmetijski družbi izdana „Velika" in „Mala Pratika" je ravnokar v lični obliki na svitlo prišla, prinaša mnogo novih gospodarskih skušinj, drobtinic in natanjčen pregled nove mere in vage z razmerami med novo in staro mero in vago. — Poleg te naše navadne pratike pa sta tiskala in založila Kleinmayr & Bamberg letos „Slovensko Pratiko", ktera v drugi poli do nebes povzdiguje nove konfesijonelne postave, — udriha po duhovščini, papežu in naši cerkvi, — zametava nabiranje darov za sv. očeta in misijone in ima po vsem snovu namen: v nedolžni obleki stare poštene „Pratike" med našim na-
rodom dandanes cveteči liberalizem širiti. — Opozorujemo tedaj vse resnične prijatelje našega poštenega naroda, da čujejo in svarijo v svojih krogih, — in zabranijo razširjanje pri nas tako pritepeno vpeljanega blaga. Naša stara Pratika se imenuje prvič: „Velika" ali „Mala" Pratika, in je tiskana pri J. Blaznikovih dedičih v Ljubljani; — nova liberalna se imenuje samo „Slovenska Pratika", gotovo zato, ker bi sicer nihče ne verjel, da tudi slovenska more taka biti.
Skrbljeno je za to, da se bo naša stara Pratika na debelo pa tudi na drobno ceneje prodajala, kakor se pa prodaja Bambergova liberalna,
—	akoravno bi bila naši po večjem obsegu višja prodajna cena. Zanesljivo pravo Pratiko, kakor smo jo do sedaj imeli, dobi vsakdo le pri J. Blaznikovih dedičih v Ljubljani tiskano.
(Živinska kuga.) V Varaždinu in pri sv. Ilu se je živinska kuga prikazala. Vsled tega je c. kr. glavarstvo v Ptuju v mejnih srenjah ormu-škega sodnijskega okraja zaprtje ukazalo.
(Tiskovna tožba.) „Mbg. Zfg." poroča, da je poslanec Fiice Brandstetter proti „SI. . Narodu" tožbo napel, ker ga je list v nekem sestavku o rudnini pri Jur-kloštru, ktero hoče vlada kupiti, na časti žalil.
(Iz Jarenine se nam piše:) 10. t. m. je pri volitvi novih srenjskih odbornikov narodno-konservativna stranka sijajno zmagala, akoravno so nasprotniki veliko podplatov raztrgali, da bi vsaj nektere možč svoje stranke v odbor spravili. Bilo je zastonj, in mislim, da jim je za vselej od-klenkalo. Ljudje so sami spoznali, kakosni tički da so, ter so jim hrbet obrnili.
(Spreobrnitev) V Celji je bila 14. t. m. kršena 181etna hči tamošnjega drvarskega trgovca, Žida Hess-a. Kršenca Amalija je nevesta g. Brun-nerja, vodje nove ces. tovarne, ki se v Gabrjih dela.
(Gospodom Matičarjem) se naznanja, da je Matice poverjenik, g. prof. Majciger, 3 zemljovide za ude prejel; pri njem so torej dobiti.
(Umrl je) 12. t. m. č. g. Mat. Pintar, župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini. R. J. P.
[Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg: Bosina 30 fl., — Dolinar Mat.' 22 fl., — Modic 11 fl., — Juri 11 fl., — Terjašek 11 fl.,
—	Sredenšek 11 fl., — Novak Mat. 10 fl., — Kukovič 1 fl.
(Gospodom bogoslovcem) naznanja semeniško ravnateljstvo v Mariboru, da se šolsko leto prične dne 1. oktobra, da se naj torej ta dan vsi zberO.
Listnica vredništva. A. M. pri sv. J.: V tej zadevi Vam ne moremo ničesar svetovati, ker so nam razmere premalo znane. Sodnija mora razsoditi, kdo da ima pravico.
I.olerSJiK' števIHtet
V Trstu 12. septemb. 1874: 24 23 69 48 73.
Prihodnje srečkanje: 26. septembra.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	5	20	4	80	5	20	4	80
Rži „ ....	4	10	3	70	4	—	3	20
Ječmena „ ....	3	70	3	10	3	60	2	70
Ovsa „ ....	2	40	1	80	2	40	1	70
Tursice (koruze) vagan .	5	•20	4	80	5	—	5	—
Ajde „	4	20	3	60	5	—	—	—
Prosa „	—	—		—	4	—	—	—
Krompirja „	1	—	1	50	2	—	1	80
Sena.....cent .	1	80	1	70	1	20	1	40
Slame (v šopkih) „	1	40	1	20	—	80	—	—
„ za steljo „	—	80	—	80	—„	80	—	—
Govedine funt ....	—	28	—	28	—	28	—	22
Teletine „ ....	—	30	—	30	—	28	—	24
Svinjetine „ ....	—	32	—	30	—	46	—	34
Slanine „ ....	—	40	—	38	—	46	—	28
V	zahvalo in priporočen] e.
Čutim se v svoje veselje obvezanega, da gospodu Leop. Perki, podobarju pri sv. Trojici v slov. goricah, zasluženo hvalo javno izrečem, ker mi je napravil spominsk križ s pribitim Zve-ličarjem. Priporočam torej g. L. Perko vsakemu in za vsakošno podobarsko delo, ki ga bo dobro in cenó zvršil.
Pri sv. Ani meseca seiit. 1874,
i_3	Lovro Zavernik.
Uve vrtnarski slii^Sit,
ena z letno plačo 500 gld., druga 360 gld., s prostim stanovanjem in kurjavo, se v mesecu oktobru in novembru na štajerski deželni sadjo- in vinorejski šoli pri Mariboru oddajate. Znanje slovenskega jezika je doželeno. Prosilci morajo dokazati s spričevali, da so v sadjoreji, v oskrb-ljevanji sadunosnic in v vrtnarstvu izurjeni, ter naj svoje prošnje do 1(5. oktobra t. 1. vložijo pri ravnateljstvu sadjo- in vinorejske šole pri Mariboru.
MARIBOR, dné 13. septb. 1874.
V	imenu ravnateljstva sadjo- in vinorejske šole
Heinrich, adjunkt.
V imenu žlahte naznanjam vsem znancem in prijateljem, da je Janez Vraz, posestnik na vinički gori, fare sv. Petra, dne 13. septembra 1874 v 88. letu svojega življenja umrl.
Jože Vraz,
farni oskrbnik pri sv. Križu.
Izurjeni agenti in ogledniki
se iščejo za zavarovalno banko, ki je v dobrem, stanju. Ponudbe naj se pošljejo pod napisom : „Eeel" v Trst, poste restante.	i_2
|6-8 Kar! Hesse,
$	pasarski mojster v Mariboru
*»	Viktrinliofgasse štev. 28.

priporoča se
p. n. občinstvu in posebno častitej dubov-$ ščini za vsakoršna dela, spadajoča v nja M umetnijo, ter zagotavlja, da hoče pošteno \\	in ceno postreči vsakemu.
CL» -P
O
S3 o
>C/J
, f-1 -o
CvS

Steklene plošče.
■iiia^o in i^u^ojs
M
it
•n
o
V3
o FM
ja
o"!
ct>
o «z«
«rt-co Î3 S»
O O
ct> p"
C*-
» »